TRST, torek 28. aprila 1959 ^to XV. . Št. 101 (4255) PRIhuRSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Jiednistvo- s. it UL. MONTECCH1 it. •. 11. nad. — TELEFON 93-fOS IN 94-631 — Podtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — » — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE Za. vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 130p lir, polletna 2o0o lir. dštoietna 4900 ltr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din —Ttedeljska: ižno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Sklep n— 1 k včerajšnje vladne seje on v KD zaradi sicilskih volitev Začasno znižanje pristojbine za žganjekuho - Oster Milazzov odgovor don Sturzu - Malagodi poziva Sara-gata na govorniški dvoboj Brez bistvenih sprememb j Panama obtožuje kubansko vlado t 1 "V' "9r^ ' % m f 1 • _ Rim, (Od našega dopisnika) '®neiVv!7' ~ Na današnji seji je vlada sprejela nekaj % ..sklepov, potem ko je predsednik Segni po-kolegom o razgovorih z Adenauerjem v (Jim« • Med drugim je nato Segni sporočil, da je 1 Predsednik odbora za gospodarstvo in delo dal * Meuccio Ruini po-°’ nakar Je vlada stjajLala za novega pred-Ci,. Poslanca Pietra 1)0 predsed X i,edevzel šele konec ma zakonskimi predlo-H“Hi nato odobreni, C,00*0 predložili paril^ je tudi predlog za 5ten.^žanje pristojbin 5"se J uh° iz vina, do- l4!jnj.e nonnalizira tržišče. Nvidf zakonski predlog ? Poživi? nekatere ukrepe Jugu ,ev. industrializacije Jtanj. “rzave. Na predlog kil ji!. .ministra Pelle pa .spr-i: iet osnutek zakona Jdi p .^bo dosedanjih do-iNam; avl)anstvu, ker je %tej . zakon iz leta 1972 -raih ,ne upošteva mo-'vianstvj ’ zlasti Slede dr-1 Drssi P°r°čene žene. ■ vkčj -j . 'stega ministra N lui^tturnega sporazuma S »S odlok o iz- 8Vk ^ podpisan v Bon-J® te»a aria 1956- Na pod-dobili :SP°razuma se bodo e sedaj aktivni kul- ki ;’10, .'n Zahodno Nem- » . bil r\rii4nicnn \T T4An_ turni odnosi, ustanovili bodo univerzitetne stolice, znanstvene zavode in študijske štipendije s pomočjo pobud, ki imajo namen doseči vzajemno priznanje študijskih naslovov. Odobrili so tudi zakonski osnutek, na podlagi katerega se bo za dve milijardi lir zvišal izdatek namenjen za bonifikacijo zemljišč. Končno je vlada sklenila premestiti nekatere visoke diplomate, med drugim je imenovala veleposlanika Umberta Grazzija, ki je bil do-slej načelnik italijanske delegacije pri NATO. za generalnega tajnika palače Chigi. Vlada je odobrila tudi nekatere premestitve prefektov. Poslanska zbornica se dane« ni sestala in bo šele jutri nadaljevala z razpravo o uzakonitvi delovnih pogodb, ki naj bi jo zaključila v četrtek. Pač pa so senatorji nadaljevali^ z razpravo o finančnih proračunih in o zakonskih osnutkih za povišanje plač državnim nameščencem. Tudi ta razprava bo do četrtka zaključena, ko bo hkrati glasovanje. Da- "'iiiiiiiinHntuiuiniiutommitHniioiiniiniMuunuHHiHMniniiuiiiiiiiiiiiiiiit “klepi kongresa ■indikator FLRJ "• Vukmanovič je bil ponovno izvoljen za predsednika centralnega sveta (08 r ,V "aŠ€,!a d°Pisnika) -v ' ^ — Četrti kon- i' k * sindikatov Jugosla- končal svo-v JfNu v.no zasedanje Jjsluj 1 izvolitvijo novega S OdCa sveta in nadzor-V? o ra ter sprejel reso-jjVij.^ihodnjih nalogah. >iim dol°ča naloge sin-*'i »0 ° drugim v delu za UfW£°darstva- družbene nah samouprave, v 1 '9»ni ®ri dvigu življenj-ifc!lhav,t lzb°ljšanju socialne tJšjn v„Ve,}e zaščite, v re-Cf.1(0o,?.raš?nj, ki se tičejo 1 1 žensk delavske žensk, delavske KVevarnosti pri delu, v *Port-^aobraz':>' 'n vz®°" #l^nanriein udejstvovanju ^SOj] em so-delovanju. s,uanskl sindikati pou-Vearebo- da je delavski kBtodn bolj udeležen v ,k; nem dogajanju, v S^eitCn ,lr> za aktivno ko-l mi „ za družbeni in Vn^Prndek. Podprli bo-kp ade ktivne predloge ,l Se l v lej smeri. Zavzeli .V,- , za odstranjevali:0 sm’ 1 r °vira medna- C^van■ Vanje, in za od-razcepljenosti in C9nje razvijali bodo so-s sindikalnimi orga- V Jotjv Vseh držav. Kon-V1* sindikalne organi- V - si*.!', držav in medna-H,Paka,?1-kalne organizacije, folSitto 4im VeČi° prt- ’ti ."iskn ln razumevanje za v's s. mednarodno sode-ig a načelih enakoprav-stovoljnosti. ^!*atf,i 'zvoljeni predsed-kiriovueRa sveta Svetozar ti.'" iz* te v zaključnem Vi;, jug0azil prepričanje, da V1 bn ovanski sindikati a.-avl3ene naloge in V hdel!ioVo' da se je kon-Vi^Zel! !'0 tako veliko šte-v*kij ^sk-h sindikalnih or- 9oliUk d°Tkazuj,e' da zU‘ ‘>i9 »v,- Jugoslavije — miak^rvne koeksistence i^aštn,8 med narodi uii* , 4elJa?ie in podporo nes so govorili med drugimi tudi komunist Ruggeri In socialista Bonfantini in Roda. Seveda je vsak dan bolj V ospredju vprašanje volitev na Siciliji. Predsednik deželne vlade Milazzo, k-i ga je stari don Sturzo menda že trikrat pozval, naj poda ostavko i-n naj ne bo orodje v rokah komunistov, je na vse to ostro odgovoril: »Nisem orodje v rokah komunistov, temveč zavestno o-rodje v rokah sicilijanskega ljudstva. Starega don Sturza ni na Siciliji že 39 let in 'r teh 39 letih so se mnoge stvari spremenile.« V Rimu pa so se s pripravami za volitve na Siciliji in v Dolini Aoste ukvarjali na seji vodstva KD. Namestnik deželnega tajnika KD na Siciliji Verzotto je predlagal, naj vsak kandidat kandidira v svojem rojstnem kraju, da bi se na ta način izognili raznim nečednim skušnjavam in prepirom zaradi prevelikega števila demo. kristjanskih klientov. Toda politični tajnik Moro je na to odgovoril, da je potrebno vso zadevo gledati s političnega vidika in je orisal položaj na Siciliji, pri čemer se je dotaknil najbolj kočljivih vprašanj glede kandidatov. Med temi . je tudi vprašanje volilne liste, ki jo je sestavil demokristjan^Ki prvak La Log-gia seveda iz povsem svojih ljudi, ter zahteval, da jo mora vodstvo KD v celoti odobriti, kajti v nasprotnem primeru se bo enostavno umaknil. Podobno, kot vemo, grozi tudi Alessi, ki se noče zadovoljiti s kandidaturo v Caltanisetti, ampak zahteva Palermo: v Caltanisetti bi se namreč znašel v družbi znanih pripadnikov «maffie». Kaže, da so se na seji vodstva KD spričo vsega tega kar pošteno sprli. Vso zadevo pa je še bolj zapletel deželni odbor AiCLI, ki je sprejel posebno programsko izjavo, v kateri zahteva politiko brez pogojev s strani tistih sil, ki nadzorujejo javno življenje na Siciliji. Tudi CK P9I bo jutri sklepal o volitvah na Siciliji. Kandidatno listo pa je že sestavil deželni odbor PSI in ni verjetno, da jo bo osrednje vodstvo spremenilo. Govori se, da bodo na tej listi tudi nekateri kandidati PRI, MU1S in radikalne stranke, morda pa tudi kak socialni demokrat. Precejšnje zanimanje Je vzjbudil odgovor voditelja liberalcev Malagodija Saragatu, ki je v svojem zadnjem članku trdil, da liberalci ne morejo jamčiti za izvajanje kakršnega koli socialnega progra. ma. Malagodi je pozval Sara-gata na nekak dvoboj glede naslednjih točk: katere drzne ukrepe in reforme želi Sara-gat izvesti, pri katerih bi brli liberalci ovira: katere take reforme in ukrepe misli Saragat konkretno uresničiti skupaj KD in končno, ali je pripravljen podpirati nekatere pred" loge liberalnih reform zlasti pa tistih, ki se tičejo zakona proti monopolom, sindikalnega zakona, kazenske zakonodaje. revizija davkov in šolskega načrta. Malagodi pred laga, naj bi tej debati predsedoval predsednik zbornice ali senata in je izrazil upanje, da bo Saragat ta »prijateljski poziv sprejelo. Saragat pa je že odgovoril pozitivno, le da ni navedel datuma ter dodal: «Kdo bo sodnik: Mike Bongior-no ali Mario Riva?» Malagodi je v nedeljo popoldne govoril v dolini Aoste, kjer je opozarjal «nevarnost» zmage koalicijske levičarske liste. Danes sta se sestala predsednik in tajnik mladinske Socialistične internacionale Hans Nittel in Kurt Kristian-son s predstavniki mladinske socialistične zveze MUIS, katere tajnik je izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali. Oba gosta se bosta sestala tudi s tajništvom mladinske zveze PSDI. Prišla pa sta v Italijo na podlagi sklepa mladinske socialistične internacionale, ki je sklenila, da mladinsko zvezo MUIS sprejme v članstvo, čeprav je članica tudi mladinska federacija PSDI. A. P. v novem francoskem senatu Danes bodo izvolili predsednika PARIZ, 27. — Novi senat v korist zveze za novo repu pete republike bo zelo podoben senatu četrte republike po svojem sestavu. Pri včerajšnjih volitvah je golistična zveza za novo republiko doživela neuspeh, ker je zgubila dva od 29 sedežev, ki so jih prej imeli socialni republikanci. MRP je dobila 29 sedežev, radikali pa 51. Obe ti dve stranki sta izboljšali svoj položaj, prva za 8 sedežev, druga pa za 4. «Množična ponovna izvolitev dosedanjih senatorjev: 170 od 204.» Tako poudarja danes v svojem naslovu «Aurore». »Pariš Journal« pa pravi: »Samo 55 novih pride v senat.* Ta list dodaja, da bo zveza za novo republiko prav gotovo razočarana, ker ni odnesla zmage, o kateri je bila skoraj gotova. Dodaja pa, da je to pravzaprav samo aritmetična posledica občinskih volitev. Isto ugotavlja »Figaro«, ki pravi: «V isti meri kakor so bili veliki volivci izvoljeni pri zadnjih občinskih volitvah, se ugotavlja, kakor se je zgodilo za upravne vo' tve, da je val bliko pri zakonodajnih volitvah, zgubil svoj zalet.* «Figaro» ugotavlja, da bo moral senat prevzeti veliko odgovornost pri izvolitvi svojega predsednika, ki bo v primeru potrebe vršil funkcije predsednika republike. Jutri se bodo izvoljeni senatorji sestali in izvolili svojega predsednika. Prevladuje mnenje, da bo že sedemnajstič izvaljen dosedanji predsednik radikal Monnerville. da je organizirala napad nanjo V noči od sobote na nedeljo se je na panamskem ozemlju izkrcala skupina 35 mož, ki so baje kubanski državljani - Danes seja organizacije ameriških držav ZDA so nujno poslale orožje Panami - Fidel Castro zavrača obtožbe PANAMA, 27. — Včeraj sc je skupina i5 oboioženih moz izkrcala na panamskem ozemlju v Playa Colorade. v pokrajini Colon, Kmalu po izkrcanju je panamska narodna garda ujela tri člane ekspedicijske skupine. Uradno poročilo panamske Neodvisni levičarski list «Combat» piše, da se je v glavnem novi senat nagnil proti desnemu centru, in dodaja. da ta skupščina, ki ni' ma nobene širše oblasti, ne bo mogla spraviti v nevarnost vlade, vendar pa bo vlada v senatu podvržena bolj borbeni, kritiki kakor v narodni skupščini. Komunistično glasjlo, «Hu.manite» pa poudarja, da senat, prav tako kakor narodna skupščina, ne odraža slike razpoloženja v državi zarad; |Ur protidemokratičnega volilnega sistema. vlade pravi, da je eden od teh povedal, da je skupina odpotovala 19. t. m. iz kraja Batabano na Kubi in se izkrcala ob enih ponoči 25. t. m. Pri izkrcevanju se je en čoln prevrnil in trije člani skupine so utonili. Eden od treh aretiranih Guillermo Ganzales je v uradu narodne garde izjavil tisku, da se je skupina zbrala na Kubi in da «ni imela težav od kubanske vlade*. Dodal je, da je Fidel Castro na sprotoval tej ekspediciji. »Ekspedicija ni bila »stavljena, kir policija.at Tu^so Gonzale- sa prekinili vlade^4)ravi tu člani ekspedicije izjavili, da je SSPfJ da ao Izjava Eisenhowerja o eksplozijah Uoyd_ obrazložil <„l?an*zaeij, med nj;-^Pniki sindikalnih k Sosij 'talije. Zaradi na-jVjNjk zastopmkiw izrael-Vrtsu a ne organizacije na V dr* spora mcd arab->Si2Vami in Izraelom, zaPustile sindikalni (Auac,io vseh arabskih M. IjS i-» T iknnnna 11 - ‘“•ttopniki alžirske V8»CijensKe sindikalne or-S * P'smeno obrazlo- ŠviiMika*?' Zastopniki alžir-5» .‘Mo a organizacije u-Posebno obžalu- ........................... °vPih ljudi v svetu. tovi dejanski napredek države. Inozemske delegacije, ki so prisostvovale IV. kongresu, so danes obiskale razna industrijska podjetja in se razgovarjale z delavci o samoupravi, industrijski proizvodnji in delu sindikalnih podružnic v podjetjih. Tako je sindikalna organizacija Sovjetske zveze obiskala tovarno kablov v Svetoza-revu, člani belgijske delegacije so obiskali tovarno «Rade Končar* v Zagrebu, zastopniki sindikalnih organizacij Italije, Indije, Argentine in Indonezije so obiskali nekatc-ta industrijska podjetja v Novem Sadu, zastopniki sindikalnih organizacij Burme, Cejlona in Libanona so se udeležili zasedanja ljudskega sobranja v Skoplju, delegacije Indije, Velike Britanije, Maroka in Liberije pa so obiskale neko kmetijsko posestvo pri Beogradu. Na jutrišnji seji bo zvezni izvršni svet poleg poročila o delu v letu 1958 proučil več vprašanj s področja financ, prometa, zunanje trgovine in programov o uporabi proračunskih skladov za razvoj industrije, kmetijstva in ostalih gospodarskih panog. V poročilu o delu v preteklem letu bo posebno poglavje posvečeno tudi zunanji politiki in odnosu Jugoslavije s posameznimi državami. Predvideva se, da bo zvezni izvršni svet na zasedanju, ki se bo pričelo jutri, sprejel tudi sklep o prehodu na carinski sistem v zunanji trgovini. - B. B, ............................................. Liu Šao Či je bil včeraj izvoljen za novega predsednika LR Kitajske v Maocetung ostane predsednik KP Kitajske ■ Cuenlaj ponovno imenovan za predsednika vlade karjem predstavnik Bele hiše. «Nasprotno z vtisom, ki se dobi iz pisma gospoda Hruščeva, je rečeno v izjavi, hočejo ZDA res popolno prepoved jedrskih poizkusov. To izhaja iz pisma od 13. aprila, ki ga je ameriški predsednik poslal sovjetskemu predsedniku in v katerem predlaga kot prvi u-krep ustavitev poizkusov v atmosferi do višine 30 milj. V tem pismu zagotavlja pred-, sednik tudi, da se njegova država trudi, da pride do trajnega sporazuma o ustavitvi jedrskih poizkusov. Sicer pa je prav predsednik ZDA predlagal avgusta 1958 popolno u-stavitev poizkusov in prav glede tega je ameriška vlada sku. šala v petih mesecih doseči privolitev SZ na ženevski konferenci.* Izjava ugotavlja zatem, da Hruščev v svojem odgovoru Eisenhowerju ne omenja glavne točke, t. j. morebitne pravice veta v nadzorstveni komisiji. »Toda tako Eisenhower kakor Herter upata, da bo sovjetsko stališče, ko bo pojasnjeno. odražalo spremembo stališča o tem vprašanju, tako da bo glede tega mogoče napredovati.* V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea potrdil, da je Mac Millan med svojim obiskom v Moskvi omenil Hru-ščevu možnost omejenega sporazuma glede medsebojnega nadzorstva jedrskih eksplozij. Kakor je znano, je Hruščev v svojem zadnjem pismu omenil ta predlog, ki naj bi bil v tem, da bi vsaka pogodbena stran že v naprej določila število letnih inšpekcijskih potovanj, ki bi jih izvršili izvedenci. Predstavnk je poudaril, da gre samo za «idejo» in ne za pravi predlog. Tudi britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je v spodnji zbornici govoril o «britan- PEKING, 27. — Agencija I ki se predložijo kongresu .*r so na kongresu B simpatije jugo-SS Ali* ‘Judstva za strem-Ji 'iti n* solidarnosti z \ *iti(j,jiudstvom. M a roka n-'i ^ Kalna organizacija žaluje. da je mo-Jtv^Usti, havzočnosti Izrae-k(>n6res. In | ou-Nn? Zav marokanska zve-ra ■ ki Zerna za stalni r.a- v Ra uresničuje Jupo- kmVoiem delavskem 'ja avantgardo, ki \ sa zgled zavednega Pdsobnega, da zago- «Nova Kitajska* javlja, da je bil Liu Sao Ci imenovan na zasedanju vsekitajskega ljudskega kongresa za novega predsednika republike in bo tako nadomestil Maocetunga, ki ostane še vedno predsednik KP Kitajske. Za podpredsedni. ka sta bila izvoljena vdova ustanovitelja prve kitajske re_ publike (1911) Sun Jat Sena gospa Sung Cin Lin in pred-sednia vrhovnega sodiščg Tung Pi Vu. Cuenlaj je bil ponovno l-menovan za predsednika vlade,. medtem ko je bil za novega predsednika vrhovnega sodišča imenovan sedanji notranji minister Hsjeh Cuen Caj. Sedanji podpredsednik republike maršal Cu Teh je bil izvoljen za predsednika stalnega odbora vsekitajskega kongresa. Palaj lama in pnnčen lama pa sta bila ponovno izvo. ljena za podpredsednika odbora (skupno je 17 podpredsednikov). Stalni odbor je vo' dilni organ vsekitajskega kongresa in se sestaja v času od enega do drugega zasedanja kongresa, da prouči vprašanja, Liu Šao Ci je bil edini kandidat za predsednika republike in je bil izvoljen soglasno razen enega glasu. Tudi Cuenlaj je bil na predlog novega predsednika republike soglasno ponovno izvoljen za predsednika vlade. Novi predsednik republike i-ma 60 let. Rodil se je, prav tako kakor Maocetung, v pokrajini Hunan kot sin kmečkih staršev. Od leta 1921 do 1923 je bil v Moskvf kot študent in pozneje spet od leta 1925 do 1931, ko je kot podpredsednik zveze kitajskih sindikatov in član CK KP Kitajske zadnji hip zbežal pred Cangkajškovo vojsko. Na Kitajsko se je vrnil lela 1931 in je bil leta 1933 izvoljen za predsednika sindikatov in člana politbiroja KP. Leta 1943 je postal član tajništva komunistične stranke. Na sedmem kongresu stranke ko je šla vojna h koncu, je bil Liu Sao (Si med pobudniki za novi statut stianke. Od leta 1949 do 1953 je bil ministrski podpredsednik v Maocetungovi sindikalnega dela in je prevzel v istem času podpredsedstvo svetovne sindikalne zveze. Leta 1954 je »razkrinkal* mandžurskega voditelja Kao-Kanga, ki je bil odstavljen. I-stega leta je Liu Sao Ci postal predsednik stalnega odbora vsekitajskega kongresa. Leta 1951 in 1954, ko je bil Maoce tung bolan, ga je nadomeščal v njegovih funkcijah. Na osmem kongresu stranke, 28. sep. tembra 1956, je bil izvoljen za podpredsednika centralnega komiteja in potrjen kot član prezidija politbiroja. Med borbo proti Cangkajšku in med vojno proti Japonski je napisal več teoretičnih del. Gospa Sung Cing Lin se je rodila leta 1890 v Šanghaju. Je žena ustanovitelja moderne Kitajske Sun Jat Sena in sestra Cangkajikove žene. Deloma je študirala v ZDA. Maršal Cu Teh je postal častnik vojske v pokrajini Ju-nan, ki je prispevala k padcu cesarske dinastije leta 1911 Študiral je v Nemčiji in leta 1928 je postal vrhovni poveljnik komunističnih čet. Je član vladi. Vendar Pa ni opustil | politbiroja KP Kitajske. Ski ideji*. Izjavil je, da bi morala vsaka pogodbena stran imeti pravico izvršiti omejeno število inšpekcij vsako leto, ne da bi se druga stran temu upirala. Dovoliti bi se morala svobodna izbira omejenega števila inšpekcij v zvezi s sumljivimi primeri, ki bi jih ugo tovil na podlagi instrumentov v nadzorstvenih postajah. Zatem je Lloyd izjavil: «Mislimo, da bi se sovjetska bojazen, da bi inšpekcijski sistem lahko služil v vohunske namene, zmanjšala, če bi se število in-špekcij omejilo. V vsakem primeru ni mogoče raziskati vse sumljive potresne pojave, ker ni na razpolago zadostnega števila znanstvenikov in zadostne količine sredstev.* »Strinjamo se, je dejal Lloyd, da mora ta pravica do inšpekcij temeljiti na jasnih znanstvenih pogledih in pri o-cenjevanju znanstvenih dokazov, na podlagi katerih bi bila opravičena inšpekcija, ne moremo sprejeti veta.* Lloyd je izjavil, da so tudi v ZDA pokazali zanimanje za idejo Mac Millana, t. j. da je ne že v naprej zavračajo. Dodal pa je, da bodo «lahko nastale težave*, ko bo treba določiti konkretne podatke, oziroma, «kakšno naj bo omejeno število inšpekcij in na katerih elementih naj temelji pravica do inšpekcij*. Dalje je Lloyd izjavil, da so pripravili nove podatke o podzemeljskih eksplozijah in o njihovih ugotovitvah od lan. skega avgusta dalje, da pa so sovjetski predstavniki odklonili proučevanje teh podatkov. «Ce se bo dosegel sporazum na podlagi našega predloga,* je dejal Lloyd, »se bodo ti podatki proučili. Mi hočemo obsežen sporazum, na podlagi katerega naj se ustavijo vsi poizkusi, podzemeljski, podvodni in v višjih plasteh atmosfere. Ce ne bo mogoč tak sporazum, pa je drugi predlog, ki sicer ima neke prednosti, toda ni popoln. Mi dajemo prednost širšemu sporazumu.* Lloyd je tudi izjavil, da je glede veta najhujši spor. «Veto ima posebno važnost v zvezi s podzemeljskimi poizkusi, kajti za ugotovitev, ali je bil izvršen podzemeljski poizkus ali ne, je absolutno potrebna inšpekcija na kraju samem. Sovjetsko stališče je bilo do sedaj naslednje: da je potrebna soglasnost pri odločanju ,ali je potrebno raziskovanje, t. j., ali je bila povzročena jedrska eksplozija. Sovjeti pravijo zatem, da mora biti soglasnost, preden se pošlje na določen kraj inšpekcijska skupina. Glede teh dveh točk ne moremo sprejeti veta.* Lloyd je dodal: «Mislimo, da bi sistem inšpekcije lahko zmanjšal napetost in odpravil vtis bližnje krize. Menimo, da bi se ideji o inšpekciji lahko pridružila ideja omejene oborožitve in oboroženih sil. Velika Britanija bo še dalje delala za nadaljnje mirne sporazume, toda tudi za ohranitev svojih življenjskih interesov in interesov svojih zaveznikov.* V zvezi z bližnjo konferenco zunanjih ministrov v Ženevi je Lloyd izjavil: »Upamo, da bomo napredovali, kar se tiče nemške združitve, na sprejemljivi podlagi. Upamo, da se bo znova poudarila pravica zahodnoberlinskega prebi. valstva do izbiranja lastnega socialnega sistema in do nujnosti zadovoljivih sporazumov za prost dostop v zahodni Berlin. Upamo da bo prišlo do zmanjšanja napetosti in do izboljšanja stabilnosti v Evropi. Ne moremo sprejeti nobenega načrta, ki bi pripeljal do absorbiranja zahodnega Berlina v komunisti no državo. Naše pravne pravice v Berlinu so neomajne. Kar se tiče dohoda v mesto, je naše stališče v tem, da bi novi in dodatni sporazumi o pravicah do tega dostopa nili koristni za obfe , strani in bi odpravili sedanja ! ju Srednje Evrope lin* povezana z združitvijo Nemčiie 1.1 dt ta združitev ni mogoča drugače nego v organizaciji evropske varnosti.* Na koncu je Bevan zagovarja' načelo področja omejene oborožitve in dejal, d- se to ne more ločiti od organiziranega nadzestva na področ- vrhovni voditelj ekspedicije Roberto Arias, mož znane angleške plesalke Margot Fonteyn. Med skupino je tudi ena ženska kot bolničarka. Po izjavah omenjenih ujetnikov je Arias prišel dvakrat v Havano in prinesel denar za skupino. Panamska vlada je imela danes izredno sejo. Po seji so objavili poročilo, ki pravi, da je od 35 napadalcev 34 verjetno kubanskih državljanov. Dalje pravi poročilo, da je vlada pripravila vse potrebne u :re-pe in da je obveščena, v katero smer skupina napreduje. Pozneje je vlada sporočila, da je skupina zasedla vas «Nombr de Rios», in dodaja, da se je narodna garda spopadla s skupino, ki je imela nekaj izgub. Kubanski odpravnik poslov v Panami Ricardo Riano Jau-na je objavil izjavo v kateri poudarja, da je kubanska vla- Zasedanje članic varšavskega pakta VARŠAVA, 27. — Danes st« bili prvi dve seji konference zunanjih ministrov držav varšavskega pakta in predstavnika Kitajske. Prva seja je bil* zjutraj in je trajala dve uri, druga pa popoldne, ki je trajala tudi dve uri. Ministri se bodo ponovno sestali jutri zjutraj. Navzoči so zunanji ministri SZ, Poljske, Albanije, Bolgarije, CSR, Vzhodne Nemčije in Romunije. Madžarsko zastopa pomočnik zunanjega ministra, ker je zunanji minister na obisku v Peking. Predstavnik Kitajske, ki ni clanica varšavskega pakta, pa je udeležen kot opazovalec. To je prvikrat, da je Kitajska udeležena na konferenci, ki je posvečena evropskim zadevam. Agencija PAP javlja, da so danes govorili o razgovorih, ki se boco začeli v Ženevi o Nemčiji, mirovni pegodbi z da prva,'ki obsoja pobudo sku- Nem.ijo m o likvidacij: oku-pine kubanskih državljanov, pacijsk-ga režima v zahodnem Izjava zanikuje, da so ekspedicijo podpirate kubanske oblasti. Izjava dodaja še, da so pačit Berlinu. Opazovalci menijo, da je sovjetski zunanji minister Gro-o omenjene osebe kot kubanski mi ko poročal o sovjetskih državljani prekršile stroge od- prediogin za Ženevo redbe poveljnika kubanske vojske, da se prepreči organiziranje ve jaških ekspedicij na kubanskem ozemlju proti sosednim in prijate js'rim državam, in da bodo zaradi tega morali odgovarjati pred kubanskimi sodišči. Požneje je Ricardo Riano Ikrter odpotoval v Pariz PARIZ, 27. — Stalni svet NATU se je danes sestal v Pa-Jaup.a, ki je oonudil pm~m- nzu' da prouči porazilo zahod-ski Vladi posredo . anje pri sku. ! »e dc.cv.ie skupine za konfe-, i k.i; rcneo zaliodnm zunanph mi- p:n; napada.cev, odšel s helikopterjem ameriške vojske na nesporazumevanja* Zatem je Lloyd izjavil, da bi bila usodna napaka za Zahod, če bi menil, da svobodne volitve niso več potrebne. Sedaj proučujemo, ali je mogoča neka postopnost, tako da bi svobodne volitve lahko bile v času, ki bi bil sprejemljiv ža vse stranke, in se ne bi neskončno odlašale. V zvezr z jedrskimi poskusi je Lloyd tudi izjavil, da se je Sz premaknila s svojega prvotnega stališča in sprejela' možnost večjega števila tujih opazovalcev in privolila, da ti opazovalci sodelujejo pri tehničnem delu v nadzorstvenih postajah «Mislim, da bomo uspeli doseči sporazum o sestavu nadzorstvenih postaj ir. inšpekcijskih skupin. O ‘em sem se med svojim obiskom v Rusiji temeljito razgovar-jal z Gromikom*. V imenu laburistične opozicije je govoril Aneurin Bevan, ki je ponovil svečano obvezo laburistične stranke, da bo takoj in enostransko ustavila jedrske poskuse., če se bo vrnita na o&last. Bevan je izjavil, da njegova stranka ni zadovoljna s potekom konference v Ženevi o prekinitvi feh poskusov. Kritiziral je pred-.og Mac Millana, ki ga je sedaj povzel Hruščev in ki se tiče omejenih inšpekcij »Cernu sprejeti ta omejeni predlog, ko se lahko sklene splošnejši sporazum?* je pripomnil Bevan. Izrekel se je tudi proti vsaki pospešitvi nemške oborožitve in je dodal, da bi vojaško močnejša Nemčija prav gotovo zahtevala važnejšo besedo v NATO. «Zahod-noberlinsko ljudstvo, je dodal Bevan, ima pravico do naše celotne podpure, toda mi mislimo. da je prihodnost Ber- Bonnski dopisnik «New Vork Timesa* piše. da je Velika Britanija predlagala področje letalskega nadzorstva, ki bi se razprostiralo od Moskve do Pariza, »kot zadnji poskus zn rešitev nesoglasij med zfhodnimi državami pred konferenco zunanjih ministrov*. «Ta bistvena revizija britanskega načrta o omeiitvi oborožitve in vojaštva v Sred. nji Evropi, pravi list, predvideva poleg tega ožie področje, k: izključuje del Zahodne Nemčije, kjer bi omejitev zahodnih iii vzhodnih oboroženih sli nadžoi-oVale' .skupine na kopnem*. List pripominja, da sta • o tej reviziji britanskega načrta govorila med svojim razsoyorom .ameriški k iti ift^T/HIiT ( f* li l-l I V lil I. imiaTrnu TiTPinžJilu včeraj zaključen MILAN, 27. — Po 16 dneh je bi! danes zaključen 37. milanski velesejem. Obiskalo ga je 4 miujone in 300.000 oseb, od katerih jih je bilo mnogo tudi iz inozemstva. Predsed nik velesejma prof. Coggi je poudaril, da se je velesejma udeležilo 35 držav in 13.400 razstavljavcev, medtem ko jih je bilo lani 13.315. Tudi obiskovalcev je bilo letos za 50.000 več kot lani. Dejal je, da so bili zaključeni važni posli, med katerimi tudi z ZSSR, z britanskim Commonwealthom in z Japonsko. 2e sedaj pa prihaia vedno več prošenj za udeležbo na velesejmu v prihodnjem letu. področje, kjer je sedaj skupina izkrcanih Kubancev. S seboj je imel letake, s kalenmi se skupina poziva na Vdajo. Toda uporniki so na helikopter streljali in zato se je moral vrniti. Panamska narodna garda je aretirala nekatere politične voditelje opozicije, da ugotovi, ali so vmešani v to ekspe-dic jo. Jutri se bo v Washingtonu sestala organizacija ameriških držav na zahtevo Paname. Medlem pa je ameriška vlado sporočila, da je nujno poslala Panami orožje. Predstavnik a-meriškega državnega departmaja je izjavil, da so orožje poslali na zahtevo panamske vlade. Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro, ki je se-.daj v Montrealu v Kanadi, je odločno zanikal trditve, da njegova vlada podpira revolucionarno gibanje v Panami. Sj/to^i, je na tiskovni konferenci izjavil: «Nak!onjeni smo odstavitvi diktatorjev, toda ^spoštujemo načelo nevmeša-vauja. Kub*nsk* vlada samo moralno podpira akcijo proti etiktirhiram v latinskoameriških državah.* V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je imel panamski poslanik v Londonu razgovor z državnim ministrom v Foreign Officeu Profumom in sporočil «veliko nezadovoljstvo* panamske vlade nad pisanjem britanskega tiska o Panami in nienem predsedniku. Predstavnik je dodal, da britanska vlada ni dobila od panamske vlade zahteve za izročitev plesalke Margot Fonteyn, ki jo v Panami obtožujejo, da je sodelovala s panamskimi uporniki. BEOGRAD, 27. — Danes se je vrnila v Beograd gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Ljuba Babiča, ki je uradno obiskala milanski velesejem. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiifiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiMimHi Nehru opozarja Kitajsko na nevarnost nadaljevanja hladne vojne proti Indiji Odločno je zavrnil kitajske obtožbe o {indijskem ekspanzionizmih in sporočil, da je v Indijo pribežalo več tisoč Tibetancev NOVI DELHI. 27. — Predsednik vlade Nehru je prebral danes v spodnji zbornici dolgo izjavo, v kateri sporoča, da je več tisoč tibetanskih beguncev prišlo v Indijo, več sto pa v Butan. Zatem je Nehru izjavil, da je »zelo užaloščen* zaradi »govorice hladne vojne*, ki jo uporablja Peking proti Indiji, ter je dodal, da bi bUa »tragedija, če bi med Kitajsko in Indijo nastala čustva medsebojnega sovraštva, k' bi lahko spravila v nevarnost mir v Aziji in svetu*. Dalje je Nehru izjavil, da kitajske izjave o Tibetu «v celoti ignorirajo resnico in korektnost*, ter je poudaril, da indijske oblasti niso imele nič opraviti z izjavami da-laj lame, ki je zanje v celoti sam odgovoren. «Da!aj lama, je pripomnil Nehru, ni niti zdaleč pridržan proti svoji volji in je prost, da se lahko vsak trenutek vrne v Tibet ali kamor želi: pančen lama ali katerikoli kitajski odposlanec lahko pride v Indijo in se sestane z njim.* Nehru je tudi zavrnil ob- tožbe Pekinga o indijskem »ekspanzionizmu* in je dodal, da je indijska vlada izrekla kitajafci Vladi obžalovanje zaradi takih obtožb »Indijska politika, 'je poudaril Nehru, še vedno temelji na treh na-čeMi: varnost Indije, dobri oilhosi T Kitajsko in slmpati- ■eiih: Klaos a> za |ko ii aik* nalo vzročil* klika reakcionarjev, •pretirano poenostavljanje zapletenega položaja*. »Upor, je poudaril, je imel široko podlago in povzročil ga je močan nacionalistični {ut, ki zajema ne samo višje sloje, pač pa tudi druge.* Ponovno je omenil, da mu je Cuenlaj ja za Tibet*. Pozval je .Kitaj- pred dvema letoma in pol iz sko in Indijo, naj bost«, zmer- javil, da je tibetsko ljudstvo ni,- da se prepreči janje. ki bi lahko kompromitiralo odnose med obema državama in svetovni mir. Kitajce je pozval, naj ne upo-bljajo brutalne sile v Ti- ra_ r-i« betu. »DejanjHn, j« dejal Nehru, sledi razvoj, ki ima lahko daljnosežne posledice. Ti-betska tragedija je sprostila strasti, ki lahko samo poslabšajo položaj in škodijo našim odnosom ž našim severnim sosedom.* Nehru je tudi poudaril, da njegovemu razgovoru z dalaj lamo niso prisostvovale druge osebe, pač pa samo indijski tolmač, ter je nato izrekel simpatijo ra dalaj lamo. V zvezi s tibetskim uporom je Nehru, izjavil, da so kitajske trditve, da je upor po- o de- drugačno od kitajskega, in da je treba Tibetu dovoliti avtonomijo. Parlamentarni tajnik Nehruja J. N. Hazarika pa je izjavil, d^, so lansko leto neznana letala devetkrat prekršila indijski zračni prostor nad severnovzhodno mejo. Izjavil je. da niso diplomatsko posredovali, ker niso mogli ugotoviti pripadnosti letal. Znano pa je, da meji Indija na severovzhodu s Tibetom in Kitajsko Medtem pa so tudi danes številni govorniki v vsekitaj-Skem ljudskem kongresu obtoževali Indijo «nedopvstnega vmešavanja indijskih ekspan-zionistov v notranje zadeve Kitajske*. nistrov, ki se bo začela v sredo. General De Gaulle bo sprejel jutri popoldne ameriškega državnega tajnika Herterja, ki je odpotoval danes iz Washing-tona. Pred odhodom se je Herter razgovarjal pol ure z Ei-senhovverjem. Na letališču je Herter izjavil, da ne nosi v Pariz novih ameriških idej:- Ni izključil možnosti, da bi neuradno go- • vorili tuai o Srednjem vzhodu. Herterja bo v državnem departmaju ob njegovi odsotnosti nadomeščal Douglas Dil-lon. «»------ Ameriški pritisk na Adenauerja? BONN, 27. — Zah dnonem-ško zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, s katero poudarja, da ni nič znanega o kakem predlogu britanske vlade glede področja letalskega nadzorstva. ki naj bi se razprostiralo od Pariza do Moskve. Izjava dodaja, da so brez podlage novice, da je amzriški poslanik v Bonnu Bruce skušal v Cadenabbii prepričati Adenauerja, naj sprejme ta predlog. Predstavnik zunanjega ministrstva je tudi zanikal trditve, da je Bruce obiskal Adenauerja v Cadenabbii na zahtevo a-meriškega državnega departmaja. Prav tako poudarjajo, da so brez podlage trditve, da je Bruce pritiskal na kanclerja, naj menja svoje stališče. « »----- V Argentini prepovedano delovanje KP BUENOS AIRES, 27. — Argentinska vlada je prepovedala delovanje KP Argentine za ves čas trajanja obsednega stanja, ki je še vedno v veljavi v državi. Zadevni dekret pravi: »Sleherno delovanje komunistične stranke, združenj, ki so z njo neposredno aii posredno povezana ali sodelujejo z njeno dejavnostjo, je prepovedano.* Prepoved veija tudi za »dnevne ali periodične časopise in za revije, ki odkrito ali drugače delujejo kot propagandna glasila o delovanju in smotrih komunistične stranke in ki podpirajo ali spodbujajo komunistično propagando*. »Vsi sedeži komunistične stranke in urad: omenjenih organizacij se bodo zaprli.* «» ---- Montgoniery odpotoval v Moskvo LONDON, 27.' — Maršal Monlgomery je dan»s odpotoval z letalom iz Londona v Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Moskvo, kjer 3e bo razgovarjal s sovjetsk.mi voditelji. Na letališču v Londonu, kamor je prispel le nekaj minut pred odhodom, je Montgo-mery dejal; »Prišel sem prepozno, da bi dajal kakršno koli izjavo.* »*------ 40 podjetij it FLRJ na velesejmu v Gradcu BEOGRAD, 27. — Letošnjega sejma v Gradcu, ki bo od 30. aprila do 10. maja, se bo udeležilo nad 40 velikih jugoslovanskih podjetij. Podjetja bodo na kolektivni razstavi prikazala izdelke črne in barvane metalurgije, kemična in vinske industrije. PRIMORSKI DNEVNIK 28. apri Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 17.6, najnižja 11.j, zračni tlak 1014,2, veter zahodnik seve-rozahodmk 8 km, vlaga 64 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14.7. wwrm v v Trzaš nr vin Na sinočnji zadnji izrtdni soji Občinski svet odobril proračun za leto 1959 Za proračun je glasovalo 32 svetovalcev, proti pa 24 - Glasovalna izjava dr. Dekleve Dulci: «51ovenska manjšina je na tem ozemlju stvarnost, s katero je treba računati» Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta ' so odobrili proračun za leto 1958i Zanj je glasovalo 32 svetovalcev, proti pa 24. Štirje svetovalci opozicije, so bili odsotni. Za proračun so glasovali demokristjani, republikanc , socialdemokrat Puechij:, Ir’je svetovalci MtTIS,' udčetbik Josip Agneletto ter indipender;-tista Tolloy (Tržaška unija) in Borghese (Fronta za neodvisnost). Proti pa sp glasovali svetovalec Neodvisne src a-listične zveze dr. Jože Dekleta, komunisti, socialisti, liberalci in misovci. Glasovanje je torej potekalo tako, kot se je že pričakovalo, delno je presenetil morda le glas indipenrient-sta lior-ghese a, toda že iz njegovega govora v diskusiji se je lahko sklepalo, da bi utegnil glasovati za proračun. V odboru samem so demokristjani (23 svetovalcev) in republikanci (2 svetovalca). K tem 25 glasovom je treba prišteti -e 4 glasove socialdemo-kiatov in MUIS, ki podpirajo odbor od zunaj. Manjkala sta torej samo še dva glasova in bi že zadostovalo, če bi glasovala za proračun dr. Agneletto in Tollov, za katera ni bilo dvomov. No, povrhu je prišel še glas indipendentista Borgheseja. Za sprejem proračuna je namreč potrebna absolutna večina glasov, to je 31 od skupnega števila 60 svetovalcev ne glede na število nasprotnih glasov, ki pa seveda ne sme presegati 29 glasov Za dr. Agneletta je pač popolnoma naravno, da je glasoval za proračun in s tem za ohranitev sedanjega odbora, saj ni imel druge izbire soričo ravnanja njegove skupine ob državnozborskih volitvah. Ce so takrat glasovali za demokristjane, je sedaj tudi logično, da glasujejo zanje v občipskem svetu. Zaradi lepšega je dr. Agneletto kot oba indipendentista, zlasti pa Tollov, seveda poudari! da glasuje ta, da ne bi prišli ob izvoljeno upravo ter da ne bi ponovno dobili komisarja. Dejstvo pa je, da ni odbornik za knjigovodstvo Rocco v svojem odgovoru na zahteve, ki so jih postavili svetovalci v diskusiji, niti omenil zahtev Slovencev, razen če se tu ne misli na kak vodnmk. Svetovalec NSZ dr. Jože Dekleva pa je utemeljil svoj nasprotni glas takole: Z novim odborom se ni menjalo politično, gospodarsko in socialno stališče do reševanja mestnih vprašani. Kvečjemu se je menjala metoda dela, kar je koristno za delovanje občinskega sveta ter pomaga tudi prebroditi določene težko-če. Z metodo dela se je menjala tudi oblika. Toda to je tudi vse in ne zadostuje. Proračun ignorira osnovna vprašanja, ki skrbijo mesto. Predvsem ni bil storjen noben napor, da bi se podprle zahteve, ki jih je nakazalo prebivalstvo za izboljšanje gospodarskega položaja mesta. To je utemeljeno vprašanje, ki se ga je treba lotiti s širokimi pogledi in duhom, upoštevajoč potrebo gospodarske perspektive mesta. Premalo Je bilo storjenega za rešitev vprašanja brezposelnosti in drugih vprašanj v korist delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. Zahteval sem od vas tudi, da upoštevate narodnostni sestav mesta ter da končno začnete novo politiko do Slovencev. Konkretno sem le milo terjal, to je, da bi ugodili vsaj nekaterim zahtevam, kar pa bi zadostovale, da bi prekinili s preteklo Bartolijevo prakso ter da bi s tem ustvarili o-zračje razumevanja in zaupanja. Vi ste zavrnili vse. Niste pripravljeni sprejeti rešitev, ki jih narekuje stvarnost in s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti ter ugodili zahtevam Slovencev. Vi hočete nadalje* vati po poti, po kateri vam ni mogoče slediti. Pot novega odbora je enaka poti starega in ta pot je zgrešena. Iz teh razlogov bom glasoval proti proračunu za leto 1959. S tem je dr. Dekleva jasno poudaril, da ni mogoče glasovati za proračun in odbor niti s stališča gospodarske in socialne pol;*ike niti s slovenskega narodnostnega stališča, čeprav je postalo ozračje v občinskem svetu po Bartoli-jevem odhodu bolj znosno. Toda nerešena vprašanja osta-1 jajo. Precej zanimanja je bilp^v občinskem svetu za stališče liberalcev. Njihov predstavnik dr. Morpurgo je žolčno, hkrati pa nekoliko užaloščeno povedal, da glasuje tokrat prvič proti proračunu, češ da se ne strinjajo s programom odbora. Najbrž je tudi ta program zanj preveč usmerjen «na levo«. Povedal je tudi, da ni odbor sprejel sodelovanja liberalcev in prav gotovo ga je ravno tu čevelj žulil. Nekoliko strupeno je dodal, da bo proračun sprejet tudi brez glasov liberalcev, in sicer z odločilnima glanovoma indipendenti-stov in «belih Slovencev«, in se vprašal, kaj bo k temu reklo ((italijansko tržaško mesto«. Agneletto mu je nato odgovoril, ker ga je oznaka ((beli S"t>venci» pičila. Morpurgo je ošvrknil tudi socialdemokrate in MUIS .posebno pa prof. Dulcija glede katerega se širijo v mestu glasovi, da se bo kmalu vrnil v PSDI). Pri tem pa je značilen Dulc;-jev odgovor -o odločilnih glasovih. Dulci je namreč dejai: »Slovenska manjšina je na tem ozemlju stvarnost, s katero je treba računati in mi imamo" dolžnost in pravico priznati njene potreben S te strani smo v občinskem svetu prvič slišali takšno izjavo. V ^ačetku seje je župan Franzu najprej počastil spomin umrlega pesnika Carla de Dolcettija. Nato je sledila diskusija, v kateri sta najprej spregovorila Bur! o (KPI) o športu in pomanjkljivih športnih napravah in Gombač (KPI) o potrebah kmetijstva, mestne čistoče, zelenjadnih trgov, knjižnic itd. Gombač je zahteval tudi prispevek občine SNG. Daljši govor je imel še vodja demokristjanske skupine Stoipper, ki je rekel, da gre za »proračun stvarnih možnosti«. Po njegovem mnenju je občinski odbor uresničil več točk demokristjanskega pro- grama. Razen tega namerava razširiti in ne skrčit, področje občinskih podjetij in proučuje možnost ustanovitve ko-n-sumne ustanove. Odbornik Rocco je povzel diskusijo In odgovoril na razne predloge in vprašanja svetovalcev. Kot smo že rekli, Pa ni niti omenil zahtev, ki se tičejo pravic slovenske manjšine. Pristal je na povečanje postavk za pokriti kopalni bazen in za prispevek ECA, zaradi česar bodo znašali izdatki 22 milijonov več in bo morala država kri*- 1.803 milijone primanjkljaja. Zupan dr. Framzil je dejal, da bodo nadaljevali s politiko krčenja izdatkov in večanja more prizadeti življenjski minimum. Ker pa je mesto v krizi, so možnosti obdavčevanja, to je dohodkov, omejene. Zato bodo pač še vedno nujne integracije proračunov. Županstvo se bo potegovalo za to„ da sprejme vlada potrebne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja. Predvsem bo treba okrepiti industrijo, ki naj bo podlaga za promet in trgovino. Dokler bo položaj ta^, bo odbor tudi Po povratku Jugoslovanske delegacije iz Milana Navodila o izvajanju sporazuma o obmejnem trgovinskem prometu zahteval čimvečji prispevek od države. Frarvzil je tudi obljubil, da se bodo v prihod- ne zunanjetrgovinske zbornl- Včeraj se je vrnila skozi Trst v Jugoslavijo uradna jugoslovanska delegacija, ki. s,i je ogledala milanski velesejem in industrijska središča Severne Italije na uradno vabilo italijanske vlade. Delegacijo je vodil tajnik za zunanjo trgovino Ljubo Babič, Člani delegacije so prispeli v Italijo skozi Trst prejšnjo nedeljo in so se udeležili svečanosti v zvezi z jugoslovanskim dnem na milanskem velesejmu, ki so bile v torek. Takrat so tudi prisostvovali skupni seji obeh upravnih odborov italijansko-jugoslovanske in ju-goslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Včeraj je na postaji član delegacije Barbalič, tajnik zvez- njem proračunu bolj zrcalile zahteve in potrebe mesta. Zupanovemu govoru je sledilo glasovanje, katerega smo omenili že v začetku. ce, našemu dopisniku povedal, da so si ogledali nekatera industrijska podjetja v Severni Italiji. Tako so videli tovarno helikopterjev «AuguSta Bel« v dohodkov, da pa se pri tem ne Iz sindikalnega življenja DANES IN JUTRI STAVKA delavcev kamnoseške industrije V sredo pogajanja med delodajalci in predstavniki trgovskih uslužbencev Dane« se bo v vseh tržaških kamnolomih, kot po vsej Italiji pričela 48-urna stavka delavcev kamnolomov. Stavko so v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL, ker delodajalci nočejo popustiti in ne pristanejo na obnove delovne pogodbe. Na našem področju bo stavkalo okoli 1000 delavcev. V sredo bo na združenju trgovcev skupni sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki tega združenja. Razpravljali bodo o izvajanju delovne pogodbe, ki so jo podpisali 28. marca na vladnem generalnem komisariatu in o kateri je do sedaj že večkrat razpravljala posebna tehnična komisija. Vse namreč kaže, da se položaj v tej kategoriji ponovno zaostruje, saj tehnična komi-di‘ "• sija ni naredila niti enega koraka naprej in ni do sedaj rešila nobenega vprašanja. Prav zato so se pogajanja v okviru te komisije prekinila in so sklenili, da narede zadnji poskus na plenarnem zasedanju. Ce bo tudi to zaman, bo verjetno prišlo do novega sestanka na uradu za delo, ki uradno hrani sporazum od 28. mar. ca in ki je torej neposredno zainteresiran za njegovo izvajanje. iifiiiiininniiiiiiiuiiiiiiiiiiMiHiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiHiiim Gostovanje PD pri Sv. Barbari Vabilo drugim društvom naj obiščejo Miljske hribe Prometno druitvo eLonjer-Katinara» je v soboto zvečer gostovalo pri Sv. Barbari v Miljskih hribih. Člani društva so gostovanje združili z izletom, tako da so odšli s posebnim avtobusom v Miljske hribe te v zgodnjih popoldanskih urah. Prireditev je bila zvečer ob 19.30 v dvorani Ljudskega doma in je bila zelo lepo obiskana. Dvorano so namreč poleg domačinov napolnili tudi ljudje iz bližnjih vasi in tt»* so nastopajočim dati zasluženo priznanje. Lonjerci in Katinarci so nastopili s pevskim zborom, ki je pel narodne in umetne pesmi, člani dramske družine pa z veselo vaško burko »Hlače* da bi jih še kdaj obiskali. Potem so se Lonjerci in Katinarci zadržali še nekaj časa v družbi gostoljubnih doma■ činov. Po končani prireditvi je prišel na oder domačin Peter Viola, ki se je gostom zahvalil za lepo prireditev ter izročil željo, Ob tem gostovanju naj z naše strani pozdraivtmo pred-vsem pobudo, ki so jo pokazali bodisi prebivalci Sv. Barbare bodisi člani prosvetnega društva eLonjei-Katinara*. saj že dolgo časa nismo slišali o kakšni slovenski prireditvi v tej vasi. Zato bi ob tej priložnosti samo izrazili željo, da bi tudi drupa prosvetna društva prišla kdaj w goste k Sv. Barbari, kjer jih bodo domačini prav gotovo tako lepo sprejeli kot so sprejeli člane PD «Lo-•Ki ‘ ' njer-Katinaras. Vsekakor pa smo Lonjercem in Katinaresm hvaležni, da so ponesli slovensko besedo in pesem tudi v Miljske hribe. mt-*--*- $ Predvčerajšnjim zvečer fb 18.2(1 j* pri«p«l iz Ritna pa mirensko letališče cejlonski minister za prevoze in delo M. Sdhanajakne, ki je tudi naSei- nifc gospodarske delegacije ki se te dni mudi v Jugoslaviji. Cejlonskega ministra je na mirenskem letališču sprejel generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek in »e z njim odpeljal v Trst. Tu je cejlonski minister prenočil v hotelu «Dr la Ville«, včeraj opoldne pa Je z generalnim FLRJ kosil v De- konzulom vinu. Popoldne je cejlonski minister odpotoval iz Trsta proti Sežani, kjer se je na bloku Fernetiči posloui! od jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu. Na bloku Fernetiči je ministra Senanajakne sprejel »polnomočeni minister v Zveznem izvršnem svetu in namestnik ieja jugoslovanske gospodarske delegacije Miloš dopoldne si je ogledal mesto, Lalovii, katerega je spremljal pomočnik ministra za prevoze in delo vlade Cejlona F. D. d 'S. Jajarat ne. Cejlonski gostje so nato od■ potovali v Opatijo, kjer bodo prespali .nocojšnjo noč, danes zjutraj pa si bodo ogleijali Reko, zlasti še reško ladjedelnico «.?. maj« in tovarno «Torpedo». Na gornji »liki; minister Senanajakne z jugoslovanskim ministrom Lalovičem, generalnim konzulom Voduškom in spremstvom. Kot je znano, je prišlo 28. marca do sporazuma po odločnem posredovanju vladnega generalnega komisariata in to nekaj ur pred pričetkom ll že proglašene enotne stavke vseh uslužbencev trgovinskih podjetij. Sporazum obsega šest točk. Najvažnejša je prva, ki določa, da se raztegne veljavnost vsedržavne delovne pogodbe, pri čemer pa ostanejo v veljavi obstoječi boljši delovni pogoji krajevne pogodbe za že zaposleno osebje. Ker pri praktičnem izvajanju tega načela nujno pride do vrste spornih vprašanj, so tudi sklenili, da bodo ustanovili posebno paritetično komisijo, ki naj bi ta vprašanja rešila. Vse kaže, da se je položaj na zasedanjih te tehnične komisije dokaj zaostril, ker naj bi delodajalci sprejeli nacionalno delovno pogodbo, kadar jim je to pogodu, kadar pa ne, naj bi se sklicevali na lokalna določila. Obstaja nevarnost, da se bo spor ponovno zaostril in da bo prišlo do ostrejšega sindikalnega gibanja. bivalstvo v Karniji, kjer je zaradi potresa prišlo do razpok na nekaterih šolskih poslopjih jn drugih hišah. V Karniji je potresni sunek imel sedmo stopnjo. Potresni sunek so zabeležili tudi v Ljubljani in je trajal 6 sekund, potres sam pa šest ih pol minute. Milanu. V Paviji pa so se dalj časa zadržali v razgovorih in ogledu podjetja Necchi, ki proizvaja šivalne stroje. Take industrije namreč v Jugoslaviji do sedaj ni bilo in so vse šivalne stroje uvažali. 2e dalj časa pa se čujejo vesti o verjetni gradnji podjetja, k’ bi izdelovalo šivalne stroje V kooperaciji s podjetjem Nec* chi. Daljše razgovore so imeli tudi v podjetju FIAT v Turinu in podjetju Ansaldo v Genovi. Ministrstvo za zunanjo trgovino je pred dnevi izdalo posebni okrožnici, s katerima uveljavlja protokol o obmejni trgovinski izmenjavi na_ tržaškem in goriškem področju. Prvi člen ministrske okrožnice. ki bo veljala do 14. januarja 1990. leta, določa, da je tržaška carina pooblaščena dovoliti uvoz blaga, ki ga predvideva blagovna lista «A», pa tudi blaga, ki ni navedeno na tej listi, brez uvoznih dovoljenj in brez vsakih količinskih omejitev. Gre za način znan pod nazivom »a dogana«, ki pa velja seveda samo za blago, za katero je dovoljen uvoz «a dogana« v okviru izvajanja splošnega italijansko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma. Ta člen pomeni pomemben kofak naprej, saj v praksi popolnoma liberalizira uvo(z velike večine vrst blaga in bodo torej potrebna uvozna dovoljenja samo še za nekatere red k e vrste (predvsem meso in živina). To pa pomeni, da se bo verjetno okrepil jugoslovanski izvoz v Trst, kar mora avtomatično privesti tudi do povečanega izvoza iz Trsta v Jugoslavijo. Pomemben je tudi tretji odstavek istega člena, ki pooblašča tržaško carino, da lahko itiminiimiimniiiiii iiiiniiiiiiiiitmiiiilrtiliiiiimiiiiiiliiiiiliiiiiiMrtniimiimiiiiiiiiim Na prizivnem sodišču Včeraj so se na sedežu FIOM sestali suspendirani delavci Tovarne strojev Sv. Andreja in so razpravljali o svojem položaju. Na ravnateljstvu CRDA bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali v sredo s sindikalnimi predstavniki, ki zah. tevajo, da se uredi položaj suspendiranih v livarni s prekvalifikacijo teh delavcev in da se za ostale ravna od primera do primera ob sodelovanju notranjih komisij. Suspendirani delavci Tovarne strojev se bodo ponovno sestali v četrtek. * * * Danes ob 18. uri se bo sestal izvršni odbor FIOM, ki bo razpravljal o pripravah za 1. maj in o pripravah za stavko kovinarjev. Koristna pobuda Kmetijske zadruge V nedeljo dopoldne je Kmetijska zadruga, priredila v Miljah zanimivo predavanje, na katerem je govoril o cvetačah dr. Antonio Turchi, član Kmetijsko-tehničnega inštituta v Florenci. Poleg številnih kmetovalcev so se predavanja udeležili tudi miljski župan Pacco, g. Galanti od kmetijskega nadzorništva, dr. Marino Temperani za ICE in pokrajinski svetovalec Marij Grbe«. To je prvo predavanje, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga po svojem občnem zboru, na katerem je bilo sklenjeno, da bo zadruga v tej poslovni dobi priredila več strokovnih predavanj. Zvedelo se je, da bo prihodnje predavanje v Bazovici ali na Proseku, predavatelj pa naj bi bil kak kmetijski strokovnjak iz Slovenije. ■——»a—— Nedeljski potres V nedeljo popoldne ob 15. Uri 45'25” je tržaški geofizični observatorij v Trstu zabeležil potresni sunek tretje stopnje z epicentrom v oddaljenosti HO km (severno od Tolmez-za). Potresni sunek v Trstu v glavnem niso občutili, zato pa je toliko bolj preplašil pre- Zaradi neprevidne vožnje prijatelj zgubil življenje Misliti, da ima kdo pravico do prednosti ali jo v resnici imeti, ni ena in ista stvar, kar je osebno spoznal na lastni koži 43-letni Ernesto Cele-ste iz Gradiške. Ker ni upošteval prometnih predp-sov, je povzročil smrt svojega znanca Giovannija Boscarola. Zato ga je goriško sodišče marca lani obsodilo na 7 mesecev zaporne kazni. Na nje^ govo srečo so mu priznali pogojnost brez vpisa v kazenski list. Celeste se je opravičeval, da ni kriv za nesrečo, ki se je pripetila 31. maja 1957 v Ronkah Celeste, s katerim se je peljal Boscarol, je vozil po pokrajinski cesti Ronke-Triič. Tik pred križiščem pa je opazil voz s konjsko vprego in čeprav se je zavedel nevarnosti, je vozil dalje. U-pal je, da se bo konj ustavil, a ko je spoznal, da iz tega ne bo nič, je še hitreje pognal ,n voz prehitel na desni strani. Do tu je šlo vse po sreči. Ko se je hotel premakniti ponovno na pravo stran ceste, pa je izgubil oblast nad zo-zilom, ki je zadelo ob pločnik podrlo obcestni kamen in treščilo v cementni steber. 2al se je prevrnilo tudi vozilo in pri tem se je Boscarol tako hudo poškodoval, da je obležal ihrtev na tleh. Celeste se je sicer opravičeval, da je izgubil oblast nad motornim kolesom ker se je Boscarol obračal, s čimer je zgubil ravnotežje. Toda ne goriški ne tržaški sodniki, do katerih se je obrnil s prizivom, mu niso verjeli, pa čeprav so mu slednji znižali kazen na 2 meseca in 20 dni zapora. Januarja 1955. leta so našli v kadi kopalnice stanovanja Nore Adami por. Magris v Ul. Piccardi njeno sestro Nalr por. Colino mrtvo. Nair, ki je stanovala v Drevoredu R. Sanzio, se je v odsotnosti sestre z njenim privoljenjem hotela okopati, a žal jo je nevarni ogljikov dioksid umoril. Ker so se tudi ostali prebivalci pritoževali zaradi slabega delovanja plinske naprave v kopalnicah in odvodnih ceveh, so pristojni organi uvedli preiskavo in ugotovili, da so bile odvodne cevi preozke, Krivdo za nesrečo so napr- tili 52-letnemu Giuseppu Ber-ične- tiniju iz Milana kot tehn mu uradniku podjetja, ki je vzidalo ogrevalnike, 23-letne-mu Silvanu Furlanu iz D’An-nunziovega drevoreda zaradi malomarnosti pri delu in 37-letnemu Pietru pitaccu iz Ul. Media. ker ni pri sestavi načrta določil odvodnim cevem kapice, Maja lani so se vsi trije za- iiMMiiiitmiiimiiiitiiiiitiiiiiiiiMiiiimiiiiimiiiMitiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiitniiiiiit Afera P'ila Sorice vzide ob 5.00 .9.06. Dolžina dneva 14' j, 7*3. vjide ob 22.59 in zatone o« Jutri, SREDA, 29. »P*1 Marina SNG v TRSTU Danes 25. t. m. - cert za čelo m orkester. cen za ce.o m ven: Simfonija št, «•]išk; bla-Danes se bo pri 8 , vstoP- Danes se bo pri gajni nadaljevala P K E,cel,>or 16.00 .Rrereef-eo". * C RADIO ’) TOHEK, 28. aprila 195» RADIO TRST A 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkestri Zabharias, Lanner, Hage-stedt in Vamtaa: 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Z začarane police — France Ravan: «Skočl žaba«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Enmo Gerelli s sodelovanjem pianista Carla Pestalozze — Haydn: Simfonija v C-duru, št. 17 — Stravinski: Koncert za klavir in orkester- 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.20 Pestra glasba; 20 00 Šport; 20.30 Orkester Franck Pourcel; 21.15 Beneška fantazija; 21.30 Znani ansambli; 22.00 Umetnost in življenje: Iz zgodovine portreta; 22.15 Bach: Ciaocona iz sonate št. 4 v čLmolu; 22.30 Samospevi Josipa Pavčiča; 22.50 Roy Ross in njegovi »Riverboat ramblers«; 23.30 Polnočna glasba. TRST 11.00 Oddaja za šole; 12.10 Tretj-a stran; 17.00 Oddaja za otroke; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Kmetijska oddaja; 21.00 Glasbena komedija 11. PROGRAM 16.00 Tretja stran; 18.00 Radijska igra; 22.30 Mladi talenti. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL: 6.15 in 6.40 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro; 11.00 Oddaja za otroke; 12.00 Glasba po željah; i2.50 Glasba po željah (2. del); 13 40 Kmetijski nasveti; 13.45 Odlomki iz oper; 14.20 Soltf In življenje: «S pionirske proslave v Dekanih«; 14.40 Lahka glastjh; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini: 15.40-17.00 Prenos ; RL; 17.00 Ritmi'" iz Južne Amerike; 17.30 .Filmska glasb#; 18.16 Glasbena galerija: MOiajlo Vukdragovič; 19.00 Plesna glasba; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glas- ba za lahko noč, SLOVENIJA 6 40-6.45 Naš jčdilnik; 8.05 Poje Ljubljanski «Zvon» p.v. Jožeta --- 'hi " Hantca; 8.25 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 8.40 Potopisi in spomini — Prežihov Varano: Na domačih in tujih tleh — IX.; 9.00 Dela Alojza Srebotnjaka (Mati; Glasba za godala); 9.25 Baletna glasba iz opere Faust; 9.40 20 minut s Kmečko godbo' 10.10 Robert Schumann: Ples Davidovih zaveznikov; 10.45 Za dom ih žene; 11,00 Ritmi m popevke- 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Stevan Hristič: 4. suita iz baleta «Ohridska legenda«; 12.15 Kmetijski nasveti: Ing. Verbič: Pomen močnih krmil’ v farmski vzreji; 12.25 Zabavna ruleta; 13.30 Ljudski pevci — solo in v dvoje; 13.50 Iz Puccinijeve opere »Madanve Butter-fiy»; 14.15 Zanimivosti iz znanosti tn tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Trije Poljaki na M«; 16.00 Za glasbene ljubitelje: »Nedokončana simfonija« (glasbena oddaja s komentarjem o življenju in delu Franza Schuberta — ponovitev z dne 8. marca); 17.10 Melodije, ritmi in popevke; 18.00 Domače aktualnosti; 18.15 Sergej Prokofjev: Deset Skladb iz baleta »Pepelka«; 18.40 Iz zbornika spominov — Milan Apih: Prvomajska akcija v Mariboru pred 25 leti; 20.00 Ruske zborovske pesmi v izvedbi Državnega zbora ruskih pesmi p.v dirigenta A V Svešnlkova; 20.30 Radijska igra — Prežihdv Voranc: Judenburg (ponovitev); 21.30 Zabavni! zvoki z orkestrom Alfred Scholz) 22 15 Jože Gostič in Samo Smer-kol J kot Othello In Jago v Verdijevi operi othello; 22.35 Zabavne pelodi je in popevke; 23.10 Simfonična dela naših skladateljev. TELEVIZIJA 14 00 Oddaja za šole; 17.00 Od- daja za otroke; 18.30 Poročila 20.30 Poročila; 21.00 »Goljufija« A Moravle; 22.15 Baleti Luciane Novaro; 22.45 Poročila. RTV JUGOSLAVIJA Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. ( "otKPALlSČA ~) VERDI Danes koncert rlglrs P ob 21. Uri simfbnijhl Tžžaške (itharinonije. Di-'. Klerki, spdeluje 'čeMst iiiiifiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiitiiiitiiimitmiiiiiltiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiitilimitiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHmif ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Drv« 25 . 26. in 27 aprila 1959 st je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 22 oseb, porok pa je bilo 5 POROČILI SO SE: telefonist Luigi Visintin In gospodinja Ll-dia Mattesco, delavec Rodolfo Denlc in gospodinja Mirlja Babič, uradnik Adriano Bogateč in gospodinja Ilda Tortul, prodajalec Serglo Vi*!ovi in gospodinja Al-da Braida, mesar Renato Sallch In blagajničarka Nella Rossi, UMRLI SO: 51-letni Guerrlno Degrassi, 78-letna Angela Babič vd Laghi, 84-letna Aliče Farchi vd. Mandel, 82-letni Carlo Je Dol-cetti, 76-letni Michelantonio Fa-sanella, 69-!etna Luisa Bauer, 56-letnl Avgust Starc, 71-letni Viktor Bebler, 80-letni Antonio Bu-latti, 69-1 etna Delta Frisaoco por. Raguseo, 69-letni Gufltavo Tro-nier, 52-1 etna Emllia Corini, 65-letni Giuseppe Fornasiero, 51-let- OD VČERAJ DO DANES na Amelia Manfreda por. Paren, zan, 82-letna Marija Pahor por. Corrado, 62-letna Maria Berdon por. Petaroa, 80-1 rt ni Matej Uršič, 61-letna Marija Rrisčlk por. Gerl, 76-letna Rosa Kerpan vd. Dapporto, 79-letni Emillo Valde-marin, 61-letni Giuseppe Corvte, 92-letni Karel Pahor. , DAROVI IN PKINPKVKI V počastitev spomina svoje ku-mice Fani Kosmina roj. Kerševan daruje Nada Micarol - Arvtonelli 5 000 lir za Di jaško Matico. ---- NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu Davanzo, Ul. L. Bern In I 4; Giusti, Furlanska cesta 7; MUlo, li' Buonarottl 11; Mlzzan, Ue-heški trg 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglla, Barkovije, in Nicoli, Skedenj, imata vedno nočno službo. «» LOTERIJA BARI 52 33 57 H 2 CAGL1AR 49 84 19 87 10 FLORENCA 51 71 63 48 49 GENOVA 21 72 81 70 44 MILAN 78 35 6 73 48 NEAPELJ 13 76 6 49 33 FALERMO 58 44 45 46 85 RIM 53 7 21 26 79 TURIN 76 44 16 83 27 BENETKE 16 29 4 40 78 ENALOTTO XXX 1 2 1 X X 2 1 2 1 Vnlutp . Milan l Rim Zlati funt 5900,— 6150.— Marengo 4523,— | 4625.— Dolar .... 617.— 621.— Frank franc 123.— 125 — Frank švlc. 143.— 144.30 Sterling 1725— i U50,— Dinar 83.50 87.50 Šiling 24.— ! 24.50 Zlato . 704 — . 705 — 1 Zah n marka 148,75 1 149.73 RAZNA OltVKNIII A SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU Jutri, 29. aprila redni sestanek v Ul. Roma 15-11, ob 20,30, Na dnevnem redu tžzgčvor o klubski ugstavt. Naprošamo člane, da prmeš ‘ nesč » Sabo slike za oceno in Izbor. — Vabimo do sedaj ne-včlanjen« ljubitelje fotografij« in kinematografije, da se udeležijo sestanka. 1----«»---- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj* višje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »rdeče« «svetle» . . . i . limone . * . . 1 jaboljta; «abhondanza« I. «al’bondariza» JI. «delizia» I. , . . . . 94 141 118 «delizia» II. , 59 83 .5JI 71 153 129 47 106 94 71 100 94 45 47 45 26 36 29 «imperatori« I. beluše ......... artičoke (1) . . cikorija ..... čebula........... koromač .... •razna solata . . nova solata 36 59 56 160 370 250 12 24 15 29 59 41 24 47 36 29 59 41 63 225 125 140 350 250 krompir ...... 24 71 31 kifeljčar nov krompir . . . grah .............. istrski grah . , . . zeleni radič . . . špinača . ... 85 71 71 77 94 1)3 59 141 88 250 200 280 38 500 110 31 90 70 Večina blaga se prodaja po ttlp prevlad, ceni (3. stolpec). nic t.xceisior m.w ------------------------ t to, Fabrizi. , chicag*1' 11 Fenice 16.00 R. Tajloi, C. 4£pitari Naziooale 15-00 . j: r Ct3(1*' morij«, R. k |, Arcobaleno 15.30 ] Oklicu«, R. MR* >aK( -na, R. De FiHPP0-prepoVedane. usog, •- ■ 5tr* R,s,asš? II del), R- ** * rice« (Sissi iu. *** _ der. .. ..„„„,Ke *. Alabarda 16.00 i*1 k e«, J. Sassard, Rj Prepovedano mladin.pj ^ Aldebaran 16.00_ ' ^ ldebaran 16.00 razporok« Jphn p«^jpin® Arlston 16.60 «Tot”; FiHpP0',« zločinci«, Toto, De | ^ Aurora 16.00, 19.00, « sm)j» dežela«, G. Peck. J' Technicolor kif*L, Garibaldi 16.00 Ekberg, P. Carey, mladini. ,lc/vla cesajja "■ 7, IriVirn 16.00 ^ Koscina, F. Pablaba;rda. Halla 16.00 ^ Moderno 16.00 u smrt«, Dane Kla jno1* S. Marco 16.00 - bogatega strica«. jui Savona 16.00 Charlton K. ® Viale 15.30 «yikS|ct1nicoWu j las, T. Curtls, Tecn 20.30 uri kjer BRATOV AVSL ^ ^ ter bosta zapel* 'epfi!ir rodne pesmi lič in Franc Vstopnice f polago dve ur P četkom priredit* ? DOLINSKI p in DEKLETA vabijo na *ra jjcio' n»'(i Ples pod *we ,• 3. P“S' ki bo v nedeljo ,B ti od 15. do 19- ur re 20. do 24. \r 4. * ,r v ponedelje ^ od 20’ d0 sv*"1* Igral bo kvinte‘ fillf -ela bosta DaolV?„reO čič in Franc Avtobusne zV®?e utestom do (p zaP V nedeljo nas Je tgSt dragi oče, ded m .»Q KAREL PA"0, Po!,$ Pogreb nepozajlj1 t. ™k7.*Vda"wvašn>e * nika bo danes ,ce 18. uri iz mrtva*"1 f bolnišnice. M PV 2 a 1 u j oč i :|7*|i n// sinova Kar*1 ^ vnuki in Trst-Reka-Pula. ■n ^il Vsem Prija‘e,j^>>"‘ cem naznanjam g i*r da nas je za veu ROZALUAj, DOBRAVEC-®*" - # f a Pogreb bo V b°lfl*a|I^ ob 15 uri iz g'8 P ^ .In D. uri iz Žalujoči sin Trst, 28.IV.1»59- 26. aprila nas Je zapustil AVGUST STA*?, .11 «•* ki smo ga pok^P pališču pri Sv. An ' Žalostno vest M j (g, lujoči mati, ^en9'i0(otr" ki in vse osta*0 Trst, 28 aprila ! SjSKl DNEVNIK II _ 3 — ospodarska politika Manje Segni jeve vlade tj!f.r.fan^a predstavljajo , ■ no '^0 debate *«!|| « že v dosedanje rezultate, Hie ^kien i rosni' Sedanji italijan-farski položaj in Perspektive za nje-Joci razvoj? .... v se-že v dobršni meri L‘* elemente, ki :a»°i predvidevanja Nila ,, 3n3em razvoju italijanski °’ da obiasni linijo ‘ |trahI'°msIce polltike- Lan-) . Pred gospodarsko * * P"°- ‘.zSlnja, toda še ili n ** n*so Popolnom,-reeas *«ga le'° kot posledica j j, J. »cm.j* na Zapa-^ Jč’ po vseh znakih VesaaSneiši 'empo go |hnei ,razv°ia- ki se je •Mi 3U *n začeli so •%i Prvi. dasi še ne %j, v 1 določenega J5« od -_Se 3e seveda od-^ ktin’ adnarodne in noti,iinkIUre v!i»l Irnn • '"ttitiii, izražaJo zme-(. em' ki ga opirajo 0 -M Z?ake izbo]jšanja % o ’ kakor tudi na N. ’»a ' v industriji zmanjšale za skoro 4 odstotke. Značilno je prav tako, da so naravni prirastek delovne sile zabeležili izključno na področju uslug, medtem ko se je dobršen del delovne sile izselil. Bes je, da se s tem število brezposelnih, ki se giblje okrog dveh milijonov, ni povečalo, toda ostalo je odprto vprašanje, do kakšnega položaja bo prišlo letos zaradi izostalih investicij in ke-niso ustvarili novih delovnih mest — v kolikor ne bi prišlo do hitrega in učinkovitega preobrata. To je sedaj dejansko najšibkejša točka v gospodarskem položaju dežele in vladni napori so usmerjeni k temu, da vskladijo zasebne interese industrijcev z nacionalnim interesom in da spodbujajo njihovo iniciativo. V bankah je namreč prišlo do naglega grmadenja neizkoriščenih finančnih sredstev, medtem ko hkrati še ni nobenih znakov, da bi v kratkem prišlo do ponovnih investicij v industrijo, kljub temu da ob- intervencija jmela za cilj le izpopolnitev nastalih praznin, preprečevanje kriz in zaostajanja gospodarske dejavnosti, kar bi sicer moglo zaostriti socialna vprašanja. Intervencija države in njenih podjetij bo torej imela dopolnilni značaj, in do nje bo prišlo na tistem področju, za katero privatna podjetja niso zainteresirana. Skratka: v svoji gospodarski politiki stoji vlada trdno na liberalističnem stališču. Nasprotno pa kritiki vladne gospodarske politike smatrajo, da sedanje neugodne gospodarske konjunkture, zlasti pa pomanjkanja investicij, ni moč pojasniti samo s psihološkimi razlogi. Dejansko je najprej prišlo do upadanja proizvod-»ie in kot posledica tega, tudi do občutnega zmanjšanja uvoza surovin, pa so v tem trenutku začele postopno usihati investicije, kar dokazuje, da je na tak razvoj vplival predvsem ekonomski moment. Ce hočemo, da pride do zboljšanja gospodarskega položaja, ne 28. aprila 1959 PO PETIH LETIH DELA 15 TISOČ AMERIČANOV IN KANADČANOV Chicago, Cleveland bodo kmalu - obmorska mesta Po mnenju ameriških gospodarstvenikov naj bi se s tem začelo peto obdobje ameriškega razvoja in napredka - 300 milijard stroškov ? 'notr ”_\Priš‘I° do zmanj- .oni m % tj ®°sP°darskega rav-na mone-•iji s6j . *■ Optimizem ne ,3 na neki krepki, i! ^en aZi’ ampak ima pogum -*“!)){]- Je v tem i!°staiaCasu v Precejšnji 1 Nvnj " Vsa3 kar za' v industriji. S* 4k '"'nega t na - • ie Pra*anje gledamo v poek0spodarska bilanca -ie. taj3*a zadovoljive NUte : analiza njene ?*ti, jjj °dkrila nekatere ne opravičujejo, hiti glede tega skrbi. Nacio- ietu'k se 3e v pre‘ »He . Slc*r povečal za > L °^a za okrog en v v kot je bil° anonijevem na. C°ia dežT 8ospodarske-! %!.. , ,?le- Iz strukture .V11««« izhaja, da C v*, ključne gospodi industrije -V*4' n da i« prišlo do ') Pidi t'sem in Pre- V 2aJiredno dobre la’ * ®i dohodkov od 'k1*t(l ^aPca se je pre-\ - Vključila prvič t - z so dosegli C.Hz« tnim zmani iuiš iv., surovin, zaradi istrijske proiz-v-w 2aradi tega to ko alm.atra za pozi- fC' irp; :ili -~gl plati pa se Si'"1 fiadaHtiVn°’ da 80 i-11 tned 3n3e Povečanje 4rt,, pol3edelskim Juli 6i iw- kim Severom SCi‘° d° povečanja S Soslf8!1 zaskrblja ita-C^9nje°^arske kroge, je ^ alj lnvesticij v in- *ii»'‘n»dostr,(lrUgimi bese' r^žij. . tna industrijska it in l a°vih a ,lzostalo ustvar-kaliti, e ovnih mest, ka-^ h. ne .“a 8°spodarsko-so- ki ‘ndi lt.^1. občutiti v bo- lt nvestieii Vi m°gli P°Uti Hacin'1'?3 nad 22 od-i?1* so na ga dohodka, i HlVo-?.6..deIansko samo C 04^ lcije za javna de-lj0P viškov pšenice, f ^....... staja v Italiji, z razliko od bodo zadoščala psihološka te-nekaterih drugih zapadnoev- rapija, ampak bodo potrebni ropskih industrijskih dežel, znaten neizkoriščen prostor za take pobude v gospodarsko zaostalih področjih dežele. Vladna intervencija Vladni krogi pojasnjujejo izključno s psihološkimi razlogi pomanjkanje privatne pobude. Razvoj mednarodnega položaja; pristop Italije k evropskemu skupnemu tržišču in zmerna politika nacionalizacije, ki jo je vodila prejšnja vlada, so — po mnenju teh krogov — negativno vplivali na privatno iniciativo jn zaradi tega je vladna politika usmerjena sedaj k ternu, da jamstva za njeno neovirano dejavnost, da jo‘spodbuja in podpira v glavnem zlasti z vlaganjem svojih sredstev v javna dela. Taka jamstva je dal v svojem govoru pred senatom minister državnega proračuna in zakladni minister Tambroni, ko je poudaril, da «svobodna pobuda posameznikov predstavlja hrbtenico našega gospodarskega sistema, okrog katere se odvija celotna gospodarska dejavnost». Po njegovih besedah bo vladna ustrezni konkretni ukrepi in globlji posegi. Odkar so do nove planinske koče na Slavniku speljali lepo cesto, je tu gori vedno več motoriziranih turistov. Preteklo nedeljo popoldne je bilo sem gor prispelo nekaj desetin avtomobilov, povečini iz Trsta. Nič čudnega, Slavnik je bil vedno zelo privlačna točka za tržaške enodnevne planince. S sedanjimi propustnicami pa je ta izletniška točka kot nalašč, posebno ob lepih pomladanskih dneh, kakršna je bila prejšnja nedelja Področje med Chicagom, Buf. falom in Dulothom v ZDA je področje velikih jezer in hkrati močne ameriške industrije. V to področje spada tudi eno največjih kanadskih mest Toronto. To področje je bilo doslej povezano v glavnem z jezeri, z Atlantikom pa preko zaliva Svetega Lovrenca, ki sicer sega globoko skozi kanadsko ozemlje proti no zveza Ju- torjeo izmed 63 poslanih del Franc i Bar. Razstava umetniške fotogra- 4 y*'ifjt|t0ZlT'>?na Slovenije. 17 avtorjev). \ ie spregovoril Ze strog izbor kaže na kva- fije bo odprta do prihodnjega o " nf'' ; kinozveze [jteto razstave. Med posamez- 28. maja. 50 se investicije "Ulili ..................................................... n.n....•nima V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI mednarodna razstava fotografije 1i' i>' galeriji « Ljub- fotografij 31 avtorjev tudi 25 Ijeni dve bronasti medalji in Roman Artumovski, Kristina \ Poteklo soboto od- del te vrste, ki predstavljajo sicer domačemu avtorju Mir- Cekalska Tadeui Dominik, ‘Vi.. lednnmrt..„ te mitnriev. Na razstavi so ku Kambiču in Nemcu Her- Stefan Gujerovski, Jerh Mi- jji° Pr,| in ..M______ ___________________ ii °dpr,1 ' iarstavo samo ni mi priznanji je v črno-beli V!4>cr pr®dseduik glav- fotografiji žirija priznala zla-‘ie J1 ljudske tehnike (0 medaljo jugoslovanskemu m te ^1 ko Goršič. avtorju Miši Pavloviču, srčki d°sedanje foto- brni medalji pa Ho-Fanu in aue v Ljubljani, Hongkonga in Martinu Wet- Antonio Labriola v srbskem prevodu ^“kazalo Poljski slikarji v Beogradu V Muzeju uporabne umet- visoko so- tenfierperj ti iz Zahodne Nem- nosti v Beogradu bo še danes V. Korač. Mala filozofska biblioteka beograjske založbe eKulturas je izdala v prevodu knjigo «0 historičnem materializmu« Antonia Labriole. Predgovor h knjigi je napisal profesor rSlL,,,,toke fotografije čije. Bronaste medalje so do- odprta razstava skupine dese- To delo Antonia Labriole jTOl _______ )(j ga v hjli’ dr- lvu Freiifl (Jugosla■ tih varšavskih slikarjev. To ki je bil profesor na rimski \ emaJo j’tlovanix vija) ' Monika steinhauer razstavo je organizirala beo- univerzi, je izšlo leta 1896, eno \ '!b>• Oroaniratorji raz- (Nemčija) in Gian Barbieri grajska uDecembrska skupina«, leto po smrti Federika Engels 0-)eli sam0 za črno- (Italija). Dodeljeno je bilo kot oddložitev Udruženju It- m nad tri desetletja pred L,(ti 0/ijo 2340 siik (127 tudi še 5 diplom. V barvni kovnih umetnikov varšavske- pojavom knjige «Materialistič- V kou 34 držat) sveta, fotografiji je dobil zlato me- ga okrožja, ki je za slikarje no pojmovanje zgodovine« t 3e petčlanska daljo Nemec Kart Boese, sre- «Deeembrske skupine, organi Karla Kautskepa. Friderik En-Cv"*tep»u točkovanja brno pa Madžar Karolp Gink stavijo varšavski publiki. Na ,els, ki si je pet zadnjih le* ')> ?5Pr«soje izbrala za Bronasti medalji in diplome jim omogočilo, da se pred- svojega življenja dopisoval z V V /o‘°Bfa/ij 171 av je dobilo pet avtorjev iz 7.DA stavijo varšavski publiki. Na njim, je Antonia f abrtolo sma->'\in teoa so za raz* m Jugoslavije. Med barvni- razstavi so prikazali svoja de- tral za «strogo doslednega * Išbted 98 barvnih mi diapozitivi sta bili pode- la naslednji puljski slikarji, marksistaji. nega vidika. Ali obstaja suverenost držav tudi v vse mirju? Ali more neka država prepovedati drugi, da s svojimi sateliti preleta njen prostor? To so vprašanja, ki čakajo na odgovor. Pri iskanju odgovora na ta vprašanja moramo seči po doslej veljavnih pravilih mednarodnega prava. Po pozitivnem mednarodnem pravu področje, nad katerim ima določena država suverenost, sega v notranjost Zemlje vse do sredine naše oble, v višino pa vse do vsemirja in teoretično še dalje. V tem primeru nas zanima seveda višina, zračni prostor. Mednaradno pravo v tem smislu je bolj nova panoga splošnega mednarodnega prava. Prva mednarodna konferenca, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem, je bila pred 49 leti v Parizu. Najvažnejši dokument, ki se nanaša na mednarodno zračno pravo do danes, pa je oni, ki je bil sestavljen na mednarodni konferenci 1919 in ki so mu vzde-li ime mednarodna zračna konvencija. Clen I tega sporazuma pravi: «Vsaka država ima popolno in izključno pravico do suverenosti v zračnem prostoru nad svojim o-zemljem in nad svojimi teritorialnimi vodami«. Vse do danes se to osnovno načelo pozitivnega mednarodnega prava m spremenilo. Pravna situacija je torej taka, da so države teoretično suverene nad vsem svojim zračnim prostorom in to brez kakršne koli meje navzgor. Obstaja pa še drugo načelo mednarodnega prava, ki je v popolnem nasprotju s prejšnjim. Gre za načelo tako imenovane efektivnosti. Pri zavzemanju ozemlja, ki ne pripada nobeni državi, mednarodno pravo zahteva, da država ki to ozemlje zahteva zase, to ozemlje ne le zahteva «z besedo ali izražanjem volje«, ampak ga mora tudi zasesti. To se pravi, da mora imeti dejansko in trajno oblast nad njim. Ce to načelo efektivnosti u-porabimo tudi v zračnem prostoru, vidimo, da bi se od držav, ki hočejo določeno področje v višinah zasesti, morajo zahtevati, da vzpostavilo v tem prostoru tudi svojo elektivno, svojo dejansko oblast« Ce bi se pa držali tega principa, bi takšno tolmačenje moglo privesti do tekmovanja med najmočnejšimi državami, kateri bo prej uspelo zaseči suverenost nad vsemirskimi prostori in to bi prav gotovo negativno vplivalo na sodelovanje med državami glede osvajanja vsemirskega prostora. Ce pa vzamemo kot osnovo načela mednarodnega prava, ki se nanašajo na razmejitev morskih površin, in jih uporabimo za razmejitev zrač. r.ega prostora, bi verjetno našli lažjo in realnejšo rešitev. Kot je znano, so morja v grobih potezah razdeljena na tri pasove. V prvi pas prihajajo teritorialne vode, v katerih imajo države suvereno oblast, to se pravi, da smejo ladje drugih držav skoz nje pluti le v primeru tako imenovanega »neškodljivega prehoda«. Drugi pas so tako imenovane «sosedne cone«, ki se povezujejo s svojim teritorialnim zaledjem in koder ima obalna država določeno pravico kontrole in izkoriščanja morskih globin. Tretji pas pa je svobodno morje, v katerem imajo vse države isto pravico. V svobodnem morju vlada načelo svobodne plovbe. Nič čudnega ni, da je podobnost zračnih prostranstev nekatere teoretike dovedla do tega, da tudi glede zračnega prostora vzamejo v poštev obstoječa načela glede razmejitve morskih površin. Ti teoretiki bi torej, hoteli tudi zračna prostranstva razdeliti v pasove. Tak predlog je bil prikazan na desetem zasedanju Mednarodne organizacije za civilno letalstvo. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo je bila ustanovljena leta 1944 na konferenci v Chicagu in to z namenom, da bi se načela in tehnični dosežki mednarodne letalske navigacije vskladili in da bi se podprl načrt razvoja mednarodnega letalskega prometa. Na konferenci v Caracasu se je predsednik sveta Mednarodne organizacije za civilno letalstvo dr. Ed-ward Warner postavil na stališče, da, če se ,v bodoče ne bi prišlo do mednarodnega sporazuma o ureditvi letalskega prometa v «zunanjih pasovih«, ki so nedostopni sedanjim (tedanjim op. ur.) tipom letal, je takšen sporazum treba sestaviti v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo. Zato je bil pravni Komisiji organizacije že takoj v Caracasu predložen načrt znanega strokovnjaka za mednarodno pravo prof. Coopera. Prof. Cooper predvideva načelo razdelitve zračnega prostora na pasove, kot pri razdelitvi morskih površin. Prvi zračni pas, ki bi bil pod popolno suverenostjo države, bi segel do višine, do katere se morejo povzpeti letala, ki jih poganja aerodinamična sila. V tem pasu bi veljali vsi dosedanji principi mednarodnega prava, kot smo je že obrazložili. Nadaljnji prostor, vse do 300 milj višine, bi bil pod določeno kontrolo države, nad katero se zračni prostor razteza, ven. dar bi te države morale letalom drugih držav dovoliti «neškodljivi prehod«. Prostor iznad 300 milj višine pa bi bil povsem svoboden Zdi se, da je to gledanje najbolj realno, posebno glede na dejstvo, da ni do danes nobena država protestirala zaradi preletanja sovjetskih in a-meriških umetnih satelitov. Poudarili bomo pri tem, da bi po obstoječem mednarodnem pravu imele države pravico protestirati tako proti Moskvi kot proti Washingto-nu, vendar se ni nihče oglasil, ker bi bilo prav gotovo smešno proti tolikšnemu u-spehu znanosti in tehnike dvigniti glas. Razumljivo je, da bo na- daljnji razvoj tehnike in človekovega prodiranja v vsemirje privedel do novih juri-dičnih problemov, ki jih je danes težko predvidevati. Primer; ali imajo Sovjeti ali A-meričani pravico vzpostaviti stalni ali vsemirski otok nad področjem neke druge države, ali pa tudi v prostoru, ki bi ga danes mogli imenovati »svoboden pas« izven suverenosti posameznih držav? Drugo vprašanje: ali se sme s satelita ali rakete fotografirati ozemlje druge države? Iz letala, na primer, danes to ni dovoljeno. Bo to veljalo tudi za satelite? Tretje vprašanje: komu pripada satelit, ki je padel na ozemlje države, ki ga ni izstrelila’ Ga mora ta država vrniti? Kaj pa če pride v zraku do trčenja dveh satelitov? Kdo nosi odgovornost, kdo bo plačal škodo? In teh vprašanj je še veliko. Danes še ni nekih pravnih norm, ki bi vsa ta vprašanja reševala. Strokovnjaki se trudijo, da bi tem vprašanjem dali odgovor. Najbolj važno pri tem je, da bi dali take odgovore, ki bi bili sprejemljivi in ki bi bili v interesu vsega človeštva, ne pa v skladu le s trenutnimi političnimi cilji posameznih velesil. go cenejša in ker je ob velikih jezerih vrsta mest z močno industrijo, so si AmerL čani in Kanadčani umislili po. globitev plovne poti gornjega zaliva Sv. Lovrenca od Guebeka do jezera Ontario in dalje med posameznimi jezeri, da bi ta mogla sprejeti tudi ladje z normalno koristno to-r.ažo, to se pravi ladje z desetimi tisoči ton. K temu jih je še posebej silil račun, da so ladje do pet tisoč ton za atlantsko plovbo negospodarne, prekladanje z večjih prekooceanskih ladij na manjše plovne objekte pa prav tako ni prijetno niti gospodarno. Da so se Američani in Kanadčani lotili tega tako dragega načrta, jih je sililo še sledeče dejstvo. Zaloge železne rude na jugu Gornjega jezera začenjajo presihati in tamkajšnji plavži morajo dobavljati železno rudo z Labradorja v Kanadi preko zaliva Sv. Lovrenca in dalje preko jezer Ontario, Erie, Huron in dalje. In to rudo morajo zaradi objektivnih plovnih razlogov tudi po dvakrat prekladati. Z ureditvijo plovne poti bo možno, da bodo tudi 10.000-tonske ladje pripeljale rudo z Labradorja neposredno do plavžev ob Velikih jezerih, in sicer do Chicaga, do Milwaukeea in j drugo. Na prvi pogled se niti ne zdi vsa stvar tako važna, posebno ker imajo Združene države izredno gosto železniško mrežo. Toda od najbolj zahod, rega dela Gornjega jezera do Atlantika na spodnjem koncu zaliva Sv. Lovrenca je 4.000 km poti, to se pravi, da je to razdalja, kjer se investirana sredstva kmalu izplačajo, pa čeprav niso majhna. Kako to, da so stroški tolikšni, ko pa vemo, da gre le za poglabljanje korita in za razširjenje prekopa, ki je že služil svojemu namenu? To. da dela niso zahtevala le poglabljanje in razširjenje plovne poti, pač pa je bilo treba med posanieznimi trakti plovne poti in med posameznimi jezeri napraviti velikanske jezove in betonske spuste, saj je višinska razlika med Atlantskim oceanom in Gornjim jezerom 300 metrov. Pri nekaterih jezovih so v načrtu tudi električne centrale, kar vse spada v to veliko vsa. to 300 milijard, ki se nam v tem nrimeru zdi celo nizka. Temu uspehu ameriški politični in gospodarski krogi pripisujejo velikanski pomen. To naj bi bil celo nekakšen zgodovinski datum, ki naj bi označeval začetek novega obdobja v zgodovini Severne A-rnerike. Ameriška zgodovina se po mnenju ameriških go-skodarstvenikov loči po merilu prometnih sredstev in po. ti. Prvo obdobje ameriške zgodovine naj bi bilo obdobje rečne plovbe, ko so Francozi preko zaliva Sv. Lovrenca in po Misisippiju prodrli v notranjost dežele in se ob Velikih jezerih združili t.er zadušili prve angleške kolonije, ki so zaposegle ožji pas dežele ob Atlantiku. Drugo obdobje ameriške zgodovine naj bi predstavljal prekop Ene, iiiiliiiiiillililiiiillllliliiiiillliiiiilillliliimiiilimiiiitiilllHiiHiiiiiilimiiiiiiiiiliilliilliiliiiiiiitii 0 BOMBNEM NAPADU NA SIPINO Od kod in čemu tolikšna skrivnost BONN, 27. —f Skrivnost o bombnem napadu na peščino v bližini Cuxhavna, ki naj bi ga bili pred dnevi izvedli bombniki «neznane države«, se baje bliža svojemu zaključku. Generalni inšpektor zahodnonemške vojske general Heusinger je včeraj odšel v Pariz, da bi se tu sestal z vrhpvnim poveljnikom evropskih atlantskih sil generalom Norstadom, kateremu naj bi prikazal, kaj je v zvezi s tem odkrila preiskava nemških vojaških strokovnjakov. Povsem neizpodbitno je bilo ugotovljeno, da so eksplozije na peščinah povzročile bombe, ki so bile odvržene z letal, ki so letela zelo visoko nad visokimi plastmi oblakov. Po mnenju nemških letalskih strokovnjakov je te peščine izredno težko zadeti, kar se je izkazalo tudi v času zadnje vojne. Samo zelo izkušeni piloti, ki so vajeni bombardirati take objekte, bi bili sposobni zadeti peščine v bližini Cuxhavna. Kot je bilo že rečeno, je britanski minister za vojno letalstvo izrecno poudaril, da ni nobeno letalo angleškega vojaškega letalstva odvrglo bomb na omenjene peščine. Kljub temu se zdi, da so o-menjeni bombni napad izvedla vprav britanska vojaška letala. To dokazujejo do- sedanji izsledki in način, kako so bile peščine bombardirane. Pri tem jemljejo v poštev še dejstva, da so po koncu zadnje vojne bile peščine pri Cuxhavnu pogosto tarča angleških vojaških letal, ki so se vadila v bombardiranju ciljev, ki se zelo težko zadenejo. Pri tem se vendarle zdi čudno, od kod in zakaj tolikšna skrivnost, od kod tolikšen preplah in tako trmasto zagotavljanje na eni in tolikšno zanikanje na drugi strani. ki j« preko Hudsona povezal N«w York z Velikimi jezeri in' s tem ovrgel vse do tedanje gospodarske načrte v tem predelu severne celine. Iz tega je sledilo tretje obdobje in sicer veliki razvoj New Y'orka, ki je postal pravo središče Združenih držav, ker se je v njem strnil ves kapital in iz katerega se je nato razvila izredno gosta železniška mreža v zaledje, k vsem nastajajočim centrom ameriškega industrijskega in rudniškega bogastva. Četrto dobo tega ameriškega razvoja označuje avtomobil. Z naglim razvojem avtomobilske tehnike in avtomobilske industrije so prejšnji zakoni vezanega prometa po plovnih poteh in železniških progah odpovedali, ker je ;;nevezan promet« avtomobila prepregel vso Ameriko in predvsem tiste njene predele, ki so industrijsko najbolj bogati. Sedanji podvig naj bi označeval peto obdobje. Zakaj? Po mnenju ameriških gospodarstvenikov so vsa velika me-sia ob Velikih jezerih, kot so Chicago, Millwaukee, Du-ruth, Detroit, Cleveland, Toronto, Buffalo in še vrsta dru. gih industrijskih mest postala — atlantska, torej obmorska mesta. V tem primeru pride posebno v poštev dejstvo, ki smo ga navedli v začetku. Ves atlantski trgovski in potniški promet se je ustavljal v glavnem v Filadelfiji, v New Yorku in Bostonu. Danes pa bo del tega prometa šel neposredno v osrčje ZDA, preko zaliva Sv. Lovrenca, dalje po plovnem kanalu do Ottave, skozi jezero Ontario do Buffala, skozi jezero Erie do Clevelanda, Detroita in dalje skozi Huronsko jezero ali v Gornje jezero do Dulutha ali skozi Micigansko jezero do Chicaga ali Millvvaukeea. Jn to zares ni malo, posebno če vzamemo v poštev velikanski tovorni promet, ki ga terja mogočna ameriška industrija ob teh jezerih s svojimi produkti ali s svojimi surovinami, ki jih potrebuje, in veliko razdaljo 4000 km. Ko so v nedeljo imeli prvo svečanost, se je po plovnem kanalu razvila kolona 70 čezoceanskih ladij, katere je vodil ledolomilec «Mc Lean«. Med temi je tudi holandska ladja «Prins Willem George Frederick«, ki je prva neameriška prekooceaska ladja, ki piuje po tem razširjenem in poglobljenem kanalu. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 20.3 do 20.4) — Monotonost vam bo v breme m skušali boste menjati svoja običajna opravila. BIK (od 21.4 do 20.5) — Na vidiku so čustvene komplikacije in imeli boste vtis, da vas ne razumejo. DVOJČKI (od 21.5 do 22.6) — Vzemite si potreben čas, če hočete, da boste z načrtom uspeli. RAK (od 23.6 do 22.7) — Domišljija vam pripravlja neprijetno presenečenje. Skušajte se boriti proti nagnjenju k pesimizmu. LEV (od 23.7 do 22.8) — Skušajte previdno svetovati ljubljeni osebi, toda upoštevajte tudi njeno mnenje. DEVICA (od 23.8 do 22.9) — Ne podajajte se na potovanje, če niste prepričani, da je nujno potrebno. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10) — Dobili boste številne ponudbe, ki pa jih morate zelo pozorno proučiti. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22. 11) — Poslušajte potrpežljivo vse, kar vam bodo povedali, in potegnite logične zaključke. STRELEC (od 23.11 do 20 12) — Neka povsem nedolžna diskusija se utegne spremeniti v resen idejni konflikt. KOZOROG (od 21.12 do 20.1) — Pravočasno boste ugotovili nevarnost posla, ki se vsem zdi izredno ugoden. VODNAR (od 21.1 do 19.2) — Ne bodite v skrbeh: vaši tekmeci nimajo nobenega iz-gleda. RIBI (od 20.2 do 20.3) — Neka dobra vest bo prišla v trenutku, ko jo bo»te najbolj potrebovali. — Očka, zdi se mi. da ne boš izkoristil mamine odsotnosti in začel kar na lepe m ukazovati,„ i V nedeljo popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici Uspel koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba Zbor šteje 33 pevcev in je zapel 18 narodnih in umetnih pesmi V kratkem se ho število pevcev še povečalo V Prosvetni dvoran: v Gorici je v nedeljo popoldne gostoval moški pevski zbor prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba. Zbor se je ustanovil lani in je prvič nastopil ob Doberdobskem jezeru lani poleti. Velik uspeh, ki ga je zbor takrat dosegel, je spodbudil še druge mladeniče in može. da so pričeli zahajati k vajam in se pripravljati na prvi nastop v Gorici. V dobrem letu je pevski zbor pod vodstvom pevovodje Albina Verginelle pripravil 18 narodnih in umetnih pesmi, s katerimi je nastopil na nedeljskem goriškem gostovanju. Takoj v začetku naj povemo, da nas je presenetilo veliko število pevcev. Na o-dru se je zvrstilo 33 moških ki so napolnili ne ravno majhen oder Prosvetne dvorane. Vsi so bili oblečeni v temne hlače, bele srajce, okoli vratu pa So imeli rdeče kravate. Ko se je dvignila zavesa, so gledalci pozdravili pevce s toplim ploskanjem. Med ljudmi smo opazili ljubitelje vokalne glasbe in še posebej zborovskega petja iz Pevme, Oslav-ja. Steverjana, Podgore, Stan-čtreža in Sovoaenj; precej je bilo Goričanov, največ pa Do-terdobceV, ki so se pripelja-1 s pevci, da bi bili prisotni pri njihovem nagnjenem krstu*. Ko je zbor odpel prvo pesen. Oj, Doberdob, ki je zelo pri srcu vsem Slovencem, še prav posebej pa Do-berdobcem, ki jo imajo za svojo himno, smo opazili, da je prišel v Gorico zelo pripravljen. Kakor smo zvedeli Po koncertu iz razgovora s pevovodjo, so imeli pevci zadnjih lo dni vsak dan vaje. opored je obsegal naslednje pesmi; Prelovec; Oj, Doberdob in Jaz bi rad rdečih rož, Ferjančič: Zadoni nam, za- doni, Dev; Hladna jesen že prihaja, Volarič: Eno devo le bom ljubil, Vrabec: Leži, leži, Medved: Domovina mili kraj, Simoniti; plovi, plovi in Bolen mi leži, Aljaž: Triglav, Jereb: Pisemce, Sattner; Po- gled v nedolžno oko, Premrl: Zdravica, Pregelj; Prelepa je Selška dolina, Švara; Dobil sem pisemce, Adamič: Lucipe-ter ban Zbor je odpel tudi dve pesmi goriškega rojaka Riharda Orla, in sicer Moj lubi je z gc-njega kraja ter Nekoč v starih časih nejši na Goriškem, kar ni le v ponos tej zavedni kraški vasi, ki se je v zadnjem času prebudila iz ljudsko-prosvet-nega mrtvila in zavzela zelo pomembno mesto v prizadevanjih za prosvetni napredek naše vasi, ampak je obenem tudi čast vsem goriškim Slovencem, ki bodo s tako številnim zborom zastopani tudi izven naših meja. verjetno na Tržaškem, skoraj gotovo pa na koprskem radiu. Izlet SPD 7. maja na Most na Soči SPD v Gorici organizira v Četrtek 7. maja enodnevni izlet z avtobusom do Mosta na Soči, od koder je ura in pol boje do kraja, kjer rastejo šmarnice. Odhod iz Podgore cb 7. uri, s Travnika ob 7.15. Hrana iz nahrbtnika. Cena vožnje za člane 400 lir, za ne- člane 450 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš od danes, 24. t. m. nepreklicno do 30. a-prila. Rok za prijavo je omejen zaradi rezerviranja avtobusa. Pohitite, izlet bo zanimiv. Gospodar pripravlja presenečenje, kot je obljubil. Masa za Mussolinija Po goriških oglasnih prostorih so se včeraj pojavile o-smrtnice, v katmih se opozarja na mašo, ki oo v neki gorički cerkvi za upadlima Beni-tom Mussolinijem in padlimi vojaki italijanske socialne republike. Na dogodek ne moremo gledati kot na nekaj, kar je v skladu z načeli o svobodi tiska in zbiranja; letaki pomenijo veliko več,- pred. stavljajo očitno apologijo fašizma, vseh grozot in krivic, ki jih je fašizem napravil vsemu italijanskemu ljudstvu in nam Slovencem še posebej. Štirinajst let po koncu vojne prisostvujemo stvarem, o katerih bi se pred leti največjim nostalgikom niti ne sanjalo. Ali ni za vse to odgovorna Segnijeva vlada, ki je izkazala posebno naklonjenost desničarskim strankam? Demokratična javnost je z zgražanjem sprejela nesramno in žaljivo objavo. * * * Inšpektorat za motorizacijo je sporočil Delavski zbornici, da je posredoval pri družbi ATA, naj plača uslužbencev praznično delo 19. in 30. marca. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. 1» ž»~ * TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 18,8 stopinje ob 13. uri, najnižja 5 stopinj ob 4.10. Vlage 60 odstotkov. iiiiiiiiiiniiiiiiitiiitmiliiiiiiiiMitiiiiiitimiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiHtiiliiiiiiiitiiiiiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiHiiiiiim Po tragičnem dogodku ob Doberdobskem jezeru Velika množica Tržiča trupli utopljenih dečko 9-letni Fonio in 15-letni Vescovi iz Tržiča sta utonila v Doberdobskem jezeru, ker se je prevrnil čoln. v katerem sta v družbi prijateljev veslala po jezeru V štirih pesmih sta pela Prihodnjo nedeljo bo ob 16. in 20. uri gosto-, valo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdiiev korzo št. 1 SNG iz Trsta z dramo v 3 dejanjih Madeži na soncu Spisal L. Lahola, iz češčine prevedel Vitomil Zupan, režiral Jože Babič. Cene: sedeži 300 in 200 lir, stojišča 150 lir. dijaki 100 lir. solista Jožef Colj« m Jožef Gergolet. Colja je zapel Prelepa je Selška dolina i.. Bolen mi leži, Gergolet pa pesmi Jaz bi rad idečih rož in Plovi, plovi. Oba solista i-mata zelo prijeten glas in sta napravila na poslušalce zelo lep vtis. Zelo lepo je zbor žarel Bolen mi leži; pesem je moral na splošno željo ob-č.nstva še enkrat ponoviti. Tudi za ostale pesmi je bilo veliko ploskanja. Od goriškem uspehu zboru iz srca čestitamo in mu želi- mo novih uspehov. Pri tem bo velike važnosti dejstvo, da se bo pomnožil z novimi pevci, ki bodo število članov zbora zelo približali 50. Ze sedaj je doberdobski zbor najmoč- Včeraj popoldne sta bila v Tržiču dva pogreba: v dveh belih krstah so položili v zemljo komaj 9-letnega Sandra Fi-nia iz Ul. Giulia 23 ter 15-letnega Maria Vescovija iz Ul. Giulia 52 v Tržiču. Na zadnji poti so ju pospremili poleg staršev tudi številni Tržičani, ki so bridko občutili tragično smrt. • Dečka sta se * soboto popoldne v družbi 15-letnega Al-fia Pizza, 12-letnega Silvana Fonia, 15-letnega Gilberta Sec-ca in 12-letnega Bruna Ferra odpravila na izlet na Kras. Okoli 17. ure so prišli do Do-terdobskega jezera, kjer so v gozdu poleg jezera našli čoln. Vkrcali so se in se s palicama, ki sta bili v čolnu, odpravili na sredo jezera. Ker je bila teža prevelika, je voda segala do roba čolna. Coln je bil precej slab in je pričel puščati. Ko je zapihal veter, ki je razburkal vodno 1 gladino, da je voda z vrha pritekla v čoln, se je Sandro Fanio tako prestrašil, da je pričel jokati. Ze so se pričeli vračati k bregu, ko se je e- den od dečkov nagnil in spravil čoln, ki je bil spodaj raven, iz ravnotežja V hipu se je prevrnil in dečki so padli v ledeno mrzlo vodo jezera, ki je te dni zaradi obilnega dežja, ki je padal prešnje dni, poplavila ličje in druge vodne rastline, ki rastejo v je- zeru. Nastala je huda panika, ker nekateri dečki sploh niso znali plavati. Vescovi in Sandro Fanio se oklenila Secca in ga potegnila pod gla-ino. Z veliko težavo se je o-svobodil krčevitih prijemov tovarišev in splaval na breg. Pizzo, ki je imel od vseh največ prisebnosti, je takoj prijel Silvana Fania in ga s trudom spravil na obalo. Brž se je slekel in spet skočil v ledeno vodo. Splaval je na kraj, kjer se je potapljal Pizzo. Prijel ga je za lase in ga zvlekel na suho. To zadnje nadvse junaško dejanje je napravil s poslednjimi silami, prva skrb, ko je bil Secco na suhem. je bila usoda ostalih dveh tovarišev, ki nista dala več nobenega znamenja. Dečki so pričeli klicati na pomoč. Na kraj nesreče so prišle nekatere osebe, ki so bile pri jezeru na izletu. Obvestile so orožnike v Jamljah in v Doberdobu, ki so prišli na kraj tragične nesreče skoraj isto- časno z avtomobilom Rdečega križa iz Tržiča. Medtem sta Ferro in Pizzo spravila vodo iz pljuč nezavestnega Ferra ter ga z umetnim dihanjem rešila gotove smrti. Nekaj časa se je zdelo, da je Ferro še vedno v življenjski nevarnosti, toda v noči cd sobote na nedeljo se mu je zdravje vrnilo, da je lahko zapustil bolnišnico skupno z ostalimi tovariši, r——*»---------------- Zahteve goriških učiteljev Svoj čas je vsedržavni avtonomni sindikat osnovnošolskih učiteljev v Gorici poslal parlamentu zahtevo, naj se jim zaradi vojnih in političnih dogodkov. ki so se dogodili v naših krajih, popravijo nekatere krivice, ki se tičejo njihovega staleža. Poslanec PSI Marangone je s tem v zvezi govoril 21. aprila v Rimu s podtajnikom v ministrstvu za javno šolstvo Scaglio, ker oblast noče priznati učiteljem pravice, da bi se vpisali v poseben seznam, ki je bil u-stanovljen leta 194P. Poslanec Scaglia je Marangoneju rekel, da bo v glavnem pripravljen ugodno rešiti to vprašanje, ko se bo končal učiteljski natečaj, ki je sedaj v Gorici. Svoje posredovanje so ooljubili tudi poslanci So’ari, Franco in Bei-toli. Urnik trgovin za prvi maj Zveza goriških trgovcev sporoča, da se lahko 30. aprila na dan pred praznikom 1. maja vse trgovine zaprejo pol ure kasneje; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale mleko in kruh tudi za naslednji dan. Petek 1. maj praznik dela: vse trgovine brez izjem ter cvetličarne bodo vse dan zaprte. Rojstva, smrti in poroke Od 19. do 24. aprila se je rodilo 21 otrok, umrlo je 8 o-seb, oklicev je bilo 6, porok pa štiri. ROJSTVA: Lucio Modula, Pavški zbor prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba s pevovodio Albinom Verginello. Maurizio Pais, Laura Dean, Paola Grusovin, Giancarlo Sto. si Luisa Pinat, Roberta Lupi, Nereo Crusevin, Daniele Nar-di, Riccardo Vitali, Maura Mia. ni, Graziella Ozbot. SMRTI; 68-letni upokojenec Francesco Chiopris, 70-letna gospodinja Antonia Sfiligoj vd. Cristiani, 46-letna Giustina Repic, 77-letna Luigia Sgubin por. Maun, 69-letni pomorščak Filippo Tarlao, 71-letna Anna Chersin por. Carlin, 65-letni poljedelec Antonio Zanipot, 76. letna Giustina Laurini vd. Vec-chiet. OKLICI: prodajalec Andrej Kosič in Maria Iren Bensa, a-gent javne varnosti Nicolo Alberti in Concetta Prestianni tkalski pomočnik Amedeo Te-solin in tkalka Anna Maria Marussi, šofer Franco Sgarbi in Maria Capacchione, prodajalec Carlo Benvenuti in Fer-nanda Soica, Rinaldo Favero in Maria Luigia Cosetta. POROKE: trgovec Francesc-Podbricek in S"fia Bucik, učitelj Oreste Drossi in Luigia Qu?.li, mehanik Gratton in Paolina Sfiligoi, narednik Giu. seppe Codispotti in uradnica Ada Anconetti. Tri seje gradbene komisije v tem mesecu Odobreni številni gradbeni načrti Občinska gradbena komisija je imela v tem mesecu na županstvu 3 seje. na katerih je pod predsedstvom odbornika za javna dela dr. Edoarda Terenzia odobrila naslednje načrte: Alberto Vizzutti: razširitev stanovanjske hiše v Ul. Rialto št. 14; Anna Bon por Federi-ci; gradnja stanovanjske hiše na Majnici; bratje Musina: nadzidava hiše v Ul. Campa-gnuzza; Bruno Cucit; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Ci-priani; Tržaška tekstilna tovarna: razširitev oddelka za barvanje; Liliana Russian: gradnja stanovanjske hiše Ul Maroncelli; Danilo Tom-masi; razširitev poslopja v Ul. Monte,ucco 20; Ludmila Lutman, por. Mucci; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Montel-lo 5; Luigi Scarabotti; grad nja garaže za zasebno uporabo; Felice Bisiach; razširitev stanovanjske hiše v Ul. Don Bosco 40; Alfredo Fantuzzi: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Cappella; Carlo Grusovin: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Tronco; Cooperativa Mon-te Sabotino; nov načrt za dvostanovanjsko hišo v Ul. Bas-sano; Ricordino Ettori; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Campagnuzza; Adolfo Algade-ni: nadzidava in razširitev hiše v Ul. Giustiniani 23-b: župnišče «San Giorgio*: načrt za kapelico na pokopališču v Ločniku; Bruno Stabile; gradnja stanovanjske' hiše v Ul. Lungo Isonzo; Giulia Mreule: gradnja trgovine v pritličju h;še v Ul. Petrarca 5; Maria Podverscek: gradnja stano- vanjske hiše v Campagna Bassa; Orestina Brando; gradnja garaže in shrambe za zasebno uporabo v Ul. Petro-galli 46; Piorita Cargnel: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine. Z nekaterimi spremembami in priporočili je komisija o-dobrila naslednje načrte: S. p. A. «Goriziana Carnica*: gradnja trgovine s prekajenim mesom v Ul. Trieste; Fer-nanda Macchiut: razširitev hiše v Ul. A. Volta 20; Giovan-ni in Innocente Franzot: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Leonardo De Paolo: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Floriano Scarabot: preureditev v stanovanje hi-v Ul. San Giovanni 9; As-scciazione Nazionale Alpini: postavitev spomenika v par- ku Rimembranza; Tržaška tekstilna tovarna; gradnja hi-;e; Milovan Bressan: razširitev stanovanjske hiše v Ul. D’Azeglio 9; Edvigio Altran: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Vitt. Veneto; Giuseppe Calligaris; gradnja stanovanjske hiše v Podgori Ul. Cuneo; Italijanski Zeleni križ; gradnja novega sedeža v Ul. Co-delli; Podjetje Caselgrandi: končni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš v Ul. Tominz; Ester Cernaz por. Bigot: preureditev pritličja hiše v Ul. Alfieri; Mario Franzotti: gradnja 21-stanovanjske hiše v U-l.ci Rafut; Maria Leban; notranja preureditev hiše v Ul. Rafut 3; Luigi Mattiroli; gradnja 18-stanovanjske hiše na Caterinijevem trgu (Med. d’0-ro); Tullio Postir; gradnja 12-stanovanjske hiše v Ul. Lungo Isonzo; ZolKa; nadzidava hiše v' Ul. Cappella 24; Giovanni Sauli: razširitev stanovanjske hiše v Ul. Torriani 24; Raimondo Melchior; nadzidava hiše v Ul. Ristori 8; Natale Comolli; gradnja stanovanjske hiše in garaže v Ul Diaz. Komisija je odložila za prihodnjo sejo pregled' načrta za gradnjo 20-stanovanjske hiše v Ul. Cadorna-Boccaccio za podjetje Franzotti. Iz urbanističnih razlogov je komisija odvrnila naslednje načrte; Giuseppe Hrovatin; načrt za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. S. Pellico; Giovanna Sve-tic: gradnja 16 garaž za avtomobile v Ul. S. Chiara 4. Komisija je tudi proučila u-reditev prostora okoli spomenika padlih v parku Rimembranza. Lep uspeh razstavnega prostora pokrajinske uprave Med rožami domačih cvetličar]*^ na razstavi v Pomorski postaj1 Med nagrajenci v nedeljo popoldne na motorni ladji so tudi Ivan Regent, Josip Švara in podjetji German m Gerli Natakar se je porezal po roki Natakar 66-letni Renato Driussi, ki je zaposlen v resta. vraciji «A1 Trovatore* v Ul. Morelli, je šel v nedeljo popoldne v klet’ po steklenice s pijačo. Stopil je na polico, ki se je tako močno gugala, da je Driussi izgubil ravnotežje in padel r. steklenico. Pri tem se je urezal v levo roko. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali in ga pridržali na zdravljenju zaradi šoka. Ozdravel bo v 30 dneh. Mednarodna razstava cvetja tržaški pomorski postaji prL vablja iz dneva v dan več o-biskovalcev. Vsi so si enotni v tem, da je razstava res lepo in okusno urejena ter da v vsakem pogledu prekaša lansko in prejšnje, zlasti se ljudje ustavljajo pred razstavnim prostorom tržaške pokrajine, pod okriljem katere razstavljajo tudi naši domači cvetličarji. Zanimanje za ta razstavni prostor je veliko zlasti zaradi tega, ker le malokdo ve, da i-mamo v najbližji tržaški okolici mnogo cvetličarjev, ki se z gojenjem cvetja ukvarjajo že nekaj let. Zato je bila zamisel pokrajinske uprave, da navede tudi imena domačih cvetličarjev, ki sicer ne razstavljajo, popolnoma pravilna, saj so obiskovalci iz imen in drugih podatkov lahko razbrali, da se na našem področju ukvarja s cvetličarstvom kakih 30 družin, med katere riso všteti oni. ki imajo svoja cvetličarska podjetja in cvetličarne v mestu. Na steni razstavnega prostora pokrajinske uprave je velik zemljevid, ki kaže, kje in kakšno cvetje gojimo na našem področju. Poleg zemljevida je nekaj podatkov, iz katerih lahko razberemo, da obsega gojenju cvetja namenjena zemeljska površina skupno 28.3 ha, medtem ko odpade na zaprte grede, rastlinjake in cvetličnjake 0,385 pokritega prostora. Za “razvoj cvetličarstva je bilo od leta 1947 pa do danes nakazanih skoraj 20 milijonov lir državnih prispevkov, in sicer za gradnjo cvetličnjakov, za podporo pri nabavi čebulic in semen itd. Na posebnem prostoru so i-mena cvetličarjev, ki se ukvarjajo zlasti z gojenjem tulipanov, hiacint, narcis, krizantem, gladiol, mečev itd. To so; Štefan Daneu, Oskar Masi, Co. stante Torcello, Josip Rebek. Atilij Ferluga, Alojz Bukovec, Franc Luxa, Vladimir Pertot, Marija Bukovec, Mario Regent, Emil Regent, Ivana Starc vd Rupel, Josip Buchi, Ljudmil Cibic, Marija Starc, Darko Starc, Hedvika Starc, Nikolaj Starc, Anton Skerk, Nikolaj Prašelj, Franc Prašelj, Josip Bukovec, Just Vodopivec in Ivan Furlan. Na obeh skrajnih straneh razstavnega prostora pokrajinske uprave je nekaj lepih barvnih fotografij vrtov psihiatrične bolnišnice pri Sv. I-vanu, katere bolniki so tudi razstavili nekaj cvetja, ki ga gojijo na vrtovih bolnišnice. V središču razstavnega prosto, -a pa je cvetje, ki ga razstavlja Ivan Regent s Proseka. Raznoliko in živobarvno cvetje vzbuja veliko pozornost o-biskovalcev, saj nedvoumno kaže na znanje in strokovno usposobljenost proseškega cvetličarja. Na tem prostoru razstavljajo še Josip Švara, I-van Vertovec in Primo Pelle-grini. Kot smo že omenili v enem od prejšnjih člankov, je sedanja doba za naše cvetličarje zelo neugodna, ker je zgodnje pomladansko cvetje v glavnem odmrlo, drugega pa še ni, tako da vlada sedaj nekaka mrtva sezona. To je tudi glavni razlog, da se cvetličarji razstave niso udeležili v večjem številu, kajti pokrite grede in cvetličnjake ima le malokdo. Cvetje, ki so ga razstavili že omenjeni cvetličarji, pa izhaja prav iz cvetličnjakov, saj smo v glavnem videli gloksinije, azalee, horten-zije, pelargonije, šmarnice itd. Za zaključek lahko rečemo, da je razstavni prostor pokrajinske uprave, kjer razstavlja, jo naši domači cvetličarji, res lepo urejen in zasluži vso pohvalo. Sicer pa bomo kasneje videli, da so cvetličarji za svoj trud prejeli tudi lepe in zaslužene nagrade. ter nekateri močki. rtnarski P# Omeniti je teba tuth^ ljon Kmetijskega ““ ki razstavlja cvetje . orodje, semena m sr zatiranje zajedalcev. V nedeljo popoldne Pa ^ motorni ladji ,(A ”zstavlii nagrade in diplome:„ cem, ki jih Je fc*"n0 ctti Cisto sam razstavlja še en naš cvetličar, in sicer Tence iz Križa št. l. V dvorani, kjer i-ma razstavljen svoj vrt neapeljska občinska uprava, je Tence postavil majhno hišico, pred njo pa je vrtiček z raznim cvetjem in okrasnim grmičevjem. Tencejeva udeležba na razstavi tudi zasluži vso pohvalo, ne toliko zaradi razstavljenega cvetja, kot zaradi iniciative, ki jo je pokazal kriški cvetličar. misija za razstavljen najbolje oceni a. - 2!-: razstavljal« nta* . Ivana cimi sti omeniti Proseka, ki je Prejel‘ * Proseka, ki je r- - yei» tržaške pokrajinske P ^ taj tri srebrne kolajne,, Švaro, ki je p cvetličarski P1 German in Gerli, ki Si 'tj '■it „1»! lili thj Obvestil« Na letošnji razstavi pa sodelujejo še nekatera domača cvetličarska podjetja, zlasti podjetji German in Gerli. Zastopani sta v različnih sektorjih in z različnim cvetjem ter sta pri nagrajevanju odnesli precej srebrnih kolajn. Ne smemo pozabiti niti na Kmetijsko zadrugo, ki je tudi letos uredila velik razstavni prostor. Razstavlja zlasti vrtnarsko orodje, semena, škropil, nice, vrtne lončke in druge posode za shrambo cvetja itd. Zlasti veliko pozornost vzbujajo majhen vrtni oziroma sobni akvarij za zlate ribice ■inska jilOl ? Ha se lahk° PTp sporoča, da se . nar na njen račun pp*. zborničnih ura iu„u. ^j nem tekočem fa j,enih ^ ca ni pooblastila kasantov. Nežna ar pa r..jj pričeli Pobirat, denar M da prizadeta P° J p0licij inkasante pnjavU «»—— Vsedržavna a«^1* o delovni s«1 datkov. V 1374 0bčinahse^,»» Ijo pričela l*. . -kpšrjš keta o delovni sili- ^ do izvedli na osnov; da proučijo ?bs„?u(ji V 5) brezposelnosti. VPraSLH * bodo do 2. maja jzFžrel>s“;r družin, ki so j1 n.ma, L j* anagrafskega s .,;h, kU> valstva po krite a jjsličjL |f» določil centralni rebi'*'ji delek. ki poziva in zlasti izbra ;n oč10: f bodo sodelovale toja«i zbiranje čim b I . n«"11* k uerma« jh kola)®1 jeli več srebrnih ^ . Ocenjevalni koB*ft bila razdeljena na 9 " sij, je predsedoval ^ ) ravnatelj odde ■ stvo in gozdarstvo L nem generalnem,^ jr Slovesnosti ob «/ grad pa » drugimi tudi v'a .. komisar dr. Pa 3 «p^ sednik pokrajin f prof. Gregoretti, , Franzil in številni N ttij ti:,] kil 'me. Ul; Ijrj Hi«, i?l; * % •ta Šport med slovensko tržaško mladino Prometna nesreča na Tržaški cesti V nedeljo popoldne se je pripetila na Tržaški cesti manjša prometna nesreča. O-koli 18. ure je 60-letni bančni uradnik Oscar Fedon s svojim avtomobilom hotel zaviti po cesti pri železniškem križišču v Standrež. Z nasprotne strani se je tedaj pripeljal motociklist 25-letni Ettore Vi-sintin iz Mgrtinščine. Z zasebnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na glavi. Motocikel se je razbil, avtomobil pa s’icoraj ni utrpel škode. —«»------ Smrt pod vlakom Ob 9. urr je skočil pod vlak, ki je pripeljal iz Trsta proti Gorici, 4/-letni Vittorio Bene-detti iz Farre. Moški je storil dejanje na progi med Gorico in Rubijami. Kei je z glavo u-datil ob lokomotivo, ki ga je vrgla daleč proč od proge, je bil na mestu mrtev zaradi zlo. ma lobanje. Ker ni imel pri sebi poleg J 000 lir nobenega dokumenta, ga niso mogli i-dentificirati. Odpeljali so ga v mrtvašnico v Zdravščino, kjer je bil na razpolago oblastem. Včeraj popoldne so ugotovili njegovo istovetnost. Kakor vse kaže, je mož napravil samomor, niso pa znani vzroki, ki so ga privedli do take odločitve, Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Potovanje», Yul Brynner, D. Kerr VERDI. 17.00; «Evropa ponoči*. VITTORIA. 17.00: »Zeleni vragi iz Montecassina*, J. Fu-scherberger, E. Karlova. CENTRALE. 17.00: «Zadnja pesem*, M. Fiscer, R. Risso. MODERNO. 17.00: »Možje v vojni*. Čilnjiv in Sirile PRIMORSKI DNEVNIK Nekaj misli in ugotovitev ob namiznoteniškem turnirju Meddruštveno športno tekmovanje tabornikov ,tlet«' Pravkar zaključeni namiznoteniški turnir sPripravljal-nega odboras nam je porodil vrsto vprašanj in misli. Dejstvo je, da je na tem turnirju nastopalo okrog 50 tekmovalcev, čeprav pred dvema tednoma skoraj nismo vedeti, čc se na našem področju sploh še kdo ukvarja s tem športom. Zadnji večji turnir je bil namreč novembra lani v okviru nPrvega slovenskega športnega dne«, nato pa je vsa aktivnost zaspala kot da bi se igralci, voditelji in z njimi tudi gledalci pogreznili sto čevljev pod žemljo. Postavlja se vprašanje, kje tičijo vzroki te neaktivnosti, kdo ic temu kriv in rtako bi bilo mogoče to omrtvelost dokončno odstraniti? Vzroki so številni. Nekaj časa so primanjkovali prostori, igralne mize, med društvi ni bilo dovolj povezanosti, posameznim igralcem in voditeljem je manjkal elan, «Pripravljalni odbor» pa je spal spanje pravičnega *> pričakovanju, da bi mu kdorkoli priskočil na pomoč in mu olajšal prve korake. Premalo je zaupal v lastne moči in prvo navdušenje mladine, ki ga je sprostilo novembrsko tekmovanje, je polagoma splahnelo «Pripravljalni odbora ni torej v celoti rešil naloge za katero je bil ustanovljen in izvoljen. Dati mu je sicer treba priznanje za to kar je napravil, saj je s tem pripravil podlago bodočemu športnemu društvu. Rešil je mnogo težkih nalog organizacijskega značaja, katerih važnost se bo brez dvoma pokazala v nadaljnjem športnem življenju naše mladine. Skoraj popolnoma pa je odpovedal v aktivnem delovanju. Od lanskega novembra je organizir ral eno žensko namiznoteniško tekmovanje (toda zmagovalke še danes čakajo na nagrade!), odbojkarski in namiznoteniški nastop v Sežani in še namiznoteniški troboj ter smučarski trening-izlet v Sappado. Ce se ne motimo je to bilo tudi vse in še to bolj po zaslugi posameznikov kot pa celotnega odbora. Vse te negativne okoliščine so se torej močno občutile v športnem življenju naše mladine. Na srečo pa niso zmanjšale števila ljubiteljev raznih športnih panog, kar je tako nazorno pokazal prav zadnji turnir. Priznati moramo, da nas je prijetno presenetilo veliko število nastopajočih predvsem iz okoliških vasi. Dolinčan 1 na primer, ki so šele pred kratkim začeli vaditi ping-pong, so v hudi konkurenci zasedli nekaj mest, ki jim delajo čast in na katera skoraj gotovo niso niti računali. Prose-čani so potrdili svoje velike sposobnosti in predvsem svojo množičnost tako med člani kot med novinci. Se najbolj pa so nas presenetili nabrežinski simpatizerji te panoge, ki so z neverjetnim zanimanjem sledili igram v prosvetni dvorani in spodbujali svoje igralce. Prepričani smo, da mora ob taki moralni podpori napredovati tudi kvaliteta, potrebno je le, da nabrežinski mladinci vztrajajo v sedanjem elanu. Posebno poglavje zasluži izredna množičnost na tem tekmovanju. Do sedaj smo bili vajeni istega zaključenega krogu, ki nikoli (izjema je bilo tekmovanje za pokal Grap/iisj ni presegel šest-nafstih-dvajselih igralcev. V največji meri je k temu porastu aktivnih športnikov Pripomogel sklep Prosvetne zveze, da priskoči na pomoč posameznih društvom pri nabavi opreme za športno delovanje v društvih samih. Ta-\o je prišlo marsikatero društvo do lastne mize in druge potrebne opremf, to pa je tudi razširilo krog ljubiteljev bele žogica. Rezultati tekmovanja so nam nudili dokaj jasno sliko o delovanju v posameznih društvih, v posameznih vaseh in mestnih okrajih in tako smo lahko poleg napredovanja nekaterih vasi kot Pro seka. Doline in Nabrežine zabeležili tudi nazadovanje v mestnih društvih. Skedenj je še do nedavna nadkriljeval vsa ostala društva, sedaj pa je s težavo obdržal prestol-ček najboljšega. Isto velja mogoče le v malo manjši meri za p. d. Pregare, medtem ko je Svetoivancane rešil samo tehnični napredek. Toda naša razmišljanja bi ne bila popolna, če ne bi o-nmnili tudi tekmovanj tržaških tabornikov v odbojki in v atletiki. Z njimi je tržaška taborniška organizacija izstopila iz okvira svojih društvenih in tipično taborniških športnih iger in želeti bi bito, da bi z njimi tudi redno nadaljevala. Želeli bi namreč, da bi ta dva zadnja na-"topa v organizaciji «Pripravljalnega odbora* in tabornikov ne predstavljala samo blažilni injekciji za kroničnega bolnika, temveč da bi se ta kovčno postavil na nooe in zadihal s polnimi pljuči sveži zrak Glavni pogoji so dani; mladina je tu, mnogo je je in poljna in željna ie športnega življenja. Dobri rezultati naših a kljub skrajno slabim pogoj*!! S v S V S lo Kdaj bomo nudili naši mladini primerna orodja, steze in gmotno O atletskem tekmovanju, ki so ga priredili tržaški taborniki v počastitev 5-letnice svojega obstoja, smo v glavnih obrisih že poročali v naši nedeljski številki, v kateri smo tudi obljubili podrobnejše poročilo za prihodnje dni. Prehajamo kar k posameznim disciplinam. Tekmovanje se je začelo s tekom na 80 metrov. Zaradi velikega števila prijavljenih so bili tekači razdeljeni v štiri skupine, iz katerih so se zmagovalci kvalificirali za finale od 1. do 5. mesta, drugoplasirani pa za finale od 5. do 8. mesta. V močni konkurenci je prepričljivo zmagal Danilo Pilat s časom 9”7. Za njim sta se uvrstila Reketič Severin s časom 9”8 in Gašperlin Drago 7. enakim časom. Posebno lepa je bila borila za drugo mesto. Oba konkurenta sta se nekaj časa izmenjavala v vodstvu končno pa je Opencu uspelo za las prehiteti svojega tekmeca. Oliver Kokošar je s svojim četrtim mestom doprinesel tabornikom tri točke. V drugem delu finala je bil prvi Sabino Cibic, ki je obenem v končni lestvici zasedel 5. mesto. Sledil so mu Drago Milič, Vito Svetina in Vojko Cesar. V tej disciplini so taborniki zbrali precej točk, kar jim je dajalo dobre izglede za končno zmago. REZULTATI: 1. Pilat (RMV) 9”7, 2. Reketič (Opčine) 9”8, 3. Gašperlin (Škamperle) 9”H, 4 Kokošar (RMV) 9”9, 5. Ci bic (RMV) 10", 6. Milič (RMV) 10”5, 7. Svetina (RMV) 10"5, 8. Cesar (Škamperle). Zelo zanimiv je bil tudi tek čez drn in strn. Silvo Reketič je takoj v začetku prevzel vodstvo in ga ni izpustil iz rok do cilja. Njegova zmaga je bila prepričljiva. Drago Gašperlin je tekel taktično zelo dobro. V prvi tretjini se je zadrževal v sredini skupine, nato je po.iačil tempo na ravnem delu igrišča. V zadnji tretjini je prehitel vse ostale razen Reketiča in prinese! svojemu društvu 5 dragocenih točk. REZULTATI: 1. Reketič (Opčine) r37"2. 2. Gašperlin (Škamperle) 2T"4, 3. Kokošar (RMV), 4 Sosič (Opčine), 5 Jerič (Opčine), 6 Cuk (Opčine), 7. Grilanc f''očine) 8 Kuferzin (RMV), 9. Sancin (Skedenj), 10. Skerlavaj (RMV). V skoku v daljino je tekmovalo 10 atletov. Zmagal je Adrijan Pavlica. V prvi seriji skokov je dosegel rezultat 5,69. Sabino Cibic je bil le za 2 cm krajši. Pilat je skočil zelo lepo, toda njegov skok je bil razveljaven. V drugi seriji se je Pavlica poslabšal, Cibic pa izboljšal za 7 cm in tako prešel v vodstvo. V zadnji in odločilni seriji se je Pavlica močno odrinil in dosegel znamko 5,85 ter ostal najboljši do kraja. Furlanič se je v zadnjem skoku precej poslabšal, Pilat pa je v forsiranju ponovno prestopil. Cibic si je z regularno serijo zasluženo zagotovil drugo mesto. REZULTATI: 1. Pavlica (Škamperle) 5,85. 2. Cibic (RMV) 5.73, 3. Furlanič (Škamperle) 564. 4 Pilat (RMV) 5.60, 5. Sosič (Opčine) 5 09, 6. Sedmak (Križ) 4 88. 7. Štoko vič (Opčin«) 4*5. 8 Rupel fsikamperlet 4.80. 9 Mijot (RMV) 4.79, 10. Kuferzin (RMV) 4.33 V metu krogle je nastopilo 11 atletov. Za prvo mesto sta se borila Jurkič in Sedmak. To pot se je zmaga nasmehnila Jurkiču, ki !e v zadnji seriji postavil odličen rezultat. Sedmak se je moral zadovoljiti z drueim mestom, tretji pa je bi! Viktor Sosič s precejšnjim zaostankom. REZULTATI: I. Jurkič (Skamperl-) 14,35. 2. Sertmak (Križ) 13 *5. 3. Snsi* (Opčine) 1175, 4 Starc (RMV) 1150, 5 Soacal (RMV) 1» 6 Košuta (Križ.) 10*0, 7 Pahor (Škamperle) IH na. 8 Kovačič (Škamperle) 9,6«. 9. PaiMč (RMV) n,40, 10. Posega (Škamperle) 8,10. V metu diska 1e nastopilo malo tekmovalcev. Brez resnejše konkurence je zmagal Sedmak, katerega prvi met je bil neveljaven, zadnji pa naj-boliši. RF7ULTATI: 1. Sedmak (Križ) 38.20. 2. Bratož (Opčine) 27 57 3, Grilanc (Ončine) 27.25 4. Cesar (Skamn*r|e) 25. 5. Košuta (Križ) 24.25 V metu diska in krogle je nastonal izven konkurence tudi Oskar Prešel, ki je dosegel v disku rezultat 31,85, v krogli pa 12.94 m. ZRdnja disciplina je bil skok v višino. Skoraj vsi tekmovalci so prešli k višjim meram brez skakanja. 140 cm so preskočili vsi razen Starca, ki je enkrat podrl, Pavlica pa še ni začel skakati. P E'pa j* padel Starc, S.°? Vv‘?ci težavo preskočil pavl>|jf l50jje gladko preskoči'j,e)e v t fI( so bili uspešni50S1, poskusu. 160 cbi^J p0sl skočil pri prve 0 si zagotovil ^r,u jufk^ lanič je izP.a ,pSlcofc- -M ■ lame je _ck0»' ►''B uspel drugi Pr „ J«L,«!1® Jjlje 165 cm je bJ« :S*. JJ t V Sosiča nepremaS y ^ t tj pa jo je gu in ostal s«1?- prvjL, je . srečG,j višini 175 cm N | in ko je po«* ‘ m«dley.«| gic, je zavladalo 1«y Zaletel ,11»^»’ tišina, z.ann«--. ,e u-. skočil in le.tvlC-„ ted?-Ln tresla. Pavlica L vis,!lc)i|j % šal preskočiti preiti j Uspel je v pozel buren a5„hri * ir. v slutil, da je ]ctviM višin0' L t«V mu dvignili t. j. na visi""- »ja ", meni tudi za fi te ^ nja. Pavhca 1,0(ja f n t* trikrat podrl. j to4t smo, da bi zrn j^dČ1' ' šino. če bi b orim^ii še. Prav v tem PL^ni” A va ne m°r(:,I’?ako V°$\eh vit vi, da obu naši vih napravan ("j ne morejo m-jP^nogO^ je.;! je med njimi jati'"sj L Nepričakova ,4i jc> vs$ kal Openc So« brfz skokom 1,60 dt drog je . Sloga zagotovi 0, , razvil v izvfn,. - 5(f REZULTATI. 2 SV' (Škamperle) ' ®rkič 5 čine) 160, 3. ppi-la«1. le). 1.60. 6- S** , peric) 1.35. »• 1,40 m. , a diS ,4 V tej zadnji0dH*'V,i škamperlovci tjet0 ,;ii G • ma.iem svojih got°v \t$J iC( vodstvo in si % Končna dr o toč^pfi", JI M 1. Škamperle ^ 3. °h, 'J Ciniki (RMV). %eiel>y 1,1 K S to '?■ ref * ••• Dekleta »° konkurence. v g c>, «j f ‘it Zmagala je,^ bila najboljša ]A]t rezultatom 3>.” je h slabša od nje (Nadaljevanje a« NO lili S “■in; s \ •<111 s k. !? S “tj 3 -h S «.61 S s to! & S & s s to \ pflP* pili lorci) nat1 tva1 i so1 m ;arl na cveti do®* io d* en' :olai» ive Jcii’ to W1 oi a Pl l. Id? iktt1 ijcd* jje>i vid aria* i«J K J1 (Poseben dopis) i2’. aprila ~ Zelo tiieh v n govori v teh <4jms. ,Parizu o «clo- ?.v Franciji ne 31 »tadaJa i* ranclJJ ne l( tepubHici uga vlada pe' bl lahk0 rni- tiiilicn oglasno do- ta ra™eljevalcev fil- 15,11 i?raCv°Chard,>’ v kate' J" vlo°o Gabin glav- ■tjeenv obenem til- ltteli v šhViv,0r in ki so ga t>Snajvečjih ki' (jaost Srv® ?,a Popolno slu-tdstavij Jtl .Prvi, ki je y?rf*anje «cio-“undov iJ' nekakih va-H bil rt„al1 Postopačev) & venk?fvnik < nSf V6,dal° Spati na 150 onn ’ 1 imajo več Jfato ?? Prebivalcev. 'Se Va<5'pka postaja htica JaJ* pozvala po-kj * Predžrica Duponta, Nsnoi« - ne pred mi' Pj®^. Agenti so sl 'tov J . rninilo več , ‘ko I Pr,ei ko se bodo \ v Pariz, toda f vidotf 80 si tako že-‘d 1 so i ®v°ie domovanje, ,n z osmimi «c/o->o6ka n?edtem ko je Sla P televizija inter-JmaM„0ca- enega izmed jeZ,0az.t-a Tournelle, %e Nr0BaFiskega obrežja Nat« v ri agenti k0’ i^oštia trZ- Halles (kier cinr,l tržnica) so našli % n'nards°v mecj spa. jih _Pl°bniku, spravili l^PePaii avtomobile in ;i«i LV No"snt. v kraj, % J a^ kil°metrov od i'51 b*We .ztlan P° sv°-l?!)i vinu in prijet- 'JW1 taksi in se Pa/les. Pred ko-’ «P0°®..EO rekli voza- Jl> deni ■ ^’arBent (nima-f:'aiiatla)- Pojdi na ko-Pn ti bodo pla-; *°OPsarin no- »Mi lXsar'u Pa: < k btm~J ja hotel Frede- ^bbe.čii ie clochardsom ^jatVn- sto’ kar vi P0-% j,. 1 moralno za mla-H Ponižuje Pariz v si Vsa evropska ^PWja sv°ie clochardse * ™ Clochardsi pa av°rili: «Nihče C bas . •usti ni dosegel take S?li v a bi ga lahko i5 bonZavetlšče. Tudi če Sadite Sobo, je ne t°W imamo rajši F bi Pa streho. Da nas G*, im a rali kot posto-Po S?°. v ^Pih ved-?S n frankov, toda daie pravico, * nko spimo na ulici in v Jg - __-w. — '0> jh Pravice poslužuje-? ittigj Prav ta zakon, ki Jatini P°?topači za ne-i,'c tii,nga’ bi hotel Frede-Nbtj bpPt odpraviti. In „Vamu bo uspelo. !,}•», IcoFf nasprotju s ti-> ST.Z. .m se lahko mi-c.° poslančevega , °<3av-’ je francoska za- % ii t>otui0 Sta dejanja, ki “jiSe bnbi J0 zakonu, kaz.-- J taSPače tudi če ni L&Sft ^ ^rv^norro V a 7. n i { '4 AiancosKa. za-c Sbftr*glecJe postopačev f1 dob?- Ce bi jo izva-K?df?edn°. bi se vsi Noe s*sPremenili v kri-SNsko„ • 269 (m drugi) t’1 Pžak-Sa- Zakona, ki je % jK.^Pjen za časa pr-Nlu«o®riia. odražajo po-°narno zaskrblje- t(No Jih pošljejo v J Vv nekako sredi-kje Prevzgojo. Praksa "’-^kazala. da so bili ke’ |-vl)° zaslužkov, da st brez- 0 cori vse- Ja. jJ ožči luksus Jak JPrav je ta poklic >kt, Pbopol Mffinsov» ‘iik ardsi ’ bodtjo tudi tjat J1 zgodaj zjutraj Srke, Posodah za od- % kskiu kot jih lzpraz‘ J°6o bzbenct za mestno pomagajo % lan anju in izkrca- "dtj na Seini, pro- dajajo vezi za čevlje, svinčnike, ali pa so potujoči glasbeniki, nabiralci čikov in prej kot je Pariz poplavilo abstraktno slikarstvo, so bili modeli. Marsikateri izmed njih slika z barvastimi svinčniki na pločniku Eilfelov stolp, Notre Dame ali pa kakšno zgodovinsko ali sodobno Osebnost. Mala skupina gre sporazumno «s črno tolpo* hotela «Des Ventesz na raz-uševanje v velike prodajalne v dvorane v trenutku. ko je tam dražba,,tako da povzroči beg kupcev, prav tistih, ki povzročajo dviganje cen. Toda njihov najboljši zaslužek je v Halles. Po drugi strani pa je njihov glavni stan na splošno ponoči na tržnici. Tam vedno najdejo kaj za pod zob in tudi kakšno delo, predvsem pa nekaj za grlo. Podnevi je njihovo glavno mesto «Lo Maubert», t. j. tisti labirint malih ulic stare leve pariške obale. To je mala republika, v kateri vlada kasta štacunar-jev, pravih gospodov, kljub njihovi bedni trgovini; dalje so tu prodajalci knjig, intelektualci, nekaki anarhisti v trgovini; dalje: ljudstvo z obal reke, mirni in potrpežljivi ribiči, zaljubljenci, ki bi bili ekshibicionisti, če ne bi mislili, da so sami na svetu; slikarji, ki še vedno ljubijo Notre Dame, clochardsi, ki spijo, in tujci, ki prve in druge fotografirajo. To malo republiko so poplavili tudi Alžirci, ki jih prebivalci še vedno imenujejo usidis». Morda prav zaradi tega, ker siromaštvo privlačuje siromaštvo. Toda Alžirec ne postane nikoli clochard. Nobena integracija ni možna — vsaj s tega stališča. Že v romantičnih časih je postal clochard literarna osebnost. • Pisatelji in pesniki so izkoriščali njegovo ljubezen za svobodo in za prirodo, njegovo zgovorno in slikovito narečje; njegovo siromaštvo jim je služiio za obtoževanje egoistične družbe v stihih in v prozi. Toda prav tako je napačno misliti, da bi mogli to socialno rano ozdraviti s spremembo členov kazenskega zakona. Clochard je socialno neprilagodljiv in bi moral bolj zanimati medicino kot pa pravosodje. In medicina, ki je proučevala to vprašanje, se je jasno izrazila: «Prvi vzrok — bolj kot posledica potepanja — je alkoholi-em, ki je večkrat podedovan. Clochard ni zelo občutljiv; znane so čustvene drame med berači, toda ned potepuhi jih ni. Z zdravniškega stališča je berač normalen, clochard pa ne. Njegova energija je omejena, za seboj vleče noge in hodi «en clochant> (cd tu tudi izvor imena). Prav gotovo ni lepo videti na obali Seine vse te siromake, umazane, slabe zunanjosti, z njihovo značilno torbo in z litrom rdečega vina; ni jih lepo videti niti v mrzlih dneh, ko se raztegujejo po klopeh postaj podzemeljske železnice. Od trenutka, ko zdravniki priznavajo, da gre za bolnike, bi morali najti zanje zdravilo in odgovarjajoče prostore, kjer bi jih zdravili, namesto da bi okrepili oblast policajev. Poslanec Frčdčric Dupont, ki predstavlja v parlamentu višje sloje, pa dokazuje preveč enostavno: «Spričo dejstva/da imajo tako radi svobodo in prirodo, bi bilo dobro, če bi jih spravili v gozdove.* Clochard Coco pa je rekel po televiziji: «Umaza-nija je za nas potreba, kajti sicer bi umrli od mraza. Samo njej se lahko zahvalim, če sem izotermi-čen.» D. A. LEMMI v. Kmm Kriza v premogovni industriji Včeraj je poteklo 23 let, odkar je po dolgem trpljenju v fašističnem zaporu umrl Antonio Gramsci, ko mu je bilo komaj 46 let. Na sliki: obešanje venca k plošči ob vhodu v zapor v Turiju, ki je postavljena v spomin Gramscijevega zapora. Petrolej in atomska energija nevarna tekmeca premogu Tudi če bi se povpraševanje po premogu v bližnji bodočnosti ne zmanjšalo, bo vendar postopoma izgubil na svoji vrednosti ŽENEVA, 27. — Pri proučevanju zadnjih dogodkov v, zve-zi^s krizo v pierrfogovni industriji zatrjuje mednarodni u-rad za čele (BIT) v posebnem poročilu, da bo zapora nekaterih rudnfetjv,, ki morejo dati premog' le po visoki ceni, povzročila več ali manj težke socialne probleme v številnih deželah, ponekod pa celo izločitev vse premogovne industrije V nekaterih izmed teh držav. Po mnenju članov BIT bodo cene premogu v bodoče vedno bolj važne, posebno zaradi konkurence drugih energetskih Virov. V zadnjih dvajsetih letih se je potrošnja energije v svetu skoraj podvojila. V i-stem času se je število, prebivalstva v svetu povečalo od dveh milijard na dve milijardi 740 milijonov oseb. Iz tega sledi, da se je v tem času potrošnja po prebivalcu povečal* približno za 44 odstotkov. Pri tem povečanju je premog naletel na močnega tekmeca v petroleju, posebno zaradi kon-kurentske cene. V bodoče se bo ta konkurenca še povečala na račun energije iz atomskih virov, ki so sicer šele v začetnem razvoju, ki pa bodo v kratkem postali nevaren tekmec. Nič manj nevaren tekmec premogu pa bi ne mogla v bodoče biti tudi energija sončnega izvora, nato energija plime in oseke. Poročilo BIT zaključuje, da bo premog tudi če bi se povpraševanje po njem v bližnji bodočnosti ne zmanjšalo, postopoma — kot vir energije — izgubil na svoji vrednosti. Mesec dni živela presajena pasja glava MOSKVA, 27. — Pred mesecem je profesor Vladimir Zaradi poraza Fiorentine na domačem igrišču Po 73 milijonov lir bo pripadlo tistim ki so na totocalciu zadeli trinajstico Prva dobitnica je vsa leta, odkar je v veljavi totocalcio, šele četrtič poskusila srečo Drugi je pravkar hotel opustiti svoj stalni, vedno enak stolpec - Tretji dobitek je pripadal Sicllijankama, ki sta vedno skupno igrali po en obrazec z dvema stolpcema MILAN, 27. — Zvedelo se je, da je srečna dobitnica trinaj-stice na totocalciu, gospa Gaf-furi, vsa leta, odkar je v veljavi nogometna stava, komaj četrtič poizkusila srečo. Ko je v petek šla po nakupih, ji je ostalo 1Q0 lir. V prvi koloni ni gospa Gaffuri zadela niti ene točke, V drugi pa vseh 15, tudi dve rezervni. Drugi srečni dobitnik iz Lombardije, Federico Butti, živi v Civellu, to je majhno naselje s 1235 prebivalci pol km dd naselja Villa Guardia. Po poklicu je vodovodni' inštalater z lastnim podjetjem, hkrati pa nadzira dela in vzdrževanja občinskega vodovoda. Že štiri leta stalno igra vedno eno in isto kolono. Pogosto se mu je sreča zelo približala, nikoli pa dovolj. Pretekli petek se je že naveličan odločil igrati drugače in svoji petindvajsetletni hčeri Antonietti naročil, naj stolpec izpolni drugače, na svoj način. Dekle pa je vztrajalo na tem, naj oče vsaj še enkrat igra po starem in ker oče ni hotel popustiti, sta prišla do kompromisa, da bo tokrat zadnjič igral stolpec kot po starem. Butti je kot po navadi tudi po zmagi, ki mu je prinesla 73 milijonov, odšel na delo k svojemu vodovodu, ža ostale načrte pa meni, da je še vedno dovolj časa. TRAPANI, 27. — Vtem ko novi milijonarki iz naselja Buccheri še nista vfedeli, kolikšno bogastvo jima je prinesla stava na totocalciu, stg brivec Francesco Chiofalo in šofer Carlo Russo iz mesteca Partenna v pokrajini Trapani že slavila svojo «veliko» zmago. Znanca sta igrala več stolpcev in ker se na nogomet spoznata, »ta ob kontroliranju stolpcev <939 , Atalanta-Simmenthal Monza, Brescla-Venezia, Catanis-Messi. 'na, Como-Parma, Lecco-Caglia-ri, Marzotto-Taranto, Reggiana-Sambenedettese, Palermo-Zenit Modena, Prato-Novara, Verona. Vigevano. V Športne stave TOTOCALCIO Alessandria-Napoli 1 Bologna-Lazio X Fiorentina-Spal 2 Inter-Triestina 1 Lanerossi-Bari X Roma-Genoa 1 Sampdoria-Juventus 1 Tal. Torino-Milan X Udinese-Padova 2 Messina-Palermo X Prato-Atalanta X Chietl-Fedit Roma 1 Reggina-Cosenza 2 Kvote: 13 točk: 73.342.755 lir; 12 točk: 1.183.000 lir — V Trstu ; je 5 dobitnikov z 12 točkami od katerih eden v Sv. Križu (Paskoriz-Sulini). T O T I P 12 XI 2 X XX 11 XX Kvote: 12 točk: 724.072 lir: 11 točk: 34.606 lir; 10 točk 3.606 lir. /. 29. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Poraz omogočil Fiorentine proti Spalu Milanu prevzem vodstva Spal in Alessandria že izven nevarne cone? Poslabšan položaj Udineseja, Triestine in Torina Bolj kot za katerokoli kolo doslej lahko trdimo, da je 29. poteklo v znamenju velikih presenečenj. k> imajo svoj odraz tudi v dejstvu, da so v vsej Italiji samo trije srečniki uganili izide vseh tekem na športni stavi in pospravili čedno vsoto dobrih 73 milijonov vsak. Za glavno od teh presenečenj je poskrbel vsekakor Spal, /si je sredi Florence premagal Horentinp in tako ne samo ponovil ampak celo pre- ostale domače športne vesti na 4. strani. kosil svoj podvig proti Milanu komaj teden prej. S to zmago se enajstorica iz Ferrare ni samo odmaknila za dober korak od kritične cone, pač pa ie vrgla Fiorentino s prestola na vrhu lestvice in omogočila Milanu, da je spet prevzel vodstvo, tokrat s celo točko naskoka, ker mu je uspelo prinesti iz Turina dragoceno točko. Izid med njim iv Torinom predstavlja v bt-stvu drugo, le malo manjše, presenečenje tega kola. Čeprav se je vedelo, da so bo Torino spričo svojega sltoraj brezupnega položaja boril vsaj za neodločen rezultat, je Milan s svojim slovitim napadom vendarle veljal za favorita. In ko je Altafini v 33’ drugega polčasa dosegel vodilni gol. se je razplet srečanja, ki je dotlej napovedoval katastrofe Milančanov, povrnil v normalni tir. Toda do konca je manjkalo še 12’ in v tem času se je zgodilo marsikaj. Predvsem je takoj po Altafmijevem oplu prišlo do fizičnega obračunavanja med igralci, ki so ga povzročili domačini, in igra je bila prekinjena za 8 minut. Nadalje- vala se je v vzdušju razburie-njd in napetosti vse doti*J, do. kler ni 6’ pred koncem Gan-zer iz daljave na dokaj srečen način izenačil. Toda tudi neodločen rezultat je Milanu zadostoval, da se je tehtnica na vrhu lestvice nagnila trenutno na njegovo stran. Za tretje presenečenje je poskrbela Padova, ki je na stadionu Moretti premagala Udinese. Glede na to, da se mora Udinese boriti za obstanek v A ligi, je vsakdo pričakoval, da bodo Furlani dali vse od sebe za zmago. Toda dva gola Marianija v prvem in v začetku drugega polčasa sta zadostovala gostom za zmago, katero je Medeot z golom, ki ga je dosegel v 33’, samo zadržal v mejah spodobnosti. Zmaga Spala, poraz Udineseja m polovična uspeha Torina in Barija sta u borbo za obstanek v ligi vnesla none elemente in nove perspektive. Za Bari in za Spal bi mogli že trditi da njun položaj ni več kritičen. V preostalih kolih imata še vsak po tri tekme na domačem in po dve na tujem terenu, p zadnjem kolu prvenstva pa se bosta srečala še med seboj v Ferrari. Se prej bo sprejel Bari v goste dva prebivalca kritične cone — Udinese in Triestino — Spal pa bo gostoval v Turinu proti T,n Than. S to zmago se J' Dinama uvrstila v Program Tr'est‘nL v premoru do 17. ^ Triestina se je včeraj iz Milana kompletna^ ^ dobil dopusta. Po _ sklepu J bodo morali biti vs: času odmora do '7p0‘pUst ^ razpolago trenerju. rnar sta dobila le Brach in ^;teJ din. Prvi bo odšel n ^ p v hribe Bernardin P* dal odstraniti mand eaSp"j V času premora v *£v nek*i bo Triestina odigr;f prijateljskih tekem-^.^ m med njenih na»pr° enajstorica Belluna. . Danes bodo ,, re^ na občinskem stadionu trening. ------------, ifiG* LIFCE - bastoone -De Bruyne (Bel) P Conterno (It.) Pe^ jr LIEGE, 27. -naini kolesarski dirk' . jjeL Bastog :e . Liege je o k* gijec De Bruvne, ki J v čas° dolgo progo prevoz1* itr0st^ 6.45’30” S povprečno dJbh> 35,511 km na uro- nledi°’ je vozil tudi ItaliJan piestj' ki se ie uvrs*il na P o pri1)11. VRSTNI RED: *• *Ueas);, f 2. Schoubben (enal' 3 -, Demulder z ^oS^ttTB0^:j’ Erzner 1’42” 6. Žagers 2’3T\ Aerenhoust. 9. G- ?((i Vannitsen 4.14” ^ 10. rsk° V klasifikaciji z^®tJerno- tf grado je zmagal Con 1 LAHKA ATLETIKA Po sveto in MOSKVA, 27. - ji* MOSKVA, a- _,„,5 atletinja Tamara J* jkU izj^, ningrada je v Na*. v t». šala svetovni rekord ltJtJ krogle za ženskeJ jep krogle za — 17,25. Prejšnji rekor^ 2,| njena rojakinja z rezultatom 16.76. * * * Na . s LJUBLJANA, 27- v lA -dicionalnem m’* „nvn° *.;< ljani je Lorger P«« flvir^ ka pretekel 110 111 -G v 5 «30. času 14"4, Lešek Pa .^oči' s palico zlahka Pr ' podrl pa je letvico Van Looy in Riviere šele v skupini - Veliki dan španskih kolesarjev GRANADA, 27. — V četrti etapi kolesarske dirke po Španiji, Siviglia-Granada, je zmagal špansKi kolesar Bahamontes, ki je 243 km dolgo progo prevozil v času 6.18’22”, prvo mesto v splošni klasifikaciji pa je obdržal Karmany. Današnja etapa se je razživela šele pri 12 km, čeprav j'e bilo tudi prej nekaj manjših spopadov, ki pa so ostali brez posledic. Na dolgem vzponu takoj po letečem okrepčevali-šču pri La Rodi je sprožil napad Gomez del Moral. Njegovi pobudi se je pridružil samo Galdeano in v Kratkem sta si oba kolesarja pridobila znaten naskok. V zasledovalno vožnjo za njima so se tedaj spustili Bahamontes, Adrians-sens in Manzaneque, ki so u-bežnika tudi dohiteli pri 162. km. Zasledovalna skupina Van Looya in Riviera je imela 1T0” zaostanka. Na kiatkem vzponu 38 km pred ciljem je nepričakovano sprožil nov napad Bahamontes in zapustil svoje spremljevalce. Manzane-que in za njim Gomez del Moral sta sicer skušala organizirati protinapad, kar Pa jima ni uspelo in Bahamontes je sam dosegel cilj. Ostali so prihajali ločeni v krajših presledkih. Od Italijanov je bil prvi Boni z zaostankom okrog 3 minute, favoriti pa so zaostali za skoraj 4 minute. Jutri je na vrsti 5. etapa Granada-Murcia (225 km). V nedeljski 3. etapi je zmagal Spanec Iturat. Vrstni red v 4. etapi: 1. Bahamontes (sp.) 6.18’22", 2. Manzaneque (Sp.j 6.19’15”, 3. Gomez del Moral (Sp.) 6.19’16”, 4. Suarez (p.) 6.20’33”, 5. Galdeano (Sp.) 6,21’30", 6. Rohrbach (Fr.) 6.21’4l", 7. Van Lloveren (Bel.) 6.21’53”, 8. Campillo (Sp.) 6.21’59”, 9. Boni (It.), 10. Jimenez (Sp.) 6.22’, 11. Otano (Sp.) 6.22’04”, 13. Barrutia (Sp.) 6.22’08”, 14. Bu sto (Fr.), 15. Van Looy (Belg.), 16. Karmang (Sp.), 17. Iturat (Sp.), 18. San Emeterio (Sp.), 19. Vloeberg (Belg.), 2g. Riviere (Fr.) vsi s časom Dar-rutie. SPLOSNI VRSTNI RED: 1. Karmany (Sp.) 19,98’10” 2. Campillo (Sp.) 19,09’45” 3. Bahamontes (Sp.) 19,10’03”. 4. Van Looveren (Bel.) 19.10’ in 52" DIRKA PO SICILIJI Guarnieri zmagovalec 1” pred Galeazom PALERMU, 27. — Lor>s Guarnieri je zmagal na kolesarski dirki po Siciliji s prednostjo ene same sekunde pred Galeazom. V zadnji etapi Tra. pani-Palermo, dolgi 149 km, je bil prvi Canale, 2 sekundi za njim pa je privozil na cilj Lucchesi. KONČNI VRSTNI RED: 1. Guarnieri 27,43’51”, 2. Galeaz ;7.43’52”, 3. Conti 27.44 18”. 4. Vignolo 27.44’29", 5. Pardini 27.44’29” itd. SCHIO, 27. ca... mitingu v Schiu Je j cgi n P vore vrgel kopje **, lepi*1 .J-od 80 m. Po serl?i0|iši re‘ tov je dosegel na) tat 79.8^, m DOBRI NAŠIH (Nadaljevanje s rezclt atlet°\, est0 j^jub* Kuret. Na tretje "mg ^ e nepričakovano uvr - Ukmar z rezultato»ta3’se dar pa bi laliko_ bi' skokU ša če pri najdaljše ta j ^ Li plnKn nriglfl . jf« v- . Ji ?1 bi slabo pristaia- ^^^5. pa la Dragica Širca s rina Drašičeva, 6 _ Nadja Sirca. sta J.jVe> V skoku v visin° ni Sire« in " žena Širčeva je 'r^,'reto'r* j) letvico pri 1.3° V pili samo Irena Kuret. Utrujena Jkrat je preskočila višin0 Jf zasedla prvo rnes,možna„i* čeva je vsekako iretova Gjt* ših . rezultatov. *V*.‘neit,a|its zelo zmožna in ,„noin e' ^ bi * večjim športnim^~uSper dosegla še lepše T’ska »TANiSLAV Tiskarski zav j’ A % MIŠKO KRANJEC r Povest o dobr 2. To je pravljica o dobrih ljudeh, o starima Koštrčevima, o njunem vnuku razbojniku, o čudoviti ljubezni in še čudovitejši lepoti, o zvestobi in bolečinah srca in še o mnogih drugih stvareh, ki vsak dan bolj izumirajo, kakor sta umrla tudi stara Koštrčeva. Pravzaprav nista umrla, temveč sta se 'spremenila v pravljico, kakor se je tudi Katica spremenila v pojoč zrak, v prelepo pesem, ki jo zdaj ljudje love na žice, ki jih imajo razpete nad strehami; ob tej pesmi sem jim zasolze oči, kakor so se nekoč staremu organistu, ko sta s Katico pela v skoraj prazni cerkvi bogu v čast in slavo, sebi pa v zveličanje, a zlim ljudem v opomin. Vetrovi še vedno pihajo prek Koštrčeve hiše, divje race j letajo mimo s klicem, srne prihajajo ob globokem snegu vse do praga, a kadar ni oblačno, pokuka sonce skozi zaprta okna za ljudmi. Saj bi že bil čas, da bi stara Koštrčeva snela zunanja okna in stopila pred hišo na sonce, zakaj tu je že' nova pomlad, in megle, ki se kadijo ob zgodnjih jutrih iz Mure in mnogih njenih rokavov, niso več nevarne. ## * Na majhni zaokroženi ravnici, podobni lepemu otoku —-ega je tu samo nekaj oralov — stoji v severnem kotu nečka hiša; krita je s slamo, ki je vsa očrnela in jo je ter zlasti na slemenu te močno načel. Stene te hiše so le in se v njih odbija sonce. Od zemlje jih loči rdeč pas, ga je Ana potegnila z ometijem. Okna so majhna; na sprednji strani sta dve, zaradi česar je hiša podobna bledemu obrazu dekleta, ki si je zavezala žalno ruto. Okoli hiše je bil nekoč plot; zdaj so ostali samo še posamezni koli, ki jih stari Koštrca še ni pokuril. Pred hišo je zagrajen vrt z gredicami, kjer cvetejo domače rože in kjer raste povrtnina; potem je tu nekaj jablan, že močno starih in nagnjenih; dalje so njive, ki vsaj malo kažejo podobo polja, ki se razprostira onstran jarkov. Vrt je tudi za hišo, s prav takimi starimi jabljanami, slivami, češnjami in enim orehom. Vse to sega do jarka. Ta je prostran, širok kakor struga Mure, vendar že zdavnaj zamlajen. Samo še po sredi teče voda, ki nikdar ne usahne in nikdar ne zamrzne. Nad tem jarkom si je drevje napravilo nekake gomile in tam stoji grm za grmom, v katerem raste po deset, da, celo po dvajset jelš. Med jelšami je tu pa tam nizko grmovje vseh mogočih pritlikovcev, vmes raste visoko šerje.. Voda, ki teče med drevjem, se tu pa tam nenadoma razširi v majhno prelepo jezerce s sinjo vodo, kjer neprestano skačejo ribe nad gladino za mušicami, kjer vse poletje ribarijo čaplje in divje race, ki niso poletele na sever, in kjer cveto čudovite bele rože lokvanji. Jarek se vleče v polkrogu okoli te zemlje; prihaja iz Mure in se vrača v njo. Na videz tako lep in miren, ves prerasel z drevjem, grmovjem in šerjem, je vendar nevaren En sam prehod vodi sem; kdor bi šel drugod in se ne bi pravočasno spametoval, se ne bi nikdar več vrnil. Njegov krik bi se pomešal s klicem čapelj in zamrl v gozdu. Nekoč, takrat, do kamor spdmin komaj še sega, je bil tu del vasi, osem hiš, tako se je ohranilo v sporočilu pri Koštrčevih; ko pa je prišla povodenj, je Mura spremenila svojo pot in odnesla sedem hiš. Samo Koštrčev rod se je rešil, ki je potem ostal tu vse do naših dni in si postavljal na vsake tri rodove novo hišo. Pri tisti nesreči so se rešili komaj starejši ljudje, vsi otroci pa so potonili. In od tistih dob cvetejo po teh vodah beli lokvanji: to so otroci, ki jih je bila vzela voda. Voda ničesar ne skrije, ker mora biti vedno čista. Stare ljudi vrže kjerkoli na obrežje, ko se jih naveliča, otroke pa spremeni v prelepe bele rože lokvanje in jih razmesti po raznih kotanjah v teh jarkih, kjer cvetejo vse poletje. Vendar so prenežni, da bi jih ljudje smeli trgati; v človeških rokah takoj pomrejo. Zdaj stoji tu samo še Koštrčeva hiša. Dalje od tega jarka je drugi, novejši, ki še ni tako porasel, temveč je podoben podolgovatemu jezeru; kmetje so ga obdali z nasipom, da jih brani pred poplavami. Za tem nasipom — od tod je dobra dva streljaja, ali še več — stoji šest hiš, ki so se nekoč tudi rešile pred novo strugo Mure, Tja vodi dobra cesta, in od tam ali pa z nasipa je vidna vas, ki je pol kilometra daleč; vas s cerkvijo in s starikavim župnikom, šola z mladimi učitelji, organistova hiša s starim dobrim organistom in vas s kmečkimi hišami in s kmečkimi ljudmi. Ampak tisto je že docela drugačen svet. Tam ni povodnji, tam ni tolike revščine, a tudi ni že zdavnaj več nikakih pravljic. Tisti ljudje hodijo mnogo po svetu, a to ne kakor Ivan Koren, ki se vsako jesen vrača, temveč gredo ali v Ameriko, ali kamorkoli, kjer lahko obogatijo. In ljudje, ki hodijo mnogo po svetu, ki mnogo vidijo, ki berejo časnike, ne verujejo več v lepe stvari. Pač pa se oholo nasmejejo, če jim poveš kaj takega. Zato se stari Koštrca samo nasmehne, če ga kdo vpraša, kako je pri njem, in če hoče kaj posebnega izvedeti, kajpa, kaj takega, čemur bi se kasneje v svoji oholosti lahko smejal. Svet sam je čudovit, toda preveč samote je tu in to samoto prenaša lahko samo, kdor je živel tu tako dolgo kakor stara Koštrčeva. Bodi pa lepota samote še taka, tudi stara Koštrčeva si včasih zaželita ljudi; rada jih poslušata, kakor tudi rada poslušata šumenje Mure in vetrove, kadar tulijo med drevjem, a kakor še rajši poslušata spomladi pesem tisočero ptic. Poletja so prekratka in mnogo prehitro zavejejo jesenski vetrovi, ki prinesejo mračne oblake, dokler se ne usuje iz njih dež. Ta dež prežene Ano Koštrčevo s sonca v sobo, Jožef pa začne zahajati v bližnji gozd nabirat suhljad, da bosta lahko kurila, se grela ob topli peči in se menila o ljudeh, ki pridejo k njima. Zakaj že dva tedna pričakujeta mlado Korenovo družino. Zaradi te družine odhaja Jožef Koštrca poslednje čase vsak dan v vas, čeprav nima tam nikakega opravka. Misli na vse zdBi 3* tri, Ivana, Marto ter slepo deklico Katico, ki ji b0 Ofok V najst let. Ta družina se je priselila k njima na jjjifl1^^ A dobrimi sedmimi leti. Vendar je samo pozimi pD p0 sv p » kaj vsako poletje odideta Ivan in Marta na del1o vf^O; s seboj vzameta tudi Katico. Sele pozno jeseni \0 k njima, kjer imajo po nizki ceni najeto zadnjo, V tej sobi in pa v prijetnih pogovorih ob topi* ^ peči pretolčejo vso zimo. V0^ čeprav Korenovi vsako pomlad ob svojem odr> stra‘ p ——' v A CA Sr A Vi iv Vi V * I CA IV 4 i c* Vi YJ V O V V/ J Vii* g . , jr sijo za prihodnjo zimo, se Koštrčeva jeseni ve£*n niti ljudi v bližini. v [t Koštrčeva pa sta se že zdavnaj sama obsodb id,/ moto, že tedaj, kar sta se poslednjič vrnila iz sv« pi^/ nila, da zaradi Ane, ki ni bila zdrava, ne P°i . or več. To je že strašno daleč, skoraj tako daleč lc8livezi Prav tako daleč je tudi vse drugo, kar je bilo "*9 dostjo, kakor tudi z življenjem samim, z njegovi" j^i# in bridkostmi, a tudi z njegovimi radostmi. ° je in dobro vesta, da se ne vrne nikdar več. Prav tako daleč je tudi dejstvo, da sta ko* » ta h6 >2 S otroke. Otroci so zapustili ta otok in se razguo1* v^g f , st.ft J11* Vi iih Nekaj časa so jima pošiljali svoje otroke, ki sta J Otroci so počasi pomrli drug za drugim, vnuki* istotako kakor njihovi starši razgubili v svetu / na Kraje od Muri, na močvirne jarae, Klice vode, na cvetove lokvanja po mirnih kotanjah-^ Pjjj™ vračali. Samo eden je prihajal, sicer tudi redko^jpi vedan, često neželen, a prihajal je s čudovito vz* ljubeznijo ter se ustavljal pri njima, dokler ni tako tiho, kakor se je bil prikazal, tiho kakor rg0 jeseni. In ta edini njun vnuk, Peter Koštrca, je b J( (Nadaljevanje s