Ameriška Domovina
e r i e/* m—ta o m e
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€ION IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 23, 1963
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. Lli

Cleveland upravičen
do federalne pomoči proii brezposelnosti
Z odlokom zvezne vlade, ki izloča velika mesta iz širših področij v vprašanju zvezne pomoči proti brezposelnosti, je dobil tudi Cleveland pravico do te pomoči.
CLEVELAND, O. — Naše mesto je znano po tem, da ima industrijo vseh vrst in je zato manj občutljivo za zastoje v posameznih industrijskih panogah, kot je na primer Detroit, ki živi največ od avtomobilske industrije. Tudi vsa bližnja in daljna okolica, ki obsega okraja Cuyahoga in Lake, je močno industrializirana in gospodarsko lepo uspeva. Kljub vsemu se je dogajalo, da je število brezposelnih v samem mestu poraslo preko 7 odstotkov in doseglo pred nekaj leti celo 12 odstotkov. Pri tem ni bilo opravičeno de. zvezne pomoči proti brezposelnosti, ker je bila ta, preračunana na celotno področje, ki obsega oba okraja v celoti, izpod za podporo predvidenega procenta.
Cleveland je sedaj izvzet iz okraja in v bodoče bo za brezposelno podporo zvezne vlade “po gospodarskem zastoju posebno prizadetih delov dežele” merodajno le število brezposelnih v mestu samem.
...JNaivcč. zaslug za nov.o,-:vredi-; tov vprašanja ima kongresnik Vanik, svoj del sia pa storila tudi kong. F. Bolton in korlg. M. Feighan. Tako so pretekli petek ti skupno objavili novo ureditev, ki jo je pripravilo trgovinsko tajništvo. Župan R. Locher je dejal, da se bo mesto verjetno podpore zvezne vlade poslužilo, pa je pri tem zatrjeval, da Cleveland dejansko ne spada v “posebno prizadete” predele dežele, ker da je njegovo gospodarstvo zdravo in dosti trdno.
Zvezna pomoč je na razpolago za ureditev cest, kanalizacije in napeljave vode na prostore, ki naj bi bili odrejeni novim-industrijam, za posojila na nizke obresti za razširitev obstoječih in ustanavljanje novih podjetij, za obnovo mestnih predelov ip za še vrsto drugih programov, ki naj pomagajo zmanjšati brezposelnost na kratko, pa še bolj Ha dolgo roko.
Novi grobovi j RAZGRGžEVftNJE BREZ
Jennie Gerbic
Po dolgi bolezni je preminula Jennie Gerbic, rojena Vintar, stara 57 let, stanujoča na 729 E. 156 St. Bila je vdova, soprog Anton je umrl leta 1953. Tukaj zapušča sinove Anthonyja in Francisa, hčer Juditho Bischoff, 11 vnukov, brata Franka in Johna Winters, sestre Frances O’Neill, Olgo Winters in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo jutri zj. ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob .3:30, nato na Kalvarijo.
Ann Mihalus
Po daljši bolezni je preminula Ann Mihalus, stara 75 let, stanujoča na 1115 E. 72 St. Tukaj zapušča soproga Johna, sinove Johna ml., Josepha, Williama in Franka, hčeri Ann in Dorothy Gaitanis (v Pittsburgh, Pa.), 16 vnukov, 8 pravnukov in več drugih sorodnikov. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob devetih, nato na Kalvarijo pokopališče.
Grace Dokmunovic
Pri padcu na poledenelih stopnicah se je smrtno ponesrečila Grace Dokmunovic, stara 75 let, stanujoča na 1425 E. 53 St. Bila je vdova, soprog Nicholas ji jel umrl pred 3 leti. Tukaj zapušča sina Williama Webster, dve sestri in več drugih sorodnikov. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Avenue.
Frank Zdclar
Na pot v vesolje z vode
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je sestavila načrt, bo svoje satelite pošiljala v vesolje ne s takih oporišč, kot je Cape Kennedy (preje Cana-yeral), ampak z morske površine s pomočjo malih plavajočih mostov, ki bodo sestavljeni vojaških pontonov.
Admirali pravijo, da bodo ta ki pontoni veliko cenejši od se banjih oporišč. Tudi ne bo tre-ba zanje iskati nobenega poseb-nega prostora, varnostne napra-Ve pa bodo bolj enostavne in f)ri tem tudi učinkovite.
. SWOW
mm dogovorov ?
Hruščev je napovedal zmanjšanje oboroženih sil. Utegne mu slediti tudi Amerika, toda šele tedaj, ko bo videla dejanja, ne slišala le besede.
CLEVELAND, O. — Ne samo De Gaulle, ves svet je prepričan, ua komunisti ne bodo pristali na noben dogovor o razorožitvi, ki ne odgovarja njihovi mednarodni politiki. Počemu torej sklepati pogodbe z njimi? Ali ne bi bilo boljše, da se oba svetova, svobodni in komunistični, razo-rožujeta na svoj način, toda tako, da je pri tem ustvarjena neka vzporednost. Rusi naj gledajo, kako se razorožuje Amerika naša dežela naj ugotavlja, ali in koliko so se razorožili komunisti, in se po tem ravna.
Ta ideja je sicer že stara, toda do sedaj jo nihče ni smatral za praktično izvedljivo. Sedaj pa je Hruščev sam po svoji volji in na lastno pobudo oklical, da bo zmanjšan ne samo ruski vojni proračun, ampak tudi število vojakov pod orožjem. Ako bo iz te moke kaj kruha, zakaj ne bi tudi Amerika začela z omejevanjem oboroževanja?
Ideja sama je dobila zadnje tedne precej vročih zagovornikov. Ima pa tudi svoje nasprot-rike, ki trdijo, da se na komunistične izjave ni mogoče zanašati. To je pa udarec v prazno, j kajti vsaka stran se bo ravnala
Hala i»nidiu obramba MA ZIMSKEM KROŽNEM
poslavlja TV v Savdljl
Vlada Savdske Arabije (Savdije) hoče iztrgati množice vplivu Kaira in konservativnih Vahabitov-
WASHINGTON, D.C. — Savdski prestolonaslednik Fejsal je sedaj napravil drzen korak. Sporazumel se je z našo narodno obrambo, da bo postavila v Savdski Arabiji dve televizijski postaji: v Riyadhu in Jiddi. S tem se je spustil v ogorčen boj z muslimansko sekto Vahabi, ki je tako reakcionarna, da si to težko predstavljamo. Prepoveduje na primer, da bi ženske govorile na radiu, da bi časopisi prinašali ženske slike itd.
Prva ženska slika v savdskem časopisju je predstavljala vdovo pokojnega predsednika J. F. Kennedy j a, ko je šla kropit svojega pokojnega moža z obema otrokoma. Sekta tudi nasprotuje vsaki ženski izobrazbi in ne dovoljuje, da bi deklice hodile v ljudske šole. Je pa neusmiljena tudi do raznih grešnikov, malih in velikih: morilce je treba po njenem kar javno obglaviti, tatovom posekati prste, pijance pretepati in prešestnike javno kamenjati.
Televizija — okno v sVet
Ugled sekte Vahabi ni več tako močan, da bi država morala vse te kazni izvajati, vendar je še zmeraj večina prebivalstva pod njenim vplivom. Dqbila je hudega sovražnika v egiptov-
POTOVANJU JE VČERAJ
ZAJEL PARNIK POŽAR
Okoli 950 potnikov in mošta, vsi, kolikor jih je bilo na ladji, je ladjo zapustilo. Del rešencev so ladje odpeljale proti Gibraltarju, del pa proti Azorom. Ladja Lakonia, last grške pomorske družbe, še vedno gori kakih 180 milj severno od Madeire.
LONDON, Vel. Brit. — Grška potniška ladja Lakonia, ki je vozila okoli 630 potnikov iz Soutamptona na Angleškem po toplem južnem soncu mimo Madeire, proti Azorom, Kanarskim otokom in nato preko Le Havre v Franciji nazaj domov, kamor bi naj dospeli na Silvestrovo, je svojo krožno potovanje končala nepričakovano naglo včeraj, ko je na njej nastal požar. Moštvo se je trudilo, da bi ga pogasilo, kar pa se mu ni posrečilo. Ko je požar zasegel že dober del ladje, je bilo dano povelje za njeno zapustitev. Potnike so vkrcali v rešilne čolne, v katere se je nato rešilo tudi samo moštvo. Na ladji je bilo okoli 650 izletnikov in okoli 300 članov posadke.
Lakonia je manjša potniška -- ■ —~	-
ladja z 20,000 reg. tonami. Gr- ler jih ladje, ki so prišle že na ška brodarska družba jo je lani kraj nesreče in druge, ki tja še kupila od Holandcev in jo pre-j prihajajo, ne rešijo. Doslej še uredila za krožna potovanja po j ni bilo nobenega poročila o ka-morju. Lakonia je odplula iz kih smrtnih žrtvah nesreče. — Southamptona pretekli četrtek1 Ameriška reševalna letala so s 650 potniki, ki so hoteli pre-j razsvetlila s posebnimi svetlob-živeti božič na toplem, sončnem J nimi bombami nebo nad krajem
nesreče, da bi olajšala reševanje.
-----o------
i po dejanjih svbjegb nasprotnika 1 Ure m radii«,' ki drtei^hd 'šbodko-
in ne po besedah.	puje veljavo te fanatične sekte
Kako bo ta ideja odjeknila na' in ima zmeraj več poslušalcev, razorožitveni konferenci, bomo Saj je radio Kairo edina zabava, ki jo poznajo navadni ljudje
V soboto zjutraj je po dolgi ^	koncem januarja, kajti
rolezni umrl doma 1< rank Zde-	se za£ne novo zasedanje
lar z 1214 E. 170 St. Star je bil ]-omisije ZN za razoroževanje v 66 let, rojen v vasi Veliki Bu-1 r>Gnevj
’.ovec na Hrvatskem, od koder	______0______
je prišel pred 42 leti. Tukaj za-	y hotelu
pušča ženo Anno, roj. Rodič,
morju. Plula je iz Anglije proti jugu in bila kakih 180 milj severno od znanega otoka Madeire v vzhodnem Atlantiku, ko je nastal na njej ogenj. V prvi vesti o ognju ladja še ni prosila za pomoč. Šele ko požara niso mogli pogasiti, je ladja začela klicati na pomoč. Prva je bila na kraju nesreče angleška petrolejska ladja ob 4.15 zjutraj (po angleškem času — ob 11.15 po cleve-
Zadnje vesti
landskem). V kratki dobi so pri-Savdski Arabiji, drugače bi hitele tudi druge ladje in začele se morali dolgočasiti od jutra prevzemati potnike in moštvo iz do večera.	Gešilnih čolnov. Pri reševanju
Prestolonaslednik se dobro za- so pomagale tudi ameriške le-veda nevarnosti iz Kaira, zato taiske sile z oporišča na Azorih Gost: “Kakšna je razlika med hoče deželo čim hitrejše osvobo- in iz Zahodne Nemčije ter se-
Iz Clevelanda in okolice
Urad zaprt—
Jutri, v torek, od opoldne pa do četrtka ob 8 zj. bo urad lista zaradi božiča zaprt. Kdor bi imel kako sporočilo ali novico, naj jo napiše, se podpiše in navede svoj naslov ter jo spusti v poštno režo poleg vrat v urad.
Veselo snidenje—
K svoji sestri Mary Hrovat na 5128 Stanley Ave., Maple Hts., je prišel na dopust sin John Hrovat, sgt. v ameriških oboroženih silah v Nemčiji. Pri vojakih je že 19 let, od tega 5 let v Nemčiji. Dobrodošel doma! Graduacija—
Na Tri-State-College, Engineering - Business Administration, Angola, Indiana, je 14. decembra letos graduiral rojak g. Janez Pogačnik s 6714 Shacfer Ave., najmlajši sin pok. Feliksa in pok. Marije Pogačnik iz Zg. Kašlja pri Devici Mariji v Polju. Namerava dokončati še študij za gradbenega inženirja. — Čestitamo in mu želimo še novega uspeha pri študiju in v življenju!
Popravek—
V božični številki AD je bila pomotoma objavljena stara tel. številka dr. L. Ukmarja. Njegovi tel. številki sta: za aom 481-6422, za urad UT 1-9677. li bolnice—
G. Jože Grdina, ki se je po-
ll ERLI N, Nem. — V soboto in včeraj je odšlo na enodnevni j
obisk iz Zahodnega v Vzhodni nPsrečil’ se je P° 19 dneh vrml
iz Mt. Sinai bolbice in se za-
.:ina Johna, hčer Helen Names_|SObo za tri dolarje in ono za diti pritiska in vpliva verskih veda ameriške ladje, ki so se nik, vnuke, pastorka Petra ir]Jpet dolarjev?”	i fanatikov. To je namen nove ^ nahajale v bližini nesreče, med
pastorko Josephino Miller, v sta-i Hotelir: “V oni je manj ste-' televizijske mreže, ki bo prina- njimi tudi znana Independence.
— Državna cvetlica New Hampshire je bledovijoličasta lipovka.
šala tudi filme, v katerih bodo nastopale ženske. Sekta Vahabi je že sedaj začela pravo križarsko vojno proti televiziji. Pra-
rem kraju pa dva brata in eno sestro. Bil je član H.B.Z. št. 99.
Delal je pri Cleveland Twist Drill Co. 14 let. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda.
Frances Legerski	gerski z 1131 E. 63 St., ki je zad-
Danes zjutraj je umrla v bol- nja leta živela največ v Hunts-nišnici 48 let stara Frances Le- burgu v Ohiu. Podrobnosti jutri, manskem svetu.
Zaradi noči in precej viharnega morja reševanje potnikov in moštva ne poteka, po zadnjih
vijo pa, da bo to ravno najbolj-1 vesteh od danes zjutraj, urejeno, ša propaganda za televizijske! kot so trdila prva poročila. Lad-oddaje, kajti prepovedan sad je | ja je v ognju od enega do dru-zmeraj zaželjen tudi v musli- gega konca, potniki in moštvo
pa se skušajo držati na vodi, dok-
Boj za dekleta vznemiril Moskvo
CLEVELAND, O. — Ljube- študentov se je najpreje zbralo riko. Primerjali so namreč Mo- študentje le gostje in da bi se zen ne pozna segregacije. Tako'pred poslopjem ganskega posla- skvo z Alabamo itd.	morali kot taki tudi obnašati,
je bilo in je v vseh deželah pod ništva, kjer so glasno protesti-	ZnačilnQ je bilo post(Jpanje Njihovo stališče bomo razu-
vsemi političnimi režimi. Na to rab proti ‘ umoru svojega pn-	lici:e Ni preganjala demon- me ’’ ak° Pornishmo da 50 Rusl
resnico je opozoril komuniste jatelja. Niso niti besede verje- ,	. v h t , n , hi nezaupljivi do tujcev, da so ta-
neljub dogodek, ki se je odigral li policijskemu poročilu, da je	^ ^ ’Stalino_ Ji bili pod carskim režimom in
preteklo sredo sredi Moskve na bil medicinski študent pijan, da .	&	T U V ,.	.	i da bodo taki tudi ostali. Povrhu
Rdečem trgu.	na njegovem truplu m nobene ^ kot b.	pričakoval.! Pa ^ vidijo v afriških studen-
rane, pac pa se poznajo udarci 7 j-i •	,	,	,	.	. tih črni rod, ki se ni dozorel za!
Začela se je vsa zadeva s na koži; da je torej verjetno, da KremLa ^riše^za^toonik min? kultur0' Sai črni študenLie za-', tem da, se je ganski medicinec,' so ga napadli ruski študentje in	zaP prosveto j? Dredla '^tajajo v Študijah na univerzi
ki je študiral na Lumumba uni-( premlatim potem pa pustili le;	demonstrantje izberejo Cel° Za	da ne šovori-1
verzi v Moskvi, zagledal v mla- zati v snegu m mrazu, dokler ^	^ ki se bo ^hko Jj,™ ° °nih ^ Latinske Amerike,
do rusko dekle in se je hotel, mu m poteklo življenje.	|	1	___Povrhu nimajo erm študentje
Berlin preko 30,000 ljudi, ki imajo tam svoje sorodnike. To je bila po 28 mesecih ločitve, r.d kar so postavili znani Zid’, prva priložnost za srečanje med sorodniki in prijatelji, ki žive v delih mesta, ločenih z Zidom. Novi tisoči čakajo na izdaj) prehcdnic danes in bode čakali še prihodnje dni vse do Novega leta. Obiski so dovoljeni le iz Zah. v Vzhodni Berlin, ne pa obratno.
WASHINGTON, D.C. — Predlog zakona o pomoči tujini je obtičal pred konferenco obeh domov, ker Dom ni maral popustiti v vprašanju vladnega jamstva za prodajo pšenice v komunistične dežele. Kompromisni predlog je obtičal v soboto v odboru Predstavniškega doma za pravila. Demokratski vodniki Doma so prepričani, da ga bodo danes spravili pred plenum. Tudi Senat je formalno še vedno v zasedanju. čeprav je dejansko že večina senatorjev odšla domov na božične počitnice.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj zaključil uradno 30-dnev-no javno žalovanje za umorjenim predsednikom Kenne-
dyjem, nato pa v kratkem govoru voščil vsemu prebivalstvu dežele vesele božične
hvaljuje za obleke, darila in pozdrave, posebej Mrs. Marion Kuhar za veliko pomoč v nesreči in dr. N. Rosenbergu za dobro uspelo operacijo. Zdaj je doma na 1135 Addison Rd. (zgo-rr.j).
Zbornik Svob. Slovenije—
Zbornik Svob. Slovenije za 1. 1964 je srečno prišel v Cleveland in je naprodaj v trgovini Fami-lia na Glass Ave. in v Baragovem domu.
Dopolnilo—
V	“Zahvali” za pok. Antona Fabec 19. decembra sta bili pomotoma izpuščeni dve snahi, obe z imenom Louise. Naj prizadeti pomoto oproste.
Zadušnica—
V	četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Ivano Kramer-sic ob 30. obletnici smrti.
Asesment—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment.
Strog post—
Katoličanom je dano na izbiro: dan obveznega strogega posta, ki je določen pred Božičem, lahko drže danes aii pa jutri.
• •	.r
W . ..rL
• ■■ ■ ^ »■. V
v "
V remenski prerok
pravi:
tako trdijo poročila, poročiti z j njo, čeprav so tej poroki na-;
Črni študentje se niso zado-
varjala s prosvetnim ministrom Jeljutinom. To se je tudi zgodilo. Minister je polni dve
Belo hišo narodno božično drc-
črni
skoraj nobenih osebnih stikov z
domačim prebivalstvom. Če pri-	, ,
denemo k temu še nejevoljo N1KOSIA, Ciper. - Izgleda, da
vo.
r ______________
Oblačno, mrzlo in naletavanje Stlega. Do večera ga utegne pasti °d 2 do 4 palce. Naj višja tem-pHratura podnevi 26, najnižja PUhodnjo noč 18.
morala biti preteklo soboto, pa1 poti ubrali na Rdeči trg, da bi . , 3 •	,	, P, ...	, ,	3 vidi, kako se mladi črni rod rad
je ni bilo. Ravno osem dni pre-1 tam pred Leninovim mavzole-' W	. JL ’ d , ^ druži z ruskimi dekleti, potem
je so našli mladega črnega štu- jem protestirali proti krivici, ki	3 „	noročala o'86 06 smemo čuditi’ da mera
denta mrtvega v moskovski o-Ue je pripetila njihovemu roja-	dem	,potrpljenja kmalu dosežena. Be-|
količi. Med afriškimi študenti | ku.Pn vhodu na Rdeč, trg J,h J* ,)i|o , fročilom	,*****„*> pac hotel, pre-,
je radi tega takoj završalo. Za- je čakala policija m jim zaprla	“	vPndnriP U P°roko, na posledice nji-
čeli so verovati, da so njihove-1 pot s kamijoni. študentje so n-lji no razšjj	C i^ove§a postopka pa niso mi-j
ga tovariša ubili ruski fantje.' kamijone obšli, toda čakala jih	, slili.
To še ni dokazano, niti ganski je nova barikada kamijonov. Za Moškvo je bila demonstra- Mimogrede povedano, prete-poslanik še ne trdi, da je to	Ob njej	so	se začeli pretepati z	cija res prava senzacija.	2e več	pov med študenti razne polti
res. Razburjenje med črnimi	moskovsko	p o li c	i j o. Za svoj	kot 40 let niso Moskviči	kaj ta-	radi deklet je bilo že dosti	ne
študenti je rastlo od dneva do	sprevod	so	seveda	pripravili ce-	kega doživeli. Vendar	pa de-	samo v Rusiji, ampak tudi	v
dneva, dokler preteklo sredo ni	lo vrsto	gesel, !ki	niso bila la-	monstracije niso odobravali. Soj	drugih satelitskih deželah,	sa-
doseglo vrhunca. Par sto črnih|skava ne za Rusijo ne za Arne-,namreč prepričani, da so črni mo z uboji se niso končali.
Papeževo romanje bo koristilo — prometnim
piaznikc, ko je prižgal pred žilam v arabskem svetu
BEJRUT, Lib. — V Libanonu sc zelo veselijo, ko vidijo, s kakšno vnemo pripravlja Jordanija letališče, kjer bo pristalo papeževo letalo, in pa cesto, ki pelje od tam do Jeruzalema. Seveda bodo svoje ceste in ulice spravili v red tudi Izraelci, vsaj tiste, ki jih bo uporabljal sv. oče.
je prišlo v mestu in tudi ponekod drugod na otoku do spopadov med Grki in Turki.
Predsednik republike nadškof Makarios in podpredsed. Ku-čuk (Turek) sta pozvala prebivalstvo, naj se izogiba spopadov in obrani v deželi red; Hudomušneži trd’.jo, da bi bi-in mir. Poziva preko radia ui- L' treba prositi sv. očeta, naj š.‘ sta bila uspešna v vseh delih pride v Sv. deželo, toda izbeie otoka, kot kažejo danes zju- naj si taka pota, ki so v zelo traj poročila o novih spopadih slabem stanju. Na ta način si bo
med pripadniki obeh narodnostnih skupin otoškega prebivalstva.
pridobil veliko simpatij ludi od tistih, ki nimajo časa in smisla za duhovne vrednote.
/iUERI$KA DOMOVIH
■ • /1 «i	»
eiTTSt Clair A ve. — HEnderson 1-0628 —- Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
C* Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
i nited States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Jugoslovansko časopisje je prineslo ob tej priliki tudi nekaj slik s Titovega potovanja. Bile so nabrane v skladu s Titovim govorom. Samo slike iz mehiške prestolice kažejo “ljudske množice”. Vse druge pa kažejo uradne obraze, uradno prijaznost, uradno veselje vseh tistih voditeljev javne uprave in diplomatov, ki so imeli kaj poklicnega posla s Titovim obiskom. Namesto ljudskih množic so pa vzete na film kar uradne vojaške parade!
Vtis, ki ga govor napravi na tuji svet, je preprost: Tito je v svojem govoru zamolčal vse, kar ga je jezilo in vznemirjalo. Jugoslovani so zvedeli od njega samo svetlo plat potovanja, o temni so bili pa itak že preje poučeni po kanalih, ki jih niti Titova diktatura ne more popolnoma zamašiti.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 246 Mon., Dec. 23, 1963
Tito o svoji poti po Ameriki
O Titovem potovanju po Ameriki smo svoj čas obširno poročali na podlagi izvirnih poročil neodvisnih časnikarjev. Treba pa je, da slišimo tudi drugo plat zvona: kako Tito sam sodi o svojem potovanju. To je povedal v svojem govoru na beograjskem letališču ob vrnitvi, kjer ga je, kot trdi jugoslovansko časopisje, čakalo in pozdravilo na “sto-, tisoče” ljudskih množic. Pri tem se bomo držali po možnosti Titovih lastnih besedi, da bo slika popolnejša.
Tito je začel z odkritosrčnim uvodom. Rekel je namreč, da želi “izraziti veliko zadovoljstvo nas vseh, ki se vračamo iz prijateljskih držav, da smo zopet prišli v našo lepo, socijalistično Jugoslavijo”. Ne samo on, prav vsakdo bi bil vesel, da se vrne domov, ako bi doživel take skušnje s političnim potovanjem, kot jih je Tito.
Vkljub temu se je “dobro počutil” v Braziliji, Čilu,
Boliviji in Mehiki, ki jih je obiskal. Njim tudi posveča štiri petine svojih spominov na pot. Veselilo ga je, da te dežele kar dosti vedo o Jugoslaviji, ki si je “s svojo načelno zunanjo politiko pridobila velik ugled”. Seveda jim je Tito imel tudi “kaj povedati o jugoslovanskem notranjem razvoju”. Prepričan je, da je tudi to dvignilo ugled socijali-stične Jugoslavije.
Tito je svoje poročilo omejil v glavnem na pogovore, ki jih je imel z vladnimi krogi dežel, ki so ga povabile na obisk. Pri tem je ugotovil, da imajo države Latinske Amerike več ali manj “identična stališča” v mnogih vprašanjih, ki jih je načel v svojih razgovorih. Ker so vse skupaj gospodarsko zaostale, jim je Tito obljubil, da bo njegova “dežela po možnosti sodelovala na ekonomskem področju in da jim bo pomagala, seveda v skladu z dejanskimi možnostmi”. Pri tem pa je kar odkrito priznal, da “o Braziliji ne morem mnogo povedati, ker tam nismo mnogo videli.
Vendar pa ima Brazilija res velike možnosti”. Kakšne, ni povedal. V Boliviji pa ni mnogo naravnih pogojev za napredek. Na skopi zemlji, ki na njej živi bolivijanski narod, pa vendarle napreduje in si ustvarja boljše življenjske pogoje. O čilenski republiki ima pa Tito dobro mnenje, pravi, da je v mnogočem na boljšem kot ostale države Latinske Amerike.
Posebno mu je prirastla k srcu Mehika. “Tam nas je zelo impresijoniralo, kar smo videli.” Tito si kar misliti ni mogel, kako toplo, navdušeno in prijateljsko bo sprejet v Mehiki. “Milijonska množica je bila na ulicah, ko smo šli skozi (glavno) mesto, in niti enega človeka nisem videl, ki nas ne bi prisrčno pozdravljal in izražal svoje prijateljske občutke do naše dežele. Tu smo bili najdalje in tu smo mogli tudi največ videti. Videli smo tudi notranjost.” Zato je šele na mehiških tleh čutil, koliko prijateljev ima Jugoslavija.
Tito je s tem po ovinkih povedal, da z obiskom v Braziliji, čilenski republiki in Boliviji ni bil tako zadovoljen kot z obskom v Mehiki. Njegove opazke in opažanja odgovarjajo stvarnosti. Bralci so še gotovo dobro spominjajo, kako so titovce sprejemali v Braziliji, čilenski republiki in Boliviji.
Tito je omenil svoje stike z jugoslovansko emigracijo v Latinski Ameriki. Svoje pripombe je omejil seveda samo na tiste jugoslovanske emigrante, ki so ga hoteli pozdraviti. Med njimi je bilo tudi veliko starih rojakov, ki so že spregli in živijo v pokoju. Veliko med njimi je bilo takih, ki bi želeli umreti na domači zemlji. Tito je namignil, da jim bo treba v tem pogledu iti na roko. Ako bo res to storil, bo napravil dobro delo. Vseh ostalih “stikov” z emigranti seveda ni Tito omenjal niti z eno samo besedo. Ni tudi nič omenil, kaj je pisalo tuje časopisje o njegovi poti, kaj so o njej mislili politični ljudje in javni delavci v posameznih državah, kje so se zgubile ljudske množice, ki jih ni bilo nikjer na spregled.
Očitno skopo je Tito odmeril čas za poročilo o svojem potu po Ameriki. Omenil je obširnejše samo dva dogodka: sprejem v Beli hiši in s tem zvezan pogovor s Kennedy-jem, potem pa tudi obisk in govor pred generalno skupščino Združenih narodov. Razgovor s Kennedvjem je potekal v “prijateljskem tonu”. O vsebini Tito ni povedal več, kot je bilo objavljeno v uradnih poročilih. Napravil je pri tem precej poklonov pokojnemu predsedniku, kot da bi ga hotel postaviti za vzgled ostalim 180 milijonom Amerikancev, češ predsednik naj vam bo za vzgled, kako me je treba sprejemati.
Tito je seveda pohvalil tudi svoj govor pred generalno skupščino Združenih narodov, ki je v njem razložil “naše misli, naše nade, naše ideje, kako naj bi po našem krenil svet... Moram reči. da je bil ta govor v ZN enodušno sprejet in pozdravljen. Tu se je videlo, kako malo je potrebno, da najdejo ljudje skupen jezik.” Zato je Tito našel sedaj v ZN čisto drugo ozračje, kot je bilo “pred dvemi, tremi leti”, ko je bil tam, in to ga je posebno veselilo. Razume-1
mo: zadnja leta je v ZN prišlo nad 30 novih članov, ki jih|mestu. To je več kakor polovi- Berwynu pri Chicagu, predla-Tito skoraj vse šteje za svoje prijatelje.	eo svojega življenja. In ko je gal sprejem iste. V njegovem
poslušal, kako se mu je mesto v imenu mesta in vseh za to zahvaljevalo, je bil ganjen. Jakob Novak bo ostal v trajnem spominu mesta North Chicago kot vesten in pravičen čuvar reda in miru. Hvala mu in naj mu bo večer življenja po dolgih letih truda in dela prijeten in sladak!
*	O TITOVEM OBISKU V Z.D.A. je še 17. okt. objavil tukajšnji dnevnik “WNS” obširen članek, med tem tudi krajši članek pod naslovom “Bishop Leading Pickets”. V tem članku je omenjeno, da je srbski škof Dionizije iz Liberty villa vodil skupina piketov, ki so protestirali proti obisku jugoslovanskega predsednika Tita Bele hiše v Washingtonu. Druga grupa pa je predstavljala Hrvatsko osvobodilno gibanje. Piketi srbskega in hrvatskega pokoljenja so prišli iz Clevelanda, Chicaga, Philadelphie, New Yorka, Mil-waukee-ja in iz Pittsburgha. Piketi so nosili plakate z napisi: “Tito je morilec in diktator.” — “Tito naj gre k vragu!” — “Pomagati Titu se pravi pomagati komunizmu.” — “Tito je rdeč diktator!”
Del srbske grupe je nato šel na Arlington pokopališče in so tam položili venec na grobove več ameriških letalcev, ki so bili sestreljeni v Jugoslaviji leta 1946.”
Tako so srbž&i in hrvatski izseljenci sprejeli Tita.
Na drugem mestu pa v drugem članku v 'isti izdaji objavlja “WNS”, da je maršal Tito “A Broker” — posredovalec med Vzhodom in Zapadom za sožitje. Omenja pa, da je Tito nekak “Maverick”, to je človek, ki ne veš komu in kam pripada, ter izrablja vse. Včasih je v sporih s komunističnimi voditelji, pa je zopet z njimi in med tem pa je prejel tekom let več kakor bilijon dolarjev pomoči od Amerike. O njegovi ženi Jo-vanki pravi, da je brunetka, ki spremlja svojega moža na njegovih potovanjih po svetu. Tekom vojne je bila med partizani in imela šaržo majorja in je služila v njegovem štabu. Tito, omenjajo dalje, je bil katoliško vzgojen po dobri katoliški materi. Bil je v mladosti celo ministrant. In še več in več je pisanega o njem. Tako pišejo in govorijo o Titu v ameriškem tisku.
Nekateri slovenski titovci v Ameriki ga pa hvalijo kot do-sedaj najboljšega rdečega komunističnega papeža. Pač čudni ljudje so ti titovci!
*	AMERIŠKI PRAVOSLAVNI SRBI so dne 14. nov. s posebno resolucijo oklicali ločitev cd po “komunistih kontrolirane” Sv. Sinode v Beogradu. To so izvršili na velikem zborovanju v samostanu sv. Save v Libertyville, kj je sosednjo mesto nedaleč od tu.. Zborovanje
(sta vodila dekan srbske pravoslavne cerkve v Kanadi Very Rev. G. N. Vukelich in pa škof Dionizij. Dekan Vukelich bo v poslovilnem sestanku s posebno! kratkem posvečen v škofa po uradno izjavo, v kateri izreka-' škofu Dioniziju, ki je vodnik jo vsi mestni predstavniki za-'srbske pravoslavne cerkve v hvalo in priznanje poslavljajo-' Ameriki.
čemu in v pokoj odhajajočemu Zborovanja so se udeležili za-policijskemu načelniku. Mr. Ja- stopniki iz vseh raznih delov kob Novak je bil vidno ganjen. Z.D. Ko je bila resolucija okli-Kako bi pa ne bil? Saj je 35 let cana, je znani srbski zdravnik sluzil kot čuvar reda in miru v Dr. V. L. Seffer, ki ordinira v
Waukegan, 111. — Pri naših sosedih v North Chicago, ki se začne takoj preko Desete ceste od nas, so zadnjih nekaj tednov “pometali” z novo metlo, kar se tiče nepostavnega srečkanja, prodajanja raznih srečk za razne hazardne igre in sploh vsega nepostavnega obratovanja, ki je v našem okraju in po naših mestih in vaseh prepovedano. Novi policijski načelnik John Matijevič je preiskal par gostišč (tavern), kjer so prodajali razne srečke, ki so tu prepovedane. Zaplenil je v nekih lokalih posebne telefonske zveze, potom katerih so obratovali in obveščali razne stranke za vse razne konjske dirke in druge razne igre.
Policijski načelnik je objavil vsem gostilničarjem in lastnikom takih gostišč, da naj se za-naprej čuvajo. Kdor bo odslej zasačen, bo s tem zgubil tudi licenco za obratovanje gostilne ali kar že vodi in obratuje. Odslej se bo v tem oziru strogo pazilo na vse, preti policijski načelnik.
Tisti, katerih se to tiče, naj
.	\	a' r*
vzamejo to na'znanje.
*	WELL, WELL, NORTH-CHICAŽANI žanjejo pohvalo radi lepih domov in stavb, ki rastejo v njem in okrog njega kakor gobe po dežju zadnja leta. To ni nobena šala, ampak le resnica. Ko se je v North Chicagu pred kratkim muqlil znani illinoiški zvezni senator Everett Dirksen, je ta izjavil, da mu novi domovi, ki jih po tej okolici grade, zelo ugajajo in se mu do-padejo. Res je, lepe domove gradijo vse naokrog. Odkar so k mestu anektirali obširna okoliška zemljišča, jim to daje prostor za obširnejše parcele, na katerih grade nove moderne stanovanjske hiše s prostornimi tratami in vrtovi okrog. Vse to našim sosedom privoščimo v North Chcagu, a malo smo pa Waukegančani tudi ljubosumni. Mi smo starejši po letih, pa vi hitite naprej pred nami.
*	POSLOVILNI VEČER JAKOBU NOVAKU, bivšemu policijskemu načelniku (Chief of Police), ki je bil v tej službi vestno 35 let in ki je pred kratkim stopil v pokoj, je osobje in vodstvo mestne uprave priredilo 14. nov. krasen poslovilni večer zaslužnemu načelniku ču-varstva reda in miru v North Chicagu. Slavnostna večerja se je vršila v Adria prostorih in številna udeležba od vseh strani je pokazala, da se javnost zaveda, kaj vse je doprinesel za mir in red ter dobro ime mestu North Chicago bivši policijski načelnik Jajcob Novak, rodom Slovenec. Mestni župan Charles Hebrior se je poslovil na
govoru za sprejem resolucije je I tako ognjevito navdušil navzoče, da je vsa dvorana z navdušenimi vzkliki odobrila uredlog in navzoči so z gromovitim glasom peli himno “Bog živi vse” in “Na mnoga leta”.
Nato so določili začasna pravila za upravljanje cerkve ter izvolili upravni odbor, kateremu bo načeloval patri j arh Dionizij. Druge podrobnosti bodo sproti urejevali.
To zborovanje je odlično pokazalo srbsko odločnost proti vsakemu vplivu od strani komunistov, ki vodijo Jugoslavijo.
* VEČ BOLNIŠNIC BO TREBA, povdarja poročilo v WNS, v katerem je objavljen pregled zdravstvenega stanja v našem Lake okraju. Zdaj obratuje v o-kraju pet večjih bolnišnic in ko je zadnje hladnejše jesensko vreme nastopilo, so bile vse bolnišnice skoro polne. Poročilo pravi, če se bo v zimskih mesecih pojavila epidemična influenza, ali kaj takega, bo težko najti dovolj prostora za bolnike v naših bolnišnicah. Vse bolnišnice bo treba razširiti z dodatnimi prostori, kakor tudi kako novo zgraditi. Vse to prihaja od tega, ker prebivalstvo se v zadnjem času hitro množi v Lake okraju in njegovi okolici.
NOVA GROBOVA: — Pred kratkim je preminul znani rojak John Cankar, starejši, v starosti 76 let. Bival je na naslovu 1020 Lincoln Street. Umrl je v bolnišnici sv. Terezije. Bolehal je dalj časa. Pokojni John Cankar je bil rodom iz Velike Li-gojne pri Vrhniki, po domače Šimnovcev Janez. V Ameriko je prišel leta 1906, Leta 1910 se je poročil tu v Waukeganu v cerkvi Matere božje na Deseti cesti s Frančiško Gregorka, po domače Joklova iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. V zakonu se jima je rodilo pet sinov in štiri hčere, eden izmed sinov je umrl. Tako zapušča žalujočo ženo vdovo, štiri sinove in štiri hčere ter 16 vnukov in vnukinj ter še živečo sestro Mrs. Mary Gosar v Waukeganu. Pokojnik je bil zelo aktiven društvenik, večletni predsednik Društva Marije Pomagaj št. 79 KSKJ, bi je aktiven in delaven faran cerkve Matere Božje. Rad je v prejšnjih letih zbiral’ za reveže in to in ono zadevo v starem kraju in je v tem oziru mnogo dobrega storil, za kar se ga bodo gotovo mnogi spominjali v molitvah. Pokojnika sem poznal več let. Parkrat sva celo ribe lovila skupaj, kar je bil njemu priljubljen sport. Naselbina ga bo pogrešala in ga bo ohranila v najlepšem spominu. Pokopali so ga iz cerkve Matere Božje na Ascension pokopališče v Libertyville. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru božjem!
— Pred kratkim so pokopali iz cerkve Matere Božje tudi znanega 84 let starega Johna Valentoviča, ki je živel na 1231 Park Avenue. Tudi on je bil bolan več zadnjih let. Pokopan je na Ascension pokopališču. Tu zapušča enega sina pastorka, drugi so pomrli pred njim. Sinu sožalje, pokojniku pa mir in pokoj.
— Tako, zopet je nekaj poročil od nas. Drugič pa o čem drugem. Vsem rojakom Slovencem tu in povsod prav iskrena božična voščila in pozdrave od Vrhenškega Tineta.
IZ NAŠIH VRST
■ z

vitih in gorskih predelih tožijo, po pisanju ljubljanskega li-
Nekateri partijci žive prerazkošno
“Komunist”, tedenško glavno sta “Delo”, da ne morejo proglasilo Komunistične partije, je [dati svojih posestev niti jih da-v zadnji izdaji pretekli teden ti v najem kmetijskim zadru-
ostro prijel one partijce, ki streme samo za uživanjem in čim večjim razkošjem. Pri tem se ne ozirajo ne na predpise in zakone ne na nobene druge ovire.
‘Treba je opozoriti težnjo določenih članov partije po lastni obogatitvi, na njihovo divjo dirko za denarjem... za lahkim in razkošnim življenjem, in — z ozirom na naše razmere — za pretirano visokim življenjem.
Določeno število komunistov si često zajamči uradno in zakonito velikanski dohodek, ki ga ne morejo opravičiti s svojim delom. Ti grabijo po velikem denarju, gradijo hiše in si prilaščajo nezaslužene prednosti ...
Posamezni komunisti prejemajo in dajejo podkupnine v določenih oblikah. Postajajo podkupljivi ...”
Partijski vodniki, ki so naročili grajo in obsodbo “tovarišev”, morajo najprej dati sami dober zgled s skromnim življenjem. Ker tega ne nudijo, ne morejo zahtevati od drugih, da bi delali drugače. Tito sam živi razkošno kot kak nekdanji indijski maharadža, njegovi ožji tovariši ga posnemajo v razkošju in zapravljanju narodnega dohodka, po teh se ravnajo vsi ostali, v kolikor jiin je le mogoče ... “Komunistovo” svarilo je le pesek v oči javnosti, ki jo naj bi pomirilo češ, saj vodstvo Komunistične partije vse to obsoja ... Hinavščine in laži v komunizmu ni nikdar manjkalo!
Preveč šolarjev brez varstva
Ker v novih razmerah vedno več žena in mater hodi redno na dela, ostajajo otroci brez pravega nadzora, kar jim daje možnosti iskanja slabe drušči-
Euclid, Ohio. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam enoletno naročnino in Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Frank Prijatel
Greenwood, Wis. — Spoštovano uredništvo! Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino, kajti zelo dolgčas bi mi bilo brez Ameriške Domovine. List zelo rada berem, posebno všeč so mi pove-
gam. Te zemlje v hribih ne morejo obdelovati s stroji, zato se za njo ne zanimajo. Dogaja se, da ostajajo gorske kmetije neobdelane, ko stari rod obnemore, mlajši pa gre v dolino za boljšim zaslužkom in življenjem.. Oblasti so prišle do spoznanja, da je to v škodo deželi in njenemu gospodarstvu. Sedaj preudarjajo, ali ne bi kazalo tem kmetom znižati davke in druge “družbene dajatve” ter jim omogočiti na ta način boljše dohodke in seveda tudi boljše življenje.
Trdijo, da takšnih posestev, ki jih nihče ne mara niti zastonj — (Torej obstoje že tudi taka — Op. ured.) — sploh ne bi smeli obremenjevati z družbenimi dajatvami... piše “Delo”.
Z omejitvijo dajatev in pomočjo bo mogoče te kmetije o-hraniti in zadržati na njih ljudi, ki bi jim bilo sicer treba preskrbeti drugod delovna mesta, ostarelim pa vzdrževanje na račun družbe... zagovarja J. Petek v “Delu” nov “odnos do gorskih kmetov”.
Tovarna “Sukno” v Zapu-žah se uveljavlja
Tekstilna tovarna v Zapužah je znana še izpred vojnih časov po svojih izdelkih sukna. Kljub temu, da so “njeni stroji še iz časov naših dedov”, kot piše ljubljansko “Delo”, se ji je posrečilo lani prodati v tujino o-koli 20,000 metrov sukna, letos pa upa, da bo prodala istemu kupcu v tujini že do 50,000 metrov sukna. Precej težav ima tovarna “Sukno” z dobavo surovin, ki jih delno dobiva iz Italije. Vodstvo podjetja gleda stalno, kaj “gre” in po čem je
ne, ki vodi na pot zločinstva. V na trgu povpraševanje, svoje iz-
Mariboru se po pisanju “Dela” tega vpprašanja polno zavedajo in iščejo rešitve. Priznavajo, da je vprašanje težiko in da ga ne morejo rešiti sami ne starši ne šola, ampak oboji skupaj v sodelovanju z “družbo”.
Zadnja je doslej po pisanju “Dela” za to premalo storila, brigala se je predvsem le za o-troke, ki še ne hodijo v šole, in za dojenčke, ki so jih spravljali v zloglasne “jasli”. Nekatere šole so uredile posebne varstvene oddelke, v katerih so oni šolarji, katerih starši so na delu, ko je šole že konec in njihovi otroci nimajo nobenega nadzora. Ti oddelki so se menda ponekod kar dobro obnesli.
Gorski kmetovalci v škripcih
—Nekateri posestniki v hribo- ^ Hz voz opremrza^industUjska
podjetja je znašal 18% celotne-
delke temu stalno prilagaja in tako nima nobenih posebnih težav z njihovo prodajo.
Vodstvo tovarne se trudi, da bi podjetje moderniziralo in ga oskrbelo tudi z zadostnim številom strokovnega osobja, ki ga zaradi stalnih sprememb izdelkov potrebujejo veliko več kot v velikih tovarnah, ki se drže le omenjenega števila izdelkov “na debelo”.
Večji izvoz industrijske opreme
Po pisanju ljubljanskih listov gradijo trenutno jugoslovanska podjetja v azijskih in Jfriških državah 14 hidrocentral, 5 termoelektrarn, ladjedelnico, 2 tovarni usnja, 5 klavnic, 3 cementarne, tovarne traktorjev, lepenke in pohištva ter 2 opekar-
sti, ena je lepša od druge.
ga izvoza.
Mrs. Justina Volarich
Jz rem j	ra Brniško letališče dograjujejo
voščim za božic in za novo leto ge pred koncem oktobra so vsega, kar si srce pozeH. Blažen dogradili 2000 metrov dol in naj bo božic vas in leto sveto, 47 metrov široko pristajalno brez vsake žalosti, brez solza in[stezo na letališču v Brnikih. To 1GZ ° r *'	stezo bodo prihodnje leto po-
daljšali za 1000 metrov, da bo „	,	.	.tako omogočeno na letališču tu-
. a em, io. — Cenjeno u- dj pristajanje največjih letal, rednistvo A. D Prilagam Vam ■ Letališče v Brnikih, ki bo slu-cek v znesku $15, za enoletno! žilo Ljubijani) pa tudi vsej slo_
naročnino m en dolar v podpo-'Veniji; bo vključeno v redni io	is u. ^	^	[mednarodni potniški	promet
Vesele božične praznike in verjetno spomladi 1964. Pravi-srecno novo leto želim vsem jo> da bo najlboljše v tem pre_
e avcem pri listu, vsem naroč- de]u alpskega in predalpskega nikom in bralcem naše ljube SVeta.
Ameriške Domovine. Vsem
iskren božični pozdrav!	j Električne žarnice uvažajo
Agnes Možina I V Jugoslaviji imajo	dve to-
"	! varni žarnic, ki sta v	zadnjih
Fort Lauderdale, Florida. — štirih letih proizvodnjo navad-Najlepše pozdrave in topla bo- nih žarnic menda skoro podvo- -žična voščila pošiljamo vsem jih, pa je pomanjkanje žarnic članom Vašega urada, vsem či- še vedno občutno in jih mora-tateljem Ameriške Domovine Jo zato uvažati od drugod. Da in vsem našim prijateljem in bi se oskrbeli za letošnjo zimo, znancem. Vaši	j so jih kupili zunaj okoli dva
Frank in Angela Kožar milijona kosov raznih velikosti Frank in Alice Spehek j m oblik.
V SAMOTI
(Božična pripovedka. — Spisal Ivan Cankar.)
“Rekel sem, da ni,” je pokimal kmet. “Lužarjev je bil mnogo mlajši, ta pa ima že brado.”
Krčmar je zmajal z glavo: “Bog mi odpusti, če se motim, ampak podoben mu je kakor jaz sam sebi. Kam pa I si se napotil?”
“V hribe.”
“Ne prideš nikamor! Obležal boš v snegu!”
“Ne pride!” je' pokimal kmet.
“Ali je še dolga tvoja pot?” “Dve uri hoda.”
“Nikoli ne prideš, saj že omahuješ!”
Popotnik je odprl duri.
“Pa hodi z Bogom!” je zaklical krčmar za njim. “Jaz te nisem podil odtod!”
Ko je stopil popotnik na cesto, se je pokrižal.
“Bodi v božjem imenu. Napravil sem se na pot in treba je, da pridem do cilja.”
Jasna, mrzla noč je bila zunaj. Zvezde so gorele mirno, na snegu je odsevalo svetlo nebo; leden veter je pihal od severa.
Popotnik je stopal skozi vas z umerjenim, težkim korakom, život nekoliko upognjen, kakor človek, ki se je bil napravil na dolgo pot in ne stopa prehitro, da bi se prezgodaj ne utrudil. Kmalu je bila vas za njim in zavil je v klanec. Pot mu je bila znana, zdelo se mu je, da bi je ne izgrešil z zatisnjenimi očmi. Hodil je že tod nekoč, pred davnim časom. V nedeljo rano, ko se je vzdigala člata nad ravnino in se je svetila vas pod hribom, kakor z zlatom in srebrom posuta. Takrat je bila pomlad, takrat je bila mladost, veselo so peli zvonovi. A zdaj je zima in noč; in popotnik, star in truden, omahuje smrti naproti.
Kolikor bliže je prihajal domu, toliko bolj nemirno je bilo popotnikovo srce.
“Kakšen je zdaj moj dom?” je premišljeval. “Ali je še zmerom tako tih in prijazen v svoji samoti, kakor je bil hekdaj? O, sladko je umreti doma! Kakšen je moj oče? Ali je še zmerom tako tih in nesen njegov obraz? Rad bi niu segel v roko, preden umr-jem. Tudi sestro bi rad videl; otr»k je bila še, ko sem odhajal in je jokala na pragu; se bolj so zdaj vesele njene oči in še bolj rdeča njena lica kot poprej. Pa če bi tudi rodne hiše ne ugledal več, ne očeta, ne sestre — po tebi, o mati, koprni moje srce in dovolj bo sreče, če mi Bog dodeli, da te vidim še enkrat. Dovolj bo sreče, če boš stala, o mati, ob moji smrtni postelji in mi bodo zatisnile oči tvoje svete roke.”
Nenadoma mu je prišlo na misel kakor spomin, Bog vedi odkod, in spreletel ga je čuden strah. Zazdelo se mu je, da je bil nekdo govoril o smrti. On, popotnik, je ležal v ti’udnih sanjah, nekdo pa je 8tal poleg njega in je govoril 0 smrti. Vsi so mu umrli, drug 2a drugim; ostal je sam v topljenju, kakor Job.
“Sanje so bile!” je pomislil Popotnik in je vzdihnil globoko, da bi odvalil strah od 8rca. “Truden sem bil in žalosten, zato so bile tako trud in žalostne tudi moje sa-Pje. Blizu mi je smrt, ob moji strani hodi, zato sem sanjal o
smrti.”
Nog ni čutil več, zdelo se 11111 je, da stopa lahko in brez t'Vida, kakor po uglajeni ce-sti. Toda njegovi koraki so
bili majhni, komaj da se je ganil z mesta in život je bil upognjen do pasu. Ozrl se je in vas je ležala še zmerom pod njim; v bleščečem snegu, pod jasnim nebom, se mu je zdela še bližja, komaj par korakov pod holmom. Popotnik se je začudil.
“Kaj ne hodim že dobro uro ali dalj ? In krepko sem stopal, Iše nog nisem čutil. Pa stojim skoro kjer sem stal, kakor da sem se opotekal v kolobarju. Ali se je izpremenil kraj, ki ga nisem videl tako dolgo, ali pa sem stal na mestu v blodnih sanjah, in nisem premaknil nog. Brž dalje, popotnik, nič ne premišljuj in se ne mudi, dolga je še pot!” Dovolj je bilo, da je počival samo trenotek; noge so odrevenele, ukopale so se v sneg in vzdignil jih je težko; vroč pot se mu je vlil po čelu.
Pred njim se je vzdigal holm za holmom, med njimi ozke tihe doline; bela samota, speča pod mrzlim, jasnim nebom; nikjer hiše, nikjer poti; na hribu v daljavi črna senca, gozd. Tja je pogledal popotnik.
“Treba je, da pridem do gozda; tam bo pot lažja po mehkem, i'azmočenem listju in mahu; in kadar stopim iz gozda, ugledam na oni strani svoj dom; takrat ne bodo več trudne moje noge.”
In bilo mu je pri srcu sladko, kakor da stoji kraj gozda in vidi pred sabo, na holmu, svoj samotni dom. Natanko ga vidi sredi bleščečega snega, pod bleščečimi zvezdami. Iz okna se sveti prijazna luč, daleč v samoto, prav do njega sijejo njeni svetli žarki in ga vabijo: “Pridi, popotnik, pridi, sin edinec; toplo je v izbi in na te čakajo koprneče roke.”
V hrepenenju in sladkem upanju je pozabil na utrujenost in je stopal kakor prej z drobnimi koraki in globoko upognjen. Gozd je bil zmerom enako daleč pred njim, črna senca na obzorju.
“Če bi je ne mahnil kar črez bližnjice?” je pomislil. “Velikokrat sem že hodil tod in ni mogoče, da bi izgrešil. Kar črez holm, po celem snegu!”
Krenil je iz globeli v hrib, napotil se je preko prostranih valovitih lazov; na mejah in ogradah od trnja in nasutega kamenja so ležale debele plasti snega in laz je bil podoben prostranemu, belo obzidanemu pokopališču brez križa in spomenika; pokopališče za popotnike in hudodelce.
Ko je stal popotnik vrhu holma, sredi laza, je zastrmel v daljavo s široko odprtimi, groze polnimi očmi in od glave do nog ga je spreletel mraz. Iz noči, iz samote, Bog vedi odkod, se je bil vzdignil otožen, zategnjen glas, cvileč, stokajoč.
“Glas izgubljenega, v samoti umirajočega!” je vztrepetal popotnik. “Usmili se Bog njegove duše!”
Bolj truden nego prej, z bolj malodušnim srcem je stopal popotnik dalje.
“Resnično, smrt hodi z mano!” je premišljeval. “Ob moji strani hodi, vodi me za roko. Njen glas je bil, njen opomin, jaz pa sem mislil v svoji nespameti, da ga slišim iz velike daljave. Bog se usmili moje duše!”
In trudnemu, kakor je bil, se je bližal izkušnjavec:
(Daije prihounjtc.i
DE ii'!2i	:cem [TafWa 3 |4	[BI lil 5	£R fr, S 13	!||
J 9,	10111	12		
J5!M 22,23 .29130	[17]i8 24125 3i( 1	Us 2S'	20 i	21 28
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
31.—Štajerski klub in Baragov
dom priredita v Baragovem domu SILVESTROVANJE.
JANUAR 1964
11.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih.
25.	—Družabna prireditev Slov. šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer.
26.	—Klub upokojencev v SD na Holmes A ve. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih.
FEBRUAR
8.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”.
8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue.
16.—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester.
APRIL
5.—Prosveta Baragovega doma
organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30.
26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue.
McNamara prinesel slabe novice iz Sajgona
Boj proti rdeči gverili je zastal, gverilci so postali napadal-nejši, med tem ko je morala vladnih čet padla, pa tudi kmetje so se začeli znova nagibati na stran rdečih.
viet- šilj
WASHINGTON, D. C. — Federalni tajnik McNamara je prišel z veselim, toda uradnim obrazom iz Sajgona; ni prinesel nobenih dobrih novic. To povedo poročila iz Sajgona, ki trdijo, da je McNamara obravnaval dva dni samo dve vprašanji: kakšen je položaj v delti reke Meking. O tem so mu morali poročati kar
naravnost naši vojaški strokovnjaki in svetovalci, ki so na fronti sredi državljanske vojne. Ker jih je McNamara pozval, naj kar odkrito govorijo, so to tudi storili in mu povedali, da je položaj protikomunističnih čet skoraj obupen, čisto gotovo pa veliko slabši, kot je bil pod Diemovim režimom. Opisali so
mu vso zmedo v vrstah namskih čet, razložili, kako so poveljniki brez pravih navodil, kako slabo se počutijo vietnamski kmetje, ki zopet prehajajo na komunistično stran.
Glavno odgovornost za tako stanje nosi seveda sedanja vietnamska vlada, ki kaže od dneva do dneva bolj jasno svojo nesposobnost. Ni pa sama kriva, bolj so krivi tisti vojaški krogi, ki imajo dejansko vso politično moč v rokah. To ni v Sajgonu nobena tajnost več, saj še celo časopisje javno poziva vlado in generale, naj bodo vendarle bolj odločni in začnejo pravo vojno proti rdečim gverilcem.
Vse to in še podatke o položaju v Vietnamu je zvedel McNamara in takoj povedal sedanjemu vietnamskemu režimu, da tako ne more iti več naprej. Podobno poročilo je tudi dal ob svoji vrnitvi predsedniku L. B. Johnsonu. V Washingtonu so že začeli govoriti, da se sedanja vietnamska vlada ni obnesla in da je treba iskati novo pot, da se naša dežela osvobodi neprijetnega bremena v Vietnamu.
Tudi Sev. Vietnam v škripcih
Slučajno je istočasno prišlo v Washington tudi poročilo, da se slabo godi tudi komunističnemu režimu v Severnem Vietnamu. Tarejo ga namreč sledeče težave: letina je bila slaba, hrane primanjkuje, ljudje so zmeraj bolj nezadovoljni s sedanjim gospodarskim stanjem; režim mora dalje pošiljati vojake, gverilce, hrano, orožje in municijo kar na dva kraja, v Laos in v Južni Vietnam. To je zanj prehudo breme, zato ne dobijo ne gverilci v Laosu, ne gverilci v Vietnamu vsega, kar jim je potrebno za državljansko vojno. Moskva je dalje jenjala s pošiljanjem pomoči Severnemu Vietnamu. Kitajska pa tudi ne po-
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to_ storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
____KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino naslov:
kot moje božično darilo na sledeči
Ime
cesta ........................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je ..................
Moj naslov je
mesto in država ..............
ja veliko, kar pa pošlje, mora Severni Vietnam \vse plačati. Peiping ne daje nobenih podpor. Vietnamski režim se boji tudi bodočnosti. Ako bi izbruh nila v Laosu ali Južnem Vietnamu prava vojna, bi Peiping poslal svoje čete skozi Severni Vietnam na razne fronte. Severni Vietnam bi tako prišel pod vojaško kontrolo rdeče Kitajske in izgubil še to neodvisnost, kar je še ima.
Vse to se sicer lepo sliši, toda ni nobena tolažba za naše državno tajništvo.
------o------
Stevenson grozi Moskvi z izgonom iz ZN!
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Tik pred koncem 18. zasedanja generalne skupščine ZN je ruski delegat Fedorenko ponovno izjavil, da njegova dežela ne misli plačati tistih $52 milijonov, ki jih je že dve leti dolžna kot svoj prispevek za pokritje stroškov za vojaške akcije ZN v Kongu in ob izraelskih mejah. Takoj mu je odgovoril naš delegat Stevenson z grožnjo, da bo predlagal, da se Rusija izključi od sej in sestankov generalne skupščine in organov ZN, ako ne bo plačala svojih obvez.
Pravila ZN pravijo namreč, da vsaka članica, ki je več kot dve leti v zaostanku s plačevanjem svojih prispevkov, zgubi pravico, da sodeluje v debatah in pri glasovanju tako v generalni skupščini kot v vseh organih ZN. Ako torej Rusija ne plača zaostankov, po prišla v septembru 1964 na zatožno klop in zgubila pravico do sodelovanja v ZN. Poznavalci položaja mislijo, da se bo Stevensonova jeza lepo unesla do prihodnje jeseni, kot se je že večkrat.
držala samo vojno luko Rota. Ostale bodo tudi nekatere radarske postaje in pa cevovod za bencin iz Rote v notranjost dežele. Računajo, da bodo tako zmanjšani vzdrževalni stroški za okoli $50 milijonov. V luki Rota bodo imele svoje oporišče tudi tri podmornice Polaris, ki so namenjene za obrambo Sredozemskega morja.
Sin je pripravljal 8 let umor svojih staršev
WILMINGTON, Calif. — Fred Kipp Bassett, 18 let stari študent psihologije, je priznal, da je po osmih letih priprave umoril pretekli četrtek zvečer svojo mater in očeta, pripravil vse tako, kot bi bil to umor in samomor, zataknil znotraj vrata, nato pa šel klicat sosede, češ, da sta se oče in mati sprla ter se zaklenila. Poklical je od sosedov policijo.
Ta je začela vso zadevo raz-iskavati, ko ni mogla najti pa-trone od dveh strelov. Fanta so prijeli in že drugi dan je klonil in priznal dolgo pripravlja-ni umor svojih staršev. Ustrelil je drugega za drugim s treznim preudarkom. Policija pravi, da fant ne ve razložiti, čemu je to storil.
Johnson podpisal prvo mednarodno pogodbo
WASHINGTON, D. C. - Predsednik L. B. Johnson je v petek podpisal kot predsednik Z. D. A. prvo mednarodno pogodbo, po kateri so Združene države vrnile Mehiki 437 akrov ozemlja ob Grand River in s tem končale stoletni spor z Mehiko.
Pogodbo je sklenil z Mehiko še predsednik Kennedy. Senat jo je pretekli teden potrdil in predsednik Johnson jo je sedaj podpisal. Nova pogodba je odstranila star trn v odnosih med obema deželama.
McNamara bo varčeval tudi na vojaških postojankah v Španiji
-WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je doseglo s Španijo sporazum, kako bomo postopoma omejili naše vojaške postojanke v Španiji. Tam imamo trenutno 3 velika letališča — blizu Saragoze, Madrida in Seville. Tam se nahaja okoli 5,600 naših vojakov, zaposlenih je pa tudi 900 ameriških in 3,000 španskih civilistov.
Vse to bo počasi odpadlo, kaj ti naša narodna obramba bo ob-
^	....----.r-- v,-■■'-—vm-v.1 ■—— -r
Predhodnik televizije
Prvo fotoelektrično celico je uspelo razviti leta 1888. Ta je dejansko omogočila nastanek televizije, ki se je uveljavila šele po drugi svetovni vojni.
-------o-----
Hranita denar za deževne dnevs ’-upujt« U. S. Savines honde!
Ženske dobijo delo
Hišno delo
En dan na teden, hišno delo za zanesljivo žensko. Priporočila. Kličite 221-9818.	(247)
Gospodinja
Išče se gospodinjo za starejši par, najraje Slovenko, svojo sobo. Lake Shore in E. 140 okolica. Kličite EV 2-5730 ali EV 2-6327.	(247)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4888 ali IV 1-6832. (246
V najem
'Štiri prenovljene sobe s popolnoma novo kopalnico, par-kališče, na St. Clair Ave. in 55 St. Vprašajte na 1353 E. 55 St. tel. IV 1-5380.
— (247)
V najem
4 sobe oddamo odraslim, spodaj, zadaj, parna gorkoča, vroča voda. Za $45.00. Na 72081/i St. Clair Ave. HE 2-2041-	(246)
KONJI NA PAŠI —- Slika kaže prizor s pašnika v Lucas Valley v bližini San Rafaela v Kaliforniji.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite •« do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th SL HE 1-6607
_________________________j
Prijafsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION.-St. Clair Ave. & GKth St.. EN 1-42! t
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5303
Selitev v New York
Kipar France Gorše, ki se med Božičem in Novim letom seli v New York, išče rojaka, ki bi bil pripravljen s trailerjem to proti plačilu izvršiti. Ponudnik naj se javi na 1135 Addison Rd. ali pa kliče UT 1-6928.	(247)
je začel pripovedo- Jurandova hči, ni nihče izmed
nas vedel.”
“Danfeld je vedel,” se je oglasil Nikolaj iz Dlugolasa. “Govoril je z njo celo na
In tu
vati, kaj se je zgodilo v ščit-nu: kako je Jurand, ki so ga sami poklicali, da bi videl, ali je deklina, ki so jo odvzeli razbojnikom, njegova hčerka, lovu namesto da bi jim poplačal vse s hvaležnostjo, zblaznel, pobil Danfelda, brata Gott-frieda, Angleža Huga, von Brachta in dva plemiška paža, ne da bi vštel še vojščake; kako so sami, spominjajoč se božje zapovedi “ne ubijaj”, morali končno zaplesti v mrežo strašnega moža, ki je takrat dvignil orožje proti sebi in se grozno ranil; kako so naposled ne samo v gradu, marveč tudi v mestu bili ljudje, ki so sredi zimskega viharja v noči po bitki slišali nekak strašni smeh in glasove, ki so kričali v zraku: “Naš Jurand! Sramotilec križa! Prelivalec nedolžne krvi! Naš Jurand!”
Vse pripovedovanje, a zlasti zadnje križarjeve besede so napravile na vse navzoče velik vtis. Objel jih je naravnost strah, ali ni Jurand resnično poklical na pomoč nečiste sile — in nastalo je gluho molčanje. Toda kneginja, ki je bila navzoča pri sprejemu in je, ljubeč Danušo, nosila v srcu neutolažljivo žalost po njej, se je obrnila k Rotgieru z nepričakovanim vprašanjem:
“Pravite, vitez,” je rekla,
“ko ste odvzeli ono nesrečno deklino razbojnikom, ste mislili, da je to Jurandova hči, in zato ste ga poklicali v ščit-no?”
“Da, milostljiva gospa,” je odgovoril Rotgier.
“Kako pa ste mogli to misliti, saj ste v lovskem dvorcu pri meni videli pravo Juran-dovo hčer?”
Na to je bil Rotgier v zadregi, ker ni bil pripravljen na vprašanje. Knez je vstal in zapičil svoj pogled v križarja, a Nikolaj iz Dlugolasa, Mrokota iz Mocaževa, Jaško iz Jagelnice in drugi mazoVski vitezi so takoj priskočili k menihu, vprašujoč ga drug čez drugega z groznimi glasovi :
“Kako ste mogli to misliti? Govori, Nemec! Kako je bilo to mogoče?”
A brat Rotgier se je zavedel in rekel:
“Mi redovniki ne dvigamo oči na ženske. V lovskem dvorcu je bilo pri milostljivi kneginji mnogo dvorjank, toda katera je bila med njimi
“Danfeld stoji pred Bogom,” je odgovoril Rotgier, in povem o njem le to, da so se zjutraj našle na njegovi krsti razcvele rože, kakor jih v zimskem času ni mogla položiti nobena človeška roka.” In iznova je nastalo molčanje.
“Od kod ste zvedeli, da je bila Jurandova hči ugrabljena ?” je vprašal knez.
“Sama brezbožnost in drznost tega dejanja sta razglasili to pri nas in pri vas. Ko smo to izvedeli, smo dali takoj za mašo v zahvalo, da so ugrabili iz lovskega dvorca le navadno dvorjanko, a ne kakega otroka vaših milosti.” “Toda zame je še vedno čudno, da ste mogli imeti ono nakazo za Jurandovo hčer.” Na to brat Rotgier: “Danfeld je rekel takole: ‘Satan često izdaja svoje sluge, pa je morda izpremenil Jurandovo hčer.’ ”
“Razbojniki vendar niso mogli kot preprosti ljudje ponarediti Kalebovega pisma in Jurandovega pečata. Kdo je mogel to storiti?”
“Hudobni duh.”
In iznova ni vedel nihče odgovora na to.
Rotgier pa je začel pozorno gledati kneza v oči in rekel: “Zares so mi ta vprašanja kakor meči v prsi, ker tiči v njih obsodba in sum. Toda jaz zaupam v pravičnost božjo in v moč resnice, zato vprašam vašo knežjo milost: ali nas je sam Jurand obdolžil
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OWNER’S LOSS YOUR GAIN WHEELING AREA — POPLAR GROVE Add. 3 bdrm. brick and Frame ranch with large rec. rm. on Ige. cor. lot. Only 2 blks. to schl. and 4 blks. to Dunhurst Shopping center. New furniture all over, and appl. inch Only $18,500 — Call 537-6597.	(246)
MALE HELP
KELLER OPERATORS
Experienced BG-2 and BG-22 Keller Operators for machining precision aircraft parts. - Night shift, 50 hour week. - TOP PAY. Contact
WORLD TOOL AND ENGINEERING CO.
P.O. Box 1049
Minneapolis 40, Minnesota
(247)
CHICAGO, ILL.
SEASONS GREETINGS
HOLIDAY GREETINGS
THE OCCASIONS CARD & GIFT SHOP
COMPLETE LINE OF HALLMARK CARDS.
PARTY FAVORS. — GIFTS FOR ALL OCCASIONS. OPEN THUR. TILL 9 PM.
6417 N. Cicero Ave., in Lincoln-wood. — PH. 679-3265.
tega dejanja, a če nas je obdolžil, čemu je iskal, preden smo ga poklicali v ščitno, po vsem obmejnem ozemlju razbojnike, da bi odkupil od njih svojo hčerko?”
“Da... res je!” je rekel knez. “Ako bi tudi kaj skril pred ljudmi, ne skriješ pred Bogom. V prvem hipu vas je dolžil, toda potem . . . potem je mislil drugače.”
“Glej, kako žar resnice premaga temino!” je rekel Rotgier.
In ozrl se je z zmagoslavnim pogledom po dvorani, ker je menil, da je v križarskih glavah več okretnosti in razuma kakor v poljskih in da bo to pleme vedno plen in hrana reda, kakor je muha plen in hrana pajku.
Otresel se je torej dosedanje skromnosti, pristopil h knezu in začel govoriti s povzdignjenim in silnim glasom: “Poplačaj nam, gospod, naše izgube, naše krivice, naše solze in našo kri! Tvoj podanik je bil tisti peklenski sin, torej v imenu Boga, od katerega izhaja vlada kraljev in knezov, v imenu pravičnosti in križa nam poplačaj storjene krivice in izgubljeno kri!” A knez ga je začudeno pogledal :
“Pri milem Bogu!” je rekel, “kaj vendar hočeš? Ako je Jurand v blaznosti prelil vašo kri, mar naj jaz odgovarjam za njegovo blaznost?”
“Bil je tvoj podanik,” je rekel križar, “v tvoji kneževini leže njegova zemlja, njegove vasi in grad, v katerem je imel ujete služabnike reda: naj torej vsaj to posestvo, naj vsaj ta zemlja in oni brezbožni grad preidejo sedaj v last reda. Res ne bo to primerno plačilo za toliko prelite žlahtne krvi! Res, da to posestvo ne obudi umrlih, toda morda vsaj deloma pomiri božjo jezo in zatre sramoto) ki sicer pade na vso to kneževino. O gospod ! Povsod ima red zemljišča in gradove, ki mu jih je darovala milost in pobožnost krščanskih knezov, samo tu ni pedi zemlje v njegovi oblasti. Naj se nam krivica, ki kliče k Bogu po maščevanju, vsaj tako poplača, da bi mogli povedati, da žive tudi tukaj ljudje, ki imajo v srcih strah Božji.”
Ko je knez slišal te besede, se je še bolj začudil in je šele po dolgem molku odgovoril: “Rane božje!... Ako sedi ta red tukaj, po čigavi milosti, če ne po milosti mojih prednikov? Ali vam je še premalo teh krajev, dežel in mest, ki so bila nekdaj naša in našega naroda last, a je
danes vse vaše? Saj živi vendar še Jurandova hči, saj vam nihče ni naznanil njene smrti ; vi pa hočete siroti zaseči doto in si poplačati storjene vam krivice s kruhom sirote?” “Gospod, ti priznavaš krivico,” je rekel Rotgier, “torej poplačaj jo, kakor ti narekuje tvoja knežja vest in tvoja pravična duša.”
In zopet se je veselil v srcu: “Sedaj se ne bodo več pritoževali, nasprotno, še posvetovali se bodo, kako si sami umijejo roke in se izvijejo iz te zadrege. Nihče nam ne bo ničesar več očital in naša slava bo kakor beli samostanski plašč — brez pege.”
Ali v tem hipu se je nepričakovano oglasil glas starega
Nikolaja iz Dlugolasa:
“Očitajo vam pohlepnost in Bog ve, če nimajo prav, ker tudi v tej zadevi vam gre več za korist kakor za čast vašega reda.”
“Resnica!” so soglasno odgovorili mazovski vitezi.
A križar je stopil nekoliko korakov naprej, ošabno dvignil glavo, jih premeril s prezirljivim pogledom in rekel: “Ne prihajam sem kot odposlanec, marveč kot priča dogodka in redovni vitez, ki je pripravljen z lastno krvjo braniti čast reda do zadnjega diha! . . . Kdor bi si torej upal vkljub temu, kar je sam Jurand govoril, sumničiti red, da je sodeloval pri ugrabitvi njegove hčerke — naj vzdigne
to viteško znamenje in naj se prepusti sodbi božji!”
Po teh besedah je zagnal prednje viteško rokavico, ki je padla na tla, oni pa so stali v gluhem molčanju, zakaj marsikdo izmed njih bi bil rad pogladil z mečem križarski vrat, a se je vendar bal sodbe božje. Nobenemu ni bilo skrito, da je Jurand izrečno izpovedal, da mu otroka niso ugrabili redovni vitezi, zato je vsakdo v duši mislil, da je vse res, a bo zato zmaga Rotgierovi strani.
na
On pa je postal še bolj prevzeten in, uprši se v boke, je vprašal:
“Ali je med vami kdo, ki bi pobral to rokavico?”
A sedaj je stopil v sredo neki vitez, čigar prihoda ni poprej nihče opazil, a je že nekaj časa prisluškoval pri vratih. Dvignil je rokavico in rekel:
“Jaz sem!”
tDaije prlhodniič)
------o------
— Portugalska je bila oklicana za republiko leta 1911.
Božična darila
Najlepša izbira
^^5^SSt«3»gS5aStJ!553B3SSS3SWS5»S3CgS3a0tSS33Bas»35!S55=5a35a5!«ll»a52«53a35SS3B55S»
VSEM PRIJATELJEM ŽELIVA BLAGOSLOVLJEN	!|-
BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!	|
Namesto osebnih voščil bova poslala najin dar Slovenski kulturni akciji v Argentini.
JOŽE in MARIJA BERNIK,	j'!
Chicago, 111.
Za OTROKE IN ODRASLE ZA DRUŽINE IN POSAMEZNIKE ZA GOSPODINJE IN KUHARICE ZA MATERE IN OČETE
Trgovina odprta do Božiča vsak večer.
OBLAK FURNITURE [0.
SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM 6612 St. Clair Avenue	Tel.: HE 1-2978
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsom društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
i B
\\
SEASONS GREETINGS From
BURGESS — NORTON MFG. CO.
737 Peyton, Geneva, 111.
BEST WISHES FOR THE HOLIDAYS From
UNITED BUTCHERS PACKING COMPANY 1152 W. Fulton Market MO 6-7330
BEST WISHES FOR THE HOLIDAYS from
THE CAREY BRICK CO.
Announcing our new block plant
111 W. Washington — RA 6-6144

V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG OČE IN STARI OČE
AUGUST ČESEN
ki je umrl 23. dec. 1957.
Spomin na Tebe naj živi, in bo do konca naših dni.
Žalujoči:
MARY, soproga AUGUST, sin.
DANICA AVSEC, hči Zet, snaha, vnuki in vnukinje
Cleveland, O., 23. dec. 1963.
^.1
TAM JE TOPLO SONCE — Dottie Rawlings se zadovoljno igra z žogo na morskem bregu v Miami Beach v Floridi.

FRANCES P. BOLTOM
(oRgresunon, ??nd District, Ohio 410 KOUSI orna 10(101x0. wawikciok is. 0. (
iffpp
rrUIE ‘ ‘ I. O Y A L OPPOSITION”.
i. During the last decade, except for the first two years of the Eisen-hower Administration, Republicans have been the minority party in Congress. The ratio now is about 3 to 2 in the House and 2 to 1 in the Senate. All Committee Chairmen are of the majority and they are all-powerful.
Wc of the minority (Republicans) do have a very definite responsibility to study the bills with the greatest possible care, to try to strengthen ihem, or if we believe any bill brought before the House to be totally bad, we must work to defeat it. However, bills can be amended on the Moor and given more constructive value.
If we are to fulfill our responsibility as the "loyal opposition” we must have the proper tools. Work on the bills is done largely in Committee. Unfortunately, in most of the Committees, the minority has little or no staff help. We arc fortunate in the Foreign Affairs Committee, where politics as such seldom creeps in, to have a staff that serves all members. Staffing is only one of the problems that makes it difficult, for the minority party to be understood across the country.
THE “LOYAL OPPOSITION” AND CIVIL RIGHTS
A bit of background on the civil rights issue may be helpful. In 1957, the House Democrats could muster only a bare majority in support of proposed civil rights legislation — but 90% of the Republicans voted for it. In 1960 more than one out of every three Democrats voted against civil rights while 91% of the Republicans voted for it. In 1961 the Democrats with a commanding majority in Congress, introduced no civil rights legislation until May Efforts by Republicans during 1961 and 1962 were rebuffed by the Democrats.
In January 1963 I was one of 42 Republicans to introduce comprehensive civil rights bills. In June 31 Republicans introduced supplementary legislation. All of these bills were before the House Committee on the Judiciary. It is custo-
mary for the Attorney General and his Department of Justice to comment on such bills. They remained silent until June 26, when the Attorney General, appearing before the Committee said he was not familiar with the proposed bills.
Not until the street rioting in Birmingham and elsewhere in the south did the Administration request civil rights legislation. A civil rights bill was finally drafted and recommended by the House Subcommittee on the Judiciary on October 2. A fortnight later the Attorney General set forth his objections — but still no action by the full committee. During the week of October 21, Republican Members of the Judiciary Committee took the initiative to propose a “unity” or “harmony” bill. The bill was passed by a commanding bipartisan vote in the Judiciary Committee on October 29 — but the views of Members were not filed until December 2.
All Members of Congress are now deluged with requests — by letter, wire and personal calls — to sign a discharge petition on the civil rights bill. If 218 Members sign such a petition, the House Rules Committee could be by-passed and the bill brought to the House Floor. Under the rules of the House, however, it could not possibly be voted on before Monday, December 23, when the House will be in recess.
There have been hundreds of discharge petitions filed to bring legislation to the House Floor. During this century only 32 petitions have received enough votes to be placed on the Calendar; 14 were passed by the House — but only 2 became law. A bill has a much better chance of passing the House when it is brought to the Floor under regular procedure.
Hearings are now scheduled before the Rules Committee starting January 8. It Is expected that these hearings will be concluded in about two weeks, and all Republican members of the Rules Committee have indicated they will vote to bring The bill to the House Floor. This should schedule it for debate during the week of January 27. If the Rules Committee does not bring a bill to the House Floor we shall all want to reconsider the discharge petition.
MOJSTRA STA SE SESTALA — Ameriški Noblov nagrajenec romanopisec John Steinbeck sedi v slikarskem študiju Martirosa Saryana v Moskvi, ko ga m ojster, Leninov nagrajenec za slikarstvo, upodablja na Platnu.	^	................ „ a &
(