PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI ^NEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »»Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-.l' od 18. septembra 1944 ao 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, J,erje izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 148 (13.086) Trst, torek, 12. julija 1988 Med včerajšnjim govorom pred poljskim parlamentom Gorbačov ponudil umik bombnikov če Italija ne sprejme letal F-16 Prve pozitivne reakcije v Italiji - Sovjetski voditelj predlagal ustanovitev evropskega centra za zmanjšanje vojne nevarnosti in sklic vseevropske razoroiitvene konference VARŠAVA — Na uradni obisk je včeraj v glavno poljsko mesto dopotoval sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov. Gorbačov bo štiri dni gost generala Jaruzelskega, v teh dneh pa bo poleg Varšave obiskal še Krakov in Szczecin, nato pa bo 14. in 15. julija v Varšavi sodeloval na zasedanju političnega posvetovalnega komiteja Varšavske zveze. To je po dolgih letih prvi uradni obisk najvišjega sovjetskega voditelja na Poljskem. Zanimivo je tudi, da so Poljaki pripravili Gorbačovu izredno prisrčen sprejem, kar dokazuje, da kljub tradicionalnemu nezaupanju in precej hladnemu razpoloženju do Rusov ljudje na Poljskem dosti pričakujejo od napovedanih reform, za katere se poteguje Gorbačov in ki naj bi tudi Poljski prinesle preobrat na bolje. Jaruzelski in Gorbačov sta imela včeraj najprej dolg pogovor na štiri oči, popoldne pa sta spregovorila v poljskem Sejmu. V svojem govoru je general Jaruzelski poudaril pomen perestrojke, ki poteka v Sovjetski zvezi, in se zavzel za politično in gospodarsko reformo tudi na Poljskem. Jaruzelski je v nastopu pred parlamentom tudi obsodil kult osebnosti, obsodil pa je tudi nekatere Stalinove zločine. Mihail Gorbačov pa je svoj poseg osredotočil predvsem na nov razorožitveni predlog. Tako je predlagal, da se NATO pakt odpove preselitvi ameriških bombnikov F-16 iz Španije v Italijo, v zameno pa naj bi Sovjetska zveza umaknila vsa svoja letala iz izpostavljenih oporišč v Vzhodni Evropi. Sovjetski voditelj se je tudi zavzel za ustanovitev evropskega centra za zmanjšanje vojne nevarnosti, ki naj bi predstavljal neke vrste koordinacijski organ med NATO paktom in Varšavsko zvezo. Ob koncu svojega posega se je dotaknil tudi izredno perečega problema, ki zadeva skrčenje konvencionalnega orožja. Pri tem se je Gorbačov zavzel za nekakšno vseevropsko konferenco, na kateri bi sodelovali voditelji vseh evropskih držav. Poljskemu Sejmu je predstavil tudi sovjetski predlog, ki govori o odpravi asimetrije med paktom NATO in Varšavsko zvezo, o skrčenju števila vojakov za 500.000 mož na obeh straneh in končno o spremembi obeh vojaških zvez v obrambni in ne napadalni organizaciji. Predlogi sovjetskega voditelja so naleteli na poseben odmev predvsem v Italiji. Tako je ministrski predsednik De Mita pozdravil sovjetski predlog, ki po njegovem potrjuje pravilnost italijanske izbire glede F-16. De Mita je še dejal, da se ta namestitev lahko prepreči le z ustreznim zmanjšanjem konvencionalne oborožitve na obeh straneh. Še posebej ugodno pa so vesti iz Varšave pozdravili komunisti, ki so že prej nasprotovali namestitvi F-16 v Italiji. Po mnenju Occhetta gre za razorožitveni predlog, ki bi moral prinesti velike pozitivne premike na področju razoroževanja, kar naj bi zahtevalo tudi nove odločitve o preselitvi letal F-16 v Italijo. Španija in Italija za varnost v Sredozemlju RIM — Ustanovitev bilateralne ita-lijansko-španske skupine, ki naj bi jo sestavljali predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in za obrambo obeh držav, je glavni sklep včerajšnjega srečanja med italijanskim ministrskim predsednikom De Mito in španskim prvim ministrom Felipejem Gonzale-zom, ki je prišel na uradni obisk v Italijo. Sporazum, ki so ga podpisali v Vili Pamphili, naj bi v bistvu zagotovil neko višjo obliko sodelovanja na političnem in vojaškem področju v Sredozemlju. Ta operativna koordinacija med obema državama tako na področju letalskega obrambnega sistema kot na področju tehničnega sodelovanja med dvema vojnima mornaricama ima, po mnenju obeh predsednikov, tudi namen, da poleg zagotavljanja večje varnosti v Sredozemlju zaščiti učinkovito evropsko identiteto v okviru evropskega zavezništva. Srečanje je tudi pokazalo, da imata Španija in Italija dokaj enotne poglede tudi glede ciljev, ki naj bi jih Evropska skupnost zasledovala v vidiku bližajočega se leta 1992, ter glede sodelovanja na industrijskem področju, zlasti v letalskem in železniškem sektorju. Državi sta se dogovorili tudi za okrepitev trgovskih stikov, glede sodelovanja na kulturnem področju pa je bila izražena vzajemna pripravljenost, da pride čimprej do podpisa sporazuma o sodelovanju med univerzami obeh držav. Atentat na grško turistično ladjo . ATENE — Včeraj pozno popoldne le skupina oboroženih mož napadla Potniško ladjo City of Poros, ki je Plula proti otoku Aigina, južno od Pireja. Neznanci so na krov ladje odvrgli nekaj ročnih bomb, proti po-iuikom pa so sprožili tudi več rafalov iz brzostrelk. Prve skope vesti o atentatu je Predvajala grška televizija v večer-honi dnevniku, medtem ko agencijske vesti poročajo, da je v napadu Umrlo šest potnikov, za posledicami ran pa še trije. Grško ministrstvo za trgovsko mornarico pa je sporočilo, da je kakih 80 ranjenih, med temi Jih je nekaj v kritičnem stanju, tako da bo lahko končni obračun včerajšnjega napada precej hujši.Grška Policija, ki skuša ugotoviti dinamiko atentata in krivce, je zaenkrat sporočila le, da je bilo v trenutku napa-ua na ladji 570 potnikov v glavnem ^uieričanov, Francozov in Švedov. *j)T?di panike, ki je nastala takoj po tu eitcnlnziiah. se jih je več vrglo so jih pravočasno so takoj po podvi-su pobegnili z manjšim plovilom. J-adja za križarjenja City oi Poros, ki je utrpela le zanemarljivo škodo, je kmalu po atentatu odplula proti Pi-reju, kjer so se ranjenci izkrcali. Atentator ji Po šestih letih sodne preiskave se je bolonjsko sodišče končno izreklo Štiri obsodbe na dosmrtno ječo zaradi pokola na postaji v Bologni Predsednik sodišča Mario Antonacci med branjem razsodbe (Telefoto AP) BOLOGNA — Po več kot šestih letih sodne preiskave in po šestnajstih mesecih sodne razprave se je bolonjsko porotno sodišče končno izreklo o strahovitem pokolu na železniški postaji v Bologni, kjer je pod ruševinami izgubilo življenje 85 ljudi, dvesto pa je bilo ranjenih. Sodišče je izreklo štiri obsodbe na dosmrtno ječo ter odredilo še za več desetin let zapornih kazni. Predvsem pa je spodbudno, da je potrdilo očitne povezave med črnim terorizmom in državnimi, aparati. Čeprav ni prišla na dan še vsa resnica o tistem tragičnem atentatu, ki je 2. avgusta pred osmimi leti pretresel italijansko in Svetovno javnost ter odprl vrsto tesnobnih vprašanj, je včerajšnja razsodba vendarle dokazala, da je prevladalo hotenje po čim popolnejši osvetlitvi takratnih zločinskih dogodkov ter njihovega umazanega ozadja. To pa je le del celotne zadeve, kajti o političnih odgovornostih za bolonjski pokol se mora še izreči tudi parlamentarna komisija. Na dosmrtno ječo so bili obsojeni neofašistični teroristi Valerio Fioravanti, Francesca Mam-bro, Massimiliano Fachini in Sergio Picciafuoco. Sodniki so s to razsodbo očitno prisluhnili tožilčevi tezi, po kateri je Fachini priskrbel eksploziv za izdelavo bombe, medtem ko so se Fioravanti, Mambrova in Picciafuoco pomešali tisto tragično poletno soboto med množico na bolonjski postaji, da bi nadzorovali zaključno dejanje strahotnega kriminalnega načrta. Obtožbe pokola pa so bili oproščeni ideolog neofašističnega terorizma prof. Paolo Signorelli, Roberto Rimani, Licio Gelli, Francesco Pazienza ter predstavnika tajne službe SISMI gen. Pietro Musumecci in polk. Giuseppe Belmonte. Gelli, Pazienza, Musumecci in Belmonte so bili sicer oproščeni s formulo dvoma za obtožbo združevanja v prevratniške namene, obsojeni pa so bili na deset let zapora zaradi obrekovanja v obtežilnih okoliščinah. Obtoženi so bili namreč, da so po krivem obdolžili nekatere italijanske in tuje fašistične skrajneže povezav s pokolom, da bi zaščitili prave storilce. Pri tem je mišljen kovček z eksplozivom, ki so ga 13. januarja 1981 našli na vlaku Taranto—Milan. Tedaj so aretirali skupino italijanskih, francoskih in nemških teroristov, ki pa niso imeli veze z bolonjskim pokolom. To je bil najhujši poskus iztirjenja sodne preiskave, kar posredno potrjuje povezave med črnim terorizmom, Gellijevo masonsko ložo P2 in tajno službo. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Odškodnina ZDA svojcem Žrtev iranskega letala NEW YORK Glasnik ameriškega predsednika Ronalda Reagana je včeraj sporočil, da bodo ZDA plačale odškodnino svojcem žrtev iranskega airbusa, ki so ga po Jjsodnem naključju sestrelili ameriški mornarji pretekli teden v Perzijskem zalivu. Predsedniški glasnik Mariin Fit-ztvater, ki je novinarjem prebral Reaganovo sporočilo, je °benem pojasnil, da je odškodnina le brezpogojno "huma-nitarno dejanje ', ki nima nič skupnega s kakršnim koli Priznavanjem krivde. . Zaenkrat še ni znano, koliko denarja bodo dobili svojci žrtev, prav tako se ne ve, ali bo moral odločitev odobriti ibdi kongres. Glasnik Bele hiše je tudi dodal, da bodo odškodnino izplačali na poseben način in s "pomočjo tretje-9® , tako da si iranska vlada ne bo mogla prilastiti denarja. Htzwater je tudi poudaril, da na Reaganovo odločitev ni ^Plival noben zunanji pritisk ali politični pogoj s strani 4DA ali Irana. Malo pred uradno izjavo glasnika se je predsednik Rea-9an srečal s skupino novinarjev in povedal, da je ameriško jjudstvo od vsega začetka sočustvovalo s svojci žrtev in s te>n dokazalo, da je sposobno tudi človeških čustev. Tiskovno sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic Dvomi o korektnosti postopka LJUBLJANA— Sodna obravnava proti Bor-štnerju, Tasiču, Zavrlu in Janši bo 18. julija pred senatom vojaškega sodišča v Ljubljani. V zvezi z ugovori obtožencev je Odbor za varstvo človekovih pravic iz Ljubljane izdal tiskovno sporočilo, ki ga objavljamo v celoti. Odbor je seznanjen s sporočilom vojaškega sodišča v Ljubljani, da je obtožnica proti obtoženim Borštnerju, Tasiču, Zavrlu in Janši postala pravnomočna, potem ko je senat vojaškega sodišča v Ljubljani zavrnil ugovor Janeza Janše in zato, ker drugi obtoženi niso vložili ugovora v zakonskem roku. Odbor sporoča, da je tudi obtoženi Franci Zavrl vložil ugovor zoper obtožnico. To je storil v petek, 8. julija 1988, torej v zakonskem roku, zato preseneča tisti del sporočila vojaškega sodišča, ki pravi, da »drugi obtoženi v zakonskem roku niso vložili ugovora«. Preseneča tudi, da so Franciju Zavrlu vročili vabilo za glavno obravnavo šele včeraj, v ponedeljek, 11. julija 1986, ko pa je vendar znano, da 3. odstavek 281. člena zakona o kazenskem postopku izrecno določa, da mora biti vabilo vročeno tako, da obtoženemu ostane med vročitvijo vabila in dnevom obravnave zadosti časa za pripravo obrambe, najmanj pa 8 dni. Franci Zavrl torej nima zadosti časa za pripravo obrambe, ker so vojaški pravosodni organi kršili določila zakona o kazenskem postopku. Te očitne kršitve zakonskih določil vznemirjajo javnost in znova potrjujejo naše dvome o korektnosti in zakonitosti celotnega postopka. Odbor vztraja pri vseh svojih temeljnih zahtevah in sicer, da se priprte takoj izpusti iz pripora, da se jim omogoči obramba s prostosti in svobodna izbira civilnega advokata in da je na glavni obravnavi prisotna javnost (razen pri branju vsebine listin, za kateri se domneva, da sta del vojaškega dokumenta). Odbor za varstvo človekovih pravic Srečanje deželnih vodstev KD in PSI ni obrodilo konkretnih rezultatov NA 3. STRANI □ □ □ V Trstu osvetlili brodolom in dvig Brigitte Montanari NA 5. STRANI • Štiri obsodbe NADALJEVANJE S 1. STRANI Sodni zbor, ki je zasedal kar osemnajst dni, je nadalje zaradi pripadnosti oboroženim tolpam obsodil Fioravan-tija na 16 let zapora. Mambrovo in Fachinijevo na 15 let, Roberta Cavalli-nija na 13 let, Signorellija na 12 let, zaradi sodelovanja z oboroženimi tolpami pa Picciafuoca na 12 let, Egidia Giulianija na deset let in Roberta Ri-nanija na 6 let. Obtožbe združevanja v prevratniške namene pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni Fac-hini, Signorelli in Stefano delle Chiaie. V Bologni je včeraj vladalo veliko pričakovanje za razsodbo. Dvorana prizivnega sodišča se je že v jutranjih urah napolnila. Med publiko je bilo veliko sorodnikov žrtev pokola. Na nasprotni strani pa so bile zatožne klopi skoraj prazne. Sodne obravnave so se namreč udeležili samo štirje obtoženci, in sicer Fachini, Picciafuoco, Delle Chiaie in Rinani. Ko je predsednik sodišča prebral razsodbo, so bili občutki in mnenja v dvorani dokaj deljeni. Po mnenju kolegija odvetnikov civilne stranke je razsodba velikega pomena za ugotavljanje povezav med črnim terorizmom, tajnimi službami in ložo P2. Predsednik Združenja sorodnikov žrtev Tor-guato Secci pa je izjavil, da so užaloščeni in potrti. Strinjamo se sicer s tehničnim mnenjem civilne stranke, je dejal, vendar mi nismo nekaj tehničnega, smo žive osebe, ki so veliko pretrpele. Italijanske ceste preplavilo več kot 8 milijonov vozil Konec tedna terjal visok krvni davek na letališčih pa končno manjše zamude Drugi julijski konec tedna, ki je minil v znamenju žgočega sonca in izredne vročine, je terjal visok krvni davek. Na italijanskih cestah je v 2.357 prometnih^nesrečah med petkom in nedeljo umrlo 81 ljudi. Številu je treba prišteti še najrazličnejše nezgode, od neprevidnosti na morju in v gorah do golih naključij (kakršno je lahko kačji pik) in precenjevanje lastnih sposobnosti, ki so prav tako zahtevale nekaj življenj. Kljub visokemu številu pa moramo zabeležiti, da je bilo lani v istem času kar 112 mrtvih, čeprav je bilo hudih prometnih nesreč nekoliko manj; nemara je letošnji "previdnosti" botrovalo tudi dejstvo, da je cestna policija brez prestanka prečesavala najprometnejše žile in zagrenila začetek dopusta 60.234 neprevidnim voznikom z izrednimi globami. Globe pa so bile ponovno v ospredju parlamentarnih razprav. Tokrat se je zanje ogrel minister za javna dela Enrico Ferri, ki je predložil zakonski osnutek za povišanje glob za tiste prometne prekrške, ki postajajo že ustaljena razvada. Nekoliko boljše pa so ob preteklem koncu tedna zadihali na domačih letališčih. Ukrepi ministrstva za prevoze so obrodili prve sadove, tako da so zlasti na milanskem letališču Linate, kjer je postal letalski promet že kar tveganje, zabeležili le malenkostne zamude od 10 do naj več 20 minut. V Rimu pa je bilo treba na zamud' nike čakati od 20 do 30 minut. Ministrski ukrep1 po katerem je vojaško letalstvo odstopilo neka) zračnih koridorjev civilnim letalom, bodo pr®* na račun olajšanega zračnega prometa posnemal' tudi v ZRN. Zaenkrat pa so na letališču Linate v Milanu dosegli sporazum z devetimi zasebnin" in alternativnimi letalskimi družbami, ki bod0 svoja letala preusmerjala na letališče pri Berga" mu. Z novimi zračnimi koridorji pa bi se moralv kratkem normalizirati tudi promet na jugu Ital'; je. Ukrep je sprožil že vrsto negodovanj, zlas" med zasebniki, ki menijo, da bo odslej skoraj nemogoče poskrbeti za vzdrževanje letal. Leta-lišče pri Bergamu namreč nima delavnic in sef' visnih služb. Zasebniki so tudi zagrozili, da s« bodo prihodnji teden odločneje pritožili pri s3' mem ministru Santuzu. Pri nas se razmere počasi urejajo, v Grčiji Pa so se nadzorniki poletov odločili za gladovno stavko. S protestnimi akcijami zoper prenizk® plače in težke delovne razmere so začeli že ko-nec junija, pristojne oblasti pa so jih že večkrat prisilile, da se vrnejo na delo. Na sliki (telefoto AP): tako so se minuli k«' nec tedna izpraznila skoraj vsa velika mesta. Indijski predsednik Radživ Gandhi bo jutri na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD — Predsednik vlade Indije Radživ Gandhi bo jutri dopotoval v Beograd na svoj prvi uradni in prijateljski obisk v SFRJ. To bo gotovo pomemben dogodek za obe državi, saj so njuni narodi prijateljsko povezani. Prvi uradni obisk predsednika Gandhija pa bo dejansko nadaljevanje bogate tradicije pogostih srečanj voditeljev Jugoslavije in Indije v minulih 40 letih. Radživ Gandhi je že kot deček spremljal svojega deda Nehruja in mater Indi-ro, ki sta obiskala Beograd in Brione. Za odnose med državama je značilno zaupanje, razumevanje, upoštevanje enakopravnosti in izbranih poti družbenega razvoja. Zanje je značilna tudi visoka stopnja vsestranskega sodelovanja, enakost ali podobnost stališč do ključnih mednarodnih vprašanj, dejavnost v OZN in v dru- gih forumih, predvsem pa delovanje v gibanju neuvrščenih. Ob tem se seveda spomnimo na leti 1956 in 1961, na zgodovinsko obdobje od porajanja zamisli o neuvrščenosti, na ustanovitelje gibanja Tita, Nehruja in Naserja. Kasnejšemu sodelovanju sta vtisnila pečat Tito in Indira Gandhi, ki so jo ubili oktobra 1984. Tedaj je predsedniško mesto kongresne stranke in vlade Indije prevzel njen sin Radživ. Zelo dobrih političnih odnosov med državama pa ne spremlja ustrezno gospodarsko sodelovanje. Res je bila Indija z 200 milijoni dolarjev menjave v sedemdesetih letih prvi jugoslovanski zunanjetrgovinski partner v Aziji, kar je bilo za tisti čas ugodno, nato pa smo zabeležili padec v blagovni menjavi, ki je leta 1984 dosegla le simboličnih 36 milijonov dolarjev. Lani je blagovna menjava spet dosegla 200 milijonov dolarjev z vidnim primanjkljajem na indijski strani. Toda ta vsota nikakor ne ustreza potrebam in možnostim SFRJ ih Indije. Prva napoved preobrata k obsežnejši, kakovostnejši in bolj uravnoteženi trgovini bo morda dosežena že letos, če se bo izpolnil načrt menjave, ki bi dosegla četrt milijarde dolarjev. Ob klasični prodaji in nakupu bo treba razvijati predvsem višje oblike sodelovanja. Med Gandhijevim obiskom naj bi podpisali tri meddržavne sporazume - o znanstveno-tehnicnem, informativnem in športnem sodelovanju. Na obisk v Jugoslavijo sta predsednika Gandhija povabila predsedstvo SFRJ in predsednik ZIS, Raif Dizdarevič. Branko Mikulič, Stipe Šuvar in druge najvišje osebnosti se bodo tako lahko pogovorili z uglednim gostom in državnikom, ki pooseblja drugo najštevilnejšo državo na svetu, ki ima več kot 750 milijonov prebivalcev, (dd) Kontrasi sestrelili letalo Nikaragovski kontrasi preiskujejo razbitine vojaškega letala, ki so ga sestrelili v nedeljo v Las Piedrasu v Nikaragvi. Letalo je bilo sovjetske izdelave i® oboroženo z velikokalibrskima mitraljezoma (AP) V Atenah eksplodiral avtomobil Pri tem umrla neznana potnika Malo pred 14. uro je včeraj v Atenah pred nekim pomorskim klubom eksplodiral avtomobil poln eksploziva. V eksploziji sta umrla potnika v avtomobilu. Policija njune identitete še ni ugotovila, na mestu eksplozije pa je našla neko arabsko revijo, 250 dolarjev, dva šaržerja, brzostrelko, eno ročno bombo in pištolo znamke beretta. Avtomobil naj bi najel 29-letni libanonski državljan Amut al Amit, ki je od 2. do 8. julija stanoval v nekem hotelu v južnem predelu Aten. (AP) Izpad nuklearke Krško KRŠKO — Včeraj je za približno dve uri izpadla iz elektro sistema jedrska elektrarna Krško. Kot je povedal vodja izmene Janez Kranjc, je nastala napaka pri napajanju magnetnega ventila za napajanje turbine. Varnostni sistem, ki deluje neodvisno od človeškega faktora, je elektrarno izklopil iz sistema. To se je zgodilo približno ob 12.30. Napako so odpravili in pričeli s sinhronizacijo ob 15.10. (dd) V Beogradu aretirali skupino razpečevalcev lahkih mamil BEOGRAD — Štiri nigerijske državljane - Michaela Nwasonwuja, Am-brossa Ndunakaja, Maxwella Chijio-keja in Ebaya Benjamina - kot tudi Miodraga Bosanca iz Beograda so delavci mestnega SNZ Beograd priprli zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje preprodajanja mamil. Z dolgotrajnim delom so inšpektorji mestnega SNZ ugotovili, da skupina nigerijskih študentov oskrbuje beograjski ilegalni trg z mamili iz Nigerije. Gre za zelo kakovostno marihuano iz Afrike, ki so jo prek organizirane mre- že preprodajalcev preprodali uživalcem marihuane v Beogradu. Cena enega grama je na trgu dosegla 6000 do 10.000 dinarjev. V Jugoslavijo so jo prinašali iz Lagosa prek Sofije. Tokrat so prinesli čez mejo 11 kilogramov marihuane, od tega so deset kilogramov našli in odvzeli. Največji del so odkrili v sobi v beograjskem študentskem naselju. Del mamil so našli tudi pri kupcih. Ob aretaciji sta Imela Benjamin in Nwasonwu približno 15 milijonov v devizah in več kot dva milijona dinarjev, (dd) V Jugoslaviji manj turistov BEOGRAD — V hotelih, turističnih naseljih, kampih, delavskih počitniških domovih in pri zasebnikih v Jugoslaviji trenutno letuje 440.000 turistov, od tega 330.000 tujcev. Največja gneča je seveda ob Jadranu, kjer je 400.000 domačih in tujih gostov. V prvem tednu julija je obisk manjši za 9,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom pravijo v Turistični zvezi Jugoslavije' Domačih gostov je manj za 13,4 odstotka, tujih pa za 6,5 odstotka. Trenutno pojasnjujejo slabši obisk tujih gostov predvsem s podaljšanim šolskim letom v nekaterih evropskih državah. V ZRN se namreč počitnice prično šele 12. julija, zato pričakujejo sredi tega meseca večji naval »sodobnih motoriziranih nomadov«. Najslabši obisk so zabeležili turistični delavci v Črnogorskem primorju, ki je za 11 odstotkov manjši kot v istem času lani, v severnem in srednjem Jadranu pa je gostov za 6,3 odstotka manj. Zaskrbljujoč je podatek, da tudi v počitniških domovih število ne dosega lanske ravni in je kar za 13 odstotkov manjše, (dd) Pravniki nasprotujejo jedrskemu oboroževanju V Stockholmu je bila posebna mednarodna konferenca pravnikov, na kateri so bili predstavniki okrog 20 blokovskih in neuvrščenih držav. Obravnavali so jedrsko problematiko in sklenili ustanoviti mednarodno Združenje pravnikov proti jedrskemu oboroževanju. To ni prva organizacija te vrste. Obstaja že združenje zdravnikov proti uporabi jedrske sile v vojaške namene, bržčas bo kmalu zagledalo svetlobo dneva tudi združenje ekonomistov, ki nameravajo problematiko jedrskega oboroževanja obravnavati tudi v luči vse večjega gospodarskega in sploh življenjskega prepada med Severom in Jugom. Gre, kot vidimo, za izrazite profesionalne organizacije, ki so začele rasti tudi pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov ter jim gre za "poklicni" prispevek proti nevarnosti atomskega oboroževanja. Pravniki so v nekakšni statutarni listini, ki so jo sprejeli, naglasili zlasti dvoje: da je jedrsko oboroževanje na antipodu »človekove pravice do življenja« ter da sta grožnja ali pa uporaba jedra v vojne namene naravnost zločin »zoper mir in človeštvo«. To so temeljna izhodišča, ki bodo naravnavala dejavnost mednarodnega združenja pravnikov. Tako zanj kot za njemu podobna združenja je takorekoč ključnega pomena "moralna" razsežnost prizadevanj proti jedrskemu oboroževanju. Združenje si je v svojem ustanovnem dokumentu zastavilo vrsto nalog, deloma pa jih je tudi že razčlenilo. Med njimi izstopata posebno dve: da bi bilo treba čimprej pričeti z mobilizacijo pravnikov proti jedrski nevarnosti in vojni, hkrati pa tudi stopnjevati »s pravnim pritiskom« na svetovne politične dejavnike. Pravniki, zbrani na sestanku v Stockholmu, so odkrito navedli, da bodo potrojili napore predvsem proti dejavnikom velesil; opozarjati pa bodo začeli tudi vse tiste države, ki posedujejo jedrsko orožje, pa čeprav v precej manjši količini kot velesili. V glavnem mestu Švedske je bilo pogosto slišati, »da pravo lahko postane vitalna sila za mir«. Naloge, ki čakajo to združenje, pa niso preproste. Na svetu namreč ugotavljajo, da je večina listin, ki se tičejo miru, v glavnem deklarativna ter da je vanje premalo vgrajena pravna komponenta. Če pa je, potem se žal nanaša bolj na izvršno fazo, na čas, ko bi "de facto" že prišlo do kataklizme, ne pa na preventivno dejavnost. Potrebno bo izdelati nove pravne teoretične norme. Sedanje so pomanjkljive. Na sestanku so menili, da bi bilo treba izdelati dobesedno »nove pravne strukture miru«. In kaj zlasti ugotavljajo pravniki? Da sta se v zadnjih desetletjih nesluteno razvili tehnika in znanost, pravna materija pa je v glavnem ostala na nivoju prve polovice tega stoletja. Pravni strokovnjaki so usmerili svoje napore bolj v razčiščevanja posameznih poglavij pravne preteklosti, namesto da bi bolj odločno obrnili pogled v prihodnost. Pravo in pravna politika potemtakem ne gresta v korak s časom. Konkretno o problemu jedrske nevarnosti so tokrat ugotavljali, da tako imenovano »ravnotežje oboroževanja« že očitno ni rodilo sadov za nikogar, tudi za velesili ne. Vse bolj se uveljavlja potreba po »ravnotežju odgovornosti«, pravzaprav soodgovornosti, pri čemer pa so nujno potrebni sodobni pravni instrumenti. S političnega zornega kota naj bi ti instrumenti spodbujali predvem dialog. Predsednik švedske vlade Carlsson, ki je pozdravil zborovalce, jim je med drugim rekel, »da lahko pravo odigra glavno vlogo v teh naporih za varstvo človeka in za mir«. Skratka, pravo naj bi zlasti pospešilo medsebojno komuniciranje in pomagalo pri oblikovanju novih metod zanj. Sestavni del tega napora pa bi moralo biti zavestno zavračanje kakršnegakoli pravnega in' strumentarija, povezanega s to ali ono ideologijo. Bodoči svet tega ne bo več prenesel. Jedrska oborožitev je smrtno nevarna, z zaostrovanjem ideologij pa to nevarnost še povečujemo. Pravne norme, so naglasili na srečanju, bi morale »neposredno in objektivno« poskrbeti, da bi bil povsem zaščiten mir pred jedrsko nevarnostjo. Zanimivo je, da so uvodni sestanek v stockholmsko srečanje imeli prav pravniki Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze že leta 1987 v New Yorku. Če je že pri njih prišlo tedaj do spoznanja, da bo potrebno čimprej izdelati nove in kajpak obvezne prvne norme v zvezi z jedrsko vojno nevarnostjo, potem pa se res ne bi smeli obotavljati. Združenje, ki so ga zdaj ustanovili, bo kajpak lahko opravilo učinkovito "agitacijsko" nalogo. Njegov predsednik je Šved Stig Gustavsson, eden od podpredsednikov pa je tudi Jugoslovan. MIRO KOCJAN Prvo srečanje KD-PSI brez konkretnih rezultatov Demokristjani in socialisti vztrajajo na svojih stališčih VIDEM — Prvo povolilno srečanje re( na isti dan, ali drugače - več .Polovico zasebnih sob še ni zase- B. Š. V prvem letošnjem polletju Polnejše mreže izolskih ribičev IZOLA — V prvem polletju so izolski ribiči nalovili 2.060 ton rib, kar je nekaj manj kot tretjina letošnjega načrtovanega ulova, pri čemer je potrebno poudariti, da se glavna ribolovna sezona začne z jesenjo. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je ulov približno za četrtino boljši, boljša pa je tudi kakovost nalovljene ribe (zaradi majhne velikosti so je namreč lani četrtino morali zmleti v ribjo moko). V poletnih mesecih bodo izolski ribiči lovili drobno plavo ribo le za sprotno oskrbo ribarnic in večjih grosistov in za potrebe Delamarisove predelovalne linije, že prejšnji teden pa sta v južno Dalmacijo odpluli preurejeni ribiški barki Neptun I in II, ki bosta z globinsko mrežo lovili bele ribe za italijanskega partnerja Sicurpesca, kmalu pa se jim bo pridružila tudi barka Prvič I, ki so ga pred kratkim vzeli v najem. Konec meseca bosta po vsej verjetnosti v Dalmacijo odpluli tudi barki Inter-maris I in II, ki so ju opremili za lov na tune. Ta teden so kooperanti začeli nabirati užitne klapavice iz školjkarskih nasadov, v katerih je trenutno na voljo okrog 500 ton klapavic. Večina školjk gre v izvoz. IZTOK UMER Po Pivškem in Bistriškem Od Ketteja do Vilharja ILIRSKA BISTRICA — Junija letos je minilo dvajset let od kar je bila z nagovorom Franceta Bevka slovesno odprta rojstna hiša Dragotina Ketteja na Premu pri Ilirski Bistrici. Odbor za ureditev spominske sobe je tedaj vložil veliko truda v to, da so bili prostori primerno opremljeni in urejeni po starih navadah. Vsi so čutili, da izpolnjujejo svojo dolžnost do velikega pesnika slovenske moderne, njihovega rojaka. Rojstno hišo je od tedaj obiskalo na tisoče gostov, predvsem mladih, ki so z radovednostjo in nejevernostjo cenili skromne razmere, v katerih je ras-tel pesnik. Ob tej obletnici kar na lepem oživi spomin na številne druge pesnike, pisatelje, glasbenike, slikarje, pomembne može in žene, ki jih je rodila in hranila notranjska in brkinska zemlja. Le za redke med njimi se danes še ve, da so rojeni v teh krajih. Na nekatere opozarjajo spominske plošče, za drugimi še nagrobni spomenik ni ostal... Zato bi vas rada povabila na ekskurzijo — na slavistično popotovanje na Postojnsko in llirsko-bistriško, kot si ga je že pred leti zamislil Silvo Fatur in ga popisal v časopisu Jezik in slovstvo (letnik XXI, št. 1). Peljali se bomo mimo Postojne in Pivke in se ustavili v Zagorju. Tu se je rodila Lea Fatur (1865-1943), pisateljica in šivilja. Od njene rojstne hiše ni ostalo nič zanimivega, pokopana pa je na ljubljanskih Žalah. Bila je nadarjena fabulistka, kar je prišlo posebno do izraza v njenih zgodovinskih povestih (Vislavina odpoved), domača pokrajina pa je zaživela v njenih razpoloženjskih opisih valovitega sveta okoli Zagorja zlasti v njenih krajših spisih. V Zagorju je nekaj časa z očetom prebival tudi Dragotin Kette. Oče je tu služboval 10 let, Dragotin pa je obiskoval zagorsko osnovno šolo. Hišica, v kateri so stanovali, še danes nosi ime »pri Ketečkinih«, čeprav ni znano, od kod ženska oblika hišnega imena. Potem jo bomo ubrali proti Kal-cu. Seveda bomo izbrali staro Vilharjevo pot, ki nas bo popeljala mimo izvira Pivke. Zadnji del poti, stolp Vilharjevega gradu bomo videli že od daleč, bo spremljal drevored starih lip in topolov... Na Kalcu so še vidni ostanki stare graščine iz 17. stoletja, ki jo je sredi prejšnjega stoletja kupil oče Miroslava Vilharja. Sam Miroslav se je tu nastanil šele ko mu je bilo 27 let. Hitro se je udomačil in si našel številne prijatelje, saj je bil sila družaben človek. Pivčani so ga kasneje izbrali celo za svojega poslanca, Knežani pa za svojega župana. Na Kalcu sta kot domača učitelja živela tudi Fran Levstik in Jaka Alešovec. Tu sta Levstik in Vilhar urejala in pisala znameniti Naprej, kar je Vilharja spravilo v ječo in ob poslanski mandat; Levstik pa naj bi tu zasnoval tudi svojega Martina Krpana. In res - če se s Kalca ozremo proti severu, Sv. Trojico lepo vidimo. Vilhar se je loteval vsega. Zlagal je verze in napeve, pisal igrice, ustanavljal čitalnice. Bil je tudi pobudnik in sklicatelj tabora na Kalcu, ki je bil maja 1869, udeležilo pa se ga je 6, po drugih poročilih celo 8 tisoč ljudi. S Kalca jo bomo mahpili proti jugu kar čez kraške travnike. Bolj ali manj bomo vendarle sledili kolovozu, ki nas popelje v Knežak. Na kneškem pokopališču imajo Vilharjevi svojo grobnico. V farni cerkvi sredi vasi pa si lahko ogledamo freske Avgusta Černigoja. Pred osnovno šolo stoji skupen spomenik Vilharju, Alojzu Valenčiču (domačinu, članu TIGRa) in Tonetu Tomšiču (rojenemu v teh krajih), ki so ga odkrili ob praznovanju 100-letnice tabora na Kalcu. Od spomenika jo bomo mahnili skozi vas in proti severozahodu. Na dolgem grebenu, ki se bo vlekel na naši levi strani, bomo že kmalu zagledali cerkvico Sv. Martina na Silentabru (723m), kjer je naša naslednja postaja. Cerkvica je iz sredine 15. stoletja in v njej so odkrili lepe freske. Poleg nje so našli tudi ostanke romanske apside, ki je verjetno iz 11. stoletja. Mimo zaselka Tabor bomo po nekaj sto metrih prišli na "vrh skaline silovite", kot je dejal Vilhar, z ostanki srednjeveškega gradu, ki je pogorel. Greben sam je bil poseljen že vsaj 1000 let pr. n. št. - o čemer pričajo ostanki gradišča tu in cela vrsta gradišč od Šmihela pod Nanosom do Knežaka. Pot nas bo vodila naprej, do Ki-lovč. Tu je bil rojen Matija Kastelic (1622-1688), kanonik, avtor Bratovskih bukvic... in drugih protirefor-macijskih spisov, prirejevalec Biblije, sestavljalec latinsko-sloven-skega slovarja.. Žal pa v Kilovčah ni o njem nobenega sledu. V Dolnji Bitnji, naselju ob glavni cesti med Pivko in Ilirsko Bistrico, je bil doma Ivo Grohar (1902-1944), pesnik, pripovednik in esejist, dramatik; umrl je v Dachauu. Izšel je iz ene najimovitejših hiš v tej dolini, nasproti katere je most čez reko Reko. Tod vodi cesta na Prem, gručasto slemensko vas. Premski grad je omenjen že leta 1213, verjetno pa je bila tu že rimska utrdba. V njem je posebna muzejska razstava, ki jo ureja vodstvo Kraške muzejske zbirke iz Postojne. Tu se je, kot je znano, rodil Dragotin Kette (1876-1899). V šoli - njegovi rojstni hiši - je urejen muzej. Od tod je tudi pesnik, prevajalec in publicist Bogomil Fatur. Na Premu ne moremo mimo fresk v cerkvi. Slikane so nekako v dve nastropji, ki se po stilu in umetniški moči močno ločita med seboj. Spodnje »nadstropje« je poslikal slikar - Italijan, delo pa je dokončal Tone Kralj. Tu bomo ekskurzijo končali. Z avtobusom se bomo nato odpeljali v Ilirsko Bistrico ali v Postojno in se poslovili od tega konca slovenske dežele. Lahko bi se seveda povzpeli še na Snežnik, najvišji vrh Primorske, ali se podali globlje v še vedno nerazvite Brkine - a za kaj takega bo še čas. Drugič. METKA ČELIGOJ Mary ni vedela, kolikšne so njegove sposobnosti opazovanja in primerjanja. Da se mu je vse skupaj zdelo »ljubih«, je bilo očitno, toda njemu se je vse, kar ga ni onesreče-Valo, zdelo »ljubko«. Je Tim sposoben stopnjevanega obču-'onja sreče? Ali v nekaterih stvareh uživa bolj kot v drugih? Ko je razpakirala svoje stvari in založila kuhinjo, mu je Pripravila kosilo. Med obedom je povedal zelo malo. Enakomerno je žvečil hrano, ki jo je postavljala predenj. Kadar ^i bil sestradan ali vznemirjen, je bilo njegovo vedenje pri ^hizi brezhibno. »Ali znaš plavati?«, ga je vprašala, ko ji je pomagal Pomiti posodo. Obraz mu je zažarel. »Ja, oh ja!« »Potem pa se pojdi preobleč v kopalke, medtem ko bom jaz pospravila po kuhinji, da bova šla lahko na plažo. Prav?« V trenutku je izginil in se vrnil tako hitro, da ga je morala posaditi na stol, da jo je počakal, da je končala s Pospravljanjem. Obložena z ležalnikoma, sončnikom, brisa- čami in drugimi drobnarijami, ki so potrebne za na plažo, sta se napotila proti peščini. Sedla je v svoj ležalni stol, odprla knjigo in šele takrat opazila, da Tim še vedno stoji, jo zbegano gleda in da je očitno nesrečen. Zaprla je knjigo. »Kaj pa je narobe, Tim? Kaj je?« Nemočno je zakrilil z rokama. »Mislil sem, da si rekla, da greva plavat!« »Ne midva, Tim,« ga je nežno popravila. »Naplavaj se, kolikor ti srce poželi, toda jaz nikoli ne grem v vodo.« Pokleknil je poleg njenega stola in ji zelo razburjeno položil obe roki na laket. »Toda potem to ni isto, Mary! Sam nočem v vodo!« Na dolgih, svetlih trepalnicah so se mu zasvetlikale solze, ki so bile podobne kristalom. »Prosim, oh, prosim te, nikar me ne sili, da grem sam v vodo.« Stegnila je roko, da bi se ga dotaknila, potem pa jo je hitro spet umaknila. »Toda saj nimam kopalk s seboj, Tim! Ne morem v vodo, tudi če bi hotela.« Z glavo je kimal naprej in nazaj in postajal vse bolj vznemirjen. »Mislim, da ti ni všeč, da si z menoj. Mislim, da me ne maraš! Vedno si oblečena tako, kot da boš šla v mesto. Nikoli ne oblečeš dolgih ali kratkih hlač in nikoli ne hodiš brez nogavic, tako kot moja mama!« »Oh, Tim, kaj naj storim s teboj? Če sem vedno dostojno oblečena, to še ne pomeni, da nisem rada s teboj v družbi! Stvar je v tem, da se enostavno ne počutim dobro, če nisem tako popolno oblečena. Enostavno ne maram nositi hlač ali pa hoditi okrog brez nogavic.« Toda Tim ji ni verjel in je obrnil glavo stran. »Če bi ti bilo zabavno, bi nosila take obleke, kot jih nosi mama, kadar se zabava,« je trmasto vztrajal. Nastala je dolga tišina, ki je bila posledica njunega prvega dvoboja različnih hotenj, čeprav se Mary tega ni zavedala. Končno je vzdihnila in odložila knjigo. »Prav, šla bom v hišo in pogledala, če bom kaj našla. Ti pa mi moraš svečano obljubiti, da mi v vodi ne boš nagajal, da me ne boš potapljal ali pa se sam spuščal pod vodo. Jaz ne znam plavati, kar pomeni, da bom morala ves čas, ko bom v vodi, paziti nase. Mi obljubiš?« Spet je bil ves nasmejan. »Obljubim, obljubim! Toda nikar se ne zamudi predolgo, Mary, prosim te, hitro se vrni!« Čeprav je Maryjina redoljubna duša trpela, si je čez nekaj časa le oblekla sveže, belo bombažno spodnje 'perilo, čez pa eno izmed svojih sivih platnenih oblek za konec tedna, ki so se zapenjale po vsej dolžini. Te se je lotila s škarjami in ji spodaj odrezala precejšen rob, tako da ji je segala do sredine stegen, potem je odtrgala še rokave in jo izrezala okrog vratu, da je bilo videti njeno ključnico. Odrezala je seveda natančno, vendar ni bilo časa, da bi odrezane robove zarobila, in to jo je močno jezilo in jo spravljalo v slabo voljo. Ko je šla dol k obali, se je počutila strašansko golo s svojimi belimi nogami in rokami, brez steznika in brez nogavic. Ta občutek ni imel nič skupnega s Timom. Tudi kadar je bila dneve in dneve čisto sama, se je vedno oblekla do zadnje potankosti. Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Prvi uradni podatki o vpisih v slovenske šole Za tretjino več prvošolčkov kot lani Vrtci skoraj enako, drugod manj vpisov Vpisovanje v državne šolske zavode je več ali manj zaključeno. Ponekod so sezname novih učencev še pustili odprte, ker ponujajo možnost septembrskega vpisa, drugod še čakajo na izide popravnih izpitov in matur - v grobem pa naše tabele ponujajo dober pregled nad novim šolskim letom. Če na hitro ocenimo to množico številk, lahko zaključimo takole: v otroških vrtcih se število novovpisanih otrok ni bistveno spremenilo. V 18 državnih otroških vrtcev na Tržaškem še je letos vpisalo 96, medtem ko je bilo lani v te vrtce ob koncu julijskega vpisnega roka vpisanih 97 malčkov. Kljub temu pa zmanjšanje skupnega števila malih kratkohlačnikov ostaja opazno. To lahko razložimo s pogledom v starejše statistike: pred dvema letoma smo namreč pisali o manjšem vpisu v državne otroške vrtce in osnovne šole. Tedanji upad smo razložili s skromnejšim številom rojenih v tržaški pokrajini, ki je že pred leti »napovedal« manjše število vpisanih v vrtce. To »oseko« bomo v osnovnih in srednjih šolah lahko opazovali v naslednjih letih, v kolikor ni opazna že sedaj. Vsekakor pa so ti podatki nepopolni točnejšo sliko o številu naših navihancev v otroških vrtcih bo mogoče dobiti šele potem, ko bodo znani tudi podatki o vpisih v občinske varstvene ustanove (4 vrtci v tržaški občini, 5 v devinsko-nabrežinski, 2 v zgoniški in 1 v miljski občini). Ker je v nekaterih občinah mogoče vpisati otroke v vrtce tudi septembra, tik pred pričetkom pouka, bo na dokončne podatke o vpisih v vrtce treba počakati vse do začetka novega šolskega leta. Če smo bili lani zaskrbljeni nad številom prvošolcev, bi letos pravzaprav lahko imeli razlog za veselje, saj se je tokrat vpisalo kar za četrtino več novih šoloobveznikov. Žal nimamo podatkov o številu otrok, ki so letos zapus- tili otroške vrtce, tako da o prehodnosti vrtec - osnovna šola ne_ moremo zapisati ničesar natančnega. Že nekajletna praksa pa je, da naši otroci skoraj stoodstotno preidejo iz vrtca v prve razrede slovenskih šol. Kot lahko razberemo iz tabele, večje število prvošolcev ni spremenilo negativnega predznaka skupnega števila osnovnošolcev. To je še vedno, čeprav ne tako opazno kot lani, manjše od lanskega (šol. 1. 1986/87 — 923, šol. 1. 1987/88 — 824, šol. 1. 1988/89 — 814). Potekel je tudi rok za vpis v nižje in višje srednje šole. V prve letnike nižjih se je vpisalo skupno 218 novih dijakov, kar je za 45 manj kot lani. Tudi skupno število vseh, ki bodo gulili srednješolske klopi je manjše kot lansko — letos jih je 676, lani pa jih je bilo 759. Negativni val upadanja vpisov, ki smo ga beležili v prejšnjih letih, je torej dodobra zajel naše nižje srednje šole. V prve razrede višjih srednjih šol se je vpisalo skupaj 214 dijakov, kar je za 17 manj kot lani. Na oddelek za vzgojiteljice pri učiteljišču A. M. Slomšek pa so se do zapadlosti roka vpisale le tri dijakinje, kar postavlja pod vprašaj obstoj razreda, glede na to, da je predpisano najnižje število 4. (Meč) Vpis v višje srednje šole ŠOLA 1. raz. 87/88 skupno 87/88 1. raz. 88/89 Klasični licej 6 43 11 Znanst. licej 67 255 54 Trg. teh. zav. 86 332 71 -odd. za geom. 17 52 12 Učiteljišče 12 56 8 Vzgojit, šola 8 21 3 Ind. poki. zav. 35 142 55 SKUPNO 231 901 214 Vpis v nižje srednje šole ŠOLA 1. razred 1987/88 skupno 1987/88 1. razred 1988/89 skupno 1988/89 I. Cankar 51 140 39 123 Sv. C. in M. 33 92 26 88 F. Erjavec 19 55 10 40 S. Kosovel 52 149 47 144 S. Gregorčič 55 139 35 113 F. Levstik 38 114 35 107 L Gruden 15 70 26 61 SKUPNO 263 759 218 676 Vpis v državne otroške vrtce OTROŠKI VRTEC 1. letnik 1987/88 skupno 1987/88 1. letnik 1988/89 skupno 1988/89 Sv. Jakob 8 25 4 22 Škedenj 3 7 3 13 Sv. Ana 3 15 5 13 Barkovlje 2 13 7 12 Lonjer 0 15 8 11 Opčine 16 47 19 51 Bazovica 7 23 10 27 Gropada 5 14 2 9 Trebče 2 10 1 8 Prosek 16 42 6 33 Križ 5 15 3 9 Repentabor 3 16 3 14 Dolina 5 19 4 14 Mačkolje 2 7 0 5 Domjo 6 15 7 20 Ricmanje 4 15 5 13 Boršt 5 11 1 10 Boljunec 5 20 8 18 SKUPNO 97 329 96 302 Vpis v osnovne šole OSNOVNA ŠOLA 1. razred 1987/88 skupno 1987/88 1. razred 1988/89 skupno 1988/89 Sv. Jakob 7 42 5 37 Ul. Giotto 0 12 0 6 Ul. Donadoni 7 26 5 26 Sv. Ana 6 31 10 36 Škedenj 0 6 5 12 Sv. Ivan 4 42 7 47 Barkovlje 1 24 5 23 Katinara 4 37 7 36 Rojan 5 22 5 19 Opčine 21 97 14 87 Bazovica 5 32 5 27 Gropada 6 20 6 24 Trebče 0 8 2 6 Križ 6 29 10 31 Prosek 3 43 12 39 Repentabor 0 24 5 23 Nabrežina 6 34 8 34 Devin - Sesljan 4 29 8 31 Mavhinje - Slivno 0 7 0 11 Šempolaj 4 29 8 22 Zgonik - Salež 17 50 6 55 Gabrovec 0 10 4 4 Briščiki 0 3 0 3 Dolina 4 32 8 32 Mačkolje 3 13 2 14 Domjo - Ricmanje 10 42 16 49 Boršt 1 11 3 11 Pesek 2 8 0 6 Žavlje - Korošci 4 23 3 20 Boljunec 6 38 11 43 SKUPNO 136 824 180 814 Z zasedanja zgoniškega občinskega sveta Na svojem petkovem zasedanju j® zgoniški občinski svet poleg običajni)1 točk formalnega značaja odobril lotl' ■ zacijo dveh zazidljivih površin na De-vinščini, kot to predvideva novi reg11) lacijski načrt. Porazdeljena je bila tun1 | doklada občinskim uslužbencem za spodbujanje produktivnosti in odobrena sprememba v zvezi z obdavčitvi)0 površin za smetarsko službo. Na začetku seje je župan Miloš Budin poročal o uspešni izvedbi 24. občinske razstave vin in čestital vinog; radnikom, da so sposobni pridelat1 tako pristno kapljico. Po nepričakovanem zapletu zaradi stečaja poverjenega podjetja, se bodo jutri pri Zagradcu pričela dela za razširitev in asfaltiranje makadamske ceste. Zadruga GlO' bojner uspešno čisti poljske poti 111 ceste širom po občini. Poverjeni inženir je pripravil načrt za zbiranje deževnice nad Zgonikom, z družb0 SNAM pa so v teku pogajanja za na; mestitev nove metanovodske cevi, pri čemer občinska uprava ščiti interese zasebnih posestnikov. Med razpravo so bila postavljena vprašanja glede metanizacije v zgoniški občini, o kmečkem vodovodu, o potrebi po namestitvi dvojezičnih napisov na avtocesti, o nabiralnikih stekla in papirja ter o postopku za razširitev mostu nad železniško progo pri Gabrovcu. Bivši župan Guštin je Budinu čestital ob izvolitvi v deželni svet in mu zaželel uspešno delo. jg g j Interpelacija poslancev KPI glede usode ladje Piave Komunistični poslanci iz naše dežele - Bordon, Gasparotto, Schiavijeva in Pascolat - so naslovili na ministrskega predsednika De Mito in na zunanjega ministra Andreottija pisno interpelacijo v zvezi z usodo ladje Piave, katere lastnik je Tržaški Lloyd in ki je že več kot mesec dni v rokah nigerijskih oblasti. Bordon in njegovi kolegi sprašujejo De Mito in Andreottija, kaj pravzaprav misli narediti rimska vlada za rešitev te afere, ki je močno odjeknila v italijanskem in v mednarodnem javnem mnenju. Družine pomorščkov ladje Piave, ki je zasidrana pred pristaniščem v Lagosu, so upravičeno zaskrbljene nad usodo članov posadke -piše v interpelaciji KPI - zato zahtevajo od vlade jasne in konkretne korake pri nigerijskih oblasteh. Večer sodobne glasbe na Gradu sv. Justa Težave bolnice Gregoretti Na Gradu sv. Justa bo v četrtek revija lahke glasbe, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Turistične in letoviščar-ske ustanove. Večer bo namenjen pretežno mladini, saj bodo nastopili kantavtorji in ansambli, ki si med hrupom in melodijami utirajo pot na italijansko glasbeno sceno. Na gradu bodo bodo zapeli in zaigrali glasbeniki, ki se potegujejo za nagrade "Music-Maker 88" (razdeljena je v dve skupini, in sicer za kantavtorje in za ansamble), "Discografija 88" (nagrada za producente in založnike plošč) in za nagrado "Yako De Bonis", ki je namenjena najboljšemu ansamblu hard rocka ali še hrupnejše smeri havy metal. V Trstu bo nastopilo 20 pevcev oz. skupin z dokaj zanimivimi imeni: Silence, Itoo Blank, Knightlore, Heavens To-uch, Dejanira, Fragile, Gherardi, Over The top, Tin can uses, Antonella Brezzi, Incka, Sidra, Elena e Alessandra, Andrea Terranino, Keen Eyed, Koslo, Italian Style, Kathrin, Misters of the night in Wind. Večer bo pester, zalogaj pevcev in glasbe zajeten, skratka, ponuja se nam prijeten večer z bobni, električnimi kitarami in bojevitimi grli. Vstopnice so naprodaj v pasaži Protti, cene so zmerne in dostopne tudi mladini. Kakih sto bližnjih sorodnikov ostarelih, ki ležijo v bolnišnici za nepremične bolnike Gregoretti, je že dvakrat zaprosilo sindikate upokojencev CGIL, CISL, UIL za pomoč in posredovanje. Zaradi prenatrpanosti oziroma previsokega števila pacientov je bolnišnica poslala domov okrog sto ostarelih. Treba je povedati, da gre za fizično povsem izčrpane ali hudo bolne upokojence. Večina je popolnoma odvisna od bolničarjev in zdravnikov ali pa sorodnikov, ki se ukvarjajo z njimi. Sorodniki ostarelih so izjavili, da morajo odgovorne oblasti poskrbeti za ustrezno namestitev nepremičnih bolnikov v druge bolnice. Da bi oblasti spodbudili h končni rešitvi problema bolnišnice Gregoretti, so sorodniki ustanovili poseben odbor, ki bo sodeloval z omenjenimi sindikalnimi organizacijami. Zadnji nastop pred poletnim premorom Uveljavitev Mladinskega zbora GM na Mladinskih igrah v Rimu Dobra vina in pristno kulturno doživetje Uspeh 26. razstave terana v Repnu Mladinski zbor Glasbene matice je preživljal kritično leto zaradi usiha mladih pevcev, vendar pa so prizadevanja za njegovo poživitev in povrnitev na prejšnjo številčno in s tem tudi kakovostno raven že dala določene rezultate in z njimi boljše obete za prihodnjo sezono. To ni želja samo vodstva GM, občinstva in staršev otrok, ki pojejo v zboru, pač pa tudi dirigenta Stojana Kureta, ki je s svojima mladinskim in dekliškim zborom ponesel ugled slovenske mladinske zborovske kulture v širši evropski prostor. Te želje in obeti se oslanjajo tudi na uspeh njegovega nastopa (2. in 3. t. m.) v Rimu, v okviru glasbenih prireditev na Mladinskih igrah na Foro Italico v organizaciji rimskega »Istitu-to della voce« in s finančnim kritjem Italijanskega olimpijskega odbora CONI. V okviru »Istituto della voce« deluje namreč mladinski pevski zbor Aureliano, ki ga vodi Bruna Valenti in s katerim vzdržuje Mladinski zbor GM tesne prijateljske stike, ki so se začeli pred leti ob priliki gostovanja zbora Aureliano na tekmovanju Seg-hizzi v Gorici in se potem nadaljevali preko gostovanja zbora v Češkoslovaški, na festivalu mladinskih zborov v Celju in drugje. To sodelovanje je tudi pogojilo vabilo Mladinskemu zboru GM za sodelovanje na Mladinskih igrah v Rimu med osmimi drugi- mi italijanskimi mladinskimi zbori iz Neaplja, Piacenze, Frosinoneja, Bellu-na in Trevisa. V koncertni dvorani na Foro Italico, kjer običajno registrira veliki rimski simfonični orkester, je Mladinski zbor GM nastopil z dvema ciklusoma čeških pesmi, ki ju je na letošnji zaključni akademiji GM v Luteranski cerkvi izvajal Dekliški zbor GM, tudi pod Kmetovim vodstvom, in sicer Ebeno-vih Deset poetičnih duetov za zbor in klavir (solist Aljoša Starc) in Trajanove Češke pastora!y na besedilo Vitez-slava Nezvala za zbor, klavir in dve harmoniki (solisti: klavir - Aljoša Starc, harmonikarji - Sergej Mahnič in Francesco Furlanich). Mladinski zbor GM je za svojo izvedbo požel veliko priznanje in odobravanje občinstva. Naslednjega dne je zbor nastopil še skupaj z ostalimi osmimi zbori na uradni otvoritvi Mladinskih iger s skupno zapeto in prav za to priložnost napisano skladbo skladatelja Macchija. Za mlade pevce in pevke nastopi sedaj poletni premor, ki pa si ga vsaj trenutno še ne more privoščiti njegov dirigent Stojan Kuret, ki je pravkar odpotoval v Nemčijo v Schleswig-Holstein blizu meje z Dansko na dirigentski seminar, ki ga vodi sloviti dirigent Bernstein in kjer ima tečaje med drugimi tudi znani romunski dirigent in pedagod Celibidache. (j. k.) Letošnja 26. izvedba razstave terana in pokušnje belih vin, ki jo je v Repnu priredila repentabrska občinska uprava, je doživela pričakovani uspeh. Zaradi hude vročine je bilo povpraševanje po domači kapljici morda nekoliko manjše, kljub temu pa je vinska pokušnja šla dobro od rok, saj se je v večernem hladu v prijetnem parku na Mouzarju kar gnetlo obiskovalcev. Odločilen doprinos k uspehu razstave so prispevali tudi člani kulturnega društva Kraški dom in lovskega društva Doberdob, ki so s prostovoljnim delom požrtvovalno upravljali kioske s pijačo in jedačo. V nedeljo so razglasili najboljša vina letošnje razstave. Najpristnejši teran je tudi letos pridelal Milko Križman (Repen 128). Drugi je bil Rudolf Škabar (Repen 74) in tretji Janko Guštin (Repen 178), za najboljše belo vino pa je bila nagrajena Anamarija Ška-bar-Gomizelj (Repen 32). Omenjeni vinogradniki so prejeli v dar pokale in hranilne knjižice, ki so jih prispevale razne uprave, ustanove in bančni zavodi. Na otroškem slikarskem tekmovanju ex-tempore je nastopilo 26 otrok; v posameznih starostnih kategorijah so zmagali Damjan Milič (vrtec), Dean Rebecchi (1. in 2. razred), Tomas Velikonja (3., 4., 5. razred) in Leo Brajnik (nižja srednja šola). V kulturnem sporedu sta nastopili dve skupini: godba na pihala Prosek-Kontovel je pod taktirko Slavka Lukšd pripravila bogat koncert in postregla gostom z zelo cenjenim glasbenim nastopom. Prijetno so s svojim glasbeno-pevskim nastopom presenetili tudi gostje kulturno-umetniškega društva Jože Stupnik iz Svečine pri Mariboru, ki so želi veliko odobravanja. Harmo-nikašica Slavica je igrala na frajtonar-co oziroma na končertino, spremljalo pa jo je devet fantov, ki so igrali kar na domače delovne inštrumente, kot so lovski rog, ragla, guger, gudalo, pleh-bas, zvonček, vešprat, kosa in rif-mašina. Predvajali so nekaj domačih, predvsem štajerskih viž, ki so jih včasih izvajali delavci na kmetiji potem ko so opravili delo na polju. Bilo je to lepo in predvsem pristno kulturno doživetje. Praznik se je zaključil s plesno zabavo ob zvokih ansambla Taims. (B. S.) Po Gledališču za otroke Baletne predstave na miljskem trgu Po zaključku mednarodnega festivala Gledališče za otroke se bo na glavnem trgu v Miljah dvignil zastor nad baletnimi predstavami. V petek, 15. julija, v soboto 16. in v nedeljo 17. bodo v Miljah predstavili baletni ciklus, ki bo posvečen klasični glasbi, točneje klasikoma italijanske opere Pucciniju in Verdiju. Hvalevredno pobudo (pohvala je povsem iskrena) za baletni ciklus je dalo operno gledališče Giuseppe Verdi, ki je s svojim plesnim ansamblom in hišnim koreografom Tucciom Riganom pripravilo vrsto plesov, ki jih navdihujeta Puccinijeva in Verdijeva glasba. Predstave bodo gostovale v različnih krajih naše dežele in so zato tako pripravljene, da bo gledališče z njimi lahko nastopalo na manjših odrih in na prostem. Sodobni balet se soča z najrazličnejšimi glasbenimi partiturami, skratka, ne omejuje se na glasbo, ki je bila napisana za ples, zato se ni treba čuditi, če je koreograf Rigano priredil za balet nekatere znamenite odlomke in arie oper, kot so Madame Butterfly, Nabucco, Boheme, Traviata, Edgar itd. V posameznih plesnih točkah bodo sodelovali nekateri solisti, kot sta Susanna Proja, Pino Alosa in tudi sam Rigano. . Po premieri v Miljah bo baletna skupina gledališča Verdi gostovala v Čedadu, Lignanu, Pordenonu, Vidmu, Huminu in drugod. Na tiskovni konferenci v prostorih Tržaškega velesejma Osvetlili ozadje in številne polemike o brodolomu ladje Brigitta Montanari , 2 včerajšnjo tiskovno konferenco v ongresni dvorani Tržaškega velesej-j,a' ki sta jo priredila izvršni svet SR rvaške in predsedstvo deželnega od-ora FJK v sodelovanju s tiskovno Renčijo ANSA, so verjetno zapisali ■j nje poglavje polemikam, ki so zlas-,v tržaških časopisih spremljale vso r ero v zvezi z ladjo Brigitta Montana-O brodolomu italijanske ladje, ki se Je 16. novembra 1984 potopila med jokorna Mrtovnjak in Tetovišnjak v . nžini Šibenika, pa mora svojo besedo ‘2reči še sodišče. V Splitu in Trstu sta ,6 vedno v teku sodna postopka, na j*aterih bodo ugotovili, kdo je kriv za r°dolom ladje z nevarnim strupenim nvorom in kdo bo moral poravnati hoške dviga ladje in odstranitve vi-nnklorida monomera. T Tiskovno konferenco so priredili v fstu iz več razlogov: ker je bilo tu ?ajveč zaskrbljenih reakcij, ker je tr-aski tisk večinoma tendenciozno po-.°cal o vsej zadevi in ker je tu sedež astnika ladje. Na dobro obiskani kon-®fenci so govorili predstavniki hrvaš-I*1 oblasti, in sicer: predsednik komi-'eJa za informiranje javnosti Mijo Vla-I 0vič, pomočnik predsednika komite-!a za gradbeništvo in varstvo okolja vlktor Simončič, namestnik pravobra-a*lca Marijan Sušanj, pomočnik pred-Sednika komiteja za pomorstvo, pro-JbBt in zveze Ivica Tomič in tehnik Podjetja Brodospas Ivan Pečan, ki je Nadzoroval operacijo dvigovanja Bri-SMte Montanari. Uvodoma sta občinstvo pozdravila generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin in podpredsednik deželne vlade FJK Gianfranco Carbone. Jakomin je orisal namen tiskovne konfe-rence in dejal, da je bila afera Monta-Nari v zadnjem letu vedno prisotna v Sredstvih javnega obveščanja ne le za-radi nevarnosti ekološke katastrofe, Pač pa tudi kot predmet tendencioz-Nih in polemičnih člankov, ki so roje-vali nezaupanje do SR Hrvaške. Zlasti v Trstu so časnikarji postavljali neos-Novane domneve /o vzrokih brodolo- ma, kot je bila govorica o tem, da je ladja trčila v jugoslovansko ali sovjetsko podmornico. Carbone je nato izrazil željo, da bi se po srečnem zaključku afere Montanari nadaljevalo mednarodno in dobrososedsko sodelovanje na področju zaščite okolja. Prav včerajšnja tiskovna konferenca naj bi predstavljala začetek redne prakse skupnega ocenjevanja in odstranjevanja ekoloških nevarnosti v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran (Trst si prizadeva, da bi imel Center za opazovanje in zaščito Jadranskega morja). Podobno željo je izrazil tudi član hrvaške vlade Mijo Vlahovič, namreč to, da bi časnikarji odstranili vse dvome v zvezi z ravnanjem hrvaške vlade in z dvigovanjem ladje na površino. Občinstvo si je nato ogledalo film RTV Zagreb o dvigovanju ladje, reakcijah prebivalstva in tujih ter domačih časnikarjev pa o posledicah, ki jih je imela ekološka nevarnost za turizem. Prizore s filma je obrazložil Viktor Simončič, ki je orisal postopek, s katerim je podjetje Brodospas dvignilo ladjo na površino. Po ogledu filma so prisotni zastavili še nekaj vprašanj o preiskavi, sodnem postopku in sodelovanju z italijansko vlado. Hrvaški gostje so povedali, da ni nikakršnih dvomov o vzrokih brodoloma. Ugotovili so namreč, da je bil tovor zgrešeno natovorjen, saj je kapitan natovoril s sodi vinilklorida vse štiri rezervoarje, moral pa bi samo tri. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi hitrega manevra. Na dnu ladje so res našli sledove močnega udarca, vendar gre izključiti, da je ladja sunila v neznani predmet, saj je preiskava splitskega sodišča dokazala, da sta vbokli-ne na dnu ladje povzročila morski pritisk in udarec ob morsko dno. SR Hrvaška zahteva torej od lastnika ladje odškodnino za njeno dvigovanje na površino. Celotne stroške morajo šele izračunati, vendar predvidevajo, da so za reševanje Brigitte Montanari porabili od dva in pol do tri milijone dolarjev. Poldrugi mesec dvigovanja ladje Dvigovanje ladje Brigitte Montanari se je uspešno zaključilo 24. junija, skoraj štiri leta po njenem brodolomu, trajalo pa je poldrugi mesec. Akcija za odstranitev te »tempirane bombe« iz Jadranskega morja se je namreč pričela 8. maja letos. Film, ki so ga predvajali na včerajšnji tiskovni konferenci in ki ga je proizvedla RTV Zagreb, je v slogu dokumentarca prikazal vse faze tega delikatnega reševanja: življenje na ploščadi, s katere so dvignili ladjo, komentarje prebivalcev otoka Kaprije, turistov in časnikarjev ter bolj specifične tehnične podatke o nevarnosti in postopku dvigovanja ladje. Prvi poskus dvigovanja ladje je bil že leta 1985, vremenske razmere in smrtna nesreča dveh potapljačev pa so prekinile vso zadevo, šele letos je Brodospasu uspelo izdelati dokončni in varni načrt za dvig potopljene ladje, ki je ležala 82 metrov pod morsko gladino. Vendar niti letos ni šlo brez težav, saj so prvotni datum (marec) zaradi vremenskih razmer premaknili na 8. maj, ko so ladjo z baloni dvignili na višino 55 metrov ter jo s kraja, kjer se je potopila in kjer je bila bonifikacija nemogoča, odvlekli do varnejšega pristana, v zaliv Remetič v bližini otokaKaprije. S tem je bil najnevarnjši del reševalne akcije mimo, saj so tehniki uspešno privlekli trup ladje do manj razburkanih voda, ne da bi se pri tem iz sodov izlila kakšna kapljica strupene kemične snovi. Naslednjega dne so že dvignili ladjo na 30 metrov globine in jo povlekli za nadaljnjih 200 metrov v notranjost zaliva. V nadaljnji fazi so relikt z žerjavom še približali površini, vendar so se prav proti koncu pojavile nekatere težave, tako da se je reševanje nekoliko zavleklo. Dvigovanje ladje se je namreč zaključilo šele 24. junija, pretakanje vinilklorida monomera (prozorne in na videz vodi podobne tekočine) po cevi splitske tovarne Jugovinil, kateri je bil namenjen tovor te kemikalije, pa je trajalo dva dni. (bg) V zvezi s kočljivim vprašanjem sodelovanja z italijanskimi oblastmi pa gostje niso hoteli sprožiti nove polemike. Povedali pa so, da se je postopek za dvigovanje ladje pričel s tolikšno zamudo, ker je italijanski ladjar takoj po brodolomu (ko so predstavniki italijanske družbe Enichem spodbudili takojšnji dvig ladje) zavrnil vsako odgovornost in prepustil vso nalogo in stroške republiki Hrvaški (poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da je bilo dvigovanje ladje z ekološkega vidika silno nevarno, ker ni nihče vedel, kakšno škodo lahko povzroči vinilklorid v morskem okolju, zato je bilo treba tudi izdelati načrt za nov in varen postopek). Italijanski ladjar je na tržaškem civilnem sodišču namreč zahteval, naj mu priznajo delno odgovornost, SR Hrvaška pa hoče ovreči to pravico (po kateri naj bi ladjar imel manjšo ali celo nično obveznost, da poravna stroške) in je zato sprožila postopek proti njemu. Naslednja obravnava na tržaškem civilnem sodišču bo 25. septembra. BARBARA GRUDEN Partizansko srečanje v Bazovici v znamenju boja za mir v svetu t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Roberto Perosa Z okroglo mizo o problematiki Slovencev in o njihovem boju za pravico do rabe jezika ter s celovečernim nastopom 9°dbe iz Ricmanj se je v soboto začelo, z nastopom Tržaš-^ega partizanskega pevskega zbora pa v nedeljo zaključilo h>. partizansko srečanje, ki sta ga kot vedno organizirala rPPZ in mladinska skupina P. Tomažič. O okrogli mizi smo že na kratko poročali. Glavne misli Sovernikov so prevevale tudi vsebino diskusije: da ima na-Nheč manjšina pravico do uporabe svojega jezika, da se NJora za spoštovanje te pravice še naprej boriti in da je večkrat tudi od nje same odvisno, če se nekatere norme in 2akoni v njeno korist spoštujejo oziroma uresničujejo. Nedeljska prireditev je potekala v znamenju lepega vre-NJona in v pravem partizanskem, tovariškem vzdušju. Neut-fhdljivi pevci in člani mladinske skupine so bili vsi zapos-eni v kioskih, kjer so pekli, stregli in skrbeli za dobro P°Cutje gostov. Ostali pevci pa so se predstavili občinstvu z Nastopom, ki je navdušil številne poslušalce. Poslušali smo slovenske, italijanske in furlanske borbene pesmi, kot več-?° lepo Vstajenje Primorske, Simonitijevo skladbo, posvečeno spominu na Tita, Internacionalo in na koncu še kanta-l° Janija Goloba Še pomnite, tovariši. Tu sta zablestela glista Edith Kocijan in Igor Pavletič; ob njiju pa ne smemo Pozabiti na delež obeh recitatorjev, Staneta Raztresena in j i°rgia Fortunata in na odlično vodstvo dirigentov Pie Cah N Oskarja Kjudra. t Nedeljska govornika sta bila novoizvoljeni občinski sve-o^alec KPI Ravel Kodrič in Julij Beltram, član nekdanjega lu^ajinskega vodstva osvobodilnega boja za Primorsko. . ba sta poudarila pomen takšnih srečanj bivših borcev in ehiokratov za utrjevanje miru in enakopravnosti v svetu .Pr čestitala organizatorjem za njihovo vztrajnost pri izved-1 Praznika, ki nas obvezuje — sta med drugim dejala da azmišijamo tucji g bistvu idealov, ki so vodili nekdanje °rce in antifašiste in ki morajo tudi danes voditi vse, ki °čemo živeti v miru in sožitju. Ravel Kodrič je svoj govor navezal na zadnje dogodke, Povezane z razkrivanjem polpretekle zgodovine in tu opo-oril na protislovnost vključevanja teh dogodkov, pomemb-m za takratno delavsko gibanje, v naš politični vsakdan, rav je je dejal — če zahtevamo zapolnitev »belih lis« v fadni zgodovini, vendar je tudi potrebno, da se današnji rodovi po zgledu nekdanjih borcev v tistih usodnih časih zazrejo v nova obzorja bodočnosti s treznim zaupanjem v znanje in razum, predvsem pa v potrebo po nadaljevanju skupnega boja za dosego miru in demokracije v svetu. »Partizani in aktivisti narodoosvobodilnega boja in odpora so tisti, ki imajo polno pravico, da opozarjajo na pojave omahljivosti v boju za priznanje bistvenih elementov svobode človeka, ki so tu pognale tako globoke korenine v težkih časih protifašističnega boja,« je dejal Julij Beltram v svojem posegu. »Prav tu, na stičišču dveh narodov so se v težkih časih razvili pristni dobrososedski odnosi, ki obetajo trajno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje. Nikomur ne koristijo izzivalna znamenja, obrnjena v preteklost, v poveličevanje od vsega človeštva zavrženih idej rasnega sovraštva in diskriminacije, ki so povzročile in še povzročajo v svetu toliko gorja. Ob viziji združene Evrope, ki je otrok naše dobe, moramo zavreči vsakršno nacionalistično diskriminacijo, vsako razlikovanje med ljudmi različnih narodnosti, rase, vere in spola. Tržaškemu partizanskemu zboru in njegovemu dirigentu želimo še dolgo življenje in še veliko volje do požrtvovalnega dela, da bo svoje poslanstvo buditelja in branitelja izbojevanih pravic učinkovito nadaljeval v dobro nas vseh,« je zaključil govornik. Ob koncu nastopa partizanskega zbora je njegov predsednik podpisal listino štafete miru, ki jo je na predvečer prvomajskega praznika sprejela mladinska skupina P. Tomažič in so jo že podpisale ustanove in organizacije, za katere je skupina v tem času nastopala. Dvodnevnemu prazniku je kot gost TPPZ prisostvovala skupina bivših borcev in aktivistov iz Brescie, ki je obiskala številne spomenike v tržaški pokrajini in položila vence v Rižarni. Med udeleženci pa je bila tudi večja skupina članov posadk treh sovjetskih ladij, ki so na popravilu v tržaških ladjedelnicah. Lahko torej zapišemo, da je šlo tudi letos za prireditev, ki je s svojim programom, z veliko udeležbo bivših borcev in antifašistov slovenske in italijanske narodnosti potrdila, da so v nas še vedno živi ideali, ki so pred tolikimi leti vodili prve borce proti fašizmu in za njimi še tisoče in tisoče, ki so se uprli okupatorju in izbojevali zmago. NEVA LUKEŠ Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Neutolažljivi mama Adrijana, očka Nino, teta Anita, stric Učo, nona Mila, nono Ludvik, bratranca Alessandro in Serena ter drugo sorodstvo Ferlugi, 12. julija 1988 Ob nenadni izgubi prijatelja Robija izrekajo iskreno sožalje družini Perosa Luisa, Omar, Cristina in Chiara Ob tragični izgubi sina Roberta Perose izreka globoko sožalje mami Adrijani in možu delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma v Trstu Robi, ostal boš v našem spominu. Prijatelji in prijateljice od Ferlugov ŠD Zarja izreka iskreno sožalje družinama Kokoravec in Perosa ob prerani izgubi dragih Referendum kovinarjev . Danes, jutri in v četrtek bo na sede-Novinarskega krožka na Korzu Ita-Ua v Trstu — med 10. in 18. uro — Ndprto volišče, na katerem bodo novi-arli na referendumu povedali svoje l^jenje o pravkar sklenjenem osnutku |2raz; Ndi že upokojeni novinarji in tudi . elovne pogodbe. Svoje mnenje lahke t^ijo tako poklicni novinarji kot udi že upokojeni novinarji in tudi PUbijCjstj y nesoglasju z navodili vse-rzavnega sindikata bodo v Trstu po-beni novinarji, upokojenci in publiki glasovali ločeno. . Sklep so sprejeli včeraj na seji de-, emega vodstva sindikata novinarjev 1 Je tudi ugotovilo, da sklenjeni spo-c' i,Um ne odgovarja zahtevam in pri-.^kovanjem novinarjev in jih zato po-lVa, da glasujejo negativno. Karabinjerji so ugotovili, da je šlo za nesrečo Smrtni padec pri Sv. Justu Smrt 63-letnega Paola Lanzellottija iz Tržiča, ki je v nedeljo izdihnil za posledicami padca na Griču sv. Justa, je po ugotovitvah preiskovalcev zakrivilo nesrečno naključje. Ko so karabinjerji našli v nedeljo njegovo truplo pod dva metra visokim zidom na vrtu občinskega vrtca San Giusto v Ul. Ca-boro, si sprva niso mogli razložiti vzrokov smrtnega padca. Nekateri so v prvem hipu pomislili celo na umor, a kaj kmalu se je izkazalo, da je takšna razlaga dogodkov precej neverjetna. Dejanski vzrok smrti bo vsekakor pojasnila šele obdukcija trupla. Upokojeni pomorščak Lanzellotti je sicer stanoval v Tržiču, kaj rad pa je, posebno po smrti svoje žene, prihajal v Trst, kjer je obiskoval nekdanje kolege. Večkrat se je sprehajal na Griču sv. Justa. Karabinjerji domnevajo, da se je upokojenec med hojo nenadoma spotaknil ob nizek grm. Izgubil je ravnotežje, padel na tla in se nato zakotalil po rebri navzdol. Med padcem se je skušal obupano oprijeti vej in trave, a se kljub temu ni mogel ustaviti. Ves potolčen je obležal na dvorišču otroškega vrtca. Nekaj ur po nesreči so njegovo truplo opazili mimoidoči in poklicali karabinjerje. Na Ul. Caboro je prihitel tudi rešilec Rdečega križa, zdravniška pomoč pa je bila zaman, saj je bil upokojenec že precej časa mrtev. SONJE in ROBIJA Ob prerani izgubi sina Robija izrekata svojcem globoko sožalje Sergij in Morana Ob smrti tovariša in bivšega borca NOB Justa Busettija izreka družini iskreno sožaljeodbor VZPI-ANPI De-vin-Nabrežina Ob smrti tov. Justa Busettija izreka družini globoko sožalje sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina. Sporočamo, da bo pogreb naše drage Sonje Kokoravec jutri, 13. julija 1988, ob 17. uri iz hiše žalosti v Trebčah. Od 13.30 do ure pogreba bo ležala doma. SVOJCI Trebče, 12. julija 1988 Čeprav se ti je vedno mudilo, si prezgodaj zapustila našo ekipo. Zbogom SONJA Vsi slogaši in slogašice Ob prerani izgubi drage Sonje Kokoravec izreka iskreno sožalje svojcem družina Smotlak Godbeno društvo V. Parma iz Trebč izreka iskreno sožalje Marku, mami in družini ob nenadni izgubi drage Sonje. Ob prerani izgubi hčere in sestre Sonje izrekajo iskreno sožalje mami in Marku kolegi iz Electronic Shopa in Rapida Ob tragični izgubi sestre Sonje izraža Marku in družini globoko sožalje MePZ Primorec-Tabor “T* Dne 9. t. m. nas je zapustila naša draga Amalia Gojca vd. Pečar Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Gropado. Žalostno vest sporočata sin Antonio z družino ter Carlo. Trst, 12. julija 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Zapustil nas je naš dragi oče, I nono, brat in stric Vittorio Doria Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t. m., ob 12.30 iz Tržiča v nabrežin-sko cerkev. Žalujoči hčeri Marija in Vera, zeta Giovanni in Mario, vnuka Martin in Tamara, sestra Ernesta in drugo sorodstvo Nabrežina, 12. julija 1988 Zapustil nas je naš dragi oče in zgleden mož Giusto Busetti Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 11. uri iz kapele nabrežinskega pokopališča v cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Nives, hči Fulvia in sin Nereo z ženo Dario, vnuka Andrea in Peter, sestri lolanda in Irene z družinama in drugo sorodstvo. Posebna zahvala dr. Giampaolu Sar-dagni za skrbno zdravniško nego. Žalovanju se pridružuje družina Cristiana Sullija. Pozdrav Giustu! Pupi in Nevenka Nabrežina, 12. julija 1988 Že pet let v okviru SKD Tabor Rekreativna telovadba na Opčinah je za udeleženke »ključ zdravja« Ob 5. obletnici delovanja rekreacijske telovadbe v okviru SKD Tabor z Opčin se je zbralo kar 85 žensk na skupni večerji v Zadružni gostilni na Opčinah. Pred petimi leti je bil ustanovljen ta krožek in ga je obiskovalo 30 telovadk. Od teh pa jih je v petih letih ostalo še 15. Predsednik društva Tabor Rinaldo Vremec je podelil petnajstim telovadkam medalje z napisom »ključ zdravja«, njihovi voditeljici prof. Miri Vovk pa je dal plaketo. Priznanje je dobila tudi gospa Lucija Hrovatin, ki kljub svojim 80 letom še naprej aktivno sodeluje kot odbornica SKD Tabor. Ta krožek so obiskovale telovadke z Opčin, vseh okoliških vasi in celo iz mesta. Starostna doba se giblje od 20. do 76. leta. Vse telovadke so zadovoljne z voditeljico, saj jim včasih daje tudi kakšne zdravniške nasvete (danes pa jih rabimo skoraj vsi). V sezoni 1987/88 je bilo vpisanih 100 telovadk. Konec tega srečanja je zaključila gospa Mira Vovk s svojim recitalom: Let dolgih pet je zdaj minilo, kar skupaj trgamo si hlače, da srce bolj bi zdravo bilo, naj ne bi bilo drugače. Če vprašate me za primer kako počutim se zvečer? Lahko vam rečem samo to, da lepše ni nikjer še blo. Če tudi vam je tak lepo, nazdravimo si s čašo to. Živi naj ta »mladina« z domačo čašo vina. ROŽA BUTINA PERIC pismo uredništvu Kdo je prejel odlikovanje? Spoštovano uredništvo! V Izvestjih za šolsko leto 1986/87 sem na str. 45 prebral, da je odlikovanje praporščak dela prejela dijakinja Katja Pirc. Podatku se ne bi čudil, če ne bi Primorski dnevnik svojčas s poudarkom pisal, da je to odlikovanje prejela dijakinja Elizabeta Spetič. Komu naj verjamem? Sledi podpis Op. ur.: Primorski dnevnik objavljeno vest lahko samo potrdi. O informacijskih virih Izvesti/ pa naj se izreče njihovo uredništvo. Zahvala za uspeh človečanske akcije Družina Nicheli iz Naselja sv. Nazarija na Proseku se iskreno zahvaljuje vsem domačinom, ki so prispevali denar za zdravljenje 7-letnega Lorenza Nichelija. Mali Lorenza je hudo bolan in je trenutno na zdravljenju v Parizu. Domačini iz Naselja sv. Nazarija, s Proseka in Kontovela so v ta namen v kratkem času zbrali več kot šest milijonov lir. Marjan Kravos v ljubljanski Mali galeriji Po uspelih razstavah v Kraški hiši in Ajdovščini odpira tržaški slikar in grafik Marjan Kravos novo razstavo. V ljubljanski Mali galeriji bo dal namreč drevi na ogled okrog 20 svojih grafik novejšega datuma, predvsem dela iz njegovega ciklusa o kvadratih. Kravosovo razstavo bodo v Ljubljani odprli drevi ob 20. uri. Poziv k solidarnosti A. M. je 18-letna študentka iz Izole, ki je po prometni nesreči postala hroma. Huda poškodba je ni odvrnila od Višje šole za jezike, ki jo redno obiskuje v Kopru. Pot pa je zanjo polna težav, saj je priklenjena na voziček in za prevoz povsem odvisna od sorodnikov. Da bi se osamosvojila, bi A. M. rada kupila posebno prirejeno vozilo, s katerim bi se sama vozila v Koper. Bi ji naši bralci lahko priskočili na pomoč? Kdor želi, lahko nakaže solidarnostni prispevek na njeno hranilno knjižico št. 801404, ki jo je odprla pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah. »Linea« obvešča cenjene stranke da je v teku RAZPRODAJA moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80% TRST ■ ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 Obv. občini 1/7/88 Glasbena zadruga Ars nova, Novi tržaški teater pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina priredita v četrtek, 14. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH Š KO VAČE Karst Brothers v petek, 15. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH OPROSTI, NE JURIŠ? gledališča razstave Grad sv. Justa Nocoj ob 21.30 bo na sporedu opereta DEŽELA ZVONČKOV. V glavni vlogi Sandro Massimini, ki je tudi režiser. Jutri ponovitev ob isti uri. 14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88. Cirkus Orfei Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in 21.45 se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti. kino V Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m. V tržaški Občinski galeriji je na ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA. V galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO. ARISTON - 21.30 II cielo sopra Berlino, fant., Fr. 1987; r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Solveig Dommartin, Peter Falk. EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Arancia meccanica, fant. ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel, □ □ EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher VValken. NAZIONALE I - 17.00, 22.00 Come ama-re tre donne, renderle felici e uscir-ne vivi. Za vsakogar. NAZIONALE II - 18.00, 22.00 American way - I folli delTetere. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Le sado-torture di Ani, porn., NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be. PENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Colors -Colori di guerra, akc., ZDA; r. D. Hop-per; i. S. Penn, R. Duvall. MIGNON - 17.00, 22.15 Secondo Ponzio Pilato, kom. LJUDSKI VRT - 21.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih;! i. Barbra Strein-sand, Richard Dreyfuss. EDEN - 16.00, 20.00 LJnsaziabile Lilli Čarati Ul., pom., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 17.00, 22.00 Ironvveed, i. Ma-ryl Streep, Jack Nicholson. LUMIERE FICE - Danes zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 La signora e il marinam, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729. SKGZ obvešča, da bodo uradi odprti od 8. do 14. ure. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00. koncerti Verdi Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KL1VIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice premiero Dostalove operete KLIVIA, ki bo prihodnji petek ob 20.30. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Laridi. V soboto ob 20.30 sedma predstava Straussove operete NETOPIR. včeraj - danes Danes, TOREK, 12. julija 1988 MOHOR Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 3.24 in zatone ob 20.26. Jutri, SREDA, 13. julija 1988 HINKO PLIMOVANJE DANES: ob 3.45 najnižja -62 cm, ob 10.42 najvišja 29 cm, ob 15.36 najnižja -3 cm, ob 21.09 najvišja 43 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,4 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Debora Ovsec, Fulvia Belladonna, Chiara Croce, Mara Zaffara-na, Piero Marži, Sara Carboncini, Jasmin Pečar, Daniel Malalan. UMRLI SO: 88-letna Augusta Vouk, 81-letna Anna Furlan, 75-letna Regina Trivisano, 89-letna Anna Mattes, 85-letni Callisto Gon, 70-letni Alberto Lobba, 66-letni Angelo Todisco, 84-letna Amalia Gojca, 74-letna Cecilia Spallucci, 66-letni Ubaldo Križman, 56-letna Elda Ellero, 77-letna Vittoria Perischutti, 69-letna Gi-useppina Carpani, 64-letna Laura Trevi-san, 81-letna Agostina Dassovich, 79-let-na Antonia Busan. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. julija, do sobote, 16. julija 1988 Dnevna služba - od 8.20 do 19.30 UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dell lstria 18. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. dell lstria 18. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271.124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V soboto, 9. t. m., je na tržaškem konservatoriju G. Tartini" z odliko diplomirala iz klavirja BEATRICE ZONTA (razred prof. A. Rojc) Svoji gojenki in profesorju iskreno čestita Glasbena matica SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE^ Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM danes, 12. t. m. - MAČKOLJE jutri,13. t. m. - DOLINA v četrtek, 14. t. m. - ZABREŽEC oMUTb banca di creditd di trieste BLIKd tržaška kreditna banka _________mali oglasi J OSMICO ima odprto Mario Milič, Rep" nič št. 39. NA OPČINAH, pri Kvrtičevih je odprta osmica. Vabljeni! OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač" koljah - Križpot št. 84. Toči črno in belo vino. OSMICO ima ' Duhtar" v Saležu in vab1 vse na obisk. PRI BIBČEVIH v Križu je odprt kmečki turizem. Točijo belo in črno vino. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu-Toči sortirana bela vina in teran. ŠTUDENTKA bi rada sledila pri študiju v prihodnjem šolskem letu petkrat tedensko ob odsotnosti staršev dijakinjp nižje in višje šole. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro j "Študentka". PRODAM pritikline za avtomobil fia* uno: sedežne prevleke, zunanje vzvrat- | no ogledalce za desno stran ter dodatne zasteklitve za sprednja vrata. Tel-0481/520484. PRODAM peugeot 205 junior, letnik 1987, prevoženih 16.700 km. Za informacije tel. 200512 v večernih urah. PRODAM nova aluminijasta vrata, mere: višina 1,05 m x širina 1 m. Tel. 281920- PRODAM motor aprilia ETX 350 v zelo dobrem stanju. Prevoženih 13.000 km, letnik 1986, za 4.000.000 lir. Tel. 220676- GORIŠKA komercialna firma išče urad-nika/co z večletno prakso v zunanji trgovini. Zahteva se znanje srbohrvaškega in angleškega jezika, poleg italijanskega in slovenskega. Pismene ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro 'Zunanja trgovina ". V JUGOSLAVIJI, 2 km od mejnega prehoda Gorjansko, prodajamo zazidljivo zemljišče 5.500 kv. m z obstoječim vikendom. Tel. 44294. STANOVANJSKA ZADRUGA išče interesente za nakup vrstnih hiš v Gorici po izredno ugodni ceni. Tričetrtinsko posojilo na vrednosti hiše, 5-odst. obrestna mera v 20 letih. Informacije tel-0481/31120. CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene stranke, da bo zaprta od 18. julija do 22. avgusta. PEKARNA ČOK/KRIŽNIČ na Opčinah, Narodna ul. 57, išče pekarskega vajenca. Tel. na št. 213645 ob delovnem času. V JADRANOVU - 5 km po Kraljeviči ' si lahko rezervirate svoj vikend ah daljše letovanje v lepem, mirnem okolju, z razgledom in kristalno čistim morjem, v enoposteljnih, dvo- ali tri-posteljnih sobah če telefonirate od 21-do 22. ure vsak dan na št-003851/797102 - Marija Suvajac, Puh Perčin 1 ali v Trst tel. št. 820630 od 13, do 14. ure. UGODNO PRODAM nov štedilnik, 25.400 kal, za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800. FANT, ki obiskuje strokovno zidarsko šolo, išče delo za poletno prakso. Tel-v jutranjih urah na št. 774912. prispevki V hvaležen spomin na Stanka Andol-ška darujejo Filip, Marjan, Vinko in Sonja 60.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Franca Guliča darujejo Mari, Zora in Milo z družinam1 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Ninija Tretjaka daruje družina Košuta (Križ 38) 10.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Ninija Tretjaka daruje Mimi Dovšak 15.000 lir za ŠD Vesna ih 15.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob pok. Laure Čok darujeta Ada in Marjan Conč 10.000 din za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. KUBA od 5. do 17. avgusta Cena 1.878.000 lir vključuje polne penzione, oglede, ekskurzije in spremstvo. Vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. z« TURČIJO od 24. julija do 4. avgusta je na razpolago še nekaj mest. Cena 925.000 lir. 11. 7. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling.. Danska krona____ Grška drahma .. Kanadski dolar .. 1352.— Japonski jen................... 9,50 738.— Švicarski frank .............. 888.-— 218.— Avstrijski šiling............. 104,80 655.— Norveška krona ............. 202.— 35.— Švedska krona................. 212.-' 2290- Portugalski eskudo.............. 8,50 1970.— Španska peseta................ 10,50 192.— Avstralski dolar ............ 1030.-— 8,50 Debeli dinar.................... 0,52 1080- Drobni dinar.................... 0,52 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Poletje v senci kokosove palme Kokosov oreh nedvomno odigrava vlogo glavnega junaka v poletnem showu, ki se je začel prejšnji petek na RAI 2. "Veliki koščičasti sad" (tako ga namreč označi slovarsko geslo) predstavlja nekakšen začetek in konec tega varieteja, ki se v glavnem odvija okoli cele vrste lažjih igric z občinstvom v studiu in seveda s tistim občinstvom, ki se je (in se še bo) odločilo, da preživi poletne petkove večere v fotelju pred televizijskim ekranom. Variete je nakakšna mešanica med klasičnim televizijskim showom in Prav tako televizijskim kvizom. V njem se pojavljajo kar se da tipične figure za tovrstno oddajo: privlačna, tokrat pa tudi široko razgledana in (skoraj) nezmotljiva voditeljica sporeda, skupina nekoliko koketnih, vsaka-kor pa za (moško) oko prijetnih plesalk in za nameček še vrsta uglednih gostov iz vrst komičnih igralcev, gledališčnikov in glasbenikov. Podatkov je kar precej. Komur pa še ni jasno, o čem govorimo, lahko povemo še naslov tega najnovejšega "ek-ranskega" izdelka druge italijanske televizijske mreže, namenjenega predvsem poletnemu oddihu, razbremenitvi in razvedrilu pred TV zaslonom. Še sedem petkov zapovrstjo, prva oddaja je namreč že za nami, bo ob 20.33 na vrsti Cocco! (Kokos!). Variete vodi Gabriella Carlucci, ki se na zgornji sliki nastavlja fotografu s skupino lepotic. "Avtorsko pravico" si prilaščajo trije dokaj znani stvaritelji raznih televizijskih varietejev, in sicer Ugo Porcelli, Alfredo Cerruti in Ar-noldo Santoro, znani že po popularni Arborejevi zimski oddaji Indietro tut-tal Prav zato se nam lahko skoraj upravičeno vsiljuje misel, da niso morda lepotice na zgornji sliki poletna različica Arborejevih "putk"! Kakorkoli že, sami avtorji priznavajo, da je variete nalašč zasnovan na dokajšnji poletni neresnosti in lahkotnosti... Kot uvodna poslastica Kokosa pa se predstavlja krajši satirični poseg Ric-carda Pazzaglie, ki poletno razpoložen v treh minutah komentira najrazličnejše dogodke. ■ J Pripravlja: iztok Jelačin nedelja ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Tako se nam predstavlja lestvica vroče deseterice po tednu pasje vročine: Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 5 3 1. Eddy Grant - Gimme Hope Jo'anna 7 1 2. George Michael - One More Try 12 4 3. Sade - Love Is Stronger Than Pride 15 2 4. Billy Idol - Hotln The City 8 5 5. Prince - Alphabet Sl. 12 6 6. Boy George - Live My Life 18 7 7. Inxs - Need You Tonight 15 8 8. Morrisey - Suedehead — — 9. Pink Floyd - On The Turning Away — — 10. Michael Jackson - D/rty D/ana Vročina na lestvici dosega že take razsežnosti, da bo potrebno prav kmalu oklicati obsedeno stanje. V nedeljo ste zanesljivo ugotovili, da je mogoče deseterico poslušati le še v senci. Sicer pa je položaj tako ali drugače vnetljiv, Vrh so zavzeli tisti, ki jih pred mesecem dni sploh še ni bilo blizu. Stara garnitura očitno predaja položaje, vendar se navzgor potijo med mladimi predstavniki tudi zgodovinske znamenitosti. Dame in gospodje, plastikarji in metalci... Pink Floyd imajo poleti '88 svoj hit! Če bi to pripovedovali svojim staršem, ko ste jih komaj spoznali, vam ne bi verjeli, zato pa si lahko zdaj privoščite, da vsaj za eno pesem (štiri minute) zakopljete družinsko sekiro in z ramo ob rami zaužijete dozo instant zvezdnega prahu. Druga novost, ki ogroža mir na fronti Sever-Jug je Michael, ki se znaša nad Diano. Edina packarija je v tem, da pri vsem skupaj mastno zasluži. Sicer pa ni edini, kajti na trgu delovne sile je povzročil preplah tudi Alen, ki je svoje radijsko orožje začasno zamenjal z novim dee-jayem. Več o njem boste izvedeli v naslednjem nadaljevanju. Še predlogi... Cheap Trick (The Flame), Bruce Hornsby and The Range (The Valley Road) in Bros (When Will I Be Famous). K---------------------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................. Naslov:..................................................................... Glasujem za:................................................................ Moj predlog:................................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. današnji televizijski in radijski sporedi m RAI 1 RAI 2 DN RAI 3 RTV Ljubljana 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Portomatto (2. del) 14.15 Film: Voglio essere tua (dram., ZDA 1951, r. R. Stevenson, i. R. Mitchum in Ava Gardner) 15.25 Risanka: Moncicci 16.00 Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi 17.00 Nad.: II grande oceano di capi-tan Cook (2. del) 17.45 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.10 Film: Seduzione mortale (dram., ZDA 1953, r. O. Preminger, i. R. Mitchum in J. Simmons) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarec: Kvark 21.10 Nadaljevanka: Sfida segreta (r. Peter Carter, i. Michael York, David Niven, 1. del) 22.45 Dnevnik 22.55 Koncert: Salvatore Accardo izvaja Mozartove Sonate 23.25 Dok.: Sodobni umetniki 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nadaljevanka: La freccia nera. 11.50 Nadaljevanka: Bel Ami (r. Sandro Bolchi, i. Corrado Pani, Raoul Grassilli, 2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delhestate (vodi Marta Flavi, r. Salvatore Baldazzi) 16.45 Film: Llsola dei pirati (pust., Fr. 1957, r. Robert Darene, i. Franco-is Perier, Jean Lefevre) 18.25 Rubrika iz parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik,, šport 20.30 Film: Un uomo chiamato cavallo (vestern, ZDA 1970, r. Elliott Sil-verstein, i. Richard Harris, Ju-dith Anderson) 22.30 Dnevnik - kratke vesti 22.45 Zabavna oddaja: Videocomic 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia 0.30 Glasbena oddaja: Umbria jazz '88 - Milton Nascimento Band 13.45 Kolesarstvo (prenos iz Kalabrije) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Brahmsa 15.40 Kolesarstvo: Tour de France 16.45 Variete: Las Vegas 75 anni! 18.15 Speciale Afro Jeans 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00' Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej - Drobci (pripravili Maria Letizia Gambi-no, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgi-ni, Paolo Luciani) 20.00 Izobr. oddaja: Scenogragrafija v filmskem delu (6. del) 20.30 Nanizanka: Professione pericolo - Honolulu che passione 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: La settima alba (dram., ZDA 1964, r. Lewis Gilbert, i. William Holden, Susannah York) 23.25 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Glasbena oddaja: Pink Floyd v Pompejih 17.05 Video strani 17.20 Poletna noč (pon.) 18.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kako umijemo vodo 18.50 Otr. oddaja: Banane prihajajo 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Oddaja o kulturi: Osmi dan 20.45 Festival jazza: Montreux 87 -koncert črnske glasbe in bluesa (Med izvajalci, ki jih bomo lahko slišali, so tudi ben E. King, James Catton, Blues Band, Cur-tis Mayfield in B. B. King.) 21.45 Dnevnik 22.00 Poletna noč, vmes nemška nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (21. del) 0.30 Informativna oddaja za tujce 0.35 Nanizanka: Nenavadne zgodbe -Zabava (po povesti Douga Morgana, r. Giles Poster, i. Robert Morley, Joyce Redman) 1.00 Video strani (iP| TV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Šport: nogomet, Superpokal Amerike (pon.) 15.30 Šport: kolesarstvo, Tour de France (etapa Belfort-Besancon, neposredni evrovizijski prenos iz Besancona) 18.00 Športna oddaja: Juke box 18.30 Kronike in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: VIDEM — Nadaljujejo se pogajanja med strankami NABREŽINA — Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja tečaj za kamnoseke TRST — Dvanajst slikark na Gradu sv. Justa 19.30 TVD Stičišče 20.30 Šport: nogomet, polfinalno srečanje za Superpokal Amerike 22.30 TVD Novice gj CANALE5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore 11.00 Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Ti amo ancora (kom., ZDA 1940, r. W. S. Van Dyke, i. Myrna _ L°y) 17.00 Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano 18.30 Kvizi: Tuttinfamiglia, 19.10 Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito 20.30 Nanizanki: Dallas, 21.30 II profumo del successo 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Film: II nostro agente all Avana (krim., VB 1960, r. Carol Reed, i. Alec Guiness, Buri Ives) 110 Nanizanka: Spy Force GST RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Follie per 1’opera (glas., It. 1948, r. Mario Costa, i. Gina Lollobri-gida) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Rififi internazio-nale (krim., Fr.-It. 1966, r. Denys De La Patelli-ere, i. Jean Gabin) 22.15 Film: La Certosa di Parma - Amanti senza speranza (dram., Fr. 1947, r. Christian Jac-que, i. Gerard Philipe, Renee Faure) 23.35 Nanizanki: Petrocelli, 0.30 Vegas TELEPAPOVA 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide 22.30 Glasbena oddaja: Not-te Prince ! IT ALI A 1________ 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il signore delle tenebre (srh., ZDA 1972, r, Števen Spielberg, i. Ralph Bellamy, Jeff Corey) 21.55 Film: La fortezza (fant., ZDA 1983, r. Michael Mann, i. Glenn Scott, Gabriel Byrne) 23.45 Nanizanka: Switch 0.45 Film: La soldatessa alle grandi manovre (kom.; It. 1978, r. Fer-nando Cicero, i. Renzo Montagnani, Edwige Fenech) ^ TELEFRIULI 13.00 Dok.: Zvok in slika 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nadaljevanka: Lhsola del gabbiano 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kviz: Caccia al premio 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storia nel-la prateria 1.00 News dal mondo teleouattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.3Q Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Simf. orkester RTV-Lj ; 11.45 Pol-dnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas harmonike; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (5. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00,19.00, 21.00, 22.00,. 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Novosti naše diskoteke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani;. 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Zabavna glasba; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Knjige v izložbi; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Arenaturist; 18.30 Musič Business-, 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val. Na nižji šoli 14 od sto dijakov zavrnjenih Šolski sindikat zaskrbljen zaradi izidov na slovenskih šolah Še nekaj prostih mest za seminar v Laškem Na zadnji seji goriškega tajništva Sidnikata slovenske šole so preučili nekatera pereča vprašanja, ki v tem trenutku zanimajo šolnike ter vso slovensko šolsko stvarnost, torej vso javnost pri nas na Goriškem. Šolniki so ocenili večmesečno protestno gibanje, ki je privedlo do stavk in bojkota ocenjevalnih sej, tako pri nas kot v vsej državi. Čeprav niso docela zadovoljni z rezultatom, doseženim v Rimu med šolskimi sindikati in vlado, še zlasti kar zadeva normativni del pogodbe, so slovenski šolniki sprejeli pogodbo, tako kot velika večina drugih šolnikov v Italiji. Tako se je tudi na slovenskih šolah pouk zaključil normalno. Šolski sindikat pa je zaskrbljen z rezultati na slovenskih šolah. Zaskrbljen je, ker je bilo v prvih dveh razredih slovenske nižje srednje šole kar 14 odstotkov dijakov zavrnjenih. Negativne ocene so bile predvsem kar se tiče znanja slovenskega jezika, kar pogojuje učenje in uspehe tudi v drugih predmetih. Vodstvo šolskega sindikata je mnenja, da bi bilo treba podrobno preučiti to problematiko in ji najti pravilno rešitev, saj vse to utegne imeti hude posledice za vso našo šolo. To še zlasti v trenutku, ko imamo manj vpisanih v vseh, torej tudi v naših šolah. Na seji šolskega sindikata pa so govorili tudi o seminarju, ki ga Zavod za šolstvo Slovenije prireja za naše šolnike od 28. avgusta do 3. septembra v Laškem. Za Goričane je na voljo deset mest. Še nekaj jih je prostih. Zaradi tega Sindikat vabi zainteresirane go-riške učitelje in profesorje naj se odbornikom javijo čimprej, po možnosti še do konca tega tedna. Zastopniki sindikata so sicer nezadovoljni s časom priredbe seminarja, saj bi bili nekateri morali v prvih septembrskih dneh že biti v šoli. Na Zavodu za šol- stvo so zahtevali, da bi morali v bodoče za take seminarje določiti druge dneve, v katerih nimajo profesorji ter učitelji dela na šoli. Vojaka v zaporu zaradi hašiša Goriški karabinjerji so preteklo noč aretirali zaradi nedovoljene posesti mamil dva mladeniča, in sicer 20-let-nega Renata Zanagaja iz Piove di Sac-ca (Padova) in 20-letnega Luco Barzo-na iz Legnara (Padova), ki trenutno služita vojaški rok v kasarni Pecorari. Preteklo noč je izvidnica karabinjerjev opazila sumljiv avtomobil, ki je zavil po cesti proti Kalvariji. Kara-' binjerji so nemudoma dohiteli avtomobil ter primorali voznika, da se je ustavil. Po temeljitem pregledu so v avtomobilu našli kar 306 gramov hašiša. Poleg aretirane dvojice vojakov sta bila v avtomobilu še druga dva vojaka. Njuna usoda bo Znana, ko bo go-riško državno pravdništvo izvedlo vse potrebne preiskave. V zadnjih mesecih so policija in karabinjerji poostrili nočne preglede, ker se je baje po številnih kasarnah zelo razširila uporaba mamil, predvsem hašiša. Truplo moškega našli v stanovanju Včeraj so v lastnem stanovanju v Ul. Carducci 54 našli truplo 54-letnega Maria Moncara, znanega goriškega trgovca. Truplo pokojnika so odkrili približno ob 11. uri. Domnevajo, da gre za samomor. Policija bo poročilo o tem izdala šele jutri. Kosci in kosice v Gabrjah Iz leta v leto se vedno več radovednežev zbere na travniku v Gabrjah, da sledi tekmi koscev. Morda temu pripomore radovednost kako se bodo v tem odrezali župani, morda pa tudi želja videti kako so se kmetje nekoč trudili, in ponekod se še trudijo. Več sto ljudi je v nedeljo proti večeru gledalo te tekme na travniku ob glavni cesti, po kateri so se z bližnjih kopališč domov vračali zagoreli Goričani. Marsikdo se je ustavil, tako da je tudi na državni cesti bilo precej parkiranih vozil. Največ zanimanja so seveda vzbudili resnični tekmovalci, kosci šestih skupin, ki so prišle iz različnih krajev. Vsak tekmovalec je moral pokositi svoj kos travnika. V vsaki skupini so bili trije kosci. Ko je prvi pokosil svojo »parcelo« je lahko sledil drugi. Tekmovali so štafetno. Komisija (Salomon Tomšič, Viljem Zavadlav, Stanko Petejan in Mirko Markovič) je ocenila klepanje, način košnje, hitrost košnje ter seveda čistost košnje. Publika je seveda videla le tiste, ki so pred drugimi končali svoje delo, ni pa ugotavljala vseh drugih točk. Zmagalo je moštvo iz Sovodnja pri Škofji Loki (Stane Kavčič, Maks Rupnik in Filip Klemenčič). Na drugo mesto so se plasirali Gabrci (Anton Devetak, Drago Malič in Gino Kodermac), na treje pa kosci z Banjšič (Izidor Žbogar, Ivan Bremec in Milivoj Ipavec). Četrti so bili Sovodenjci (Frančka Kovic, Ivo Gulin in Slavko Gulin). Na petem mestu je bilo moštvo zbora Rupa-Peč (Ivo kovic, Joško Marušič in Mirko Goljevšček). Zadnji pa so bili kosci iz Krmina (Aldo Russian, Giorgio Skocaj in Luciana Kristančič). Pomerile so se tudi kosice. Zmagala je Marija Marušič, za njo so se enakovredno plasirale Elena Marvin, Anica Žbogar, Vlasta Bremec in Marija Černič. Največ smeha in zabave pa je bilo takrat ko so se dela na ne prav zahtevnem travniku lotili župani: domači Primožič, goriški Scarano, števerjanski Humar, novogoriški Bevčič in Zofi iz Moša. Zagrajski župan Zilli, ki je lani tekmoval, je previdno stal ob strank trdeč, da ga boli hrbet. Sicer pa se je bilo treba kar bati, ker so župani kose nevarno vihteli. Kaj ko bi »pokosili« kakega političnega nasprotnika? Zmaga ni bila prisojena, pa čeprav sta se najbolje odrezala domači in števerjanski župan. Goriškemu in novogoriškemu pa so (ob protestih publike) pomagali kleparji in... tudi kosci. Spominskih kolajn in dobrega vinca ter pečenih piščancev pa je bilo zatem dovolj na prireditvenem prostoru šag-re v Gabrjah, ki jo je tudi letos uspešno izpeljalo domače kulturno društvo Skala. Policijska postaja v Gradežu Goriška kvestura je v Gradežu odprla policijsko postajo. Ta bo poslovala le v poletnih mesecih, ko je v tem kraju veliko turistov. Policijska postaja je v Ulici Marchesini 47. V primeru potrebe policiste pokličemo na telefonsko številko 0431 - 83412. Dnevniki z rahlo zamudo Ni da bi se vsak dan zgodilo, da se sredi križišča »srečata« karabinjersko vozilo ter dostavno vozilo za prevažanje časopisov. Pa se je. Včeraj zjutraj nekaj pred sedmo uro je na križišču pred sodnijošoferka dostavnega vozila, ki je bila pravkar odložila zavoj časopisov v prodajalni v Ulici 24. maja, zavila v smeri Saurove ulice. Iz Ulice 24. maja pa je takrat prihajal karabinjerski kombi. Vozili sta trčili. K sreči sta vozili počasi, tako da ni bilo večje škode. Dnevniki pa so bili nekaterim prodajalnam dostavljeni z majhno zamudo, saj. je razdeljevalna agencija za to poskrbela z drugim vozilom. XXVII. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA ”C. A. SEGHIZZr SODELUJEJO DRŽAVE: Argentina, Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Anglija, Jugoslavija, Norveška, Poljska, Zvezna republika Nemčija, Švedska, Madžarska, ZSSR, Italija. PROGRAM: PEVSKI ZBORI sreda, 13. julija ob 20.30 GORICA POLIFONIJA: Dvorana Unione Ginnastica Goriziana četrtek, 14. julija, ob 16.00 in 20.30 od 13. do 16. julija 1988 petek, 15. julija, ob 16.00 FOLKLORA: sobota, 16. julija, ob 9.00 in 15.30 NAGRAJEVANJE IN KONCERT NAGRAJENIH ZBOROV: petek, 15. julija, ob 20.30 - polifonija VSTOP PROST sobota, 16. julija, ob 20.30 - folklora (vstopnina za en večer 8.000 lir - za dva večera 12.000 lir) V sejni dvorani Espomega posvet o zborovskem petju Včeraj se je pričel v sejni dvorani sejmišča Espomego v Gorici 19. tridnevni posvet o zborovski glasbi, ki ga prireja društvo Seghizzi. Posvet, ki je na sporedu v dneh pred tradicionalnim tekmovanjem pevskih zborov, je letos posvečen pedagogiki in didaktiki poslušanja v bazični glasbeni vzgo- Številne udeležence posveta, ki so v glavnem glasbeni delavci, so včeraj pozdravili goriški župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta, deželni odbornik Brancati ter glavni mentor pevskega društva Seghizzi Vezil. Ta je med drugim tudi dejal, da ni bila letošnja izbira glede argumenta posveta povsem naključna. Omenil je, da imajo namreč glasbeni vzgojitelji na razpolago preskromno izbiro primernega čtiva. Pozdravnim govorom so sledila predavanja nekaterih znanih glasbenih delavcev. Danes se bo posvet nadaljeval. Od jutri zaprta Svetogorska ulica Od jutri 13. julija dalje bo zaprta vsemu prometu Svetogorska ulica zaradi cestnih popravil. Občinska uprava bo namreč poskrbela za novo asfaltiranje cestišča, istočasno bodo uredili tudi pločnike. Ulica bo zaprta, dokler ne bodo delavci zaključili prepotrebnih popravil. ■ Na Vrhu v kulturno-športnem središču Danica bo drevi ob 21. uri posvet vaščanov. Sklicuje ga sovodenj-ska občinska uprava. Govorili bodo o krajevnih vprašanjih. ■ V Sovodnjah bo še danes zvečer ples, ki ga prireja Mladinski odsek domačega kulturnega društva. Za zabavo bo poskrbel D. J. Net Work. Vstop na plesišče prost. ______________kino________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Milagro«. VITTORIA 17.30-22.00 »II peccato prefe-rito«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Morilsko poletje«. DESKLE 19.30 »Most, ki ne vodi nikamor«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405. POGREBI Danes v Gorici ob 12. uri Maria Zuzzig vdova Furlan iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v cerkev v Podturen in na glavno pokopališče. Ob 60-letnici fašističnega nasilja Goriška Zadružna zveza in njen nasilni razpust Marko Waltritsch 2. Najprej je bilo treba dodati prvotnemu, izvirnemu slovenskemu še italijanski naziv, kmalu zatem sta bila oba jezika enakopravna, končno slovenski naziv izgine. Enako se je zgodilo s slovenskimi osebnimi imeni, ki so iz uradnih aktov izginila, namesto njih pa se pojavlja uradna oblika v italijanskem jeziku. A vse to je bilo le v zunanjih oblikah izražanja. Posojilnice in zadruge so morale sestavljati tudi letni obračun in tega so, po novem, v drugi polovici dvajsetih let, sestavljali izključno v italijanskem jeziku ter tiskane dolžnostne izvode pošiljali sodišču in nadzornemu emisijskemu zavodu v pretres. Notranje poslovanje teh posojilnic in zadrug pa je ostajalo še nadalje slovensko, o čemer smo se lahko prepričali med listanjem po nekaterih ohranjenih zadružnih knjigah. V njih so do konca dvajsetih let, vendar ne povsod enako, kar še enkrat dokazuje, da ni bil pritisk povsod enak, zapisniki še vedno samo v slovenskem jeziku. V tridesetih letih najdemo dvojezično sestavljene zapisnike. Na prvem mestu je spočetka slovenski tekst, sledi italijansko besedilo. Kmalu najdemo v zapisniku najprej italijanski tekst, šele zatem slovenskega. V drugi polovici tridesetih let pa je bil zapisnik povsod sestavljen izključno v italijanščini. Enako je bilo tudi z vso drugo dokumentacijo zadrug. Tudi v hranilnih knjižicah so datumi, razlogi operacij in vse drugo napisani samo v italijanskem jeziku, da o žigih, uradnih dopisih, naslovih na najrazličnejših dokumentih sploh ne govorimo. Do preokreta je prišlo šele po septembru 1943, ko so spet v takrat še obstoječih zadrugah ponovno pričeli poslovati v slovenskem jeziku in to se odraža tudi v zadružnih knjigah in dokumentih. V takem vzdušju so torej sredi dvajsetih let fašisti pripravili vse, kar je bilo potrebno za uničevanje vsega slovenskega. V takratnem časopisju, še zlati v glasilu posoške fašistične stranke La Voce dellTsonzo, beremo v skoro vsaki številki zmagoslavna poročila o "povratku priimkov v njihovo prvotno italijansko obliko". Taka je bila uradna razlaga za nasijno ali oportunistično poitalijančevanje priimkov. Prizadeti so bili seveda predvsem Slovenci, priimek pa so morali spreminjati tudi Furlani in ljudje, ki so imeli nemške ali druge, n. pr. češke, madžarske, poljske, hrvaške priimke. Kdor se ni takrat vdal, je pač moral občutiti fašistično oblast na najrazličnejše načine, tudi tako, da ni dobil nobene službe, da mu niso dali delavske knjižice. V nekaterih razpisih javnih služb, ki so bili objavljeni v tedanjih listih, še zlasti v uradnem Foglio annunzi legali, je jasno napisano, da se v službo sprejmejo le državljani, ki so včlanjeni v fašistično stranko. Izkaznica je bila torej predpogoj, da so ljudi sprejemali v službo, in je marsikdaj bila važnejša od strokovne kvalifikacije in sposobnosti kandidata. Tako so morali tisoči spremeniti tudi svoj priimek in marsikdaj, če niso tega hoteli napraviti, so jim to vsilili fašistični podeštatje in funkcionarji na občinah. Seveda ni bil postopek povsod enak, ponekod so bolj pritiskali, drugod pa so bili bolj elastični. Veliko je bilo tudi v tem primeru odvisno od stopnje fašistične in nacionalistične zagrizenosti posameznih funkcionarjev. Temu razvoju lahko sledimo tudi po objavah o osebnih spremembah v odborih slovenskih posojilnic in zadrug na Goriškem. Fašistom je bilo na poti vse, kar je bilo slovenskega, še najbolj, če je kaka slovenska stvar uspevala. Zelo jim je bila zato na poti Zadružna zveza v Gorici in enako sorodna organizacija v Trstu. Kot smo že povedali, je Zadružna zveza v Gorici včlanjevala zelo veliko število najrazličnejših enot. Te so se v dvajsetih letih celo na novo ustanavljale. Ne beležimo več v teh letih ustanavljanja novih posojilnic, ker je bil trg tako rečeno že nasičen iz predvojnih let. Jutri odločitev o odnosu med družbama Generali in Midi RIM — Zavarovalnica Generali bo j^orala počakati do 13. julija, da bo jahko zvedela, ali ji bo francoska dr-2avna banka omogočila, da preseže desetih odstotkov delnic v druž-1)1 Midi. Jutri se bo namreč sestal Godite des etablissements de credits, ki •hora odločati o prisotnosti tržaške zavarovalnice Generali v francoskem holdingu. Predsednik družbe Generali Enrico “adone je bil doslej optimist in prepričan, da bo razsodba osrednje francoske banke ugodna njegovi družbi, kar naj bi potrdilo strateški značaj investicij grupe Generali v Franciji. J-iružba je namreč vložila v holding Midi 599 milijard lir in sedaj ima - po družitvi Midi-Axa - 8,52 odstotka del-hic. Uradno imajo Generali v sami Bolj živahno na mednarodnem trgu kapitalov PARIZ — Po znatnem skrčenju v prejšnjem letu, je v prvem letošnjem polletju mednarodni trg kapitalov izredno živahen, saj se je dejavnost povečala, kot dokazujejo podatki OECD,! kar za 24 odstotkov. Po mnenju izvedencev OECD, ki pripravljajo mesečna poročila o mednarodnem trgu kapitalov, je pojav posledica dejstva, da vsi najemniki posojil napovedujejo naraščanje obresti. Prav zato so si vsi zagotovili potrebne kapitale z izdajanjem obveznic s fiksnimi obrestmi. Po podatkih OECD so si največ mednarodnih kapitalov zagotovili ravno najemniki iz držav OECD, ki so dobili skupno 176,7 milijarde dolarjev posojil, države Vzhodne Evrope so si zagotovile 1,79 milijarde dolarjev, države izvoznice nafte 1,08 milijarde in države v razvoju 9,24 milijarde dolarjev posojil. Midi 14,48 odstotka delnic, s pomočjo partnerjev Mediobanca in Lazard pa tržaška družba nadzoruje 21 odstotkov delnic. Namen tržaške družbe je bil, da si zagotovi nadzorstvo nad francoskim holdingom, vendar razsodba pariškega sodišča ji je to preprečila, saj je na zahtevo predsednika Midi Pagezyja sodišče določilo, da ima družba Generali lahko le 10 odstotkov delnic. Proti sklepu je tržaška družba vložila priziv in zahtevala preverjanje upravičenosti nekaterih delničarjev ter imenovanje izvedenca, ki naj bi ocenil umestnost sklepov predsednika Midi Pagezyja. Vse kaže, da se bo po jutrišnjem sklepu francoske osrednje banke zadeva še razvila. Predsednik Generali Randone ne misli biti več glavni delničar družbe Midi, ostati pa hoče delničar, ki ga bodo morali upravitelji upoštevati. Predsednik Midi Pagezy pa je na zadnji skupščini delničarjev holdinga jasno pokazal, da se hoče pogajati s tržaško zavarovalno družbo. Vprašanje pa je seveda, ali bosta sedanja nasprotnika lahko dosegla sporazum in kakšna bo njegova vsebina. V pripravi zakon za ocenjevanje vpliva infrastruktur na okolje RIM — Prejšnji teden je zapadel rok, v katerem bi morale države, članice Evropske skupnosti, uskladiti svoje zakone o okolju z direktivami sveta ES. Gre za norme, ki predpisujejo, da je treba pred gradnjo nekaterih velikih javnih objektov (upepeljeval-niki, električne centrale, naprave za čiščenje, ceste itd.) pripraviti študijo o vplivu teh struktur na okolje in njegovo naravno ravnovesje. Italija je o tem vprašanju veliko govorila, kljub temu pa ni doslej ukrenila ničesar in je zamudila rok. V ostalih državah Evropske skupnosti je odnos do okolja manj pasiven. Tako je Belgija leta 1985 pripravila zakon, s katerim je dovoljenje za gradnjo vsakega večjega objekta odvisno od ocene, kako bo objekt vplival na okolje. Francija problem urejuje od leta 1976 z zakonom in z odlokom državnega sveta, Nizozemska je vprašanje okolja načela leta 1981, ostale države članice so prav tako predpisale, da je treba oceniti vpliv vseh večjih objektov na okolje, preden se sploh začne z gradnjo. Se bolj stroga je kanadska zakonodaja, po kateri morajo vpliv na okolje ocenjevati že s prostorskim načrtovanjem, ministrstvo za okolje pa izdaja osnovne smernice, ki jih morajo načrtovalci upoštevati, da bo škoda za okolje čim manjša. Italija je v zamudi. Doslej so o problemu razpravljale nekatere dežele, ki so v svojo zakonodajo vključile nekatere predpise. Tako je treba v Emiliji oceniti vpliv upepeljevalnikov na okolje, v Furlaniji-Julijski krajini vpliv upepeljevalnikov in cestnih povezav, v Lombardiji vpliv objektov, ki jih gradijo v naravnem parku Ticino. Druge dežele pa o taki normativi razpravljajo, ali je sploh še niso vzele v poštev. Poskusno bodo sedaj skušali preventivno oceniti vpliv avtoceste Firence-Bologna na okolje, pokrajina Rim pa je naročila izvedencem, naj ugotovijo, kako bo na okolje vplival odpad v kraju Malagrotta. In to je v bistvu vse. Ostalo so le načrti. Tako je ministrstvo za okolje pripravilo osnutek zakona z glavnimi smernicami o ocenjevanju vpliva na okolje, vendar o osnutku se bodo morala izreči tudi druga pristojna ministrstva. Novi zakon bi moral določiti Po predvidevanjih izvedencev organizacije FAO Ogrožen svetovni pridelek žitaric RIM — Suša, ki je močno prizadela Severno Ameriko bi lahko bila vzrok za zaskrbljujoč padec svetovnih rezerv žitaric in bi lahko povzročila pomanjkanje hrane. Tako meni mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO, ki deluje v sklopu OZN. Po oceni izvedencev FAO bodo letos na svetu pridelali skupno 1.785 milijonov ton žitaric, kar pomeni, da bo proizvodnja že drugo leto zaporedoma pod normalnim povprečjem. Suša je prizadela v največji meri pridelovalce koruze, ječmena in rži, kar pomeni, da bodo svetovne rezerve žitaric zdrknile na 310 milijonov ton, ali 17 odstotkov povprečne svetovne porabe. To je pa minimalna rezerva, ki po mnenju FAO lahko zagotovi prehrambeno varnost na našem planetu. »Ce se bodo razmere v ZDA in v Kanadi poslabšale, ali če bodo vremenske razmere tudi drugod neugodne,« piše v poročilu FAO, »bi se, lahko v letu 1988/89 še zmanjšalo razmerje med svetovno porabo in rezervami žitaric, kar bi lahko imelo zelo hude posledice za prehrambeno varnost zlasti manj razvitih in revnih držav.« Poročilo dodaja, da so številne nerazvite države prisiljene uvažati žitarice, da nadoknadijo prehrambeni deficit. Njihove rezerve so se skrčile, ker je bila leta 1987 proizvodnja skromnejša, iz istega razloga pa so se zmanjšale tudi rezerve razvitih držav. Po mnenju izvedencev bo zaradi suše letošnja žetev žitaric v ZDA najmanjša, od kar so leta 1983 ameriški kmetje drastično zmanjšali proizvodnjo zaradi suše in zaradi načrta o omejevanju obdelanih površin. Zaradi skromnih padavin pa napovedujejo korenito zmanjšanje proizvodnje tudi v Kanadi. osnovne smernice in postopke za zaščito okolja ob gradnji večjih objektov. Osnutek predvideva preventivno oceno vpliva na okolje za gradnjo hidro- in termoelektrarn, velikih infrastruktur, odpiranje rudnikov in kamnolomov, industrijskih objektov kot so železarne, rafinerije, kemijski obrati, ki škodijo okolju. Preventivne ocene so oproščeni vojaški objekti. Načrt predvideva nadalje, da bodo morali izvedenci preventivno oceniti kratkoročni in dolgoročni vpliv objekta na okolje, oceniti posledice tako med gradnjo kot ob delovanju, utemeljitev načrta in morebitne potrebne ukrepe za odpravo škodljivih posledic. Okvirni zakon naj bi nato dopolnilo ministrstvo za okolje s svojimi odloki in tehničnimi smernicami za sestavljanje preventivnih ocen. Končni sklep o ustreznosti objekta okolju pa naj bi sprejelo ministrstvo za okolje skupno z ostalimi pristojnimi ministrstvi in zainteresirano deželo. Vprašanje je, kako bodo ostala ministrstva in dežele sedaj ocenili osnutek. Ob tem je treba tudi omeniti dejstvo, da zakon štev. 833, ki je bil odobren lani, daje tudi krajevnim zdravstvenim enotam nekaj pristojnosti za zaščito okolja. Nekatere pristojnosti imajo dežele, zato je tudi vprašanje, kako bosta vlada in parlament razvozlala klopčič najrazličnejših pristojnosti, da ne bo dvojnikov ali nasprotij. Zakon o preventivnem ocenjevanju vpliva večjih struktur na okolje je nujen tudi zaradi osnutka državnega energetskega načrta, vprašanje pa je, kako bo lahko vse to usklajevalo ministrstvo za okolje s svojo šibko birokratsko strukturo. Očitno pa je, da vprašanje ni več dolgo odložljivo, in ne samo zaradi tega, ker je zapadel rok, ki ga je predvidela Evropska skupnost. Ekonomska cena vse bolj onesnaženega okolja je visoka, morebitni ukrepi pa bodo tudi po svoje vplivali na ceno gradnje raznih javnih objektov. Sodobna industrijska država pa mora imeti instrumente, da načrte oceni in uskladi z različnimi zahtevami ter potrebami. IDI : II s i:: :. TRŽAŠKA BORZA MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 8. 7. 11. 7. Uradne kotacije Generali 85110 85050 Uoyd 16000 15700 Lloyd risp 7000 7000 RAS . 41100 41450 Ras risp . 15900 15800 Sai . 16950 16800 Sai risp 7170 7100 ^ontedison 1843 1832 Montedison risp 870 870 Rirelli 2600 2570 Rirelli risp 2590 2600 Rirelli risp. nc 1550 1550 Snia 2287 2300 Snia risp 2200 2200 Snia risp. nc 1150 1100 Rinascente 4070 4135 Rinascente priv 2250 2250 Rinascente risp 2530 2550 Rfemuda 1900 1900 Rfemuda risp 1850 1850 S|p 2395 2400 SIP risp 2200 2200 Jastogi 252 250 Comau 2365 2380 8. 7. 11. 7. Fidis....................... 6120 6115 Gerolimich.................... 93 92 Gerolimich risp............... 95 94 SME ........................ 1990 2030 Štet........................ 3185 3150 Štet W 10 ................... 970 930 Štet W 9 .................... 460 433 Štet risp................... 2830 2780 Tripcovich ................. 5210 5220 Tripcovich risp. nc......... 2350 2240 Att. Immobiliari ........... 2985 2970 FIAT ...................... 9450 9410 FIAT priv................... 5960 5955 FIAT risp................... 6035 6045 Gilardini.................. 12800 12800 Gilardini risp.............. 9300 9380 Dalmine ..................... 245 230 Marzotto.................... 4710 4750 Marzotto risp............... 4500 4530 Marzotto risp. nc........... 3600 3990 NEURADNO TRŽIŠČE______________________ I. C. C. U................... 605 650 SO. PRO. ZOO................. 950 950 Carnica Ass................ 11300 11300 ___________________________11.7, spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP januar 1989 12,5% . . . 101,30 —0,15 BTP julij 1988 12,5% ............ — — BTP nov. 1988 12,5%............ 101 —0,15 BTP okt. 1988 12,5%......... 100,60 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 107,10 — CCT ECU 1982/89 14% . . . 103,70 —0,05 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 107,70 —0,09 CCT ECU 1984/91 11,25% . 109,50 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 109,80 +1,01 CCT ECU 1985/93 9% _________ 104,40 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% ... 106 +0,57 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,30 —0.19 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 107,60 +0,09 CCT april 1992 10%........... 97,20 —0,05 CCT julij 1992 IND........ 97,55 —0,05 CCT januar 1991 INO....... 99,05 —0,15 CCT julij 1993 .............. 95;30 +0,05 CCT december 1990 IND . . 99,50 —0,35 11.7. spr. % CCT februar 1991 IND 99,10 —0,15 CCT februar 1997 93,30 —0,21 CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,60 + 0,10 CCT marec 1991 IND 99,15 + 0,05 CCT nov. 1993 CV IND 96 + 0,21 CCT sept. 1993 CV IND ... 94,50 + 0,43 CCT avgust 1992 98,00 + 0,10 CCT avgust 1993 94,10 —0,11 CCT 1983/93 TR 2,5% 91,85 —0,10 CCT avgust 1988/93 IND . . 100,10 — CCT avgust 1990 IND 99,25 —0,05 CCT avgust 1991 IND 100,15 —0,10 CCT avgust 1995 IND 93,30 — CCT avgust 1996 93,25 + 0,05 CCT april 1991 IND 100,70 —0,10 CCT april 1992 97,10 —0,10 CCT april 1995 IND 92,10 — CCT april 1996 92,35 —0,05 CCT december 1990 IND . . 102 — CCT december 1991 IND . . 99,80 —0,10 CCT december 1995 IND . . 93,80 —0,27 CCT december 1996 IND . . 93,35 —0,27 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE -__________________________11.7. spr. % ^IMMKA industrija - KMETIJSTVO ^'var......................... 9500 +0,68 °uit°ni ...................... 9100 +0,35 tridania................. 4210 _ Perugina...................... 3550 —1,55 Zavarovalstvo - bančništvo________________ AHeanza Ass.................. 43500 —1,13 ^leanza Ass. risp. por. . . . 47800 +3,35 Assitalia.................... 15350 —0,83 Husoma ....................... 2300 — batina Ass. ord.............. 15000 —1,83 generali Ass................. 85000 —0,17 aalia Ass.................... 10062 —0,36 ^beille ..................... 86300 +0,34 Fondiaria spa............ 59200 —1 ^a Previdente ............... 21500 —1,82 Lloyd Adriatico ............. 15720 —1,75 Ras fraz..................... 41490 +0,99 RAS risp. port............... 15850 — toro ord..................... 18000 +0,05 jinipol priv................. 16500 +0,91 Ranca Comm. Italiana ... . 2198 —1,39 Ranco di Roma ................ 5665 +0,26 predito Italiano ,............ 1077 —0,46 mterbanca ord................ 17110 —0,23 mediobanca -................. 18480 —0,77 Rapirna industrija - cement_______________ part. Burgo ord.............. 13750 — [-'Espresso.................. 23400 —1,26 mondadori .................. 21000 +0,47 ^ondadori priv................ 8751 +1,75 Poligraf. Editoriale..... ,5200 —1,88 Cementir ..................... 2909 —0,06 Italcementi .-. ... .. 106500 ^0,37 11.7. spr. % Unicem 19200 —0,67 Unicem risp 8815 + 0,17 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2300 — Fidenza Vetrar 1000 5920 + 0,68 Italgas Mira Lanza 1855 + 0,27 40000 —0,12 Montedison 1000 1845 —0,27 Montefibre 1685 —3,10 Pirelli 2571 —1,07 Pirelli risp 2599 + 0,34 Recordati ord 7550 —0,39 Saffa 7390 —0,80 Siossigeno 24600 —2,18 Snia BPD 2312 + 3,21 Snia Fibre 1375 —0,29 Snia Tecnopolimeri 4107 + 1,91 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4135 + 1,59 Silos Genova 544 —0,54 Standa 19700 —0,45 Standa risp. port 6910 + 0,58 Alitalia cat. A 2375 —0,12 Alitalia priv 1453 + 0,69 Italcable 10620 + 0,18 SIP 2405 —0,53 SIP risp. port 2199 —0,49 Sirti 8000 — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 4875 — Tecnomasio............... 1570 +1,29 Bastogi ................. - 250 . —0,79 11.7. spr. % Bonifiche Siele ............. 25300 —0,55 Bonifiche Siele risp...... 8525 +0,64 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5539 +1,53 CIR risp...................... 5460 +1,29 Cofide........................ 5435 —0,27 Comau Finanziaria ............ 2380 +0,63 Editoriale SpA ............... 2865 — Euromobiliare ................ 6300 +3,44 Ferruzzi Agric................ 1431 +0,06 Fidis......................... 6115 —0,08 Fimpar ....................... 1210 —0,81 Finarte ...................... 3140 —0,78 Fiscambi Holding.............. 6290 — Fiscambi risp................. 1835 —0,81 Fornara ...................... 2315 —1,48 Gaic ........................ 29500 —1 Gemina........................ 1322 —0,60 Gemina risp................... 1285 +1,58 Gerolimich...................... 92 —1,07 Gerolimich risp. port..... 93,75 —0,26 IFI priv..................... 16600 +0,30 IFILfraz...................... 3320 —0,59 IFIL risp. port. fraz......... 1968 —0,55 Iniziativa Meta.............. 10290 —0,38 Iniziativa Meta risp.......... 3640 +0,13 Italmobiliare............... 106000 — Pirelli & C................... 4510 —0,11 Riva Finanziaria ............. 9580 — Sabaudia Finanziaria .... 1770 +1,08 Sabaudia risp. nc ............ 1032 —1,71 Saes.......................... 1563 — SME .......................... 2045 +3,07 SMI Metalii................... 2097 —0,14 SMI risp...................... 1800 — SOGEFI........................ 4480 —0,44 Štet.......................... 3194 +0,15 Štet risp. port 1 .. . . ' 2778 —0,43 11.7. spr. % Tripcovich 5220 + 0,19 Tripcovich risp. nc 2240 —4,68 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2969 —0,53 Calcestruzzi 10279 + 0,77 Cogefar 4940 —1,21 Del Favero 3950 + 0,76 Grassetto SpA 8900 —1,11 IMM Metanopoli 1066 + 0,09 Risanamento Napol!. . . . 15420 + 0,06 Vianini 2959 —0,70 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2300 + 1,32 Danieli & C 5190 —1,14 Data Consyst 8755 + 0,06 Fiar SpA 13750 — Fiat ord 9420 —0,64 Fiat priv 5974 —0,43 Fiat risp 6060 — Franco Toši 16200 + 0,62 Gilardini 12560 —1,79 Magneti Marelli 2884 + 3,33 Merloni 1560 + 0,64 Necchi ord 2486 + 0,28 Olivetti ord 9851 —0,09 Olivetti priv. 5870 —0,05 Pininfarina 8710 + 0,23 Rodriguez SpA 9900 — Safilo 5600 — Safilo risp 5400 — Saipem 2000 —2,91 Saipem risp 2060 + 3 Teknecomp 1190 + 0,25 11.7. spr. % CCT ECU febr. 1994 ........... 103,60 —0,05 CCT ECU maj 1994 ................. 95 — CCT EFIM avg. 1988 IND . . 100 — CCT ENI avg. 1988 IND ... 100,20 — CCT februar 1991 IND_______ 102,05 +0,10 CCT februar 1992 IND ... . 98,65 +0,10 CCT februar 1992 9,8% ... 100 — CCT februar 1995 IND_______ 97,90 — CCT februar 1996 ......... 94,70 — CCT februar 1997 IND_______ 93,65 +0,27 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 103 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,70 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,50 —0,05 CCT januar 1991 IND....... 102 —0,10 CCT januar 1992 IND....... 99,80 —0,05 CCT januar 1992 11% .... 100,75 — CCT januar 1996 ............... 94,65 —0,11 CCT januar 1996 CV IND . . 96 —0,52 CCT januar 1997 IND ...... 93,80 — CCT januar 1995 IND....... 92,55 +0,05 CCT januar 1996 IND....... 93,35 —0,16 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,05 +0,10 CCT jul. 88 EM 83 IND_____ — — CCT julij 1990 IND ...... . 99,60 +0,15 CCT julij 1991 IND........... 100,35 — CCT julij 1995 IND........ 95,10 —0,05 CCT julij 1996 ................... 94 — CCT maj 1991 IND.......... 100,65 — CCT maj 1992 .................. 95,90 — CCT maj 1995 IND.......... 92,15 —0,11 CCT maj 1996 .................. 92,25 —0,05 CCT maj 1997 IND.......... 92,50 — CCT marec 1991 IND........ 100,55 —0,10 CCT marec 1995 IND........ 92,50 —0,05 CCT marec 1996 ................ 92,80 —0,11 CCT marec 1997 IND........ 93,10 —0,11 CCT nov. 1990 IND_________ 99,20 — CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,75 —0,05 CCT nov. 1991 IND............. 100,20 — CCT nov. 1992 IND......... 96,65 —0,05 CCT nov. 1995 IND......... 93,55 —0,11 CCT nov. 1996 IND......... 93,20 —0,05 CCT oktober 1993 IND_______ 95,50 —0,21 CCT okt. 88 EM 83 IND ... 100,45 — CCT oktober 1990 IND_______ 99,10 —0,05 CCT oktober 1991 IND_______ 100,35 — CCT oktober 1995 IND_______ 93,50 —0,11 CCT oktober 1996 IND_______ 93,20 , —0,11 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . 100,15 —0,05 CCT sep. 1990 IND.......... 99,25 +0,05 CCT sep. 1991 IND... 100,15 —0,05 CCT sep. 1995 IND.......... 93,25 —0,05 CCT sep. 1996 IND.... 92,80 — CTS marec 1994 IND........ 72,00 +0,28 CTS april 1994 IND ............ 71,00 — ED SCOL 1975/90 9% .... 99,00 — ED SCOL 1976/91 9% ____________ 97,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,00 REDIMIBILE 1980 12% ... 101,40 +0,20 RENDITA — 35 5% .......... 70 —3,45 Košarka: ob sklepu kvalifikacijskega turnirja za OI v Seulu Italiji usodna koš razlika - Španci v Seul ROTTERDAM - Po nedeljskem srečanju med Italijo in Sovjetsko zvezo so morali tudi najbolj zvesti pristaši »azzurrov« sprejeti bridko resnico, da bo letošnji olimpijski košarkarski turnir potekal brez zastopstva italijanske košarke. To je obenem tudi največja senzacija letošnjih kvalifikacij. Bržkone so vsi mislili, da bo izločena Španija, ki je pomladila svojo selekcijo. Trener Diaz Miguel se je odločil za nenavadno in tvegano potezo ter izločil iz selekcije temnopoltnega Sibilia, zaradi domnevnih »značajskih« pomanjkljivosti, ravno v letu, ko ni mogel računati na doprinos Fernanda Martina. In Španci, resnici na ljubo, niso ravno navdušili s svojo igro, saj sta res dober vtis zapustila edinole Birjukov in Jimenez. Kljub temu pa so »rdeče furije« ob koncu le dosegle kvalifikacijo in to je zaenkrat edino pomembno. Verjetno bo sedaj izzvenelo naravnost paradoksalno, vendar je prav, da omenimo, da so tudi sovjetski košarkarji, po mnenju nekaterih izvedencev, sodili med reprezentance »na prepihu«. Predvsem italijanski novinarji so že pozimi in spomladi napovedovali, da je »zbornaja« brez Sabonisa in Tkačenka ter zaradi zastarelega koncepta igre, ki jo predvaja, med kandidati za izločitev. Po rezultatih sodeč pa so se navedeni časnikarji in »tehniki« pošteno ušteli... Neuspeh Italije predstavlja največje razočaranje tega predolimpijskega segmenta, tudi zato, ker je vodstvo »azzurrov«, že mnogo pred odhodom v Rotterdam, gojilo več kot zgolj upanje na uvrstitev v Seul, saj je sam Cesare Rubini, tehnični direktor reprezentance, izjavil, da »eno od treh razpoložljivih mest je že naše«. Italija pa je ostala praznih rok, in to je res škoda,'zato ker so varovanci trenerja Gambe igrali mnogo boljše in lepše od Špancev, vsaj do usodnega spopada z Grčijo. Verjetno je mogoče ta zadnji neuspeh Italije tolmačiti na več načinov. Svojo težo ima prav gotovo tudi ozračje, ki ga mediji in samo vodstvo košarkarske zveze ustvarjajo okoli moštva. Za to ekipo so si izmislili najrazličnejše efektne vzdevke, prikazali so jo kot izredno bojevito in značajno, medtem ko je na koncu izpadlo, da je prav »srce« glavna hiba te skupine, ki se je v kočljivih trenutkih opirala samo na široka pleča Antonella Rive, v stilu najbolj zanikrnih ekip v promocijskih ligah. Jugoslavija je uresničila napovedi, vendar je bilo verjetno vsem jasno, da se tudi v igri »modrih« v napadu preveč pozna odvisnost od Dražena Petroviča, predvsem takrat, ko na igrišču ni Vlade Divca. Sicer so Ivkovičev! varovanci v Rotterdamu spodrsnili samo enkrat (vendar temeljito), proti Sovjetski zvezi, jugoslovanska ekipa pa je še daleč od optimalnega izraza celotne zmogljivosti vseh talentov, s katerimi razpolaga. Zaman bi na tem mestu še razpredali o (ne)umestnosti odločitve mednarodne košarkarske zveze, ki je za ustreznejšo »uresničitev olimpizma« določila tak pravilnik, ki oškoduje evropska moštva. Med temi je prav gotovo tudi Italija, ki si je zaradi slabše razlike med danimi in prejetimi koši, prvič po 26 letih, zapravila udležbo na olimpiadi. Sovjetska zveza - Italija 107:86 (47:41) ITALIJA: Gracis 4, Riva 29, DelLAg-nello 20, Magnifico 2, Costa 6, Binelli 5, Gentile 4, Della Valle 10, Bosa 6, lacopini, Vescovi, Boni. SOVJETSKA ZVEZA: Sokk 11, Mar-čulonis 11, Volkov 15, Tarakanov 8, Belostenji 14, Miglinieks 4, Tihonenko 7, Kurtinaitis 22, Pankraškin 5, Homi-čus 8, Goborov 2. Jugoslavija - Španija 84:73 (42:35) JUGOSLAVIJA: Petrovič 29, Kukoč 8, Obradovič 8, Vrankovič 4, Divac 22, Radja 5^ Cvjetičanin 8, Radulovič, Paspalj, Cutura, Pecarski. ŠPANIJA: Llorente 2, Birjukov 13, Margall 8, Jimenez 14, Montero 11, Arcega 5, Solozabal 3, Martinez 5, Martin 8, San Epifanio 4, Villacampa. IZIDI 6. KOLA SZ - Italija _ 107:86 (47:41) Jugoslavija - Španija 84:73 (42:35) Grčija - ZRN 94:87 (53:45) VB - Francija 91:76 (40:45) KONČNA LESTVICA Antonellu Rivi ni uspelo rešiti potapljajoče se barke »azzurrov« Atletika: nov svetovni rekord Bubka s palico vse više in više NICA — Sergeja Bubko je marsikdo imenoval že za stakanovista rekordov. Do sedaj jih je namreč v svoji atletski disciplini skoka s palico osvojil kar 18: devet na odprtem in devet dvoranskih. Zadnjega je postavil v Bratislavi pred dobrim mesecem, v nedeljo pa je Bubka slednjega popravil še za centimeter: s palico je namreč »poletal« 606 cm visoko. To je opravil dokaj gladko. V prvem poskusu je namreč skoraj za segrevanje skočil 570 cm, nato spet v prvem poskusu 586 cm, prav tako pa je, spet prvič, opravil rekordni skok. Tekmovanje v Nici je bilo kvalitetno, za to pa so poskrbeli nekateri od vodilnih svetovnih atletov. Svetovni rekorder v skoku v višino Šved Sjbberg je zaman na-skokoval novi rekord 243 cm, pristal pa je »le« pri 237 cm, Maročan Said Aouita pa je premočno zmagal v teku na 1500 m z znamko 3'32"69.- Kubanka Costa je osvojila tekmovanje v skoku v višino z odlično znamko 202 cm in ji je torej vse bolj žal, da bo Kuba bojkotirala olimpiado v Seulu. Sov. zveza 7 7 0 759:574 14 Jugoslavija 7 6 1 668:576 12- Španija 7 5 2 637:618 8 Italija 7 5 2 629:597 8 Grčija 7 5 2 623:602 8 Vel. Britanija 7 2 5 566:660 4 ZRN 7 1 6 606:708 2 Francija 7 0 7 549:681 SESTAVA SKUPIN ZA SEUL 0 A SKUPINA: Južna Koreja, Avstralija, SZ, Jugoslavija, Portoriko, Sred-njeafriška Republika. B SKUPINA: LR Kitajska, Kanada, ZDA, Španija, Brazilija, Egipt. Kolesarstvo: dirka po Franciji Bistveni premiki na vrhu STRASBOURG — Po nedeljskih novostih (etapo je osvojil Golz, Bauer pa je osvojil rumeno majico z lO" pred prejšnjim nosilcem Nijdamom) je bil na včerajšnji etapi spet majhen »potres«. Mladi Francoz Simon je namreč osvojil etapo, skoraj pa tudi prvo mesto na skupni lestvici. Podvig mu je namreč spodletel le za 14". Visentini je tako v idealni poziciji za morebitno presenečenje, saj zaostaja le za dobro minuto za vodečim, kar na tako dolgi in izčrpujoči tekmi res ni bistveno. Na včerajšnji etapi je skoraj presenetil italijanski veteran Leali, ki je popustil le v zadnjem trenutku. Vrstni red 9. etape: 1. Simon (Fr.), ki je 160,5 km (Nancy - Strasbourg) prevozil v 3.47'31" s poprečno hitrostjo 42,326 km na uro; 2. Leali (It.) po 7"; 3. Vichot (Fr.) 9"; 4. Echave (Šp.) 14"; 5. Caritoux (Fr.) 14"; 6. Winterberg (Švi.) 14"; 7. VVinnen (Niz.) 14”; 8. Yates (VB) 14", 9. Garde (Fr.) 18"; 10. Kelly (Ir.) 1'56". Včerajšnji zmagovalec Simon (v ospredju) Skupna lestvica: 1. Bauer (Kan.) 30.31'32"; 2. Simon (Fr.) po 14"; 3. Breu-kink (Niz.) 43"; 4. Yates (VB) 59”; 5. Mottet (Fr.) 101"; 6. Bernard (Fr.) 1'02"; 7. Visentini (It.) 1'03"; 8. Vichot (Fr.) 129 ; 9. Kellv (Ir.) 1'44"; 10. Duclos-La-salle (Fr.) 1'49"; 24. Bugno (It.) 3'22"; 40. Ghirotto (It.) 4T3"; 53. Leali (It.) 5'21’j 101. Tebaldi (It.) 12T8". Kolesarstvo: ženski tour Zmaga Caninsove STRASBOURG — Po razočaranju nedeljskega predtekmovanja, kjer je zasedla le deveto mesto z zamudo petih sekund, si je včeraj Caninsova takoj opomogla ter v sprintu premagala svojo največno nasprotnico Francozinjo Jeanne Longo. Etapa je bila trda in zelo selektivna, dokazala pa je, da se bosta za prvo mesto borili le dve kolesarki. Vrstni red 1. etape: L Canins (It.), ki je 85 km dolgo progo prevozila v 2.32T1" s poprečno hitrostjo 35,877; 2. Longo (Fr.) i.č.; 3. Chiappa (It.) po 48”; 4. Plepple (Avs.) i. č.; 5. Vikstedt-Ny-man (Fin.) i. č.; 6. Seghizzi (It.) 4'22'' itd. f' f ■ kratke vesti kratke vesti n Na nedeljski VN Velike Britanije v formuli ena Prednjačili najbolj pogumni SILVERSTONE — Dež je' na VN Velike Britanije nagradil pilote z največ poguma, konec koncev torej najboljše oziroma najbolj ambiciozne. Na končnem vrstnem redu ni edinole Avstrijca Bergerja, ki pa je iz boksa dobil ukaz, naj vozi počasneje zaradi prevelike porabe goriva, tako da je moral najprej prepustiti vodstvo, nato pa še točke, saj so ga prav malo pred ciljem prehiteli kar trije piloti. , Do preobrata utegne kmalu priti tudi na vrhu lestvice pilotov za SP, saj je Senna suvereno zmagal, Prost pa je ostal brez točk in je povrhu priznal, da pod dežjem raje ni tvegal življenja! Tako sta se poleg kralja mokrih prog Senne še najbolj izkazala domačin Mansell, ki v svoji karieri še ni bil primerno poplačan z uspehi in mladi Nannini, ki se po vsej sili želi prebiti v ospredje. Ferrarijevi bolidi so torej znova ostali praznih rok. Tolažijo se lahko sicer z ugotovitvjo, da na poskusnih vožnjah ne zaostajajo več za mclareni, vendar pa to potem drago plačujejo med dirko samo, saj rdeči bolidi »pijejo« vse preveč bencina. Da se v Maranellu pravzaprav že pripravljajo na novo sezono potrjuje tudi vest o najetju še enega pilota, 29-letnega Brazilca Roberta Morena, ki bo zadolžen za delo z novim atmosferskim motorjem projektanta Johna Bar-narda. Vrstni red VN Velike Britanije: 1. Senna (Br.) mclaren 1.33T6"367 s povprečno hitrostjo 199 km na uro. 2. Mansell (VB). williams judd 23"344; 3. Nannini (It.) benetton 51"214; 4. Gu-gelmin (Br.) march judd 1T1"378; 5. Pi-guet (Br.) lotus honda 1'20"835; 6. War-wick (VB) arrows megatron po enem krogu. Lestvica pilotov za SP: 1. Prost 54, 2. Senna 48, 3. Berger 21, 4. Piguet 15, 5. Alboreto 13, 6. Boutsen 11, 7. War-wick 9, 8. Mansell 6, 9. Nannini in Pal-mer 5. Lestvica hiš za SP: L Mclaren 102, 2. Ferrari 34, 3. Benetton 17, 4. Lotus 16, 5. Arrows 10, 6. Williams 7, 7. Tyr-rell in March 5, 9. Rial 3, 10. Minardi 1. * Vodstvo ierrarijev pod dežjem je bilo kratkotrajno Nogomet: zapleti okoli Belanova MOSKVA — Vse kaže, da se »afera Belanov«.še zdavnaj ni razrešila. Predstavniki Atalante na vse vetrove širijo vest, da je pač eden najboljših evropskih nogometašev že njihov, v SZ pa stalno prihajajo novice, ki te vesti kar sproti demantirajo. V ukrajinskem dnevniku Pravda Ukraini naj bi namreč sam Belanov izjavil, da bo še naprej igral za Dinamo iz Kijeva, saj še ni dopolnil 29 let. Po pravilniku sovjetske nogometne federacije lahko namreč sovjetski nogometaši zapustijo državo le, ko dopolnijo to življenjsko dobo. Nogomet: Sliškovič spet v Pescaro? PESCARA — Italijanski prvoligaš Pescara je svojega tujca Sliškoviča že posodil ekipi iz Marseilla, vendar pa ga sedaj spet želi med svoje vrste. E*kipa je nemreč računala na vrsto tujcev (Brazilca Geovani in Romario, Jugoslovana Vulič in Pančev), vendar pa so se vsi pogovori o prestopu izjalovili. Pescara hoče od Napolija še nakupiti Giordana, ki se je, kot znano, ob koncu prejšnjega prvenstva skregal s svojim trenerjem Bianchijem. Če Pescari uspe ta veliki met, bo bistveno ojačila svojo ekipo, ki se je lani borila proti izpadu. 1. — 1. Falano X 2. Dali 2 2. — 1. Bruscolino 2 2. Dispaccio 1 3. — 1. Escondido X 2. Fontolan 1 4. — 1. Funicella 2 2. Erulena 1 5. — 1. Dadero X 2. Fidelia Sbarra 1 6. — 1. Fly Cik 2 2. Fanson Da 2 KVOTE 12 (20 dobitnikov) 11 (845 dobitnikov) 10 (9.414 dobitnikov) 38.128.000 lir 880.000 lir 78.000 lir Šah: po drugem turnirju za svetovni pokal Kasparov in Karpov še vedno daleč najmočnejša BELFORT — Pred kratkim se je v tem francoskem mestu zaključil drugi turnir za svetovni pokal, katerega je premočno in zasluženo osvojil svetovni prvak Kasparov. Slednji je osvojil 76,6 odstotka točk, kar je res odličen rezultat, vendar pa je v predzadnjem kolu izgubil s svojim največjim »sovražnikom« Karpovom. To je bil seveda njegov edini poraz na tem turnirju, vendar pa najbolj pekoč. Bivši svetovni prvak pa je dokazal, da je brez najmanjšega dvoma drugi igralec ha svetu. Na tem drugem turnirju je Ljuboje-vič razočaral. Le v predzadnjem kolu je dosegel svojo prvo zmago (premagal je namreč odličnega Zahodnega Nemca Hiibnerja) ter nekoliko popravil svoj položaj na lestvici. Ta uvrstitev pa je razočaranje predvsem če primerjamo uvrstitev iz prvega turnirja, ko je celo delil drugo mesto za Karpo- vom (Kasparov se prvega turnirja ni udeležil). Vendar pa ne smemo pozabiti, da sistem tega tekmovanja za SP predvideva, da se štejejo rezultati le treh turnirjev na skupno štiri, tako da Ljubojevič ni do sedaj še ničesar kompromitiral. Vsak šahist pa se lahko odpove enemu od petih turnirjev. Vseeno pa je trenutno Ljubojevič na drugem mestu v skupnem točkovanju prvih dveh turnirjev. To dokazuje, da je po nedoseglivima Kasparovom in Karpovom pravi prepad, nato pa je verjetno kakih dvajset šahistov, ki so približno enako močni. Na tej lestvici premočno vodi Karpov, vendar pa ne smemo pozabiti, da je Kasparov odigral le ta drugi turnir. Kot znano, je pred kratkim svetovna šahovska federacija FIDE objavila novo lestvico šahistov, ki pa je povsem porazna za Jugoslovane. Nikolič je namreč z 2610 točkami komaj med prvimi dvajsetimi, Ljubojevič pa ni nikdar še tako potonil: trenutno namreč deli 28.-32. mesto! Že petnajst let smo ga navajeni videvati med prvimi desetimi, dostikrat je bil tretji, sedaj pa je njegova uvrstitev pod vsako kritiko. Vendar pa verjamemo, da se bo Ljubojevič še dvignil, saj je jakostna raven najboljših svetovnih šahistov (mimo seveda prvih dveh nedosegljivih) zelo izenačena. Menimo namreč, da ni slabši od sicer odličnega 23-letnega Angleža Shorta, ki se je presenetljivo prebil na tretje mesto, pa niti ne od Beljavskega, Speelmana, Timmana, Portischa in drugih, ki se trenutno nahajajo na prvih mestih nove svetovne lestvice. Vendar pa se lahko jugoslovanski šah ob novi lestvici tudi veseli. Dvajsetletni Ivan Sokolov je namreč z 2570 točkami sam šestintrideseti, šest let starejši Damljanovič pa ima pet točk manj in deli naslednje mesto. Medtem ko si je Sarajevčan z zmago na državnem prvenstvu že zagotovil nastop v olimpijskem moštvu, pa bi Damljano-vičev seštevek moral prepričati novega zveznega kapetana. Končna lestvica 2. turnirja za svetovni pokal: Kasparov 11,5; Karpov 10,5; Ehlvest 9; Sokolov, Ribli, Hubner, Spasski 8; Short 7,5; Speelman 7; Ljubojevič, Nogueiras, Andersson, Beljav-ski 6,5; Jusupov, Timman, Hjartarsson 5,5. Vrstni red v točkovanju za SP po drugem turnirju: Karpov 54,5; Ljubojevič 38,5; Sokolov 37; Andersson, Be-Ijavski 35,5; Kasparov 29; Šalov 25; Ehlvest 24,5; Nogueiras 23,5; Nunn 22; Hubner in Ribli 21; Portisch 19,5; Short 18; Nikolič, Seirawan 13; Sax 10; Hjartarsson, Timman, Jusupov 9; Kor-čnoj 8. (D. Jelinčič) Kljub temu da se je košarkarska sezona že iztekla Slovesno za teniške delavce Gaje Privlačni boji na turnirju Dom ’88 V petek in soboto je bil na igrišču slovenskega Dijaškega doma v Gorici tradicionalni košarkarski turnir Dom Letošnjega turnirja so se udeležile štiri članske ekipe in sicer tržaški Bor Radenska, KPK (klub prijateljev košarke) iz Nove Gorice, BB Fagagna iz 1'agagne in domači Dom Gometal. Igralo se je po klasičnem načinu neposrednega izločanja. V petek sta se najprej med seboj pomerili ekipi KPK-ja jn Bora Radenska. Tekma je bila vseskozi napeta in zanimiva, saj sta si bili ekipi vseskozi enakovredni. Po 40 minutah igre je bil rezultat še vedno neodločen, zato so morali odigrati še dodatnih 5 minut, v katerih je sreča obr-rhila hrbet Tržačanom. V drugem nastopu večera so igralci Poma prepričljivo premagali trdožive 'pralce iz Fagagne, ki sicer nastopajo v videmskem promocijskem prvenstvu, za to priložnost pa so se ojačili z nekaterimi močnejšimi igralci. Pred sobotnima finalnima tekmama sta stopili na igrišče ekipi dečkov KK Nova Gorica in domačega Doma. Ig- ralci Doma so bili vseskozi boljši nasprotnik in so na koncu zasluženo slavili z rezultatom 71:55. Nato sta bila na vrsti Bor Radenska in BB Fagagna. Borovci so zaigrali pravzaprav z mladinsko ekipo, to pa se je na koncu srečanja dokaj poznalo, saj so igralci iz Fagagne visoko premagali še neizkušene Tržačane. Finale za prvo mesto pa je bila prava poslastica za ljubitelje tega športa. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. V drugem pa so Novogoričani že vodili s 16 točkami prednosti, ko so domačini z ostro in zagrizeno obrambo nadoknadili zamujeno. Zmagovalec letošnjega turnirja je bil znan šele po enem podaljšku, ko je igralcem KPK-ja pošlo nekoliko moči. Košarkarski turnir je tako zasluženo osvojila ekipa Doma Gometal. Ob nagrajenih ekipah so posebno priznanje za najboljšega igralca turnirja izročili Domovemu predstavniku Ramonu Merljaku. Turnir je povsem uspel, saj smo bili priča razburljivim in tehnično zanimi- vim srečanjem, kar je seveda dobra reklama za še nadaljnje podobne pobude. POLFINALNI SREČANJI KPK - BOR RADENSKA 78:76 (37:39, 74:74) KPK: Cukiati 1, Rovan 6, Devetak 7, Skubin 4, Figelj 17, Klanjšček 29, Fab-ricio, Kaver 12, Križman 2, Loverčič 2, Podgornik. BOR: Škerk 5, Bajc 14, Kojanec 4, Klobas 8, Pregare 24, Smotlak 10, Paulina 2, Sosič 3, Arena 6. DOM GOMETAL - BB FAGAGNA 72:60 (38:30) DOM: Košuta 4, Corsi 13, Kocjančič 2, Merljak 15, Nanut 11, Dornik 6, Podberšič 6, Ambrosi, Puiatti 16. FINALE ZA 3. MESTO FAGAGNA - BOR RADENSKA 100:61 (38:30) BOR: Bajc 11, Kojanec 10, Ažman 5, Smotlak 8, Arena 4, Paulina 15, Pertot 6. FINALE ZA 1. MESTO DOM GOMETAL - KPK 81:78 (35:38, 70:70) DOM: Košuta 6, Kocjančič, Ambrosi, Merljak 38, Corsi, Podberšič 10, Nanut 12, Dornik 2, Puiatti 13. KPK: Cukiati 5, Rovan 13, Devetak 7, Skubin 10, Figelj 10, Fabricio 9, Kaver 24. DEČKI DOM - KK NOVA GORICA 71:55 (43:26) DOM: Bednarik 6, Silič 36, Covi 2, Primožič 6, Ambrosi 9, Zavadlav 13. KK NG: Bažato 10, Čubrilo 8, S. Leban 18, Ouidoni 3, Kodrič 7, A. Leban 9. Končna lestvica: 1. Dom Gometal, 2. KPK Nova Gorica, 3. BB Fagagna, 4. Bor Radenska, (mč) Na sliki trenutek s srečanja med dečki Doma in Nove Gorice. Turnir in odprtje igrišča S skromno slovesnostjo so športni delavci padriško-gropajske Gaje v soboto popoldan predali namenu že peto teniško igrišče. Nov objekt je kakovostna peščena naprava, ki bo še ovrednotila celoten športni center Gaje. Igrišče je sad trdega organizacijskega in tudi materialnega dela ljubiteljev tenisa. Pozdravne besede je ob tej priložnosti izrekel predsednik Gaje Stani Kalc, predsednik ZSŠDI Odo Kalan pa je izrazil pohvalno oceno društvu,- ki je veliko zgradilo in ima še voljo do novih pobud. Po otvoritvi igrišča, ki je postavljeno med cementnima površinama ob pokrajinski cesti in peščenima igriščema pod nogometnim igriščem, je bilo na vrsti nagrajevanje turnirjev za neuvrščene igralce in za naraščaj. Izredno bogat nagradni sklad so razdelili med drugimi, lastnik trgovine Hill Šport g. Fučka, ravnatelj openske Hranilnice in posojilnice dr. Gantar in predstavnik časopisa »II Piccolo«, ker je bil turnir uvrščen v sklop »grand prixa«, katerega časopis prireja v deželnem in preko svojih založnikov tudi v državnem merilu. Finalno srečanje za neuvrščene igralce sta odigrala Diego Ziodato in Andrea Pampanin. Prvi se je odlikoval z boljšo tehniko in z napadalno igro ob mreži, Pampanin pa je bil znatno hitrejši ko je šlo za pobiranje težkih žog. Se nedavni status odličnega atleta (7,20 m v skoku v daljino in 11" na 100 m) sta mu dajala ogromen potencial, katerega pa zaradi slabšega obvladanja žoge ni mogel konkretizirati. Končna zmaga Ziodata je bila sad večje teniške rutine. V turnirju dečkov je zmagal Pellic-cetti (Tennis club triestino), medtem ko je bil gajevec Aleš Plesničar izločen v polfinalu. Pri deklicah je bila prva Pasian iz Gradeža po zmagi nad Eriko Race v finalni tekmi. Druga ga-jevka Martina Kufersin se je uvrstila na tretje mesto. Na sliki: novo Gajino teniško igrišče Atletika: Coslovicheva zmagala v Gorici Perspektivna Borova kopjašica Z nagrajevanja po balinarskem prvenstvu ZSŠDI Claudia Coslovich Sobotnega zaključnega mitinga za Mladinske kategorije v Gorici se je Udeležilo lepo število mladih atletov 'z vse dežele in precej gostov iz Kop-ra, Nove Gorice in Novega mesta. Od atletov Bora Infordata se je mitinga kot edina udeležila tudi Claudia Coslovich v metu kopja. Po zelo dobrem rezultatu v sredo je sama pričakovala tokrat še boljši rezultat, vendar so bile v tem primeru zakonitosti narave močnejše od njene želje: v samih treh dnevih tako mlada atletinja pač ni zmogla obnoviti psihološko emocionalnega napoja, za kar bi bil nujno potreben cel mikrociklus priprav. Z obljubljenim pokrajinskim rekordom za zdaj še ni nič, saj je kljub zmagi postavila le rezultat 33,84. Kljub temu je Claudia prvi del sezone zelo uspešno zaključila in jo lahko imamo za najbolj perspektivno metalko kopja v deželi, ki je svoj rezultat dosegla tako rekoč z minimalnim treningom, v katerem je imelo delo za moč veliko manjši poudarek od dela za tehniko. Prav zato menimo, da so Claudii še vsa vrata odprta, ena od teh bo potrebno odpreti že jeseni. (I. P.) obvestilo ZSŠDI obvešča, da bo danes, 12. t. m. urad ZSŠDI v Trstu v popoldanskih urah zaprt. V športnem centru padriško-gropajske Gaje je bilo v petek zvečer slovesno nagrajevanje ob koncu letošnje, osme izvedbe, zamejskega balinarskega prvenstva. Novi načelnik ustrezne komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji Zdravko Skupek je najprej orisal potek letošnjega prvenstva, ki je bilo še posebej zanimivo, končalo pa se je po razburljivem boju, kot znano, z drugo zaporedno zmago nabrežin-skega Sokola. Besedo je nato prevzel predsednik TO ZSŠDI Jurij Kufersin, ki je med drugim podčrtal uspešnost te pobude, čestital zmagovalcem in se za požrtvovalno delo v vseh teh letih še posebej zahvalil dosedanjemu predsedniku balinarske komisije Maksu Križmančiču. Sledilo je nagrajevanje. Predstavniki prvih štirih uvrščenih ekip so prejeli pokale, ostale ekipe pa plakete, medtem ko je predstavnik Krasa (zmagovalca lanske izvedbe prvenstva) izročil predstavniku Sokola prehodni pokal, ki bo šel v trajno last zmagovalcu treh izvedb tega med našimi balinarji vse bolj priljubljenega tekmovanja. Na slikah: predsednik TO ZSŠDI Jurij Kufersin (levo) izroča predsedniku Sokola Pavlu Vidoniju pokal za 1. mesto - (desno) predstavniki naju-spešnješih ekip letošnje izvedbe ponosno razkazujejo svoje trofeje. Pogted/, popis delavnosti In dajšlev ALDO RUPEL Ustanovili so ga spomladi 1984 z željo, sa bi se dvignila kakovost odbojke ne le v štandreškem goriškem premestju, temveč slovenska goriška moška odbojka sploh. Na drugem rednem občnem zboru, ki je bil pozimi 1987 so ugotovili tudi formalno, kar je bilo jasno že iz časopisnih vesti in °cen ter predvsem iz rezultatov delovanja, da je namreč društvo postalo vodilno v panogi, s katero se ubada. V Predlanski sezoni se je prvo moštvo uvrstilo v državno C-l t°go, v kateri je lani nastopalo s spremenljivimi izidi, ki Pač kažejo sedanje možnosti in zmožnosti. Vemo pa, da se le v ligi obdržalo, medtem ko je letos izpadlo. Veliko po-zornosti posveča klub mladinskim vrstam, ki so dosegle dekaj vidnejših uspehov tudi na državni ravni ob priliki raznih turnirjev in pokalov. V smislu skrbi za odbojkarski haraščaj pa tudi zaradi spoznanja, da se morajo otroci že zelo zgodaj ubadati s telesno vzgojo, deluje pri društvu tudi odsek splošne telesne vzgoje z usmerjanjem v miniod-uojki. Poleg napora za posamezne skupine in moštva, ki dastopajo v prvenstvih in rabijo torej veliko vadbenega cdsa predvsem v občinski štndreški telovadnici (v ta sklop seveda spada skrb za prevoze, za opremo, za vaditelje, za upravne zahteve, kot pri skoraj vseh društvih pač) poleg tega torej, posvečajo pri društvu precej skrbi nekaterim zanimivim pobudam, ki so usmerjene predvsem v povezovanje s orodnimi društvi v Sloveniji. Pri društvu imajo namen te pobude še popestriti in obogatiti. Gre za stike zlasti z odbojkarskimi klubi iz Kamnika, iz Bovca in Izole; gre za tradicionalni turnir za odbojkarsk moštva, ki ga prirejajo v mesecu maju. Še največ napora, časa in prepričevanja pa je šlo v zadnjih treh sezonah za pojav, ki je na Goriškem novejšega datuma in mu pravimo združevanje sil. Za uresničevanje tega načrta na področju odbojke imajo največ zaslug ravno pri Valu. Toda o tem pojavu bom spregovoril posebej, ker je vreden, da ga podrobneje razčlenimo. Pri Valu je vadilo v sezoni 1986/87 120 odbojkarjev, ki nastopajo tudi v naslednjih prvenstvih: v državni C-l ligi, ki zaobjema odbojkarska moštva do Emilije Romagne; v D-ligi na deželni ravni, kjer nastopa 12 moštev in v pokrajinski I. diviziji (12 moštev), under 14, 16, 18 in minivolley. V teh prvenstvih nastopa Val združeno z Našim praporjem. Če tem odbojkarjem dodamo tiste mlajše, ki vadijo v okviru miniodbojke in jih je okoli 55, seštejemo torej lahko 120 aktivnih članov. Taka dejavnost zahteva učinkovit odbor, ki po zadnjem občnem zboru šteje dvaindvajset članov. Sedež društva je v Kulturnem domu Andrej Budal v Štan-drežu, kjer prihaja na ta način do sodelovanja in tkanja skupnih pobud s športnim društvom Juventina in kulturnim društvom O. Župančič. V načrtu imajo, da bi usklajeno sodelovali zlasti pri netekmovalnih pobudah izven prvenstev in turnirjev. Takih prilik pa je kar precej bodisi da kakšna osrednja ustanova ali osrednja manifestacija izbere Štandrež kot kraj uresničitve svoje pobude. Kot primer navajam Kolesarjenje prijateljstva, ki je predlansko jesen spet speljalo progo skozi Štandrež in so člani vseh treh društev, ki sem jih prej omenjal, opravili redarsko službo, ki je ob takih prilikah potrebna in nujna zaradi varnostnih razlogov. Drugi primeri zadevajo sodelovanje na raznih pohodih in srečanjih izven domačega kraja: omenim orientacijske pohode ob priliki prvomajskih praznikov v Števerjanu, kamor so štandreški športniki vedno radi zahajali in se jih udeleževali. Novejšega datuma so pobude na področju tenisa. Toda vrniti se moram pravzaprav k Juventini, od katere sem se oddaljil prav zaradi tesne povezave med štan-dreškimi društvi in še posebej zaradi tega, kot sem rekel, ker je Val izšel iz stanja na športnem področju v Štandrežu leta 1984 Pri Juventini imajo sedaj 1 moštvo, kar odgovarja okoli 20 nogometašem. 7 nogometašev igra v Doberdobu v mladinskih vrstah. Pri Juventini imajo težave z igriščem; v sezoni 1986/1987 so igrali v Podgori zato je tekmovalo samo eno moštvo. S člani nastopajo v 3. amaterski ligi, ki objema in povezuje v prvenstvo druptva iz goriške pokrajine: Moraro, Sovodnje, Podgora, Bračan, Zdravščina, Zagraj idr. V sezoni 1988/89 bodo igrali v II. amaterski ligi. Zaključna tekma turnirja v malem nogometu »Jesen '86« na igrišču bivše gluhonemnice v Gorici. Na posnetku je moštvo Števerjana-Oslavje. Naročnina: mesečna 13.000 Mr - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš, 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa H Član italijansk* zveze časopisnih založnikov FIEG 12. julija 1988 Nepričakovana poteza nekdanjega kampučijskega suverena Odstop Sihanuka, dozdajšnjega voditelja kampučijskega upora BANGKOK Princ Norodom Sihanuk je odstopil z mesta predsednika kampučijske odporniške koalicije, odrekel pa se je tudi uradnemu obisku na Japonsko in v državah azijskega jugovzhoda ASEAN. Vest so včeraj potrdili uradni kampučijski viri. Že v nedeljo pa je Sihanuk najavil, da bo v prihodnjih dneh zapustil Bangkok in se preselil v Pariz, kjer namerava živeti v prostovoljnem izgnanstvu. Iz Sihanukove izjave pa ni mogoče izvedeti za vzroke, ki so ga privedle do te odločitve. Dejal je samo, da v tem trenutku ne more dati točnejših pojasnil in da bo zastopal kampučijsko odporniško koalicijo njegov sin Norodom Ra-naridh. V Džakarti je v tednu pred Sihanukovim odstopom združenje ASEAN razpravljalo o kampučijskih problemih skupaj z Japonsko, ZDA in drugimi državami članicami. Naj omenimo, da je OZN uradno priznala združenje ASEAN. Kot rečeno, pa bi se moral princ Sihanuk še pred koncem meseca udeležiti mirovnih pogovorov med frakcijami kampučijskega odporništva, predstavniki režima Hen-gaSamrina, ki ga podpira Vietnam in delegati držav združenja ASEAN. Kljub Sihanukovem odstopu so iz Džakarte sporočili, da so še vedno pripravljeni gostiti pogajanja, saj je indonezijski predsednik Suharto med drugim izrecno poudaril, da so na pogajanja povabili delegacije, in ne posameznih predstavnikov združenja ASEAN. Sihanukov odstop je izzval različne reakcije v svetu. Med prvimi je odločitev komentiral George Shultz, ki je prav v preteklih dneh obiskal Džakarto. Shultz je prepričan, da se je Sihanuk odločil za odstop zato, da bi še okrepil svoj položaj v notranjosti kampučijske odporniške koalicije. Nekaj podobnega je namreč storil že lanskega maja, ko se je prvič odrekel predsedniškemu mestu in se samostojno pogajal s kampučijskim predsednikom vlade Hu Senom, ki ga podpira Vietnam. Japonski zunanji minister Mu-rata je Sihanukov odstop tudi sprejel z dokajšnjo mero začudenja, med raznimi domnevami o vzroku pa je poudaril zlasti bojazen, da bi Sihanuka lahko označili za filokitajca. Kot Shlutz je tudi Murata potrdil, da hoče indonezijski princ s to potezo pridobiti čimvečjo svobodo. Norodom Sihanuk je star 65 let, od leta 1978, ko so rdeči Kmeri zasedli Kampučijo, pa živi v izgnanstvu. Green Peace skušal preprečiti onesnaževanje morja pri Livornu RIM Policija je včeraj dopoldan aretirala sedem pripadnikov naravovarstvene organizacije Green Peace, ker so skušali preprečiti, da bi tovarna Solvay iz Rosignana pri Livornu še nadalje spuščala strupene odplake v morje. Med njimi je bil tudi Xavier Pastor, eden odgovornih za organizacijo odprave ladje Sirius. Skupina se je zgodaj zjutraj odpravila do odtočnega kanala, kjer Solvay dnev-. no izpusti v morje več kot 224.000 kubičnih metrov strupenih snovi. Kanal so zamašili z balonom, ki so ga potisnili v cev. Za nameček so vse prekrili nepre-pustljivim platnom, na katerem je pisalo: »Ustavite izpuščanje strupov v morje«. Po štiridesetih minutah je poseglo osebje tovarne, zatem pa jih je aretirala policija. Po zadnjih analizah vsebuje liter morske vode v okolici Livorna 0,1 mg živega srebra, kar stokrat presega dovoljeno mejo. Na sliki (telefoto AP): aktivista Green Peacea sta z balonom zamašila odtočni kanal. Kako daleč bo poletel? Škot Bob Porterfield je napel vse svoje moči, da bi na tradicionalnem tekmovanju v metanju kolov dosegel čim boljši rezultat. Gre za posebne igre škotskih klanov, ki so bile letos že 33. po vrsti. Visokogorskih iger, tak je namreč uradni naziv prireditve, se je letos udeležilo 125 klanov. (AP) V Neaplju zaplenili 15 kg kokaina NEAPELJ — Finančni stražniki iz Neaplja so zaplenili 15 kg kokaina, ki je prihajal iz Venezuele in je bil namenjen na lombardsko tržišče. Vrednost zaplenjenega mamila znaša približno 15 milijard lir. Istočasno je policija tudi aretirala osem oseb. Do zaplenitve mamila je prišlo že v sredini maja, preiskava pa se je zaključila šele sedaj. V policijskem sporočilu je tudi navedeno, da je skupina v 20 mesecih uspela iz Venezuele spraviti v Italijo približno 55 kg kokaina v vrednosti 50 milijard lir. Droga je v Italijo prihajala v poštnih paketih, odkrili pa so jo s pomočjo posebej izšolanega psa. Po navedbah policije je bil vodja te mednarodne trgovine z mamili Giovanni Rega, italijanski emigrant v Venezueli. Preiskava o strmoglavljenju airbusa pri Mulhousu se zapleta zaradi interesov francoske industrije PARIZ — Predsednik višjega sodišča v Mulhousu je v petek zvečer odvzel preiskovalnemu sodniku Germainu Sengelinu akt o nesreči airbusa A-320. Preiskava o katastrofi airbusa A-320, ki se je 26. junija med propagandnim poletom nad letališčem Hab-sheim pri Mulhousu zarilo v bližnji gozd in zgorelo, se začenja resno zapletati okrog vprašanja, ali je državna uprava, konkretno generalna direkcija civilnega letalstva lahko hkrati tožnik in sodnik. Osrednje vprašanje pa je: ali država, ki je hkrati gospodar družbe Air France in seveda civilne zračne plovbe, pa tudi solastnik izdelovalca, Aerospatiale (Toulouse) skuša doseči, da bo preiskava dala "odpustek" letalu in prevrgla vso krivdo na pilota, Michela Has-selina in Pierra Mazieresa? V teh malce čudnih okoliščinah naj bi preiskavo po nalogu predsednika drugostopenjskega (okrožnega) sodišča v Mulhousu Emila Schererja prevzel že tretji preiskovalni sodnik, Charles Bertin, potem ko je sodnica Marie-Catherine Marchioni konec junija, dva dni po nesreči, odšla na počitnice, preiskavo pa je prevzel Germain Sengelin kot starešina mulhouš-kih preiskovalnih sodnikov. Na videz kompetenčni spor med predsednikom Schererjem in preiskovalcem Sengelinom, o katerem bo moralo razsoditi tožilstvo pri prizivnem sodišču v Colmarju, skriva po splošnem mnenju poskus, omogočiti državi nedopusten vpliv na preiskavo. Tu se je vmešal Germain (Herman) Sengelin, Alzačan iz Sundgaua, navezan na svojo dvojezično domovino in znan po svoji germanski trmi, ki se ne boji zvenečih imen ali visokih in vplivnih ustanov. Tako si je pridobil določen sloves, ko je vodil preiskavo zoper pomočnika direktorja carinske preiskovalne službe - zaradi soudeležbe pri tihotapljenju cigaret. Postopek je bil ustavljen. Skratka, v vrhovih ne posebno priljubljen preiskovalec. Prvo vprašanje: zakaj obeh črnih skrinjic niso takoj zapečatili, temveč so jih prepustili upravi civilne zračne plovbe. Sengelin je oba registratorja zaplenil, zdaj jih hočejo "višji" zapleniti njemu in mu odvzeti tvegano preiskavo. Prepozno: kakorkoli se ta kompetenčni spor izteče, 'država" preko svojih predstavnikov že ima v rokah vse podatke. Nikjer tudi ni rečeno, da nista kriva pilota, na kar bi bilo mogoče sklepati celo po dosedanjih poročilih. Vendar meče senco na korektnost preiskave dejstvo, da je glavni dokazni material v rokah ene od prizadetih strani, naj gre za Air France, direkcijo zračne plovbe ali Aerospatiale, katerih povezave 2 letalskimi lobbyji so obče znane. Letalu samemu, ki mu po dosedanjih podatkih ni kaj očitati, to zagotovo ni v korist, ker krepi tiste, ki sodijo, da gre za reševanje velikih komercialnih in tudi političnih evropskih interesov (Airbus-Industrie je evropski koncern), torej, da nekdo nekaj poskuša skriti. Končno so tu še piloti, močna in dobro povezana korporacija, ki jih v primeru Habsheima, pa tudi sicer obtožujejo, da niso zmeraj tako skrbni in kompetentni, kot gre o njih glas. Kam se bo nagnila tehtnica te čudne preiskave? Kakorkoli, nekdo bo prizadet - ali višji interesi evropskega letalstva in francoske države ali pa ugled pilotov, ki so navsezadnje le samo - ljudje in torej zmotljivi. Germain Sengelin pa se upira sklepu predsednika Schererja. JAKA ŠTULAR Imenom devetih ruskih mest želijo vrniti izvirno obliko Med obiskom v ZDA maršal SZ Ahromejev v preobleki likov z Divjega zahoda MOSKVA — Korenite spremembe, ki smo jim priča v Sovjetski zvezi glasnosti in perestrojke, so segle tudi na področje toponomastike. Sovjetski sklad za kulturo je namreč predlagal Vrhovnemu sovjetu, da se imena nekaterih mest, ki so jih v raznih obdobjih sovjetske zgodovine poimenovali po znamenitih sovjetskih voditeljih, vrne v izvirno obliko. Ti kraji so Vjatka, Lugansk, Mariupol, Nižnji Novgorod, Ribinsk, Samara, Tver, Peterhof in Ganža. Prekrščevanje krajev v nekdanjo obliko ni nekaj novega. Letošnjega januarja se je na primer mestece Nabrežnje Čelni otreslo imena bivšega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva, ki so mu ga dali po njegovi smrti. Nikoli pa niso tako krepko posegli v toponomastično problematiko kot tokrat. Dnevnik Moskovskaja Pravda, ki je to vest objavil, piše, da je Sklad za kulturo, ki mu predseduje akademik Dmitrij Li-gačov in v tajništvu katerega je tudi Ra- isa Gorbačova, upošteval javno mnenje, ki pritiska v tej smeri, kot dokazujejo brezštevilna pisma iz vseh krajev SZ to-ponomastičnemu svetu Sklada. Preimenovanja mest so se začela leta 1924, ko so nekdanji prestolnici Petrograd dali Leninovo ime. Pravi "boom" preimenovanj pa je bil v tridesetih in štiridesetih letih, ko je začel Stalin proslavljati svoje sodelavce in tudi svoje žrtve, začenši s Kirovom, ki ga je dal usmrtiti. Tako je Vjatka postala Kitov, medtem ko je azerbajdžansko mestece Ganža postalo Kirovabad. Leta 1932 je Nižnji Novgorod postal Gorki. Tver se je spremenil v Kalinin, Mariupol pa v Žda-nov. Usoda Ribinska je bila še pestrejša: najprej so ga preimenovali po Sčerbako-vu, kasneje pa po Andropovu. Mesto Lugansk pa je postalo pod Hruščovom Vo-rošilovgrad, Brežnjev pa mu je vrnil nekdanje ime, ko je Vorošilov padel v nemilost. Načelnik sovjetskega generalnega štaba maršal Ahromejev se je med obiskom v ZDA udeležil tudi slavja v Oklahoma Cityju. kjer so obujali spomine na čase Divjega zahoda. Ob tej priliki je Ahromejev najprej oblekel uniformo "osvajalca" Divjega zahoda (na sliki levo s klobukom v roki), takoj nato pa si je nadel svečano opravo indijanskega poglavarja. (AP)