f Davorin Vodenik, Krasnega dne 16. oktobra t. 1. so se valile iz Maribora in okolice na mirno pokopaiišče v Pobrežju goste množice, pestre kakor gozdovi, ki so nas pozdravljali s ponosnega Pohorja; poleg častitJjivega dostojanstvenika so korakali priprosti ljudje, pred onemoglim starcem zorna mladina, za krepkim nacionalistom, ljubečim svobodo, je s sklonjeno glavo šel ruski begunec, a vmes so šle resnih obrazov gruče meščanstva. Opazcvalec te množice je :no;;el spoznati, da številni pogrebci ne gredo na njivo božjo, da bi po običaju spremijali vsakdaniega zemljana na njegovi posi.dnji poti, marveč, da hočejo počastiti zaslužnega rnoža in se mu zahvaiiti za njegova dela. * Blagopoko]nik, katerega smo po!ožili k večnemu počitku, je bil Davorin Vodenik, upravitelj IV. deske osnovne šole v Mariboru. Prekrasen dan njegovega pogreba je bil slika njegovega življenja, žalujoče množice pa žive priče njegovega delo^ vanja. Umrli je bil rojen leta 1873. na Pragerskem. Študiral je v Gradcu. I.jer je leta 1894. napravil zrelostni izpit. Najprej je bil nekaj mesecev nameščen v Lanzenkirchnu na Nižjem Avstrijskem, a ker mu delovanje med Nemci ni ugajalo, ie prosil za namestitev med rojaki. Nato ie služboval na Kapli, pn Mariji Snežni, v Slovenski Bistrici in Brežicah ? ob Savi. Na navedenih mestih se je marljivo udejstvoval v narcdnih društvili. Leta 1903. je bil imenovan za nadučitelja pri Spodnji Sv. Kungoti pri Mariboru, kjer ie ostal 15 in pol Ieta. V tem kraju, zaietim od vsenemških valov. je imel jako težavno stališče; toda s svojo vestnostjo in ljubeznivostjo si ie kmalu pridobil večino prebivalstva in sčasoma tudi na.hujše narodne nasprotHike, tako, da so mu čez nekaj let celo zaupali komisarijat nad občino Gradiška. Zaradi dobrega glasu kot šolnik in marljiv izvenšolskj delavec je bil spomiadi 1919. pozvan v Maribor in poverjen z vodstvom IV. deške osnovne šole. Ker pa je bilo ljudstvo pro-i no\r\ državi in njenim organom zelo nahujskano, ni bii njegov novi delokrog prijeten, temvec je moral žrtvovati mnogo truda. da je končno led prebil. Davorin Vodenik j-e bil moderen učitelj. Obiskoval ie več tečajev in se zanimal za vse novosti na pedagoškem polju; nikdar pa ni brezmiselno posnemal novotarij, vedno ie vsako novtj smernico resno premotrival in 1e, kar 'z bilo razmerarn primernega, ie pridružil starini izkustvom. Umevno je bil kot učite.j - ideaiist tudi zvest in delaven član učiteljskih organizacij. Ni ea manjkalo na nobenem zborovanju in udeležil se je tudi večine skupščin. V ospredje ni silil nikdar; a če je bilo treba, izrazil je oakritosrčno svoje mnenje. Kar mu je od mnogega dela preostalo časa, je vsega posvetil svoji obitelji. Zato žalujejo za ljubeznivim soprogom in skrbnim očetom njegova soproga in štiri hčerke, od katerih je le ena preskrbljena. Splošno je bil priljubljen kot vedno vesel in prijazen mož. Imel je sposobnost, da se ni nikdar oziral na oblake življenja, marveč iskal je zmiraj le njegove solnčne strani. oeravno njegova pot ni bila postlana z rožicami ter sta bili njegov delež trdo delo in trpljenje. Že v mladosti ie mnogo bolehal. Starega komaj 25 let se je lotila znana učiteljska bolezen. Srečno se ie ie ubranil in postal prece.i krepek mož. Preobilo in prenaporno delo pri Spodnji Sv. Kungoti in v začetku službovanja v Mariboru mu je zlomilo moči. Javila Se ie močna naduha in srce mu je oslabelo. Svetovali smo mu, naj gre v zaslužen pokoj, a bal se je preveč brezdelja. Do začetka septembra t. 1. je redno posloval kot šolski upravitelj in tajnik Krajevne zaščite dece, akoravno je v poslednjih mesecih rabil za pot iz stanovanja v šolo, katero prehodi zdrav človek v 6 minutah, celo uro. Šele ko je popolnoma obnemogel, je ostal v postelji. Bolečine je prenašal mirno in brez jadikovanja, dokler ga dne 14. cktobra ni nenadoma odrešila smrt. S svojim življenjem in delovanjem je Davorin Vodenik dajal krasen vzgled naši hipermoderni, sentimentalni mladini, ki se začne jokati, ako se ii takoj ne uresničijo fantastične sanje in katera iz gole naivnosti in neizkušenosti mrzi življenje, namesto da bi obdelovala zemljo, na kojo jo je postavila usoda, in jo okrasila z nežno cvetko ljubezni do mladine in zapuščenega naroda. Njegov pogreb ie bil veličasten. Pred mrtvašnico so učenci IV. deške osnovne šole dovršeno zapeli ginljivo narodno pesem »Pomladi vse se veseli«, pevci »Olasbene Matice« pa »Vigred sc povrne«. Ob erobu se ie po cerkvenem opravilu pokojnika s presrčnimi besedami spominjal stolni župnik g. F. Moravec, sreski prosvetni referent g. I. Tomažič je opisal njegovo življenje in delovanje, ožji tovariš g. A. Cibic se je poslovil od njega imenom učiteljstva in učencev IV. deške osnovne šole, a pevci so sklenili žalobno svečanost s pesmijo »Blagor mu«. Zemlja je sprejela v svoje naročje telesne ostanke blagopokojnikove, duh niegov pa bode še dolgo živel med njegovimi uoenci, tovariši ter mnogobrojnimi prijatelji in znanci. Dragi Tinče, junak dela in življenja, slava Tvojemu spominu! vanja od občin. Mnogo učiteljev prejema stanovanje od občin tudi kot odškodnino za upravljanje šolskega poslopja ali poslov pri krajnem šolskem svetu; nekatere občine daieio stanovanje, da je več kompetentov za dotično mesto itd.. ker ie sploh težko sicer dobiti učitelja za dotični kraj. Vsekakor bo sedai padla odločba, ali je sploh država upravičena zaračunavati stanovanja, ki jih daje občina in je upati, da dobimo tozadevni pravilnik. Pov. UJU izdela sedaj vlogo na odbor za molbe in žalbe narodne skupšči- ne,. glede vštetja let in izplačila plače uciteljem beguncem. * Pov. UJU se je tudi obrnilo na merodajne kroge glede povrnitve selitvenih stroškov v slučaju po razpisu dobljene službe. * Pov. UJU se je obrnilo na Glavni odbor UJU v zadevi izplačila razlike od oktobra 1923 do ma.ia 1924 in v vseh materijalnih zahtevah, ki so bile iznešene na pokrajinski skupščini v Šoštanju. Tri interpelacije y korist učiteljstva od nar. posl. min. dr. Žerjava in dr. Lj. Pivka. Za izpla.ilo razlike upokojencem iz leta 1919. — Za vštetje vojnih let. — Proti zaračunavanju naturalnih stanovanj za učitelje, ki jih prejemajo od občin. Narodna poslanca dr. Pivko in doktor Žerjav sta vložila na finančnega ministra dr. Stojadinoviča radi izplačila dolžne diference na učiteljske penzije od 1- decembra 1919 do 31. marca 1925 sledeči upit: »S 1. decembrom 1919 so bili učitelji s kronskimi plačami, ki so bili upokojetii med 26. avgustom in 31. oktobrom 1919 prevedeni na dinarske penzije. Stvar je bila prevedena pravilno zakonitim potom, vsi imajo v rokah dekrete, že 27. novembra 1923 je finančno ministrstvo pravilno odločilo, da pripada tem učiteIjem razlika od 1. decembra 1919 dalje (glej sklep D. R. Br. 44.558, odobreno od glavne kontrole 15. aprila 1915, štev. 20.486). toda še do danes niso prejeli ničesar. Od 1. aprila 1925 daUe se iim pravilno izplačuje penzije v dinarjih, dočim izgleda. da bi trebalo vso diferenco za nazaj, t. i. od 1. decembra 1919 do 31. marca 1925 izplačati iz oddelka »dolgovi iz prejšnjih let«. Tu gre za same stare ljudi, ki trpe glad. Ne samo oni, temveč tudi celokupna javnost se škandalizira. da ne morejo priti do svojih pravic, posebno, ker so napravili na račun plače že skoro vsi dolgove, za katere morajo plačevati ogromne obresti. Ker gre tu za relativno majhne vsote in je izplačilo starim ljudem sigurno častna dolžnost države, vprašava g. finančnega ministra: 1. Ali mu je znano, da navedena diferenca upokojenim učiteljem za dobo od 1. decembra 1919 do 31. marca 1925 še ni izplačana. 2. Ali je pripravljen odrediti, da se izvrši to izplačilo takoj. Prosiva za pismen odgovor. Beograd, 26. oktobra 1925. Dr. Ljudevit Pjvko 1- r., narodni posl. — Dr. Gregor Žerjav 1. r.. narodni posl. # Na prosvetnega ministra sta vložila imenovana poslanca interpelacijo radi vštetja vojnih let učiteljem iz prečanskih krajev po kraljevi uredbi od 30. julija 1920, ker so bila ta leta priznana od pokrajinskih prosvetnih oblasti takoi po prevratu in na podlagi imenovane kraljeve uredbe, kar pa sedai ministrstvo za prečansko učiteljstvo osporava. * Na istega ministra sta imenovana poslanca vložila tudi interpelaciio radi zaračunavanja naturalnih stanovanj onini učiteljem. ki preiemajo naturalna stano-