but IWiwdI I »Tat« 8 j |smsps SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 4, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. — leriške čete so zasedle Mateur v Afriki •V--K Cani so prodrli 14 milj v sovražno linijo in zasedli J yažno afriško mesto. Toda zdaj prodirajo nasproti Bizerte, do kjer imajo še kakih 15 zaveznikov v Afriki, 3. maja.—Ameriške čete so J lužn laškega sodišča P ^ izvirno poročilo iz ^tatirano od decembra erem so na kratko na- ' "asi, ednJe odsodbe i,tali- , vojašk ega sodišča v Sik, obSl rajšek, roj. 1921 i 8tan Mfc^r; ■ l)ll'ale Mateur potem, ko so podile sovražnika 14 milj ^iih ^80 Američ ani dosegli eno največjih zmag v afri-■' glede na izgube so šle ameriške čete naprej in tlftlaste Nemce z njih utrjenih pozicij. Mateur leži Zahodno od Bizerte in 34 milj severozahodno od Tunisa. Naglo prodiranje ameriških čet ogroža presekati osiško armado na dvoje in poročila zatrjujejo, da Nemci in Italijani naglo zapuščajo svoje pozicije v namenu, da ostanejo skupaj. Istočasno pa francoske čete, pri katerih so tudi Američani, prodirajo ob obrežju in so samo še 15 milj od cilja, pristanišča Bizerte. Ta pohod na severu in zavzetje Mateurja ogroža obkrožiti Bizerte in popolnoma osamiti Tunis. Ameriške čete, ki so okupirale Mateur, so izredno naglo prodirale po težavnem terenu. Še danes zjutraj so trdila poročila, da so Američani še 12 milj od mesta. Mateur je bolj važen kot bi se sodilo po njegovi obsežnosti, ker se tukaj križajo najbolj važne ceste in železnice. Od tukaj vodi železnica severno proti Bizerte in južno proti Tu-nisu. Ena proga teče od zahoda vzhodno od Tunisa in dalje ob obrežju. Od tukaj se cepijo ceste, male in velike, na vse strani ter vežejo cestno omrežje med Tu-nisom in Bizerte. yTa najnovejši uspeh ameriških čet daje vero v napoved francoskega generala Girauda, da bo mesec maj videl konec osiške moči v Tuniziji. Osma angleška armada, ki se bori v hribih na južni fronti, že več časa ne more nikamor. Tukaj so v akciji večinoma patrulje. Ameriški topničarji so neprestano pet dni sipali težke krogle v Mateur. Potem, ko so tako dobro zmehčali Nemce, so se zapodili proti mestu in ga v 'naglem maršu dosegli. Tukaj je v bojih 2. Ameriški kor. Američani so včeraj zajeli 641 osiških vojakov. Od teh jih je bilo samo 61 Nemcev, ostali so Italijani. To dokazuje, da ni res, da bi samo Nemci branili zahodno fronto v Tuniziji, kot je trdil berlinski radij o. Res je sicer, da imajo v Tuniziji, kar se tiče osiške arma de, večino Nemci, toda ti se vselej umaknejo in puste Itali jane za zadnjo stražo in da padejo zaveznikom v roke roj. leta 1900 y „ j °jen "in contuma-odsotnosti) ina do- roj. leta 1899 v i^, 9u' obsojen "in na dosmrtno je- itij^^išič, roj. 1924 v °|en na dosmrtno K ?t0pisnik, roj. 1907 \ ' u/adnik. obso- 'iC aciam" na fi^ V) 'lllišče), obsojen na * ital • radi soudeležbe tii ^ 'ianskirm vojaški-mesecu avgustu in V. H % v bližini Jake p)en - *'oj. 1912 v Pod-^ona dosmrtno ječo. iner. roj. v Grbolju, "incanUjoČ v želimlju, ječ0C°l!tumaciam" na Sik ■ h 1904 v sti" So3en na dosmrtno % r°j- 1919 v Dobro- med ^ -aicinec, obsojen h na dosmrtno % rrie(,1roJ - 1906 v Ribni j^ec, obsojen na roj. 1908 v |k, ]> obsojen na do- V roj. 1912 v Rib-dosmrtno ječo. BOJNAFRONTA AFRIKA—Osiška armada se je umaknila na zadnjo obrambno linijo pred pristaniščem Bizerte, ko so ameriške čete zasedle Mateur in začele prodirati v smeri proti Bizerte. RUSIJA—Vzdolž vse fronte se iporoča o novih bojih. Najhujši boji so pri pristanišču Novorossisk v zahodnem Kavkazu, kjer so Rusi včeraj pobili 900 Nemcev. KITAJSKA—Japonski parašu-tarji so se spustili za kitajsko linijo pri nekem važnem mestu, hoteč prijeti Kitajce od dveh strani. Toda Kitajci so vse pobili in držijo črto. PACIFIK—Zavezniški bombniki so obiskali japonsko bazo na Koepang in uničili Japoncem štiri letala na tleh. -o-- Kantine so se dobro obnesle v Angliji Washington. — V Zed. državah bodo morda vpeljali kantine po angleškem načinu. V Angliji,mora vsaka tovarna, ki zaposluje 250 ali več delavcev, postaviti kantino ali kuhinjo, v kateri dobe delavci kuhano, te-jj^gjflgjjj čno hrano. Povprečno plača j delavec 20 centov tečno ko-i London, silo. -o- Za invazijo na severu preostaja samo Se 4 tedne časa London. — Ako' nameravajo zavezniki zasesti Norveško ali Finsko, morajo to podvzeti v teku prihodnjih štirih tednov, ako hočejo imeti najboljši uspeh. Cez kake štiri tedne, ali okrog prvega junija bo v teh severnih krajih samo par ur teme, ki bi krila zavezniško bro-dovje. Ako ne bodo izvedli zavezniki invazije v tem času, bodo morali potem to odložiti do pozne jeseni ali zime. Vojaški krogi mislijo, da bi bilo koristno zasesti Skandinavijo, kjer bi jim pomagala vsa Norveška, Švedska je itak naklonjena zaveznikom in pridobilo bi se morda tudi Finsko, ki ne more iz n e m jš k i h klešč. Švedska ima 1,000,000 dobro treniranih vojakov, ki bi bili v v veliko pomoč zaveznikom. 0-4 Stalin je zelo zadovoljen z bombardiranjem po Zopet v naravo! Premier Churchill je pre.jfel'od-Stkllfet včeraj javno pohvalo, rekoč: "Zelo odobravam bombardiranje Essena, Berlina in drugih nemških in- ptii so bile izrečene Mesecu decembru H 15-- ki Sokratov ^ Teokratski klub ^ l^l važno sejo v V3a. v Turkovi dvo-Vsi dr- °o Rd. Jeni. se lahko registrirate za žganje Pričeli Clevelandčani registrirati za žganje. lc*la 2 racioniranjem žganja okrog 1. junija. ? registvacij0 dobite v prodajalnah žganja in sicer Ako ne kupite žganja, ampak želite samo listi-1 D0vCl^0' vam ni treba stati v vrsti, ampak greste kar k 1Si***6' da bi radi listino- wSe morate izkazati, da res stanujete v dotičnem u.nty , Uje avtna licenca, vojaška regietrcijska karta, so-s v ta' plin,9ki ali električni arčun, ali kaka diiuga i Ij'^ katero se lahko izkažete. i,.n° Vzemite domov, jo izpolnite in potem pošljite po T)r° ko bi| Prejeli smo nekatere podatke Smole! 5430 Stanard Ave. Nje-1 nobena restavracija ne servirala 0 ureditvi domovinske pravice v "Ljubljanski pokrajini" in o nadzorstvu nad tujci. Nimamo natančnega besedila te naredbe, pač pa tozadevne razprave, ki so izšle v domačem časopisju. — Kot tujci bodo zabeležene one osebe, ki so bile pred 1. septem brom 1939 državljani tujih držav (n. pr. Jugoslavije), z izje mo takih oseb, ki so po navedenem roku dobile italijansko dr žavljanstvo, ter osebe, ki so brez državne pripadnosti. Urad za vojno produkcijo je dal častno priznanje 114 delavcem v industriji, ki so s svojimi Seattle, Wash. m M te Danes odide k trgovski mornarici William Gabrenja, sin sugestijami pripomogli k večji Mr. in Mrs. John Gabrenja iz produkcjji. Med temi jih je 12 22010 Ivan Ave., Euclid, O. Že-1 iz države Ohio, štirje iz Cleve-limo mu vso srečo in pa zdrav- landa. Med Clevelandčani je tuja. Njegov brat Louis služi že di Slovenec Edward Jakse, ki je dve leti v ameriški armadi in'zaposlen pri Reliance Electric se nahaja točasno nekje v Niz'o-1 Engineering Co. na Ivanhoe Rd. zemski Vzhodni Indiji. ' Čestitamo! Niso pa zabeleženi kot ino-zemci oni, ki so bili sicer po zlomu Jugoslavije še vedno jugoslovanski državljani (to je dne 4. aprila 1941), ki so pa rojeaii na ozemlju;, priključenem Italiji (to je, Ljubljanska pokrajina, Hrvaška obala, Dalmacija) in so bili na dan 11. maja 1941 pristojni v eno izmed občin, katere je anektirala Italija, ter bili povrh tega stalno naseljeni, skozi najmanj 15 let, v teh krajih in se tudi nahajali na omenjenem ozemlju dne 11. aprila 1941. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPEIl JAMES DEBEVEC. Editor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: la. Ameriko In Kanado na leto $3.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta *4.0v, Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 _ _Posamcma številka 3c___ SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada (0.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year O S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for S months ____Slnglt ooplee 3c____ Entered as second-class matter January 6th. 1809. at the iPost Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Sd. 1878. No. 105 Tue., May 4, 1943 Narodi Jugoslavije vidijo novo življenje V času, ko1 je nemški radio spremljal svoje oddaje z žalo-stinkami in mrtvaškimi marši radi poraza pred Staling rudam, je govoril dr. Miha Krek, podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu narodu v domovini sledeče značilne besede: "Razkroj vojaških sil osfšča nadaljuje svojo pot navzdol. Velikanski poraz, ki ga je Hitler doživel na vzhodnem bojišču, je zdaj vsakemu Nemcu popolnoma jasen. V želji, da zakrije svojo sramoto, da utopi obup nemškega naroda in Ziimoti njegovo pozornost, je odredil tridnevni rok žalovanja. Da! Žalovanje je za Nemce primerna stvar, toda žalovati ne bi smeli radi Stalingrada, temveč mnogo bolj radi evropske nesreče — Hitlerja. Nemci so sami ustvarili to šibo božjo, negovali so jo, in j,o podpirali, dokler ni postala njihovo prokletstvo in prokletstvo vseh sosednih narodov. Nemci naj vedo, da je poguba njihovih armad pri Sta-lingradu ravno toliko posledica Hitlerjeve oholosti in nezmožnosti, kakor strahovitih udarcev ruskega orožja. Hitler ni hotel pravočasno priznati svojega poraza pri Stalin-gradu, ravno tako kakor noče zdaj priznati svojih porazov na Kavkazu; zato pa tira in žene na sto in stotisoče nemških mož v najbolj blazno in najbolj brezplodno klanje, kar jih je zgodovina dozdaj zabeležila. To je ono radi česar bi bilo vredno in zares primerno žalovati. Stari Grki so imeli pregovor: "Oni, katere Bog zapusti, oslepe." Hitler je klasična primera te resnice. Ohol in zaverovan v samega sebe, ta novi in podivjani uničevalec Evrope noče priznati, da je sila nemškega naroda izčrpana in da se je proti njemu zedinil ves široki svet z najbolj strahotno armado, kar jih je zgodovina človeštva kdaj videla in da se ura zadnje groze približuje njegovi strahovladi. Hitler tega nikakor noče videti in tega nikdar ne bo priznal. Toda nacisti in fašisti bodo prisiljeni, da to spoznajo in priznajo in tudi ljudstva bodo zdaj to uvidela, ko bodo žalovala nad svojo sramoto in nad svojim porazom. Ako sta Hitler in Goebbels takrat, ko sta zapovedala to žalovanje, hotela, da se iz tega rodi še en zadnji, siloviti napor premaganega nacizma — v tem slučaju bo vse žalovanje zaman. Prepozno je! Iz Casablance in Ankare nam je že prilšlo srečno oznanjenje svobode, ko sta predsednik Roosevelt in premier Churchill v zboru svojih izvedencev proučila vojaško operacijo zedinjenih narodov in proglasila, da bo nepremagljiva vojaška sila popolnoma porazila nacizem in fašizem v teku bližnje bodočnosti — kar so tudi že oznanjale strašne vesti o porazu Nemcev pred Stalingradom in Kav-le £12111 ~ Naš nesrečni narod, ki je skozi dve leti doživljal grozote naci-fašistične okupacije, je povelje za žalovanje sprejel z veseljem in novo rojenim upanjem. Žalovanje nacistov in fašistov je zasužnjenim narodom veselje, kajti nacistični režim jih je obsodil na smrt. Goebbels zdaj često govori o obrambi Evrope. Mi seveda radi verjamemo, da bodo nacisti in fašisti storili vse, da si še malo podaljšajo življenje, toda spoznali bodo, seveda prepozno, da je nemogoče braniti naci-fašistično Evropo, ker so evropski narodi proti taki Evropi. Ako hočeta nemški in italijanski narod doživeti še več takih porazov in uničenj kakor ono pred Stalingradom — to je njuna zadeva in nikdo jim ne bo pomagal. Toda Zasužnjeni narodi, in kot prvi med njimi narodi Jugoslavije, vidijo svoje vstajenje v novo življenje, kadarkoli smrt udarja na nacizem in fašizem. Slovenci bodo spremljali to zadnje poglavje vojne s trdnim zaupanjem in s prepričanjem, da se bo rodila nova in srečna Jugoslavija, v kateri bo prosto narodno življenje od-plačalo za kri njihovih sedanjih žrtev. TO IN ONO Nek angleški list piše: "Jugoslovansko ljudstvo se ne da ustrahovati od terorja številnih pokoljev. V velikem številu zapuščajo svoje mesta in vasi ter se pridružujejo upornikom. Približno 10 milj v notranjosti Italije (brez dvoma na slovenskem Krasu) so uničili pred kratkim več vlakov. » * ♦ Onim našim gospodarjem, ki nameravajo imeti letos Victory vrt, polagoma na srce to-le: Napravite načrt samo za tako velik vrt, kolikor ga bo mogla žena obdelati. * * * John L. Lewis, predsednik premogarske unije; je zdaj spoznal, da je sicer vsemogočen, toda da je predsednik Zedinjenih držav še močnejši. Roosevelt je pokazal, da je še vedno boss v Ameriki in da ga bo poslušal tudi car John L. Lewis. * * * |0hn L. Lewis je hotel Rooseveltu še v zadnjem trenutku pred govorom eno zagosti. 22 minut pred Rooseveltovim govorom je ukazal premogarjem, naj se vrnejo na delo, mi-cječ da tako Roosevelt ne bo imel nobenega povoda za govor.' Toda Roosevelt je končal govor, ne da bi kaj omenil Lewisove "diplomatske" poteze. BESEDA IZ NARODA ČAST KOMUR ČAST! Ko sem pisal poročilo o sestanku velike skupine 1200 odličnih zastopnikov, ki so se zbrali k posvetovanju glede prodaje druge serije vojnih bondov v Statler hotelu, sem dostavil, da bom v kratkemu času napisal nekaj vrstic tudi o našem županu Hon. Frank J. Lauschetu, kateri je vselej in povsod naprošen od najbolj odločnih oseb in uradov, da spregovori v najvažnejših vprašanjih vselej, kadar se gre za kaj velikega, za kaj pomembnega. ,Ta obljuba se mi vidi umestna sedaj, ko je Lausche v očeh najbolj odličnih ljudi, bilo uradnikov ali državnikov, tako visoko čislan in spoštovan in ko je njegova beseda vzeta za tako stvarno in pomembno pri vseh, kateri kaj štejejo in kaj razumejo. Rečem, da večjega moža še ni imelo mesto Cleveland za svojega župana, kakor je ta naš ljubljeni sin slovenskega naroda! To trditi imam vzroke, ker sem sam na svoje lastne oči in ušesa videl in slišal od ljudi, ki kaj štejejo in veljajo. Vsa clevelandska publika tako misli, razven teh, kateri so sebični, in teh, kateri ga iz enega ali drugega neopravičenega vzroka zavidajo radi lastne osebne koristi. Žta'pan Lausche je mož na svojem mestu tako vsestransko pravičen in odločen, da ga vsi taki fanatiki, ki ga gledajo iz takega sebičnega vidika, ne bodo nikdar z vso njihovo podlostjo pred pravično sodbo iskrenega ameriškega naroda ne bodo niti za las ponižali ali njegovo ime zmanjš^lL. To ne morejo doseči z vso njih zlobnost-jo, ker pravičnost moža sega dlje, kakor mcire iti umazano opravljanje teh, ki v tem iščejo sami sebe in svoje lastne koristi. Poglejmo to reč malo od-bližje. Vzemimo njegovo stališče, na katero je bil postavljen, ko je bil izvoljen v urad, kateri je bil toliko let v rokah tako zvane, rekel bi, korupcije, katero ne bi mogel porušiti noben drugi kandidat, če ne bi prišel do tega ta naš, rečem junak! z njegovo, na eni strani iskreno na drugi strani pa s pravično močjo-odločnostjo, katero so mu dali v roke volil-ci mesta Clevelanda, da zago-spodari v drugačnem, demokratičnem duhu in sistemu kakor je bilo do tedaj v rokah tako zvane republikanske stranke, katera je toliko let utrjevala svojo pozicijo in gospodovala po svojem, za nas demokrate nepravičnem sistemu. Samo Lausche je bil zmožen prevzeti to veliko in nehvaležno nalogo! V njega so zaupali volilci za to, ker so ga po njegovih delih že kot vestnega in razumnega sodnika prej spoznali, da je bil mož in zaupali, da bo mož tudi v županskem uradu, ker je bilo potreba, da se je pojavil tak kandidat, ki je bil mož brez sebičnosti, mož brez politike, mož iskren in pravičen, kakoršnih je le malo, da bi imeli take čednosti za take urade kot je županski urad milijonskega mesta Clevelanda. Kdor je razsoden in pravičen v svojemu srcu, ta bo priznal položaj, v katerega je bil izvoljen kot župan, kateri urad je bil po tolikih letih tako utrjen, kakor ne more utrditi noben sovražnik bolj svojega ozemlja napram tem, ki mu sledijo, da ga mu vzamejo. Te utrdbe porušiti in take okupirane mase politikarjev razpršiti, "kateri so jih držali v svoji oblasti v službah in pozicijah kot zmožni politikarji, je za- mogel 'zlomiti samo mož neustrašen ; mož iskren in pravičen, ki je moral to najprej sam dokazati in s tem prepričati javnost, da on razume dolžnost županskega urada in njegovih dolžnosti. To storiti in doseči zamore samo mož jeklen in mož iskren, pokaizati more to z delom in voljo in to je naredil župan Lausche. Lausche je naravnost poklican za njegov visoki urad. On je imeniten govornik. On je prepričevalen govornik in zakaj Za to, ker je iskren, ker misli in sodi pošteno in pravično. Ne more biti govornik, da bi pridobil srca za njegovimi besedami če ni njegova duša in srce z besedami v tem kar govori. Imamo stotine izbornih govornikov, ki se nauče in znajo azražati svoje zbrane besede, za katere so dobro plačani, toda taki govore to, kar jim je naročeno, največkrat najmanj mislijo to kar govore. To so najemniki, katerim ni mar to kar govore, karakter takih je ničla in takih govor je nem, ker ni v njem nobene hasni. To so politikarji, Lausche ni poli-tikar! Lausche je mož idealov, v katerih se iskri blagost, kako izboljšati mestno upravo ter izboljšati blagor meščanov, ki plačujejo, davke in so opravičeni do tega kar jim gre. Vse to je Lausche dokazal in ljudi do sedaj v času njegovega uradovanja tudi prepričal. To je storil v kljub temu, da je bila napram njemu tako trda železna odpornost, ki je imela nakano ga zrušiti še predno bo mogel prav svoje gospodarstvo pokazati. Da je pa bil tega zmožen, je temu podlaga njegova iskrenost do urada, katerega je previel. Njegovo veliko srce, iz katerega se odlikuje pravičnost do sodelovanja, ga je postavila na tako trdna tla in dvignila v očeh velikih in odličnih mož. V njegovih govo rih, za kateremi so sledila njegova dela, so ga naredili močnega in ponosnega, neustrašenega. Politikar tega ne more doseči, le iskren in pravičen mož je zmožen kaj takega, za to je naš sin slovenskega naroda, ki ima v sebi tisto veliko srce, da je za druge boljši nego sam sebi, zmagal politikaše in se dvignil nadnje kot korenjak neustrašen! Zakaj je,vse to dosegel, naj ponovim še enkrat, s svojo iskrenostjo je on prišel v političen urad brez politike. On je v političnem uradu tudi brez politike. On se je izrazil napram meni takole: "Če ne bom mogel uspešno in pravično voditi tega urada brez politike, naj pa častno propadom z pravičnostjo iz urada, ki ga zastopam." Tak je in tako dela naš župan Lausche. Če je pa v kljub temu še kaj ljudi, ki se jokajo .in stokajo po republikanski vladi mesta Clevelanda, se nikar ne čudite! Dobre službe, do , katerih so se prikopali v času njih administracije in druge njih osebne koristi, ki so jih imeli in jih še imajo in ki hrepene, da se povrne nazaj zopet stranka so pripravljeni vse vpo-rabiti, da bi se kaj dobilo, da bi zmanjšalo vpliv moža, ki se je dvignil iz pohlevnega slovenskega naroda, kar je nekaterim mogočnjakom seveda v neko ponižanje. Nam je pa v velik ponos, v veliko čast, ne samo za to, ker je Lausche župan,' v ponos nam je za to, ker je Lausche, kot tukaj rojen sin slovenskega naroda, obenem tudi naravnost dika moža, ka-koršnega je težko dobiti, da bi ne ga i takih političnih uradih smelo pričakovati, ki bi zavzel tako pot in tako stališče pravičnosti, kakor je to zavzel ta naš velikan! O Lauschetu sem že večkrat tole razmišljal in rekel, ko se je počelo govoriti, da bi kandidiral za urad župana, sem rekel: "Škoda moža s tako dobrim rekordom, da bi se .spuščal 'v urad, ki je prepojen z umazano politiko." Na drugi strani sem večkrat poudarjal o njem: "Naš Frank Lausche ima celo materino srce." Njegova mati, blagopokoj na Frances Lausche, je imela tako dobrohotno in veliko ter milo srce, da če ni mogla komu pomagati, ko jo je prosil podpore, se je začela od sočutja jokati. Lausche je podedoval velik del tega materinskega srca in to ga dela njega tako velikega in močnega. Pravičnost moža je močnejša kakor je vsa umazana politika! Za to so pa govori župana Lauscheta tako v srca segajoči, njega hočejo povsod, kjer se gre za velike in važne stvari. Njegovi govori so poudarjam, njegovvi nastopi pri raznih skupinah so sprejeti z največjo pazljivostjo in odobravanjem. Po njegovih govorih sledi dolgotrajno aplav-diranje in odlični možje se o njem, po govorih izražajo v hvale vrednih izrazih, da imamo župana kakoršnega še nismo imeli. To so slučaji, katere sem sam doživel številnokrat in bil navzoč, kjer je on govoril publiki, ki ga je tako s čutnimi srci poslušala in jih odobravala. Tak je Lausche naš Slovenec in župan. Čast komur čast! Anton Grdina IZ ANGLEŠKEGA ČASOPISJA Londonski časopis "The People" prinaša v svoji številki od 28. marca obširen članek z naslovom: "Velika ofenziva osi-šča proti Srbom" in piše med drugim: \ "Petorica divizij osišča je začela splošno ofenzivo proti srbskim četnikom generala Miha j loviča z namenom, da jih uniči še predno bo osišče prisiljeno, da se umakne nazaj v Evropo in da začno zavezniki neposredno grozjiti z invazijo Balkana. Istočasno so začeli Nemci pohajati vise znamenite j še jugoslovanske osebnosti, ki so v nji: hovih rokah, hoteč tako odvzeti narodu vse eventuelne vodje. V Srbiji so ubili ta mesec približno 3,000 oseb — tako trde ve sti, ki jih je prejel jugoslovanski glavni stan v Kairu. Računajo, da se nahaja približno 120,0(30 Jugoslovanov v boju proti skupinam osišča, ki se poslužujejo letalstva in topništva, orožje, katerega Jugoslovani nimajo. Predstavnik Jugoslovanov v Kairu je dejal, da je njihova prehrana slaba in da tudi nimajo materiala. Akoravno dobe sem in tja nekaj podpore, je vendar težko reči, kakšna bo njihova usoda, ako ne bodo zavezniki izvršili še letos invazije Balkana. Iz Jugoslavije prihajajo vesti, da število italijanskih de-zerterjev narašča z veliko naglico, odkar so angleška in ameriška letala začela bombardirati Italijo z juga in severa. Jugoslovani so storili vse kar so mogli, da preprečijo ojače-nje osišča na Balkanu. Dan in noč gradi osišče zračne in pomorske baze na obalah Dalmacije in Grčije; ogromne količine raznega materiala dovažajo v te kraje. Jugoslovanski in grški geril-cu sicer stalno napadajo mostove in tunele in skušajo pretrgati prometne zveze osišlča. Za svoj odpor proti Nemčiji je Jugoslavija morala plačati ogromno ceno. V teku dveh let, oclkar je bila odstavljena vlada ki se je hotela pobotati z Nemčijo, je izgubila že milijon ljudi. Na desetisoče izgnancev se nahaja v delavskih taborih okupirane Evrope. (JIC) Opis kraljevega potovanja na škotskem i G. dr. Miha Krek, podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu je dne 31. januarja 1943 preko londonskega radia poročal narodu v domovini o lepem uspehu kraljevega potovanja na Škotskem, kjer Jugoslovani in prav posebno Slovenci, užlivaja velik ugled in mnogo simpatij. Že par tednov se vam zdaj nisem oglasil. Mislim pa, da nisem ničesar važnega opustil odkar sem vam zadnjič govoril, kajti novice o sistematičnem napredovanju britanskih, ruskih in ameriških armad so govorile same od sebe. Hitlerjeve in Mussolini j eve čete se umikajo na ruskih in afriških bojiščih. Tako hitro beže in s takimi izgubami, da sta nemška in italijanska propaganda v zadnjih dneh same odkritosrčno priznale poraz za porazom. Zavezniki seveda dobro vedo, da bodo nacisti in fašisti pozneje letos zopet poskusili udariti, toda vse je pripravljeno— na koncu koncev bodo tudi ti udarci izpodleteli. Osišče in njegove sile so vojno že izgubile . . . njihov poraz je le še vprašanje časa. Navdušenje med zavezniki raste. Njihova pripravljenost za žrtve je brez-primerna. Pri njih izdelovanje orožja še vedno narašča, ravno tako kakor njihova odločnost, da bodo vstrajali do popolne zmage in z neomajno trdnostjo tako porazili sovražnika miru in svobode, da bo za vedno izgubil željo in možnost, da še kdaj potegne nesrečno človeštvo v nove vojne grozote. V tem času, ko niste ničesar slišali o nas, nismo lenarili. Omenim naj, da sem na povabilo British Jugoslav Society v Campbridgu lin Oxfoirdu govoril o našem narodu, o njegovih borbah in o njegovem trpljenju, o naših željah in zahtevah. V obeh mestih smo imeli predavanja in razgovore o našem problemu z britanskimi učenjaki in prijatelji Jugoslavije ter Slovencev. Zadnja dva tedna pa sem skupaj z ministerskim predsednikom dr. Slobodan Jovanovi-čem in podpredsednikom dr. Krnjevičem, spremljal kralja na njegovem potovanju skozi Škotsko, katere ljudstvo je jugoslovanskemu kralju in naši domovini prirejalo veličastne in prisrčne manifestacije. Jugoslovanska razstava v Edin bourghu je tudi izredno lepo uspela in nam je bila zelo koristna. Slovenci, roko v roki s Srbi in Hrvati, so bili dobro zastopani z umetninami, zbirko starih slik na steklu in narodnimi nošami. Društvo škotskih žena je priredilo in izdalo ob tej priliki prevod najlepših slovenskih pesmi iz zbirk Prešerna, Majstra in Župančiča, Na tem potovanju skozi Škotsko sem srečal mnogo navdušenih prijateljev naše dežele in mjšega naroda in spoznal tudi nekatere, ki so preživeli par srečnih in lepih tednov počitnic v naših gorah, na Bohinju ali na Bledu; vsi si prisrčno žele, vrniti s^ nekoč v zopet svobodno Jugoslavijo. . V teku svojih predavanj in shodov v Royal Scottish Gallery sem naletel na izredno globoko, zares iskreno zanimanje in prisrčno sočutje z nesrečno usodo itaše domovine. Zaradi svojega junaštva in svojega neizmernega trpljenja, je postala Jugoslavija, povsem po pravici, povsod v britanskem kraljestvu predmet ljubezni in občudovanja. Iz presolnice Škotske smo odšli v Glasgow, drugo največje mesto na angleških otokih. Nj. vel. kralj je tam obiskal znanstvene institucije, organizacije in socia dustrijska središča, je delegate in znanosti, ljudstva. mladine ter posebnih cij, ki se zanimajo 2* vi j o. Že vtisi, ki smo P v tem mestu, bi z . vsakomur, da se otres. : in se zares preprica' -' tansko carstvo nep* ^ in da obstojajo m«* nami najgloblji odno» teljstva ter da bo ta teljstva odločilno «P našo bodočnost. Tudi naša tiskana r da je v tem razdobj" vala. Založili smo o " venskem narodnost"^ mu zbirko zemUeVI J nih v različnih znan* stitutih in izdelam" no znanih in P"zna"ii(1 n j ako v. Ti zemlji' be, ki so tiskane na w j2 Slovence in Slovenj nih vidikov in najrazličnejših virov> ^j, gleški, švicarski, j janski in jugoslova" . fi in etnografi raz^ kazujejo svoje naZ J ka je izredno važen material, ki daje, pravično, sliko nega narodnega 0 £ gave geografične,^ in gospodarske ^ upravičenosti nasi ^ naših želja. to zelo koristno Pr za naše cilje- _gel9 Poročam vam 0 N „r bi vam dal no ve*® Q vas znova prepric ^ so vaši boji doma ^ skrb in da bo sv j| pravilno ocenjen ' konstrukcije ju*? . ni, žave s celokupnj^^v ozemlji Srbov, ^ vencev zmaguje n res n' našŠm sldžnim »aP-pomočjo naših veli^ kov, bomo uspe11 d„)Ž našo zgodovinsko H izvojevati osvobo^. y ro smo se Slove pl(! kot tisoč let in \ ^j. krvavimo iz tis°c > i redjiO Mal° prej' Htanij"," ži vzeli Tripod | je bil tam sam » . je, da se ta de perij a ne bo * mu je zdelo V jo o pravem mov. . vo?i'1 Že hoče kuP^ ^ na parniku, ko ^ grozo zapazi, ( ' ^ s za vožnjo. Kaj^ je mov mora, Pa rej Afriko tajno, .. o je hotel tajno t ^ Zdaj ne kaze » dobi kakega z,1< posodil denar- ^ - • Ko hodi po * J**) sreča dva zna*.^ ma zabiča naj 1 ^ da sta m ur, f potem ju P* nekaj sto 1)1 njo-V ko m vrne vi ^ ^ nil denar, oou ^ Toda nje*0^ t,o P - iim3 k«f dvomila, ce J ^ »j, denar in ^^'T nost in brez 0 „pt » "Pa boste, ^ , držafc besedo po-J........ lir? Brez upata." AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 1943 P fozablj^ ena pipa Smešna dogodba. Spisal Mihael Levstik jJlpi. ,ama je vroče, prigriz-JJ Poprej," de previd-.dar, ponudi sosedu ,sv® Možaka začneta sta-Podlago pomembni m .?tefaV veli čez nekaj nik- Seljak, ki je že Hal na to Prijetno P°-tltt0Ce Pokašlja, povzdig-i; J'1oliko in jo z be-^bobro zdravje, so-j.1- počasi potegne ^dovolj no zameži-J' parkrati zacmoka z eclr° pogleda pri j a? '' 'o ti • juj , Je roba; takega ' ®aJo v treh farah na fe s ^skušnji in čisto vabi nastavi Seljak ■.Opije in pi_ p,j odstavi okrepče-hi ao> obriše si z levi-tni in reče: "Hvala se zdi, da mu !>o>r, švigne ta \t >ekll vseh jra^ie, m dar t" Jot' 1"es» Bog bodi hva-Jav«em delu res ni davila te:—*, kakor par Jt#«(li'. ga vina- Bog te '' .nazdravi Potočnik. [\.l2«*stnem in pošte-' v d6lJ 'vincu sta se so-bj|a imela. Spočetja, ilekt)liko bolj red-^ 0(}a, ko sta poteg-'kecParkrati ognjeviti ■ j6/! velike maj olike, jezika nekoli-^ Razvnel se je ta- 'kak'1 Vedll° glasne j i jo 0r bi bili v družbi ^ k^6 in ibi imeli v iVil! Stii n° Posebno 'vali'' S k" VJ?1* maj olika pra 1>) A p ii m tel® I 'n »cnik seže vnovič po 611 Seljaku držati Pa, ko. bi po- % kaj mi, j sod, sva potem ^svetuje Seljak. saj j 1°točnik; IfctJ b,°Va. saj je še čas žep * močnik; "pipo 10 ovito in namaza-ne bode dosti flotae,?°Pet vsedeta in lifij, Zlv'ahen razgovor, ie Veduje, kolikokrat £ >skral v Potočni-'"j % p°točnik zatrju- V C4'kalt°gel imeti b0ljŠe" ,vfj r U®0ttla hitro pre-'1>J 6 2a ,Ce ^ že davno i 2ačel t ho in večerni Sg . širiti po gri- f'ii Je v dolini ogla- r|ii' Prenehala sta 'W "azPrave. Potočnik ' 4 . hr ■ J Slli gospodar an Sji^Je, seljak pa Ji kolikor najbolje sta i« duiT1"1 molila moža z j C' toda jezik ji- fii^, °magoval. Vin-Av0 Je že precej sto- fflTjv^me iz stenske ^»H^0,111 jo prižge. Zo- is mizici in še ži- ■razgovor. Ma-/ c'iak,2 roki»ma mahati ll J* J' trdeč, da ga v Pustil ne bo, a tu- je že ne- & ("H vrožila p°zraku n°bilnim zagotovi- LV! b°ljše"a Sosvo- v -S i-kakor je Potoč- i!Jčti0 mce je možema '' i \ \ razvnelo. Ko sta ' Wmaj°liko, natoči- a še predno tj^ii;,4, zavozljala sta S J A ^Em Šte-Stefan' 1 ' PO-Potem 01 Se-Šentjanžev- k sodu ter kHot - ,fan Pa se za-f ^s:lska.ie vedro, da VS. p!'i'an ju podsta-Njet. ri tem postrež-Ju mu spodrsne, seveda le zavoljo teme, da pade za sode in prevrže z velikim ropotom v kotu priveznjene brente. Vendar se mu vkljub ti sitni nezgodi posreči, vlovi-ti vedro. Malo težko se Seljak pripogne in pripravi z vedrom tako, da bi prestregel vince, kar bi ga pri nastavljanju ušlo. Potočnik pa je bil pozabil pritisniti veho v sod, ko je polnil zadnjo majoliko, a ta pozabljivost je postala usodepolna za vinska bratca. Ljuba maj olika je spravila drugače vedno natančnega Pdtočnika ob viso previdnost, da za|čne odbijati čep, ne da bi se bil prej spomnil tudi na pipo. Komaj je bil čep nekoliko odbit, uide mu iz prstov, in vino zasvrši v mogočnem curku po kleti.' "Štefan, zategni!" zavpije Potočnik. V trenutku je Štefanov kazalec v čepovi luknji. "Kje imaš pipo?" krikne Seljak. Potočnik hlasno pretiplje vse žepe svoje suknje, toda pipe ni nikjer. "Ježes, doma na polici sem jo pozabil!" * Res je bil 'tisto jutro kupil od slovaškega krošnjarja novo pipo, a siromak jo je pozabil doma na polici, Možaka jameta v veliki razburjenosti hrdpeče dihati ter upreta drug v drugega v silni skrbi izbuljne oči. "Daj čep in zopet zabijva sod, če nimaš pipe!" Matevž priklone glavo in osupnjen gleda prazni roki, zakaj tudi čepa ni več. Zopet si pretiplje žepe, ali zaman, čepa ni nikjer! "Matevž ,iz rok ti je ušel, na tleh ga išči!" Potočnik prime svečo s tresočo roko, stopica kakor brez uma po kleti in išče izgubljeni čep. Z okorno nogo pa zadene ob prevrženo brento in hkrati se kakor snop zvrne po tleh. Med padcem zamahne z roko po sodih in udari s svečnikom s toliko silo-ob nje, da mu sveča mahoma ugasne in zleti s svečnikom vred Bog ve kam. "Naaa," reče Potočnik in spravlja svoje neokretne in nekoliko potolčene ude v pravcati egiptovski temi z veliko težavo po koncu. "Kajk bo pa sedaj ?" vzdihne Seljak, tiščoč kazalec v sod. "Štefan, ma-malo še po-potr-pi, kar domov stopim po pipo in po luč." Predno je mogel izreči Seljak svoje mnenje o tem za nocoj šnje okoliščine vendarle precej nevarnem sklepu, jo je Potočnik že ubral skozi duri in se spustil po precej strmi stezi navzdol skozi vinograde. Toda vkljub skrbi in strahu mu niso bile noge nič kaj pokorne; nerodno so se mu ^apletale, težko telo se je čedalje bolj sililo v tek. Nič ni pomagalo, da je mož; mahal in klatil z rokama, na vse kraje, da bi si vzdržal ravnotežje. Iz kostanjevega drevesa je bila padla suha veja na pot, in ta se mu je zapletla med noge, da se je ubogi Potočnik s toliko silo prevrgel v vinograd, da je zahreščal kol, lomeč sej pod težo njegovega telesa. "Naj bo božje ime," je zastokal potrpežljivi Matevž in se je potem, ko je še nekaterekrat bil treščil ob tla, s težavo zravnal zopet po koncu ter spustil vnovič navzdol proti domu. Velika sreča, da je bila noč, zakaj drugače bi bil lahko marsikdo videl, da je bil Potočnik še ne-katerekrati položil svojega rojstva kosti po bregu, predno je ves razpraskan z blatno obleko in brez klobuka prikolo-vratil domov. (Dalje prihodnjič.) OSIŠČE SE BOJI GROZEČE ZAVEZNIŠKE INVAZIJE NA BALKAN New York Times je prinesel naslednji članek znanega publicista C. L. Sulzbergerja, ki se nahaja v Cairu in tam proučuje razmere na Bližnjem Vzhodu. Cairo, 25. aprila (NYT) — Poročila, ki prihajajo iz zasedene Evrope, razodevajo naraščajočo nerfvoznost osišča zaradi grozeče zavezniške invazije na evropski kontinent iz oporišč v Mali Aziji; cilj takega napada bi bil seveda, da se ustanovi na Balkanskem polotoku mostišče, iz katerega bi bilo mogoče prodreti v Nemčijo skozi postranski vhod po dolini Donave. Kako velika je bojazen osišča, nam pove presenetljivo poročilo iz Italije, ki trdi, da so tamošnji krogi mnenja, da se bo ta ofenziva morda začela še predno bo bitka v Tuniziji popolnoma končana! Jako previdni opazovalci so v splošnem prepričani, da bo pohod v Tuniziji dosegel svoj kritični razvoj že v teku enega meseca. Zanimivo je pri tem to, da so te govorice brezdvomno nemškega izvora, a vendar med vrsticami priznavajo, da so ze-dinjeni narodi zgradili okoli Evrope močno jekleno zanjko ki postaja od dne do dne bolj tesna in zadrgnjena. Angleški otoki so se v teku zadnjih dveh let postopoma spreminjali in razvijali v veliko ofenzivno bazo, in sicer ne le za zračne napade, temveč tudi za morebitni naskok celine— kakor je to, vsaj do neke mere, pokazal napad na Dieppe. Ta zahodni del Sredozemlja. Zdaj jajo brez dvoma še bolj nervo-j Kjerkoli pa se bo razvila za-JVolkov v gori, zavekalo, da bi ni več skrivnost, da je bil ame-1 zni radi nekaterih drugih ne-(vezniška ofenziva, kamorkoli zastala človeku sapa. Skozi riški War Department v prvih trenotkih, v začetnem razvoju severoafriške avanture, zelo v skrbeh zaradi možnosti, da bi Nemci udarili preko Španije z grožnjo, da odrežejo vojsko generala Dwight D. Eisenhow-erja v Alžiriji in Tunisiji. ugodnih posameznosti. Naj- bodo udarili, eno je jasno Vsak poskus ogrožati naše postojanke v teh predelih pa je zdaj videti manj nevaren in je najbrže v naprej preprečen, ker so zavezniki v severo-za-padni Afriki koncentrirali močna ojačenja; položaj v ozemlju od francoskega Marocco-a do Orana prizadeva zdaj najbrže Nemcem skrbi, kajti ako bi hoteli danes udariti preko španskega polotoka, bi bil tudi .najhitrejši naval prestrežen od močnih sil, ki bi pohitele na pomoč posadki na Gibraltarju. V centralnem Sredozemlju pa so Italijanski otoki Lampe-duza, Pantellaria, Sicilia in Sardinia tako očividno ogroženi, da tega dejstva sploh ni več treba naglašati — povrh tega pa je še postala vsa južna Italija eden glavnih ciljev mogočnih zračnih napadov. Radi vsega tega so govorice, ki jih osišče pošilja v svet, da bi dobilo kakšne podatke o zavezniških načrtih v vzhodnem delu Sredozemlja zelo zanimive. Znano je—iz ponovnih izjav in mnogih poročil — da razpolaga angleški general Henry Maitland Wilson na Srednjem Vzhodu z deveto in deseto britansko armado, ki sta obe pod njegovim poveljstvom in nista bili zanemarjeni v pogledu opreme in oskrbe, ako-ravno so morale ameriške in prej je treba poudariti, da postaja turška javnost čedalje bolj naklonjena zedinjenim narodom — to dokazuje turška Hitler bo poskusil, da jih zadrži na njihovih prvih opozicijah, da do kraja izrabi zadnjo priliko, da sam udari in doseže vojaška misija, ki je pred krat- odločilen ofenziven uspeh. Ce- ogromna baza ogroža vso pro- britanske tovarne in ladje zala-strano obalo od Portugalske gati vse vojaštvo 'generala Ei-pa do Norveške in je prisilila J senhower-ja. Armade genera-Nemce v to, da svoja oporišča la Wilsona pa bi mogle v kratila takozvanem "Atlantskem {kem roku dobiti velika o j ače-obzidju" zasedejo z močnimi nja od posadk iz mnogih kra-posadkami, sestavljenimi liz jev v Afriki. Poleg tega se tam najboljših čdt. S svojo poseb- nahaja tudi precejšnja arma-no taktiko "živčne vojne" žene- da Poljakov, ki je prišla na jo zavezniki te posadke iz severa na jug in potem zopet nazaj I, kim prepotovala Srednji Vzhod in Tunizijo, ter razgovori, ki jih je imel general Wilson pred kratkim v Ankari s tamošnjim generalnim štabom. Dodati je treba tudi še nekatere manj važne stvari, kakor n. pr., najnovejša turška odločitev, da bo od zdaj naprej letalcem vojskujočih se sil dovoljeno, da se vrnejo domov, ako bodo prisiljeni, da pristanejo na turškem ozemlju. Ako bi naneslo, da bi Adolf Hitler poskusil zasesti turško Tracijo in morske ožine, bi naletel na odločen turški odpor, kateremu bi pomagale zavezniške oklopne divizije in letalstvo — tako da bi tudi morebitni začetni uspehi ne bili mnogo vredni. Mirno in brez poudarjanja so zavezniki lani počasi in skrbno popravljali vse svoje pozicije na Srednjem Vzhodu in jih zelo izboljšali. Dovozni problemi so skoro razrešeni, ker je dozidana železnica naravnost od Sueškega prekopa do azijske obale Carigrada, s spojem do Bagdada in Basre. Ena od politično pomembnih arabskih držav, Irak, je Rajhu napovedala vojno, a važno kraljestvo "Saudi Arabija" je zavezniški stvari tudi zelo naklonjeno. Vse to — solidno politično, vojaško in gospodarsko ozemlje, ki je organizirano kakor okromno oporišče v boku osišča, popolna zavezniška premoč na morju v vsem Sredozemlju, ogromne zavezniške zračnel' sile, ki bi prihitele v najkrajšem času iz afriških letališč in ogromno ojačena pomorska baza na otoku Cipru, vse to so tehtni vzroki za ner-voznost V 'sovražnem taboru. Nemci, ki že mesece in mese- dalje več je znakov, da bo ta udarec zopet posvečen Rusiji. IZ TEŽKIH UR Črtica, Spisal I. Mohorav. Srednji Vzhod iz Rusije, izur-'ce iščejo podatkov, so zdaj po-jena in popolnoma opremlje- jnali v svet govorico, da se boje Ako gledamo iz zahoda proti 11a; dalje je tam nekaj jugo- za dodekaneške otoke, ki se na-vzhodu, je videti, da imajo za- slovanskega vojaštva in dvoji- |hajajo pred turško obalo m se vezniki'strategično iniciativo v ca grških brigad, ki bi se tudi' naslanjajo na dolgo verigo gr-rokah — vsaj potencialno. Isto' udeležile napada ha Balkan, jlkih otokov, ki bi mogli služiti velja zdaj tudi že za skrajni Nemci, ki vse to vedo, posta- kot most do grške celine. Vc jalci v boju s povodnijo. — Na sliki vidimo naše vojake, ki so priskočili na pomoč 'v času povodnji, ko je Missouri reka grozila mestu Omaha v Nebraski. Preko šest sto vojakov je prišlo na pomoč. Ta povodenj je bila najhujša izza let-a 1881. Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Zopet je ena bojna ladja zdrsnila v morje. — IJ. S. S. Lance je najnovejši pobiralec min, ki je bil pred kratkim spuščen v morje iz ladjedelnice v Lomim, Ohio. Delal se je večer, zgoden in temen, in noč je prihajala grozeča in grozna in zavijala slabi dan v svoj temni plašč. Tako nekaj groznega, kot težka, temna slutnja je bilo v tem mraku. Prišel je počasi a potuhnjeno kot tat in je zakril selo. In nič več ne bi bil razločil onega vrana v sneženem morju, niti zakajene strehe. Iz zametenega okenca strmelo je tačas dvoje obrazov v mrak, strah, bolest in skrb so se zrcalili v velikih, široko odpetih očeh. Te oči bile so ustvarjene, da se veselijo solnca in cvetja, zdaj pa so gledale v vihar in noč, zato so bile plahe in bolest je igrala v njih. "Peterček, prižgiva luč, mene je že strah!" Dekletce devetih let je pogledalo pri tem svojega brata tako sladko in milo, da bi se bil človek kar zjokal. Molče je stopil deček od okna. Pogledal je sestrici v oči in videč njen strah jo je prijel za roko. "Nič se ne boj, zdaj pa morajo priti že, saj bo noč kmalu." Napravila sta luč in sedla na peč, bila je gorka še od jutra. Po sobi pa je bil mraz, zakaj burja je silila skozi špranje pri oknu. Tako sta sedela molče. Pozabila sta bila iger — igrala sta bila, ko je bil še dan — zdaj pa, ko je prišel mrak, sta se zbala. Stopala sta k oknu, čakajoča očeta, ozirala se doli proti vasi, kdaj se zračni temna postava očetova. Noč je bila že zagrnila vse, onadva sta sedela še vedno nestrpna, tiha, drgetajoča ob vsakem šumu. "Zdaj gre, čuješ, Peterček," rekla je. veselo deklica; deček pa je stopil iz sobe in odprl hišna vrata. Bilo ni nikogar, le noč in burja sta samovala nad sneženimi holmi. "Morda ga pa ne bo, Jelica, pregrda pot je, pa ne more domov!" Peterček je govoril mirno in prepričevalno, a bilo je kot da ga sili na jok, in pritajen strah je drhtel v njegovih besedah. Deklica se je ozrla v brata z boječim pogledom. Bila je mlajši od brata in ni mogla umeti, kako bi ravno nocoj, ko burja tako čudno rjove in joče, ne bilo očeta. Tako strah jo je; polile so jo solze. "Tiho bodi, Jelica, pa ne jokaj, že pridejo oče; pa tudi če bi jih ne bilo, saj sva skupaj in molila bova, pa naju ne bo strah." Tako sta se tolažila, a bilo jima je obema težko na srcih, kot noč tako temno je ležalo nad njima. "Lačna sem!" Peterček je zlezel raz peč in stopil k omari. Vzel je hleb kruha in latvico mleka in položil vse na mizo. Sedla sta drug drugemu naproti in jedla. Potem sta ^lezla zopet za peč. Tako sta večerjala vsaki večer, zakaj oče se je vračal mnogokrat pozno domov, — bil je pi-smonoša in moral po bližnjih selih — včasih ga ni bilo vso noč, ostal je v vasi in tam prenočil. Otroka sta bila vajena tega, samo ob slabem vremenu poleti, ko je grmelo in se bliskalo, čakala sta težko nanj, in nocoj, ko je drgetala koča ob sunkih burje, sta čakala težko, težko . .. Tedaj je vzbesnela vihra podvojeno močjo, da je zahreščal a streha in tramov je. Zatulilo je tako grozovito kot sto špranje je zavelo mrzloledeno, da je vzplapolala zakajena petrolejka na mizi. "Peterček!" "Jelica!" Otroka sta se privi-la drhteča drug drugemu, oči so jima žarek strahu, drgeta je sta gledala v trepečoče šipe na oknu. "Moliva, Jelica, potem pojde-va spat; ko zaspiva, naju ne bo strah!" Jela sta moliti, tiho, skoro šepetajoče, in njun glas je drgetal groze. Zunaj pa je bre'z nehanja zaganjalo se v streho, jokalo, prosilo, grozilo, šumelo . . . Otroka sta bila odmolila, na spanje pa nista mislila. V dušo jima je bil legel pokoj in govorila sta o šoli, o očetu, o rajni i mamici in angelih varihih. In njiju duše sta sniveli o pomladi in cvetju, prihajale so jima v spomin pravljice rajne mamice. "Tako je bilo tedaj, ko je šla pastorka v gozd po jagode, kaj ne, Peterček?" "Da, in še huje je bilo. A ker je bila pridna, so se je usmilili vetrovi in ji pokazali jagod." (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _(105) Lahko delo za DEKLETA ALI ŽENE 100% važna industrija PLAČA OD URE Stalno delo Vprašajte Ward Products Corp. 1523 E. 45. St. (blizu Superior) (107) ženske za čiščenje Sprejme se ženske za čiščenje na vzhodni strani mesta, St. Clair in Euclid okolica. Dobra plača. Delo od 5 popoldne do polnoči. Pokličite PRospect 2945. _(107) MAU OGLASI Stanovanje išče Starejši zakonski par brez otrok išče stanovanje, 3 ali 4 sobe, v fari sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj do 1. junija pokliče MU-2730. (105) želi stanovanje V Collinwoodu se želi dobiti 3 ili 4 opremljene ali neopremlje-le sebe. Kdor ima kaj, naj pokliče LI-7036. (105) --1;......................... Odda se 5 lepih sob, stranska veranda, odda se starejšim ljudem. Slovenci z odraslimi otroci imajo prednost. Z glasite se na 1123 E. 71. St. (105) Sobo in hrano išče Moški, mirnega značaja, išče sobo in hrano pri mirni slovenski družini; lahko tudi v Collinwoodu, če mogioče blizu St. Clair Ave. Dober plačnik. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradiu tega lista. (106) JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PItEVEL DR. JOS. JERŠE Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKi KATOLIŠKA JEDNOTA Članstvo 38,200 Cleveland, 0., 4. maja, GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, XM3 Henrik je počasi jezdil ob starčevi strani in je smeje se poslušal, ko mu je poleg njega štorkljajoč pripovedoval: "Mlado vino in par starih dam, Bog se usmili, to je bila pojedina. — Poleg mene je sedela škatla — ljubka deklica med osemnajstim in petdesetim letom. — No, hvala lepa. Pa še pela nam je, o groza! Navsezadnje me je vprašala, kaj imam najrajši. Rekel sem ji: "Rad imam sr&kane kebrčke, starih prašičkov ne maram." Henrik, Henrik, svarim te, nikdar ne sprejmi vabila od Volkovih !" "Potem je pač mislila, da je ona najsrčkanej'ši kebrček! Ampak, uboga para, ti imaš pa res vedno smolo pri damah!" ga hudobno zbada stotnik in si misli sam pri sebi: "Jaz je nimam." "Pri vinu tudi! Zanič je bilo, ti povem. Kislica je bila. Žejen sem bil kakor vselej, potem pa taka žlabudra. Hahaha! Henrik, tebi gre dobro? Kje pa si bil — na zabavi, kaj ? Si se tu- Kako mu pri teh besedah bije mlado srce! Kako mu iz mladih, ponosnih oči odseva jasna sreča! Starec ve, koliko je bila ura. Ubogi fant, saj sem si vedno mislil. Fant, te že ima, pa se mi ne zdi čudno. "Tudi meni je šlo k srcu, ko sem sedel v dvorani in je Štefana kot obtoženka stala pred sodnikom. Res,. Henrik, lepa deklica je Štefana, zelo lepa . . . škoda, da se pišeš Hendel ... in da je Joahim Hendel tvoj oče." "Fant, povej no, kaj ti je rekla? Kaj sta počenjala?" je tiho mrmral stari mož. "Kaj ne, ljubkovala sta se! — en poljubček — dva?" "Ha, ti jo pa že dobro poznaš!" ga zaničljivo zavrne Henrik. "Naj bi kdo samo poskusil kaj takega: Ta bi jih slišal! Proč, proč, to se ne spodobi ... Ne, ne, za to ni Štefana, toda ljubeznivo in pametno je govorila — ti bi se čudil, kako pametno je to dekle." — Nekaj ima še na jeziku, že odpre ustne, pa nakrat obmolkne . . . noče, saj je že tako preveč utopil se je v težke misli. "Fant, rad imaš deklico, in prav imaš, ker je ljubezniva in lepa kakor nobenega druga. Toda fant, si že . pomislil, kaj preti vama obema, glej sramotni oder, kjer se reži sedem mrtvaških glav, misli na sovraštvo tvojega očeta! Želim ti sreče, da popelješ na svoj dom najljubeznivejše dete, tisočkrat, večtisočkrat... toda pot do tja vodi čez nabru-šene meče . . . nikdar ne boš zlomil železne volje svojega očeta, temveč vaju oba bo zdrobila njegova železna pest. Res si odnesel s sramotnega odra deklico in si jo obvaroval, toda vsi angeli in nebesa ne bodo mogla rešiti tebe in nje — na sodnji dan srda in jeze tvojega očeta! O. uboga, uboga de-ca!" V vedno bolj žalostne misli se je pogrezal starec in je ko-racal proti Pirahu. Mladi stotnik pa je medtem veselo drvil po dveh strmih stopnicah gori v doktorjevo študijsko sobo. Doktor Ortner jo ravno sedel pri mizi in je s povečevalnim steklom opazoval mrtvaško črepinjo, ko je vstopil Henrik. Doktor je osupnil nad tem poznim obiskom, da mu je črepinja padla na tla. Henrik mu je naročil, naj gre takoj v Štajerdorf v gostilno "pri modrem jelenu," kjer leži bolno Švertneričino dete; dobro naj se pobriga za- di trapil pri stari goski kakor jaz? Ali pa — si se dobro za-i izdal, baval z mlado, fino deklico?! Starec tiho šepeče: Povej mi, dečko, povej!" i "Čudno. Dečko, moj ljubi "V Štajerdorfu sem bil," jej dečko. Pošteno te je zagrabi-odvrnil Henrik. V jasni nočijlo. O, prav imaš, da jo ljubiš, migljajoče zvezde so obsevale i lepa je, lepa in ljubezniva ka-lepega mladeniča, ki je ponos-jkor nobena druga, toda, kako no sedel na žrebcu, baklje pa J se bo končalo?" so ožarjale prepereli, gubasti j Prišla sta do mestnega trga. stričev obraz, ki se je prislu-'Bil je prazen in so bile že sko-šlcovaje obračal proti jezdecu, j raj vse hiše v temi. Henrik se Mogočno je stopal žrebec in j je oziral po lekarni, kjer sta-svetlobni trakovi so se liki pal-j nuje najboljši zdravnik v Štaj-čki smukah okoli nju. jru, doktor Ortner. Za malim "Moral sem plačati svoj stot- . okencem je brlela zelena lučka, niški trak, tega-le s petelinom,j Doktor je torej še pokonci, Doki mi ga je napravila Štefana i bro je. Švertner." i "Striček, zdravo!" se je po- Bertold se je globoko zare-j iilovil Henrik. "Sedaj moram žal. "Grom in strela! Štefana!j k zdravniku gori zaradi neke-Ona da ti ga je vezla, sama? Va bolnička." Si šel sam poni? Spravite se "Kosmata kapa!" se je začu-mi izpod nog, ne prismodite mi dil starec. "Kdo je bolan? Pa nosu!" je zaklical dečkom, ki so nosili baklje, in je, ko so skočili naprej, med prastarimi in debelimi zidovi vprašal mladega Henrika: "Si bil dolgo pri njej? Fant, jeli bilo lepo?" "Ne vem, kako dolgo je bilo ..." Res ne vem. V blaženosti je minila ura kakor hip, kakor sanje. "Bilo je zelo lepo." Nevarno delo. — Sgt. William V. Zackodiak iz Linden, N. J. opravlja eno najnevarnejših del, ki jih morajo vršiti naši vojaki v Tuniziji. Njegova naloga je, da iz svojega opazovališča sporoča povelj svu o učinkih topovskih izstrelkov. Eleven members of a secret Bel-i gian underground organization responsible for aiding United Nations '.fliers shot down over German occupied territory were executed by , Nazi firing squads recently over a vendar ne ljubezniva Helena? Namalana coprnica, jo li glava boli." "Pst, pst, nikari zabavljati!" je Henrik na lahko krenil starca po ustnih. "Gospa je zdrava, toda Štefanin bratec je bolan." "Kaj praviš!" se je smehr ljal stric Bertold. "Fant, ljubi ubogi fant! Že čez ušesa te je prijelo! Zdaj gre že po zdravnika za bratca svoje ljubljenke!" "Kaj pa mu je bratcu?" je mrmral vtlo in prijazno. "Slab je, slab, vročina ga kuha. Ljubezniv fantek je, in tako ga ima rada." Henrik je zdrknil s konja in je zavpil v hišo noter: hola! Lekarnar je skočil iz hiše ter je prijel konja za uzdo, Henrik pa je brzo stopil v hišo. "In tako ga ima rada, res, in tako ga ima rada!" se je hoho-tal starec. "No, je pač res: dekleta imajo rada fante, fantje pa dekleta: če bi vsaj še zame katera marala!" "Vprašaj še enkrat Pančev-ko in glej, da ne razdražiš tete! Morda je v postnem času lepša postala Grintalerica?" je poredno prihajalo iz veže ven, in izginil je peklenski fant. "Še to navrh! Čakaj, ti bom že pokazal!" se je grmeče ho-hotal Bertold. "He, baklje sem, paglavci!" Dečki z bakljami so od mestnega vodnjaka, kjer so uganjali razne neumnosti, pri-drvili sem, da so nadalje pot svetili staremu patriciju, ki je šel prav dobre volje naprej po mestnem trgu ifi je tuintam pograbil tega ali onega dečka za čop, če ga > le mogel dose-6612 ST. CLAIR AVE. £ či. Toda pred srarnotnim pd-HEndcrson 2978 f> ^ mu j© odrevenel ®©eb, 3-day period. They were charged by their German captors with aiding the enemy." . . Here in America we cart aid In the fight against Hitler without endangering our lives if we do our work diligently and buy War Bonds every pay day. _ S7SS 7410 V. S. TwMWi**!*. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. * trgovina s pohištvom o Pohištvo in vse potrebščine « ? m dom < > Nad J,00 častnikov in vojakov pod poveljstvo generala Alvdn C. GiUen Jr., se je odzvalo klicu Rdečago križa za darovanje krvi. Levi, na sliki je general Gitten, ki je pripravljen, da prvi izmed njegovega moštva daruje kri. Slika je bila posrleta v San J ose, Cal. nje in naj je zopet ozdravi, dobro ga bo plačal, otrokova sestra, pobožna Štefana, je zelo v skrbeh za dete; v treh dneh mora že zdravo in veselo skakati okoli. Doktor pravi "Pokoren sluga sem, gospod stotnik, storil bom, kar je mogoče, ničesar ne bom prezrl. Vsakogar izkopljem, če mu je sploh še pomagati. Smrt nima leka, doktor Ortner ga pa ima." # Štefana je zgoraj v sobi prižgala lojevo svečo ter je pojoč na rokah ujčkala dete, ki je venomer jokalo. — Bratci in sestrice so prištorkljali po stopnicah gori; čeprav so bili že zaspani, šo se vseeno ščipali in suvali med seboj Štefana je ti- ho rekla: "Mihaelca, pripravi posteljce in pojdite mirno spat, jaz moram Lukca zibati." Tedaj so se vsi trije bosih nog mirno primuzali v sobo. Mati je prišla gori bleščečih se oči in vročih lic: "Štefka, sedaj je šel. Ni ti zameril, da imaš tak jeziček. Rekel je, da le govori, kakor se ti poljubi, ker prav taka si mu všeč." "A tako, mi dovoljuje? Sem li šolarica, on pa moj učitelj, je-li," se je namrdala Štefana. S prijetno, njej lastno kretnjo si je popravila kodre na temenu, ki so ji uhajali naprej. "Ne vem, kaj jim je," je rekla in mislila na lase, "da danes nočejo ostati na mestu. Toda mati, Lukec je močno bolan. Jutri iJIAI'ilLLiiS? ga bom nesla k zdrav"' ^ "MlHostivi gospojR, da poj de sam PonJ' mati. j "Bomo videli, če »u skomizgnila Štefana^ "Misliš li, da laze' J stla mati. "Kaj še," jo je Pfl Štefana. "Pa pomir,! "vsaP 7" kaj pozabi, je-h ne- je "On ne bo pozabi'. • vrnila mati. "Dekle, hvaležno!"- P°glef % prej bolno dete, Pot ^ "Štefana," je rekl»P., "Kaj bi radi, " f vprašala' Štefana, ^ glasu je bilo nekaj jočega. .^njfr) >i)alje prihod"!1 NAZNANILO IN ZAHVALA . S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pribnd, 0 da nas je za vedno zapustila naša ljubljena in nikdar pozabljena sestra Agnes Baraga rojena PETRlNČlC ki je izdihnila svojo blago dušo in za vedno zaspala dne 1. aprila, 1943. Soprog pokojne je preminil pred 25 leti in pokojnica zapušča tukaj^ čega brata John Petrinčiča in žalujočo sestro Mary Šega. Spadala je sv. Ane, št. 4 SDZ. Doma je bila iz vasi Nadlesk pri Ložu. ^ Po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo P° k večnemu počitku dne 5. aprila, 1943 na Calvary pokopališče. . V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za opravljeno pogrebno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi sorodniki in prijatelji, ki so v blag spomin pokojni okrasili' krsto s krasnimi veribi iti Šlber: Mr. in Mrs. T. Zaller in družina, Tony in Helen Bavec, Mr. in Mrs. Frank Zaller in Linda, John Pe-trinčič družina, Mr. in Mrs. A. J. Ger-mek, Bavec družina, E. G6th St.; Mrs. Frances Mihelčič, in družina, Mr. in Mrs. Zigman, Mr. in Mrs. F. Dezelan, Mrs. Anna Zakrajšek, Mr. in Mrs. Geo. Betterl}','Mr. m Mrs. Rudolph Champa in družina, Mr. in Mrs. John Turk in hčere. Prisrčna hvala tudi sledečim sosedom prijateljem za krasen skupni venec na krsto in za dar za svete maše: Mrs. Mary Ausec, Mrs. Rose Novsak, Mrs. Anna Tomsic, Mrs. Josephine Stare, Mrs. Tončka Jevnik, Mr. John Hace, Mrs. Mary Lah, Mrs. Mary Cimperman, Mrs. Maiy Kovačič ,Mr. Matija Sker-bec, Mr. L. Zajc, Mr. in Mrs. John Oblak, Mrs. Agnes Marcie, Mrs. Mary Ivansek, Mrs. Matilda Staric, Mrs. Vo-kac, Mrs. Bojc, Mrs. Mary Mencin, Mrs. Mary Zupančič, Mrs. John Cesen, Mrs. Theresa Gorencic, Mr. in Mrs. Alex Koshel, Mrs. Mary Bebout, Mr. in Mrs. Albert Reschke, Mr. in Mrs. Edwin Powali, Mr. in Mrs. Anton Koshel Sr., družina Cimperman, Mrs; Mary Kodrich, Mrs. Mary Biskupich, Mr. in Mrs. Koselj. Enako tudi prisrčna hvala nabiralkam Mrs. Anton Koshel in Mrs. Mary Biakupich za nJih trud- Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojne in sicer: Družina Petrin-cic, Mr. in Mrs. Anton Sega in sin, Anna' Sigmund-Boh, Barberton, O.; Joseph Baraga, Lorain, O.; Mrs. Theresa Sega, Mrs. Jane Hlabse in otroci, Mr. in Mrs. Joseph Suback, Mr. in Mrs. Carl Stimac, družina Marolt, Mrs. Anna Klančar, Mr. Joe Mekinda Mr. Louis Baraga, Lorain, 0.; Mr. in Mrs. Rudolph Champa, Mr. in Mrs. Tony Marolt, Mr. in Mrs. C. J. Betterley, Mrs. Tebi, predraga sestra, pa v globoki žalosti želimo dapočivaS^J^ljf slutenem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška o pri"c Louise Klopcic, Mrs. Theresa j,. Mr. in Mrs. Louis II j as, Mr. A-Mrs. Jennie Hribar, Mr. in Mrs. jir. as Zaller, Mr. in Mrs. Steve in Mrs'. Louis Bavec in družba-Mary Hače, Norwood Rd.; Mr. p Jack Mulec, Mrs. Ivana Chamy^. in Mrs. Anthony Bavec St., Mrs- • gr, sovec, Mr. in Mrs. Anton K0>poieflc' Mrs. Mary Jerich, Mrs. Mary Qriy družina Speh, Mr. in Mrs. Fran ^ zar, Mr. in Mrs. Louis Peteri ^ j. Ann Pirnat, Mrs. Jennie Zn»o» p. 160th St.; Mrs. Johanna Celes" ' p Jennie Intihar, Mrs. Mary Ptite' ščeno vsa prosimo, da nam V^jeiJ^ se vsem naj prisrčne je zahva naj vam Bog stotero povrne. JOHN PETRINCIC, brat. MARY SEGA, sestra, in ostali drugi sorodniki.