GLAS NARODK ^ List slovenskih .delavcev v Ameriki. Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - . . $6.00 Za pol lota.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 t ............^ The largest Slovenian Daily in B the United States. Issued every day except Sundays 5 and legal Holidays. Readers. B TELEFON: C0ETLAKDT 2876. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress tV March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 184 - ŽTEV. 184 * NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 8, 1922. — TOREK, 8. AVGUSTA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. POLOŽAJ V ZELEZNICARSKI STAVKI Železniški delavski svet bo razsodil sporna vprašanja, ker sta obe stranki pripravljeni sprejeti njega odločitev. Velik pritisk na izvrševalne uradnike železnic. — Vprašanje senijornisti. Washington, I). <7. avgusta. — V B< li liiši se je glasilo, rla š<" v teku tekočega tedna zagotovo pričakovati k o ura žcloznirarske stavke. Predsednik Harding bo storil danes prvi korak v tem novem na«"rtu administracije, da se spravi skupaj nasprotujoči si stranki. Predsednik bo nsjhrž izdaT povelj* na železniaki delavski svet. tikajoče v odlttiitvc glede vprašanja s»'ni.j«»rn«>>ti stavkujočih tl*lužh*'neev v ž»-b'zntških delavnicah. I >o '-asa. ko Im» objavljena ta odločitev, naj hi sf* ljudje vrnili na delo pod pogoji kot so hili veljavni pred prvim julijem, to je na flan. ko j»» hila proglašena stavka. Sj lošno prevladuje nariranje. da -»o načelniki unije uslužbencev poskusno privolili v ta predlog, ki predstavlja edino praktično -red-tvo da dobijo ljudje nazaj »voja prejšnja mesta. Železnice pa nasprotujejo t^mu načrtu uravnave ter ga hodo najbrž od-1«m"no zavrnile, ko ga bo stavil predsednik železniee namreč trdijo, da so zmagale v svojem hoju proti uslužbencem v delavnicah in da ne bodo hotele sprejeti nazaj r*e>h stavkarjev. tudi ee bi unije sklenite poslati jih nazaj na delo. Železnice hočejo baje dati ue-la le ljudem^ katere dejanski potrebujejo. ne več kot petdeset odstotkov prejšnjih uslužbencev. Ve|j stranki sta se že pismeno obvezali da se bosta pokorili kateremkoli sklepu železniškega delavske^* sv«-ta. Predsednik je prepričan. da Ih» mogel spravit! sedaj vprašanje senijorno^ti pred delavski svet in da se bo sprejelo odločitev, ki bo sledila. Tega pa ni mogo«e storiti pred potekom tridesetih dni in predsednik noče. da bi stavka tekla naprej in da bi postajala vedno večja nevarnost. da posežejo vrne* tudi štiri velike bratov*"ine. Vsled tega naj se takoj proglasi premirje in delavci naj se vrnejo na delo, dokler ne bo svet objavil svojega J sklepa. 5000 UBITIH NA KITAJSKEM. Hongkong, Kitajska, 5. avgu-j sta Nekako pet tisoč oseb je! izgubilo živ jen je tekom tajfuna, ki je |-r i hrumel nad Swatok. ki leži U.">0 tat i 1J severno od tukaj, v , r»redo portrx'i. Trupla pruiesrefie- j n:li prihajajo i*> vodi navzdol v j pristanišče sredi razvalin hiš. Po: j vodenj, ki je sledila viharju, jej pregnala vse prebivalce iz njih | domov. Skladišča so hila uničena od viharja in njih vsebina je hila ali izgubljena ali pa poškodovana. Dva anjrleška parnika sta nasedla na breg. Na stotine domačih čolnov ob v«»dn je bilo uničenih in njih pre- j bivalci so utonili. Swatow je prLstanišče, ki šteje nekako 60.000 prebivalcev ter le- ži oh ustju reke Han. ----4 NOVA KARA FARMARJE VE j GA SINA. Trenton, N. J.. 6. avgusta. —j V tukajšnji St. Francis bolnici Jej umrl 4-letni Norman Breese, sin j nekega. farimVja, dvanajst milj' od tukaj, ki je dobil u sode polne. poškodbe, ko ira je povozil avto-1 mobil njegovega očeta. Oče, ki je bil ves zbegan, jej sam pripeljal otroka v bolnico j ter je j>ostal histeričen, ko je izvede!, da fanta ni mogoče rešiti. Ostal je pri njegovi postelji ter molil, dokler ni fant izdihnil. Rrcese je kupil nov avtomobil j ter ga hotel preiskusiti. Zapazil' je svojega sina na stopnici avto-j tnobila ter mu rekel, naj gre vi hišo Mislil je. ila je res odšel. se.: del v avtomobil ter ga zapeljal iz j garaže. Fant je pri tem padel' pred prednje kolo, ki mu je zdrobilo oprsje. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI In ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš« banke i*vr*njejo sanefljfro, hitro in po «enah. VienU m bil« nafte cene Mete: Jugoslavija: Razpošilja aa aednte poŠte In Isplaftije **Kr. poStnl Okorni »rad ln "Jjulranaka ban^a" ▼ LJat^janl, *trrbr. Beograda; Kranju, Olju, Ma- ' Hborn, HobrovrlVa, Splitu, Barjer^ rrt drugod, kjer Je pad aa hitro IzplaOIlo naiogcdncja. 300 kron $ 1.15 1,000 kron .... $3 60 400 kron ____ $ 1.55 5,000 kron ____ $17.50 500 kron .... $ 1.90 10,000 kron .... $34.00 Italija In saiedeno ozemlje: Razpošilja na tadnj« poŠta ta fxplaPuJa uJadr«n>ka banka" v Trato. Opatiji in ZfldnL 60 lir____ $ 2.90 500 lir____$25.00 100 lir____$ 5 30 1000 lir____ $49 00 300 lir____$15.00 Za prtOj^T« Id »rnepj« sneaefc dvajaettiaof kna «11 pm 2*attaot lir isTsUnioM p« tnocotuoaU še paaeboi popust. Vredpod krtmam. dinarjem ta Hram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; ia tega razloga nam ni mogočo podati natančne cene vnaprej. Ml ratunlmo po cao* onega dne, ko nam doope poalinl denar g roka. — Glede Ixptetil w amerižklh datarjih glejte poaehim eglaa g tem ttatn. -v. Denar nam je poalatl najbolje po Domeetic llonej Order all pa Mew York Bank Draft. FRANKISAKSER3STATESBANK I S3 Cortland! Sti aat « Now York, N V. ŽENSKA — UREDNICA DNEVNIKA mrrnr,,- ---. ------------• . .....-. ■■■■ —------------f - Shka nam pr« 1 tavlja Mrs. Lewis B. Barrett, urednico in izdaja-teljilco dnevnika "Age-Herald" v Birmingham, Ala. Ona je v jZdruz^nih državah edina ženska, ki urejuje dnevnik. HODIL BO PO 39 LETIH OHROMELOSTI Farmer, ki je postal žrtev otroške paralize pred 39 leti, bo naibrž zopet lahko hodil. j New York, 7. avgusta. — Fre-i deriek W. Birge. star tri in pet-j deset let. farmer v Middleburv. Vt., l.n najbrž zopet hodil pi> klevet in tridesetih letih, — kot iz-| javljajo zdravniki v Hospital I for Ruptured arid Crippled na Iz-' torn i dva in štirideseti cesti. [Zdravniki v tej bolnici so izvršili i , to izvanreano operacijo. Birge bo stopil na noge natančno na obletnico dneva, ko je ohro-j j mel na obeh nogah vsled otroške j paralize. I To je najzgodnejši slučaj otro-| ške paralize, kar jih zaznannije-! v Vermontu ter najdaljša doba ! paralize, končujoča se z ozdravljenjem, v analah zdravniške ve-: de. — Bir^e je I>il s.t;ir štirinajst let. kf> zhole! na paralizi. Njegovi nogi sta se pri tem skK-ili v ]>ozi-cijo sedečega. Vsi napori, da se ga ozdravi, so ostali brezuspešni in zdravniki so izjavili, ila ie vsa-i . .... IJ\o upanje na ozdravljenje izključeno. Vsled tfjra je moral vedno sedeti v vozičku. Birge jvi ni izgubil poguma. S tem. o sledil konferencam, ki se bodo vršile danes tukaj med linijskimi voditelji ter premogarskimi delodajalci, ko-ncc stavke v poljih mehkega premoga. — .Jaz sem optimističen. — je rekel Lewis, — glede možnih po-> led i c sevtanka z delodajalci. 1'pam. da bo mogoče v par dnevih izdelati dogovor, ki bo zadovoljiv z;t javnost, premoga rje In delodajalce in ki bo dovolil sko-•raj^njo obnovi jen je obratovanja v poljih mehkega premoga. Mr. Lewis je namignil, da bo predložil delodajalcem načrt za uravnavo, obsegajoč več držav, ki niso v centralnem kompetitiv-nem poljn. i Znano je, da so nekateri delodajalci pripravljeni privoliti v ! zahteve unije. j Delodajalci, ki proiz\*edejo vsako leto 6o.000.000 ton premoga, bodo navzoči ali osebno na konferenci ali pa bodo imeli na licu mesta svoje zastopnike, ko se bo konferenca pričela. Tonaža predstavlja približno 30 odstotkov produkcije v starem kom petit i vnem ped ju in zadosti po mnenju številnih premogarskih delodalcev v Clevelandu. da se dovede ostalih sedemdeset odstotkov do sprejema primerne uravnave, ki bo sklenjena tukaj, t --i | ARGENTINSKE MRAVLJE 0GR02AJ0 SVET. Mravlje, ki povzročajo velikansko škodo v Argentini, so bile zanesene tudi v An glijo. London, Anglija, 4. avgusta. — , Neizprosno vojno je treba takoj 1 napovedati malarijskemu moskr- i tu ali komarju ter strašni arire-tinski mravlji, ki se je sedaj razširila po celi Angliji. Prebivalstvo dežele je postalo pozorno, kajti nevarnost, ki preti od teh majhnih živali, je velika in na vse mojroče načine sr skušti uveljaviti odredbe ter najti sredstva, da se iztrebi te žuželke. Rdeča argentinska mravlja ko-je sprednje straže so že dospele v londonska stanovanja ter ustanovile tamkaj svoje kolonije, je umorila v Ameriki pred kratkim enega otroka ter napadla ter re>-no poškodovala nadaljne otroke. — Argentinska mravlja. — pravi A. E. Moore. pred-*»dn*Rk družbe za iztrebljenje mrčesl. — m prezre svojo pot >kozi mreno v ušesih spečih otrok, dokler n*1 dosp^ do možganov ter umori svojo žrtev. Ta mravlja je živela prvotno v Argentini, a njene trume so že prodrle jrloboko v Mehiko in (Združene države. Otok »Madrira 'je bil preplavije-n od teh mravelj in nadaljni otoki ob trgovskih črtah v Atlantiku se bore obupnn 'proti invazijam teh smrtonosnih mravelj. V Angliji so prvikrat zapazili to argentinsko mravljo r Eastbourne in trume teh mravelj so si sedaj p-ribori-le svojo pot v številne dele dežele in tudi v Lon don sam. — Jaz nočem po nepotrebnem [ vznemiriti občinstva, — je re-[ kel profesor Lefrow, odlični na-j ravoslovec cesarske akademije znanosti. — a argentinska mrav-. Ija predstavlja eno najbolj resnih kusr na svetu. — Ta kuga je prišla sedaj tu- I di v Anglijo in sicer, kot dotnne- II vam jaz, v zaboju banan ali paradižnikov iz Madeira. Izpretninja- NEMCI IN KONFERENCA MIN. PREDSEDNIKOV V nemških vladnih krogih domnevajo, da bo postala Francija konečno vendar bolj popustljiva. Berlin, Nemčija. 7. avgusta. — Vse oči se obračajo proti Londo- , mi. kjer se bo danes zopet sestala konferenca zavezniških ministrskih predsednikov. Seveda dom-ipvajo pra**noverni. da je od nje ' "e velik" nian.j pričakovati kot ">'> od prešnjih. ker je namreč trinajsti«'*, ko so se sestali mini-1 >trski predseublm, Irska, 7. avgusta. — Ob polnoči so zopet izbruhnile sovražnosti v Dublinu. 1'staši so napadli pozicije narodnih sil v različnih delih mesta ter se posluževali pri tem pušk. revolverjev in bomb. Streljanje je .trajalo štiri ure in čete proste irsk^ države so izgubile dva moža. V bolnicah je baje devet nerednih vojakov. 0TV0RJENJE ROVOV V ENEM TEDNU. Wellsley, Mass., 5. avtrusta. — 1 E. J. Kenning, pomožni delavski tajnik, je v nekem govoru, katerega je imel tukaj, izjavil, da bodo pričeli antracitni premogovniki dežele obratovati v teku ene-, ga tedna in da bodo kmalu nato i zopet otvorjeni tudi rovi mehkega premoga. — To ni nfkaka objava,, — je j^dofstavil, — ter se je ne sme sprejeti kot take. To je le moje osebno mnenje, temelječe na mnogo-obeUjocih. informacijah. GLAS NARODA. 8. AVG 1922 ™ M ———^.i ■ - i ■■—— MGLAS NARODA" ___O LOVE NI AN DAILY) __ Owned ami Published by ■Lovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK IAKIEH, Pfeldnt LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Buelneee of the Com oration and Addreeeee of Above Off I cere: _M CortUndt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. V. Q L A £ NARODA .______(Voice of the People)__ _ I—ued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cet« wiu .c.j* ^ za New York za celo Teto . «7X0 In Cinado ....................$«.00 za pol leta »3.50 Za pol leta ........................$3.0C Za Inozemstvo za celo' leto »7.00 Xm *«*rt l«*a ......................»1.50 ___________ za pol leta ................»3.50 Subscription Yearly SC.00 Advertleementa on Agreement. ••Ola« Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov. ' Doplal bres podpis« In oeebooetl se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po- Po Mo»ey Ordrr 1 *rl spremembi kraja naročnikov prosimo, da a« nam tudi preJAn)o bivali*«« naxnanf. da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA M Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. .__Telephone: Cortlandt 2879 *- ----- ' '\im hmiiii —-----——--i i T^^šžs&z^ j, V ZNAMENJU DEMOKRACIJE i _ p i ... Iz IVnvcrja ]K»r«M"ajoT da je dal generalni adjutant J coloradskih državnih kozakov deportirati VVilliama Z. 1 Fosterja iz države Colorado. i I>eporta<*ija >«• je izvršila pod ohdolžbo. da je "Foster, ■ eden najn«*varn«*j-ili mož t<* dežele ter da ii<- sme nikdar , več prestopiti moje te držav«*'". «. Colorado s<- }*- ž«- večkrat v prejšnih letih izkazal, da ; ima najbolj brezpravno. nazadnjaško in nasilno državno 1 upravo. V boju proti štrajkujiH-im ("lanom Western Federation j of Miners so kapitalist i«" ni plačan« i zv<-zali na stotine', s t raj ka rje v. jih nabasali v vagone ter jih poslali v druge i države. ] (ioverner ni niti z mezineem ganil. Pozneje so bili vzeli za pretvezo umor govemerja Stemienberira iz Idaho. Pod pretvezo tega imiora so hoteli spraviti s pota voditelje W. F. of L. V temni noei so ) bandit i napadli C. H. Haywooda in O. A. Pettibonesa ter j jih odtekli v sosednjo državo Idaho. j Sorodniki odvedenih so vložili tožbo prt najvišjem i državnem sodišču, pa so namesto zadoščenja dobili klo- 1 Into. ^'^tff'MV1 Par let pozneje je sledil boj premogarjev Roekefell-,' erjevih Colorado Fuel and Iron Works. Vsa državna * oblast z državno milico vred se je postavila na strati naj-1-bogatejšega moža na svetu. I Bitka pri Liidlown". v kateri se je zadušilo na stotine štrajkarskih žena in otrok, je nepozabno zapisana v ' Pacifiku. Zbali so se neustrašenega voditelja velike jek- ^ larske in železnirarske stavke v Coloradu, misleč, da se* bo podal v Trinidad premogarski okraj. Domnevali so,'! da bo šel taiiKišnjim premogarjem povedati, da opravlja- * jo skebsko delo, ee kopljejo premog, dočim bijejo njihovi i bratje v osrednjem Zapadu boj na življenje in smrt s <: premogovnim kapitalom. V Niso pa imeli toliko poguma, da bi to javno povedali, 1 ampak so se skrili za Rooseveltovo frazo o "liezaželjivih ' državljanih". Napačno bi bilo misliti, da se Colorado kaj razlikuje ; od drugih držav. Resnica je le to, da so tamošnje ob- i lasti nekoliko bolj predrzne v splošnem pa ni posebne't razlike. ^ Pred par dnevi je bila naprimer v Philadelphiji, me-'1 stil bratske ljubezni, aretirana učiteljica, ker je rekla ne- ; kemu skebu, naj ne hodi delat v tovarno, kjer je štrajk. J Pred sodnikom je izjavila: "Prepričana sem bila, i da vlada v tej deželi resnična demokracija, svoboda go- s vora in izražanja." 'i Sodnik jo je zašil za štiriindvajset ur. s _1_ Si Laška politika v Albaniji. i' Belgrad>ka "Pravda" pi*e: — Po porazu Bajrama Cure, IT us.v jina Boikovir-a in drugih razbojniških poglavarjev v Albaniji je tiranska vlada energični !>a-vila * kon^olid notranjih razmer. Toda naletela je na »oč-ne zapreke, ki so nevarne j i- re«o «o bili premasrani sovra/u ki. kajti pred seboj ima .eiaj velesilo, ki je pred dvema I »Mm i pod krinko posebnih pr.tij izkrcala na albanski zeml j; svojo voj- • »ko, da pomaga albanskemu narodu pred zunanjem sovražniki Ta veiekila ae je vguezdi'a v Albaniji in vodi napad* na našo državo. Njeni najemniki *o skoraj vsak dan napadali naše vasi, ali naie prebivalstvo in gonili naše ljodi v ujetništvo. Po slučaju v Prixrenu. ko smo morali mobilizirati večji del naSe vojske ter se je pretila kri na obeh straneh, je ^ TUda ustvarila fronto ob nato semnajsti sestanek Inge na-lodov v Londonu. Pozneje je ukazala tiranska vlada odpor proti vsemu, kar je italjansko. albanski narod pa je vrgel v morje italjanske vojake. Italija je i doživela končno v Albaniji kata-sirofalni poraz, kljub temu pa št- vedno hoče izvajati pritisk na tiransko vlado. Italijanski parlamenat --. sastoji se iz 13 skupin in sicer: atrrarei 23. poslancev, fašisti 3l,l ti a e ion a tisti 12. klerikalci 106. so-| eiali»ti 122. reformistien! socialisti 26. komunisti 13. demokratska skupina Giolitti - Faeta - Orlanko 42, italijan&i Nittijevi dem okra-j ti 36. liberalni demokrati 21. de-j mokratsko - liberalna skupina 25 j in mešana skupina v kateri ao; Slovani, Nemci, Sard i, republi- j kanci in izven strank, tt iwIm «*t. ~ Tt' JZ_____V f Iz Slovenije. Novo industrijsko podjetje. 1 Hrata Capič sta ustanovila v : Mariboru tovarno za izdelavo barvnih trakov za pisalne stroje, karbon, indigo in vseh vn*t dru-jgega kopirnega papirja. Stavba bo kmalu dozidana; z montiranjem 'strojev se prične v kratkem, i; | Preureditev mariborske plinarne. i; Svoječasno <>d mariborskega sosveta sklenjena preureditev mestne plinarne je dovršena in deluje dvoplinska naprava že več tednov.'i Kakor se porf>ča, proizvaja se iz-! ključno dvopliu i>o sistemu prof.'] Straehe in sicer samo iz tuzemske- 1 ga premoga, kar je bilo po prejšnjih načinih zelo otežkočeno. Obenem se proizvajanje plina vrši se- : , daj z nad polovico manj osebjem iter samo v osmih urah in le z euol četrtino do sedaj porabljene koli-j čine premoga. Le vsled tega je bi-, jio mogoče, da oddaja podjetje plin po najnižji ceni izmed vseh1 plinaren v Jugoslaviji. X<»vo dvo-' plinsko napravo je pozdraviti prav | posebiio tudi z gospodarskega stališča. ker je neodvisna od dobave inozemskega premoga in omogoča 'štcediti s premogom Obenem pa ji uporaba eenejšega in b- lj.šega dvoplina pristopna v^-em slojem in tudi bolj ekonomična, kakor di-rektna kurjava s premogom. Že-.! leti bi bilo. da se modernizira čim- i ]»reje tudi ljubljanska mestna pli- 1 . nama na način, kakor sta to že storili plinarni v Mariboru in Ce-!. lju, ker le > tem je zasigurana 1 plin-ki industriji bodočnost. i, 14 Novo industrijsko podjetje. Pod imenom (' de Oregdrio & e'omp., rotokemične tovarne Ljubljana. tovarne v St Vidu pri , Ljubljani, ^ je ustanovilo veliko industrijsko podjetje, ki bo edino j j te vrste v Jugoslaviji Tov:me lodo kdelevale najprvo svet I oko-j] pirni papir, črn, modri in sepia zalj kopiranje načrtov z najmodernej- \ \ 'širni stroji. Nadalje pričnejo to-j J varne takoj tudi z izdelovanjem i j takozvanega carbon- in indigo-pa-pirja za pi>alne stroje in rokopise. Tovarna prične z obratom te dni.r in sicer zaenkrat v tovarniških 1 prostorih Mathana v št. Vidu pri,-Ljubljani. TraasmLsjje in stroji se ! že montirajo. Tovarniški prostori 1 so niodf-rni in veliki. Vseeno se iei * i nova vlr-užba ž« odltxrila. da prične1 v najkrajšem času z zidavo nove- 1 ga objekta, v katerem se bodo po-}1 sebej izdelovali še naslednji tovar-i« 'niški predmeti: fotografi«"ne plo- l Š"-e. fot o grafični iKipirji vseh vrst, i parafinirani pap>, nepremočljivo blago za mornarje, šoferje in ru- darje, Hillrothov batist, pozneje še (drugi materijal, ki se ga mora se-js daj importirati. Kar ne proizvaja'c Jugoslavija na j>°trcbnih surovi-|i nali. se l>o uvozilo iz Nemčije injj bodo fabrikati prvovrstni ter ena-; J:i nemškim. Kakor u. navedenega! j razvidno, tukaj ne gre za kako! tnalo j>odjetje, temveč je funda- j ment položen za novo industrijo, ,ki bo v najkrajšem času zavzela;? obširno dimenzije. 1'pati je, da .sej1 še drugi zaspani Slovenci zbudijo ^ ter upeljejo pri nas še druge fa-! [ brikaeije. ki jih manjka a- Jugo-'' slaviji. Slovenska industrija najjJ pokaže, da stojimo Slovenci naj. (svojem mestu, t im manj se bo im-i ■portiralo, tem boljša bo valuta Ju-i g osla vi je. Kakor se euje, razstavi » novo podjetje svoje izdelke že na i ljubljanskem velesejmu. 1 i 1 Prva slovenska mženjerka. i Na češki tehniki v Pragi je pre-i1 jela inienjersko diplomo gdč. Va-j! leska Pirčeva, hčerka ljubljanske-j ga odvetnika dr. Maksa Pirca.il Lidč. Valeska je absolvirala pra-1 ško tehniko kot redna slušateljiea I' kemije in je položila vse izpite z odi iko. Specijalizirala se je na; 'strokovno kemijo za zdravila barvila in kozmetiko. Ves čas "svojih * ištudij v Pragi je bila agilna 61a- 1 niča akademičnega društva "Ju- < j goslavija** in je uživala splošno 1 priljubljenost v vseh praških ju- 3 ' goslovanskih krogih. • j ».» ■ J: Sodni iipit ' I sta položila pred ljubljanskim 4 višjim deželnim .sodiščem avskul-tanta iz Celja dr. Leopold Mast-nak in Karel Ivanec. : ._ i Izpremembe v državni službi Višji geometer Julij Burda in 1 geometer Fran Erjavec, oba pri i ' pokrajinski upravi v Ljubljani, ae 1 j dajeta na razpolago mmasUratvu jnožnik je iz Velikih Lašč premeščen v Lož. Trajno sta vpokojena Pran Žni-deršič, pisarniški oticial pri policijski direkciji v Ljubljani, in Josip Pan, kanelist pri sodiščih v C.'elju. Josip Rudolf kane List okrajnega sodišča v Metliki, je podal o stavko na državno službo. Iz Gnštanja je odšel na Jesenice dr. Obetsnel, doseda-(uji nadzornik jeklarne na Ravnoh. ■ 13il je izredno marljiv naroden delavec ter je ket tak ustanovil v t* usta n ju tudi Sokola. Bi! je tudi kot strokovnjak na svojem mestu in zelo vnet zagovornik upraviče-1 !nih delavskih zahtev. Vesti z Zidanega mosta. Dne 11. julija je v Soki v Savi^ !utoni! 26Ietn» zavirač južne železnice Anton Novak. 1 i-admk cementne tovarne Ivani Pik ima psa. ki napade vsakoga, 'vdor |>a London Rd . X. E., Clt veland. O. PAULINE "ER.MEXC, 53» — 3i d Street, l-a. Salle. 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street. Waukegan. 111. --Jednotir.o uradno glasilo: "Glas Naroda"'. __ Vse stvari likajoC e se uradnih zadev k.ikor tudi denarne pošiliatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje z,i sprejem novih članov in bolniška spiOevala naj se p«>šilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prip. r. Oa vsem Jugoslovanom ra obilen pristop. Kd«>r "el postati član te o« c.tniz;.i-ije. naj se zclasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev r-> ot--nite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vsUn-n: z ? flanl ali Članicami Papež in nova nioda. Papež zapovrN!. * 1 ri to i-praviji-- in-itruk-ije *"n.-fli«>t*»j-nosti sedanje mo»le". !»-m T--r«*j tudi novi Petrov na>letinik zav/.c ma z^^ borbo pro! i t*k pretl vojno izr^kt l pij X. prot: novim plesom, pt»>.«»lnio proti ran-, gu Sedanji papež l'ij XI. ne obraba tolike pažnje na kakor ua obleko. Oh pvi'iki pos«'bnega sprejema rimske arist<»krat-ije v v atikanu -t- je papež obrnil na >.brane dame ::i jih pro.-il. ila na-st"p i >. nt"-*:ii: i>roti ii.ii m •»! . j, škantLil- zjia in lifilt >> da ima j»a-o r-j »' "-ki pos**l>no <»ko«a mnenja <> vrednosti /.ene in veora!n>» spopolnitov Z'-lo važen fakt»»r Kavno vsled tega smatra n»sp«Klobno oblačenja za sramoto Rojakom v Clevelandu. | Naznanjam, da sem svojo podružnico prepustil mnogoletnemu uslužbencu I I Mr. Antonu Bobek 6104 St. Clair Avenue i On je prevzel vse posle in je-še vedno v zvezi z menoj. Glede potnih listov in drugih zadev se ve- j dno lahko nanj obrnete, ker je ves čas vestno oprav- ! ljal svoj posel. Frank Sakser 82 Cortlandt St., New York Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v d'/movini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja oe je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci ki še nfso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedeiničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : : K 31.70 S791.70 Delnice imajo pravico do dividend« za 1. 1922. .%& leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, In je pričakovati za leto 1922 se boljši denodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortlandt Street New York Cifer s. . : - , - - ' GLAS NARODA, 8. AVG. 1922 - LJUBEZENSKE! AFERE LANDRU-JA Poroča William LeQueux Preživel je božični večer leta 1916. v njenem stanovanju in Se istega veerra ji je predlagal za - kon ter bil sprejet, kajti žcndca je bila očividno zaljubljena vanj.1 sodeč p« številnih pismih, katera mu je preje pisala in v kd»er.h se je zahvaljevala za cvetke in sadje. Tudi on, s svoje stran:, ji je pisal več ljubezenskih pisem. katera je imel kopirana ter vedno pripravljena v ta namen, kajti v številnih slučajih najdemo, da mi ljubezenska pisma, naslovljena nn damamo Cuehet ter inaiamo <'ol-lemh -k«>r»> do pičiee iste vsebine. Na dan po božičnem dnevu le-ta 1916. je odvedel Land m svojo žrtev v Gainbais v shojeni Jaolo-, ženja. dočim j«* i kal njen ljubi-?««•<• zapeljive slike <*ledt» bodoč-! nosti. Malo je sanjala takrat, da | gre z veseljem v srcu v svojo j smrt. Ko sta dospela v Gambais. je1 bilo tema Stari ženiei. ki mu je, držala hišo v redu. je dal božične počitnice ter ji rekel, da ji ni treba priti pred Novim letom, ko s<* bo on vrnil iz Pariza. Živela je eelo miljo proč od hiše in ker je bila stara in slabotna, ji je delala lioja sem in tja velike teZa-ve. Ko jo ustavil svoj avtomobil, se je Landru opravičil ter rekel: •— Jar imam kot samec le malo: potreb, moja najdražja. Vsled te-' tra sem dal svoji stari služkinji božične počitnice. Vrnila se bo semkaj šele jutri popoldne. Sama bova morala skrbeti za jed ' ter upam. da nama je kaj pustila. — je rekel ter se zasmejal. Prižgal je električno svetilko ter jo povedel skozi vrata ograje ter nato po peščeni poti do glavnih vrat. ki so bila napol iz stekla. a zavarovana z umetniško izdelanim omrežjem. V veži ie hitro prižiral svetilko in kmalli je njegova spremljevalka spoznala, kako udobna je hiša. pravcata poletna vila. Edina na-j»aka je bila njena prevelika osam ljeno^t. česar pa spremljevalka Landru-ja ni vedela. Niso še potekli trije tedni izza časa. ko je stopila madama Ileon preko istega praga in že je bila pripravljena nadaljna žrtev. V svojem srcu se je Landru veselil svojejra uspeha. Izrazi ljubezni, navidezno tako pristni, so bi- I li tako čudovito hlinjeni. da s* ' prevarali vsako žensko. Henri j Landru. alias Freminet. je bil lju- j i bimec prve vrste. Majhno ročno torbico svoje za-1 ročenke je od nesel navzgor v isto j sobo. v kateri je dvajset dni pr>- J i prej izdihnila madama ITeon ter jo povabil, da se napravi komnd-I no, medtem ko bo on spodaj priž-; iral luči. — 1'pam. da boš oprostila od-j sotnost moje služkinje. — je re- j kel. — Ali hočeva kaj večerjati? j Madama Collomb je odvrniTa. da ne more Tii'esar jesti, nakar | je odšel on navzdol ter prižcral : luči v obedniei in salonu, to je vi dveh sobah, ki sta se nahajali n« 1 obeh straneh veže. Ko je prišla njejrova žrtev nav- ; zdol. je našla obednieo okrašeno j cvetkami. Sredi mize je stala i ' velika vaza s narcisi. Veliki zlo- činec je vedel, da ljubijo ženske ponavadi cvetke in vsled tega je hotel vzbuditi v svojih žrtvah domnevo, da ljubi tudi on naravo. Pital je tudi ptice in vse ženske so bile očarane od njegove ljubezni do narave ter mu vsled tega tembolj zaupale. Ko je stopila udova trgovca « Venezuele v obednieo. jo je našla mično okrašeno ter takoj sedla na zofo. ki je stala v bližini odprtega ognja v kaminu, katerega je Landru ravnokar prižgal. Landru je položil svoji roki krog nje. Bil je to isti usodepolni objem, katerega so poznale tudi druge ženske, ki pa niso živele toliko časa, da bi mogle pripovedovati o njem. Bil je objem smrti. — Moja draga, — je zašepetal na svoj strastni način in njegova svilena brada se je dotaknila njenega lica. ko jo je poljubil na ustnice. — Pozdravljam te tukaj. Sestala sta se. da se nikdar več ne ločiva. Se v isti noči pa se je ločila duša od telesa nesrečne, varane ženske, štiri ure potem, ko je zav-/ila nekaj čokoladnih bonbonov, kateri ji je bi lLandru ponudil. Stal je poleg nje ter opazoval smrtno agonijo, ne. da bi se premaknil. Prosila ga je za čašo vode, kajti mučila jo je žeja. a on se je le smehljal ter ni hotel u-streči njeni želji. Konečno je njeno življenje ugasnilo in njena glava je omahnila na stran. Sten k a ura je kazala tri zjutraj. Veliki morilec je stal tam par minut ter razmišljal o svojem peklenskem delu. ko je naenkrat čul zunaj na pesku težke korake. B-lektrični zvonec je zapel. Stoječ poleg trupla ženske, ka- tero je umoril, je stal Landru nepremično ter zadrževal sapo. * * * Tujci so stali pred vi mi njegove vile v Gambais ob tej nena-zadni zgodnji jutranji uri, — pred vratmi samotne hiše, kjer je bežalo v obedniei truplo ženske, zvabljene iz Pariza ter zastrupile- . ne od največjega morilca modernega časa. Zopet je zapel električni zvonec in ker je sijala luč skozi o-kna, ni mogel Landru drugega kot odzvati se klicu. — Ali je to policija? — je bilo ; prvo vprašanje, kattfro si je sta- < vil Landru. Ali je napravil pomote v kakih manjših zadevah ter ( so sedaj sledili njegovi žrtvi do tukaj? Pričel je na tihem prokll-njati svojo smolo, a se kmalu oju- ( načil ter sklenil dognati, kdo je zunaj in kaj hoče od njega. Za- j pri je vrata obednice, v kateri je ležala mrtva ženska, vsa razmr-< šena. ter odšel skozi vežo do' sprednjih vrat. — Kdo je tam? — je vprašal j jeano. V žepu je imel Browning pištolo, katero je imel vedno pri-« pravljeno za slučaj, da bi se g« lotila policija. Za trenutek ni bilo nobenega l odgovora, kar je le še j>ovečalo sum morilea. Obiskovalci ob treh j zjutraj niso vsakdanja prikazen. Razventega. ali ni ležala nema j in mrtva priča njegovega zadnf?- j ga zločina tam notni v obedni- j ei • — Kdo je tam? — je ponov'l. j — Povejte mi ali pa ne bom od- ! pri vrat j — Zmanjkalo nam je petroleja, — jr» odvrnil neki možki jrlas. ' — Ali bi mogli dobiti nekaj petroleja od vas? Vidimo, da imate garažo. Landru se je oddahnil. ' £a par trenutkov pa se vendar ni mogel premakniti. Ali je bila to le spretno nastavljena past ? Konečno pa je vendar odprl vrata ter našel dva moža v težkih kožuhih, ki sta mu pojasnila, da sta na poti iz Maintenon v Mantes, da pokličeta zdravnika za neko nenadno obolelo damo, da pa jima je zmanjkalo na poti kurivo. — Dajte nam eno kano, — je ptosil tujec. — Tu.gre mogoče za življenje in smrt. Land™ je hitro zaprl glavna vrata ter odvedel tujca proti ga raži, kjer jima je dal kano petroleja. Zelo vesel j® bil, ko sta se odstranila, kajti njih avtomobil je stal nekako pol milje proč sredi ceste. Nato se je vrnil v sobo, v kateri je ležala njegova mrtva žrtev. Vzel je nadaljni ženski življenje, kajti njegova morilna strast ni poznala nikakih meja. Sta* je tam celih deset minut nepremično ter se oziral v spače-no lice zastrupljene. Nato pa je prijel truplo ter ga zavlekel sko-i zi -vrtna vrata v majhno hišico iz opeke ki je stala na koncu vrta, 1 poleg vodnjaka. Tam je v svitu električne luči pokril truplo s starimi vrečami ter slamo, nakar je zaklenil vrata hišice ter vtaknil ključ v žep. Vri>l se je .v hišo ter lejrel na posteljo, oblečen kot je bil. Spal je do sedmih zjutraj, nakar je vstal, se oshažil, si skuh,al kavo ter se odpeljal z avtomobilom nazaj v Pariz. Hladna brutalnost tega človeka je jasno razvidna iz pisma, ka-jtero je pisal še istega dne nadaljnji svoji žrtvi, — madami Buic*-son. s- Že več tednov je ni videl in sedaj. ko se je iznebil rui.dame Col-lomb, je domneval, da je skrajni čas za obnovi jen je znanstva. V pismu, ki je ohranjeno ter v rokah sodnije. se glasi: — Odsoten sem bil iz Pariza po opravkih in vsled te«ra mi o-prosti moj molk. Spoznal sem, da ne morem živeti brez tebe, moje drago srce. Moje življenje je temno in polno obupa sedaj, ko te nisem že toliko časa videl. Tvoje I t t " •lioe je solnce mojega življenja In j tvoj smehljaj višek moje blaženosti. Noč in dan hrepenim po te-|bi in velika je bila moja žalost. ) ko so me na najinem zadnjem sestanku tvOje jasne oči vžalost-i-le. Ljubezen p« izpremeui vse v veselje in ne brigam se za svjfa bolečine, če me ljubiš. Danes zvečer sem žalibog nujno zaposlen. (Hotel je preživeti vočer pri svoji družini). V sredo ob šestih, pa se bom oglasil pri tebi. Dd takrat bo vsaka ura potekala zelo počasi. — Tvoj ljubeči in udani Andre. — Andre Chaeroix je bilo ime, katero je navedel Landru kot svoje napram madami Buison iti ona, kot vse druge ženske, s katerimi je bil pilšei v stik, se je bre». dvorna zaljubila vanj ter se je gotovo čutila li-skano. ko je dobila pismo, katero smo ravnokar nave 111. Glavna skrb Landru-ja pti je bila. kako bi se mogel iziebiti trupla madame Collomb. Polastiti se njenega denarja in drugih stvari je bila lahka stvar, kajti pri tem se je poslužil svoje znane metode. Način, kako je izbrisal sledove madatne Heon. se mu ni zdel iz tega ali onega vzroka priporočljiv. Prepričan je bil. da Je neroden ter nevreden njega ter sklenil poshižiti se drupre metode. Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanje.) Toda težko je bilo slovo od klavirja; še težja misel na puste dni, ko n»' bo v sobi nobenih zvokov j ve*%, nobenega petja omiljenih • strun, samo praznota in bliža nje j smrti. Marija se jra je hotela na-1 užiti pred ločitvijo; poslala je Meto prodat nekaj knjig, po katerih j je rada listala, in dokler je zale-j glo tistih par kronic, je igrala! venomer, vročično, nenasitno, kakor pijana, ponoči jo je videla \ starka vstajati, tavati h godalu. I objemati ga, ihteti nad njim In j ga božati z ubogimi, izsušenimi rokami. Včeraj dopoldne pa, ko! je pristavila Meta zadnji krompirček v nasoljenem kropu, se Je odlo.ila sirota; dali sta v liste oglas, in danes prihajajo kupci, gledajo, poizkušajo ter se po*r» jajo za ceno. Moj Bog, kdor bi videl gospodično: njene oči so bolj žalostne od smrti same! In Še ti strašni ljudje: kar ponujajo, bo komaj za prvo silo, kam neki do konca; preden se Marija uto-lazi, bosta na cesti, brez kruha in strehe.... Takšna je bila sosedina zgodba, kf jo je ugibal grof po zmedenem starkinem jecljanja; oči so m» mu več k rat porodile v m en. 4'Ne bojte se. reva." j° je ustavil nazadnje, "nič take*ra se nr sme zgoditi; le ubogajte me In ravnajte j>.. mojih besedah! Nočem, da bi jros-podična prodala svoj klavir, ki ga ima tako rada in ga jaz tako rad poslušam.... Toda molčite, ne pravite ji; recite samo, da ga kupim jaz — za vsako ceno, za mnogo, razumete? Naj ga ne proda nikomur; še danes pridem in se pogodim. Na^ te, vzamete za prvo silo....* in molčite, molčite, da ji ne bo hudo.... izmislite si bajko in kupite. kar treba!" Segel je bil v listnico, zagrabil ne da bi »tel, in je stisnil v roke. Starka je strmela, tresla se od hvaležnosti, zajokala od olajšanja nm ves glas in hotela poljubit: grofu roko; toda ni ji dovolil. "Molčite, prizanašajte ji!" Je vzkliknila * pritajenim glasom. eltor v straha, da ga ne bi aliia-lUrija, ter odhitel k avtomobi-;• \,rnK pred \ho ta na vrh. baa komaj o pravem času. da je dognala meščana, ki je suval v bolnico z dvema uma-zanima stotakoina in vpil, zanič-Ijivo mahaje z roko proti klavir- ju- "Tak vzemite, ako ste pametni: dvesto kron za staro škatlo! Vzemite denar, saj vredna ga ni; sto kron je podarjenih, od dobrega srca, ker vidim, kako in kaj... Vzemite, da si ne premislim, zakaj potrebujem ga ne.... le v, nedeljo, ko pridejo sodatje s pu-nicami, hopsasa in tralala — in toinono, hehe!...." Grof je med tem pripeljal h Grabunčevim ter zvedel, da prihaja zaman: gospodar je bil vpre-žen v kontorju, gospa Amalija se je biLa pravkar odpravila v pose-tc. in I)ora. ki je hotela ostati sama s svojo tesnobo, je bila takisto če davi naročila, da je ni doma za nikopar. Gostu ni preosta-jalo drugega kakor oddati vizitko in iti, ne da bi bil kaj opravil. V nemiru, s katerim so ga bile .navdale Metine novice, mu je bilo to še ljub!e; čutil je, da bi vsaka draga reč skalila jasno, lehkotno in dobrodejne mehkobe polno ganjenost njegovega srca. Marija mu je bila tujka, čeprav soseda, njena povest, kot jo je nosil v slavi, je bila morda romantično prikrojena in sentimentalno pretirana; tisto kar je vedel o nji' po deklinih in Telbanovih besedah. ira pravzaprav ni moglo pomiriti. ali je vredna tolikih misli in tolikšnega usmiljenja. In vendar je krenil tja kakor na praznik. v pričakovanju nečesa odre-šLlnejra. poln koprnenja. da bi čimprej i zlil kapljo utehe — vsaj on nekomu, ko je njemu nihče nt mo«rel dati; še tik pred pragom si je priznal, da išče že dolgo človeka. s katerim bi ga združila vez nesebične, naivne dobrote, in da mu je čisto vseeno, ali je ta človek najpopolnejše ali najgrešnej-še bitje pod solncem____ Simon Telban je bil gotovo afe tretji gospodar, ki ni zabijal denarja z dvoriščno zgradbo, meneč. da je ifak predobra za revščino. ki tam prebiva. Starodavno poslopje se je osipalo na vseh kan cih in krajih; na prvi izmed stopnic. ki so vodile v nadstropje. Je polnil t grofa vonj po trhlim if gi. Skozi majhno linico je priha-i jalo toliko luči, da je našel steklena vrata in ročaj hripavega zvon-' ca poleg kljuke. Meta, ki je oči-; vidno čakala s strahom in trepe- j tom. je takoj pridrsala odpirat; j navezala si je bila drugo ruto, ki I vsaj na zadnji plati ni kazala lu-| kenj, in obrnila predpasnik,, tako j da se je zdel_za silo svež. Prod- i soba se je ožila na desni v obokah hodnik ; tam so stali lončki s cvetlicami. pri katerih je grof videval sosedo. Na levi strani so vodila začrnela, špranjasta vrata v kuhinjo in druga v prvo izmed obeh Marijinih sob; že tu je opazil strahotno opustošenje bede, ki je bila pospravila vse kote in ni pustila ničesar razen jroftih zidov. Grofov obraz se je zmračil in zardel od sramu nad parfumom, po katerem je dišal, in nad lakasti-mi solni, s katerimi je stopal v to duplo siromašvta; suhi kašelj, t am za durmi se je čudno upiral njihovemu škripanju.... Meta mu je povedala s pritajenim glasom, da je komaj rešila klavir. Gospodična ga je mislila baš pustiti meščanu, ko je prišla ona z jrrofovim sporočilom, in dedec. ki se je bil nazrusil, da ga izpuli dober kup. ga je hotel vzeti po sili. Vpil je, prisegal, da Je kupčija sklenjena, te grozil s tožbo; ko pa je slišal žlahtno ime. je p°VPSil nos in se pobral brez upiranja, godrjnaje. da zoper gro fa ni pravice, ne pri beračih ne pri gospodi. "Gospodična jih' prikauje-jo." je dejala starka nazadnje s prosečim pogledom, polnim plahih in hkrati smelih pričakovanj, ter odprla gostu .sobna vrata. Grof je skoraj osupnil: Marijina izbiea ni kazala, v nasprotja z vnanjim dojmom stanovanja, ni kake posebne golote; bila je ie dosti polna pohištva, na stenah Je viselo par litografij, oljnat portret lepe dame v staromodnem o-delu, in tik nad komodo zlat o-kvlr z nekakšnim rodovnikom; toda na tleh je manjakalo preprog. in zartrgani stoli so budili misel, če ni sosednja soba izpraznjena do zadnjega kotička, da more nuditi vsaj to siratno gnee-.dece il ožijo prikupnosti in odsev ud obrt va, ki gm je bila. bolnica ne-mara vajena v preteklih dneh. — navadne cene, je zavzemal skoraj 1 ves prostor pred belo zavesenima oknoma. skozi kateri se je videlo na grofovo plat. Na mizi je stal i v lončeni vazi šop poljskih cvetlic, ki jih je bila starka nabrala za mestom, ter družil svoj veli aromat z žalobnim vonjem po bo-leeni in skopo dišavo pristrada-nega parfuma v posebno, ničemur ne podobno ozračje, kakor bi se vtapljal poslednji genljiv! odmev koketerije v prvi slutnji nagrobnih rož. Ko je grof pogledal v praga v to melanholično zatišje, se mu je zdela soba prazna; šele čez hip je ustavil oko na starinskem na- | slonjaeu z visokim hrbtom, iz ka-terega se je trudoma vzdigovala postava gospodične Marije. Bila je v svoji črni baršunasti halji •kakor zmerom; ponošeno b3as?o se je od blizu čudno prilegalo od j je tike shujšanemu telesu, ki mu niti predsmrtna trhloba ni mogla vzeti slekov nekdanjega mika. —i plasti blede, nenavadne ozke ro- j ke. ki jih je Marija v zadregi skle- j nila pred sabo, so priklenile pri- : šelčevo pozornost z neko skrivnostno milobo. kakor bi lila nema pesem iž njihovih finih črt. Lepoto bolničinega obraza je spoznal tem gotoveje vsled razdejanja. ki ni puščalo bledim ustnicam, vpadlim licem in vročično svetlim črnim očem nobene telesne mamljivosti. da bi varala moški pogled; vsa grofova euvstva. kakor hitro je bil ocenil dojem njene prikazni, so se sdmila v eno samo misel, polno žalosti in usmiljenja. Vse je pričalo, da gleda na gosta z mučno zadrego; iskala je besede, Čakala, da bi jo nagovoril prvi, ter se smehljala z izrazom, ki je bil hkrati osramočen in sladak kakor duh po akacijevem cvetju. Grof je začutil, da jI mora prizanesti vso z ceremonijo dobrote ; dvorljivo je povedal svoje ime ter pripomnil, da jo pozna že dolgo: nekaterikrat mu je hodilo na misel, kako bi se ji mogel zahvaliti za užitek, s katerim posluša njeno igranje. Ta vljudni nvod je vrnil Mariji sigurnost mlade gospodične in po mogel, da je priel razgovor v tek. Gosto-va hvala jo je veselila; rekla Je. da igra že od prve mladosti in ndaj tem rajša, ko jo bolezen zapira v hišo in nima drugega krat-kočasja. Kašelj je zapečatil njene besede. _(Dalje prihodnji«). ' «3T WOJMXX, HAEOČAJTE SB 3IA ,r«ii HBOPA'' Kij. _, v^v -.S?.- -. V.: Na splošno željo smo izdali ponatis slavnega dela BERTE pl. SUTTNER-J EVE - j t STRAHOTE VOJNE | -—-[DOLI Zg(OROŽJEM——-- , r | __l VDrugi prenovljeni natis. 1 J I 1 \ " 1 ; ■■ & i i Spisala BERTA p i. SUTTNER i i i I Priredil J. T. PONATIS IZ "GLAS NARODA" *: ' - ;1 _ i i } i —fc*^««, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I _New York_J Ta knjiga je povzročila silno senzacijo po vsem civiliziranem svetu. Na jbdjši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je ta, ker ' Je dobila pisateljica Nobiovo nagrado, katere so deležni le ; največji znanstveniki, pesniki in pisatelji. , Cena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c 1 s poštnino vred. ■ felovenic Publishing Gompanjr | 1 82 Cortlandt St., New York M i Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi po- ^ * Ujete knjigo "STRAHOTE VOJNE" - DoU s orožjem. / Ime ....................................................... Naslov ................................................... j Pošljite gornji kupon ie danes ter priložite zahtevano svoto. Ko boste preStaB, boste rekli: "Kaj takega ie nisem čital". GLAS NARODA. S. AYG. 1922 čudna zapuščina . i % „ Bomin. — Francoski spisal L. B. » L - Poslovenil G. P. 23 (Nadaljevanje.) iVdlog je t>il sprejet t.*r takoj izvm-n. Lenoir je odjahal na de»no, kirurg pa na levo stran, da zapodita noja proti Petereku. ! Ameriškega noja j** kaj R/.ko ustreliti, kajti lovec mora ustavi- j ti ->vojt .ra konja,' |j-eta bila nekako dvesto klaf-t*-r i-l ii j« _»a. T'-da.» pa j*- xko'-il / velikansko naglico naravnost pro- t ti mestu. kj»-r j.- 1 '/n 1 iMer.'ek. V Ut**m trenutku ]>a jc zapazil ko-j nja t«r obstal. K»r pa ni videl jezdca. je t'kcl naprej v isti smeri, j kajti prazen konj m* mu ni zdel nevaren. j Ko je ImI noj oddalj« n kakih ]Ktdtset metrov, je Peterček spro-j id. Noj je napravil >k«>k v višino ter padel nato na tla. kjer je ob-' ležal. Pet»*r ek je skočil pokonci, prijel konja r.n uzdo ter odšel proti doti n* mu mestu, kamor .e prišel i str »časno s kirurgom in Lenoir-1 jem. — Izvrstno, — je v/klikni! Don Parmesan, ki je skočil s konja' ter stopil k noju. t Žival j>a n, b i!a št prij»>lnoina mrtva. Z zadnjimi močmi je za-J dala kirurgu tak » >:l- n udarec s svojim kljunom, da mu je raztr-; uala potn'o ter iztrgala kos mesa ir. njegove roke. I — Sto hudičev. — je vzkliknil ranjeni, ki je skočil nazaj. —J Ni še mrtev. Zadal mi je rano. za katero bom najbrž umrl. i — Sami ste krivi, senjor, — je menil Peterček. — Taki močni!, iivali se človek ne približa, dokler ne ve natančno, da je mrtva. Stopil je bližje t«>r oddal drnjri strel v glavo noja iz neposredne bližine. Nato s*, j«, obrnil proti kirurgu, tla vidi. «"e je bil močno po-p skodovan Rana j»- sicer močno krvavela, a ni bila nevarna. Pomagal tudi Lenoir in rana je bila kmalu primerno obve-j-zaan. Nat . - ■ si vsi trije ogledali noja. Tehtal je približno šest- 1 set funtov ter bil samica. Naložili so ga na enega izmed tovornih i-konj ter nadaljevali s potovanjem. Po kratki je/i je krenila si od zopet v severoiztočno smer in j kmalu celo naravnost proti severu. — Ali ste sedaj zadovoljni? — je vprašal Peterček kirurga. —j Ali se nahajamo ua jv>ti v (Iran Oako? Tukaj j»- kot kedaj preje — je odvrnil kirurg skraj- j! no slabe — Na ta na- in bomo prišli do Morite de los palos ne-i gros in o teh gozdovih sem čul. da so naravnost neprodirni. Če bij se držali preje malo bolj na levo, bi prišli do Rio Sal. lo ter imeli j od tam naprej vedno oil prt o ozemlje pred seboj. — Ali ste bili že kedaj preko Kio Sal ado ? — Ali mogoče dvomite o u-ni ? ( Kmalu nato se jim je nudil pogled, ki je lačne jezdcce naravnost elektriziral. Na d »sni strani pred seboj so videli čredo jelenov," ki se je ]ia*Ia. Ne da bi kaj govorili. obrnili svoje konje v dotič-no smer ter pričeli poditi proti jelenom, čeprav so morali vedeti, da je popolnoma nemogoče ilohititeti te živali. urne kot veter, ki vejel preko pampe. M Kljub temu pa so nadaljevali s pogonom in čreda je bežala pred nj mi. a ne preveč hitro, kot da se zaveda svoje nagice. Kma-j lu pa se je pojav 1 na obzorju gozd in jeleni so kmalu izginili med drevjem. Jczxieci so obstali \ nekoliki razdalji od gozda, na kojega : robu so zapazili vodo. — Pečenka nam je ušla. — je stokal Don Parmesan. — Hrbet jelena je boljša ."-d kot ja k«.> trdega nojevega mesa. Ali sta gospoda že kedaj jedla nojevo meso? .i — -laz ne. je odvrnil Lenoir. — Kakšen okus pa ima? - K i«o k sii-tli Ali jo hočemo poiskati? Sedaj je prejiozno. —- je rekel Peterček. — Takoj bo nastopila no."-. Tukaj imam travo za konje ter tam na robu gozda vodo za ljudi in živali. Tukaj bomo ostali ter poiskali sb-d jutri. Pri tem pa je |>ozahil. da s^ bo nift-kra trava tekom noči zopet vzravnala in d ane bo nobene s^rdi več. •lahali so prav do gozda ter se ustavili pri majhnem tolmunu,! katerega j»- tvori! studenec, prihajajoč iz gozda. Kmalu so zanetili j ogenj t'r pr "Hi pripravljati "pečenko". Noja ni mogoče oskubsti kot drugo perutnino ter je treba potegniti z njega perje s kožo i vred. Ko je bila pečenka gotova, je vzel Peterček prvi kos v usta ter , pričel žvečiti. j — To je strašno — je vzkliknil. — Pravi podplat. Ni ga mogo- • če zgrizti. Poskusite sami. j' Doktor Lenoirju se ni godilo prav nič drugače. Meso je bilo ta- • ko pusto in t rilo. da ga ni bilo mogoče zavžiti. Nekaj je ta šumelo. Peterček se je obrnil ter zapazil dolgo, kuščarju podobno žival na deblu bližnjega drevesa. — Tiho, — je zasepetal. — Ne ganite se. Ce se ini posreči, bomo imeli še danes izvrstno pečenko. Previdno je prijel za puško, jo dvignil ter ustrelil. Žival je iz- J ginila. j — Kaj je bilo to? — je vprašal Lenoir. — Iguan. — je odvrnil Peterček. — Iguan. — je vzkliknil kirurg, ki je skočil pokonci. — To je največja delikatesa. kar jih je najti na svetu. Ali ste ga zadeli, senjor? 1'pam. da ste ga. — 1'pam. Hočemo pogledati. | Vstal je ter pričel iti proti drevesu. — Parite se. — je vzkliknil kirurg. — Iguan i imajo ostre zobe. Ce ni še mrtev, se ga ne smete dotakniti. Ko je prišel Peterček do drevesa, je zakri-al od veselja, ka«;ti1 vidH je, da je pogodil žival. Ležala je na tleh ter se ni premaknila.; Radi večje varnosti pa jo je udaril parkrat s kopitom po glavi ter j zavlekel nato k ognju. Iguan ali Leguan je velik joižno-ameriški kuščar, ki doseže doi-iino poldrugega metra. Seveda vzamt pri tem rep cel meter. Domačini ga ustrajno zaflbxhijejo. ker ima nežno, lahko prebavno in, okusno mesto. » j - . 1 ^ ____ {Datye prihodnjič.^ ___^^ ^ Tragedija nezakonske dece. Sicer so hvalabogu minili ča*i, ' !io je nasproti nezakonski deci bilo dovoljeno vsako sramotenje hi !:o so morali na primer v javnih gostilnah sedati le pri mizi, kamor [ni nikdar .vdel "pošten" človek, '. j ampak samo konjederee, rabelj ali drug pripadnik "nepoštenih" o-brti. Pa št- vedno prevladuje nazi j ran je, da pomeni nezakonsko rojstvo madež za dete. ki naj bi vse j svoje ž vl j on je do pozne starosti i trpelo na tem madežu in bilo ne-Kako družabno manjvredno bitje druge ali tretje vrste. Srednjeveški moralični predsodki in m<«ra-kčna manjvrednost tiste dobe še vedno H povsem odpravljena in I izkoreninjena. Tako so na primer I v nemški vaM tiebweiler v Alza-jeiji še l. ta 1M05., torej v sedanji : i dobi, .zvečer redno pogasili vso u-lično razsvetljavo za celo uro. v znak žalosti, ker se je to leto naredilo v občini tisto uro nezakon-' sko dete! V mnogih mestih cesarske Nemčije zavodi za zaščito dece do prevrata niso bili pristopni nezakonski deci! In do leta 1854. je ' veljal v kneževini lieuss zakon, da ! se mora vsaka nezakonska mati v „ i četrtem mesecu nosjeenesti na oblasti javiti ter tam opraviti nekak- j Šno uradno generalno izpoved, to ^ je popisati vse podrobnosti, kako se je zgodilo, da je prišla v blagoslovljeni stan. Takšne navedbe! m? čitajo kakor zločinske ali per- ] verzne pravljice iz srednjeveške , Amerike, so pa žalrbog resnični ' dogodki iz "prosvetljene" Evro- . pe sedanje dobe! V Kvropi se rodi povprečno mi-i Ijon otrok ua leto. Po statistiki v ' Iliiih-ejevi knjigi "Das proletari- 1 se he Kind *' (proletarsko dete) | pride v Avstriji (sedanji) na 100 ' uovoiojenčkriv 14.6 nezakonskih, v Nemčiji v Angliji le 4.o. V \ -Sloveniji je nezakonske dece o- . kroglo :j6.(XK). iV-drobnejše podatke najdemo v Goršičevi knj:-gi < "Socialna zaščita deee in mladi- j ne", izšla letos pri * Tiskovni zadrugi" v Ljubljani. Na tisoče neomoženik žensk v dobi materinstva (med petnajstim -in petdesetim letom) je odpadlo J v stari Avstro-Ogrski skupaj 44.1. j V Nemčiji 29.5 nezakonskih roj- ( 'štev. Ce se primerjajo različne tedanje avstrijske kronovitne, kako " se ta rejstva razdeljujejo, je raz-v;dno, tla vzrok nezakonskih rojstev ni v večji ali manjši "nemo-ralnosti", marveč da so razlogi v prvi vrsti socialnega in gospodar- ( skegu značaja in da igra tak oz v a- , na "morala " ]»rav podrejeno uLo- | go, na primer v vojnih časih aii si- ' eer izjemoma. Tako .se je na pri- ( iner na starem Štajerskem konsta-itiralo na lou porodov 2:>.:J neza-'konskih, če pa se je delila Štajerska na zgornji nemški in zdolnji slovenski del, je bilo razmerje nepričakovano izpremenjeno. Na 100 rojstev i»a slovenskem Štajerskem je prišlo le nezakonskih, na nemškem Štajerskem pa 45.2 nezakonskih! Na nemškem Štajcr- 1 skem so natureč ženit ve ali možitve težje, ker velja precej strogo načelo, da se posestva podedujejo ■ v celoti in ne dele (takozvana Hot vet fassung) in dedcviinje ni neomejeno, tako da deca ni enako-! pravna. Na slovenskem Štajer-' skem, kakor tudi v južnem nemškem delu okrog Gradca samega) pa previa lujejo male kmetije in je delitev lažja, samostojnost; mladih ljudi večja. Zgornja Šta-; jerska pozna zato kot staro navado, da se ljudje ne ženijo rano. pač pa je v navadi občevanje iz- 1 ven zakona. Cim so iz gospodar- ' skih razlogov mogoče ženitve (mo- ] žit ve : v mlajših letih, kakor na ' primer na nekdanjem Kranjskem * aii pa celo v Srbiji ali na Hrvat- : skem. pade število nezakonske deee. Zato na primer pri starih Žid h nezakonska rojstva skoraj niso bi-ila znana, ker so se ženili s 16. aLi ■ 17.. možile pa že s 14. letom. Na Koroškem imajo takozvani "Hoferechtmladi ljudje'se ne morejo ženiti < možiti) in odtod 'znane posledice, da izkazuje Koroška presenetljivo vel k odstotek nezakonskih prebivalstva). Pogosto se zgodi, da se v po-iznejših letih sklene zakon in se pri ,-em p^>k^gitimi j>o četvero ali ve>č dece. Pa tudi sieer se jasno vidijo stiki med gospodarskim življenjema n odstotkom nezakonskih rt>j ; stev. Tako vpliva velikanska dra- j jginja po vejnu, pomanjkanje sta-Inovanj, povečanje nezaposlenosti i (zaradi neuspevanja trgovine in, industrije. Vse to omejuje sklepa-1 nje zakonov in pospešuje izvenza- j konsko občevanje. Po občem nazi-ranju je zakon legitimiranje razmerja spolov. Pa že v normalnih časih je bilo na primer v Nemčiji! šest miljonov nnških na osem nii-Ijcnov žensk, odraslih, v dobi za1 zakon, vendar pa neožen jenih in j neoinožcnih. zdravih, to le zaradi' neugodnih socialnih razmer izključenih ixl legitimnega zakona in navezanih lta nezakonsko obče-, vanje. Za nas še nimamo statistike. vendar se pripravlja. Gotovo je; da se je po vojni to razmerje silno neugodno izpremenilo Še posebno neugodno za ženo. Pred vojno ie povprečno prišlo na lo(KJ ženitve sposobnih m ž že 1050 žensk, po vojni pa 11 ">0. to je, če{ se oženijo danes vsi za to sposobni moški, ostane vsaka sedma za možitev godna ženska brez moža.! Ker pa •/"}<> raste število mr.ž, ki se iz gospods:rsk;h razlogov ne morejo oženiti, ^ilno raste število žensk, ki izključene iz legitim-' nega solnega življenja, iz zakona Zato število nezakonskih rojstev raste. Jn rn-te tudi število noiiovoljenih operacij, mazaštva in zločinov. Morala temelji na go^ipodar-skrm življenju! Ozdravljenje se zato tiče vsega kompliksa naenkrat ;rt je ravno vsled tega tako, težavno I soda nezakonske dece je že iz-! početja nad vse žalostna. Tudi l.jcr niso v veljavi stara nečloveška naziranja in predsodki, neza t konsko dete navadno ni dobrodošlo. Kaj pa je tebe treba bda Umrljivost nezakf^iske dece je lic-primerno večja kot zakonske, ker nima nezakonska deca t:ste skrbi' in nege kakor je treba. Cesto pridejo v rejo k raznim ženskam za smešno nizko odškodnino in često postanejo takšni otroci "angelčki . C'e prestanejo revčki niučcni-štvo Otroške dobe. se jim usoda le redkokdaj prijazne je nasmehlja. Sredstev za strokovno ali poklicno! izobrazbo ni in tako postanejo le) prečesto navadni nekvalificirani delavci. tega nastaja negoto- vost eksistence, često menjavanje služb, ponavljajoča se nezaposle-1 nost, alkoliolizcm, prostitucija kriminalnost, tuberkuloza, dedno obremenjenje in — zopet nezakonska deca. To zopet rodi fizično in moralično manjvrednost ter veliko narodno zlo. Nezakonska deca je kader, iz katerega se rekrutira, mnogo bebcev, idiotov, zločincev.: vlačug. jiostopačev — in mi gledamo in ne vidimo svoje dolžno- \ sti. Naša dolžnost pa ne obstoji v i solzavem usmiljenju, združenem z J zabavljanjem nad moralo. Naša1 dul/nost je mnogo večja, mnogo! težja, mnogo dražja. Glavno pa je,! da se zbudi soeijaJna vest in za-' vest. To je ena velikih nalog naše, demokracije. Ženske organizacije so te dni vi Ljubljani mnego razpravljale v! tem problemu. To je začetek za-i četka. Pozdravljamo one neustra-1 Šene govornice, ki so .si upale na-j stopiti proti odkritemu ali hlinjV, nemu zgražanju nekaterih, ko se je govorilo o tem problemu, enem I najvažnejših naše dobe in našega; naroda. <: Jutro". I Ugleden Jugoslovan na | "Berengariji". ; Jugoslovane bo gotovo zan-malo dejstvo, da je dospel dne 4 avgu-j sta v Ameriko jugoslovanski komisar PnveržanoviČ. Določen ie bi! ob i .skat; Združene države v svrhoj šestnajste točke jugoslovanske iz-selniške postave. Dospel je s pav-nikom "Berensrar a" in na pomo-! In ga je čakalo veliko njegovih' prijateljev Vrnil se bo dne 31. avgusta in sieer s paraikom "Caro-nia" To bo gotovo zanimalo one njegove rojake, ki hočejo potovati v domovino z istim parnikom Mr. Kampotič. uradnik čikaškega urada Cunard Line, >n drugi, ki so potovali ž njim. pravijo, da je komisar izlioreu družbanik. Rada bi izvedela za svojega brata JOŽEFA PKTR1ČA. doma od Sv. Trojice na Blokah. Ker mu imam več važnih stvari sporočiti. zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, n^ij mi ga blagovoli naznaniti, ali na.* se pa sam javi svoji sestri na naslov: Mrs. Prances Rot, Pox 37. Arroyo, Pa. (8-10-—8) " j | i /n£/uuto^m gemdht \ | bodo Jotbvo dobile uspešno odpofTioc kadar uživajo \ iJUin i UJ i f| Ton>ka za ženske | i Prenja5a toleane. popravi neredne ^ i funkcije, ponia^a naravi okrepčafi ^ H oslabele ženske organe in jim | ; f | povrne normalne razmere. > i i s i g C£NA rf/.iJ g | VprdMjl« V lekoenah^ \ ' ^ i Potovanje Slovencev v j staro domovino. ! i - i S parnikom "Paris"', ki odplu- \ je 13. septembra, se pripravlja J skupno potovanje naših rojakov v stari kraj preko Havre in Trsta v Ljubljano. Parnik "Paris" je sedaj naj-' boljši parnik francoske proge ter ! ima najmodernejše naprave zn potnike III. razreda. Pri vsakem ! obedu več vrst jedil in brezplačno i vino. Na parniku 300 funtov prtlja- ! ge zastoni. Vsi potniki III. razreda nasta- ; njeni v kabinah. Samo 9 dni iz New Yorka dn Ljubljane. To potovanje bo vodil Mr. Tgna-cij Hude, uradnik tvrdke Frank 1 Sakser State Bank. 82 Cortlandt 1 St., New York City. Skrbel bo za potniško g^rtljago ter spremljal potnike do Ljubljane. Vožnja tretjega razreda iz New Yorka do Trsta, vštevši vojni davek. $113.^5: drugi razred (tudi i po železnici) $162.2. Železnica iz; Trsta v Ljubljano $1.00, do Za-1 greba $1.50. Potniki naj se čimprej javijo, da jim bodo zagotovljeni boljši prostori. - ■ " I Glede izplačil j v ameriških dolarjih*! — Po novi odredbi finančnega minialer itva v Jugoslaviji i* bankam tarr. seda prepovedano izplačevanje čekov alt drugih nakazil v tuiih valutah. Ako toraj pošljete denar v amerikanski veljavi, bo disi potoni čeka al, nakazila. bar.K, v Jugoslaviji ne sme izplačati v dolarjih. temvet do dnevnem tečaju v' domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih H sreči se Je pa pri vestavl omenjene odreabe vDostevala cot-eba iz seljencev v toliko, da zamoremo st-j ke. ki !ma|o potovati v A.nerf'-.o. "3dj Jadranske banke v LJubiJani alf Zagrebu. V AVSTRIJI. ITALIJJ in ZASEDE NEM OZEMLJU Da še vedno lahko brei ovir Izviiujemo izolačMa v amiriSklh d-larllh. Na nakaznici ali "AroCilnem listu na! j bo vidno a7"«čenB. da se ima izvršit! ; i izplačilo v ameriških dolarhh. Poleg zneska, ki na| se izplača v ame rlškem denarju, se nam mora postat' i tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi . Za izplačilo do S 10.— po 50 centov. | za Izplačila od $ 10.— do $ 50.— pc j S 1.—, za Izplačila, ki preseqalo znesek, $ 50.— po 2 centa od vaakeqa dolarja ali po t 2.— od sto. ^Denar nam Je Poslati najbolje po Do- ( mest i c Money Order alt pa New Bank Draft. Frank Sakser State Bank j 82 Cortlandt ^t._New York. N. V ; | GROZDJE GROZDJE 1 U Če hočete kupiti eno ali več g | kar svežega kalifornijskega jf H grozdja, ne izgubljajte časa, g §§ ampak pišite takoj nam za §§ H pogoje in cene, bodisi v an- g i ( glesčini ali v vasem lastnem § g jeziku. Mi zamoremo ugodi- I | ti vsakemu naročilu za kate- J 1 rokoli vrsto in katerokoli J i 1 množino. Mi prodajamo po 1 ' m net-teži, zaboji brezplačni. J ! g Razpošiljamo iz naših lastnih J i ■ skladišč ter osebno nadzora- ff ; g jemo vsako posamezno od p o- g 1 g Siljatev. 1 Pišite danes za naše pogoje | j S in cene. - 1 I P. EHRUCH & COMPANY 1 267 Wholesale Temini Les Aigeles, Calif. | rlpniF'MriiiriiiiiiTiriiiwm : Kretanje parnikov - Shipping News 10. avgusta: [ Conte Rosso, Genoa. '.2. avgusta: La. Savoie. Havre; Z*?eland. Hai-re; \ President Harding. Bremen; Orduna. ; Hamburg. 15. avausta* PeU^dcre, '^rat; Alauretama. Chor- ! bourg. 16. avgusta: Seydlitz. Bremen; St. Paul, 8r«m»n; , President Monroe. Cherbourg. 19. avgusta: Homeric. CI>erbourp L.aJayette. Ha.vre; *ror»ntand, Cherbourg; Noordara, Boulogne. 22. avgusta: ? Aquitania, Cherbourg; Resolute. Hamburg. 22. avgusta: * "resident Wilson. Trst; Lapland. Cherbourg-. 23 avgusta: Paris, Havre; President Adams. Bremen. j 26. avgusta: ! Majestic. Cherbourg: Andanta. Cher- ' hour*; Oropesa. Hamburg; Rotterdam. Boulogne. 29. avqusta: Berengaria. Cherbourg; Arabic. Gema 30. avgusta • France. Havre: Hanover. Bremen: ' MATEVŽ ŽLINDRA, dmna rz Velikih Poljan pri Ortnekn, naj sp nemudoma zgla.si radi jako važne zadeve iz starega kraja na naslov: Frank Laushe, 61H1 St Glair Ave., Cleveland, Ohio. Ako kdo n jakov ve za ujega, naj ga opi»zori na ta og;la-s ali pa naznani na gori navedeni naslov. _ (8-10-8) trosim eenj-me rojake po Združenih državah, posebno one v Ca-lifornjji, ako kateri ve kaj o JAKOBU JAKŠA, doma i/, vasi Vrtača št. 2'J, fara Semič, podo-maiee Pekov. Pred 6. loti mi jt^ pisali zadnjič. Njegov naslov je bil: Jacob Jackson, Iron ^lountain, via Hestviok, Shasta < o., Calif. Torej kdor ve kaj o jc prošen, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvalju jem. Moj naslov jo: Mrs. Agnes Schmuck, 1222 E. 61. St, Cleve-| land. Ohio. (8 1<>—8) j Kdo izmed rojakov bi vedel, kje se nahaja JAKOB KAVČIČ, po-doniače Kato.šč iz Luhinja št. 35 pri Tolminu na Goriškem, rojen 1 »'ta lbTO. Odšel je v Ameriko pred Ifi. loti. zadnjič je (j>Tisal 1. 1011. Njegovi Ntiri otroci iskreno prosijo, kdor Iti vedel za nje gov naslov, naj ga jw*šlje na spodaj označeni naslov. Ako pa ho sam čital tc vi-stioe. naj se oglasi svojim otrokom, ki srčno hrepenijo po njeni. — Anton Kavčič, Ljubinj št. 14 pri Tol minu. V*-nezia Oiulia Italia. Hongolia, Hamburg; President Van Bu-en. Bremen. '.. septembra: liyndam. Boulogne; America. Bremen. >. septembra: Reliance. Hamburg; Mi-uretanto. Cher-K>urg. I. aertembra: Minneknhda. Hamburg L septembra: La Ravole. Ha\-r»: Fintan'". Charbourg; Orbita, Hamburg; Homeric. Cherbourg. 13. septembra: Paris. Havre: Torek. Bremen; Man-huria. Kam'^ui t f4. septembra: Rochambeau. Ha^-re. 16. septembra: I.a Ivorrain«. Havre: Maltotic. Cherbourg; Zeeland. Jh«rbour.; Orduna. lamburg. 19. septembra • Resolute. Hamburg. !0. septembra: ^rani'f. Havre. ?3. septembra: Oeorge V\"ashinKton, Cherbourg: Koor-la m. Boulogne: KroonlAnd, Cherbourg. J6 septembra: Seydlitz. Bremen. tO. septembra: Rotterdam. Boulogne. [DSULIchiinf Naravnost v Jugoalari CNANI PANNiKI. IZHORN t UGODNOSTI NlO Imejte brez^Mrebi lh stroškov »n zamud«. BELVEDERE.....15. avgusta PRES. WILSON 22. avg. ; 21. okt. ARGENTINA .... 9. septembri* Vnaprej r Utana karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri blllnM [»arobrodnl agenturl «11 Drl P HELPS BROS, ft CO., Genaralnl AgcnCI 2 WEST STREET NEW YORK Rada bi izvedela, kje se nahajata moja brat a JOHN in L.OUIS FEREN« 'AK <"'•> kdo vp za njun naslov, naj mi ga sf»oroči, ali naj ^e pa sjima oglasita svoji sestri: M's. Mary Pire. 15914 fJrovemv-M»d Ave., Collinwood, Cleveland, Ohio. (5_8_g) KJE JE Ivan Šparovic, doma iz Planine. V Ameriko je šel leta 1800 ter je bil prvi čas v Philadelphia i. Od leta 1900 se pa sploh ni več oglasil. Ako bi kak rojak vedel, če je še živ ali mrtev naj -sporoči to njegovi ženi Mariji Šparovic, Plnnina, 158, pri Rakeku, Jugoslavia, Evropa. Marija Šparovic je nekoč slišala, da so ga ubili, natančnega poro-Sila pa nima. Ker se želi poročiti, bi rada imela potrdilo o njegovi smrt. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. fj**? EDINI ILOVCNSKO OOVORKČI ZDRAVNIK iPCCIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. ^^gAt Meja strok* j« zdravljenj« akutnih In kronttnlh boMznl. Jaz fi sCL^Y" •am I« zdravim nad 23 kt t«r I tram tkuinj« v «Mh boleznih * _____'-^i In kar znam atovanako. sato vaa moram popolnama razumeti In epognetl vato bolezan. da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje, (krti 23 Sat Mm pridobit poeebno ekuinjp pri ezdravljenju motklh bolezni, Zzco te morete popolnoma zanesti na Tnen«, moja skrb pa Je. 4a vaa papolnoma ozdravim. Ne edlaiajte. ampak pridite eirapraje. Jaz ozdravim zaatrupljono kri. ma^uije In Mae po telesu, botsuil v grlu. Izpadanja Izi. bole£ln» v *-oetah. star«rane; os(abeopotdn«; ▼ torek. Četrtek »n sobota od 8-' dopoldne do I. zvečer; t nedeljah ta praznikih od II. dopoldne do t popoldne. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriškil državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. ;H I>rugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, (JT ~J cona s poštnino Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. T