POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. Kako iščem postaje? Iskanje postaj je zadnji in najlažji problem pri pripravljanju aparata za sprejem. Ko je aparat pravilno priključen, se prepričam najprej, da aparat brezhibno funkcionira. To kon-statiram, če sučem gumb s skalo na čelni plošči aparata — večji aparati imajo tudi 2 in več, — tako dolgo, da dobro slišim eno postajo. Skala je po navadi razdeljena ali na 100 ali 180 delov (stopinj). Vsaka postaja se javlja ob začetku, včasih tudi ob koncu predvajane točke s klicem: Halo, halo, Radio-Ljubljana, ali Radio-Wien etc. Čakal bom torej na konec ali začetek prihodnje točke,- da slišim klic postaje. Mnogokrat pa lahko spoznam postajo tudi po sporedu, ki ga izvem iz radio-revije. Postajo sem dobil slučajno in da bom drugič vedel, kako jo takoj najdem, s,i zabeležim odčitek na skali, recimo Stuttgart na stopinji 51. Ker se ne zadovoljim samo z eno postajo, iščem še druge. Zopet za-sučem gumb tako, da slišim dobro spet novo postajo. Zopet ali počakam na konec ali začetek prihodnje točke programa, da slišim klic postaje, ali spoznam postajo po programu in si zopet zabeležim odčitek na skali. Dobil sem n. pr. Torino na 11°. Ta postopek ponovim vsaj dvakrat še in dobim n. pr. novi postaji Dunaj na 88° in Ljubljano na 95°. Na podlagi dobljenih rezultatov si lahko narišem že skrižaljko, ki mi zelo olajša iskanje novih postaj in sicer tako, da si zdaj že lahko izbiram, katero postajo hočem slišati. Elektromagnetični valovi, ki jih etru oddajajo oddajne postaje, zanihajo v eni sekundi milijonkrat in še več, to se pravi, imajo frekvenco 1,000.000 ali 500.000 etc. Evropske oddajne postaje oddajajo na normalnih valovih, ki imajo frekvenco 1,500.000 do 500.000. Ljubljana ima val 527.000 nihajev v sekundi ali 527.000 Herzov (po izumitelju - —= nemška označba) ali tudi ciklov (ameriška označba). Za 1000 Herzov ali ciklov imamo izraz Kilo-herz ali Kilocikl. Torej ima val-Ljubljana 527 Kiloherzov ali Kilociklov, Dunaj 581, Stuttgart 833, Torino 1094. Skrižaljko, ki sestoji iz polja z dvema pravokotnima premicama, si napravim tako, da nanašam na vodoravni črti kondenzatorjeve stopinje, na navpični pa Kilocikle ali Kiloher-ze. Za Kiloherze mi zadostuje obseg od 500— 1200, za kondenzatorjeve stopinje pa toliko, v kolikor stopinj je razdeljena kondenzator-jeva skala. Vrišem si nato posamezne točke kot to kaže skica in sicer nanesem n. pr. za Ljubljano na vodoravni črti 95 — odčitek na kcndenzatorjevi skali —, na navpični pa 527. Čs potegnem od točke 527 vzporednico k vo- doravni premici in od točke 95 vzporednico k navpični premici, se sečeta ti dve v eni točki, ki jo zaznamujem z: Ljubljana. Isto napravim tudi za ostale točke. Če zvežem te posamezne točke Torino—Stuttgart—Dunaj—Ljubljana, dobim gotovo krivuljo, ki postane skoro ravna črta, čim boljši aparat imam. Tudi vse ostale postaje se morajo nahajati na isti črti vmes med že dobljenimi. Zdaj lahko spet nadaljujem z iskanjem novih postaj. Iz seznama radio-oddajnih postaj Karakteristika pri uporabi frekvenčnega kondenzatorja. dobim frekvenco (Kiloherze ali Kilocikle). Iščem zdaj lahko na dva načina, ali da vzamem kot dano odčitek na kondenzatorjevi skali ali pa frekvenco. V prvem slučaju bom dobil n. pr. na 68. stopinji novo postajo. Zdaj zarišem v skrižalj-ki od točke 68 na vodoravni premici vzporednico k navpični premici tako, da sečem zarisano krivuljo. Če zarišem od nove točke na krivulji zdaj vzporednico k vodoravni premici, mi seče ta navpično premico, kjer so na-nešeni Kiloherzi ali Kilocikli, v točki 716. Iz seznama radio-oddajnih postaj zaznam, da imam Berlin. In tako nadaljujem. Če pa se vsedem k aparatu in rečem, zdaj hočem poslušati Zagreb, pa postopam na sledeči način. Iz radio-seznama izvem, da ima STANE ZA JUGOSLAVIJO: četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno 140 din STANE ZA INOZEMSTVO Četrtletno 50 din polletno qo din celoletno 170 din K vprašanju sporeda Naša postaja je storila prav, da je razposlala vsem svojim naročnikom dopisnice z vprašanji, tikajcčimi se predvsem sporedov. Pokazala je s tem voljo, da ugodi krogu svojih odjemalcev ali bolje, da ustvari med sabo in med njimi neko sodelovanje. Glavni namen, ki postaja polagoma edini namen vsake postaje, je ta, da oddaja po več ali manj določenih smernicah in iz raznih točk sestavljen spored. Čas, ko je zadoščalo veselo dejstvo kakršnegakoli oddajanja kot zgolj posrečen tehniški radiofonski pojav, je mimo. S svojim visokim današnjim tehniškim stanjem se postavlja radio v službo kulture in v službo zabave. Pod tem vidikom skuša vsaka postaja svoje sporede čim bolj dvigniti in izpopolniti. Da je sodelovanje od-jemalstva pri tem dobrodošlo, je jasno. Ne sme pa seveda postati diktatura. Nasprotno je neobhodno potrebna jasna in enotna linija pri sestavljanju sporeda, treba je, če hočete, določenega sistema, v katerem najde vsaka točka sporeda svoje pripadajoče ji mesto in svojo upravičenost. Gotovo stvar pri konkretnem sestavljanju sporeda ni tako enostavna in tudi pozneje so včasih spremembe neizbežne. A principielno mora biti stališče tozadevno popolnoma jasno in naloga sestavljalca je, da ga vedno in povsod vodi določena zamisel in jasno začrtana linija. Pozabljati namreč ne gre, da spored radia ni spored kakršnekoli druge prireditve. Krog poslušalstva ni samo neko določeno občinstvo, marveč v nekem oziru prav ves svet. Zato skrb za jasno izdelan, dobro premišljen in točno izvajan spored nikdar niprevelika. Pisec ima že od obstoja našega lista priliko, da se prav v podrobno seznanja z obširnimi sporedi vseh postaj, katere naš list prinaša samo v izvlečku. Sporedi teh postaj, med njimi zlasti nemških, očitno kažejo, koliko razmišljanja in truda je v vsakem izmed njih, koliko invencioznosti je uporabljene, da se je mogla vstaviti ta ali ona, sama na sebi morda prav neznatna točka. Nikjer ni videti nič slučajnega, nič mašil in nepomembnosti. Povsod je videti svežo iznajdljivost, ki zna ustvariti n. pr. iz primerno kombiniranih gramofonskih plošč cel koncertni večer, reproducirati v izvlečku celo opero, — stvari torej, ki niso ne-možne tudi v skromnejših razmerah. In jasno je videti povsod karakteristične linije, ki dado vsaki postaji individualno lice. Morda so češke in poljske postaje še najmanj smotrne v svojih programih. Nemške variirajo v vseh mogočih smereh, ki jih v besedah niti ni mogoče karakterizirati, ki pa jih je občutiti brez nadaljnjega pri primerjanju. Od drugih se je n. pr. Toulouse odrekla vsem predavanjem in goji samo glasbo in Huizen je izrazito religiozna. Pozabljati pa pri tem tudi ne gre, da je vsak spored pri vsej individualni zamisli sestavljalca vendar namenjen širokemu krogu direktnih odjemalcev, med katerimi so ljudje najrazličnejših socialnih slojev, starosti, zanimanja, izobrazbe, svetovnega in družabnega naziranja. Radio je namenjen njim vsem, zato mora vsem služiti. Vsaka ozkosrčnost se na njem samem maščuje. Čim večja širokogrud-nost pa mu samo pomaga: razširja mu krog direktnih odjemalcev in poveča mu s tem razpoložljiva sredstva, ki z njimi lahko izboljša spored, ki tako nikdar ne more biti dovolj dober. Abotno je zato n. pr. zaletavanje v oddajanje cerkvenih slovesnosti ob nedeljah in praznikih in kaže le totalno nepoznavanje nalog radia in pa prakse vseh velikih svetovnih postaj, ki se ne zadovoljujejo le s prenašanjem službe božje, ampak dodajajo vedno še ali koncert nabožne glasbe ali celo kratko slovesnost s pevskimi, glasbenimi in recitacijskimi toč- Detektorski aparati in slušalke so najboljši na svetu kami, združenimi z govorom kakega priznanega pridigarja. Pametno pa je n. pr. zopet deljenje poročevalske službe, ki jo je radio prevzel kot dopolnilo dnevnikom, med posamezna časopisna podjetja. To ob dobri volji vseh strani realno ni neizvedljivo, a radiu samo koristi. Podobnih stvari je še dosti, a sem omenil ti dve kot dvoje najznačilnejših. Te dni, ko prihajajo odgovori naročnikov na stavljena jim vprašanja, ni neprimerno, da je tudi naš list zavzel do sporedov kot takih nekaj principielnih pogledov, ki sicer sporedom ljubljanske postaje doslej niso bili tuji, ki pa bi, dosledno izvajani, v drugem letu obstoja mogli dvigniti že pridobljeni ugled in sloves Radia-Ljubljane še više. K vsem navedenim momentom naj za zaključek pride še zadnji, ki je tuj vsaki drugi postaji, ki pa je eminentne važnosti za edino slovensko postajo: da je ona eden najvidnejših, najdalekosežnejših in najvažnejših svetilnikov slovenstva. Da ona priča vsemu svetu o obstoju neznatnega in vendar kulturnega naroda Slovencev, da je ona necenzurirana vez med svobodnimi in zasužnjenimi brati. Zato morajo biti njeni sporedi tem bolj skrbno izdelani, tem bolj invenciozno izbrani in tem bolj tudi — točno izvajani! To je naš prestiž v svetu, to je naša dolžnost do rodnih bratov. Ne dvomim, da se bo po enoletnih dragocenih izkušnjah Radio-Ljubljana dvignil v drugem letu in poslej do še častnejše višine kot doslej in da bo postajo s kukavičjim klicem rad poiskal in poslušal vsakdo doma in onstran meja, naš človek in tujec. Niko Kuret, Japonci konkurirajo na radio trgu. Na veliki nemški radio razstavi, ki se bo vršila v mesecu septembru v Berlinu, bo prvič tudi Japonska razstavila svoje tehnične radio izdelke in z njimi poizkusila osvojiti evropski trg. Zlasti namerava na tej razstavi zbuditi pozornost radio kupcev z novim zvočnikom, ki je zgrajen po principu, katerega evropska radio tehnika sploh še ne pozna. Da pa bo zvočnik v to nemško radio razstavo sploh sprejet, bo prišel na razstavo kot izdelek nemške firme, ki bo dobila sestavne dele iz Japonske in v svojih lastnih delavnicah sestavila ta zvočnik in ga pod svojim imenom spravila na trg. Cena temu zvočniku bo mnogo nižja kot so cene podobnim evropskim izdelkom. Njegova kakovost pa bo menda evropske izdelke celo prekčfšala; dasi se niso znane podrobnosti o tej novi konstrukciji, vendar se zdi, da ti zvočniki imajo h krati več konusov; nekateri govore celo o petih. Eden od teh je izdelan iz tankega elastičnega stekla. Za te zvočnike se tudi že zanima angleški radio trg in se pogaja z japonsko radio industrijo, da bi dosegel razstavo teh zvočnikov tudi na londonski radio razstavi v septembru. Elektronka (Dalje Elektronke vrše v radijskem sprejemnem aparatu različne funkcije, in sicer mora imeti vsak aparat elektronko, imenovano audiom, ki opravlja isto delo, kot ga vrši kristalni detektor pri detektorsikem aparatu. Audionova naloga je vsmerjenje izmeničnega visokofrekvenčnega toka, ali spremenitev izmeničnega toka v istosmernega. Kako pa, da sploh uporabljamo elektronko v svrho vsmerjevanja, ko imamo vendar kristalni detektor, ki stane komaj desetino tega kot žarnica, pa ne rabi nobene baterije za segrevanje katode, ne baterije za tvorjenje anodnega toka? Elektronko rabimo mesto detektorja iz več vzrokov, ima namreč pred njim mnogo prednosti, rekli bi, nima nobene o-nih slabosti, ki so lastne detektorju. Navedli smo že pri opisu funkcije detektorja, da ta sicer izmenični tok vsmeri, pa ga prav nič ne pojači, nasprotno, še celo oslabi ga, ko mu stavi gotov upor. Elektronka kot audion pa razen vsmerjenja sprejeto energijo znatno pojači. Tudi smo slišali, da je detektor razmeroma malo občutljiv, to je, da vsmerja električno energijo le, če ima ta gotovo jakost, kakor hitro pa ta jakost pade le neznatno, je zanjo detektor imun, je ne vsmeri in ne reagira nanjo, kot bi je sploh ne bilo. Pravimo, detektor ima precej visok prag, čez katerega majhna električna energija ne more. Elektronka tega praga nima, reagira na naj-neznatnejše množine električne energije, ki jih ne more zaznamovati prav nobeden, še tako precizen merilni inštrument. Občutljivost elektronke je namreč mogoče poljubno stopnjevati in jo tirati do skrajnosti, in sicer to s posebnim pojavom, ki je lasten elektronki in se imenuje reakcija. Tudi ima detektor to ne malo slabost, da ga je treba po vsakem premikanju, prestavljanju in šibkem sunku znova vravnati in iskati s špiralo občutljivega dela. Elektronka pa je za sprejem stalno in vedno pripravljena, premikanje in ne prejaki sunki ji nič ne Škodujejo. Tudi je njeno življenje mnogo dalje kot kristalovo in po večletni uporabi ne oslabi znatno v svoijii funkciji, seveda, če smo ž njo ravnali in jo upravljali pravilno. Razložiti nam je, kako se izvrši v elektronki vsmerjenje, ojačenje in pa reakcija, da bomo spoznali vso funkcijo tega naravnost čudežnega električnega inštrumenta. — Radijski aparat, ki ima v svrho vsmerjenja visokofrekvenčnega toka mesto kristalnega detektorja audionsko elektronko', je v bistvu prav tako sestavljen kot detektorski aparat, ima Audion iste sestavne dele, to je antenski krog, sesto-ječ iz antene, antenske tuljave in vzemljenja, dalje detektorski krog, ki se pri a udi on u imenuje mrežni krog in obstoji iz mreže v elektronki, mrežne tuljave, vrtilnega kondenzatorja, mrežnega kondenzatorja in visokoohm-skega odvodnega upora, katerih dveh delov detektorski aparat nima. Dalje ima audion tudi anodni in katodni krog, katerih tudi nima detektor. Z anteno sprejeta šibka električna energija ima svojo pot skozi antensko tuljiavo in se ta potoni indukcije prenese na mrežno tuljavo. Pri vglašenju antene, ki se izvrši potom vrtilnega kondenzatorja, nastane torej na konceh tuljave gotova napetost, ki napolni mrežni kondenzator, en sistem njegovih ploščic je namreč zvezan z onim koncem mrežne tuljave, ki je tudi pritrjena na vglasilni kondenzator, in sicer na njegov stator, to je na oni sistem plošč, ki se pri vrtenju ne premikajo. Ker pa iz antene prihajajo na vglasilni krog, to je na vrtilni kondenzator in njegovo tuljavo le izmenični toki, zato so tudi ploščice bločnega ali mrežnega kondenzatorja menjaje pozitivno in negativno električne. Vzemimo tedaj, da prejme v gotovem trenutku mreža potom kondenzatorja pozitivni impulz, ki jo za trenutek naelektri pozitivno, tedaj mreža pritegne nase elektrone, ki puhte iz žareče katode, ker so ti negativni. Pravimo, da v tem trenutku teče anodni tok gotove ja-kosti. Ker pa si ti negativni elektroni, emitirani iz katode, ne morejo vtirati poti skozi tuljavo v katodno baterijo, in sicer v njen pozitivni pol, ker jim zastavi pot bločni kondenzator, ki je za vsak istosmerni tok nekaka zatvornica, zato pa postaja mreža vsled nadaljnjega dotoka elektronov vedno bolj negativno naelektrena. Posledica tega negativnega stanja mreže je ta, da prične anodni tok pojemati. To pojemanje anodnega toka se vrši še v večji meri in pride še bolj do veljave, ko v prihodnjem trenutku prejme mreža od kondenzatorja negativni impulz izmeničnega toka. Oslabitev anodnega toka je sedaj že tolika, da je bistveno ne more spremeniti niti prihodnji pozitivni impulz, ki sledi negativnemu in zadene mrežo. Razumljivo je, da bi končno postala negativna napetost na mreži tolika, da bi anodni tok popolnoma prekinila in ga onemogočila in torej elektronki povsem zaustavila delovanje. Da pa se to prepreči, je mreža zvezana potom visokoohmskega upora, ki znaša kaka dva Megohma ali dva milijona ohmov upora, s pozitivnim polom katodne baterije. Ta upor se tudi imenuje mrežni odvodni upor, pravimo mu pa tudi nakratko silit, in ima ta namen, da po njem polagoma odteka sicer prejaka negativna elektrika iz mreže v katodno baterijo. Radi tega postopnega odtekanja ostaja elektronka stalno v takem stanju, da se more v nji tvoriti anodni tok. S tem bi bil efekt vsmerjenja izmeničnega visokofrekvenčnega toka pojasnjen in si ga je mnogo enostavneje razložiti kot pri detektorju, kjer nam je bistvo vsmerjevanja še nepojasnjeno. Pozitivne polovice amplitud se združijo v elektronki v utripe istosmernega toka, to je anodnega toka, in ti utripi so povsem taki, kot jih je sprejel in oddal mikrofon v oddajni postaji. Utripi anodnega toka pa vplivajo na omagne-tenje magneta v slušalkah, ki v njih ritmu privlačuje k sebi membrano, da ta povzroči valovanje zraka, katerega valovi zadevajo naša ušesa. Zakaj elektronka sprejeto energijo ojači, je bilo deloma že opisano. Prav za prav je napačno rečeno, ko pravimo, da se ojači sprejeta energija. Ta namreč pride na mrežo in na njej vrši gotovo opravilo, in sicer to, da anod-nemu toku vtiska prav isto obliko, kot jo ima sama. Kot vemo, so posamezne ampliitude pri moduliranem visokofrekvenčnem toku različno visoke, tako so tudi amplitude anodnega toka med sabo različne velikosti, a vse so neprimerno višje kot one, ki so prispele iz antene na mrežo. Da ponovno rabimo primero, bi vhodno energijo, ki dospe na mrežo, primerjali oni energiji, ki jo rabi šofer pri vozečem avtu, da pritiska na pedal in s tem pritiskom pospešuje ali zavira hitrost motorja. Kolikokrat je anodni tok jačj.i od onega, ki ga prejme mreža, je odvisno od konštrukcije elektronke, od jakosti žarenja katode in od višine napetosti anodne baterije. Mogoče pa nam je točno in vnaprej določiti jako-st pojačenja pri vsaki elektronki, in sicer na ta način, da določimo njeno karakteristiko. Kako se določi karakteristika elektronke popišemo pozneje. Razjasniti nam je sedaj še, kako nastane v elektronki zanimiv pojav, ki ga imenujemo reakcija (Riickkopplung). Kot smo prej opisali elektronko, ki deluje kot detektor ali audion, ta, kljub temu, da izvrši vsmerjenje in tudi precejšnje pojačenje, niti oddaleč ni popolnoma izrabljena. Ako poskrbimo s primerno napravo, da pride ravno prava množina energije od anodnega toka, ki teče iz anode zopet v mrežo, smo s tem znatno ojačili sprejem, pravimo, da je postala elektronka občutljivejša in glasnejša. To dovajanje energije od anode nazaj na mrežo imenujemo reakcijo. Prva sta Audion z reakcijo jo vpeljala nezavis.no drug od drugega Nemec Meissner in Amerikanec L. de Fores.t. Pojav reakcije je najti tudi v vsakdanjem življenju. Trgovec prične z majhnim kapitalom, ko proda prvo zalogo, kupi z izkupičkom in z dobičkom novo zalogo, ki je večja od prve, ko proda to, kupi še večjo itd. Jetični bolnik nima veselja do gibanja, in mu ždenje v zaprtem prostoru pospeši jetiko, to poslabšanje stanja mu še bolj jemlje veselje do gibanja, kar mu še v večji meri poslabša zdravje, in to gre eno z drugim do konca. To je reakcija. Zaznamo jo tudi v naravi, na pr. pri grOmu, ki vsled reakcije zavzame postopoma ogromne dimenzije glasu. Najpreprosteje speljemo reakcijo pri au-dionu na ta način, da anodno energijo oddajamo induktivnim potom mrežnemu krogu, kar se izvrši na ta način, da med anodo in anodno baterijo vključimo tuljavo, ki jo polagoma približujemo mrežni tuljavi. Ako je mrežni krog vglašen na kako oddaljeno postajo, zaznamo pri približevanju raakcijske tuljave (ki ji tudi pravimo tuljava anodnega kroga) znatno po-jačenje glasu, ki vedno bolj in bolj narašča, končno pa preide v piskanje, žvižganje, tuljenje ali grčanje. S to pretirano reakcijo smo svojo sprejemno radijsko postajo naenkrat spremenili v oddajno postajo. Elektronka je pričela nihati, proizvajati nevdušene valove, katere naša antena izžareva in pošilja daleč naokrog po vsej okolici. Vsi naši sosedje radio amaterji slišijo tedaj iz svojih sprejemnih aparatov silen pisk. žvižg in grdo zavijanje, ki občutno moti njih sprejemanja in marši,koga spravi v opravičeno nevoljo. Pri aparatih z reakcijo se nam je torej pod vsakim pogojem varovati pretirane reakcije in ako ta nastopi, moramo v hipu oddaljiti reakcijsko tuljavo od mrežne, ali sicer kako preprečiti nadaljnje osciliranje elektronke. Priporočati pa je sploh, da si amaterji po mestih, ali sicer večjih krajih ne sestavljajo sprejemnih aparatov, katerih prva ali vhodna žarnica bi bila audion z reakcijo, ampak naj si pred audion montirajo eno elektronko za visokofrekvenčno ojačenje, ki prepreči, da oscilacija audiona ne pride do antene, ki bi jo izžarevala in s tem motila vso okolico. 11 alje) Poizkusi radio oddaj na kratke valove z zelo velikimi energijami. Nemška telegrafska uprava namerava v kratkem začeti z večjimi poskusnimi oddajami na kratke valove. Pri teh bo uporabljala tako velike in do sedaj še ne uporabljene oddajne energije, da bodo lahko sprejemali te oddaje po vsem svetu. Strokovni krogi se za te poizkuse seveda zelo zanimajo. Najbrže pa bodo počakali z zgraditvijo nemške svetovne oddajne postaje toliko časa, dokler ne bodo imeli točnih rezultatov o poizkusih, ki jih nameravajo sedaj izvesti. Na ta način bi lahko izrabili izsledke, ki bi jih prinesle te poizkusne oddaje, že pri graditvi te največje postaje. Da se pa bodo mogli ti poizkusi sploh začeti, je zasluga nemške industrije, ki se ji je posrečilo izdelati posebne, z vodo hlajene oddajne elektronke za velikansko oddajno energijo, ki delujejo še prav dobro tudi v območju ultra-krat-kih radio valov. Na ta način se jim je vsa aparatura oddajne postaje precej poenostavila. Radio industrija v Italiji. Pretekli mesec je pozval Mussolini k sebi markiza Markonija, da bi ga vprašal, kaj sodi o načrtu, ustanoviti v Italiji lastno radio industrijo, kar je Mussoliniju predlagala skupina italijanskih bančnih direktorjev; kajti Italija uvaža za velikanske vsote radio materijala iz sosednjih evropskih držav. Domača italijanska radio industrija je danes še zelo skromna. Sestavnih delov izdelajo v Italiji prav malo, in tudi do sedaj izdelane elektronke na radio trgu praktično niso prišle v po-štev. Marconi je ta načrt pohvalil, vendar pa je opozoril Mussolinija na težave, ki bi nastopile pri uresničenju tega načrta. Italija je namreč mnogim inozemskim radio tovarnam dovolila, da si postavijo v Italiji svoje podružnice in jim zato odstopila že mnogo važnih predpravic. Zato bo imela novo se porajajoča domača industrija težaven boj z že vpeljanimi inozemskimi radio tvrdkami. Presenetljivi poskusi s kratkimi valovi, ki merijo nekaj decimetrov. Nekateri ruski časopisi poročajo, da se je ruskim državnim laboratorijem s posebno iznajdbo posrečilo zgraditi oddajno radio postajo, ki more oddajati na valu nekaj dm z maksimalno energijo približno 70 Watov. Čeprav je že dalj časa mogoče graditi oddajne naprave za valovne dolžine par cm, vendar so bile do sedaj oddajne energije vedno zelo majhne. Pri teh ruskih poskusih so pa najbrže uporabili kot oddajne elektronke dvojne ali celo trojne elektronke, dočim je baje njih namestitev in notranja izvedba popolnoma različna od dose-daj običajnih. Kakor poroča prof. dr. Propoff, sega območje take oddajne postaje, ki oddaja na valu 7, 12 ali 19 cm neverjetno daleč. Baje se mu je že posrečilo doseči zveze na daljavo nekaj tisoč km z oddajno energijo 30 Watov, in sicer nemoteno pri vseh dnevnih časih. I. F, P. ^MRAAf t \nt (u/ si \\/rr/r/ \//t/ upofrebite Tungsram Barifeve elehtronhe! Poskusi s podzemeljsko anteno. Dr. James Harris Rogers, amerikanski radio ing., ki je delal večkrat poskuse z podzemeljskimi antenami, je mnenja, da z ozirom na niegove uspehe v bodočnosti ne bo treba oddajnim radio postajam imeti visokih anten. V resnici je namreč dosegel z oddajanjem po podzemeljski anteni prav dobre zveze še v razdaljah 650 km in posrečilo se mu je celo, da je na ta način brezžično ustvaril telefonsko in telegrafsko zvezo med Hvattsville in v Maryland-u in obalo Tihega oceana. Podzemeljske antene, ki jih uporablja dr. Ro-gers, sestoje iz kablov, ki majo dolžino po 15 m. Ti kablji so položeni v zemljo v globočini 1 m. Napeljani pa so skozi plinske cevi, ki imajo premer pribl. 40 cm in sicer tako, da kažejo na vse štiri strani neba. Kadar je treba oddati sporočilo proti severu, tedaj se uporablja kabel, ki kaže proti severu, kadar pa proti vzhodu, pa vzhodnega itd. Pri poskusih se je pokazalo, da je pri tem oddajanju fading mnogo manjši kot običajno in da se more oddajati z mnogo manjšo energijo, ne da bi se pri tem jakost reprodukcije zmanjšala. Med tem ko so se vršili poskusi med Ameriko in Francijo, so ugotovili še sledeče: Radijski valovi nimajo hitrosti 300.000 km na sekundo, kot se je običajno mislilo, ampak za 10% manjšo hitrost. Iz tega razloga meni dr. Rogers, da sme sklepati, da se radijski valovi pri oddajanju po podzemeljski anteni ne razširjajo skozi eter, ampak naravnost skozi zemljo, kar bi samo potrjevalo njegovo teorijo o tem, ki jo je že postavil 1. 1908. I. F. P. Ali bo bodoča generacija gluha. Angleški specijalist za ušesne bolezni, dr. Ham-well zastopa mnenje, da moderni radio aparati s svojim močno ojačenim reproduciranim glasom zelo kvarno vplivajo na naš slušni organ. Poleg izkušenj v svoji lastni praksi utemeljuje to svoje mnenje s poročili angleških telefonskih central. Tu se namreč vedno bolj množe pritožbe nad slabim razumevanjem pri telefonskih zvezah, česar nikakor ni mogoče pripisovati nedostatni tehniki aparature, pač pa poslabšanju slušnega organa. Teh pritožb pred uvedbo radijske tehnike skoro ni bilo. I. F. P. Amerikanska novost za radio program. V Združenih državah ameriških skušajo sedaj poživeti radio programe z najrazličnejšimi atrakcijami, od katerih je ena bolj originalna kot druga. Trenotno je največja senzacija letalec, ki skoči s pomočjo padala iz letala v višini kakih 4—5000 m potem med padanjem proti zemlji brezžično poroča svoje občutke in doživljaje, Znan flamski skakalec s padalom je hotel otvo-riti to senzacijonalno oddajanje. V ta namen so mu pritrdili na prsi kompletno radio oddajno postajo na kratke valove in tik pod brado pa mikrofon tako, da je bilo vse, karkoli je govoril, brezžično oddano po aparatu, ki ga je imel na prsih. Tega skakača pa je prehitel drugi in sicer prav tako znani skakač Boschmeyer, ki je s prav takšnim aparatom skočil iz višine 3500 m nad letališčem v Rooseveldu. Proti zemlji je padal točno 20 minut in v razdalji 10 kni od letališča je pristal junaški skakač. Ne vštevši dejstvo, da je bil skok sam po sebi že rekorden, je bil Boschmeyer prvi, ki je med padanjem sporočal svoje občutke in doživetja brezžično napeto poslušajočim radio-poslušalcem. Oddajna postajica, ki jo je nosil pri sebi, je tehtala, samo 12 kg in je bila pritrjena na pasu. Njegove besede so sprejemali na letališču in so jih od tam dalje prenašali različnim radio postaiam. Ta poskus se je izvršil pod vodstvom National Broadcasting Association in ga nameravajo v kratkem zopet ponoviti za večje število oddajnih radio postaj, I. F. P. Nova velika daljnovidna postaja v Združenih državah Sev. Amerike. Dr. Alfred Goldsmith, predsednik društva radio ing. in šef ing. »Radio-Corporation of America« je sporočil evropskemu dopisniku, da nameravajo zgraditi v Bound Brook N. J, novo daljnovidno oddajno postajo z energijo 30 kW. Valovne dolžine, ki jih bodo uporabljali pri tej postaji, ležijo po določbi »Federal Radio Commision« med 101 in 105 m (2950—2850 Kc). Poskusne oddaje se bodo vršile pod vodstvom dr. Alfreda Goldsmitha, ki je izjavil sledeče: »Mi nameravamo s pomočjo te postaje določiti najrazličnejše meje daljnovidenja izven mest. Prav tako kot smo do sedaj študirali te probleme v bližini mest. Upamo, da bomo naleteli na nekatere tehnične in oddajne posebnosti. Skušali bomo določiti, kako te oddaje trpijo vsled atmosferičnih motenj in fadingov. Zdi se nam, da prenos optičnih signalov ne sega tako daleč kakor običajni radio prenos. Vrhu tega zahtevajo kratki valovi, ki so določeni za daljnovidenje velike izgube na energijah med oddajno in sprejemno postajo. Prav tako leži pas fadingov pri kratkih valovih mnogo bližje oddajni postaji. Vse te posebnosti bomo natančno določili, tako da bodo vsa oddajanja te naše nove postaje imela izključno značaj eksperimentov. Postaja sama bo segala s svojim območjem najbrž po površini 500—1000 kvadratnih milj.« F. P. Radio pionir Edouard Branly. Edouard Branly, iznajditelj kohererja je še vedno priden raziskovalec na polju radio tehnike. Še danes posveča večji del dneva eksperimentom v svojem laboratoriju. Kljub velikanskemu spoštovanju in občudovanju, s katerim ga časte Francozi, je ostal zelo priprost človek. Njegove zahteve do življenja so ostale vedno zelo skromne. Je odločen sovražnik vsakega proslavljanja lastne osebe. Prav zaradi tega se tudi ni še nikdar vršila nobena večja proslava njemu na čast, dasi bi se te proslave prav gotovo udeležilo z veseljem vse francosko Naročnikom Vse cenjene naročnike, ki so zaostali z naročnino, navljudneje prosimo, da nam jo po priloženi položnici poravnajo. Zakaj tudi naša revija je kot vsaka druga navezana le na dohodke, ki jih ima iz naročnine. Čimbolj vestno bodo naročniki izpolnjevali svcje obveznosti do revije, tem več jim bo ta tudi lahko nudila. Zato sporoča uprava, da bo na žalost prisiljena v kratkem ustaviti list vsem tistim, ki ne bodo v redu poravnali naročnine. Za tiste pa, katerim je pri srcu napredek naše revije, razpisuje uprava naslednje nagrade: 1. Vsakdo, ki bo pridobil 10 novih naročnikov, dobi revijo: Radio Ljubljana za celo leto zastonj, 2. Kdor pridobi 5 novih naročnikov, dobi revijo Radio Ljubljana za celo leto s 50% popustom, torej za Din 70. Uprava je poslala 14. in 15, štev. nekaterim novim radio-naročnikom na ogled; tej številki so priložene tudi položnice, potom katerih naj blagovolijo vplačati naročnino 40 Din za 3 mesece. Kdor pa bi je ne nameraval naročiti, naj številke vrne, da nam prihrani stroške. Cilka Krekova predava vsak petek o gospodinjstvu, kuhi in podobnem. tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt ljudstvo. V zadnjem času pa se pojavljajo vedno pogosteje v francoskem časopisju glasovi, ki zahtevajo, naj se temu odličnemu pionirju na polju radio tehnike pokaže, kako ga spoštuje in ceni ves francoski narod. Tako so predlagali, naj bi vse francoske radio oddajne postaje naredile skupno oddajo njemu na čast. Pri teh oddajah naj bi najrazličnejši francoski znanstveniki in raziskovalci govorili pred mikrofonom o Branlyju in njegovem življenju. Ta stari učenjak, ki še vedno deluje na znanstvenem polju, ima to simpatično navado, da vsako jutro, preden se posveti znanstvenemu delu v svojem skromnem, toda dobro opremljenem laboratoriju, nakrmi ptice, ki se v velikih množinah zbirajo na vrtu svojega že davno znanega dobrotnike. Tudi v najmrzlejših zimskih dnevih do-bričina ni pozabil svojih krilatih prijateljčkov. Telefoniranje z morja, Federale Radio Commission v Ameriki je dodelila amerikanski Telephone & Telegraph Companv 7 valovnih dolžin za kratke valove, ki naj bi jih imela za to, da bo zgradila brezžično oddajno in sprejemno postajo, ki naj bi omogočala telefonski promet med celino in potniškim parnikom Levia-thanom. V ta namen bodo zgradili v Deal Beach v New Jersey-u radijsko postajo, kjer bodo izrabili 4 od teh 7 valovnih dolžin. Ostale 3 valovne dolžine pa bo uporabljal parnik sam. Najvažnejše pri tem načrtu pa je to, da nameravajo to brezžično zvezo parnika s celino priključiti na ostalo telefonsko omrežje. Potniki bodo imeli torej vedno možnost doseči poljubne telefonske zveze na celini, pa naj se ladja nahaja kjerkoli na morju. Izvedba tega načrta je stala 750.000 dolarjev in večino te vsote so porabili za kritje stroškov priključitve radijske postaje na celini na ostalo telefonsko omrežje. Vrh tega nameravajo prav tako še opremiti znani ladiji Aquitania in Mauretania. I. F. P. Radio v službi časopisa. Da bi pospešila hitro razdelitev poročil, so sklenila nekatera vodstva uglednejših časopisov v USA, da si bodo zgradila lastno privatno oddajno postajo na kratke valove, ki bo služila samo prenosu časniških poročil. V ta namen je dobila zveza teh časopisov od Federale Radio Commission 20 valovnih dolžin za prekooceanski promet. Vrh tega so ji priznali še 20 špecielnih valovnih dolžin za promet med obalama Atlantskega in Tihega oceana. Načrt je deloma že izveden, tako da bo naprava že v kratkem začela delovati. I. F. P, Italijanski radio uvoz in izvoz. Uvoz radijskega materijala v Italijo je znašal v prvih treh mesecih letošnjega leta na približno vrednost 56 milijonov Lir, napram 17 milj. v istem času lanskega leta. Italijanski eksport pa je nasprotno padel za 50% in znaša približno samo še 800.000 Lir. To kaže, da pač v Italiji raste število radio naročnikov z veliko hitrostjo, industrija pa sorazmerno peša. I. F, P. Moj Bog, kako mi gre ta sosedov radio na živce! Ko bi mu vsaj skrajšali valovno dolžino! Nedelja, 25. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW | Ne oddaja 698 kc Belgrad 2 5 kW 11.00 Plošče 12.10 Plošče 13.15 Dnevne vesti (Pravda) 17.50 Ura ljudskega petja. Sodelujejo gg. Drag. Petrovič in Bora Stefanovič, člana beogr. opere, g. Lo-vro Matačič, dir. beogr. opere. Ciganska godba Stevan Nikolič 20.00 G. Vojislav Ilič bere iz lastnih pesmi 20.30 Radijski orkester: Sou-sa: Washingtonska pošta, Waldteufel: Siesta, valček, Suppe: Banditske zvijače, uvertura, Eilenberg: Gozdni koncert, Nilke: Soljan-ka, slovanski potpourri-Liede, Barvna igra, inter-mezzo. Wagne'r: Bošnjaki prihajajo, koračnica, V o 11 -stadt: V orientalski kavarni, Brodil: Iz naših krajev, srbski potpourri 21.30 Čas. Dnevne vesti .(Politika) 21.40 Srbske pesmi ob sprem-ljevanju klavirja, poje gdč. Dar. Pavlovič, čl. beogr. gled.: Živovale dve dru-gačke, Akšem ide, Dude, Keremejle, Moj dilbere, Memete more 22.30 Septet pihal 877 kc Zagreb 0 7kW 11.30 Dopold. koncert 17.00 Popold. koncert 20.30 Lahka večerna glasba Ši-dakovega radijskega kvarteta: Richter: Koračnica, Evsler: Valček iz operete »Človek, ki žre ženske«, Barbiert: Perdita, uvertura, Patzig: Afra, macedon. intermezzo, Kriiger: Tro-cadero, boston, GroBe: Ljubavni sen, Geschtitz: Fima. oriental. fokstrot, Urbach: Fantaz. iz Meyer- beerjevih del, Gastaldon: Musica proibita, Rakier: Židovski ples 21.50 iDnev. in vremenske vesti 22.00 Lahka večerna glasba (nadaljevanje): Heidelberg: Pomladni sen, Middleton: The fantom, Brigade, Meyer-Kellmund: Dve pesmi, Meyer - Hellmund: Berceuse, Schmeling: Večer v Toledu, Puccini: Fantazija iz opere »Ma-dame Butterfly«, Mehul: Gavotte, Smith: Ruska pesem, Lovventhal: Olimpi-jadna koračnica 212 5 kc Varšava 10kW 10.15 Prenos iz poznanjske katedrale 15.00 Plošče 17.00 Poljuden koncert 20.30 Večerni koncert 22.45 Plesna godba 563 kc Miinchen 4kW 12.00 Promenadni koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Ura pesmi 20.15 Der Sonmvendhof (ljudska igra) Nato do 24.00 godba za ples 581 kc Dunaj 15kW 15.45 Popoldanski koncert 18.10 Koncert 20.00 Čas — Vreme 20.05 »Ljubavna noč«. Opereta 617 kc Brno 2 4kW 7.00 Iz Prage: Karlovarski koncert 9.00 Iz Bratislave: Nabožna glasba 11.00 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 12.00 Orkestr. koncert 16.30 Iz Prage: Koncert 19.05 Orkestralni koncert 22.20 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 635kc Langenberg 40 kW 9.05 Katol. jutr. slovesnost 12.30 Petje na prostem 13.00 Opoldan, koncert 16.30 Večerni koncert 20.00 Dekle iz Elizonda. Kom. opera v 1 dej. Jacques Offenbach 653 kc Zurich 0 7 kW 12.30 Koncert (Landlerji) 16.00 Koncert 20.00 Italijanske arije in pesmi 716 kc Berlin 4kW 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Iz Bavarske (plošče) 16.30 Koncert 17.00 Godba h čaju 20.00 Oddajne igre: »Der Feld-prediger« — Nato do 24.00 godba k plesu 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Služba božja iz Poznanja 12.20 Koncert na pihala 17.00 Poljuden koncert iz War-šave 18.35 Kramljanje: Vtisi iz Jugoslavije'*: 20.30 Večerni koncert iz K rakova 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 10.45 Promenadni koncert 12.30 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 20.30 Koncert 21 00 Ura švicarskih skladateljev 21.35 Orkestralni koncert 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 8.15 Evang. jutr. slovesnost 11.30 Spomin, slovesnost padlim TEMO Opoldanska podoknica (plošča) 14.30 Ura zborovskega petja 17.30 Iz Kassela: Koncert 20.30 Koncert Nato do 0.30 godba za ples (iz Berlina) 788 kc Toulouse 8kW 12.45 Orkester 13.00 Pesmi 13.15 Violinski solo 13.30 Nabožna glasba 20.30 Dunajski orkester ^mniiiti^ REPREZENTANCA RADIO TOVARNE INGELEN L JUBL J AN A* MIKLOŠIČEVA (»14-/1 FIGARO i" ZVOČNIKOM ki stane samo Din 690'— in je dika sobe in aparata. PRAVI LJUDSKI RADIO—APARAT je postal TRICEVNI INGELEN-APARAT tako zaradi svoje nizke cene. kakor tudi izbornega sprejemanja z znanim | ^imNM^nmm^mnM^nMMN^mmM^M^^ 20.45 Pesmi 21.00 Simfonični orkester 21.30 Fragmenti iz operet 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 7.00 Pristaniško slavje 9.20 Iz Bremena: Jutr. slovesnost 12.15 Iz Hannovera: Slavnostna ura: Svoboda in dolžnost 16.15 Iz Kiela: Orkestr. koncert 17.45 Popold. koncert 18.30 Iz Bremena: Mandolinski koncert 20.00 F-D-dur. Koncert 833 kc Stuttgart 4kW 11.00 Glasbena jutr. slovesnost 12.00 Promenadni koncert 15.30 Zabavni koncert 20.00 Vojaški koncert 21.00 Švabski večer 22.15 Godba za ples 878 kc Praga 5 kW 7.00 Karlovarski koncert 9.00 Iz Bratislave: Nabožna glasba 11.00 lz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 20.10 Koncert 21.20 Orkestralna glasba 22.20 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 896 kc Poznanj 15kW 10.15 Prenos iz katedrale 17.00 Plošče 19.00 Koncert umetnikov poznanjske opere 20.30 Prenos večernega koncerta iz Krakova 23.00 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 10.15 Prenos službe božje iz poznanjske stolnice 17.00 Koncert iz Varšave 20 30 Koncert iz Varšave 22.45 Koncert 1085 kc Konigsberg 4 9.00 Jutr. pobožnost 11.30 Spominska slavnost na 1annenbergu 13.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 20.00 »Eva«. Opereta v 3 dej. Fr. Lehar 22.00 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5 kW 7.00 Iz Prage: Karlovarski koncert 9.00 Služba božja 12.00 Iz Prage: Godba 16.30 Iz Prage: Orkestr koncert 22.30 Pren. iz Trenč. toplic 1140kc M.Ostrava 10kW 7.00 Iz Prage: prenos iz Karlovih varov 9.00 Iz Bratislave: Cerkvena glasba 19.00 Poljudna glasba 20.00Iz Prage: Koncert 22.20 Iz Bratislave: Koncert iz Trenč. toplic 1157 kc Leipzig 4kW 8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutr. slovesnost 11.30 Koncert 13.00 Plošče 15.00 Plošče (znameniti zbori) 17.00 Mandolin, koncert 18.00 Sonate 19.45 Baletna glasba 1184 kc Breslau 4kW 9.00 Jutranji koncert 11.00 Evang. jutr. slovesnost 11.30 Spominska slavnost na Tannonbergu 12.15 Koncert 15.25 Popoldanska zabava 20.00 Der Feldprediger«, ope-reia v treh dej. Ugl. Kari Millocken Ponedeljek, 527 kc Ljubljana 2 5 kW Xe oddaja 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Radio-jazz 18.30 G. Svetislav šumarevie pred.: Iz starega Beograda: Obstreljevanje v letu 1862. in 4 meseci prekega soda (2. del) 20.00 G. M. R. Stojanovič bere iz Herm. Sudermanna: Litvanskili povesti 20.30 Radijski kvartet ob sodelovanju ge. Lj. Slatin: Le-oncavallo: Bajazzo. Pesmi. Rahmaninov: Elegija, Mu-sorgsky: Kopak, Pesmi, Wagner: Waltherjeva hvalila pesem, Wagner: Isol-dina smrt 21.35 Čas. Dnevne vesti (Politika) 21.40 Citraški koncert, izvaja g. Ivan Skalar 22.30 Plošče 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.'15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Prosto za prenos 22.30 Dnev. in vremenske vesti 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16.40 Plošče 18.00 Lahka glasba iz Vilne 20.30 Koncert 22.45 Plesna godba 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 20.00 Večerni koncert 21.30 Ura komorne glasbe sodobnih komponistov 581 kc Dunaj 15 kW 16.00 Popoldanski koncert 17.45 Akademija 20.00 Čas — Vreme 20.05 Ogrska nar. glasba 21.15 Večerni koncert 617 kc Brno 2 4kW 16.30 Ženska ura 19.05 Iz Bratislave: Slovaški večer 635 kc Langenberg 40 kW 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Popoldanski koncert 20.00 Vojaški koncert 26. avgusta 653 kc Ziirich 0 7 kW 12.32 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert 17.15 Ženska ura 20.00 Koncert 21.10 Dunajske pesmi 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Kratkočasila ura (plošče) 17.00 Zabavna glasba 19.00 Slovanska zabavna glasba 19.30 Popotni vtisi iz Jugoslavije 20.00 Orkestr. koncert — Nato do 0.30 godba k plesu 734 kc Katovice 10 kW 16.20 'Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Wilua 20,30 Večerni koncert iz Varšave 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 20.30 Poljuden večer 20.15 Orkestralni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 16.15 Iz Stuttgarta: Koncert 20.00 Iz Stuttgarta: Komorna glasba 22j15 »Kabaret izvoljencev.: (plošče) 788 kc Toulouse 8 kW 12 45 Orkester 13.15 Španske pesmi 13.30 Solist, koncert 20.30 Harmonika 20.45 Fragmenti iz kom. oper 21.20 Simfonični orkester 806 kc Hamburg 4kW 20.30 Simfon. koncert 22.25 Koncert 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Komorna glasba za dva klavirja 527 kc Ljubljana 2 5kW Ne oddaja 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Dr. Mara Ilič govori o starih ruskih mestih in o poeziji ruskih legend 17.55 Radijski kvartet 20.45 Feldinaršal . Igra v 1 dej. Fr. Molnar 21.30 Zabavni koncert 878 kc Praga 5 kW 12.20 Koncert 13.55 Borza 16.00 Trg 16.30 Koncert 19.05 Iz Bratislave: Slovaški večer 20.30 Iz Brna: Radio-kabaret 22.20 Plošče 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20 30 Večerni koncert 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz Vilne 20.30 Koncert iz Varšave 22.45 Koncert 1Q85kcKonigsberg4kw 16.30 Zabavni koncert 20.05 Gostovanje komorne ruske igralske družine »Arlekin 21.10 Zabavna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestr. koncert 17,20 Komorna glasba 19.05 Iz Bratislave: Slovaški večer 20.30 Iz Brna: Radio-kabaret 1140 kc M.Ostrava 10kw 12.20 Koncert 19.05 Iz Bratislave: Slovaški večer 20.30 Iz Brna: Radio-kabaret 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče (iz ital. oper) 16.30 Koncert 20.00 Komorna glasba za pihala Do 24.00 godba za ples 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 21.00 Klavir 20.00 Cr. Sava Todorovič bere ruske novele 20.36 Ciganske pesmi. Godba Ante Grujiča 21.40 Čas. Dnevne vesti (Politika) 21.50 Recitacije iz humoristične poezije 22.15 G. Nikola Gošič, čl. beogr. nar. gled. bere Molierove Scapinove zvijače Torek, 27. avgusta more le tedaj razviti vso svojo silo in delovanje', ako so vsi njegovi sestavni deli najboljše kakovosti in popolnoma zanesljivi. Najvažnejši deli dobrega sprejemnega aparata so žarnice za sprejemanje. Osvežite Vaš stari aparat Vstavite še danes Philips »Mini iv a ti« žarnice PHILIPSOVA NORMALNA SERIJA PHILIPSOVA ČUDEŽNA SERIJA PHILIPSOVA SUPER SERIJA Zafitevafte pri Vašem radio trgovcu! 22.4.') Radijski kvartet ob sodelovanju g. prof. Jov. Mo-kranjea (cello): Charpen-tier: Impressions d'Italie: a) Serenada, b) Ob izviru, e) Ježa na mezgu, d) Na višavah. — Beethoven: Adagio cantabile, Turška koračnica, — Schumann: Večerna pesem, ~ Chopin: Valček (a-mol), Polo-neza 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 lhiev. in gospodarske vesti 20.15 Kulturne in druž. vesti 20.30 Prireditev hrvatske pevske zveze o priliki bivanja angl. pevcev v Zagrebu. Umetne in narodne pesmi izvajajo kmetski zbori iz zagrebške okolice 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plcšče 18.00 Poljuden koncert 20.00 Večerni koncert — Mozart 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Plošče 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Zabavni koncert 18.00 Klavirski koncert 20.00 500 let ogrske pesmi 21.00 Iz Saizburga: Mozartova serenada 581 kc Dunaj 15kW 16.0.) Popoldanski koncert 19.55 Čas — Vreme 20 25 Groteske 21.00 lz Saizburga: Serenada 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Orkestralni koncert 16.30 Iz Prage : Popold. koncert 19.05 Orkestralni koncert 635kc Langenberg 40kW 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Popoldanski koncert: operetna glasba 20.00 Večerni koncert 21.00 Iz Saizburga: Serenada 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 13 32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Kmelska pesem v raznih stoletjih 21.00 Iz salzburških prireditev: Serenada 716 kc Berlin 4kW 14.00 Glasba iz Dunaja (plošče) 16.00 Orkestralni koncert 20.00 Koncert berlinskega učiteljskega pevskega zbora 21.30 Solist, koncert 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 19.20 Koncert 20.00 Večerni koncert iz Varšave in Saizburga 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Literarne pol ure 21.00 Iz Saizburga: Mozartova Serenada 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.30 Poljudna glasba (plošče) 16.15 Koncert 20.00 Koncert 31.00 Prenos iz Saizburga 22.00 »V deželi tanga« (iz Kas-sela) 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Simfonični orkester 13.15 Pesmi 13.30 Solistični konc.M 20 30 Koncert (plošče) 21.00 Fragmenti iz oper (prireja »Philips«) 21.30 Orkester 21.45 Plesna godba 806 kc Hamburg 4 kW 18.15 Veseli zvoki 20.00 Koncert na ljudska godala 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.00 Iz Saizburga: Serenada 878 kc Praga 5 kW 12.20 Iz Brna: Koncert 13.55 Borza 16.00 Trg 16.30 Koncert 17.00 Orkestralna glasba 20.00 Poljuden večer 21.00 Prenos iz Saizburga: »Serenada«. Dunajska filharmonija 22.20 Poljudna glasba 527 kc Ljubljana 2 5kW Ne oddaja 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.00 Gdč. Jel. Bilbija bere pripovedke za malčke 17.25 Radijski kvartet 18.25 G. Antonijevič, čl. beogr. nar. gled. bere iz povesti Dragiše Vasica 20.00 G. dr. Aleks^ Ovetkovič govori o higieni pri jedi in pijači v poletnih mesecih 21.30 Koncert jugoslov. glasbe — Sodelujejo: ga Frida Bi- 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Poljuden koncert (iz Varšave 19.20 Glasben vložek 20.00 Večerni koncert (Mozartova dela) 22.45 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 17.00 Plošče 18.00 Koncert iz Varšave 20.00 Koncert iz Varšave (Mozartova dela) 1085 kc Konigsberg 4 16.00 Zabavna glasba 20.00 Orkesir. koncert 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestr. koncert 16.30 lz Prage: Orkestr. koncert 20.05 Vojaška godba 22.20 Iz Prage: Poljudna glasba 1140 kc M.Ostrava 10kW 12(20 'Koncert 20.00 Koncert skladb 14. \Vol!'a 2.0.25 Poljudna glasba 21.00 lz Prage: salzburški festival 22.20 lz Prage: Poljudna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Nem. nar. pesmi 20.00 Ruske pesmi in klavirska glasba 21.00 Iz Saizburga: Serenada Nato do 24.00 Plesna glasba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavna glasba 21.15 Zabavne zgodbe nički (petje, gg. Vladimir Slatin (violina) in Lovro M a tačic (klavir) 21.30 Čas. Dnevne vesti (Politika) 21.50 Čašica čaja. Kom. v 1. dej., nap. V. Drost 22.20 Radijski orkester 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.15 Kulturne in druž. vesti 20.30 Prenos 22.30 Dne v. in vremenske vesti 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče Sreda, 28. avgusta 18.00 1'opoldanski koncert 20.30 Solistični koncert 22.45 Plesna godba 563 kc Munchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16. Zabavni koncert 20.00 Deset deklet in en moški. Opereta 21.40 Koncertna ura 22.45 Godba za ples 581 kc Dunaj 15 kW 15.30 Popoldanska glasba 20.00 Čas — Vreme 20.05 Arije 20.30 Koncertni večer 21.30 Lahka večerna glasba 617 kc Brno 24kW 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert 17.45 Nemško oddajanje (koncert) 19.05 Iz Prage: Koncert češke filharmonije 635kc Langenberg 40kW 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Popoldanski koncert 20.00 Večerna glasba 21.00 Vesela sreda 653 kc Ziirich 0 7 kW 12.32 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert ' 20.00 Večer Hanza Reinharta 716 kc Berlin 4kW 14.15 Orgle v kinu in cerkvi (plošče) 17 00 Orkestralni koncert 19.35 Zabavne pesmi 20.30 Gogolj, »Revizor«. — Nato do 0 30 godba k plesu 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Popoldanski koncert iz Varšave 20.30 Večerni koncert iz Varšave 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče 20.30 Simfonični koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.15 Iz Verdijevih oper (plošč.) 16.15 Iz Stuttgarta: Koncert 20.30 Stara domača glasba 22.«) Iz Stuttgarta: Ogrska narodna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Orkester 13.15 Tango s petjem 13.30 Solist, koncert 20.30 Dunajski koncert 20.45 Pesmi 21.00 Simfonični orkester 21.30 Fragmenti iz operet 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Kiela: Operne uverture 17.00 Pesmi dela 20.00 K 180. rojstnemu dnevu Gotheja 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Prcmenadni koncert 16.15 Popoldanski koncert 20.30 Pozdravni večer ob 68. zboru nem. katolikov 22.00 Ogrska narodna glasba 878 kc Praga 5 kW 13.55 Borza 16.00 Trg 19.05 Koncert češke filharmonije 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20 30 Večerni koncert 23.00 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz Varšave 527 kc Ljubljana 2 5kW NTe oddaja 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 G. Gustav Krklec: Moja pot po Črni gori 18.00 Radio-jazz 20.00 G. Simeon Vereščak, ing. agr., govori o vzrokih svetovne poljedelske krize 20.30 Ciganska godba Ante Gru-jiča 21.30 G. Sava Todorovič bere anekdote iz življenja znanih osebnosti 22.10 Radijski kvartet. Sodeluje g. dr. D. Gerasimenko i(klavir): I)ebussy: Petite Suite: a) En Bateau, b) Cortege, c) Menuett, d) Ballet. — I)ebussy: Ra-vel Chapin, — Puccini: La fille du Far-West, operna fantazija 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13445 Dnevne in gospodarske vesti 19.15 Kulturne in družabne vesti 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Dnev. in vremenske vesti 21.40 Lahka večerna glasba 20.30 Koncert iz Varšave 22.45 Koncert 1085 kc Konigsberg 4kW 16.15 Zabavna glasba 18.30 Gothejevske pesmi 20.00 Lisice v kurniku. Veseloigra v 3 dej. 22.30 Godba za ples 1139 kc Košice 2 5 kW 12.05 Koncert 17.20 Koncert 19.05 Iz Prage: Koncert Češke filharmonije 1140 kc M.Ostrava 10kW 12.20 Plošče 19.05 fz Prage: Koncert češke filharmonije 1157 kc Leipzig 4 kW 11.30 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Slavje v Gothejev spomin 22.30 Orkestralni koncert 1184 kc Breslau 4kW 17.00 Goethejevske pesmi sodobnih komponistov 19.25 J. W. Goetheju 20.15 Dan genija 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 18.00 Poljuden koncert 20.30 Koncert iz Rekiertskega vrta 22.45 Plesna godba 563 kc Munchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Ura domače glasbe 20.00 Večerni koncert 581 kc Dunaj 15 kW 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Čas — Vreme 20.05 Koncert dun. simfoničnega orkestra 22.00 Večerni koncert 617 kc Brno 2 4kW 17.45 Nem. oddajanje (koncert) 19.05 Orkestralni koncert 20.25 Komorna glasba 21.00 Slovaški večer 635 kc Langenberg 40kW 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Popoldanski koncert 20.00 Poletni koncert 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 13.32 Borza Četrtek, 29. avgusta 959 kc Krakov 15kW 1140 kc M.Ostrava 10kw 16.00 Koncert 20.00 Koncert -— Ruska glasba 20.30 Slovanske pesmi 21.20 Joh. Strauss — Lehar — Kalman 716 kc Berlin 4kW 14.00 Umetnost in zabava (plošče) 17.00 Zabavna glasba 20.00 »Madame Butterfly« Nato do 0.30 godba k plesu 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 20.30 Večerni koncert iz K rakova 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče 20.30 Večer Rich. Wagnerja 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Zabavni koncert (plošče) 16.15 Koncert 20.00 Poulična popevka 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Orkester 13.15 Pesmi 13.30 Solist, koncert 20.30 Koncert. Pesmi 20.45 Vojaška godba 21.30 Tango 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.30 Iz Kiela: Kornetnikvartet 20.00 > Herr Bummerlunder ?. Ljudska komedija 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Iz Frankfurta: Poulična popevka 0.30 Italijanska noč 878 kc Praga 5 kW 12.20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 16.00 Trg 16.30 Vojaška godba 19.05 Poljudna glasba 20.25 Koncert 22.20 Plošče 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Poljuden koncert (iz Varšave) 20.30 Klavirski koncert. Deme- trieseu 21.30 Pevski koncert 17.00 Plošče 18.00 Koncert iz Varšave 20.30 Koncert 22.45 Koncert iz restavracije 1085 kc Konigsberg 4kw 16.30 Zabavni koncert na pihala 21.05 Nordijske pesmi 21.40 Komorna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestr. koncert 20.30 Koncert 21.00 Tamburaši 527 kc Ljubljana 2 5kW 17.00 Reproducirana glasba 19.00 Gospodinjska ura 19.30 Barcelona in okolica, predava g. Bonač 20.00 Pevski koncert malega zbora »Ljubljanskega zvona«: I. Moški zbor: 1. O. Dev: Pastirc pa pase ovce tri, 2. Spev ptičke pojo, 3. Spomlad pa luštno je 4. Vigred približa se, 5. J. Prelovec: Oj Doberdob, 6. O. Dev: Sem šel čez gmajnico. — II. mešani zbori: 1. O. Dev: Pojdem v rute. 2. Oj tam za goro. 3. Po zimi pa rožice ne cveto, 4. Barčica, 5. M. Hu-bad: Je dro ustno poleti, 6. St. Pirnat: Gor čez iza-ro, 7. Dr. Fr. Kimovec: Marko skače. — Uvodno besedo govori pevovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec 21.00 Koncert Radio-kvarteta: Večer slov. skladateljev: 1. Ipavic: Serenada, 2. Vo-larič: Pesem, valček, 3. Kogoj: Adagio, vijolina solo, 4. Jeraj: Ob Sori, valček. 5. Novak: Noctuj-no, cello solo, 6. Bravni-čar: Valse dolente, Valse triste, 7. Tome: Rondo za 2 vijolini in klavir 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 Gospodinjska ura 18.00 Radijski kvartet 20.00 G. dr. J. Mušič govori o izdelovanju sere 20.30 G. J. Antonijevič čl. beogr. opere: Delibes: La Sour- 12.20 Koncert 19.05 Plošče 20.30 Komorna glasba 21.00 Poljudna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Dunajski valčki 1184 kc Breslau 4 kW 16.30 Zabavni koncert 20.00 Madame Butterflv; ce, baletna suita: a) Pas des echarpes, b) Andante, c) Variation, d) Danse circasšienne. — Operne arije. — Borodin: Pesem Igorova. — Rimski j-K oy-zakoff: Polet čmrljev. — Pesmi. —' Uhrbach: Vo-čer pri Lisztu 32.00 Čas. Dnevne vesti (Politika) 22.20 Izleti na Savi in Dravi ('Milanče Cincarče) 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gospodarske vesti 20.30 Kulturne in druž, vesti 20.35 Moderna slovanska pesem Sodelujeta: koncertna pevka Lidija Vedral iz Ljubljane (alt) in prof. Srečko Kumar (klavir): Konjovie: Chanson, Pavči: Uspavanka, Lajovic: a) Iskal sem svojih mladih dni, b) Romanca, Škrjanec: a) Beli oblaki, b) Vizija, Novak: a) Balada iz gora, b) Ciganska melodija, Krička: Albatros, Jirak: Chanson d' amour, Musorgskij: Uspavanka Smrti, Gnjesiu: Edino dobro, Prokofiev: a) Solnčni spomini, b) Si-voski kralj 31.30 Dnev. in vremenske vesti 22.00 Lahka večerna glasba 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16 30 Plošče 18.00 Mandolinski koncert 20.30 Simfonični koncert 563 kc Miinchen 4kW 12.50 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert Petek, 30. avgusta 17.10 Koncert 18.05 Figarova svatba. Opera. Ugl. W. A. Mozart 21.30 Ljudske pesmi za mešan zbor 581 kc Dunaj 15 kW 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Iz Salzburga: Der Rosen-kavalier, — Nato večerni koncert 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Koncert 16.30 Komorna glasba iz Prage 21.00 Poljudna glasba 22.20 Iz Prage: Poljudna glasba 635 kc Langenberg 40kW 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Domača glasba 20.00 Porenje 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert 17.45 Dancing (plošče) 20.00 Stari italijanski mojstri 20.30 Italijanske arije in narodne pesmi 21.20 Zabavna glasba 716 kc Berlin 4kW 14.00 Iz ital. in nem. oper (plošče) 16.30 Iz Španije 19.00 Ogrska nar. glasba 21.00 Komorna glasba 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Poljuden koncert iz Varšave 19.20 Koncert s poljudnim sporedom 20.30 Simfon. koncert iz Varšave 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče 16. Jan Sibelius 19.00 Iz Bremena: Tiho pojte ... 20.00 Koncert za konec tedna 833 kc Stuttgart 4kW 15.00 Zabavni koncert 16.30 Koncert 20.00 Pester večer 878 kc Praga 5 kW 12.20 Iz Bratislave: Končen 16.30 Jazzband 19.20 Prenos iz praške opere: Nimfa. Opera A. Dvoraka 22.25 Jazzband iz Joachvinsthala 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 19.20 Mandolinski koncert 20.30 Poljuden koncert (iz Varšave) 22.45 Radio-kabaret (plošče) 24.00 Nočni koncert (prireja Philips) 959 kc Krakov 15 kW 16.3(1 Plošče 20.30 Koncert iz Varšave 22.45 Koncert iz restavracije 1085 kc Konigsberg 4kw 15.30 Zabavna ura za deco Nato zabavna glasba 20.00 Velik pester večer 1139 kc Košice 2 5kW 12.00 Koncert 19.00 Prenosi iz Prage 22.25 Iz Prage: Prenos iz Joachvmsthala 114Qkc M.nstrava10kW 12.20 Orkestr. koncert 22.25 lz Prrge: Koncert iz Jo-achimsthala 1157 kc Leipzig 4kW 12,00 Plcšče 16.30 Koncert 20.00 »Ali je g. Brown obsodbe vreden? S'ušna igra. Re-priza Do 0.30 Godba za ples 0.30—1.30 Noč. glasba (plošče) 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Večerna zabava 22.30 Godba za ples. Jazz Kupon val-Zagreb 973 Kiloherzov. Zdaj nanesem 973 na navpični premici, da sečem krivuljo. Od te nove točke na krivulji pa zarišem zdaj vzporednico k navpični premici do vodoravne premice, ki jo sečem v točki 29. Ta mi zdaj že pove, na koliko stopinjo moram nastaviti kondenzator, če hočem slišati Zagreb. Če postopamo pri risanju dokaj točno, dobimo tudi zelo točne rezultate. Zelo priporočljivo je sukati gumb, odn. kondenzator fino in počasi, tem lepši rezultati se obetajo. Zlasti je to potrebno pri aparatih, ki imajo več gumbov za uravnavanje sprejema. Ponajveč najdemo 2 ali 3 gumbe na čelni plošči, kjer pa 3. gumb pri iskanju postaj večinoma ne pride v poštev. Če služita 2 gum- ba za uravnavanje sprejema, napravimo tudi za drugi kondenzator slično skrižaljko kot za prvega. Mesto po Kiloherzih, smo prej ločili postaje po valovnih dolžinah, kar se vedno bolj opušča. Skrižaljka z valovnimi dolžinami je v bistvu popolnoma ista, mesto Kiloherzov nanesem pač na vodoravni premici valovne dolžine v obsegu 200—600 m. Krivulja bo slična,. samo obrnjena bo. Valovne dolžine so tudi navedene v seznamu radio-oddajnih postaj. Če pa nimamo tega seznama postaj ravno pri roki, so navedeni Kilocikli in valovne dolžine tudi pri vsaki postaji v sporedu programov. Razvoj radia na Danskem. Danska ima, dasi je ena najmanjših državic v Evropi, že krasno razvito radio-organizacijo. Prve radio-oddaje so se vršile že leta 1922., nakar so rastle organizacije radio-poslušalcev kakor gobe po dežju; te organizacije so si hitro zgradile iz-prispevkov organiziranih članov last-n e oddajne postaje, ki so jim prenašale vse užitke .dobrega radio-programa. PrVe poštne oddaje so se izvedle v radio-postaji L y n g b y. Toda kmalu se je izkazalo, da imajo tako postaja, kakor tudi studio še mnoge nedostatke. Zato so se nekatere privatne tvrdke odločile, da bodo v Kopenhagen-u zgradile moderno oddajno postajo. Hkrati je pa tudi vojaška oblast začela graditi svojo oddajno postajo v Ryvang-u. Toda kljub temu je bilo oddajanje še dokaj pomanjkljivo. Še štirikrat so potem prezidavah postajo, ko je končno v aprilu 1926. vzela radio država v svoje roke, zakonske določbe pa je izvedlo ministrstvo za javna dela. Tehniško vodstvo je prevzela poštna direkcija, uprava pa, ki je imela skrbeti tudi za program, je bila podrejena radio-svetu, ki je sestojal iz 9 strokovnjakov. Na ta način so upali, da bodo zvišali število naročnikov vsaj na 100.000. Ta korak .je imel v resnici velike uspehe Število naročnikov je začelo silno rasti, tako da je prekoračilo vsako pričakovanje in danes je v Danski že nad 230.C00 radio-naročnikov. Radi tega so v zadnjih 2 letih zgradili še dve novi postaji, eno krajevno oddajno postajo za Kopenhagen in znano postajo v Kalundborgu. I. F/ P. Oddajna postaja za policijskega zdravnika v Groningen-u na Holandsksm. Iz Groningena v Holandiji poročajo, da je sklenil občinski svet v Groningenu, da bo dal zgraditi majhno oddajno postajo na kratke valove nalašč samo za policijskega zdravnika. To pa zato, da ga bodo lahko vedno obvestili, četudi bi potoval kje v avtomobilu. Najprej so seveda preizkusili uporabljivost tega aparata in so dognali, da bo aparat v okolišču 60 km prav dobro deloval. Izveden bo pa načrt takole: V avtomobilu policijskega zdravnika bo vstavljena posebna sprejemna postajica za kratke valove. Če se bo torej •zdravnik vozil kje v okolici v svojem avtu, ga bedo enostavno brezžično poklicali in aparat mu bo to glasno zaklical na uho. Če bi pa slučajno zapustil avto, se bodo klici postaje enostavno z relejem prenesli na hupo, ki bo trobila toliko časa, dokler ne bo za te zvedel zdravnik. Na ta način bo vedno obveščen v najkrajšem času ter se lahko napotil brez vsake zamude na odkazano mesto. Spored slušnih iilmov za Byrda. Ob priliki redne letne skupščine delničarjev Pčiramount-Famous-Lasky Corporation se je oddajal preko KDKA (Pittsburgh) za Byrda in njegove tovariše poseben spored. Glasba nekaterih govorečih filmov, ki so se predvajali navzočim, se je oddajala na južni tečaj. Različne znane osebnosti so imele nagovore obema filmskima operaterjema Byrdove ekspedicije, Willemu van der Veer in Joe Ruckerju, pri čemer se je izrazilo upanje, da re bo na tečaju zbralo in na filmskem traku ohranilo mnogo zanimivega. t Oddajne postaje za misijone. Kakor poročajo iz Italije, so dobili konstruk-terji vatikanske radio oddajne postaje nalog, naj izdelajo načrt za večje število enostavno up.av-ljivih in sigurno delujočih prenosnih oddajnih radio postajic na kratke valove. Te postaje bodo uporabljali misijonarji v misijonih v Afriki in Kitajski. Na ta način bodo imeli misijonarji možnost, da bodo ostali v medsebojnih stikih, kakor tudi v stalnih zvezah s svojimi predstojniki in glavnim vodstvom misijonov. Prav tako nameravajo zgraditi v obeh teh velikih misijonskih deželah močne sprejemne postaje, ki bodo z lahkoto sprejemale papeško oddajno postajo v Rimu. Od tod pa bodo dobivali misijonarji v vse province s pomočjo oddajnih postaj na kratke valove direktna poročila iz Rima. Markiz Marconi se je sam osebno lotil izvedbe tega jiačrta. Baje bodo v kratkem te postaje že začeli graditi. Število radio-poslušalcev na Švedskem. Število radio-naročnikov na Švedskem stalna raste; tako je bilo julija t. 1. na Švedskem 412.000 naročnikov, ali 67 naročnikov na 1000 prebivalcev. V teku zadnjih 3 mesecev pa se je priglasilo 11.415 novih naročnikov. Kakor vse kaže, je tam kljub poletju krasna sezija za radio. I. F. P. Radio Ljubljana UST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NiAČRT OVITKA IN VINTETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ) šesteletetronski Rjll)IOJV£ z elektronkami z zaščiteno mrežico! Vsa Evropa, kakor tudi i3venevrops1ce postaje v zvočniku! /e šžirielekironslci RJimONE Za priklop na izmenični tok. Sprejema vse postaje valovnih dolžin 12—3500 m v zvočniku! ^ Aparat bre3 akumulatorja in brez baterij! Izredna selektivnost, čistost in jakost glasu Vprašajte tudi za najfinejši sodobni aparat z okvirno anteno! To je univerzalni Vodilni aparat bodoča