AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN m LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 1, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV, Frank J. Lausche Volivni odbor, pozor! Kakor delajo z volivnimi kočami oziroma volivnimi prostori, je pa že naravnost škandal. Volivci nikdar ne vedo, kje bodo volili. To opazujemo že par let zlasti v 23. vardi. Na vsak volivni dan nas ljudje vprašujejo, kam naj gredo volit. Pri zadnjih volitvah so. volil i Jjfini_ in; tam^ poprej nekjfe drugje, še prej zopet drugje. Mi jim ne vemo svetovati, ker pač ne vemo za volivne prostore. Po našem mnenju so volitve zelo važna zadeva in državljanom se pripoveduje, da je to ena najbolj važnih zadev državljanstva. Pa izgleda, da vlada ravno glede tega največja nemarnost. Naj bi volivni odbor dobil kak stalen prostor, da bodo ljudje vedeli, kam naj gredo volit, ali pa naj bi pravočasno razglasil za vsak pnecinkt, kje se bo volilo. Dokler so bile volivne koče, so jih postavljali vsaj vedno na eno in isto mesto. Zdaj so pa večino tistih koč odpravili in prenašajo volivne prostore kot mačka mlade. Marsikak volivec je tako razkačen, ko zaman išče svoj volivni prostor, da gre domov, ne da bi volil. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi se v tem oziru napravil enkrat red. Tukaj bo pa nekaj narobe Yatesville, Pa. — V tem mestu bodo imeli državljani veliko zabavo do novembrskih volitev. Zabava bo pa tudi na. domu kandidatov, ampak vse drugačna, če kaj vemo. Dominik Mirabelle je bil namreč nominiran za župana rut republikanski listi, njegova žena. Hoz-tka pa. na demokratski. Josephine Bell in Lucy Allesandro, obe re-pub likanki, k an d i dir ata proti svojima možema, Johnu in Louisu za mestno ' zbornico. Pasquale Acierno je bil nominiran za šolskega direktorja republikanski listi, njegova žena Lena pa za isti urad na demokratskem, tiketu. Kako je javna kampanja, si lahko mislimo, ampak kako se vrši kampanja doma, si pa niti misliti ne upamo. v ---0-- Požar je uničil v Newburghu tovarno; škodo cenijo nad $2,000,000 h? dopoldne {Si AVi,tovarni Na- ii rAiumin™ co., S do, Tov»rnaima Pederalni ? °»njeg:asni od-Iptie ak°J preiskovati Njih P°Žara- ki 3'e bil v zgodovini Cle- ^ Soo i>ilneluVCev in usluž-% J0 ežati iz tovarne sŽd°Zdaj t V nm° §tiri osebe v>hitlrJset Požarnih »>uri°na lice ™sta, % ah »Pravili ogenj % ^ Polic,-j „ !thDožar., , se zanima vVla«ti zato, ker J*fetal? aluminiJe- H wotorje in A v za armadne Iz raznih naselbin Martin Senica je bil" v petek še na svojem delu, kjer pa mu je postalo slabo in, ko se je odpeljal domov, na 6058 So. Tal-man Ave., je tamkaj kmalu nato nanagloma izdihnil. Doma je bil iz Obrha pri Toplicah ter star 58 let. V Ameriki je bil 40 let. Tukaj zapušča ženo, tri sine, dve hčeri in eno sestro; v Evropi pa tri sestre in enega brata. Chicago, 111. — Zadnji petek si je smrt izbrala kar dve žrtvi med tukajšnjim slovenskim živ-ljem. Prvi, po katerem je zamahnila, je bil John Oman, ki je umrl v bolnici. Druga njena žrtev pa je bil Martin Senica. John Oman je bil doma iz Ko-krice na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 35. leti. Zapušča enega sina in eno hčer tukaj, v Evropi pa šest sester in tri brate. HESS BI SE ZDAJ RAD VRNIL DOMOV PODA OPERO 'Cigan baron' AMERICAN HOME Lausche ima 21,000 glasov večine. Relif je bil poražen VEHOVEC IN AREZONE NOMINIRANA ZA COUNCIL V 32. VARDI Županski kandidati so dobili sledeče število glasov: Frank J. Lausche_______68,013 Edward Blythin________ 46,973 Martin L. Sweeney______ 32,296 Arthur H. Day_________ 29,890 Arnold Johnson, komunist 1,480 lih je bil na drugem mestu. Predlog za relif in bondi za mostove je vse prepadlo. Oba predloga sta potrebovala 65%. glasov, pa nista dobila niti navadne večine. Kar se tiče volitev v mestno zbornico, so važne samo v 32. vardi. V 23. vardi sta bila samo dva kandidata, torej sta oba no-minirana; v 10. vardi sta nomi-nirana Pucel in Schultz, v 23. Kovačič in Novak, v 28. je bil kandidat samo sedanji councilman Lucak. V 32. vardi, kjer je kandidiralo 10 kandidatov, je bil nominiran sedanji councilman Vehovec z 2,869 glasovi drugi je Carmen Arezone z 1,700 glasovi, tretji je bil Poznik z 1,648 glasovi. Mirko Rotar je dobil 7.7 glasov. V 15. vardi, kjer je tudj precej slovenskih glasov, sta bila ncminirana Rogers in Heffer-nan. Bivši okrajni sodnik Frank J. Lausche, demokrat in sedanji župan Edward Blythin, republikanec, sta bila včeraj nominirana v primarnih volitvah za župana v Clevelandu in bosta šla na glavne ali ožje volitve 4. novembra. Še nikdar v zgodovini Cleve-landa ni volilo povprečno takt malo število volivcev. Toda vendar So te volitve dokazale, da hoče imeti Cleveland čisto in pošteno vlado, kjer raketirji ne bode imeli besede. To so pokazali volivci s tem, ker so dali tako sijajno število glasov sodniku Lau-schetu, ki je kot znano tako strogo preganjal hazard ne igralnice Volivci niso nasedli takim va-dam kot je bingo, kot jih je ponujal kongresnik Sweeney, ki je znan nasprotnik Rooseveltove inozemske politike. S porazom Sweeneya je Cleveland dokazal, da stoji trdno za Rooseveltom. Sweeney je za Laluschetom skoro za 34,000 glasov. Lausche je zmagal v 18 var-dah, župan Blythin v 9 vardah, V 23. vardi, precinkt A, kjer je bil Lausche rojen, mu je dal 255 glasov in samo 13 jih je bilo proti in sicer jih je dobil Sweeney 7, Day 5 in Blythin 1. Tako in tudi večjo večino so mu dali vsi slovenski precinkti. V vseh mestnih precinktih; kjer so v premoči razne narodnostne gruče je dobil Lausche ogromno večino glasov, dočim so šli takozvani irski in zamorski za druge kandidate. Kam bodo šli pri novembrskih volitvah Sweeneyevi in Dayevi glasovi, je zdaj vprašanje. Sodnik Lausche, ki se je ob enajstih na radiju zahvalil za tako sijajno zaupanje, ki so mu ga izkazali volivci, je povabil kandidate, kj niso bili nominirani, naj vzamejo v poštev principe, na podlagi katerih on kandidira. Tudi Blythin je govoril in izjavil, da bo vodil intenzivno kampanjo ter je izrazil prepričanje na končno izvolitev jeseni. Ameriška delavska federacija, ki je podpirala Daya, je dobil včeraj veliko klofuto ker je njen kandidat prišel na cilj komaj četrti. CIO je pa podpirala Lau-scheta in se sedaj veseli sijajne zmage. Toda Lausche je pokazal veliko moč tudi v republikanskih vardah, ker je zmagal v 18 izmed 33, izgubil je samo dve, a v osta- Papež prosi za Rim Vatikan, 30. sept. — Iz Vatikanskih virov se poroča, da je papež Pij XII. apeliral na predsednika Roosevelta, naj posreduje pri Angležih, da ne 'bodo bombardirali Rima. Izropana brivnica John Dane, ki ima brivnico na 15614 Waterloo Rd. naznanja, da so v noči od pondeljka na torek vlomili tatovi v njegovo podjetje in odnesli razen stolov vse: škarje, brivne britve, glavnike, milo in 30 steklenic lasne tonike. Dane in njegov pomočnik Peter Adams sta si morala včeraj zjutraj izposoditi brivne britve, da sta mogla ustreči jutranjim odjemalcem. Nov grob Včeraj zjutraj je umrl Filip Gozian, rodom iz Macedonije, stanujoč na 1582 E. 33. St. Star je bil 53 let, zapušča ženo in štiri otroke. Vodil je slaščičarno na 8419 Quincy Ave. Pogreb bo v četrtek ob eni popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save. premirje z Anglijo m da bi moral biti kot tak izpuščen, ali vsaj zamenjan za kakega ujetega Angleža. " Toda angleške oblasti smatrajo Hessa za navadnega ujetnika, brez kake politične ali diplomatske misije in da bo ostal do konca vojne v angleškem ujetništvu. London, 30. sept. — Rudolf Hess, eden izmed glavnih naci-jev, ki je v maju pribežal z letalom v Anglijo, sedaj zahteva, da se ga takoj pošlje nazaj v Nemčijo. Hess smatra, da je bil poslanec nemške vlade, da napravi Vstaja proti Nemcem se širi preko vse Evrope Washington, 30. sept. — Državni oddelek ameriške vlade dobiva iz zanesljivih diplomatskih virov poročila, da se širi proti Nemcem v zasedenih ozemljih vedno večji odpor, ki postaja za nacije že zelo važen in resen problem. Iz Jugoslavije se poroča o vidni revolti proti nemško-itali-janskemu režimu. Nemiri v <5e-hoslovaški in Norveški kažejo tudi na javni upor. Po vsej zasedeni Franciji so sabotaže proti nacijem na dnevnem redu. V Belgiji in Nizozemski izvajajo delavci pasivno rezistenco v tovarnah. K temu odporu največ pomaga odpor ruske armade, ki je dokazala, da nemška armada ni nepremagljiva, ki je prej s tako naglico poplavila vso zahodno Evropo in Balkan. _/i___ Lep fižol naprodaj če bi katera gospodinja želela kupiti koksar fižol za prezer-viranje, naj se zglasi pri Tončki Jevnik na 61. cesti. Tukaj boste zvedele za ceno in lahko fižol naročile. Prva obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušni-ca za pokojnim Frank Verbičem iz Luther Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. --o- 15 let stara dvojčka sta se poročila Albuquerque, N. M. — Mrs. Margaret Rymes je šla na sod-nijo in zahtevala, da oblasti razveljavijo poroko nje dveh sinov, Ivana in Irvina, dvojčka, ki sta stara komaj po 15 let. Dvojčka sta poročila dve sestri, 14 letno Margaret in 15 letno Frances Gleason. Fanta sta z dekleti ušla v bližnje mesto in se poročila. Oče nevest je rekel, da nima nič proti poroki, a mati ženinov je huda. Vsi štirje otroci žive zdaj prj starših. Zaroka Mrs. Antonia Rosman, 3528 E. 80. St. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Ann z Mr. Joseph Zawicki, 4945 E. 108. St., Garfield Heights. Bilo srečno! Dar za kampanjo Mr. in Mrs. Antoft Svete, ki vodita grocerijo na 1184 E. 60. St., sta darovala za Lauschetovo kampanjo $2. Lepa hvala. GLASBENA MATICA 5. OKTOBRA Sinko je! Dr. in Mrs. Anthony Skur, 18223 La Salle Ave. se veselita novega naraščaja v družini. Kupili so-namreč zopet krepkega sinčka. Mr. in Mrs. Jacob Jančar iz Newburgha, sta tako postala že devetnajstič stari oče in stara mati. Naše čestitke! Obisk iz Minnesote Včeraj sta nas obiskali dve Slovenki iz Chisholm, Minn., Mrs. Mary Mlakar in Mrs. Mary Medved. Mrs. Mlakar se želi tem potom zahvaliti zlasti prijaznim Ložanom, ki so ji izkazovali za časa njenega bivanja tukaj toliko prijaznosti. truke. škode na poslopju je za $1,-500,000, na opremi pa za $500,-000. škodo krije zavarovalnina. Zgorelo je staro in novo poslopje, ki je bilo izgotovljeno komaj pred par tedni. Tovarna je nedavno dobila od North American Aviation Co. za $5,000,000 naročil. Vodstvo družbe pravi, da bo tovarna v treh tednih zopet začela z obratom v novem prostoru, toda še ne ve kje. Goreti je začelo v lesenem poslopju ,katerega streha je bila krita s smolnatim papirjem. Namah je bilo vse poslopje v plamenu, ki se je naglo razširil tudi na novo poslopje. Okoliške stanovanjske hiše so bile v nevarnosti, da se vnamejo, ker je mdčna južna sapa nosila iskre proti njim. Zato so ognjegasci namerili močne curke vode v to smer in obvarovali hiše. lo v uradu nobenega stola na razpolago. Svak Bili je odstranil vse. "Bom pa podjetje zunaj pike-tirala," je rekla odločna ženica. "Ne bo potreba," ji je pojasnil svak Bili, "ker sem brata oziroma tvojega soproga odslovil." Mrs. Peter je odšla in išče moža, ker hoče na vsak način videti Kalifornijo. ^bp^MOŽA OB DELO, KER L ANARjA ZA KALIFORNIJO St^10— Edvard C' nj6); Vegova žena SS4liSIak Pa ^V 1 naz&jstole i£h°tel dati ženi 1 C tV Kemijo. S 4dnlrazen-že- Sl><*len kjer je bi] "V m se vse" (• X JU .' da bo sede. V 31 bo dal Podjetja je iti H £ a10 tolikc 15 I>li u a>ov, ke! V4S* v Ponde- Ml s^rajk, ni bi- -u- Roosevelt namerava raztegniti socialno varnost na 40 milijonov oseb Washingtonu, 30. sept. — Predsednik Roosevelt je danes naznanil, da namerava administracija raztegniti program socialne varnosti z namenom, da se odvrne inflacija in da se stabilizira razmere po končanem obrambnem pfogfamu. Roosevelt namerava v kratkem priporočiti kongresu, naj raztegne starostno pokojnino za 40 do 80 milijonov oseb. Ako se bo pa to izvedlo, bo treba dvigniti davke na zaslužek. Istočasno je predsednik izjavil, da bo dala vlada večjo federalno pomoč revnejšim državam. _rt___ Italijani so bombardirali jugoslovanska mesta in vasi ob Jadranu London, 30. sept.—Sem došla poročila javljajo o terorizmu, revoluciji in nemirih po raznih krajih Jugoslavije. Rusko radijsko poročilo trdi, da je italijanska bojna mornarica obstre-ljavala razne vasi na jadranskem obrežju, v Črni gori in drugod, kjer se je bil narod uprl in pobil mnogo italijanskih garnizij. Bombe so metala tudi italijanska letala. Poročila zatrjujejo, da je morala poslati Nemčija nadalj-nih 45,000 vojakov v Srbijo, da vzpostavi red. Srbski četniki so razbili železniško progo, ki pelje iz Beograda v Niš. Lausche in Blythin sta bila nominirana Bs> zmagujejo pri Leningradu t!HCei^ t —---- dQ 30 iztrgali važno mesto pred Leningrada kr ^ poročilo iz Londona zatrjuje, da ™emci v zadnjih dneh nikier nanredovali. _ ------ jj ' !riada, ki brani Leningrad, je v silovitih naskokih "te preeACern 'z r°k važno mesto pred Leningradom ter vrgla R'' kp (laleČ naza-i- zaznamujejo to mesto samo s s—Rusom v roke po 12 urah strahovitih bojev cd hiše do hiše. Italijansko vrhovno poveljstvo naznanja, da so fašistične čete strle štiri ruske divizije, okrog 60,000 mož, in da so zajele 5,000 Rusov (?) Iz Berlina prihaja vest, da za par dni ne bo posebnih vesti z ruske fronte radi gotovih "varnih vzrokov." Nemško časopisje ;pisuje, na kak način bo nemška vojska preživljala zimo v Rusiji. Vojaški krogi iz Londona pražijo, da vsa znamenja kažejo, da la ruski fronti Nemci zadnje iase niso nikjer napredovali. «;t?5»anjkuje letal, ^Churchill tcliill ■ ' sept- "— Premier k ^ daaes podal v poli splošno sliko (K Rekel je, da !' VečJ° zračno silo i!'etjjn|Z'?Ube !la morju za Nj l Zad^e tri mesece, t %'vJ ,je Začel° Hitlerju mJ al- rekel Churchill, je \ V:/-"1"0 tako močna, i SiniIInVa2ije za Ang'li-Ntik - m Samo z ogro" j vO;°vojnega mate- |J ;%.ati Se bo Mogla Ru-Hi]] ^ nedoločen eas. vWlmn?ja> da b0 , Sa ®6 Prek° drugega MuSn,kal. da bi Angli- 0 ^ invazijo na ev- 1 * • "Toda Hitler J VJ^ih načrtov, za- cwlfSedaii svo-ie'" i> laških : kl ie omenil, ' ve(W b 390,000 5 ZlJo iz Anglije, -U-- Nadaljnih 88 Čehov je padlo od nemških krogel Berlin, 1. okt.—Nemška' oblast brezobzirno postopa z upornimi Čehi, jih vlači v ječe in strelja na debelo. Včeraj je bilo postavljenih ob zid in ustreljenih 58 Čehov, vsega skupaj je bilo ustreljenih dozdaj 88 čeških voditeljev, generalov, profesorjev in zdravnikov. Včeraj so bili aretirani na-daljni trije češki od ličju a ki in sicer dr. Jaroslav Krejči, general Ježek in dr. George Havel-ka. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER rS17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Oblo NAROČNINA: C a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za OHveland. po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo, leto, $7.00 Posamezna številka. 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mail, $3.50 (or 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered its second-class matter January 5th, 1909, at the Post Olflce at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 229 Wed., Oct. 1, 1941 Vstaja proti Nemcem se širi Še skoro bolj kot razvoj bojev na ruski* fronti, zbuja pozornost vsega sveta vstaja proti nacijem v vseh okupiranih deželah. Sprva se je smatralo to vstajo kot naravni odpor podjarmljenih narodov proti sovražniku, ki je udaril v deželo brez vzroka, brez napovedi vojne, ne da bi dala mirna dežela nemški bojni sili le najmanjši povod za to. Toda ta revolta zasužnjenih narodov je zdaj dosegla tak razmah, da že kaže na dobro organizirano vodstvo. V nekaterih krajih je postala ta revdlta že resen vojaški in politični problem za nacije. Najbolj značilna je ta vstaja v Jugoslaviji. Odpor jugoslovanskih četnikov se je razvil že v pravcato vojno. Čet-niki že kar javno napadajo in zavzemajo mesta in vasi in proti njim pošiljajo Nemci že kar bombnike, kot takrat, ko so okupirali Jugoslavijo. Pred nekaj dnevi je bilo poroča-no, da je armada 12,000 srbskih vojakov napadla Sremsko Mitrovico in nemške oblasti so morale poslati bombnike, da so razgnali bojevite Srbe. O podobnih bojih se poroča tudi iz drugih srbskih krajev. Italijansko vojaštvo, ki je bilo poslano v te kraje, da vzdržuje red namesto Nemcev, ki so bili poslani na rusko fronto, ni bilo kos rebelom. Nemčija je morala poslati na tisoče vojaštva na pomoč. Pa še ni bilo dovolj. Najnovejša poročila javljajo, da je ukazal Hitler poslati nadaljne tri divizije vojaštva v Jugoslavijo, da napravijo red. To je prav toliko vojaštva, kolikor ga ima Nemčija, ki napada ruski polotok Krim v Črnem morju. Torej smatra Nemčija položaj v J ugoslaviji prav tako nevaren kot na ruski fronti. Nič boljše ne kaže za Nemčijo na Češkem. Tam se je odpor domoljubnih Čehov tako razširil, da je moral podvzeti novi nemški oblastnik, Reinhard Heydrich, nove korake, da bi zadušil vstajo nad Češko in Moravsko je razglasil obsedno stanje in ukazal zapreti češkega premierja Eliasa, dol-že ga veleizdaje. Ti dogodki v vzhodni Evropi bodo še zelo resen problem za Nemčijo in to zlasti v času, ko ima polne roke dela na ruski fronti. Srbski četniki so razdrli več milj železniške proge na eni izmed dveh glavnih železnic, ki vodita v Bolgarijo in do Črnega morja. Enaka poročila prihajajo iz Češke in Romunske. To bo zelo oviralo Nemcem pošiljanje vojnih potrebščin na rusko .fronto. O podobnih slučajih se poroča tudi iz zahodne Evrope. Številne eksekucije, ki jih izvaja Nemčija brez pardona še-bolj podžiga narode k uporu. Hitler bo uvidel, da niti eksekucije ne pogasijo ljubezni do svobode. In kadar bo zrevoltirala vsa Evropa proti nemškim roparjem, bodo zastonj iskali zavetja pred maščevalno roko tlačenih narodov. Takrat bo prišel dan obračuna in naciji bodo svoje roparske pohode in brutalno postopanje napram miroljubnim narodom drago plačali. Dočim je Italija zahtevala pravice za svoje državljane v Dalmaciji,-ki so jim bile garantirane po pogodbi, pa ni storila nobenega koraka, da bi na isti način vračevala pravice jugoslovanskim narodnostim v svojih mejah. Edino na Reki in v Zadru se je obvezala dati Jugoslovanom gotove pravice. Toda to ni niti omembe vredno vzpričo malega števila jugoslovanskih podanikov. Štetje 1. decembra 1921 je namreč pokazalo, da je v Zadru samo 3735 Jugoslovanov in 743 od teh jih je zaprosilo za italijansko državljanstvo. V sporazumu glede Reke, ki je bil podpisan 25. julija 1625, je Italija priznala Jugoslovanom enake pravice, kot so jilf uživali Italijani v Dalmaciji. Dovolilo se jim je prebivati na Reki ter se udejstvovati v trgovini, profesiji in industriji. Dovolila se jim je raba materinščine v javnem življenju kot pri verskih obredih. Enako je Italija dovolila v pogodbi z Jugoslavijo za jugoslovanske otroke v Reki pouk v materinem jeziku. * Toda vse te«pgodnosti za Jugoslovane so ostale samo na papirju, razen da je Italija dovolila Jugoslovanom udejstvovati se v trgovini. Kotv julijski Krajini so bile Jugoslovanom tudi v Reki odvzete vse pravice narodne manjšine. Da ni imela Italija nikdar namena izpolniti obljub, za katere se je zavezala v raznih pogodbah, kaže dejstvo, da je cenzus na Reki, ki ga je izvedla leta 1925, upošteval samo občeval ni jezik narodnih manjšin in ne narodnost. Ta cenzus je pokazal, da je v Reki samo 6644 oseb, ki se poslužujejo pri občevanju italijanskega ter hrvaškega in slovenskega jezika in samo 767 oseb, ki govore izrecno tuj jezik (hrvaški, slovenski nemški ali madjarski). Ta statistika je toliko bolj krivična, ker je cenzus istočasno pokazal na Reki 10,353 Jugoslovanov in da bi bilo od teh samo 767 oseb ki govore hrvaško ali slovensko, je neverjetno. Pri ljudskem štetju leta 1931 se ni pa upoštevalo več niti narodnosti, niti občevalnega jezika, ker je fašistična vlada, kot že omenjeno prej, smatrala da je v Italiji samo ena narodnost in samo en občevalni jezik, da so torej v rr^ejah Italije samo Italijani. —^—,--- . ___ Vzpričo teh dejstev je torej jasno, da ni bilo nobenega bodo že italijanski ali jugoslovanski državljani, je bila odgovora o kakih pravicah narodnih manjšin v Italiji. O tem vzeta pravica posluževati se materinščine celo pri verskih bo v tej knjigi ponovno dokazano. Prebivalcem v Italiji naj obredih. WESTPARsm KRALJICA na za pok. Rev. P. Hribarja, ki je bil ustanovitelj tega društva in bo ravno dan poprej, 18. oktobra, 24 let odkar se je smrtno ponesrečil. Članice bomo skupno pristopile k sv. obhajilu pri tej maši ter ga bomo darovale za vse mrtve članice našega društva. Članice ste tudi prošene, da prinesete s seboj tudi društvene regalije, katera je pa še nima, naj se zglasi pri tajnici in jo bo dobila. Zvečer ob sedmih bo pa slavnostni sprejem vseh novih članic in pa spomin umrlih. Nato pa se skupno podamo z godbo sv. Jožefa na čelu v Slovenski dom, kjer bo pripravljena večerja za vse članice in povabljene go'ste. To naj za danes zadostuje in boste še kaj več slišali o tem prihodnji teden. Do takrat pa bodite vsi, ki boste brali ta dopis, prav lepo pozdravljam J. K. za odbor. Ob 25 letnici Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu praznuje 25 letnico društvenega obstanka. Pet in dvajset l6t — četrt stoletja — to je že precej lepa doba društvenega delovanja. Marsikdo si misli: saj jih ne bomo učakali in nekako tako so si mislile tudi naše žene in matere ob času,« ko so ustanovi j ale to prekoristno društvo krščanskih mater in žena. Meseca oktobra leta 1916 so se bile zbrale te naše zavedne žene na pobudo pok. Rev. Pavel Hribarja in so začele zbirati krog sebe žene in matere, katerih krog pa je vedno bolj naraščal in danes ob 25 letnici šteje naše društvo štiri sto članic, lepo število, a še vedno premajhno za tako obširno faro kot i,e naa. Res je šlo že precej naših članic v večnost, odkoder ni več vrnitve. Še danes mi je prav dobro v spominu Mrs. Antončič, ki je hodila od hiše do hiše pobirati članarino 10 centov na mesec ali dolar za celo leto. Bog ji bodi dober plačnik za to. Tako so z malim pričele naše dobre žene in matere to prekoristno društvo, ki skrbi za olepšavo cerkve in oltarja. Ker je pa med nami navada, da se obletnice obhaja bolj slovesno, so tudi naše članice sklenile, da se slavi naša 25-letnica z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnina k banketu je samo en dolar. Poleg tega pa je bilo sklenjeno, da se mora udeležiti tega banketa vsaka članica. Saj taka obletnica društva se praznuje samo enkrat, zato pa se odbor obrača do vseh članic in prosi, da naj vsaka z dobro voljo žrtvuje ta dolar, saj je za našo cerkev, kamor se zatekamo v svojih težavah. Dalje je bilo sklenjeno na seji tudi t», da se bomo skupno udeležile spovedi in sv. obhajila pri osmi maši, ki bo darova-1 Vinarice bomo pekli Newburgh. — Poletni čas je kaj hitro odšel od nas in zdi se mi kot da je še včeraj vsa narava veselo cvetela in kot da je še včeraj veter zibal zlato klasje, a že je med nami krasna jesen, ki polagoma pripravlja vso naravo na zimsko spanje. Pikniki in zabave v prosti naravi so že ponehale, le tu in tam si še lcedo upa na prosto ;za zabavo. Vendar se pa tega še nismo ustrašili pri nas v Newburghu in naš ženski klub "Lausche for Mayor" se je namenil, da priredi "wiener roast" na prijazni Sirk-Zorcovi farmi na Summit Ave. (Kateri dan se to vrši, v dopisu ni povedano. Op. urednika.) Prijazno ste vabljeni vsi prijatelji našega kandidata, da pridete na to prireditev in da se bomo skupaj razveselili in da skupno pomagamo uresničiti našo srčno željo, da bi slovenski 4iarod imel svojega sina za župana v velikem mestu kot je Cleveland. To bi bilo nam v veliko čast in ponos. Saj smo si vedno želeli, da bi nas narod kdaj doletela taka čast; Saj imamo tudi med cabo može, ki so zmožni za take urade, zakaj bi vedno pustili, da bi nam drugi ukazovali. Torej skupno delujmo, da bomo dosegli, kar si že tako dolgo želimo. Da se bo vzbudilo še večje zanimanje za našega kandidata, zato ste vabljeni, da se odzovete temu vabilu in pridete na tako potrebno razvedrilo. Pa tudi vsak naj pripelje svoje prijatelje, boste videli, da se bomo prav imenitno zabavali. Mr. Miklič pravi, da bo skrbel za ogenj, ki bo tako velik, da se bo vsak lahko ogrel, če bi katerega slučajno kaj zeblo. Njegova soproga Mary pa pravi, da bo pripravila najmanj en tisoč vi-naric. Kažipot na te farme je sledeče: vozite po Turney Rd. do Dunham Rd., zavijte na lepo po Dunham Rd. in prva cesta zopet na levo je Summit Ave. To vam ne bo težko najti, saj nas boste že od daleč slišali in videli. Za srbeče pete pa bo igral Zabukovčev orkester, ki bo igral take poskočnice, da se bo vse vrtilo in dobro držite za kolo vašega avta, da ne bo začel plesati, ko bo čul naše muzi-kante. Pričetek bo ob .osmih zvečer in konec pa takrat, ko bo šel zadnji domov in kedaj bo to, vam pa ne moremo povedati. Pozdrav in na svidenje. Vabi, Odbor —--o-— ■ Največje pristanišče v Kanadi je Montreal. Mary Stevens, kacletka podružnice št. 21 SŽZ<, ki je zmagala v kontestu za kraljico v West Parku. Kontest je razpisal Jiigoslovanski narodni dom, ki bo spomladi zidal novo ,poslopje. Poleg kraljice je naš častni konzul dr. James W. Mally. Z Miss Mary Stevens sta njeni tekmovalki v kontestu, levo je Dorothy Šinkovec in desno Josephine Gabriel. So to kaj zauber dečve v našem West Parku, kaj! . VJ- Prispevki za kampanjo "Lausche for Mayor" "23rd Ward Citizens Committee to elect Lausche Mayor" ima cenjenim čitateljem za sporočiti nova imena prispevate-ljev. Narodne delavke kot so naše poznane Mrs. Mary Mila-vec in Emma Drobnič, vemo vsi, da imajo polne roke dela, pa vseeno so obiskale svoje prijatelje ih nabrale lepo finančno pomoč. Prispevali so: Mr. in Mrs. A. Milavec $10. Po $5 so prispevali: John Pet-rich, 1105 E. 74. St, Mr. Frank Skuly, 6313 St. Clair Ave., John Milavec, 1052 E. 74. St., Louis Milavec, 6311 St. Clair Ave., Philip Milavec, 1095 Addison Rd., Louis Kovacic, 1243 E. 61. St., Anton Milavec, 267 E. 195. St. Po $3: Frank Vidmar, 1038 E. 74. St., neimenovan, Joseph Certalic. Po $2: Joseph Sadar, 1017 E. 72. St., Mirko Florjančič, 1137 E. 174. St., Friend of Lausche, Joseph A. Drasler, 1094 E. 76. St., neimenovan. Po $1 so prispevali: Anna Laurich, 1110 E. 76. St., Jennie Levstik, 1169 ?? St., Joe Mum-ka, 1087 E. 76. St., Joe Zupančič, 1079 E. 76. St., Joseph Mlakar, 1011 E. 76. St., Anton Ko-privec, 1007 E. 76. St., John Jalen, 987 E. 76. St., Adolph Jalen, 987 E. 76. St., Mrs. Mis-mas, 971 E. 76. St., Louis Arko, E. 76. St., Mrs. J. Kolenc, E. 72. St., Loe Mismas, 1119 E. 72. St., Mr. Doblikar, 1041 E. 72. St., Joseph Blatnik', 1023 E. 72. St., Frances Drasler, 1094 E. 76. St., Mildred Drasler, 1094 E. 76. St., John Levar. Rudolph Vidmar, Mr. in Mrs, j Krasovec, 1114 E. 74. St., Fran-1 ce's Nosan, 1054 E. 74. St., Jo-1 seph Hrovat, 1081 E. 76. St., I Charles Skully, 1024 E. 72. St.,; Frank Turk, 1107 E. 74. St., j Tony Filipic, 1048 E. 76. St., Mr. J. Turk, E. 74. St., Frances j Okicki, 1076 E. 74. St., Mary Race, 1114 E, 77. St., Mary Candek, 1137 E. 77. St., Frank Arko, 1012 E. 77. St., John Hostnik, 1120 E. 77. St., Frank Kotnik, 1013 E. 77. St., Mr. M. Laurie, 1011 E. 74. St., Mathew Vihtelicv998 E. 78. St., Caroline Bojc, 12627 Iowa Ave., Mary Turk, 1243 E. 61. St. Mrs. Rode in Mrs. Skuly sta bili že imenovani v mojem enih prejšnjih poročilih, ni jim dala žilca, da bi počivale, ne, naprej, je bilo njih geslo, dokler naš France ne postane župan, tako dolgo so obljubile delovat za v prid kampanje, prinesle so mi še nadaljna imena prispe-valcev. Anton Stanič, ki vodi trgovino na 1225 Norwood Rd. in Mike Vidmar, 6611 Edna Ave. Po $2 so prispevali Joe Pirnat, 1193 Norwood Rd., John Petric, 6513 Edna Ave., James Merhar, 1245 Norwood Rd., Mrs. Gertrude Kacar, 1233 Norwood Rd. Po $1 so prispevali: Sara Sorc, 1201 Norwood Rd., Frank Skodlar, 6601 Bonna Ave., Vic Zakrajsek, 6605 Bonna Ave., John Slapar, 6724 Bonna Ave., Mary Palcic, 6716 Bonna Ave., Jennie Stokelj, 6622 Bonna Ave., Anton Nosse, 6508 Bonna Ave., John Fertak, 1233 Norwood Rd., Louis Champa, 6512 Edna Ave., Julia Bokar, 6615 Edna Ave., Theresa Zupančič, 6805 Edna Ave., Charles Lo-zich, 12102 Buckingham Ave., Rok Dragovic, 6726 Edna Ave., John Pajk, 6812 Edna Ave., Anton Novak, 6818 Edna Ave., Frank Sershen, 6822 Edna Ave., Joseph Sajovec, Norwood Rd., Friend of Lausche, Vic Kovacic, 1253 Norwood Rd., Vic J. Svete, 1269 Norwood Rd., Jos. Menart, 1277 Norwood Rd., Louis Menart, 1277 Norwood Rd., Peter Kodrich, 6725 Bay-liss Ave. Progresivne Slovenke, podružnica št. 2 $10, Peter Kekič, ki vodi gostilno na 6622 St. Clair Ave. $5," John Možič, 1140 E. 60. St., $2. Po $1 so prispevali : Anton Tomsic, 1193' E. 61. St., Mary Blatnik, 1193 E. 61. St., Anton Lesar, 1193 E. 61. St., Jennie Cimperman, 1415 E. 43. St., društvo Slovan, št. 3 SDZ $5, Joseph Stefanic, 1426 E. 172. St., $10. Po $5 so prispevali društvo Camrades, št. 566 SNPJ, Mary Stefanic, 1426 E. 172. St., društvo Glas cleve-landskih delavcev št. 9 SDZ, $3 je prispeval Anton Stare, 808 Lakeview Rd. Po $10: Friend of Lausche, c/o Mrs. Makovec, Joseph Po-nikvar, E. 61. St., Mary Kali-ster, E. 61. St. V imenu odbora se vsem, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha izrekam: Hvala vam! Imam za priobčiti še veliko imen prispevalcev, ako mi daste malo prilike, bom to storil v bližnji bodočnosti. Pozdrav, Joseph Okorn, tajnik/ BESEDA IZ NARODA Da je ne pozabi. Dela pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Dela pri Slovenskem domu na Holmes Ave. se bližajo h koncu. V petek pričakujemo, da bodo klubovi prostori v redu in urejeni za promet. Nekaterih je mnenje, da gredo dela vse prepočasi naprej. Res je, da bi moralo iti delo bolj hitro izpod rok, toda križ je s tem, ker gradbenik ne more dobiti dovolj izkušenih delavcev. Zidarji in mizarji so tako zaposleni, da jih je težko dobiti. Klubovi prostori se bodo ponašali s krasno 32 čevljev dolgo baro, ob kateri bo stal najmodernejši in najnovejše izdelani hladilnik za pivo. Zgornja dvorana je že kompletno dovršena in ta teden bo dovršena spodnja dvorana in pritikline. Upanje imamo, da ta teden bo izven barvanja vse dogotovljeno. Direktorij je določil, da bo glavna otvoritev vseh renovira-nih prostorov dne 8. in 9. novembra. Do tistega časa bo vse kompletno gotova, vse prebarvano in urejeno. S tem, ker omenjam, da ni še vse gotovo ni potreba misliti, da niso dvorane za uporabo ali za v najem. Zadnje te^ne smo že imeli več prireditev in te precej uspešne. Rečeno je, da so dvorane od sedaj naprej popolnoma urejene za vsake prireditve. Edino prebarvane še niso in tudi to se bo v najkrajšem času izvršilo. Joško Penko STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CJK ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGU&' AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," published Sundays and holidays In Cleveland, O., for October 1st, 1941. State of Ohio, Cuyahoga Co. SS. ,v |X Before me, a Notary Public in and for the State and coU" V personally appeared James Debevec, who, having duly sW°"otfC» to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERIŠKA v. and that the following is to the best of his knowledge » (jf a true statement of the ownership, management etc, of j publication for the date shown i'n the above caption, required »)' j August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embod'«,; 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this i . 1. That the names and addresses 0f the publisher, editor, m and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St. Cla« ' q land, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Clevel&»0, aging Editor: James Debevec. ' . tf 2. That the owners are: James Debevec, 6117 St. Clair Av " Ohio, Victor Knaus, 6li7 .St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ,utitf! 3. That the known bondholders, mortgages, and other ^ owning or holding 1 per cent or more of total amount of bono, or securities are (If there are none, so state): None. ./(Wf 4. That the two paragraphs next above, giving the names stockholders and secii-ity holders if any, contain 'not only t"® ti)e ? holders and security holders as they appear upon the books oi j but also, in cases where the stockholders or security holder aPP _ ^ books of the company as trustee or in any other fiduciary rel«1 ^ of the person or corporation for whom such trustee is acting ^ that the said two paragraphs contain statements embracing ^ knowledge and belief as to the circumstances and conditions ^ stockholders and security holders who do not appear updn tn®.^ tP company as trustees, hold stock and securities in a capacity ,f. of a bona fide owner, and this affiant has no reason to believe i .^' person, association, or corporation has any interest direct or said stock, bonds, or other securities than as so stated by n'^irf 5. That the average number of copies of each issue of thlS.LfS $ or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscrm twelve months preceding the date shown above is 8,400. „ n«jf' Signed: JAMES Subscribed and sworn to before me this 1st day of OctoD" • .jv (seal) m. Kracker, N0^ # My commission expires Aug Iz Zadružne Celi svet si želi sa^ mir; ali miru nikjer slovanska rečenica118 ^ da sloga jači, neslog kar ni ekonomsko 0 je danes teptano,tep jj ščano. To bo trpel0 j dokler bo delavec to ^ bo neorganiziran- ^ mišljenje je prazna ^ upanje, nerealistlC' . s sistemom pod ka. Zadrugarji vselej' poudarjajo in deluje^ vo edinega vira vseV,„il fita! To je tistih se% čkov zvezanih v en ; nas tepe. Uspaval"* ,, kaj profita za vsa^j le oni, ki stvar ne P. ■:ede in se da oma"1' ^ Danes je prvega ^ dan intenzivne $ družne odjemalce ^ in simpatičarje. u $ sec Zadružne žetve ( venska Zadruga, rij, vabi vse nase ^ naše gospodinje ji To lahko storite s nete odjemalci, ^if aktivni boritelji za j žbo. Vaše je to ^ J drugega! čakati^ fri prinesel na K ^ dneve je najbolj ^^ nje pogubonosno- .j/ lahko osvobodi. ^ lavca le delavca dijo za nos v last",;1 If Zadruga bo i^/, veliko razprodajo cjf do 25. oktobra. prodajo pa zakl.lu^ ^ večerjo v soboto ^ spodnji dvorani ^ delavskem dom"- jJ tudi za Zadružn^J o lito11 / proti požaru, ^ naročbe Zadrug/. Pridite v gl- trj\ie / boste vse potre1" o tem. , .„n oktobra v SDD- ^f/j solidarnost, za postavljanje te ;j dnem v bodočno^/ Joseph A- * Koliko so ffi delali Neki ameriški^ slal k Fordu ^-i,. namenom, da stari delavci v nah. Fordim»?ti>K 156 delavcev. 0 ^ " rih čez 40 ^ štirideset 28,57°' ^ i deset let 6377 ^ Samo dva delavC* ra 84 let. .tfflj Ta poskus Je5 .^; to, ker je rodno gospodar f človeka mnozi^^r' kmalu izčrpa- c<>j! imel profesor P satan in is k a r i o t Po nemškem Izvirniku K. Maya iiVle »,„; !fa kn M JGga P"Jatelja »k misliš? On in n„0 Cuj, ti sin, cvr Uk pradedov' ki ^frevtbV džehenili. kJer 1J čuj, tvojebe-nesramne, da toli-»e>n'70sti kar pojmiti ne L i' v°ja duša je sestavki111* .laži! Kako je bs'iV n Popustiti, da sem ,?J0 milost takemu 5° je Jemalo staremu 8°V0ril še bom prej z ^ i6 ^atiirv, ^ Vt**" astr! Sat, prosim' daJ ^a Sis. dobro zastraži-'0t/ % » loP°v in zločinec < ^ uide mi ta- tl/ lical 1 se na to!" J& ^]jitee starega Sallama. lepJX'l še v,8a! dobro ga h kolu ga posebej je^lS je « l. jjiiffXv tel Sanam in ejo^l, estno izvršil pove- C* un Safa Pa ^ h Y beJu in dejal: P0Veda1' k° 'llSta, ^en°val izdajal-'or/|N t,," fudi sam sem ga l |io ?riota." iH1' .A rp ottfK ' iudi tebe je iz- 'indX-da VZdal- Čeprav ne lK#rlJlceK bil tudi mene , in5et«V y se mu bila nudi-nj6" M % s:ega j® zmožen. , °3ega zapovedni- i ^l -^še Je izdaL Tisti" t^JN« sovražnik, pri- spre?,8 Sv°j° v°jsk°. ,, k "jegov .pred- ok0;iltikaki časti so ISC ^ se z njiho- gvff Jpj«^ ' lzdajstvo obso-^^l^i^^mega pa sovra- ffCfsNte %Tga iznebiš .flV^I, Sta ■ ato sem tudi fo^ ISl .lmen°val Iškari- el» 1%S m zaničujem ga v /T'&a j . ^SlNLf rkoga di'ugc-nad njim-" sPremljevalcem k0«a misli. > Jcx d 3^valec je.bil KS'k?8 milijo"ov- jlfC'W otel spraviti J/avil SV0J zlo- ,0njem rad še poS^IfLVJr0601- P°znam Valca in zelo iuP" it 16 v Je bilo njegovo > fcf PUSCavo usodno. ^ fMž> dil Za b°žjo vo-lVCl -iU^tudif.?1 več v so-ga nisem f^AK ime?" Je imenoval .M vrlr:,'^; Veg • r^ot >en„V Je pri nas v I u«, po nji- hovih posebnostih in izrazitih lastnostih. In tako smo tudi tistega mladega tujca imenovali 'Abu itnaš sabi' ^— Očeta (ako hoče Arabec reči, da ima kdo kako posebno lastnost, mu reze, da je "oče" tiste lastnosti), dvanajstih prstov —." "Zakaj? Ali je imel dvanajst prstov?" "Da. Na nogah." "Zanimivo! Je res najti tako posebnost pri nekaterih ljudeh." Da! Mladi kol agasijev prijatelj je imel po šest prstov na vsaki nogi." "Kako pa ste zvedeli za to posebnost?" "Zajeli smo kol agasijev es-kadron, kakor veš, ob studencu pri razvalinah Mudhera. Pašini vojaki so bili naši ujetniki, kol agasi in njegov prijatelj pa sta bila prosta, ker smo se tako pogodili z njim. Kol agasijev prijatelj je pil pri studencu in se umival. Tudi noge si je umil. In takrat so opazili moji bojevniki, da ima na vsaki nogi po šest prstov." "Res zelo zanimivo! In obenem je lahko ta posebpost tudi zelo važna za nas. Ob tej priliki vam moram povedati nekaj, [česar tudi moj prijatelj, gospod vojnih trum, še ne ve. Prišel sem namreč v Tunis, da rešim 'Očeta dvanajstih prstov' smrti." Iznenaden me je gledal Kru-ger be j. Kako —? Zato si prišel —? Ali si vedel, da ga bo kol agasi ubil?" "Slutil sem, da ga bo spravil v stran." "Ga poznaš?" "Osebno ne. Nikdar ga še nisem videl. Pač pa ga že dolgo poznam po imenu. In že dolgo sem slutil, kaj se bo zgodilo z njim. Šlo je za zločin, za velikopotezen zločin, prekanjen in obenem svojevrsten. Naj vam pripovedujem!" Pripovedoval sem gospodu vojnih trum in šejhu o starem Hunter ju in o njegovem sinu, o milijonski dediščini, o Jonata-nu Meltonu, dvojniku mladega Small Hunter j a, o njegovih pismih, ki jih je'pisal stricu Har-ryju Meltonu, o rodbini Vogel, sorodnikih Hunter j evih, o Win-netouovem obisku v Dresdenu, kako smo zasledili Jonatana Meltona, laži-Hunterja v Egiptu in našli v pismih njegovega očeta potrjene slutnje, da je Small Hunter v nevarnosti, in kako smo šli na lov za Thoma-nsm Meltonom in dedičem milijonov. Kruger bej je bil ves ogorčen. "Kaka hudobija, kaka prekanjena zloba in zločinska predrznost —! Zakaj pa mi nisi že prej pripovedoval o načrtih tega zločinca —! Pohiteli bi bili, prej bi prispeli in 'Oče dvanajstih prstov' bi ne bil mrtev!" "Ne verjemi tega! Hiteli smo, da hitreje nismo mogli potovati. In če bi bili prispeli nekoliko dni prej, še s tem ni rečeno, da bi bili preprečili Small Hun-terjevo smrt." "Vkljub temu pravim, da bi mi bil moral pripovedovati o hudobnih načrtih mojega kol agasija!" "Nisem smel. Povedati bi ti moral, da je tvoj stotnik zločinec, ubegel morilec in slepar, ali ne?" "Vsekakor." "Kol agasi pa je bil tvoj ljubljenec, ne?" "Žal —!" "Ali se še spominjaš najinega pogovora v Bardu ? Pred nekaj dnevi je bilo. Govoril sem o njem, potrkal sem tako rekoč, rad bi bil zvedel, kaj porečeš. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUSfVENIH PRIREDITEV moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2. Osma letna jesenska prireditev z večerjo in programom, društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani. 2.—Sedemletnica Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. 8.—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8,—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 15.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi konc.ert v SND | na 80. cesti. i 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 20.—Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov veter v SND. Zahvala Lepa slavnost dedikacije droga in pa razvitje ameriške zastave, ki se je vršila pri fari sv. Kristine pod avspicijo društva Najsvetejšega Imena v nedeljo dne 7. septembra, bo gotovo vsem navzočim ostala v spominu. Društvo Najsvetejšega Imena se čuti dolžnega, da se tem potom zahvali vsem, ki so" pomagali, da je bil ta dogodek tako uspešen. Naj prvo se zahvaljujemo gospodu župniku Rev. A. L. Bombachu za njihov trud in za nasvete, ki so jih nam podali. Zahvaljujemo se tudi govornikom, našemu mestnemu županu Simsu in pa patru Kazimir Zakrajšeku za lepe izbrane be-j sede, ki so jih nam polagali na j srce. Nadalje izrekamo svojo | zahvalo članom "American Legion Post št. 343," ki so imeli vso ceremonijo v rokah in jo tako lepo izvršili. Ravno tako se zahvaljujemo pa tudi godbi dr. sv.^Jožefa št. 169 KSKJ za njihovo sodelovanje, kakor tudi vsem dekletom, ki so nastopila v svojih lepih uniformah in tako povzdignile slavnost in sicer dekletom društva sv. Helene, št. 193 KSKJ in pa onim od podružnic 32, 41 in 49 Slovenske ženske zveze. Zahvalimo se tudi gospodu Joseph Starina, ki nam je podaril lepo zastavo, ki tako ponosno vihra nad nami. Iskreno se zahvalimo društvu Najsvetejšega Imena fare sv. Lovrenca, ki so se v tako veli-cem številu udeležili in pa za dar. Hvala tudi društvom Sv. •Jožefa, št. 169 KSKJ, Sv. Kristine, št. 219 KSKJ, St. Mary's Cadets, ter podružnicam Slovenske ženske zveze št. 14, 32, 41 in 49 za udeležbo in za darove. Zahvalimo se društvu sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ za njihovo udeležbo in pa društvu sv. Štefana št. 224 KSKJ za poslani dar. Ob priliki bomo na tudi mi vrnili. Iskrena zahvala pa tudi članicam Oltarnega društva sv. Kristine kakor tudi dekletom članicam Marijine družbe za udeležbo in pa za vso pomoč, s katero so nam pomagale kjerkoli je bilo potreba. Zahvaljujemo se tudi vsem delavcem članom našega društva Najsv. Imena za njihovo požrtvovalnost kakor tudi vsem udeležencem za udeležbo popoldne in zvečer. Sedaj se pa opozarja vse člane društva Najsvetejšega Imena tu pri nas kakor člane Slovenske zveze društev Najsv. Imena, da je slovensko romanje Materi Mariji, na hiribu v Providence Heights, v nedeljo dne 28. septembra. Naša sveta dolžnost je, da se udeležimo in sicer skupno. Zbirali se bomo ob 2 uri, potem pa stopimo v procesijo. Letos smo že večkrat pokazali kaj premoremo v javnosti ako smo združeni, naj nas bo še večje število v nedeljo. Prinesite s seboj svoje regali-je. Se vidimo torej v nedeljo, dne 28. septembra v Providence Heights pri naši nebeški materi Mariji ob 2 uri. Pozdrav, Frank A. Hochevar, ta j. Ameriška konjenica na manevrih. Slika nam kaže moštvo konjenice v naskoku na namišljenega sovražnika v gzodu. Teh manevrov se je udeležilo nad 450,000 vojakov. To so največji manevri kar jih sploh še kedaj imela ameriška armada. Slika poslana iz Berlina nam predstavlja potapljajoči se rftshi nmlec Kari Mar.s, katerega je zadela nemška bomba. Poročilo pa ne pove kje in kdaj ■ je bila ta kriMrka potopljena. vhod v jamo navpičen, so je-dva prišli v notranjost. Na zidovih so našli več napisov. Ker so smatrali, da so ti napisi nekaj posebnega, so odkrhnili nekaj poslikanih kamnov od stene in jih nesli pokazat svojemu profesorju. Ta je obvestil o odkritju znanega arheologa Bre-uil, po poklicu duhovnik, je šel na lice mesta in je ugotovil, da so odkrite slike najlepše od vseh, kar so jih do sedaj našli in da so zelo dobro ohranjene. Jama je dolga 30 metrov. Po vseh okoliščinah sodeč, je v prastarih časih služila lovcem za zavetišče. Slike so barvane. Uporabljali so črno, rdečo, rumeno in višnjevo barvo. Najlepša slik^ je tista, ki predstav-Ija.boj med bivolom in lovcem. Votlino so si ogledali mnogi lovci in učenjaki. -o- Tri prvotne barve so: rdeča, rumena in modra. MALI OGLASI Pridite k nam! Pri nas serviramo vsak petek pohane ribe, v soboto in nedeljo pa pečene kokoši. Na razpolago fino vino. Se priporočam. Frank Zupančič 23126 Lakeland Blvd. EUCLID, OHIO. Hvala vam! Dolžnost me veže, da se pri: 11 srčno zahvalim vsem mojim številnim prijateljem in prijatelji-j cam, ki ste me obiskavali v času moje bolezni. Prav, lepa hvala fre ženskemu klubu Slovenskega doma na Holmes Ave. za po-, slane tako krasne cvetlice. Najlepša hvala pa gre Mrs. Stran-car in Frances Sušel, ki sta mi bili v pomoč, ko sem bila na bol-' niški postelji v domači oskrbi.' Sedaj sem pa že na potu okreva- j nja. V slučaju potrebe vam bom prav radevolje povrnila vse kar ste storile za me. Dalje vam tudi sporočam, kar vam je že gotovo vsem znano, da Slovenski dom na Holmes predeluje svoje prostore in spodnji prostori in prizidek bo do 3. oktobra dograjen. V petek bo odprtij a novih klubovih prostorov, ženski klub doma vas prav prijazno vabi od blizu in daleč, da si pridete ogledat naše nove klu-bove" prostore, ženske vam bodo prijazno postregle z okusno ribjo pečenko. Igrala bo tudi fina gedba, da se bo vse vrtelo. Torej le pridite v petek večer v Slovenski/ dom na Holmes Ave., ker osfali prostori še niso prav dogotovljeni, se bo odprti-ja prizidka vršila. 9. novembra. Na svidenje, Louise Cebron 1941 OKT. 1941 Sn Mo T- ftlln Fr||Sa| :j 3 4 5 6 17 8JI-9 10 lil1 12 13 14 1516 17118 19 20 21 22J23i 24 [25| [26 !Ž7 128 |29|0| m i-o--— 30,000 let stare risbe Iz Ženeve javljajo, da so pred kratkim štirje dijaki na nekem izletu odkrili v okolici mesteca Montignac - sur - Bezere veliko i podzemeljsko jamo. Ker je Lepotilni salon naprodaj Dela $100 prometa na teden; na vzhodni strani mesta; vsa oprema iz kroma in najmoder-| uejša. Cena jako zmerna. Poskusite! Vprašajte za informa-, cije pri Apple Co. 1836 Euclid Ave. MAin 3745 (229) i Lepa prilika Proda se poslopje za 2 prodajalne, z 2 stanovanjema po 5 sob, gostilna z licenco za žganje; v jako dobri okolici. Se vzame farmo in gotovino za na-jkup. Jako dober business, groceri-! ja in mesnica; se mora prodati. Lastnik ne more delati radi bolezni. Ako bi radi kupili trgovino ali zemljišče, se oglasite naj-j prej pri meni. Strainic Realty Co. ! 18600 Lake Shore Blvd. I IVanhoa 6430 JCEnqiore 4120-J (230) Stalno delo dobi Fanta ali moža, ki bi vozil truk, se sprejme v službo; dobra plača in stalno delo. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (229) Godovanje v soboto! Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita v soboto večer na veselo godovanje. Išče se stanovanje Rada bi dobila sobo in kuhi-za samo žensko. Naslov naj se pusti v uradu tega lista (229&230) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za spalno sobo in preproga. Vprašajte na 5905 Prosser Ave., zgorej, za-day. (229&230) želi stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 sobe z gorkoto in kopalnico, med 65. in 96. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdi-cptt 0399. (230) Mošt in sodi! Pri nas dobite prvovrsten bel ali rdeč mošt po zmernih dnevnih cenah. Lahko dobite tudi dobre sode. Se priporočam -za obilna naročila. Joseph Fabian 6116 Glass Ave. HEnderson 3281 (Oct. 1, 4, 8, 11) Dve sobi se oddasta Oddasta se dve spalni sobi, ena zgorej, ena spodaj. Jako čedni sobi z gorkoto. Za pojasnila vprašajte na 6321 Orton Court, zraven 63. ceste. (231) OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Glasbena matica poda v SND na St. Clair Ave. opero "Cigan baron." 11.—Društvo Lipa št. 129 3NPJ priredi plesno veselico v 3ND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ imajo ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 11.—Gospodinjski klub na Jutrovem priredi plesno veselico v SDD na Prince Ave. 112.—Podružnica št. 49 SŽZ priredi banket s kratkim programom v dvorani sv. Kristine ob priliki proslave 10 obletnice. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 28. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Podružnica št. 8 SMZ priredi "Halloween" ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 AB& pua&Huje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske dni sedla za uro ali dve sama v kot, vzela molitvenik v roke in ga prebirala. Tako je našla dovolj priložnosti za molitev doma in ta ji je prinašala prav toliko utehe in miru kakor drugim cerkev. Za Štefanovo se je pa le odločila, da pojde na vas in v cerkev. Tudi Marija bi bila rada šla z njo, že zaradi tega, da bi na pošti povprašala, ali je kaj zanjo prišlo, toda botra ji je dejala, da je bolje če ostane doma, da bo hišo varovala, na pošto pa bo stopila že ona sama in pogledala, ali je kakšno pismo iz Zagreba ali pa iz Srbije. In kako prav je imela teta, ko ji je svetovala! Ko je prišla namreč na vas, ji je. kmalu prišlo mimogrede na uho nekaj o človeku, ki je v Zabukovju na sveti večer zmrznil. Ker je vas dobro poznala, je radovedno vprašala, kdo je to bil. Povedali so ji, da je bil ta nesrečnik Kačar. Prebledela je in toliko, da ni kriknila. Vprašala je nekaj podrobnosti in vse zved&la. Nekaj jo je stisnilo pri srcu. "In kdaj bo pogreb?" je še dejala z glasom, ki je drhtel. "Jutri ga bodo pokopali," so ji povedali. Jutri! Marijinega očeta. In sirota uboga niti ne sanja, kaj se je doma zgodilo. Ali naj ona o tem molči? Ali naj ji vse pove? Ti dve vprašanji sta ji blodili po glavi, ko se je vračala proti domu. Ni si vedela odgovora. Kaj bo rekla uboga Marija, ko bo to zvedela? Ali bo mogla strašni udarec prenesti, zdaj, ko se je komaj nekoliko pomirila? Marija je stopila na prag, ko je zagledala botro, ki je počasi stopala čez vrt. "Botra, ali je kaj pošte?" jo je hlastno vprašala, ko je videla njen veseli, razigrani obraz. O, če bi Marija vedela, kaj se je zgodilo, ne bi bila tako vesela. Ali naj ji pokvari veselje? Ali naj ji razkrije, kaj se je primerilo? Težak je bil boj, ki ga je morala botra boriti s samo seboj in s svojo vestjo. Ne, molčala bo, tako se je odločila. In pričakujoči Mariji pove, da ni nič pošte zanjo, in da tudi nobenih novic ni nikjer zvedela. Vendar pa Marija čuti, da se je nekaj moralo zgoditi, da ni vse tako kakor je bilo, in kakor bi moralo biti. Kaj? Tega ne more odkriti. Botra je tako skrivnostna, tako vase zaprta. In ko ji pove svoj sum, botra molči. In tako je minil ta dan. Naslednji dan je Marija že pozabila svoj strah, svojo prikrito bojazen, in njeno življenje je spet začelo mirno teči dalje. V SPOMIN vgpi TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE OBJOKOVANE DOBRE SOPROGE IN MAN» Mary Kuhar . ki je za vedno zatisnila svoje mile cči dne 1. cktol>ra' Mesec oktober je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsiplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. V večnost neskončno od nas je odšla; v dobi tej žena, umrla nam mati, nihče ne more pa druge -nam dati, matere take in zlat'ga srca. Hladna zdaj zemlja že dve leti Te krijc> v grobu-Ti truplo počiva, trohni. Luč na.i nebeška za' vedno Ti sije, nam pa srce ss le v tugi topi. Žaluloči ostali: GEORGE KUHAR, soprog. JOHN in MARY, otroka. Cleveland, O., 1. oktobra, 1941. ^žŽk Ribniška sreča. — Robert J. Moore (levi) 4n Mrs. Cla-ra Rickner oba iz Washingtona se postavljata, da sta ujela največje salmon ribe. Moorova je tehtala 28 funtov 5 unč in njena pa. je tehtala 21 funtov in 3 unče. Tak plen se: že izplača potegniti iz vode, ali ne? Pri otvoritvi prenovljenega letališča v Neivark, N. J. je bilo navzočih nad 800,000 ljudi. Gornja slika nam kaže letalo v poletu komaj 25 čevljev na glavami gledalcev. Na Kačar j ev pogreb je prišlo v Zabukovje toliko ljudi, kakor že dolgo ne. Kačar sicer ni bil bog ve kako znan, toda vest o njegovi nenavadni smrti je le presenetila ljudi in jih prignala na pogreb. Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Špijoni na vseh straneh. — Gornja slika nam kaže dva obtoženca, ki sta vohunila v Zed. državah v korist Nemčije. Slika je bike posneta, ko sta zapuščala sodnijko dvorano v Brooklyn, N. Y. kjer sta bili na obravnavi z 16 drugimi obtoženci. Levi rut sliki je Axel Wheeler-Hill in desni pa je Adolph Walischezvski. Gornja slika nam predstavlja generala John J, Pershinga ob njegovem 81. rojstnem dnevu. MIKKO BRODNIK: Ljubezen ne umre Kačarica mi vedela, kaj se godi z njo. Samo jokala je in jokala. Hodila je kakor izgubljena po hiši. M Miha je stopil k njej : "Na vas bova morala iti in vse poskrbeti." Kačarica se je zdrznila. "Na vas iti? . . . Ne, ne . . . Pustite me . . . Miha, pojdi ti tja in poskrbi, da ne bo ničesar manjkalo. . . . Jaz ne morem. ... Tu imaš denar." S Kar motoglava je stopila k skrinji in privlekla iz nje nekaj in je stisnila Mihi v roke. "Če bo še treba, mi povej," je zajecljala, se vrgla na posteljo in iznova zajokala. In Miha se je res odpravil sam na vas in vse uredil. Ves zbegan je bil. Malo je učinkovala na njegovo zbeganost žalost, malo pa pijača, ki jo je popil ponoči. V mrtvašnici se je ves dan gnetlo ljudi. Že dolga leta se ni primerilo, da bi bil kdo v snegu zmrznil, in zato je bil to za vso vas prav nenavaden dogodek, dobrodošla hrana za radovedne ljudi. Cerkovnik je molče gledal zijala, samo otroke je odganjal. Kmalu po poldnevu so položili Kačarja v rakev. Ležal je k sreči zravnan, da niso imeli pri tem nič sitnosti. V smrti se je smehljal in če ne bi bil tako bled, bj si bil moral vsakdo misliti, da samo spi, da se bo zdaj zdaj zbudil in vstal. Proti večeru se je Kačarica le toliko opomogla, da je prišla do mrtvašnice. Z opotekajoči-mi se koraki je stopila čez prag se plašno ozrla na vse strani, potem pa je stopila k odru, ki so ga zdaj že obsevale sveče, omahnila ob njem in kriknila. Njena nema bolečina je vse prevzela. Jokati ni mogla več. Vse solze je že izlila in zato jo je še bolj bolelo pri srcu. Bila je tista suha žalost, pomešana z obupom, ki je najhujša. Potem je vstala. Bila je bleda kakor zid. Obrnila se je in ne da bi bila še kaj pogledala mrtvega moža, je stopila čez prag. Zunaj jo je čakal Miha. Prijel jo je pod roko. "Domov poj deva zdaj, ali ne?" je tiho vprašal. Pokimala je in brez volje odšla z njim. In doma je spet omahnila na posteljo. Kmalu jo je k sreči objel odrešilni spanec. Šestnajst ur je spala. In ko se je zbudila, je bila stara, tako stara, kakor bi bila prespala dvajset let. Miha se je zgrozil, ko jo je zagledal. XII Marija ne ve ničesar Pri Andrejevi botri je teklo življenje mirno dalje. Zima je bila is hiša je stala precej daleč od vasi na hribu. Zato sta jo botra in Marija le redkokdaj zapustili. Saj je bilo v hiši dovolj dela, kadar ga ni bilo, sta se pa pogovarjali. Mariji se je skrbna botra čedalje bolj priljubila. To ni bilo nič čudnega. Marija je bila vajena od doma le ostrih besed. Mati jo je sicer imela rada, vendar pa ni znala ravnati z njo tako, kakor bi si bila Marija želela. Preveč trda je bila, premalo je znala izbirati besede. In tudi svojih čustev ni znala tako izražati, da bi bila Marija čutila, da ima v njej resnično mater, ki zna občutiti vsako njeno veselje, vsako njeno žalost. Botra pa je bila v tem pogledu čisto drugačna. Ne samo zaradi tega, ker je imela nežnejše srce kakor Kačarica. Še nekaj drugega je bilo. Botra ni imela nikoli te sreče, da bi bila postala mati. Hrepenela je po njej, toda ni bila uslišana. In vendar je vsa njena duša klicala po materinski ljubezni, iskala predmet, na katerem bi to ljubezen lahko izpričevala. In zdaj je prišla k njej Marija, izvoljenka njenega birmanca. Dekletu se je videlo, da trpi, da je obupano in da potrebuje materinske ljubezni in zaščite. In vsega tega ji je dalo zdaj botrin.0 srce lahko v izobilju, saj je samo čakalo take priložnosti. Dostikrat se je zgodilo, da je bila Marija vsa prestrašena, zagrenjena. Zgodilo se je, da se 'je kakšno Andrejevo pismo iz-'gubilo ali pa da se je zamudilo. Marija ni vedela, kaj naj stori. Stotine strahov se je zbujalo v njeni duši. In takrat jo je znala botra tako lepo potolažiti in razvedriti. Ali pa se je v Mariji zbudil iznova strah, kaj bo morda že prav kmalu, če jo bodo odkrili. Tudi takrat ji je botra vselej našla kopico pomir* jevalnih besed, ki nikoli niso zgrešile svojega namena. In kadar je prišlo kakšno Andrejevo pismo, je bila botra vselej vsaj tako vesela in srečna, kakor Marija. "Kaj ti je pisal?" jo je iz-prašeyaia. "Ali je kaj lepega?" Izprva je bila Marija v zadregi in sramovala se je. Nerodno ji je bilo, da bi tudi botra zvedela vse, kar ji Andrej sporoča. Mislila je, da se bo botra smejala, ko bo brala vse Andrejeve zaljubljene besede. Pa ji je le pokazala prvo pismo. Videla je, da se je zmotila. Botra jo je znala razumeti, ne samo kakor mati, ampak tudi kakor tovarišica. In uživati je znala vsako Andrejevo lepo besedo prav tako kakor ona. Zato ji je potem pokazala vsako pismo. Srečni sta ga brali in toliko, da še odgovorov nista skupaj napisali. Zdaj' pozimi, ko sta bili ves dan skupaj, sta se prav za prav šele čisto spoznali. Za božič sta sklenili ostati doma. Kaj naj bi bili tudi v vasi počeli, zlasti ker je bilo tako slabo vreme? Botra na vasi ni imela dosti znancev, ker se je držala zelo sama zase, kar je izgubila moža. Saj še ob navadnih nedeljah ni šla dostikrat na vas. Navadno je take Domači hlapec Miha je spremljal vdovo na pokopališče. Dan pred pogrebom se je nekoliko pomirila, ker pač ni videla mrliča, ki je ležal v mrtvašnici, zdaj, pred ljudmi in črno krsto, ki jo bodo vsak trenutek izpustili v zamrzlo zemljo, jo je spet prevzelo. Zameglilo se ji je pred očmi in padla bi bila, če je ne bi bil Miha prijel pod roko in jo držal. Kakor skozi meglene sanje je videla, kako je župnik blagoslavljal krsto, slišala je, kako je ob grobu govoril, da je njen mož izgubil življenje, ko je hotel opraviti svojo krščansko dolžnost, čutila je, kako je drsela krsta po vrveh, kako so padale grude prsti nanjo, votlo in zamolklo, izprva posamezna, potem pa v kopicah. Potem pa je bilo iz-nenada vsega'konec, da sama ni vedela, kdaj in kako. čutila je samo, da jo je Miha še tesneje prijel pod roko'in potem je morala iti dalje s pokopališča. Pri cerkvi jo je čakal voz. Miha je menda slutil, kako bo, in zato ga je naročil, da ne bi imel ob povratku težav z njo. In potem sta se peljala domov. Ko se je popoldne Kačarica spet nekoliko pomirila, je začela premišljati, kaj naj zdaj stori. Spomnila se je tudi, da Marije ni nihče obvestil o očetovi smrti. V zmedi so na to pozabili. O, če bi bila Marija zdaj tu, če bi pomagala! Kačarica je začutila, kako jo potrebuje. Da iz Zagreba jo mora poklicati. Zdaj se bo vrnila, zanesljivo se bo vrnila, saj se na mater ne more hudovati. In vedeti mora, da mati ne more vsega v hiši voditi. "Miha," je rekla hlastno, ko je hlapec prav tedaj stopil v hišo. "Mariji bo treba pisati, •MibČf' naj se takoj vrne. ^ „ obvestil o očetovi siW^ , "Kaj ko bi ji brz0J* prevdarno rekel bo že imela obvestilo ? bo takoj pripravila, trišnjem že lahko "Pa res," je pritr«1^ ca. "Da, brzojavila J1, (Dalje prihod«*' PODPIRAJTE S TRGOVCE is DEKLETA IN ŽENE! .A Ali veste, da si boste prištedili precej denarja,r i za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO aH naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call „/J STERLING SUKNJE so od.......4-jjJj „/l FUR-COATS so od............... Ne odlašajte, samo me pokličite 1 BENNO B. LEUSTiy ENdicott 8506 1034 Addison Rd. JL^M UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BER^ "ENGLISH-SLOVENE HEADER" . kateremu je znižana cena ^ fiU in stane samo: *** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA Qi 6113 St. Clair Ave. Cleveland'/ ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unij ska tiska1"" na vam tiska krasna poročn3 rabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k nam in si izberite vzoreC papirja in črk. Ameriška Domovin* / 6117St.CIair Ave. Jt Pri nas dobite polno izbiro Maytag pralnih strojev. Imamo' tudi prenovljene Maytag pralnike, garantirane. Pri nas dobite iste plačilne pogoje kot poprej z malimi izjemami. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. OBLAK MOVER