tETO XXIII. — Številka 22 Ustanovitelji: obC. konference SZDL '•senice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič. - izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sobota, 21. iii. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poljedlaffikV Od 1. januarja 1960 trikrat Od 1. januarja 1964 kot poli In sicer ob sredah in sobotah1 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjska V teh marčnih dneh je pred leti prenehalo življenje Janeza Polde. Nobenega dvoma ni, da Je njegovo ime del naše zgodovine. Ime naše dežele, naše Planice je ponesel v svet. Generacije aaših športnikov so in še rastejo ob njegovem vzoru. Zato je prav, da se slovenska športna Javnost spominja tega junaka s planiškim tekmovanjem. Kakor tolikokrat v preteklosti, bo °b skakalnici in po vsej Sloveniji čutiti njegovo ime. Ob novih junakih Planice pa se bomo vendarle spominjali tistih trenutkov ob radijskih sprejemnikih ali ob skakalnici, ko je napovedovalec povedal... skače Janez Polda — zakaj takrat je vedno obnemela vsa dolina pod poncami in vsa Slovenija ... a po uspelem skoku vzvalovila v navdušenju. Tak je bil naš Junak, Janez Polda. 1. seja sveta gorenjskih občin Januarja, februarja in marca so vse občinske skupščine h* družbenopolitične organiza-cUe na Gorenjskem razpravljale o ustanovitvi sveta gorenjskih občin. To naj bi bil Posvetovalni in koordinacijski organ, ki bi obravnaval °«užbenu in gospodarska vprašanja Gorenjske. Kot smo že pisali, je pobudo za ustanovitev takšnega organa dal konec minulega leta medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Sedaj so razprave končane in vse organizacije so predlog medobčinskega sveta zveze komunistov sprejela, V torek Obisk v Savi Kranj, 20. marca — Indu-'•rijo gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju je dopoldne obiskal Predsednik danske socialistične nacionalne stranke Sigurd °rnann. Ogledal si je tovarno, s predstavniki podjetja in občinskih organizacij pa se je pogovarjal o samoupravljanju, obveščanju, delitvi dohodka, o izobraževanju in drugem. popoldne bo tako v Kranju prva seja članov sveta gorenjskih občin, na kateri bodo med drugim izvolili predsednika sveta in sprejeli program. Po večletnih razpravah in ugotovitvah, da je družbena in gospodarska dejavnost na Gorenjskem premalo povezana, usklajena in enotna, da je v nekaterih primerih preveč razbita itd., bo končno ustanovljen program, ki bo nS začetku sicer opravljal še posvetovalno oziroma uskla-jevalno nalogo, za prihodnje pa naj bi pomenil osnovo za vse tisto, čemur danes pravimo enotna oziroma celovita regija. To pa je bila Gorenjska dosedaj več ali manj samo v geografskem pogledu. A. 2. KRANJ Poceni kamgarni in moške srajce! Trgovina Gorenje — Kranj vam nudi kvalitetno tekstilno in kratko blago po znatno nižjih cenah. % Kamgarni po 20 — 60 % in 0 moške srajce po 30 % nižjih cenah Nakup v trgovini Gorenje prinaša prihranke in zadovoljstvo OBIŠČITE NAS! Stane Žagar Sedemindvajsetega marca bo poteklo že 28 let od usodnega dne, ko je na Planici nad Crngrobom junaško padel narodni heroj Stane Žagar s svojimi tovariši. To je bil hud udarec za osvobodilno gibanje, za oboroženi upor na Gorenjskem. Pogovori z danes še živečimi tovariši, ki so poznali Žagarja in delali pod njegovim vodstvom, pisani dokumenti in ohranjeni spisi oživljajo posebne odlike junaka, revolucionarja! Bil je instruktor CK KPS in član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Potem, ko je organiziral revolucionarne komiteje po Gorenjskem, oborožene vstaje, usposobil je Cankarjev bataljon do take moči, da je pod njegovim vodstvom vzdržal tridnevno dražgoško bitko. '„.,'•;,, Žagarja je še posebno odlikovalo hotenje: preobrazba ljudi in narodov. Pot k lepšemu, pravičnejšemu in srečnejšemu življenju vodi le prek učenja in usposabljanja ljudi, je poudarjal. Dviganje samozavesti, ideološka in strokov« na usposobljenost so gibala posameznikov in milijonskih množic. Te pomembne nalog« komunistov je skušal uveljaviti na vseh ravneh in v najrazličnejših oblikah. Sam pa je bil vzor v teh naporih! IV« le kot učitelj na Srednji Dobravi, kjer je med učenci uveljavljal začetne oblike samoupravljanja, ampak tudi drugače na seminarjih, kmetijskih tečajih, na sestankih in konferencah — povsod! Od prvega usodnega dne j« bil v vrstah; kot organizator ln borec. Njegova neusahljiva vera v človeka, v njegove umske sposobnosti, ki naj človev ka dvigajo iz mračnjaštva. T« je bila njegova osrednja misel. To pa je nenehna naloga tudi danes. Učenje in usposabljanje slehernega člana naše nove družbe, slehernega samoupravljavca je še dane* najpomembnejša naloga. K. Makuc Slovenski športni asi v Škof ji Loki že tradicionalna prireditev, na kateri časnikarji in reporter ji proglasijo najboljšega slovenskega športnika in športnico preteklega leta, je bila tokrat v Škof ji Loki. Dvakrat, popoldan in zvečer, so minulo sredo Ločani napolnili dvorano kina Sore, hoteč videti ase, ki jih navadno občudujemo le na televizijskih zaslonih ali v časopisju. In ni se jim bilo treba kesati. Organizatorja slavja, združenje športnih novinarjev Slovenije ter skupščina občine škofja Loka, sta namreč pripravila zares pester in zanimiv program, sestavljen iz intervjujev, glasbenih vložkov, šaljivih tekmovanj in govorov. K pravšnjemu razpoloženju je veliko prispeval tudi kup bogatih nagrad, s katerimi so gospodarske organizacije obdarile elito naših tekmovalcev in izžrebane gledalce. (NadalJ. na 24. str.) V spomin Staneta Žagarja V petek, 27. marca ob devetih bo na Srednji Dobravi pri Kropi žalna svečanost, na kateri se bodo spomnili 28. obletnice smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Isti lan pred osemindvajsetimi leti ga je v Rovtu nad Crn-grobom zadela sovražnikova krogla. Proslavo na Srednji Dobravi bo organizirala krajevna organizacija združenja zveze borcev NOB. KRANJ Po osnovnih organizacijah ZK se nadaljujejo razprave o resoluciji prve konference ZKS. V tem tednu sp bile v Preddvoru, Šenčurju, v Planiki, KŽK, Aerodromu, Savi, Creini in Projektu. V ponedeljek pa je bila druga seja komiteja ZKS Kranj. Medobčinski svet ZK za Gorenjsko pa je organiziral posvet sekretarjev občinskih konferenc. Na njem so sc pogovarjali o proračunih in finančnih sredstvih. Občinski sindikalni svet je pripravil seji komisije za šport in komisije za izobraževanje in kulturo. Na Medobčinskem odboru sindikata delavcev kmetijstva pa so obravnavali integracijske procese na področju kmetijstva in oblike poslovnega in tehničnega sodelovanja. Na občinski konferenci SZDL je bila seja komisije za obrambno vzgojo v organizacijah in društvih, končani pa sta tudi že dobri dve tretjini političnih aktivov na terenu, na katerih obravnavajo program razvoja vzgojne in varstvene mreže v občini. O tem vprašanju so govorili tudi na občinskem odboru Zveze borcev, razen tega pa še o materialnem položaju borcev NOB. V teku so tudi krajevne konference Zveze vojaških vojnih invalidov. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je imela v torek sejo predsedstva, občinska zveza sa telesno kulturo pa sejo zbora rokometnih sodnikov, širši sestanek atletskih delavcev, zbrali pa so se tudi člani sekretariata občinske strelske zveze, včeraj pa je bil zbor gorenjske nogometne podzveze. Sestala sta se tudi dva sveta občinske skupščine in sicer svet za vzgojo in izobraževanje in svet delovne skupnosti ter dve komisiji: za izjemne upokojitve in za družbeno pomoč. -jk RADOVLJICA V sredo popoldne se bosta na 13. skupno sejo sestala oba ebora radovljiške občinske skupščine. Med drugim bosta razpravljala tudi o turističnih taksah v občini. Turistične takse se namreč v radovljiški občini niso spremenile že od 1963. leta. Ker pa so se stroški za splošno turistično propagando, turistične prireditve, vzdrževanje objektov, za urejanje sprehajalnih poti itd. v zadnjem času močno povečali, so posamezna turistična društva predlagala, da se turistične takse v sezoni In izven nje zvišajo. Ce bosta oba zbora sprejela predlog, se bodo takse v turističnih krajih v občini povečale poprečno za 20 S dinarjev. A. 2. TRŽIČ Tržaška tovarna obutve Peko je v prvih dveh letošnjih mesecih prodala nekaj več kot 200.000 parov čevljev, kar je za polovico več kot v istem obdobju lani. Med vzroki tako velike prodaje, ki je ni ogrozilo niti slabo vreme, je prizadevanje tovarne, da ustreže željam kupcev po kvalitetni in modni obutvi ter ne nazadnje tudi številne prodajalne Peko, saj jih je v Jugoslaviji ravno sto. M. K. Svet za kulturo in prosveto občine Tržič je ta teden razpravljal med drugim o dejavnosti kulturno prosvetnih organizacij in društev v lanskem lotu. Ugotovil je, da se je kulturno prosvetna dejavnost v Tržiču v primerjavi z lani povečala. Dramske sekcije so na primer pripravile 14 del, ki so Jih igrali na 77 predstavah. Več nastopov so imele tudi folklorna skupina, godbeniki in drugi. Svet je razpravljal tudi o uvedbi 5-dnevnega tednika na osnovnih šolah v Tržiču. Proste sobote so predlagale šole same in svet se s tem strinja. Vendar pa je potreben še pristanek republiškega sekretariata za kulturo in prosveto. Govorili so tudi o nujnosti razširitve prostorov ljudske knjižnice. L. M. Upravni odbor tovarne Peko je sklenil dodeliti prebivalcem Kozjanskega pomoč v obutvi v skupni vrednosti 5000 novih din. S tem sc je tudi Peko pridružil ostalim delovnim organizacijam in posameznikom, ki so se odzvali humani akciji revije Tovariš. K. M. Vinko Hafner kranjskim borcem NOV Na prošnjo občinskega Združenja ZB Kranj je podpredsednik IS Slovenije Vinko Hafner v torek, 17. marca, govoril predsednikom in tajnikom vseh krajevnih združenj ZB in VVI občine o sedanjem načinu reševanja materialnih težav preživelih borcev NOV in o nadaljnjih možnostih za urejevanje teh zadev z novimi zakoni in predpisi, ki naj bi prišli v veljavo z 1972. letom. Tovariš Hafner je govoril o izplačevanju dodatka zaposlenim, o pokojninah in o upokojevanju, o invalidskem varstvu, o družbenih priznavalninah, o zdravstveni zaščiti, o reševanju stanovanjskih težav borcev itd. V pogovoru je bilo precej vprašanj, pripomb in predlogov o sedanji pomoči kmetom-borcem, o upokojevanju invalidov in borcev, o dodeljevanju in razdeljevanju sredstev za stanovanja in podobno. V svoji razlagi je tovariš Hafner s podatki podkrepil ugotovitev, da družba daje vedno več v te namene. Zlasti Slovenija. Naša republika v mnogih primerih dodeljuje še posebna sredstva. Tako se je skupna vsota teh sredstev že lani povečala za 30, letos pa se bo po predvidevanjih dvignila za novih 23 odstotkov; tako bo dosegla 140 milijonov dinarjev. Res je, da so ob Svetovni dan invalidov 22. marec je svetovni dan invalidov. Ob tej priliki bo podpredsednik izvršnega sveta Vinko Hafner v ponedeljek sprejel predstavnike slovenskih društev telesnih invalidov. Po podatkih iz 1968. leta je v Sloveniji prek 42.000 telesnih invalidov; od tega na Gorenjskem skoraj 7.000. Lani je bila v Kranju ustanovna skupščina medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko. Kljub nekaterim težavam, društva v nekaterih gorenjskih občinah že uspešno delujejo. Pri tem pa velja opozoriti, da se v večini gorenjskih občin društva telesnih invalidov (prav tako pa tudi medobčinsko društvo) srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delovnih prostorov. Naj nam bo ob jutrišnjem svetovnem dnevu invalidov dovoljena ugotovitev, da je naloga in dolžnost družbe, da prizadetim pomaga na vseh področjih družbenega udej-stvovanja. Ta naloga je zapisana tudi v splošni deklaraciji organizacije Združenih narodov o človekovih pravicah. vsem tem še danes mnogi borci v težavah, zlasti tisti, ki nimajo možnosti ustrezne upokojitve, ki jih tarejo razne bolezni in druge posledice prestane vojne. Mnogim takim je glavni vir dohodka skromna priznavalnina 100 ali 200 dinarjev mesečno; to pa je v današnjih življenjskih razmerah skrajno malo. Še posebej velja to za podeželje. Velja ugotovitev, kot je dejal tovariš Hafner, da pri teh in podobnih težavah, pri obravnavanju svojih potreb, borci ne smejo prek meja možnosti družbe. Ta daje veliko; seveda skladno z ekonomsko rastjo. K. Makuc V Žabnici in Bitnjah bodo praznovali 27. marca 1942. leta so Nemci v Rovtu nad Crn grobom obkolili Selško četo. V bitki je za vedno prenehalo biti srce tudi narodnemu heroju Stanetu Žagarju, enemu od organizatorjev upora na Gorenjskem- Zaradi tega pomembnega in obenem tudi žalostnega dogodka so se prebivalci Zab-nice in Biten j odločili, da bo 27. marec njihov krajevni praznik, ki ga že leta nazaj izredno slovesno proslavljajo. Letošnje praznovanje se bo začelo danes, 21. marca, ob 10. uri pri spominskem obeležju na Planici, kjer bo množično zborovanje, združeno s pohodom šolske mladine pod geslom »Učimo se na tradicijah NOB«. Ob tej priložnosti bo govoril sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj, Franc Rogelj. Po govoru bo kulturni program, ki ga bodo izvajali učenci osnovnih šol iz Straži-šča in žabnice. V nedeljo ob pol devetih dopoldne bo start partizanskih patrulj pred spomenikom v Žabnici, ki se bodo skupno z mladin- skimi patruljami podali na Crngrob, Pevno, Moškrin, Križno goro in Lavtarski vrh. Ob štirih popoldne bo v Žabnici sprejem patrulj in razglasitev rezultatov v Zadružnem domu. Med tednom bodo prevladovala športna tekmovanja. V ponedeljek bodo tekmovali šahisti Žabnice in Bitenj, v torek igralci namiznega tenisa (Športni dom v Žabnici), v sredo bo tekmovanje gasilcev iz Žabnice io Bitenj v nočnih mokrih vajah, v četrtek se bodo pomerili strelci iz obeh vasi, v petek bo šolska mladina obiskala obeležje NOB, v soboto pa bo slavnostna akademija v Gasilskem domu v Bitnjah. Na akademiji bodo sodelovali recitatorji in oktet osnovne šole Lucija Seljaka, kvartet Ledina in folklorna skupina iz Nemi;lj. Prireditev bo ob šestih zvečer. V nedeljo dopoldne se bo na rokometnem igrišču v Žabnici začel rokometni turnir (ob devetih), ob štirih popoldne p* bo v Kulturnem domu sv. Duh koncert glasbenih ansarfl" blov in mladinski ples. J. Košnjck TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV v bližini Ljubljane VABI K SODELOVANJU VEČJE ŠTEVILO 1. dipl. stroj, ing., strojnih ing., strojnih tehnikov 2. dipl. ekonomiste, ekonomiste, ekonomske tehnike 3. dipl. ing. elektro stroke Jaki tok, ing. elektro stroke Jaki tok, elektro tehnike Za zgoraj navedene potrebe je zaželeno, da imajo kandidati nekaj letno prakso v industrijskih podjetjih. Vabimo k sodelovanju tudi večje število PRIPRAVNIKOV ali ABSOLVENTOV I. In II. stopnje strojne fakultete ter srednje tehnične šole strojne stroke I. in II. stopnje elektro fakultete Jaki ter srednje tehnične šole jaki tok L in II. stopnje ekonomske fakultete ter ekonomske tehnike Osebni dohodek po pravilniku podjetja ali po dogovoru. Ugodne avtobusne zveze. Zadnji letniki študija imajo možnost štipendiranja. Oglasite se, našli bomo skupen dogovor. Prijave pošljite pod šifro »v bližini Ljubljane« v 15 dneh od dneva objave na oglasni oddelek Časopisa. TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini Govorimo slovensko! Ugodna menjaval Dobrodošli! Jože Malle Loibltal — Sv. Lenart v Brodeb le 3 km od ljubeljskega predora. Sodobno pakirano meso ter mesni in mlečni izdelki Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja, obrat Klavnica, je pred kratkim dobil nov, sodoben stroj za vakuumsko pakiranje svežega mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, zahodnonemške znamke Multivac. Stroj lahko v eni minuti zapakira 40 zavojčkov, v eni uri pa 2400 zavojčkov mesa ter mesnih in mlečnih izdelkov, streže pa mu v glavnem ženska delovna sila. V kranjski klavnici bodo na ta način pakirali vse vrste mesa ter mesne in mlečne iz- IX. SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 11. do 20. IV. 1970 delke. Pakirali bodo tudi večje kose, na primer do 6 kranjskih klobas ali do 10 hrenovk, prav tako pa tudi večje komade različnih nena-rezanih salam. Tak način pakiranja jim bo omogočil razširitev izbora izdelkov, saj bodo lahko pakirali različne vrste tlačenk, salame, razne rolade in mešane narezke, za kar je na trgu precejšnje povpraševanje. V čem je prednost takšnega pakiranja? Ne samo v večji vzdržljivosti in trajnosti proizvodov ter lažji manipulaciji z njimi, ampak je bistveno zmanjšana možnost pokvari j ivosti, saj bodo lahko sodobno pakirani proizvodi vzdržali v hladilniku tri tedne pri temperaturi od 2 do 4 stopinje, sveže meso pa sedem dni pri isti temperaturi. Tako embalirani izdelki so posebno prikladni za samopostrežne trgovine, ki so opremljene s hladilnimi vitrinami, zato ni čudno, da je med trgovci na Gorenjskem in tudi Primorskem zanje veliko zanimanje. Posebno so zanimivi za veletrgovino Živila iz Kranja, ki bo z njimi kupcem postregla že konec marca. Marsikateri gospodinja bo s tem olajšala delo. Jk Tako Izgleda nov stroj za vakuumsko pakiranje mesa ter mesnih in mlečnih Izdelkov, ki ga je pred kratkim kupila kranjska klavnica. — Foto: F. Perdan Nagrade najstarejšim delavcem Kolektiv podjetja Lesna industrija Kranj praznuje te dni 20-Ietnico uveljavitve delavskega samoupravljanja. Včeraj so Imeli v hotelu Grad Hrib v Preddvoru slovesnost, na kateri je 19 delavcev, ki so pri podjetju že dvajset ali več let, prejelo ročne ure znamke Doxa. Slavljence je pozdravil in jim čestital direktor inž. Boštjan Jocif, sprejema pa sta se udeležila tudi predsednik delavskega sveta Jože Toporiš in predsednik upravnega odbora Franc Zaplotntk. LIK, ki je bil ustanovljen leta 1963, z združitvijo več manjših lesnih podjetij, ln ki ima danes že 227 zaposlenih, se je tako vsaj simbolično oddolžil svojim najzvestejšim sodelavcem, katerih žulji so tovarni pomagali utreti pot do uspehov, -ig Glavni projekt za cesto na Krvavec Projektivno podjetje Kranj je pred kratkim za Turistično prometno podjetje Creina iz Kranja izdelalo glavni projekt za turistično cesto na Krvavec. Po načrtu bi bila cesta dolga okrog 13 km, širi ka pa 6 metrov. Odcep na Krvavec je predviden v vasi Tupaliče (malo pred sedanjo cesto na Možjanco) na cesti Kranj—Jezersko. Ob predvideni turistični cesti bi bilo okrog 1600 parkirnih prostorov za osebne avtomobile in avtobuse. Po sedanjih izračunih bi gradnja ceste v asfaltni Izvedbi (skupaj s parkirnimi prostori) veljala okrog 28,4 milijona dinarjev. Vzpon na cesti od Tupalič do Gosplnce — to je na zgornji postaji spodnje sedežne žičnice — bi bil povsod manjši od 10 odstotkov. Tako strokovnjaki kot predstavniki podjetja Creina menijo, da bi izgradnja te ceste pomenila osnovo za nadaljnji turistični razvoj Krvavca. Delegacija ITT v Iskri Na povabilo generalnega direktorja jugoslovanskih PTT podjetij je v ponedeljek prispela v Beograd 14-članska delegacija ITT (mednarodne telegrafsko telefonske družbe). Sedež ene največjih tovrstnih družb na svetu je v lliit!' 14-članska delegacija ITT med pogovori v kranjski Iskri. — Foto: F. Perdan New Yorku, za evropski del pa v Bruxellesu. V zahodni Evropi ima družba več velikih tovarn za telekomunika-! cijske naprave, v njih pa je zaposlenih okrog 138.000 ljudi; sicer pa družba po vsem svetu zaposluje okrog 300.000 delavcev. Delegacija pod vodstvom podpredsednika evropskega dela družbe Bourgeoisa se ie v Beogradu najprej pogovarjala o petletnem programu modernizacije jugoslovanske PTT mreže, pri kateri bodo sodelovali PTT, združeno pod« jetje Iskra in omenjena družba s sedežem v Bruxelle« su. V sredo pa je delegacija v Kranju s predsedniki združenega podjetja Iskre nadaljevala pogovore o uresničevanju še nekaterih drugih programov. Združeno podjetje Iskra Kranj namreč že deset let sodeluje z evropskim delom družbe, od 1. januarja letos pa je Iskra tudi generalni zastopnik ITT za Jugoslavijo. Po pogovorih v kranjski Iskri je delegacijo pred odhodom v Bru\elles v Ljubljani sprejel tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. A. Z. Na seji delavskega sveta Loških tovarn hladilnikov, ki je bila minuli četrtek popoldne, sta direktor podjetja Franc Branitelj in vodja servisne delavnice Franc Oblak iz rok predsednika skupščine občine škofja Loka Zdravka Krvine prejela dragoceni priznanji, s katerima ju je odlikoval predsednik republike Josip Broz — Tito. Franc Braniselj je za uspešno vodenje tovarne, ki se zadnje čase lahko pohvali z izrednim kvalitetnim in kvantitetnim porastom proizvodnje, dobil odlikovanje Red republike s srebrnim vencem, Franc Oblak pa aa 20-letno vestno delo in za 8-Ietno prizadevno izpopolnjevanje ter širjenje servisne delavnice medaljo dela. Čestitamo! — Foto: F. Perdan Preverjanje v praksi Sredi preteklega leta je zvezna skupščina dala v javno razpravo predlog za izpopolnitev sistema pokojninskega In invalidskega zavarovanja. Zaželeno je, da bi bila ta razprava končana prihodnji mesec. V to razpravo so se aktivno vključili tudi sindikati. Ti želijo, na konkretni osnovi preveriti pogoje za upokojitev. Razumljivo je, da se praktično pretežni del te problematike vrti okrog ugotavljanja pokojninske osnove. Izmed šestih slovenskih delovnih organizacij, ki jih je Centralni svet zveze sindikatov izbral, da bi v njih na konkretnih primerih preučil predložene zamisli za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sta tudi kranjska Iskra hi jeseniška Železarna. * Osnovna načela, ki Jih vsebuje dokument o izpopolnitvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja Izhajajo iz tega, da je temelj pokojninske osnove ustvarjeni osebni dohodek. Dalje. Pokojninska osnova mora biti odraz zavarovančevih vlaganj v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času njegovega delovnega razmerja. To pa pomeni, da bi bilo pametno za valorizacijo individualnega osebnega dohodka upoštevati Molk nekaterih Pisali smo že, da Je bil 9. februarja v Mojstrani razširjeni sestanek političnega aktiva, na katerega so zaradi pomembnosti obravnavanega vprašanja, ceste v Vrata, ki Je trenutno v izredno slabem stanju, povabili tudi predstavnike Gorenjske turistične Zveze, Planinske zveze Slovenije, republiškega poslanca tovariša Burnlka, predstavnike jeseniške občinske skupščine, predstavnike krajevnih organizacij iz Dovjega in Mojstrane ter predstavnike Cestnega podjetja iz Kranja m Cestnega sklada SRS. Prisotnost slednjih dveh na tem sestanku bi bila izredno pomembna, saj Cestni sklad SRS dodeluje sredstva Cestnemu podjetju iz Kranja, in sicer namensko za vzdrževanje turistično in gospodarsko važne ceste III. reda v Vrata, središče triglavskega narodnega parka. Vendar predstavnikov podjetja in sklada ni bilo na sestanek, kar je povzročilo že na samem zboru v Mojstrani in po njem veliko vroče krvi in hudih besed na račun prizadetih. Obema je krajevni odbor SZDL Dovje Mojstrana na željo udeležencev sestanka in VOlivcSV poslal zapisnik tega sestanka s prošnjo, da bi do 10. marca nnprošena odgovorila in posredovala svoja stališča do zaključkov zbora v Mojstrani. Vendar odgovora do 1J. marca ni bilo! Na kra- jevnem odboru SZDL Dovje-Mojstrana so med drugim zato zaključili: verjetno smo premalo pomemben naslov, da bi bili vredni vsaj odgovora! O cesti v Vrata, turistično izredno pomembni, je spregovoril tudi zbor volivcev v Mojstrani in Dovjem. Na njem so zahtevali, da se cesta zaradi bližajoče sezone do prvega maja uredi vsaj toliko, da bo mogoč promet z motornimi vozili, v teku leta naj se izdelajo načrti za temeljito popravilo, rekonstrukcija pa naj se opravi v petih letih. Jeseniško občinsko skupščno so prav tako zaprosili, naj ona vodi akcijo za ureditev ceste v Vrata. Skupščina je prošnjo sprejela. Cesta v Vrata je bila prav tako predmet razprave na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah. Predsednik Franc Zvan je pojasnil, da ceste v Vrata ni v 5-letnem razvojnem programu cestnega omrežja v Sloveniji, čeprav so bila po stari navadi izrečena zagotovila, da Jo bodo vanj uvrstili- Prav tako je omenil eno od možnih idej ureditve ceste v Vrata, ki bi zahtevala prek 600 starih milijonov dinarjev. Jeseniška skupščina bi morala prispevati polovico. Po tej zamisli naj bi bila cesta sodobna, hitra ln cestninska cesta, urejena po zgledu ceste na Dobrač v Avstriji. Ponavljamo, to Je samo ena od možnih idej, ki je ni moč izpeljati prek noči, sploh pa ne brez podpore širše družbene skupnosti in prizadetih faktorjev. Cesta v Vrata končno ni stvar samo Dovjega ali Mojstrane, ni stvar same jeseniške občine, ampak ima najmanj republiški pomen. Verjetno nihče ne želi, da bi se številni tuji in domači turisti, kot doslej obračali sredi poti. J. Košnjek čim daljše časovno razdobje. Pravilno ugotovljena in na pravičnem sistemu temelječa pokojninska osnova ima nedvomno izredno velik pomen tako za zavarovance kot za družbo. Zato ni odveč odlo- čitev sindikatov, da skušajo tudi v praksi preveriti učinke posameznih zamisli o predlogu zvezne skupščine za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ABC Kadrovska komisija DS pri podjetju Puškama Kranj razglaša ftmt ni naslednja prosta delovna mesta: 1. Več VK ali KV strugarjev 2. Več VK ali KV rezkalcev 3. Več VK ali KV brusilcev za okroglo in votlinsko brušenje 4. Več VK ali KV brusilcev za ploskovno in oblikovno brušenje 5. VK delavca kovinske stroke za delo na preciznem vrtalnem stroju POGOJI: — da je kandidat zdrav, —- da ima odslužen vojaški rok, — da ima stanovanje v Kranju ali okolici (podjetje nima stanovanj) Kandidat mora poleg splošnih izpoljevati še naslednje posebne pogoje: ad. 1, 2, 3, 4 — dokazilo o doseženi kvalifikaciji v stroki, — delo v dveh izmenah, — poskusno delo 1 — 3 mesece, ad. 5 — delovodska šola kovinske stroke in nekaj let prakse v stroki ali podobnih delovnih mestih. Osebni dohodek po pravilniku! Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnih mest Trgovsko podjetje Murka Lesce Je 14. marca v Zadružnem domu na Visokem pri Kranju odprlo razstavo pohištva in stanovanjske opreme. Podjetje prireja to razstavo v okviru akcije Mesec Murke in prodaja vse izdelke po zelo ugodnih cenah. Razstava bo odprta do 25. marca od 9.30 do 18.30. — Foto: F. Perdan Eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiim agrotehnika \M KMETOVALCI! EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 Naprave renomiranih tvrdk: KARL MENGELE, BCS, VOGEL & NOOT in FERRARI, imamo tudi letos na naših kon-signacijah NUDIMO VAM: MENGELE stroje za spravilo sena — sa-monakladalne prikolice firme v različnih izvedbah: Tip dm USAJ A SCH Carina in stroški samonakladalna prikolica Nico 3.993,10 1.091 01 28.366,30 6.118,65 samonakladalna prikolica LW 16 4.358,40 1.190,82 30.961.35 6.355,75 samonakladalna prikolica LW 17 4.548,00 1.242,62 32308,20 6.895,30 samonakladalna prikolica LVV 19 5.018,10 1.371,07 35 647,80 7.553.10 I Univerzalni specialni traktorji firme Ferrari: PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA IZREDNE POGOJE: vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba, upravljanje traktorja je izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnrtgl rajdnega kroga in hidravličnega krmila, izredna okretnost; osem hitrosti naprej, štiri hitrosti nazaj, štiri hitrosti za delovno orodje — fre/o, kosilnico itd., § Za traktor Ferrari ni terenskih omejitev — štiri pogonska kolesa se »zagrizejo« I v vsak vzpon. Traktor MC s 60/RT 938.720 Lit in 9.96530 din carina in ostali stroški I BCS Motorna kosilnica BCS s snopovezalko: VOGEL & NOTT — AVSTRIJA motorna kosilnica Typ Alpinist, primerna za hribovite predele ALPINIST 9.842 A. SCH, 1.385,50 DM, 378 30 USA J, 236.600 Lit in 1.950 din carina in ostali stroški in traktorski obračalnik Hcublitz vsestransko uporaben obračalnik, zgrabelnik za seno — variator REGULACIJA HITROSTI OBRATOVANJA NAPRAVE Traktorski obračalnik Heublilz s kardanom in napravo za vzdolžno vožnjo 2.5 metra: 7.707 A. SCH, 1.085,00 DM, 296.50 USA J, 185.260 LIT in 1600 Din carina in ostali stroški Traktorski obračalnik miniblitz s kardanom: 5.427 A. SCH, 77030 DM, 210,50 USA %, 131340 LIT in 1.200 din carina in ostali stroški Dobava takoj po plačilu na naš devizni račun pri Poljo-banki Beograd: 608-620-10-32015-10-57, Agrotehnika Ljubljana Dinarski znesek za carino in ostale stroške na naš račun pri Narodni banki Ljubljana, št. 501-1-691 Rezervni deli so na zalogi, servis je zagotovljen. TRAKTORJE FIAT VAM NUDIMO NA KREDIT. diferencialom: 250.500 Lit, 1467,00 DM, 400,80 USA $, stroški BCS: 200.500 Lit, 1.174,00 DM, 320,80 USA f, 8.340 A. SCH in stroški § KOSILNICA 13 Ks 110, 127 cm z dif I 10.420 A. SCH in 2.100 din carina in I SNOPOVEZALKA za ™ I 1.800 Din carina in st 111 n in i j 1111111111 f t f 11 n j itn j i j 1111 tt 1111 m 111111 u 11 w m m j 111111 m r: 1111111: n u m 11 u j t; 11! 11111 n i i t i m i) m 1111 i 111 n i t; 111111 u n i t m 11111 h 1111111 m 11111! 11 m m i:! i u t i i n t.....f u 1111 j m i 11; 11111 h 11 u i: n i; 11.11......iiiiimmm.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinitiu Obiščite naš prodajni sejem v Ljubljani | na Gospodarskem razstavišču do 6. aprila 1 1970. I E$- Minulo sredo, 18. marca zvečer so v prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo kiparskih del Janka Dolenca in plastik b varjenega železa samouka Alojza Jerčiča. Na otvoritvi je govoril direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Na sliki: Janko Dolenc (prvi z leve), Alojz Jerčič (drugi z leve) in Andrej Pav lovec (skrajno desno). — Foto: F. Perdan Portreti Marijana Belca Arhitekt Le Corbusier je nekoč predlagal, naj se opusti vse, kar diši po tradicional-nosti in preteklosti. 2elel si je prazno ploskev, torej nič, za novo ustvarjanje, ki bi ne bilo obremenjeno s preteklostjo. Danes se je ta njegova želja izrečena kot teoretično postavljena misel že vsaj deloma uresničila. Sodobni likovnik je tembolj brezobziren, čim manj ima likovnih predsodkov iz preteklosti. Popolnoma pa je nemogoče porušiti stare temelje, kajti potek likovnega razvoja nas pouči, da sta narava in človek še vedno tisto gonilo, ki pripelje umetnost v stik z resničnostjo. Mimo vseh v zadnjih desetletjih vzniklih in nato skoro v pozabo po-tonjenih »izmov« pa živi umetnost, ki zavrača spekulacije, ki ni izolirana v suvereni slonokoščeni stolp artiz-ma, ampak je tako na Vzhodu kot na Zahodu trdoživo ogledalo tradicije. Socialistični realizem na Vzhodu in ameriško meščansko slikarstvo sta si popolnoma enaka pri iskanju vedno novih mož- SAVA prodaja Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov KRANJ odpisana osnovna sredstva in orodje, kakor sledi: 1 boben za mokro čiščenje 1 rezervoar za kondenz 1 kompresor prevozni 1 lesena baraka 9x7 1 lesena baraka 10x7 1 lesena baraka 31 x 6.7 1 razvijalec acetilena 1 sekalni stroj JTG 1 rezkalni stroj 1 namizni vrtalni stroj 2 pralna stroja 81 več elektromotorjev moči od 0.15 do 20 KW 1 laboratorijski dvovaljčnik 1 hladilna naprava trovaljčnika 1 batna črpalka nizki tlak 1 elektromotor TH Ingllch Prodaja gornjih sredstev bo na licitaciji dne 4. aprila 1970. ob 10. uri v obratu II. Sava ind. gumijevih, usnjenih in kem. izdelkov KRANJ, Škofjeloška 6, kjer si bodo kupci dne 27. t. m. vse predmete lahko tudi ogledali. Tozadevne informacije dobijo v nabavni službi obrata IV. Kranj, Savska cesta 20, od 8. do 11. ure nosti znotraj ograje, ki jo je postavila tradicija. Tudi pri nas ni drugače. Poleg uradne reprezentativne umetnosti deluje mnogo likovnikov na tradicionalen način. S tem še ni rečeno, da so ti slikarji ali kiparji kvalitetno slabši. Res pa je, da žanjejo manj priznanj. Eden izmed njih, ki ubira svoja pota ne oziraje se na modne muhe današnjega dne, je tudi Marijan Belec. Portreti, ki jih je razstavil v Galeriji Prešernove hiše v Kranju so ogledalo njegovega likovnega znanja in predvsem njegove vere v zastavljeni program, da mora vsako likovno delo nekaj povedati, da mora biti razumljivo vsakomur. Prav to pa je dosegel v svojih realističnih in celo naturalističnih portretih, ki jim moramo priznati naravnost odlično tehnično virtuoznost, ob kateri se samo čudimo, da Belca doslej s te strani še nismo poznali. Z dobršno mero kritičnosti zna prevzemati dosežke predhodnikov (G. A. Kos, Vavpotič) in jih s pridom uporabljati, v svojih efektno naslikanih portretih. Sicer se občasno pojavljajo rahle krize, ki so opazne pri ozadjih portreti-rancev kot nekontrolirana barvna plitkost, kar je posledica vdajanja artističnim in formalističnim prijemom. Zanimivo je tudi obotavljanje pred čisto slikarskimi posegi (portret dečka) in med risarsko tektonsko postavljenimi figurami. Kjer pa se Belec približa starejšim vzorom portretne slike, tam še posebej zaživi njegov študijski interes (Šorlijeva mama) in opazneje se pojavi slikarjevo zanimanje ne samo za goli likovni problem, podobnost modelu, aimpaik tudi njegovi notranjosti. Prav tu pa čaka Belca šele napol preorana njiva. A. Pavlovec Koncert mladih glasbenikov V Kranju bo v ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri v dvorani glasbene šole koncert mladih glasbenikov, učencev višjih letnikov kranjske glasbene šole. Koncertni spored bodo izvajali učenci oddelkov za klavir, klarinet, solopetje in godalni orkester, ki bo iz- vajal dela Petra Liparja in Aleca Rovvlcva. Po uspelih petih koncertih resne glasbe, katere nam je letos že posredovala koncertna poslovalnica, bo ponedeljkov koncert mladih glasbenikov lep doprinos h koncertnemu življenju v Kranju. -ar »Bitka na Neretvi« v Škof ji Loki Te dni v Škof j i Loki vrtijo jugoslovanski film Bitka na Neretvi, za katerega je med občani veliko zanimanje. Premiera tega enkratnega dela je bila minuli četrtek. Gledalci, ki smo jih po predstavi i pobarali o vtisih, niso skrivali navdušenja. Film bo na sporedu kina Sora še tri dni (nedelja, ponedeljek, torek). V nedeljo popoldan in /večer si ga bodo lahko ogledali tudi prebivalci Železnikov. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši ščance nesnice in pi- 0 krave molznice in teleta 0 koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra Aerodrom Ljubljana- Pula, Kranj p. p. 33 Prodajamo karamboliran osebni avto ALFA ROMEO, Julia TI 1570, leto izdelave 1966, prevoženih 72.000 kilometrov, izklicna cena 14.500 din. Ogled vozila jc možen vsak dan v garaži poklicnih gasilcev v Kranju. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava, PE Kranj do 25. 3. do 12. ure z 10 % pologom od izklicne cene. PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni 7453 -K L L D- 8 SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA. BLED, MOJSTRANA in PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode • žagan les Iglavcev • žagan les listavcev • ladijski pod • stropne in stenske obloge • vrata vseh vrst • vezano opazno plošče za gradbeništvo • sredice za panel plošče • lesno molco • lesno embalažo vseh vrst • opremo avtomatskih kegljišč o vse vrste transportnih naprav, čelilni-ke in gradbiščne omarice Fantovščina bo v Preddvoru in v Kranju Nea m erlkansko Pri nas se večina ljudi ne zmeni dosti za to, če kdo pi-jančuje, uživa mamila ali pretepa ženo, celo za to ne, če je kdo novinar. Toda če kdo ne vozi avtomobila, postanejo pozorni. Zadnjič sem v nabavnem središču v predmestju kupoval potovalni pisalni stroj. Ko sem si nekaj izbral, sem vprašal prodajalca, če lahko plačam s čekom. »Seveda,« je odvrnil prijazno. »Ali imate s seboj kako legitimacijo?a »O, da,* sem rekel, segel v iep in mu postregel s štirimi kreditnimi pismi in novinarsko legitima* cijo. Človek si je ogledal papir* je in pripomnil: »In vaše vozniško dovoljenje, kje pa imate to?« »Ga nimam!« »Ste ga izgubili?« »Ne, ne, jaz sploh ne vozim avtomobila.« Pritisnil je na gumb pri registrirni blagajni. Čez nekaj hipov je prišel vodja oddelka. »To moiakar,« je dejal prodajalec in pri tem s palcem pokazal name, »bi rad plačal s čekom pa nima vozniškega dovoljenja. Ali naj pokličem hišnega detektiva?« »Čakajte, se bom jaz pogovoril z njim,« je dejal vodja oddelka in se obrnil name: »Ali so vam vozniško dovoljenje morda odvzeli zaradi kakega prestopka vozniških predpisov?« »Oh ne! Jaz sploh nisem nikoli vozil. Ne veseli me.« Vodja oddelka me je neza-upno motril: »Kako pa ste prišli sem, če ne vozite avtomobila?« »Taksi sem najel.« Medtem se je okrog nas na- bralo precej ljudi... »Kaj pa je tu?,.. Nekdo, ki nima vozniškega dovoljenja ... Pravi, da ne vozi avtomobila.., Prismojen svetnik ...« Vtem pa se je prikazal direktor podjetja. Na srečo je poznal moje ime in je ček odobril. Neprijetno mu je bilo in je dejal: »Stopite no z menoj, bova kaj popila!« »Preveč ste ljubeznivi,« sem dejal, »tal pa moram priznati, da tudi pijem ne.« Hotel »Creina« v Kranju bo odprt 28. maja — Fantovščina, del enkratne folklorno turistične prireditve »Kmečka ohcet 70« se bo začela v novem hotelu Bor v Preddvoru hi končala v novi »Creini« mm — Izredna prizadevanja investitorjev ter izvajalcev, da bo objekt do roka zgrajen. Vse kaže, da bodo črnogledi, ki s pesimizmom gledajo na gradnjo novega, modernega hotela »Creina« in dvomijo v trditve investitorja ter izvajalcev, da bo hotel odprt 28. maja, razočarani. Optimistom in ljubiteljem turističnega napredka mesta med Savo in Kokro pa se bo odvalil težak kamen s srca, saj bodo izpolnjena njihova velika pričakovanja. Kolektiv Cretne na eni ter izvajalci na drugi strani si prizadevajo storiti vse za najbolj hitro gradnjo hotela. Dela napredujejo s polnim tempom, čeprav je izvajalce nekaj časa motilo in oviralo hladno in muhasto marčno vreme. 28. maj se bliža. Prihaja turistična predsezona, za njo sezona. Zamuditi prvo pomeni zamuditi tudi drugo in spustiti mimo kolone, turističnih dobrin željnih gostov. Vzrok za »hitrico« (ne razumevaj mo jo v pravem pomenu besede) tiči tudi nekje drugje. Zadnje dneve maja bo Slovenija praznovala in slavila eno največjih turistično folklornih prireditev — »Kmečko ohcet 70«. Prvič v svoji zgodovini bo prireditev prestopila meje Ljubljane in se vsaj deloma preselila na Gorenjsko, k nam, v Kranj in Preddvor. Delno se bo preselila k nam, smo zapisali. Slovo od fantov ali kratko »fantovščina« se bo namreč v četrtek, 28. maja, začela v Preddvoru, idilični in po mnenju organizacijskega odbora, za tako prireditev najbolj primerni vasi. Nov hotel, jezero, pripravljenost in gostoljubnost domačinov ter delavcev hotela je pripomogla, da bo začetek fantovščine prav v Preddvoru. Domačini bodo goste sprejeli z odprtimi rokami. Nato se bo fantovščina preselila v Kranj, v nov hotel »Creina«, kjer se bo tudi končala. Zanimiv dogodek za Kranj bo ta 28. maj. Ne samo zato, ker bomo dobili nov, sodoben gostinski in turistični objekt, ampak zaradi tega, ker bo naša in svetovna javnost poslušala in brala o Preddvoru in Kranju. Pokažimo ji ga. Ne samo takega, z dimniki in tovarnami, ampak tudi onega, s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Prireditev bo uspela le, čo bomo pri tej prireditvi sodelovali vsi in Če bo mesto i okolico živelo z ženini ter ostalimi obiskovalci naših krajev. J. Kosnjek Pokrite izgube 514794 Doma in v svetu ŽIVIL./* KRANJ V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE ŽIVIL-A KRANJ' ČUDOVITA AROMA JE V KAVI ŽIVIL,/ KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE BREZA, 14. marca — Zjutraj ob 7,55 se je zgodila v rudniku Breza najhujša nesreča odkar rudnik obratuje. V jašku »Srečno« je prišlo približno 3 kilometre od vhoda in v globini 250 metrov do nenadne in strahovite eksplozije metana. Nesreča je terjala 49 žrtev, 17 rudarjev pa je bilo huje ali lažje ranjenih. OSAKA, 14. marca — Japonski cesar Hirohito je odprl danes v japonskem mestu Osaka doslej največjo svetovno razstavo EXPO 1970. Razstava je prvič na azijskih tleh. Na 420 hektarih površine se gledalcem predstavi 77 držav. Organizacija razstave je veljala Japonsko 2,7 milijarde dolarjev. BREZA, 14. marca — Kolektiv premogovnika in svojci ponesrečenih rudarjev prejemajo iz vseh krajev države in javke, med njimi tudi od predsednika republike Tita. BREZA, 15. marca — Okrog enajstih dopoldne so se številni prebivalci Breze in visoki gostje iz republike in zveze še zadnjič poslovili od mrtvih rudarjev, nakar so posmrtne ostanke rudarjev prepeljali v svoje vasi, kjer so jih položili k zadnjemu počitku. DAMASK, 15. marca — Nekaj pred osmo uro zvečer so izraelska letala napadla položaje sirskih vojakov blizu libanonske meje. Med napadi je bilo ubitih 5, ranjenih pa 14 sirskih vojakov. NIKOZIJA, 16. marca — Bivšega ciprskega notranjega in obrambnega ministra Poli karpa Georgadjisa so našli mrtvega v svojem avtomobi- zijc. Vojska in narodna garda sta v pripravljenosti. SAO PAULO, 16. marca — Japonski generalni konzul v tem brazilskem mestu se je sinoči vrnil domov. Pred tremi dnevi so ga namreč ujeli brazilski gverilci in ga za tri svoje izpuščene ljudi tudi izpustili. PRAGA, 16. marca — V češkoslovaško glavno mesto je prispel danes na uradni obisk sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. To je prvi višji sovjetski obisk v CSSR po dogodkih avgusta 1968. leta. BEOGRAD, 17. marca — Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je z ženo in sodelavci odpotoval na uradni obisk v azijske države. Sekretar se bo ustavil tujine številne sožalne brzo- lu nekaj kilometrov iz Niko- v Burmi, Singapuru, Indone- Ljudje in dogodki ziji in Indiji. V domovino s9 bo vrnil 3. aprila. LIMA, 17. marca — V Peruju so odkrili poskus zarote proti vladi generala Alva-dara. Podobno zaroto so odkrili tudi v Boliviji. RIM, 17. marca — Profesor Amintorc Fanfani, mandata^ za sestavo nove italijanske vlade bi moral že danes poročati predsedniku republike Saragatu o svojih pogovorih okrog sestave nove vlade. Vendar kaže, da ima Fanfani težko delo, saj se bo nocoj ponovno pogovarjal s predstavniki prizadetih strank. PHNOM PENH, 18. marca — Radijska postaja Kambodže je sporočila, da je narodna skupščina in kraljevski svet sklenila odstaviti voditelja države princa SihanU-ka, ki je trenutno na obiski* v Sovjetski zvezi. Princ namerava obiskati tudi Peking. Vse kaže, da je princ slutil» kaj se pripravlja, saj je možnost udara omenil tudi V enem svojih zadnjih govorov. BEOGRAD, 18. marca — Danes se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Obravnaval je smernice za sestavo družbenega plana Jugoslavije od leta 1971 do 1975. ERFURT, 19. marca — Danes se je začel v tem vzhod* nonemškem mestu dolgo pričakovani sestanek med za-hodnonemškim kanclerjem Brandtom in predsednikom ministrskega sveta Nemške demokratične republike Sto-phom. Znano je, da bo Brandt obiskal tudi zloglasno koncentracijsko taborišče Buchenvvald. -jk Le redki nedeljski izletniki obiščejo slap Peričnik, čeprav je za marsikoga pozimi lepil kot poleti. Odsevi sonca na svečah in prelivanje vseh odtenkov modre barve očarajo slehernega obiskovalca. — Foto: M. Kersnik ŽIVILA Zadnje čase radi pravimo, da svet postaja majhen, da se razdalje krajšajo in celine približujejo druga drugi. Kajpak imamo pri tem v mislih dosežke sodobne tehnike, zlasti prometna in komunikacijska sredstva, ki človeka v pičlih nekaj urah prenesejo z enega konca zemeljske oble na drugega aU pa mu omogočijo, da doma ob televizorju spremlja stvari, ki se gode deset in deset tisoč kilometrov proč, v Ameriki, Afriki, Avstraliji, v Vietnamu in v vesolju. Čeprav ni prišel dlje od Trsta, čeprav je še čisto golobrad, ve današnji gimnazijec o tujih deželah, o njihovih prebivalcih In običajih mnogo več kot so naši dedki uspeli slišati do pozne starosti. Bral je bil potopisne knjige in članke, gledal filme, prelistaval učbenike, buljil v geografske karte ter premleval dolge vrste podatkov, s katerimi ga pestijo profesorji... Zares, svet postaja majhen. A kljub temu ni pametno preglasno oznanjati, da smo raziskali že vse tajne, ki jih skriva. Veliko je namreč kotičkov, divjih, komaj odkritih kotičkov, kamor le redko zaide »civilizirana« noga, kjer ne poznajo železnice, elektrike, radia, avtostrad in snemalnih kamer. Ja, ja, Južna koval manj nemogoče, sta zmetala naročaj polen ter pritaknila ogenj. »Kako gre posel, pravite? Slabo, porazno! Ne vem, kateri vrag me je spravil sem gor, vem le, da bom spomladi pobral šila in kopita in odšel iskat službo drugam, v Budvo ali — z malo sreče — kam v Slovenijo. Ja, ja, Slovenci ve- Vas kot orlovo gnezdo Amerika, boste rekli. Ampak v zmoti ste. Nikakor vam ni treba potovati na zeleni kontinent, da bi spoznali kraje in ljudi, ki jim je napredek pokazal hrbet. Dovolj bo, če se zapeljete v črno goro, si v Titogradu kupite trpežne hlače in jopič, obujete gojza-rice, oprtate nahrbtnik ter potlej z avtobusom, z vlakom, z land roverjem ali kako drugače odrinete proti severozahodu, proti dobrih sto kilometrov oddaljenem Durmitor-ju. In časa morate imeti dovolj, kajti ure, dnevi in celo tedni so tamkaj zelo raztegljiv pojem. OBUPANI GOSTILNIČAR ŠIME Sonce je bičalo zasnežena, pusta pobočja in čutil sem, kako mi koža na obrazu rdi pod udarci rezkih žarkov. Dobro uro smo že gazili v hrib. Premočeni čevlji so cmokali in javkali kot bi hoteli reči, da jim je vsega dovoj. Tudi novinarji smo bili siti napor-bomo videli pravo pravcato ne hoje, ampak upanje, da durmitorsko vas in hiše, v katerih so se nekdaj rojevali uskoki, nas je gnalo dalje. Saj veste, človek pač nima dostikrat prilike obiskati od boga pozabljene črnogorske planine, kakršni sta Savnik in žab-ljak. Potem smo jo zagledali. Gostilno namreč. Čepela je ob cesti, s katere so snežni rez-karji pravkar odstranjevali zamete (reportažo o njih ste lahko prebrali minulo soboto — op. p.). Pravzaprav je šlo za planinski dom, čigar upravniku so se začele tresti roke, ko smo vstopili. Širne mu je ime, nam je povedal in pristavil, da letos k njemu ni bilo še nobenega tujca. »Precej zakurim,« sta hitela besedičiti z ženo. V odprt angleški kamin, ki ga je menda dal postaviti eden izmed Si-metovih predhodnikov in ki hi bržkone celo na Luni učin- ste, kaj se pravi zganjati turizem, če bi tole podrtijo prepustili vašim turističnim podjetjem, če njen lastnik ne bi bil Kmetijski kombinat Nik-šić, bi mi zagotovo, vsaj poleti, znali priskrbeti goste. Tako pa životarim z 80 starimi tisočaki, čeprav imam končano gostinsko šolo.« »In domačini? Mar ne zahajajo k vam?« smo vrtali naprej. »Eh, z njimi ni sile. Prerev-ni so, da bi lahko zapravljali, in razen tega jih je zelo malo. Mladi bežijo v dolino, nočejo več životariti ter izgubljati leta po obubožanih kmetijah, ki so zaradi snega vsako leto štiri mesece prepuščeni sami sebi. Stari gospodarji res prihajajo semle, ampak navadno le zato, da bi se malce pogreli. ,... veče širne', pozdravijo, sedejo k peči in obmolknejo, čakam, ali bodo morda kaj naročili, vendar zaman. Ko že skoraj izgubim živce, končno nekdo reče: .Ajde, širne, donesi nam litru vode!' Ves srečen jim ustreženi, kajti voda je znamenje, da nameravajo kmalu odriniti.« Obupani gostilničar torej misli na pomlad odnesti pete. Prišel bo drugi, zdržal morda eno zimo, ter potlej ušel. In tako dalje — kdo ve koliko časa še? »JARAC« SE STRIŽE ZA JURJEVO Vukova domačija je kakor nekakšna predstraža naselja Bukovnik, ki, podoben orlovskemu gnezdu, gleda z grička nad cesto proti Šavniku. Po zasneženih njivah, zadaj za majavim, od starosti načetim hlevom, so se potikale debe-lodlake ovce, trop koz in petero krav. Mulile so travo, ki jo, skrito v zavetju dreves, sneg ni dosegel. Dve ženici v dolgih, brezobličnih oblačilih sta tekali sem in tja ter pazili, da bi živali ne zašle predaleč stran. Vuka smo našli sedečega na štoru pred hišo. Žvečil je sla-mico in, kot gospodarju pristoji, nepremično motril svojo posest. Obiskovalci ga očitno niso kaj prida brigali in niti trenil ni, ko se mu je približal snemalec ljubljanske televizije. »Od česa živim? E, od njivice tamle, pa od krav in volne, ki jo prodajam,« je povedal. »Da, sami trije smo. Sin dela v nikšički železarni in nas bolj poredkoma obišče. Za zdaj ml gre čisto dobro, a če drži, kar pripovedujejo, če bodo odslej zares stalno čistili cesto, utegne biti še bolje.« In je pristavil, da bi rad dočakal dan, ko bo do Bu-kovnika speljana tudi elektrika. Včasih ji baje ni zaupal, danes pa meni drugače. »Lepe ovce imate. Kdaj jih nameravate ostrici?« »Ovce pri nas strižemo za Jurjevo, brž ko drevje pokaže znamenje življenja. Prej je prezgodaj, kasneje prepozno.« Potem se je obrnil k meni in vprašal: »Slišal sem, da imate v Sloveniji asfalt speljan skoraj do vsake hiše in da kmetje na veliko kupujejo avtomobile. Je res?« »Kmetje resnično nabavljajo avtomobile, saj zanje ni težko dobiti kredita. Toda zato mnogo težje pridejo do poljedelskih strojev,« sem mu skušal pojasniti. »Tisto o asfaltu pa kar pozabite. Ceste niso prav nič boljše kot v Črni gori.« Očitno je bil z odgovorom zadovoljen, kajti utihnil je in mi tako dal vedeti, da sva končala. »OPROSTITE, čE SEM KAJ NAROBE POVEDALA« Vasica Bukovnik, o kateri sem že govoril, ni na nobenem zemljevidu. Premajlrna je, saj šteje komaj kak ducat hiš. Iz nekaterih so ljudje pobegnili, si v dolini našli slajši kos kruha in jih prepustili usodi. Samo najbolj trmoglavi Vtisi z obiska v Črni gori in tisti najstarejši, za katere drugod ni več prostora, vztrajajo. Med njimi je tudi 58-letna Zorka Knežavić, vdova in mati štirih hčera. Nekaj oralov zemlje ima, nekaj koz in dve kravi. »Preživljam se s prodajo sira, soli, moke in krompirja. Nobene podpore ne dobivam, nobenih ugodnosti nisem deležna tu gori,« nam je potar-nala, ko smo po ozki gazi, zajedeni v sneg, lezli proti vhodu. Notranjost njenega nizkega, s slamo kritega doma bi prav lahko rabila za film o življenju hajdukov. Vsi predmeti, od skodel in ponev do kož na tleh, so stari vsaj 80 let, je razlagala lastnici. »Odkar sem izgubila moža, mi gre vedno slabše. Hčerke so poročene ter zaposlene, le najmlajša prihaja enkrat ali dvakrat tedensko kaj postorit, toda samo poleti... A davka če sem oproščena? Kje neki! To Je prva in edina stvar, ki smo je bili deležni iz civilne. Na elektriko so pozabili, na Vodo so pozabili, na davke pa ne.« In je še povedala, da je bila v življenju doslej vsega petkrat v Nikšiču ter enkrat ▼ Pečkoj banji, 150 km oddaljenem zdravilišču, kamor so jo pred leti poslali na okrevan je. Poslovili smo se, čeprav je hotela zmleti in skuhati kavo. Predolgo bi trajalo, kajti mala lesena žrmlja le počasi drobi trdo zrnje. »In oprostite. Če sem kaj narobe povedala,« je za vpila za nami, zmedena spričo čudnih gostov, ki so prišli v B* kovnik prav iz Slovenije. I. GuzelJ REPORTAŽA « REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA KRVOSES 39 mm Veš, dolgo je bilo moje beračenje zelo malo donosno, potem pa sem nekega dne prebral knjigo o hipnotiziranju ... Ali si nocoj prinesel kaj denarja? Jutri bi rada brala v časopisih, da si oropal banko! Torej bi rada za današnji sprehod novo krilo iz palmovega Ustja? — Bolje, da greva, že zadnjič je bila dve uri v ordinaciji ... »Potem sem Jih prinesla Mr. Masonu. Najprej naj bi bili izločili tiste, ki sem jih pustila na kljuki in drugod jaz sama, da bi ostali samo tisti, ki jih je pustil tam nekdo, ki je vohunil v bungalovu.« »Ali veste, če se Je to tudi nato zgodilo?« »Da, Mr. Mason mi je sporočil, da so vsi odtisi razen tistih, ki so odtisnjeni na štirih kartončkih, moji.« »Ali veste, kateri kartončki so to?« »Da! Prstne odtise, ki sem Jih posnela, sem prenesla na kartončke in oštevilčila. Kartončki z važnimi odtisi so imeli številke 14, 16, 9 in 12. številki 14 in 16 sem našla na steklenem gumbu vrat bungalova, medtem, ko sem številki 9 in 12 odkrila na ogledalu.« »Ali veste, kje so zdaj ti kartončki?« »Seveda.« »Kje torej?!« »Pri sebi jih imam.« »Kako pa ste si jih prilastili?« »Sinoči sem jih vzela Mr. Masonu in ko mi jih je hotel zopet vzeti, sem šla na policijo.« »Ali ste te kartončke Izročili policiji?« »Ne.« »Zakaj ne?« »Nisem hotela, da bi jih pomotoma kako zamenjali. Od sinoči namreč vem, čigavi so tisti prstni odtisi. Zaradi tega sem bila tudi pobegnila z njimi.« »Kaj pa vas je privedlo na misel, da morate pobegniti?« Sodnik Strouse je napeto opazoval Masona. Ko je sprevidel, da Mason nima nobenega namena ugovarjati, je Strouse dejal priči: »Trenutek, prosim! Ali bi obramba želela morda ugovarjati zadnjemu vprašanju?« »Ne, vaša milost,« je dejal Mason, »čutim, da sem ta trenutek predmet tega zasliševanja in bi želel, da se vse podatke preje fiksira.« Sodnik Strouse je namrščil čelo. »Morda se vam pa res zdi kot da ste zdaj v središču tega zasliševanja priče. Vendar tu ne gre za to. Zdaj je posredi postopek proti vašemu klien-tu in vaša glavna dolžnost Je zastopati interese tega klienta — ne glede na posledice, ki bi iz tega utegnile nastati za vas.« »O tem sem si popolnoma na jasnem, vaša milost!« »Meni se zdi, da bi utegnilo vprašanje, ki ga Je zastavil državni tožilec priči, vplivati na pričo,« je dejal sodnik. »Kljub temu ne ugovarjam, vaša milost.« Sodnik Strouse Je nekaj trenutkov molčal hi nato dejal: »Mr. Mason, s tem bi rad pojasnil, da bo sodišče ukrepalo, kakor hitro bo znano, da se vaši interesi pri tej obravnavi ne skladajo z interesi vašega klienta in se bo izkazalo, da tudi v bodoče ne nameravate ugovarjati vprašanjem, ki bi utegnila za vašega klienta imeti škodljive posledice!« »Vaša milost, dovoljujem si pripomniti, da je, kolikor se mi zdi, trenutno ravno nasprotno res. Stvar razumem tako, da utegne biti odgovor priče izredno škodljiv mojim interesom, oceniti pa ga je treba, da je izredne važnosti za dobrobit mojega klienta. Priča je namreč pripravljena izjaviti se o določenih detajlih primera, medtem ko o drugih vprašanjih trdovratno molči. Mnenja je, da mora izpovedati proti meni, je pa lojalna napram svojemu delodajalcu.« »Torej prav! če ne želite vprašanju ugovarjati, naj priča odgovori!« »Prosim vas torej, odgovorite,« je dejal Hamilton Bur-ger Elzi Griffin. »Kaj vas je privedlo do tega, da ste morali pobegniti?« »Ker sem v tem trenutku že čisto določeno ugotovila čigavi so prstni odtisi.« »Bili ste o tem popolnoma prepričani?« »Da, Sir!« »Prej ste povedali, da ste si pridobili znanje glede prstnih odtisov.« »Da.« »Torej ste v tistem trenutku lahko nezmotljivo ugotovili izvor prstnih odtisov?« »Da, Sir!« »Ste jih primerjali?« »Lahko sem se prepričala, čigavi so.« Hamilton Burger se je obrnil na sodnika in dejal: »Priznam, vaša milost, da mi ta čudna situacija da misliti. Priča je obljubila, da bo izpričala pred sodiščem, vendar pa zdaj ni pripravljena...« »Prositi vas moram, gospod državni tožilec,« mu je vpa-del sodnik v besedo, da se vzdržite vsakršne razlage k izjavi te priče tako dolgo, dokler ne bomo začeli razpravljati o teh stvareh v okviru posvetovanja porotnikov. Omejiti se morate samo na vprašanja priči!« »Razumem, vaša milost!« Sodnik Strouse je zamišljeno pogledal proti Masonu. »Torej ste sami znali identificirati tiste prstne odtise?« je vprašal Hamilton Burger pričo. »Da, Sir!« »Za čigave prstne odtise pa ste Jih Imeli?« »Trenutek!« je dejal sodnik Strouse. »Oči vidno gospod kazenski zagovornik ne očita, da so tu lahko posredi le bežna znanja in da imajo ugotovitve priče lahko samo značaj domnev. Gospodična Griffin nekaj vas moram vprašati.« »Prosim, vaša milost!« »Rekli ste, da ste se informirali glede prstnih odtisov kajne?« »Da, vaša milost!« »Na kak način pa ste sto* rili to?« »S pismenim tečajem.« »Kako dolgo pa ste bili zaposleni s tem?« »Sodelovala sem pri popolnem tečaju in sem delala tudi zaključni izpit. Moja izobrazba je obsegala razne značilnosti prstnih odtisov. Učila sem se dalje, kako se jih posnema, primerja in klasificira.« »Ali želi gospod branilec kakorkoli ugovarjati?« je vprašal sodnik. »Ne, nobenega ugovora nimam,« je dejal Mason. »Torej, čigavi prstni odtisi so bili to?« je vprašal Burger pričo. »Trenutek!« je vzkliknil Mason. »Če visoko sodišče dovoli, bi temu vprašanju vsekakor ugovarjal, ker je nekorektno.« »Ugovoru gospoda branilca je treba ugoditi,« je dejal sodnik. »Svojega ugovora pa ne utemeljujem tako kot to vaša milost najbrž domneva,« je dejal Mason. »Po mojem mnenju si je priča pri obravnavanju prstnih odtisov pridobila le omejene sposobnosti. Lahko jo imenujemo amaterko na tem polju. Mnenja sem torej, da se vprašanje ne bi smelo glasiti, čigavi odtisi so bili, temveč, čigavi prstni odtisi misli ona, da so in kakšne sličnosti je lahko ugotovila med temi prstnimi odtisi in tistimi, s katerimi jih je primerjala?« »Ugovor se odobri.« Hamiltonu Burgerju Je bilo videti, kako se jezi. »Kakšne podobnosti so po vašem mnenju med temi neidentifi-ciranimi in onimi drugimi prstnimi odtisi, ki ste jih upoštevali pri primerjavi W pri katerih vam je bilo znano, čigavi so?« Elza Griffin je dvignila glavo. Njen pogled je zajel obtoženca, Masona in nato porotnike. »Po mojem mnenju,« je dejala odločno, »lahko na podlagi številnih, popolnoma določenih znamenj iz povem, da izhajajo prstni odtisi od Mrs. Bedfordove, žene obtoženca.« Hamilton Burger se Je režal: »Imate te prstne odtise pri sebi?« »Da.« »In kako ste prišli do tega zaključka?« »Kartončki so oštevilčeni. Pri teh odtisih gre za številke 14, 16, 9 in 12. Danes ponoči sem kartončke na hrbtni strani opremila s svojimi podpisi, tako da je vsaka pomota ali zamenjava nemogoča. Storila sem to na željo državnega tožilca. Želel je, da bi mu te kartončke izročila. Radio kročila poslušajte vsak dan J S , •., 7„ 10., 12., 13., 13., 22., 23. In 24. uri ter ra-^»ki dnevnik ob 1930. Ob ^•Uah pa ob 6.03., 7., 24. uri «r radijski dnevnik ob 9., 12., **>« 13., 17., 22., 23. bi 19J0. SOBOTA 21. MARCA 8.04 Glasbena matineja — •"5 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Zavarovalnica ^ava radijskim poslušalcem 9.55 Pet minut za EP — UJ.15 Pri vas doma — 11.00 turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan _ 12.10 Naši violinisti Jgrajo VVieniavvskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S Pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — •5.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje mezzosppranistka Jrtelanija Bugarinovič — 16.00 XSak dan za vas — 17.05 ^remo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni Pogovori — 18.00 Aktualnosti ?°na in po svetu — 18.15 "°bimo se ob isti uri — 18.45 ? knjižnega trga — 19.00 JJJ*0 noč, otroci — 19.15 V^oute s kvintetom bratov Jvsenik — 20.00 Zabavna ra-Oijska igra — 21.00 Vedri 2voki — 21.15 Melodija meseca — 22.15 Oddaja za naše j*seljence — 23.05 S pesmijo * Plesom v novi teden drugi spored 14.05 Revija zabavnih melo-— 15.00 Jazz na drugem pr°gramu — 16.40 Sobotni Mozaik — 17.35 Naš podlistek ^ 17.50 Orgle v ritmu — 18.00 !sana paleta zabavne glasbe Jr 18.35 Ob lahki glasbi — ^•05 Parada zabavnih zvokov 20.05 Ljudje med seboj — jJl-15 Sobotni nočni valček — *°-30 Okno v svet — 20.45 Iz Prvega zvezka Chopinovih ^Ud — 21.15 Operni koncert 22.30 V pričakovanju pomladi — 00.05 Iz slovenske Poezije NEDELJA 22. MARCA . 6-00 Dobro jutro — 7.30 Za 5metijske proizvajalce — 8.05 ladijska igra za otroke —-Skladbe za mladi svet — 9.05 Koncert iz naših krajev — Murska Sobota — 10.15 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.00 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 15.05 Mozaik zabavnih melodij — 16.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.30 Iz solistične glasbe — 19.00 Lahko noČ, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesni orkester RTV Ljubljana vabi na ples — 22.40 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.15 Radi ste jih poslušali — 14.35 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Nedeljsko športno popoldne — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 VVozzeck — opera — 22.15 Nočni koncert — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 23. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 S pianistom Borutom Lesjakom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa Slavka Osterca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor iz Ribnice — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Koncert Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.40 Lahko noč z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana DRUGI SPORED 14.25 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate —• 16.40 Popevke na tekočem traku —> 17.35 Z orkestrom Ferrante in Teicher — 18.00 Vaši pevci vaše melodije — 18.35 Lahka glasba z orkestrom Mantovani — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Stara angleška glasba — 20.30 Svet in mi — 20.45 Sonata za violino in godala — 21.15 Literarni večer — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 24. MARCA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z. ansamblom VVeekend — 9.45 Narodne iz Žužemberka — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dun — 12.10 Lahka koncertna glasba s Češkega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odlomki iz opere Seviljski brivec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noČ, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.40 Lepi zvoki — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.40 Za ples igra ansambel Francija Puharja DRUGI SPORED 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Za razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Martvja Golda — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 25. 1 viAl *CA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 Z ansamblom Moj-mira Šepeta — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne poje Eva Novšak-Houškova — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianistke Dike Ranči-gaj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z Ljubljanskim jazz ansamblom DRUGI SPORED 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Po tipkah in strunah -~ 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revija orkestra — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Radi ste jih poslušali — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Koncert za flavto in orkester — 21.40 2ivc misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 26. MARCA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 S Simfoničnimi plesi z Ohrida na Koroškem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ccz polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom VVeekend — 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Koncert skladb Mo/.arta — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč s slovenskimi pevci zabavne glasbe DRUGI SPORED 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Piesna suita — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Ravel, Čajkovski in Strauss — 23.40 Fantazija z varijaci-jami — 00.05 Iz slovenske { poezije PETEK 27. MARCA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Operetne melodije — 9.45 Narodne pesmi iz Vranja ia okolice — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovenski samospevi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Planinski oktet iz Maribora — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ii albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Is repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Minule z orkestrom Henčka Burkata — 20.00 Zbor Robert Shaw poje črnske duhovne pesmi — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede,, in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub DRUGI SPORED 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo —- 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.1S Iz današnje češke glasbe — 22.00 S francoskih glasbenih festivalov — 23.30 Klasični koncert iz Antifona — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja In tiska CP •Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva hi uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske •kupšči-ne) m Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. - Telefoni: redakcija 21-335 21-860; uprava Usta, mm looglasna m naročniška služba 22-132 — Naročni ne: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% nnnuata. Neplačanih oglasov ne objavljamo ■ ZLATI KLJUČI NAJVEČJA RAZSTAVA SODOBNEGA POHIŠTVA v i FESTIVALNI DVORANI NA ' BLEDU MOŽNOST ;MAKUPA SLED OD 30. APRILA DO 18. MAJA TRGOVSKO * PODJETJE murka L_ Er C# EL Televizija OBOTA 21. MARCA 9.35 TV v Seli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik, 17.50 Po domače z Borisom Fran-i:om, 18.15 Pravdač — nadaljevanka TV igre, 19.20 Sprehod skozi čas, 1945 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.40 Rezervirano za smeh, 21.05 Destrv — serijski film (RTV Ljubljana) — 22.00 Amsterdam: Pesem evrovizi-je (Evrovizija) — 23.10 TV kažipot, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.30 Državno prvenstvo v plavanju (RTV Beograd) 22. MARCA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pod lipo (Jelovica) (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.50 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.00 Odbojka Mladost : Kvarner (RTV Zagreb) — 18.25 čas brez vojne — jugoslovanski film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto — humoristična oddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Smučarski skoki za Poldov memo-rial, 22.30 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.35 Poročila (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 23. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Čarovnik iz Oza, 18.15 Obzornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksi meter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Navadni večer — TV drama, 21.35 Razgledi po filmskem svetu, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17JO Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Ljubljana) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 24. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.00 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina, 16.10 Angleščina (RTV Zagreb) — 14.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z Jožetom Kampičem in pevci, 19.00 Mozaik, 19.05 Več ko znamo, bolje ravnamo, 19.30 Osnove, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35 Lažnivi Billv — angleški film, 22.05 Hokej CSSR : Švedska, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA 25. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.00 Nogomet Radnički : Honved (RTV Beograd) — 15.45 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 16.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Prvi koraki, 19.20 Mi mladi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Od Maribora do Dravograda, 21.20 Večer z Venom Pilonom, 22.05 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Oddaja za otroke, (RTV Zagreb) — 18.30 Sodobniki (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK*' 26. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16. Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Za- bava vas Jerry Levvis (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35 Preudarn* *c\roke — nadaljevanje, 22.10 Pariški zapisi - II, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK 27. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Svetovno evropsko prvenstvo SZ : CSSR (Evrovizija) — 17.40 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.50 Prenos II. tretjine hokeja (Evrovizija) — 18.30 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.40 Prenos III. tretjine hokeja (Evrovizija) — 19.15 David Cooper-lield — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Upornik — ameriški film, 22.05 Malo jaz, malo ti — quiz, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Mehanik priporoča Zavorni sistem na avtomobilih današnje proizvodnje je tako izpopolnjen, da ne predstavlja direktno nobene večje nevarnosti. Danes bi omenil sistem s servo napravo. Ser-vo napravo imajo vgrajena vozila z nekoliko večjo delovno prostornino. Ta naprava omogoča boljše zaviranje s posredovanjem motorja. Ko pritisnete pedal zavore deluje na hidravlični sistem, poleg sile vaše noge, še vakuum, ki nastaja v sesalni cevi motorja. Ce ta naprava ni popolnoma v redu, se pravi, nepravilno zregulirana, ali neredno vzdrževana, lahko povzroča okvare na zavornih bobnih oz. kolutih zavor. Pojavi se pregrevanje omenjenih elementov, mast se stopi itd. Ce je sistem v redu se prepričamo takole: vozilo spravite v pogon I. prestavo in jo takoj izključimo. Pustite, da se vozilo normalno ustavlja brez zaviranja, pri tem pa močno dodajajte plin motorju v prostem teku. Ce dodajanje plina vpliva na ustavljanje vozila, gre očitno za okvaro na servo napravi, v nasprotnem primeru pa je sistem v redu. Podobno se lahko preizkusi vsaka zavora, če blokira ali podobno. Športne prireditve SOBOTA Kranj — ob 8.30 mednarodni namiznoteniški turnir ob IS. letnici NTT Kranj v telovadnici Partizana v Stražišču. Krvavec — ob 10. uri med-društveno tekmovanje v veleslalomu za pionirje, pionirke, cicibane" in cicibanke, ter dr-žavno in republiško akademsko prvenstvo v veleslalomu. Kranj — ob 16. uri sc bo pričelo tekmovanje kegljaških ekip Triglava in Branika i* Maribora v okviru moške ke» gljaške republiške lige. , ! Jesenice — ob 16. uri se bosta na kegljišču Jesenic V okviru moške kegljaške rfr publiške lige pomerili ekipi Slovenija ceste in Ljubljana Center. Viševnik — ob 10. uri prvenstvo gozdarjev v veleslalomu. Mojstrana — ob 19. uri ob vlečnici v Mojstrani nočni meddruštveni mladinski veleslalom. NEDELJA Kranj — ob 8. uri sc bo nadaljevalo tekmovanje na kegljišču Triglava v okviru republiške moške lige z nastopom istih ekip kot v soboto. Ob 8.30 v telovadnici TVD Partizana Stražišče nadaljevanje mednarodnega namizno-teniškega turnirja z nastopom posameznikov. Jesenice — ob 8. uri nadaljevanje republiške moške kegljaške lige z nastopom istih ekip kot v soboto. Planica — ob 10. uri mednarodne skakalne tekme za memorial Janeza Polde na 90-metrski skakalnici. Nemilje — ob 8.30 tekaški četveroboj pionirjev AlpleSS — Maribora — Raven — Tri' glava. Ob 10. uri občinsko prvenstvo v tekih za vse kategorije. Velika planina — ob 10. uri planinski smučarski tek. Zelenica — ob 9.30 republiško prvenstvo čevljarsko-usnjarske in gumarske pred** lovalne industrije v veleslalomu. (-dh) SOBOTA - 21. MAlSfcTWb TSLAS * 13. STRAN Je__, Nagradna križanka VODORAVNO: 1. oprava, pohištvo, 7. omet, varovalna plast, 12. kraj pri Litiji s podjetjem za izdelavo sadnih sokov, 14. za vse sposoben človek, 15. avtomobilska kratica am. države Haiti, 16. oven z močno volno, 18. moško ime, 19. letovišče pri Opatiji, 21. krilo rimske konjenice, 22. podjetje za izdelovanje plastičnih mas v Kopru, 24. južni sadež, ki daje olje, 26. morska žival, 27. znana družina izdelovalcev gosli v Crcmoni, 28. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 29. beseda, ki pomeni v sestavi nov, 31. pleme, 32. rastlina z velikimi zimzelenimi listi, goji se kot sobna rastlina (orig.), 35. kratica za »nemška marka«, 36. rimski pesnik, konfiniran na obali črnega morja, 38. vrsta žabe, 40. veliko pristanišče v Franciji ob izlivu Loire v Atlantski ocean, 41. visoka gora v Triglavskem pogorju. NAVPIČNO: 1. Madžari, 2. sovjetska drsalka, prvakinja na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970 v tekmi plesnih parov, partnerka Gorškova (Ljudmila), 3. kcm. znak za rubidij, 4. enota dela, 5. italijanski književnik, njegove so odlike pro-«* nost, sočustvovanje z nesrečniki itd., avtor romanov in novel (Alberto, pravo ime Pinchcrle), 6. glavno mesto istoimenske pokrajine v Stari Kastiliji (Španija), 7. kratica »Organizacija afriške enotnosti«, 8. italijanski spolnik, 9. drugo ime za rastlino žabico, 10. kavčuku podobna drevesna smola, 11. gora z mnogimi samostani na Halkidiki, 13. kilovoltamper, 17. pripadnik gibanja za narodno združenje Judov, 20. deček s čudežno svetilko iz »Tisoč in ene noči«, 23. kratica za »plural«, 25. začetnici avtorja »Visoške kronike«, 26. eno izmed imen grške boginje modrosti (...Atena), 27. židovsko moško ime, 28. nočni lokal, 30. arabsko moško ime, 33. kratica »Rdeči križ Slovenije«, 34. grška boginja nesreče, 37. kratica slov. kiparja, 39. nemški predlog. £ Rešitve pošljite do četrtka, 26. marca, na naslov: Glas, Trg % revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: m L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Vedute krajev s celjskega območja v 19. stoletju, ki jo je posredoval Pokrajinski muzej v Celju. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je'odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava kiparskih del Janka Dolenca in v kleti razstava kovinske plastike Alojza Terčiča. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, stalne zbirke pa od 17. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10. do 12. ure. Tržni pregled v Birani u Solata 10 din, radič 12 din, špinača 8 do 10 din, korenček 1,50 din, peteršilj 4 do 5 din, slive 4 din, jabolka 1,20 din, fige 4 do 5 din, pomaranče 5 din, limone 4 din, zeljnate glave 2,40 din, česen 12 din, čebula 3 din, koruza 1,20 din, pšenica 1,80 din, hren 5 do 6 din, fižol 4 din, pesa in koleraba 1,50 din, ješpren 3,20 din, kaša 4,50 din, ajdova moka 4,50 do 5 din, koruzna moka 4,50 do 5 din, bela moka 2,50 din, zdrob 3 din, maslo 16 do 18 din, smetana 8 din, sir-skuta 5 do 6 din, orehi 22 do 24 din, grozdje 5 do 6 din, suho meso 27 do 35 din, suha slanina 16 do 19 din, suhe klobase 5 do 6 din, repa 2,80 din, kislo zelje 3 din za kg; čebulček 12 do 15 din za liter, kokoši in zajci 15 do 25 din, jajčka 0,50 do 0,60 din za komad. Loterija Srečke s končnicami so zadele dobitek N din 00 10 1490 20 45560 500 753220 10.000 381550 10.000 1 6 46411 500 33671 1.000 732121 10.000 068971 10.000 72 10 77422 500 63272 1.000 683742 10.000 ni ?^r? cn nfift au.uuu 03 10 93 30 66193 500 198093 10.000 138193 10.000 4 6 96974 500 66524 2.000 599094 10.000 25 10 175 100 5085 200 486855 10.000 663515 10.000 466 50 94906 1.000 63456 2.000 560346 10.000 212646 10.000 67 20 77 20 84027 500 64267 500 78447 500 094-107 10.000 591727 150.000 8 6 03233 500 17818 1.000 173288 10.900" 59 10 26609 500 11909 1.000 750659 10.000 335209 10.000 jfe£T Jesenice PLAV2 Kino Kranj CENTER 21. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri, premiera smer. barv. VV filma DETEKTIV ob 22. uri 22. marca amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 10. uri, amer. barv. VV film DETEKTIV ob 13. uri, franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma JOANNA ob 21. uri 23. marca premiera amer. barv. filma DVOJNIK V ŠKRIPCU ob 16., 18. in 20. uri 24. marca amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 21. marca amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 18. uri 22. marca jugosl barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 16. uri, amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 18. uri, italij. barv. film VOJNA VOHUNOV ob 20. uri 24. marca premiera jugosl. barv. filma DOGODEK ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 21. marca špan.- italij. barv. CS film NEUSTRAŠLJIVI MAŠČEVALEC ob 20. uri 22. marca špan.-italij. barv. CS film NEUSTRAŠLJIVI MAŠČEVALEC OB 19. uri Tržič 23. marca amer. barv. CS film CHABASCO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. marca amer. barv. CS film CHABASCO ob 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. CS film CHABASCO ob 15., 17. in 19. uri 23. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 24. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 21.—22. marca amer. barv. film ČLOVEK ZA VSE ČASE 23. marca amer. barv. CS film '/ELIKI BEG 24. marca amer. film KRVAVI MESEC film 21.—22. marca amer. KRVAVI MESEC 23.—24. marca amer. barv. film ČLOVEK ZA VSE ČASE Dovje-Mojstrana 21. marca nemški film SEDMA 2RTEV 22. marca franc. barv. film NEŽNA LETA Kranjska gora 21. marca italij. barv. CS film POT SLAVE 22. marca amer. barv. film MAROKO SEDEM %■ Javornik DELAVSKI DOM 21. marca franc. barv. film NE2NA LETA 22. marca italij. barv. CS film POT SLAVE, amer. barv. CS film VELIKI BEG \ Radovljica 21. marca jugosl. barv. film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri 22. marca amer. barv. CS film CAS HEROJEV ob 16. uri, amer. barv. film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 18. uri, franc.-špan. barv. film AGENT X 13 ob 20. uri 23. marca franc. film BRADATI AGENTI ob 20. uri 24. marca franc. barv. CS film GOSPODAR PODZEMLJA ob 20. uri Bled 21. marca špan. barv. film JOE IZ NAVAHE ob 17. in 20. uri 22. marca špan. barv. film JOE IZ NAVAHE ob 17. in 20. uri 24. marca amer. barv. film ŠERIF V NEW YORKU ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 21. marca amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO ob 17. in 20. uri 22. marca amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO ob 15., 17.30 in 20. uri 23. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16.30 24. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16.30 in 20. uri iiiiimiiiiiiimiiiiiimimitiir.iiiiimmmtimi Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 22. marca ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN Plautus: DVOJČKA. Mi vebte9 tla lahha na tfovavca bmacate tudi pawit>ci OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, Člane smučarskih klubov In skupin. Informacije: CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120 HCREinfl V lepi ozki dolini, zasekani med dvema, s smrekami pora-slima hriboma, je stalo majhno, idilično, podeielsko mesto. Reka, ki je tu komaj dobila svojo podobo, je sekala naselje na dva, približno enaka dela. Vila se je med hišami, poganjala^ mlinsko kolo, naredila na Glavnem trgu velik ovinek in ga obšla, se vila proti koncu mesta ter tam nadaljevala pot prek polja, ki se je tu odpiralo v neskončnost. Glavni trg je bil to nedeljo slavnostno okrašen. Povsod zelenje, cvetje, zastave, ob vhodu na trg pa se je šopiril visok mlaj z vencem. Iz zvočnikov, razobešenih po vseh drogovih mestne razsvetljave, so tulile koračnice godbe na pihala. Z eno besedo; bilo je, da še nikoli tako. Prek visoke mestne hiše se je širila mogočna, z mastnimi črkami napisana parola: tU VELO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO!.' Šele ta mogočen napis je dal prazničnemu vzdušju pravo podobo. Vse je torej kazalo, da bo to malo podeielsko mestece slavilo svoje gasilce. Na trgu se je ie zbirala množica navdušenih meščanov. V cerkvenem zvoniku je odbilo deset, ko se je na Glavnem trgu pojavila gasilska godba z opletajočim kapelnikom. S svojo hrupno koračnico je sprožila val navdušenja med gledalci. Zariptih obrazov so godbeniki pihali v svoje instrumente, izvabljali iz njih zvoke, včasih prave, včasih pa tudi ne, kakor je pač naneslo. Za godbo so prikorakati vsi gasilci. Ponosno, z dvignjenimi pogledi, v zlikanih uniformah, s kolajnami na prsih in s ponosnim smehljajem na ustih so korakali po Glavnem trgu. Njihovi znanci in domačini so jim ploskali, le malo so jim mogoče zavidali, da niso na njihovem mestu. Povorka je obstala pred veliko leseno tribuno, ki je bila kot vse ostalo okrašena Z zelenjem in zastavami. Na njej so stali možje, ki so med meščani vzbujali spoštovanje. Bil je to župan mesta, tajnik ter najožji višji sodelavci. Kazalo je, da je mesto pred velikim trenutkom. Župan je dvakrat pokašljal, stopil pred mikrofon, sprele-tel s pogledom množico pod sabo in spregovoril: »Dragi moji meščani! štejem si v visoko čast, da lahko ob tako slavnem in svečanem trenutku spregovorim tu pred vami. Imam čast, da vas spomnim, da danes praznujemo 100-letnico našega prostovoljnega gasilskega društva.« Mogočen aplavz je preplavil trg, župan pa je nadaljevat: »Ob tej priliki, ob 100-let-nici, čestitam vsem našim sedanjim in bivšim gasilcem, vsem zaslužnim in nezaslul- Ljudjc se najbolj zbližajo v natlačenem avtobusu. Kdor ve za svojo resnično velikost, je velik dovolj. če bi se ljudje pol manj pogovarjali, bi se- pol manj prepirali. Umirjen urednik težko sledi nemirnemu pesniku. Ni vsak bahač pretepač, pač pa je vsak pretepač tudi bahač. Bodočnost je ie tukaj. nim, delavnim in nedelavnim. Pred vsemi želim povedati, da je naše mesto ponosno nanje, da smo mi vsi ponosni, pa tudi to želim povedati, da smo z njimi in da ob takem prazniku nismo pozabili nanje. Danes, ko smo tu polnoštevilno zbrani, bi vam rad povedal, da smo se odločili ovekovečiti naše gasilce in imenovati neke stvari po njih. Še prej pa bi rad omenil, da živimo v moderni dobi in da tudi naše mesto ne bo zaostajalo za časom. Naj bo tudi naše malo mesto napredno in moderno.« znova povzel. »Miha Firbar je odprl novo gostilno, imenoval pa jo je PRI VRLEM GASIIs-CU. TVD Partizan pa se bo od sedaj naprej držal gesla ZDRAV DUH V ZDRAVEM GASILCU ...Še je našteval župan, povzdigovat svoje mesto, ljudje pa so ploskali in bili nadvse zadovoljni. Anionov Fonza se je prerival med to živopisano množico, rogovilil z rokami, neprestano nekaj ponavljal in se tako približeval govorniški tribuni. Bil je že tik pri njej, župana je ie prav dobro videl, ko ga Zgrabi roka pravice. VRLI GASILCI S. K.-Flore MALEGA MESTA »Živel iupan in naši gasilci,« je vrelo iz grl. »Da preidemo na stvar,« je nadaljeval iupan. »Omenil sem vam imenovanje nekaterih, za mesto pomembnih stvari, po naših vrlih gasilcih ali njih pripomočkih. Prvi, ki bodo nosili ime naših gasilcev, so tile mladi fantje.« Na tribuno je prikorakalo pet mladeničev z dolgimi, štrlečimi lasmi in ostalo kramo, kar pač spada k modernim mladeničem. Zopet je povzel iupan: »Meščani, zavedamo se, da je za tako mesto kot je naše, gasilska godba premalo. Dobili smo nov moderen ansambel, ki se bo imenoval THE ANSAMBEL THE BRIZGALNA.« Med mnoiico je zaŠumelo. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Ljudje so ploskali, cepetali in bili sploh navdušeni. Seveda je bila tudi kakšna pripomba, a brez tega tako nikjer ne gre. Župan je dal znamenje in ljudje so se pomirili. »To pa še ni vse, meščani moji,« je »Stop!« je vzkliknil črnogledi policaj s strašnimi brki. »Tu dalje se ne more,« je dejal in še vedno držal roko na Fonzi. »Na tribuno ne more kar kdorsigabodi, tam je iupan,« je policaj zaključil svojo službeno dolžnost. Ves nesrečen je Fonza še naprej rogovilil in opletal z rokami, videti je bil ves iz sebe, a policaj mu je dal jasno vedeti, kakšna je stvar, ostali pa se tudi niso utegnili zanimati zanj, saj jim je iupan govoril zelo zanimive in razveseljive stvari. Ravno v tem trenutku je iupan zaključil svoj govor. »To je vse, kar sem vam imel povedati, je dejal in še dodal: »Sedaj pa, dragi moji meščani, sledi velika zabava, katere se bomo vsi udeleiili.« Zopet je val navdušenja zajel trg, ploskanja ni bilo kraja, ljudje so si dali duška, pričakujoč zabavo, ki naj bi bila višek vsega. Ni bilo treba dolgo čakati. V gostilni PRI VRLEM GASILCU in okrog nje je bilo ie vse pripravljeno za veliko rajanje. Pričelo se je, ko so člani THE ANSAMBLA THE BRIZ-GALNA zaigrali ŠPRIC-ŠPRIC šejk. Staro in mlado se je znašlo na plesišču in plesali so poskakujoč sem ter tja, da se je vse treslo. Prav vsi so se zabavali, tudi vino je stopilo v glave in tako je bilo vzdušje še iivahnejše. Gasilci so plesali s svojimi Ženami, tisti pa, ki še niso bili poročeni, so imeli polne roke dela, saj so se dekleta kar kosala, katera bo plesala z njimi. Vsi so se zabavali in uiivali, le Anionov Fonza je neprestano nekaj dopovedoval, se jezil, krilil z rokami, tekal je od enega do drugega, kot da je ob pamet. Med zabavo so gasilci pripravili svoj pribor in ob splošnem navdušenju množice špricali čez streho gostilne PRI VRLEM GASILCU, ansambel THE BRIZGALNA je zagnano igral ŠPRIC-ŠPRIC šejk, ljudje pa so plesali in se veselili. Zabava je bila res taka, da je prebivalci tega mesta niso pomnili. Le kako naj bi si meščani lahko pravilno razlagali obnašanje An-ionovega Fonza, ko so pa komaj utegnili za hip ustaviti oči na njem. Naenkrat se je Fonza znašel pred mikrofonom in ves zasopel zakričal vanj: »Zaradi vaše zabave je meni pogorela hiša. Čas .. .c In ie ga je eden odrinil od mikrofona, pa še hudo ga je ozmerjal. Le kako si drzne kvariti tako zabavo, obletnico gasilskega društva. Sramota! Fonza se je to pot res hudo spozabil. Ljudje so hitro pozabili na ta incident, se nemoteno zabavali, rajali in veselili. Od predmestja sem, tam, kjer je reka vstopila v mesto, pa je nad hišami visel gost, smrdeč dim, ki je neprijetno tiščal v nos. To je bil dim pogorele hiše Fonza Aniona. IZBRALI SMO ZA VAS ..... ...iJ-U'. IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 84 Kredski gospod pa se ne misli vdati in se zateče k Svetemu pismu. »Pozabljaš, sobrat: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Kristus nam je naložil drugo dolžnost, pa jo pozabljamo. Mnogim, premnogim duhovnikom je ljubše, da bi vladali ljudem na zemlji, in to predvsem na zemlji, kakor da smo določeni za vladarje in oblastnike in ne samo za služabnike božje... In če že hočeta,« povzdigne kredski župnik glas, »vama povem, da se mi zdi pisanje rdečega Avantija' bolj pošteno in mnogo bolj krščansko kakor gonja katoliških italijanskih časnikov proti nabiranju prispevkov med delavci za oropane slovenske kmete, ki jih italijanski katoliški časniki psujejo z ,ladri', z roparji, in celo s .kroničnimi zgodovinskimi roparji' ter pri tem navajajo zgodovino takih in podobnih »ropov'. Naj vama preberem,« vzame kredski župnik iz žepa italijanski časnik in ga razgrne, nato pa prebere o ropu konj in voz, ki so jih leta 1713 zaplenili avstrijski žandar j i slovenskega porekla Benečanom. »Tako poročajo danes po več kakor dvesto letih, a zamolče, da so Benečani potem vdrli v naše kraje in nam s silo oropali 180 glav živine in jo odpeljali v Benečijo. Menda poznata Rutarjevo zgodovino Goriške? Tam je opisanih več takih in podobnih primerov medsebojnega obračunavanja in .iopanja', ki bi ga najbrž ne bilo, ko bi takih dejanj ne začeli prav Benečani. No, in zdaj pogrevajo take stvari v italijanskih časnikih. Seveda samo enostransko! Prav tako kakor pišejo enostransko v .roparjih' pod Krnom, a zamolče, kaj je nesrečna vasica morala pretrpeti po binkoštih petnajstega leta. In tega ne pišejo samo liberalni časniki, marveč tudi katoliški, prav tako narodnostno nestrpni in Slovencem sovražni, kakoi da smo pogani in ne katoličani, pripadniki iste vere in cerkve. Tudi pre- vzvišena v Gorici je ogorčen nad takim pisanjem ...« »Razumljivo, Slovenec je,« se oglasi borjanski gospod, ki je v borjanski župniji nasledil škofovega brata in ki bi s tem rad povzdignil vrednost svoje fare. »Ne gre zato, kaj pišejo italijanski časniki...« »O, pa še kako,« seže kredski župnik kobariš-kemu v besedo. »Ljudje vedo, kaj pišejo. Ne socialisti, marveč italijanski katoliški časniki so krivi, da ljudje iz dneva v dan bplj simpatizirajo in se pridružujejo socialistom. Odslej jih najbrž ne bo mogel nihče več prepričati, da so slovenski socialisti narodni izdajalci, ker sc družijo z italijanskimi. In če se bo večina naših vernikov ogrela za socialiste, ne bodo krivi slovenski socialisti, marveč v prvi vrsti italijanski katoliški časniki. Mar smo mi drugačni katoličani kakor italijanski katoličani? Jim cerkev, naša sveta katoliška cerkev daje pravico, da nas psujejo z .roparji' z .barbari', s ,sciavi' Tako me vprašujejo ljudje...« »Toda to moramo zajeziti, zajeziti, zajeziti... udariti po rdečih pastirjih, da se bo razkropila njihova čreda,« je kobariški župnik neodjenljiv. Skrb zaradi socialistov pa te dni ne vznemirja samo nekaterih slovenskih božjih črednikov, ki se boje, da bi jim ušli iz .božjih staj' počasi vsi slovenski verniki. Prav enake ali podobne skrbi navdajajo zadnje čase tudi civilnega komisarja novih zasedenih ozemelj Antonia Mosconija v Trstu. .Pericolo Slavo', ki so ga pred vojno dolžili, da je plačanec ruskega carja, ki mu je, kakor so včasih govorili italijanski šovinisti v Trstu in pisali nekateri italijanski meščanski časniki, v sedanjih italijanskih časnikih ,mučeniški car' pošiljal denar za vzdrževanje Družbe sv. Cirila in Metoda in ustanavljanje slovenskih in hrvaških šol ter otroških vrtcev, ta ,pericolo Slavo — nevarni Slovan' se je na straneh italijanskih meščanskih časnikov spremenil v nevarnega ,slavo - bolseevicha' ali ,slavo - communista', ki povzroča vedno večje skrbi civilnemu komisarju Mosconiju. Prav te dni je .vljudno' posvaril italijanske socialiste, naj ustavijo čedalje večji dotok slovenskih in hrvaških delavcev pa tudi kmetov in podeželskega prebivalstva v svojo stranko, a je naletel na gluha ušesa. Pritrjeval mu je samo nekdanji, a sedaj osamljeni italijanski socialno-demokratični voditelj in okoreli reformist Aldo Oberdorfer. — Za italijansko asimilacijo zasedenega ozemlja gre! To je glavni italijanski cilj. In ta cilj bi civilni komisar Antonio Mosconi rad vcepil tudi v srca italijanskih socialistov. Z vso resnobo prvega in najbolj odgovornega človeka v zasedenih krajih jih je opozoril na .veliko napako socializma, ki kaže čedalje bolj svojo protiitalijansko protinarodno barvo prav na' ozemlju, komaj združenem z veliko materjo Italijo'. Kaže s tem, ker s preveč odprtimi rokami sprejema v svoje vrste .množico Slavov, ki jim socialistična barva le slabo prekriva njihov notranji nacionalistični čut in protiitalijanskega duha'. Civilnega komisarja v Trstu Antonia Mosconija resno skrbi, da bodo prav ,Slavi v vrstah italijanskih socialistov prisilili italijansko socialistično stranko k nasilnim tendencam — v komunizem'. Tako se je izrazil, a je to skrb lahko delil samo z osamljenim in izpodažganim reformistom Aldom Oberdorferjem, prav tako zaskrbljenim in razmišljajočim, kaj bi bilo treba storiti ,z ogromno množico nezadovoljnega slovenskega in hrvaškega ljudstva', v mejah nove Italije, ,z množico, ki je prav tako socialistična kakor nacionalistična' in ki je ,vsa na strani nove italijanske socialistične stranke', predvsem zato, ker jo ,v to stranko privlači v prvi vrsti strankino protestno zadržanje.« To je reformist in socialni šovinist Aldo Oberdorfer te dni očital tržaškim italijanskim socialistom, ki jih je izgubil z vajeti. In prav to je potožil v svoji skrbi za .samoitalijanstvo Tista in Julijske krajine' civilnemu komisarju Mosconiju. — In če nova italijanska socialistična stranka hoče revolucijo, nima boljšega pomočnika, kakor je organizirana množica ljudi (mislil je Slovence in Hrvate), ki jim je vzeta sleherna politična manifestacija lastne politične zavesti in ki se zato zadovoljuje z usmerjanjem svojega nezadovoljstva z italijansko zasedbo na tuje mlinsko kolo, — s čimer je Oberdorfer mislil novo revolucionarno preusmeritev italijanske socialistične stranke. Skoraj vsaka druga kmetija je imela statve (3) Navada je tudi bila, da je gospodinja dala po malici vsaki tarici še kos potice, da so med delom lahko pogostile morebitne obiskovalce. Včasih so taricam delali druščino fantje. Ce pa je bil med obiskovalci kateri nezaželen, je bila nevarnost, da so mu tarice skrivaj pripele laneni rep, ki je potem povzročil obilo smeha. V nevarnosti je bila tudi tarica, ki je prinesla zadnji snop, kajti ostale so jo iz veselja, da bo delo končano, povaljale v pezdir-ju, kar pa ni bilo nič prijetno. To delo so včasih opravili namesto svojih deklet fantje, da bi se jim prikupili, če so ga tarice prijele in povaljale po pezdirju, je moral drago plačati svojo naklonjenost dekletu. Ko je bilo delo končano, so predivo stehtali in ga spravili v podstrešje. Revnejšim taricam pa so običajno ob odhodu dali poleg plačila še hlebec rženega kruha in pest prediva. V zimskih dneh pa se je zopet pričelo delo s predi- vom. Najprej je bilo treba predivo zmikati — očešati na pripravi, ki se je imenovala greben. Zopet so ženske vzele v roke eno pest prediva in ga česale. Ko so zmikale štiri pesti prediva, so iz tistega, kar je ostalo v roki, naredile povesma. To je bilo najlepše in najboljše predivo. Iz tistega, kar je ostalo na grebenu, pa so napravile kode-Ije. To je bilo slabše predivo. Kodelje so delale tako, da so predivo iz grebena polagale na kup, potem pa so v sredino položili palico in vse skupaj povili tako, da je kodelja imela obliko valja. Palico so nato izvlekli, luknja ki je bila na sredi, pa je rabila, da so kodeljo lahko namestili na kolovrat, na tako imenovani koželj. Predli so tako, da je gospodinja predla najlepše predivo, to je povesmo, dekle so predle kodelje, tiste, ki pa so se šele učile presti, pa tule. Tule je bilo najtežje presti, ker so se radi trgali, saj so bila v tulih najslabša vla- kna. Tistim predicam, ki še niso vedele, kako hitro je treba vrteti kolovrat, se je nit rada krotovičila. Ce se je to preveč pogosto dogajalo, so mlade predice na skrivaj trgale tako skrotovičene niti in jih dajale v žep predpasnika. Kepe teh niti so imenovali mežnarje in so jih skrivaj vrgle na ogenj. Iz opredene preje so na napravi, ki se je imenovala mo tovilo, napravili velike Štrene. Te so okuhali v lugu Gorenjski kroji in ljudje iz bukovega pepela, nato pa trikrat izprali v tekoči vodi. Pri izpiranju so štrene polagali na lesene perilnike, s tučilnicami pa so tolkli pO mokri štreni. Ko so potem štrene dobro ovili, jih je bilo treba še strepat, da so se niti zopet razpustile, nakar so jih nataknili na dolgo lato in jih na soncu posušili. Suhe štrene so potem še dali na napravo z imenom kobilica, ter naredili klovčke. Šele sedaj je prejo dobil v roke tkalec. Iz preje, ki so jo napredli iz povesem, so tkali predvsem pražnje platno za spodnje perilo in boljše rjuhe. Ce so med lanene niti pomešali volnene, so dobili rašovino, to je platno, ki je bilo debelejše in toplejše, uporabljalo pa se je predvsem za delovne obleke. Ce je bilo pri hiši dekle, ki bo kmalu zrelo za možitev, so prejo iz povesem hranili več let, tisto leto pa, ki je kazalo na poroko, pa so potem iz te preje stkali platno za nevestino balo. Cim več platna je nevesta imela, tem več je veljala. Iz slabše preje so izdelovali tudi vrvi raznih oblik in dolžin. Prejo so uporabljali tudi kot sukanec za šivanje oblek in za čevljarsko dreto. Tkali so tudi trakove, k! so jih ženske uporabljale za pod-vezovanje kril kadar so š!e na delo. Tak trak je bil širok dva cm, dolg pa dva vatla (vatel je 0,777 m). Trakovi za povezovanje zibelk so bili dolgi sedem vatlov, široki pa 3 cm. Tako dolgi so bili zato, da so lahko zibali, če so se greli na kmečki peči, zibelka pa je bila na tleh. Narejeno platno je bilo treba pogrniti na sonce in dež, da je dobilo belo barvo. Konec Koder Lojze Davča r-->k Tovariš Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Šolanje v ZDA Na šolo, na vse, kar se okrog nje dogaja, so vsi ponosni, to je njihova šola ... Sicer pa tole. Obvezno šolanje traja 12 let. To naj bi bila naša osemletka in gimnazija — v poprečju pa je to manj. Programi so takšni in pouk organiziran tako, da jih zmore tako rekoč vsakdo. Torej ne kot pri nas, kjer naše ambiciozno zastavljene osnovne šole ne zmore 1/3 učencev! Vendar tisti, ki je talentiran, običajno izbere kasneje boljši koledž, po-prečnež pa poprečnega, in tam seveda tudi bolje napreduje. Današnja Amerika je pod vplivom založb. Na »šolskem« knjižnem trgu je vedno kaj novega. Založbe silijo vedno z novimi in novimi učbeniki, ki so vedno boljši in boljši. Takšno vzdušje sili tudi učitelje, če žele biti uspešni, da se nenehno izpopolnjujejo, čeprav inšpekcije v našem smislu skorajda ni. Inšpekcija so starši, ravnatelj, ki je res pedagoški vodja, zlasti pa uspehi učencev pri nadaljnjem šolanju. Učitelj mora žrtvovati denar in prosti čas, da nenehno napreduje, zato pa dobiva seveda nenehno boljšo plačo, oziroma napreduje iz slabše na boljšo šolo, iz slabše na boljšo univerzo. V Ameriki je zelo razvita tudi tretja stopanja visokošolskega študija. V okviru tretje stopnje se res ob najboljših pogojih izobražuje njihova intelektualna elita. Program vseh šol je posebno zahteven na področju matematike, fizike, kemije in biologije. Mnoge šole imajo lastne računske stroje. Pouk matematike že v osnovni šoli pozna le malo klasičnega računanja — vse se pripravlja na »jutri«. Jutri pa bo vse delal računski stroj od blagajniškega do kompjutorja! Zato se tudi že v osnovnih Šolah uče o matematičnih vrstah, o verjetnostih. Da — to zahteva tudi naš čas. Pa še ena zanimivost. Zvezkov skorajda ne poznajo. Beležijo si na lističe, kartice. Tu se pravzaprav že v osnovni šoli pripravljajo na dokumentacijo. Koliko časa poprečno mladina prebije na dan v šoli? Zelo veliko. Vsaka šola razvila mnogo .kiv- nosti, včasih celo pretiravajo s tem. Kaj pa štipendiranje? Kar dobro. Mnoga podjetja se trudijo, da že v najmlajši stopnji zajemajo obetajočega mladega človeka, ga štipendirajo, usmerjajo na ustrezno univerzo ipd. Kaj pa pošolsko izobraževanje? Tega je zelo Veliko. Bil sem v nekaterih velikih podjetjih. Ljudje, ki imajo 50 in več let, so mi pripovedovali, da se mesec na leto izpopolnjujejo, včasih celo na svoje stroške — predvsem zato, da ne bi »zastareli«. Tempo razvoja, osvajanje znanja pa je danes povsod v svetu skokovit! O kadrovskem vprašanju, bolje rečeno o skrbi za kadre, ki me je posebej zanimala, naj dodam še tole. Govoril sem z vrsto ljudi in obiskal nekatere institucije, ki se posebej ukvarjajo s planiranjem kadrov (»manpovver pla-ning«). Osnovne misli, s katerimi sem se srečal, so bile nekako takšnele. Baza, osnova je splošni nivo izobrazbe nacije. V tem smislu globoko verjamejo, da je temelj njihove kadrovske politike 12-letna obvezna, splošna, temeljna izobrazba. Šele na ustreznem splošnem nivoju izobraženosti je možno razmišljati o resni in hitri modernizaciji. Nad tem splošnim nivojem pa je potem nekako v obliki piramide treba graditi nadaljnjo kadrovsko strukturo do samega najelitnejšega vrha. Nekateri so šli celo tako daleč, da so brez posebnih slabih občutkov omenjali, kako številne dežele, ob izredno nizkem splošnem nivoju izobrazbe, formirajo kar odlične vrhunske kadre, ki seveda prej ali slej, če so res vrhunski, najdejo pot do zahodne Evrope ali Amerike. Ob takem razmišljanju se mi ne zdi odveč opozoriti na nekatere kadrovske razprave pri nas v Sloveniji, ko postajamo obupani ob številkah o študentih v Makedoniji, Crni gori in podobno. Kulturno življenje na Pri Bliskov e tu pri Kranju V prvih letih po vojni — pa tudi že v času osvobodilnega boja, ko smo pri tabornih ognjih na široko in natanko razpravljali o življenju v svobodi, ko bomo sami svoji gospodarji — smo vneto zagotavljali, da ne bomo nikoli več podcenjevali ali pozabljali na provinco, na podeželje — in da ne bo mesto vse, vas pa nič; Ljubljana vse, vsi drugi manjši slovenski kraji pa nič. To smo zagotavljali drugim pa tudi sebi ... Kajti v mislih smo imeli besede Ivana Cankarja, da se prav v nižinah, na robeh — budi novo življenje, nova bodočnost naroda. In ne nazadnje tudi dejstvo, da osvobodilni boj ne bi bil zmagovit, če bi bojevnike ne podpiralo podeželje, sedaj tako čestokrat pozabljena provinca... TELOH V SNEGU Gotovo je ta naslov kar preveč poetičen za trpko ugotovitev: da cvet kulture in ljudske prosvete vsemu navkljub — mrazu v dvoranah in pomanjkanju gmotnih sredstev — le predre ledeno skorjo nerazumevanja in vzcvete sredi zime — kot teloh izpod snega. Brez milijonskih dotacij, ki so jih deležne, osrednje poklicne kulturne ustanove, ljudskoprosvetno delo v občini izven mesta Kranja vendarle živi. Ne smemo reči, da životari — kajti naši amaterski kulturni aktivisti se ne podajo. Znova in znova zakipi živahno delo amaterskih igralcev, pevskih zborov, folklornih skupin, zvrste se predavanja — ne da bi v Kranju kaj dosti zvedeli o tem ... In če je Kranj za Ljubljano provinca, so vasi v občini za Kranj to še bolj. Pa vendar le še v tej smeri živi čisto prosvetno ljubiteljstvo, brez elementov skomercializirane mestne kulturnosti. SOSEDJE PRIMSKOVLJANI Cemu ves ta jezni uvod? Zato, da bi osvetlil delo nekaterih idealistov v predmestju Kranja, ki nesebično žrtvujejo svoj prosti čas, svoje zdravje in dostikrat tudi družinski mir le za to, da bi plamen ljudskopro-svetnega dela ne ugasnil, da bi razvedrili svoje soobČane po njihovem napornem poklicnem delu in da bi tudi sami v sebi doživljali zadoščenje, da ne žive zaman, da nc žive le za sebe. O simpatičnem amaterizmu, ki ga ljudje, ki si puste vsak korak in vsako besedo plačati, ne razumejo niti ne cenijo, sem pisal že pred kratkim ko sem poročal o ljudsko-prosvetnih manifesta- cijah na Jezerskem in na Beli pod Storžičem. Danes bi rad le registriral tri zanimive prireditve naših vrlih Primskovljanov: Prešernovo proslavo, proslavo Dneva žena in uprizoritev Petrovičevega »Vozla«. Delav-sko-prosvetno društvo »Svoboda« Primskovo — kljub minimalni dotaciji — je razumno orientirano v dostojno razvedrilno programsko politiko. Tako je bila npr. Prešernova proslava, popestrena z nastopom pnmskovškega pevskega zbora (ki ga vodi p^v.:-vodkinja Julka Mandeljčeva) in z nastopom folklorne skupine tovarne Sava, ki je predstavila vrsto gorenjskih plesov. Dan žena je »Svoboda« proslavila skupno s kolektivom bližnje tovarne IBI. Številne žene te tekstilne tovarne so se zares razvedrile ob gledanju stare, a še vedno ljubeznivo šaljive igre »Bob iz Kranja«, prirejene za oder že pred 105. leti! Sodelovanje kolektiva tovarne IBI s »Svo-do« na svojem terenu je gotovo vse hvalevredno. Tembolj, ker primskovška »Svoboda« tudi za v bodoče računa na patronat te tovarne, ene redkih od tekstilnih tovarn, ki dandanes z uspehom posluje in se skokovito razvija in šiii. Preteklo soboto in nedeljo so amaterji gledališke družine primskovške »Svobode« uprizorili Petra Petroviča vaško šalo »Vozel«. Za oder je ljubeznivo delce priredil in režira.1 Silvo Ovsenk. Med igralci so izrazito gledališko kri dokazali Jani Dolinar, Tine Gorjanc in Elica Bogata-jeva. Priznanje pa je treba izreči tudi vsem drugim sodelavcem. A ne le zaradi dela — pač pa tudi zaradi vztrajanja v tako nemogočih okoliščinah — v „ledenomrzli dvorani, vaje večer za večerom, igranje z zdravjem — a vse to le za honorar, ki ga dobe ljubitelji to je za skromno priznanje, za aplavz v dvorani, ki je ali pa ga tudi ni... MRZLA DVORANA — KULTURNA ŠKODA, POLITIČNO VPRAŠANJE Dvorana Zadružnega doma na Primskovem je ena največjih na področju kranjske občine, a tudi najmanj uporabljana, najslabše izkoriščena. Razočarani udarniki, graditelji tega doma, so si vso stvar vse drugače predstavljali: da bo dom postal kulturno, družbeno in politično žarišče Primskovega. Njegovo ime naj bi bilo »Kulturni dom« (kot imajo v Srbiji »Domove kulture«). Zdaj se dom imenuje »Zadružni dom«, upravlja ga Kmetijska zadruga »Sloga«, če bi hotel biti piker, bi hiši bolj pristajalo ime Trgovski dom, saj edini dejavnosti, ki prostore doma pametno izkoriščata, sta dve trgovini. Sicer pa je veliki dom mrtev, mrzel in neprijazen. Le koga bi še mikalo v mrzle sobe in dvorane. Mladinske organizacije ni, SZDL, ZB in ZK Ie še životarijo — dejansko jc situacija zrela za nujno reševanje. Slepomišenja ni treba, sanacija je jasna: upravljanje doma naj bi se uredilo podobno kot je to pri kranj-j skem Delavskem domu, z vpeljavo centralne kurjave bi dvorana postala komercialno interesantna: vrnile bi se kino predstave, dvorano bi se dalo uporabiti za občasne gospodarske razstave (npr. pohištva, opreme), celo telovadnico za bližnjo osnovno šolo bi se dalo tu urediti. Vsekakor pa bi dvorana — če bi bila ogrevana — vso zimsko sezono služila za najrazličnejše prireditve. Morda ne bo narobe, če citiram kuplet, ki je bil zapet ob koncu letošnje proslave Dneva žena v tej dvorani: Na Primskovem pri Kranju dom zadružni stoji, v veliki dvorani so le štiri peči. Ce dneve tri jih kuriš le malo to izda, centralna pa kurjava res boljša bi bila, Ce vadiš se na odru, če v plašču ti je mraz, oj, kje si ti centralna, da grela bi zdaj nas. Mraz in pa kultura vkup nikoli nc bo šlo in večkrat je dvorana skor prazna Ie zato. In tako dalje, pesem je bila trpka, brez upa na odmev. — Ali bomo res kot gluha loza, v katero kličeš zaman? Politične škode je bilo na Primskovem že dovolj. Treba je končno le usposobiti Kulturni dom, da bo postal žarišče družbenih dejavnosti v tem proletarskem predmestju Kranja. Ali pa dvigni-mo roke in prepustimo vodstvo družbenega in političnega življenja drugim, da bo žarišče takih in drugačnih dejavnosti kje drugje, kjer si gotovo ne želimo. Črtomir Zoreč Naše mamice so praznovale Se preden zapišem karkoli drugega, vam moram, dragi pionirji, čestitati, kajti to pot smo na naše ugankarsko vprašanje »Katero slovensko narodno nošo prikazuje fotografija?«, prejeli nič več in nič manj kot 116 odgovorov — in vsi so bili pravilni. Bržkone bo očitek bralca, ki nam sporoča, da je zagonetka prelahka, kar držal. No, za danes smo pripravili nekoliko trši oreh. Ampak še preden vam ga predstavim, mi dovolite nekaj dodatnih opozoril. Predvsem bi radi, da nam rešitve pošiljate na dopisnicah, ker jih tako laže in hitreje pregledamo, preštejemo ter razporedimo. Odslej naprej poleg naslova navedite tudi razred in šolo, ki jo obiskujete, saj je uganka namenjena samo pionirjem! Odrasle naročnike prosimo, da ne sodelujejo, kajti vprašanja so zanje — to morate priznati — preveč preprosta. Žreb je tokrat izbral Ani Prosen iz Strahinja 10, p. Naklo pri Kranju. Nagrado ji bomo poslali po pošti. Kar 116 pravilnih rešitev Nova »zanka«, ki jo morate razvozlati, se glasi: Po zamisli pokojnega inženirja Stanka Bloudka sta dva brata pripravila načrte za planiško skakalnico-velikanko, na kateri je Nemec Wolf lani poletel 165 metrov daleč. Fotografija prikazuje enega izmed obeh bratov? Katerega? Odgovore pošljite do srede, 25. marca, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremite jih s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Moj prosti čas Toda kmalu sem sc navezala i tudi na tovarišico učiteljico. Obe sc sklanjata nad našimi zvezki in knjigami ter nam \ pomagata pri učenju. Vzgajata nas v pridne, dobre, blage ljudi. V Selcih, v mladinskem domu, smo imeli prejšnjo nedeljo koncert otroškega in Nenavadna pionirskega zbora iz Železnikov. Tovarišu Zagorsku se za prijetno popoldne, ki je razveselilo tudi naše mamice, iskreno zahvaljujemo. Alenka Rejc 4. razred os. š. Selca Selca pot v šolo Vsakdo izkoristi svoj prosti čas za opravilo, ki mu je najbolj pri srcu. Eden rad zbira različne predmete, drugi posluša plošče, tretji bere knjige ... Med slednje sodim tudi jaz. Prebrala sem že veliko knjig, toliko, da bi vseh niti ne mogla našteti. Samo to naj vam povem, da mi je od domačih pisateljev še najbolj všeč France Bevk, od tujih Pa Tolstoj. Ce se jaz spravim nad knjigo, ki me pritegne, zlepa ne morem končati in včasih berem pozno v noč. Ne Sneg v Spet je zapadlo dovolj snega. V šoli smo dobili nalogo, da si moramo ogledati zimsko naravo. Čepela sem v snegu, metala kepe in se razgledovala po okolici. Naenkrat zagledam tri mlade srnice, ki so stopile iz gozda. Stala sem čisto nepremično boječ se, da me ne bi opazile in zbežale. Na bližnjem smetišču so izpod kupa *nega izvlekle nekaj zmrznje- vem, kako bi živela brez knjig in ne morem razumeti ljudi, ki jih branje dolgočasi. Saj si z njim vendar večaš svoje znanje! Tudi življenje brez radia, televizije in gramofona bi bilo dolgočasno. Kadar nimam kaj početi, prižgem televizijo ali pa si zavrtim kakšno ploščo. Tako čas hitreje mine in zdi se mi, da bom kar mimogrede zaključila osemletko. Jožica Robnik 8. razred os. š. Matija Valjavec Preddvor marcu nih jabolk in jih z veseljem pojedle. Nato je v stari češnji zašumelo. Čeprav je bil le sneg, ki je padel z vej, so se srnice razbežale. Bila sem žalostna, ker jih nisem mogla več opazovati. Odšla sem domov in o dogodku pripovedovala mamici. Branka Dolenc 5. razred os. š. Cvetko Golar Trata V minulih dneh smo bili zelo veseli in srečni, saj so imele naše mamice praznik. Tudi tovarišico učiteljico smo razveselili s šopkom in ji obljubili, da bomo odslej naprej še bolj pridni. Mamica je moj največji zaklad na svetu. Vem, kakšna sirota si, če je nimaš, če si brez nje, kot je prijateljica Majdka. Mamica mi je darovala življenje in takrat veliko pretrpela. Kdo ve koliko noči je prečula ob moji zibelki? Trepetala je, kadar sem bila bolna. In kako vesela jc bila mojega prvega nasmeha! Naši prvi koraki so nas vodili v njen objem. Prva beseda, ki smo jo izrekli, je bila mama. Nisem še pozabila pravljic, ki mi jih je pripovedovala. Še vedno sc rada spominjam najljubših igrač, s katerimi sem se zabavala. Težko je bilo mamici, ko me je prvič pospremila v šolo. Izlet na Srednji vrh Pred dnevi je imela naša šola športni dan. Zbrali smo se pred šolskim poslopjem in se ob 9,15 odpeljali proti Gorenjski. Mimo nas so hitele vasi in gozdovi. Cez pokrajino se je nenadoma potegnila sivobela tančica. »Nimamo sreče. Napačen dan smo izbrali,« je odmevalo po avtobusu. Tudi jaz sem bila tega mnenja, kajti v resnici sonce ni niti za hip predrlo oblakov. Le visoke gore krog in krog so zrle na nas. Že smo pribrzeli na Jesenice, kjer so nas pozdravljale od saj zamazane hiše in velika železarna. Naša zadnja postaja je bil gozd Martuljk, kjer je začelo snežiti. Izstopili smo. Zeblo nas je, kajti poprej, v avtobusu, je bilo prijetno toplo. Toda hoja v hrib je hitro pregnala hlad. Pogovor in opazovanje okolice sta nam krajšala čas in kot bi mignil smo dosegi vrh, kjer kraljuje koča. Ljubljanski učenci, ki so sredi gora uživali šolo v naravi, so nam takoj odstopili prostor. Posedli smo in se okrepčali. Nekateri so se šli nato sankat, drugi pa smo se povzpeli še više. Hoteli smo priti do meje, a je nismo našli. Vrnili smo se in okrog dveh popoldan zapustili Srednji vrh. Po poti so se nekateri kepali, drugi sankali, jaz pa sem občudovala naravo. Ker je meglena tančica izginila, se je lepo videla Špikova skupina. Ostri vrhovi in sivobele stene so se ponovno dvigali pred nami. Zares je bilo lepo. Spodaj je čakal avtobus in nas vesele, a tudi utrujene, odpeljal domov. Ani šepetavec 8.razred os. š. Staneta Žagarja Kranj Do šole imam sedem kilometrov. Vsak dan se vozim z avtobusom. Pred kratkim, ko je zapadel sneg, sem se kar prestrašila, kajti cesta jc bila nezorana. Takoj sem pomislila, da morda avtobusa ne bo. In res ga ni bilo. S sošolkami smo se odločile, da gremo v šolo kar peš. Pot je bila dolga in naporna. Gazile smo po visokem snegu. Snežinke so nam udarjale v obraz in zelo zmanjšale vidljivost. Postale smo utrujene in lačne. Breda bi šla najraje kar nazaj, toda jaz sem vztrajala. Tedaj pa smo Oče mi je že večkrat pripovedoval o zanimivem dogodku med vojno. Takrat smo imeli doma trgovino. Vaščani so s posebnimi kuponi hodili k nam nabavljat živila. Nekega jutra se je pred hišo ustavil voz z belim konjičem. Voznika jc oče dobro poznal. Bil je iz Fužin. Poiskal je mamo in ji izročil droben listič. Le kdo piše, so se spraševali. Listič je pošiljal nekdo iz Kranja. Takoj ko je mama sporočilo prebrala, ga je uničila. Nato je naročila sestri, naj vozniku čim hitreje naloži nekaj hlebcev kruha, sladkor, riž in meso. Ravno ko je mož Račka se je osvežila, vsa je lepa spet in čila, zdaj na travici čepi, a pred njo racak stoji. Andrej Bene, 4. razred os. š. Stane Žagar, Kranj srečale snežni plug. Zasul nas je s snegom, ki ga je odrival na robove ceste. Otresle smo si obleke in odšle dalje. V šolo smo prišle med glavnim odmorom. Dobile smo malico, ki nam je ta dan še posebno dobro teknila. Zaradi utrujenosti smo bile pri pouku čisto mirne. Tovarišica razredničarka nas je pohvalila, ker smo bile tako pogumne in smo kljub slabemu vremenu prišle v šolo. Tatjana šter 5. razred os. š. Stane Žagar Kranj že hotel sesti na voz, se je na dvorišču prikazal nemški žandar. »Kaj prevažaš?« ga je vprašal in pogledal zavitke. »To je za naše drvarje na Fužinah,« je brž pojasnil voznik. Prt Hrašeni so moji domači gledali, ali bo morda žandar zahteval tudi kupone, ki pa jih furman ni imel. Toda žandar je samo stopil v hišo in voznik je lahko odpeljal — naravnost k partizanom. Miha Arnež 7.razred os. š. Matije Valjavec Preddvor 9 Partizanska zgodba Nesreča Nekega jesenskega jutra sem se z očetom peljala v Kranj. Bila sva s konjem. Na vozu sva imela dvajset čebrov kislega zelja. Sredi Bitnja se nama je pripetila nesreča. Neka ženska z osebnim avtor obilom Naša raepia Naša račka po blatu tačka, v vodi se umiva, svoje tačke, blatne tačke bi rada osvežila. Hitro, hitro v potok skoči, plava, miga, se potaplja, pridno čisti svoje tačke, da ne bodo hude druge račke, na cesti je pripeljala za nama. Bil je mrak in nasproti vozeči mo pedist jo je s premočno lučjo oslepil. Izgubila je oblast nad vozilom in z vso silo trčila v najin voz. Očeta je udarec vrgel na tla. Hudo se je poškodoval. Cebri so se prt vrnili, jaz pa sem bila vsa pretresena. Očka so odpeljali v j bolnišnico. Hodili smo ga obiskovat. V bolnici sem videla mnogo ponesrečencev. Od tal.ral naprej se ceste zelo bojim.. Poldka Pintar 2. razred os. š. Cvetko Golar Trata vezenine Tovarna čipk in vezenin Bled izdeluje tudi ženske bluze. Med najbolj cenjenimi so bluze iz diolena, mešanica bombaža in poliestra. Bluze so vezene po vsej dolžini ali pa imajo le bor-dure. Kroj je klasičen, primeren predvsem za službo. Te bluze izdelujejo največ v beli barvi, izbor vezenih vzorcev pa je velik. Bluze to cenjene predvsem zaradi lahkega vzdrževanja kot je to pri moških srajcah iz diolena. Likanje bluz Bi potrebno. Marta odgovarja Vanda J. z Bleda — Draga Marta, že dolgo spremljam vaše nasvete bralkam. Slara sem 18 let, rada se lepo in praktično oblačim. Preden kupim novo obleko, vedno prelistam modne revije in pregledam izložbe trgovin. Za pomlad bi rada novo obleko, ki ne bi bila predraga, hodim namreč še v šolo. Sošolke so se pogovarjale o oblekah iz jerseva. Kaj svetujete, Marta? Marta — Res je, da smo v oblačenju še vedno precej navezani na klasična blaga, ki nam jih ponujajo v vsaki trgovini. Za novosti v oblačenju se le težko ogrejemo, vendar pa le tu in tam naletimo v večjih trgovskih centrih na vzorce ali vrste blaga, ki jih iščemo. Ko ste že omenili jersev, vam o tem lahko nekaj povem. Jersev so začeli izdelovati najprej v Angliji, kasneje pa je to pletivo osvojilo Evropo. Izdelujejo ga kot metrsko blago na posebnih krožnih strojih. Debelina niti je različna, najtanjša je za spodnje perilo (mako), debelejša je za vrhnja oblačila. Nitka je lahko volnena ali sintetična (dralon, diolen, itd.). Iz jerseva krojijo bluze, moške srajce, ženske in otroške obleke. Tkanina je izredno cenjena, saj nekateri modni krojači oblačijo v jersev tako ženske kot moške. Iz jerseva so imenitni ženski hlačni kostimi in menda ne bo dolgo, ko bodo iz njega krojili moške obleke tudi pri nas. Tkanina je zelo prijetna za nošenje, trpežna je in lahka za krojenje. Od naših tovarn pletenin največ jerseva izdela tovarna Almira iz Radovljice. Ženske obleke iz jerseva, prav nič drage, so pred kratkim poslali v trgovine. Trgovci pa pričakujejo v kratkem od iste tovarne še menda lepe hlačne kostime, tunike, brezrokavnike ter otroške obleke in hlačne komplete. V eni od prihodnjih številk bom nekaj Ahnirinih modelov iz jerseva narisala. Kotiček jr,i\ ljubitelje evetja Mednarodno leto varstva narave PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Kot zadnji v Jugoslaviji smo letos tudi Slovenci dobili zakon o varstvu narave. Gibanje za varstvo narave je del boja za viijo raven življenja in boja za obstanek človeka v onesnaženem okolju. Iz dimnikov kemičnih, metalurških in tekstilnih tovarn pade dnevno na tone prahu, plinov in žveplenjh spojin ter odtekajo potoki odplak. Vse to uničuje vegetacijo in povzroča počasno odmiranje drevja. Ogrožena so tudi človeška bivališča ter zdravje ljudi. Posledic vsega tega se vse premalo zavedamo. Zaradi tega je zveza hortikulturnih društev sklenila, da bo še naprej opozarjala javnost in vse odgovorne, obenem pa se bo s svojimi in naravoslovnimi društvi vključevala v naš in pa mednarodni program varstva narave. Posebno kritično stanje je okoli stanovanjskih naselij, pri katerih investitorji ne uredijo okolja, ali pa nevzgojeni stanovalci uničujejo urejene zelenice. Posebno pereče pa je stalno odlaganje smeti na zelenice. V lepe gozdove v bližini mest odvažajo posamezniki cele vozove odpadnega materiala. Tudi nepoučena mladina brez pomisleka dela škodo v nasadih. Zato je hortikulturno društvo v Kranju na svojem občnem zboru sklenilo, da bo pobudnik akcije za spomladansko čiščenje mesta in okolice. Pri tem naj bi pomagali šolska mladina, krajevne skupnosti in turistična društva skupaj s Komunalnim servisom. Akcija pa bo uspešna le, če se bo urejeno stanje obdržalo, za kar naj bi poskrbeli odgovorni dejavniki. Brez čistoče pa si ne moremo predstavljati urejenega mesta, parkov in zelenic. Za prve hladnejše spomladanske sprehode, za šalo, za nedeljske izlete aH za lenarje-nje doma je kot nalašč tale komplet iz kariranega jerse-ya v rjavi barvi. Tunika je dolga, da lepo skrije boke, ovratnik je enostaven. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? To je čas, ko se otroci tudi osebnostno osamosvoje, ko ne povedo več staršem vseh svojih misli. Vse več zaupajo prijateljem in istočasno postajajo svojim staršem življenjsko enakovredni. Sedaj so v puberteti in postajajo odrasli, će so starši ohranjali zaupljivost med seboj in otroci doslej, potem lahko iz svoje starševske avtoritete v tem času razvijejo prijateljski odnos. Kako prisrčen je tak odnos med materjo in hčerko in koliko samozavesti in ponosa vlije sinu oče', ko se z njim začne pogovarjati o življenjskih vprašanjih. Če pa tega stika ie doslej ni bilo več, pa otroci in starši v tem času dejansko postajajo tujci, čeprav še živijo in bodo še Uveli morda pet ali celo več let skupaj. Kajti avtoriteta se izgubi, ostane pa odtujenost. Oče in mati naj na neopazen način spoznata življenjske načrte otroka, četudi so ti še zelo oddaljeni in včasih manj uresničljivi. Naj slišita brneti notranje strune svojega otroka! Posebno pa je važno, da razumeta stisko neodločenega sina ali hčere. Poizvedovanje, kateri poklici so primerni, razlaga znanih poklicev, razgovor s psihologom, poklicnim svetovalcem so v takem primeru nujni. Nujno pa je, da starši najdejo čas za svojega otroka. Zdravnik svetuje Bradavice Morda se sliši neverjetno, da so bradavice nalezljiva bolezen, ki jo povzroča droban virus. Virus napade kožo in celice se bohotno razmnože. Nastane bradavičasta tvorba, dvignjena nad površino kože, ki kasneje na vršku začne poroženevati, često tudi razpoka. Večje število manjših se zlije v večjo bradavico. Ločimo v glavnem dve vrsti bradavic. Pri otrocih in mladini se pojavijo v velikem številu na različnih delih telesa, največkrat na obrazu, na rokah in kolenih. So gladke, rdeče barve, dvignjene nad kožo in razporejene okoli kakšne stare brazgotine ali odrgnine. Na vršku te običajno ne porožene-vajo, ker se prej pozdravijo kot »ostarijo«. Prizadeti vedo povedati, da se take bradavice razvijejo v dveh ali treh dneh. Ne srbijo. Motijo predvsem stari«, ker kvarijo estetski videz otrokove kože-Razveseljivo je, da ravno te, ki so najbolj pogoste, v večini primerov izginejo same od sebe in jih sploh ni treba zdraviti. Navadne bradavice, katerih videz je bil v začetku opisan, so dosti bolj neprijetne kot mladeniške. Razen tega, da so kozmetična napaka, nas tudi ovirajo pri delu, če so na primer na vekah, na koncu prstov, na kolenih in na stopalih. Bradavice se pojavijo tam, kjer Je prišlo po poškodbi do draženja kože, navadno zaradi tesne obleke ali obutve. Posebno neprijetne so bradavice pod nohtom, če so se razreši« preko vrška prsta. Pri delu se poškoduje po-vrhnlca, začno krvaveti in tako se lahko tudi inficira jo ter zagnoje. Zdravljenje bradavic je dokaj pestro. Tudi nekatere strokovne knjige opisujejo izginotje bradavic čez noč, če si dopoveduješ, naj izginejo. Od tod izvirajo verjetno domače metode odpravljanja bradavic s svileno nitjo, zagovarjanjem itd. Operativno Je treba odstraniti le tiste bradavice, ki se same ne bi zmanjšale in so na takem mestu, kjer s« pogosto ranimo. Najbolje je, če operacijo opravi zdravnik, da se tako izognemo infekciji, dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI /Ril GLAfiJ X 11 PETROL PE LJUBLJANA OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA prodajalca prodajalca prodajalca za bencinski servis v Cešnjici za bencinski servis v Škof j i Loki za bencinski servis v Gorenji vasi nad Skofjo Loko Pogcj: kvalificiran delavec v trgovini. Poskusna doba traja 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, PE Ljubljana, Ljubljana, Prešernova 42. SMUČARJI TURISTI! Tekmovanje za znak dobrega smučarja, ki ga organizirata vaš tednik Tedenska tribuna in SK Akademik za mlado in staro, bo to nedeljo v Kranjski gori. Prijavite se lahko v soboto zvečer in v nedeljo do 10. ure v recepciji hotela Prisank. KB LJUBLJANA GOLTE MOZIRJE 27>28.,29.JIII. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA IZLETNIK CELJE srečanje jugoslovanskih novinarjev PIONIRJI! DINOS pripravlja veliko nagradno zbiralno akcijo odpadnega papirja v mesecu aprilu in maju. Razpis nagrad in akcije bo objavljen v Pionirskem listu in Glasilu DPM. GTP — »CENTRAL« KRANJ razpisuje več prostih učnih mest: 1. 10 učencev za natakarje 2. 6 učencev za kuharje 3. 4 učence za prodajalce Pogoji: uspešno končana osemletka. Starost do 17 let. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Maistrov trg 11, Kranj pmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiH TUDI LETOS »AGROTEHNIKA« LJUBLJANA PRIREJA OD 14. MARCA DO 6. IV. 1970 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI že tradicionalni PRODAJNI SEJEM | KMETIJSKIH 1 STROJEV 1 IN OPREME J Izredna ugodnost: CENE STROJEM IN ORODJEM SO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3 °/o. Sejem je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu prikazujejo strokovne filme. S strokovnjaki pa se lahko pomenite o najboljši izbiri stroja za vaše potrebe. agrotehnika & Izbira strojev in orodij je precejšnja, zato vam priporočamo, da il sejem ogledate. Telefon: 315-555 I EX PO RT - IMPORT, LJUBLJANA« TITOVA 38 '"""h..........iiHmiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiNiimiimiiiiiiiiimiim .......tiiiiiiiiiiiiiiuwuuiiuiujiittiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiw Splošno gradbeno podjetje PROJEKT KRANJ RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 naslednja prosta učna mesta: 20 ZIDARJEV (vajencev) 20 TESARJEV (vajencev) Kandidati morajo imeti končano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Pogojno se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali 6 razredov in so mlajši od 18 let. Vse nadaljnje informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju. Splošno gradbeno podjetje TEHNIK ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 naslednja prosta učna mesta: 5 ZIDARJEV (vajencev) 5 TESARJEV (vajencev) Kandidati morajo Imeti končano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Pogojno sc lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali 6 razredov os. šole in so mlajši od 18 let. Vse nadaljnje Informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava škofja Loka. Splošno gradbeno podjetje GORENJC RADOVLJICA RAZPISUJE v šolskem letu 1970 71 naslednja prosta učna mesta: 5 ZIDARJEV (vajencev) 5 TESARJEV (vajencev) Kandidati morajo imeti končano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Pogojno bodo sprejeti tudi kandidati, ki so uspešno končali 6 razredov osnovne šole in so mlajši od 18 let. Vse nadaljnje informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava Radovljica. Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ JESENICE RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 naslednja prosta učna mesta: 4 ZIDARJE (vajence) 8 TESARJEV (vajencev) Kandidati morajo imeti končano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Pogojno bodo sprejeti tudi kandidati, ki so uspešno končali 6 razredov osnovne šole in so mlajši od 18 let. Vse nadaljnje informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava Jesenice. Splošno gradbeno podjetje SAVA JESENICE RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 naslednja prosta učna mesta: 20 ZIDARJEV (vajencev) 20 TESARJEV (vajencev) Kandidati morajo imeti končano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Pogojno bodo sprejeti tudi kandidati, ki so uspešno končali 6 razredov osnovne šole in so mlajši od 18 let. Vse nadaljnje informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava Jesenice. Vabilo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj vabi predstavnike HS na sestanke, na katerih bo obravnavano poročilo podjetja, program investicijskega vzdrževanja v letu 1970, volitve HS ter volitve članov v skupščino stanovalcev. Sestanki bodo: V TOREK 24. 3. 1970, ob 16. uri v Domu JLA za KS Vodovodni stolp, Zlato polje in Primskovo; <■ V TOREK, 24. 3. 1970, ob 19. uri v prostorih KS Stražišče za stanovalce iz KS Stra-ždšče; V SREDO 25. 3. 1970, ob 16. uri v sejni dvorani občine Kranj za KS Center, Planina, Huje-čirče in Gorenja Sava; V ČETRTEK 26. 3. 1970, ob 16. uri v sejni dvorani občine Kranj za vse druge KS izven mesta Kranja. Vabilo z materialom jc bilo vsem HS že dostavljeno po pošti. Izkoristite ugoden popust! premoga VELENJE Potrošniki, aH že veste, da je v marcu popust na ceno Količine premoga so omejene, zato ne odlašajte na zadnje dni, ker popust lahko zamudite. Za premog, naročen konec marca, popust ni več zanesljiv. NAROČILO ODDAJTE TAKOJ, da boste premog po nižji ceni tudi .loblli. Veleželeznina Merkur F. E. KURIVO KRANJ Gorenjesavska c. 4 telefon 21 192 1 1 - ■ ■7ATCA T OKNA VRATA,jJELOVICA"? • zato, ker so finalizirana in embalrrana v transportno in vgraditveno embalažo, • izdelana iz prvovrstnih materialov, • plod natančnih raziskav tržišča in ker so proizvod priznanega proizvajalca stavbnega pohištva: »Jelovice««,-lesne industrije Škofja Loka, tel.85-336. Prodam SEMENSKO GRA-HORO. Orchovlje 4, Kranj 1123 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke albor. černilec Darinka, Koroška 37, Kranj 1158 Prodam OLJNO PEC alfa potez 9000 kalorij in nov ŠIVALNI STROJ singer. Grintal Viktor, Križ 42, p. Komenda 1159 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI, ŠPORTNI VOZIČEK IN MOPED na tri prestave. Naslov v oglasnem oddelku 1160 Rabljene valilne aparate od 2000 do 18.000 jajc ugodno prodam. Zuber Auer, VVels-bachstrasse 17, Klagenfurt — Celovec Prodam nemško MOTORNO ZAGO stihi. Kalan Martin, Virmaše 16, Škofja Loka 1161 Prodam nekaj »ŠPEROV-CEV«, 100-1 itrski BRZOPARIL-NIK in 10-litrske STEKLENICE. Godnov Janez, Blejska 2, Tržič 1162 Prodam tri leta staro KOBILO noričanske pasme in »ŠROTAR«. Podbrezje 30, Duplje 1163 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Šmarjetna gora 2, Kranj 1164 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK gorenje, ELEKTRIČNI LONEC za perilo in SEMENSKI KROMPIR saški. Kranj, škofjeloška cesta 30 1165 Prodam dva PRAŠIČA, težka okrog 50 kg in čisto SEME ČRNE DETELJE po 16 din za kg. Srednja vas 13, Šenčur Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 900 m2. Rozman Marija, Zvirčc 15, Tržič 1167 Prodam vprežni SADILEC za krompir filfalgeret in vprežne KOMBINIRKE. Sp. Brnik 10, Cerklje 1168 Prodam SALONIT za kritje strehe. Rozman Jurij, Drago-čajna 16, Smlednik 1169 Prodam 96-basno HARMONIKO melodija carmen I. Kožuh, Naklo 31 1170 Zelo poceni prodam raznovrstno POHIŠTVO. Zavrl Jela, Pot na Jošta 12, Kranj 1171 Prodam VODNO ČRPALKO hidrofor. Zg. Bitnje 98, Žab-nica 1172 Zelo poceni prodam sobni LEŽALNI KAMIN in POMIVALNO MIZO s pokrovom. Robida Štefan, Zg. Bitnje 149 1173 Prodam pleskano SOBNO OPREMO iz trdega lesa z eno POSTELJO, emajlirane DE-ZE, »ŠKROPILNICO« za drevje, DIVAN, KRILA za okna in APARAT za britje. Krulc — Štingel, Kranj, Kajuhova 28 1174 Prodam PRALNI STROJ su-peravtomat zoppas, italijanski OTROŠKI VOZIČEK in kompletno KOŠARICO. Kožuh, Naklo 31 1175 Prodam večjo količino GAJ-BIC. Ogled v nedeljo dopoldne. Spodnji trg 37, Škofja Loka 1176 Prodam dva PRAŠIČA težka Po 50 kg. Breg ob Savi 31, Kranj 1177 Prodam 150 kg REPE in 1000 kilogramov SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Srednja vas 45, Šenčur 1178 Po ugodni ceni prodani nov PLETILNI STROJ singer. Naslov v oglasnem oddelku 1179 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 8, Cerklje 1180 Prodam SEMENSKO GRA-HORO. Prebačevo 27, Kranj 1181 Prodam dobro ohranjen otroški športni VOZIČEK. Hafnerjeva 17, Kranj Straži-ŠČe 1182 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila, SLAMOREZ-NlCO, VPRE2NI PLUG in OSIPAČ. Ručigajeva 3, Kranj 1183 Prodam novejšo SLAMO-REZNICO plauzus 800. Uovka 7, Kranj 1184 Prodam KRMILNI KROMPIR. Suha 5, Kranj 1185 Prodam večjo količino zimskih JABOLK po 0,80 din. Bašelj 9, Preddvor 1186 Prodam PUHALNIK, SLA-MOREZNICO in dva PRAŠIČKA stara 6 tednov. Kokrica 37, Kranj 1187 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Naklo, Cegclnica 1 1188 Prodam KONJA za gozdna in poljska dela. čarraan, Pod-ljubelj 25, Tržič 1189 Prodam dobro ohranjen ročni ČEVLJARSKI STROJ za šivanje podplatov (fleks) znamke junker-ruh. Berton-celj, Ljubno 85, Podnart 1190 Prodam skoraj novo SLA-MOREZNICO s puhalnikom Ir» verigo eple 800 super. Žirovnica 57 1191 Prodam skoraj NOVO ^ŠKROPILNICO« za sadje. Guzelj Alojz, Kranj, Kebeto-va 26 1192 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo, voda in ^,ektrika na parceli, lahek VpREZNI VOZ in »KOMAT« 23 osla. Kokrica 35, Kranj 1193 Prodam MOTORNO ŽAGO stihl-041. Pšata 4, Cerklje 1194 Prodam tri KRAVE, dobre ^lekarice. Strahinj 7, Naklo 1195 , Prodam PRAŠIČA za za-*01. 3000 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor in skoraj nov MOPED T-12. Dvorje 39, brklje 1196 . Prodam PRAŠIČA za zakol *n KROMPIR vesna. Sp. Br-n,k 55, Cerklje 1197 .Prodam 14 mesecev staro *ELIC0, 8 mesecev brejo £?AVO in 5 let starega KO-^JA. Sp. Brnik 63, Cerklje 1198 , Prodam SENO. Zg. Brnik °" Cerklje 1199 »Prodam srednje težko KO-?*LO staro pet let, SEME ^HNiE DETELJE in SEMENJA KROMPIR saški in de-re- Jezerska cesta 65, Kranj t» 1200 prodam ročno MOTORNO ^SILNICO primerno tudi ra hribovit teren. Poženk 10, •Cerklje 1201 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Demšar, Log 3, škofja Loka 1202 Prodam ČRNO SEMENSKO DETELJO, HRASTOVE PLOHE in vprežni OBRAČALNIK. Virmaše 48, Škofja Loka 1203 Prodam traktorsko krožno BRANO in vprežni OBRAČALNIK. Sv. Duh 41, Škofja Loka 1204 Prodam trajno žarečo PEČ kuperbuseh, KOMBINIRANO PEČ za kopalnico in MOPED. Avsenek, Virje 32, Tržič 1205 Prodam ročni GUMI VOZ, 500 kg nosilnosti. Primeren za gostinstvo. Posavc 19 a, Podnart 1206 Prodam SEME krmilne PESE in KORENJA ter 1000 kg REPE. Srednja Bela 29, Preddvor 1207 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, SEME ČRNE DETELJE in KUPIM 350 do 400 kg težkega delovnega VOLA. Zupan, Breg ob Savi 9, Kranj 1208 Prodam dva BIKA simen-talca, težka po 300 kg. Sp. Bitnje 20, Žabnica 1209 Prodam BUKOVE DRVA. Pšata 2, Cerklje 1210 Prodam 50 novih GAJBIC in KUPIM 2 kubična metra SMREKOVIH PLOHOV. Rupa 13 a, Kranj 1211 Prodam zasteklcno OKNO 180 x 180, nekaj SMREKOVIH PLOHOV, GAJBICE, LESTVE in KOŠTO za žito. Naslov v oglasnem oddelku 1212 V bližini Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko odločbo. Naslov v oglasnem oddelku 1213 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Voglje 76, Šenčur 1214 Prodam manjšo PLINSKO PEČ za 500 din. Šolar, Reči-ška 6, Bled 1215 Prodam sedem let starega, dobrega, živahnega KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela in RZENO SLAMO za vrtnarje ali karkoli. Lahovče 17, Cerklje 1216 Prodam RADIATORJE 604/6. Bukovec Janez, Oldhamska 2, Kranj 1217 Prodam skoraj nov globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Reševa 8, Kranj 1218 Prodam KRAVO, drugič 9 mesecev brejo. Kod ras, Selo Žirovnica 1268 VSE VRSTE CVETJA lončnic, semen, sadik nudijo VRTNARIJE KZ BLED na Bledu in v Radovljici Se priporočamo! Kupim 1000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 1219 Kupim kombiniran skobel-ni MIZARSKI STROJ. Špen-ko Franc, Vodice 129 nad Ljubljano 1220 Kupim HIŠO z nekaj zemlje ali majhno KMETIJO. Božič, Ljubljana, Goriška 63 1221 Kupim vprežno njivsko BRANO. Ponudbe oddati pod »dobro ohranjena« 1222 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1223 Kupim rabljen ELEKTROMOTOR 7 do 8kW. Marolt, Poljšica, Podnart 1224 Kupim 2000 kosov rabljene OPEKE »špičak« in ZAMENJAM lažjega KONJA za težjega. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnem, p. Podnart 1225 Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, Bernik Jože, Cesta talcev 9, Škofja Loka, telefon 85-747 1269 Prodam PRIKOLICO s priključkom za fiat 750. Ljubljana, Šišenska 15, stanovanje 11 1147 Prodam NSU 110, letnik 67. Zg. Besnica 78 1145 Poceni prodam tovorni AVTOMOBIL nosilnosti 2 tone in pol, SMREKOVE DESKE ' in PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1226 Zaradi odhoda v Švico prodam MOPED T-12, registriran in dobro ohranjen, prevoženih 9000 km. Demšar, Zg. Bitnje 132 (pri Puškami) 1227 Prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 1228 Prodam MOPED kolibri na dve prestavi in na zaganjač. Kokrica 96, Cesta na Rupo, Kranj 1229 Prodam skoraj nov MOPED T-12 za 1800 din. Ahčin Rudi,, Suha 34, Kranj 1230 Prodam AVTO RENAULT-4, letnik 69, prevoženih 20.000 kilometrov. Golmajer Janez, Pristava 69/B pri Tržiču 1231 Prodam BMW — GLAS — 1304 CL, december 1967, prevoženih 18.000 km, Švegelj, Tržič, JLA 41 1232 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in MOPED T-03. Zg. Brnik 79, Cerklje 1233 Prodam MOPED. Mlaka 70, Kranj 1234 Prodam FIAT 750 in diato-nično HARMONIKO. Dolinar Drago, Planica 1, Kranj 1235 Prodam FIAT 600 v voznem stanju in FIAT 750, karambo-liran. Naslov v oglasnem oddelku 1236 Prodam MOPED in PRTMO NSU 150 ccm. Fajfar Jože, Župančičeva 35, Kranj 1237 Prodam poltovorni KOMBI IMV v voznem stanju. Ogled v nedeljo 22. marca od 13. do 15. ure. Preddvor 11 1238 Prodam AVTO 650 D, letnik 1961. Eljoe, Tekstilna 5, Kranj 1239 Prodam dobro ohranjen MOTOR puch 175. Čebašek, Voklo 93, Šenčur 1240 Prodam kompleten FERGU-SON 35. Poljšica 3, Podnart 1241 Stanovanja Prodam novo HIŠO. Čirče, Smledniška 106, Kranj 1150 Iščem NEOPREMLJENO SOBO, po možnosti poseben vhod. Dam posojilo. Naslov v oglasnem oddelku 1151 Zaradi preselitve prodam podkleteno novejšo HIŠO s petimi stanovanjskimi prostori in VRTOM v Tržiču blizu avtobusne postaje. Dobro vzdrževana in vseljiva brez popravil. Cena ugodna. Ogled vsako popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1242 Nujno rabim SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 1243 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE v škof ji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1244 Iščem SOBO v Kranju. Kranj, Restavracija pri Kolodvoru 1246 Prodam HIŠO z garažo in ograjenam vrtom. Ogled od 15. ure dalje in nedeljo ves dan. Žužek Jože, Stružcvo 34, Kranj 1247 Kdor mi POSODI 10.000 din, dam v najem sodobno opremljeno SOBO in KUHINJO in sprejmem v službo SAMOSTOJNO KUHARICO. Nastop službe s 1. aprilom 1970. Naslov v oglasnem oddelku 1248 V bližini centra v Kranju prodam MANSARDNO STANOVANJE z manjšim vrtom. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »sončno« 1249 ZAMENJAM enosobno STANOVANJE v Kranju s centralnim ogrevanjem, velikosti 40 m2, za dvosobnega, lahko brez centralne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku 1250 Oddam opremljeno ali prazno KLETNO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1251 Mirnemu moškemu oddam OPREMLJENO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1252 Zakonski par brez otrok, ves dan odsoten, išče v Kranju enosobno STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »nujno« 1253 Zaposlitve Iščem UPOKOJENCA za pleskanje vrtne mreže. Naslov v oglasnem oddelku 1254 Oprerrdjono sobo oddam DEKLETU, ki je pripravljena dvakrat tedensko popoldne pomagati (pospravljati) v gospodinjstvu. Kržišnik, Škofja Loka, Sp. trg 39 1255 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za oskrbnico nove hiše. Hudovernik Vinko, Restavracija Bled 1256 Dam hrano in stanovanje MOŠKEMU, ki bi po službi pomagal na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1257 Oddam sobo ŽENSKI, ki bi v dopoldanskem času varovala dva otroka. Britof 187, Kranj 1258 Iščem ŽENSKO, ki bi varovala dve leti staro punčko vsak tretji dan. Oglasite se na naslov: Krstič Slavka, Kranj, Cesta Iva Slavca 5/II 1259 Nudim sobo in oskrbo MOŠKEMU in ŽENSKI za pomoč pri delu. Gole, Višel-nica 15, Gorje 1260 Zavod za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov in naprav Kranj SPREJME V REDNO DELOVNO RAZMERJE VEČ DELAVCEV ZA DELO NA STADIONU POGOJ: fizično sposobni in odslužen vojaški rok. Prijave sprejema razpisna komisija zavoda. Izgubljeno Od Planine do Obrtnika v Kranju sem izgubila uro s posvetilom Iskre. Prosim vrnite jo tajništvu Iskre Kranj 1261 Ostalo POLAGAM VSE VRSTE PODOV-tapisome, kakor tudi vse plastične mase. Oblagam tudi vse vrste STOPNIC. Novak Mirko, Kranj, Krašno-va 3 1262 CENJENI POTROŠNIKI! Za velikonočne praznike lahko dobite v MESARIJI KALAN v STRAŽIŠCU po konkurenčnih cenah domače prvovrstno SUHO MESO: suhi vratovi, šunke, rolšun-ke, deli šunke, vse brez kože ter suho meso brez kosti 1263 Na domu BRUSIM in POLIRAM vse vrste KOVINE. Se priporočam. Brusač Ajd-nik Jakob, Voglje 2, Šenčur 1264 Lep LOKAL v centru, 30 m2, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »lokal« 1265 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst izdeluje kvalitetno Viljem Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 Opozarjam vsakogar, ki bi vozil ali delal na mojem zemljišču po naročilu mojega očeta, brez moje privolitve, da ga bom sodnijsko preganjal. Zemljišče je moja last. Miha Gole, mlajši, Višelnica 15, Zg. Gorje 1266 Prireditve Gostišče pri Jančetu priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra kvintet Rudija Jevška 1267 Smrtna nesreča na Laborah V torek, 17. marca, nekaj pred deseto uro zvečer, se je na Ljubljanski cesti v Kranju, na Laborah, pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Iztok Blazntk iz Ljubljane je v prekratki razdalji pred avto- Costinsko podjetje hotel POSTA Jesenice razpisuje licitacijo za prodajo avtomobila FIAT KOMBI 1300 Vozilo je v voznem stanju. Licitacija bo v torek, 24. marca 1970 na sedežu podjetja na Jesenicah. Ob 10. uri za državni sektor ob 11. uri za privatni. mobllom opazil Vlncenca Go-vekarja, starega 60 let, ki Je hodil po levi strani desne polovice cestiSča. Kljub zaviranju in umikanju je avtomobil pešca zadel tako hudo, da je ta takoj umrl. Vlom v kopališče V prvi polovici marca je neznanec vlomil v letno kopališče v Tržiču. V notranjost je prišel skozi že prej razbito stekleno okno. Raz-rezal je steklo na okencu blagajne in tako zlezel v pisarno. Tam ni našel ničesar, zato je odvil motor na mopedu in ga odnesel. Moped je last upravnika kopališča. Šahovsko prvenstvo Kranja je končano V sredo so kranjski šahisti končali letošnje prvenstvo. V zadnjem, enajstem kolu je novi član SK Borec Kranj Kokotovič z zmago nad Ivanov ičem dosegel pomemben uspeh. S to zmago je postal prvak Kranja za leto 1970; za pol točke prednosti pred Zaplotnikom. Kokotovič je s tem dokazal, da je resen kandidat za prvo ekipo Kranja m bo zastopal Kranj na naslednjem članskem prvenstvu Slovenije. Poglejmo posamezne rezultate zadnjega enajstega kola: Valjavec — Matjašič 0:1, Kokotovič — Ivanovič 1:0, Požar — Fišer 1:0, Zaplotnrk — Strman 1:0, Marko — Rebol 1:0, Sire Zbil 0:1. Končni vrstni red pa Je naslednji: Kokotovič 9,5 točke, Zaplotnik 9, Zbil 8, Požar in Matjašič 7,5, Ivanovič in Valjavec 6,5, Sire 4,5, Marko 4, ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica PRIMOŽA STRUPIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožaljc, mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, dr. Maverju, dr. Hri-berniku, č. g. dr. Rozmanu, pevcem in govornikoma za poslovilne besede ob njegovem grobu. Vsem, ki ste kakorkoli dobrega storili iskrena hvala. žalujoča: žena Mlci, hči Silva por. Le-skovec, vnuk Tone z družino Naklo, 16. marca 1970 je Bila nesreča Pri obdukciji pokojnega Pavla Roglja, starega 48 let, iz Kranja, ki ga je 19. februarja povozil vlak pri nekdanji postaji Žabnica, se je ugotovilo, da je imel pokojnik v krvi 1,72 promile alkohola. Na podlagi tega se lahko sklepa, da je pokojni Rogelj v vinjenem stanju zašel na železniško progo in je bila njegova smrt le nesrečen slučaj. ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prerani smrti naše drage sestre, tete in svakinje Ančke Senk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter izkazano čast na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem in članom Planinskega društva Tržič, Planinskemu društvu Jezersko, ZB Jezersko, govornikom ter ostalim za njihovo pomoč in tolažilne besede. Posebna zahvala tov. Marjanu Japlju za njegovo pomoč ob tako težkem trenutku. žalujoči: brat Polde, družine Senk, Piskernlk in drugo sorodstvo Kranj, dne 16. marca 1970 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete Marije Šmid se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ji izkazali zadnjo čast ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajželnu, g. župniku, organizaciji ZB Gorice, pevskemu zboru iz Kokrice in vsem ostalim, ki so ji na kakršenkoli način lajšali trpljenje v težki boleani. Vsem še enkrat prisrčna hvala. TeneUše, 14. marca 1970 žalujoči: bratje in sestre ter drugo sorodstva Rebod, Fišer 1 in Strman 0 točke. Zadnji uvrščeni Igralci so še mlad: in neizkušeni ven- dar si bodo prav na takšnih srečanjih pridobili potrebne izkušnje in znanje. F. Stagar Šestdeset skakalcev v Planici Planica, 20. marca — Danes so ie imeli trening nekateri udeleženci nedeljskega tekmovanja za memorlal Janeza Polde. Najdlje so skočili tekmovalci SZ, ki so poleteli tudi več kot 90 metrov. Na nedeljskem tekmovanju bo nastopilo okoli 60 skakalcev iz 11 držav. V soboto ob 10. uri bo uradni trening, nedeljska tekma pa se bo pričela ob 10.30. Našo državno reprezentanco bo zastopalo 15 skakalcev in sicer: Mesec, Stefančlč, Zaje, Dolhar, Jur-man, Drago in Danilo Pudgar, Smolej, Kobal, Prelovšek, Dovžan, Krznarič, Fink, Demšar ln Franci Mesec. J. JavornJk Opozorilo V soboto 21. in v nedeljo 22. 3. 1970 bo v Planici mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za memorial Janez Polde. Ugotovili smo, da prireditelj tekmovanja ni poskrbel za zadostno število parkirnih mest. Glede na to si uprava javne varnosti v Kranju dovoljuje opozoriti javnost, da je kapaciteta parkirnih prostorov omejena. Prometa milica bo zato morala urejati in usmerjati promet kot bodo dovoljevali prometni pogoji. Obiskovalce opozarjamo, da se natančno pridržujejo odredb prometnih miličnikov. UJV V KRANJU Jubilejno državno prvenstvo v skokih Prvaka sta Mesec in Štefančič Planica, 20. marca — Letošnje jubilejno državno prvenstvo — 25 po vrsti — v skokih za člane na 90-metrskl skakalnici v Planici pomeni dvojni uspeh za kranjski Triglav. Prvič v zgodovini smučarskih skokov sta si prvo mesto razdelila kar dva tekmovalca. Marjan Mesec in Peter Stefančlč sta zbrala enako Število točk. Mesec je bil daljši, Stefančlč pa lepši v zraku. Poleg obeh prvakov so se na današnjem tekmovanju odlikovali še Zaje, Dolhar, Jurman in Smolej. Slednji si je zapravil visoko uvr- POSEBNA OSNOVNA SOLA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja ortopedagoga za razredni pouk od 1. 4. do 30. 6. 1970. POGOJI: — dveletna praksa na posebni osnovni šoli. Rok prijave: 27. 3. 1970 stltev zaradi neuspelega drugega skoka, po drugi seriji pa je bil na odličnem tretjem mestu. Tekmovali pa so tudi mladinci, nekateri v konkurenci, nekateri pa izven konkurence. Med vsemi pa je bil naj* boljši Klemen Kobal, ki se je uvrstil med vsemi na 11. mesto. REZULTATI: 1. Marjan Mesec in Peter Stefančlč (oba Triglav) 207,7 točk (89, 84 in Stefančlč 87 in 83,5 m), 3. Ludvik Zaje (Jes.) 204,8 ( 83,5 in 83,5 m), 4. Branko Dolhar (Enot.) 201,7 (83 in 85 m). 5. Janez Jurman (Enot) 200,4 (84 in 84,5 m). 6. Stanko Smolej (Jes.), 7. Drago Pudgar (črna). 8. Oto GlacomeM (Enot.), 9. Marjan Prelovšek (Enot.), 10. Marjan Peča* (Jes.), 11. Jože Dovžan (Jes.) 12. Karel Krznarič (JLA), 13. Janez Fink (Enot.), 14. Jane* Demšar (Jes.), 15. Franci Me* sec (Triglav) itd. Mladinci: 1. Klemen Kobal (Trig.) 158,1 (75,5 in 73,5 m)# 2. Andrej Cuznar (Jes.) 123,* (63,5 ln 66), 3. Bogdan Nof čič (Trig.) 108,7 (62 ln 56) J. Javornik Pogovor tedna Potrebujemo 50-metrsko skakalnico Pred dnevi sem imel v Dupljah krajši pomenek o delu in programu ter težavah v smučarski sekciji, ki deluje pri TVD Partizan Duplje. Star pregovor pravi: »Za malo denarja malo glasbe«. Vendar v Dupljah to ne drži. Tukajšnji smučarji si znajo preskrbeti za malo denarja kar precej »glasbe«. Smučarsko sekcijo vodi tov. Janez Kuhar, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj. (f) Kakšni so načrti za prihodnjo tekmovalno sezono v Dupljah? »Poleti bo potrebno popraviti skakalnico v Dupljah, ki naj bi dopuščala skoke vsaj do 30 m ter popraviti v Borštu podrto skakalnico. Organizirali pa bodo dve večji tekmovanji ter društveno tekmovanje za prehodni pokal.« 0 Zvedel sem, da pripravljate nekakšno turnejo? »Da. prvi koraki so bili že storjeni. Turneja naj bi bila konec januarja prihodnje leto in sicer Podbrezje— Duplje—Sebenje.« £ Kako je v Dupljah s smučarsko opremo in trenerjem? »Društvo lastne smučarske opreme nima. Vendar tudi skromno športno društvo dosega lahko lepe uspehe, toda zdaleč ne takšne, kot bi jih lahko s popolno smučarsko opremo. Zaenkrat žal nimamo zato primernega trenerja, vzroki pa so v glavnem finančna sredstva.« £ Koliko sredstev bi vaša sekcija, ki je izredno delovna, potrebovala po vašem mnenju v prihodnji sezoni? »V prihodnje bi potrebovali okrog 4000 din za organiziranje in načrtno delo v sekciji.« % Koliko mladih tekmovalcev imate potem v Dupljah? »V Dupljah imamo včlanjenih v smučarsko sekcijo za skoke 18 pionirjev. Boljšim skakalcem nudimo možnost, da zapuste svoj klub ter se včlanijo v močnejšega, kot je npr. kranjski Triglav, kjer jim res nudijo tisto, kar jim v Dupljah ne moremo.« Q Največje želje smučarske sekcije? »Dupljanci si želimo v prihodnje več razumevanja pri pristojnih organih glede dotacij za smučarsko sekcijo, ki naj bi bila vsaj okoli 5.000 din. Želimo si boljše opreme, saj imamo nekaj res talentiranih mladih skakalcev, vendar nima nihče skakalnih smuči. Radi bi obenem z novim rodom mladih skakalcev zgradili novo skakalnico, ki bi dopuščala skoke do 50 metrov. Največji problem so tudi pri gradnji finančna sredstva, čeprav smo pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom.« Tekmovanje najmlajših v skokih Pred nedavnim je bilo v organizaciji TVD Partizan Žirovnica in ŠŠD Žirovnica izveden drugi del tekmovanja šolskih športnih društev za Prehodni pokal narodnega heroja Joža Gregorčiča. Naj-rnlajši so nastopili v skokih. Rezultati — Cicibani: L Franc Ribnikar — 125.5 (13 m, 13), 2. Bogdan Jemc — 125.0 (13, 13.5), 3. Branko Lužnik (vsi ŠŠD Žirovnica) *— nastopili 3 tekmovalci. Ml. Pionirji: 1. Branko Prešeren — 158 (16, 15.5), 2. Franci Langus — 151 (15.5, 15.5), 3. Zoran Prešeren — 143 (16,5, !4.5) (Vsi ŠŠD Žirovnica — Nastopilo 12 skakalcev). Pionirji: 1. Btfris Cuznar — W7 (19, 19), 2. Zvone Legat — 194 (19.5, 18.5), 3. Ivo Zupan — 186.5 (18, 17.5) — Vsi SŠD Žirovnica — nastopilo -9 tekmovalcev. St. pionirji: 1. Darko Poga-čar — 176.5 (17.5., 18), 2. Mitja Kramar — 158 (16.5, 16.5) (Oba Ššii Žirovnica). Na tekmovanju je skupno nastopilo 26 tekmovalcev, od tega je bil eden iz Kranjske gore, trije s Koroške Bele, vsi ostali pa iz Žirovnice. Med njimi je nastopila tudi Mojca Legat, ki se ni najslabše odrezala. Po dveh delih tekmovanja — tekih in skokih, je največ točk zbralo ŠŠD Žirovnica in kaže, da bo letos že v četrto zapored osvojilo prehodni pokal Joža Gregorčiča . Z. Felc Namizni tenis Stare najboljši Brenkuš in Zelnik prvaka Smučarski klub Triglav je pred nedavnim organiziral letošnjo klubsko pionirsko prvenstvo v smučarskih skokih na katerem je nastopilo okoli 30 pionirjev. Vrstni red najboljših: mlajši pionirji — 1. Zelnik, 2. BelančiČ, 3. Korcn-čan, 4. Jenko, 5. Selan itd; starejši pionirji — 1. Brcn-kuŠ, 2. Podobnik, 3. Ko-zjek, 4. Korenčan, 5. Ažman itd. D. Humer Vaterpolo Dve zmagi Triglava na Reki Komisija za namizni tenis pri ObzTK Kranj je pred dnevi organizirala občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, kjer je nastopilo okoli 60 tekmovalcev iz sedmih klubov. V posameznih kategorijah so bili najboljši: pionirji — 1. Ramovš, 2. Prislan, 3. Šva-bič (vsi Triglav); mladinci — 1. Ramovš, 2. Stare, 3. Novak (vsi Triglav), moški B — 1. Trčck, 2. Novak (oba Triglav), 3. Pajer (Dij.dom); moški A — 1. Stare (Triglav), 2. Novak (Kranj), 3. Tadina (Kranj); moški dvojice & 1. Stare — Ramovš (Triglav), 2. Tadina — Novak (Kranj), 3. Švabič — Novak (Triglav). Naklo vedno nižje Začelo se je tekmovanje v tretjem delu občinske na-miznoteniške lige v vseh treh razredih. V tretji razred se je vključila ekipa Bele, ki je zavzela mesto namesto diskvalificiranih Cerkelj. V prvem in drugem razredu pa nastopajo iste ekipe. Že sam začetek je dal precej presenečenj in se je pokazalo, da so nekateri igralci premalo pripravljeni za drugi del prvenstva. Že v prvem kolu je vodeča ekipa v prvem razredu Naklo gladko izgubilo srečanje z mlado perspektivno ekipo Triglava kar s 5:0. Nato je vodeča ekipa izgubila še dvoboj z zadnjo uvrščeno ekipo po prvem delu tekmovanja z Dupljami s 5:4 in Zabnico s 5:1 in tako padla na tretje mesto. Na vrh pa se je povzpela ekipa Žabnice, ki je še edino neporažena ekipa v drugem delu tekmovanja. V ostalih dveh razredih ni prišlo do večjih presenečenj. Rezultati: 1. razred — Triglav : Naklo 5:0, Golnik : Voklo 1:5, Sava : Duplje 1:5, Dij.dom : žabnica 0:5, Triglav : Golnik 5:3, Sava : Dijaški dom 0:5, Naklo : Žabnica 1:5, Voklo : Duplje 5:4, Dijaški dom : Triglav 4:5, Golnik : Sava 5:1, Dijaški dom : Voklo 4:5, Duplje : Naklo 5:4, žabnica : Voklo 5:1. Drugi razred — Visoko : Kranj 5:0, Proleter : Duplje 5:0, Triglav II : žabnica II 2:5, Voklo II : Naklo II 5:0, Duplje II : Visoko 0:5, Kranj : Proleter 5:0, Naklo II : Triglav II 2:5, Žabnica II : Voklo II 5:2, Voklo II : Kranj 5:0, Triglav II : Duplje II 5:0, Visoko : žabnica II 1:5, Proleter : Naklo II 5:1. Tretji razred — Šenčur : Naklo III 5:2, Kranj II : Žabnica III 4:5, Visoko II : Triglav III 0:5, Olševck : Naklo III 5:2, Visoko II: Žabnica III 1:5, Kranj II : Bela 3:5, Šenčur : Dijaški dom II 5:4, Kranj II : Naklo III 5:0, Šenčur : Triglav III 0:5, žabnica III : Dijaški dom II 0:5, Bela : Visoko II 5:0. A. Novak V okviru priprav za nastop na zimskem državnem prvenstvu, ki bo sredi aprila v Beogradu, so kranjski vaterpolisti odigrali na Reki prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Primorjem. Zasluženo so zmagali s 4:3. Zmaga pa bi bila lahko še izdatnejša, kajti Tri-glavani so zamudili nekaj lepih priložnosti za zadetke. Najboljši v ekipi Kranjčanov so bili Mohorič, F. Rebolj in S finalom za zlato puščico sc je v Kranju začela sezona občinskih tekmovanj v streljanju z zračno puško. Vinko Frelih iz Iskre, ki je že šestkrat osvojil to trofejo, jc bil tudi tokrat najboljši. Najhujši konkurent mu je bil lanskoletni zmagovalec Franc Naglic. Po hudem boju je končno zmagal Frelih zaradi večjega števila desetič, medtem ko sta oba dosegla isti Balderman. Zmagali pa so tudi mladinci Triglava in dosegli visoko zmago s 7:3. Triglav jc nastopil na omenjenih dveh tekmah z naslednjima ekipama; 1. ekipa — F. Rebolj, Mohorič, Torkar, Kodek, Nadižar 2, Balderman 2, J. Rebolj, Košnik; mladinci — Bu-lovec, (Čermelj), Milovanovič, Podveršček, Velikanje 1, Judež, švarc 2, Malavašič I 3 in II, Vukanac, Švcgelj, Avscc in Stariha. P.Didič rezultat, šestnajst najboljših s tega tekmovanja si jc priborilo nastop na republiškem prvenstvu. Vrstni red: 1. Frelih (Iskra) 549, 2. Naglic (S. Kovačič) 549, 3. Žagar 534, 4. Prestor 531, 5. Lombar (vsi S. Kovačič) 531, 6. Cerne (Iskra) 529, 7. Bitenc 527, 8. Zupan (oba S. Kovačič) 527, 9. Rozman 527, 10. Malovrh (oba Iskra) 524 itd. B. Malovrh Akcija za gradnjo hale Akcija za pokritje drsališča na Jesenicah je v polnem teku. Prispevki posameznikov se stekajo od vsepovsod. Doslej je bilo zbranih 67.810,40 din, od raznih delovnih organizacij pa je že odobrenih sredstev za približno 60.000 din. Gradbeni odbor upa, da se bodo s svojo pomočjo oglasili tudi drugi posamezniki s področja Gorenjske, številka žiro računa gradbenega odbora pri SDK Jesenice je 5153-3-278 (Odbor za gradnjo hale na Jesenicah). V Kranju »Zlata puščica« za Frcliha Vaterpolo Velikanje in Sorli v državni reprezentanci V Beogradu bo od 27. čana Jože Velikanje in Vin do 29. marca turnir olim- ko gor-it Spet lepo pri. pijskih nad v vaterpolu. . . Kandidata za državno re- 2nanJe kranjskemu vater- prezentanco sta tudi Kranj- polu! P. D. C Iv A S SOBOTA — 21. MARCA 197»: UVAJA PRODAJO Slovenski športni asi (Nadal j .s 1. strani) Priredi lev je odprl predsednik skupščine občine škotja Loka Zdravko Krvina, potem pa smo najprej prisluhnili najboljšim domačim športnikom, alpskemu smučarju Ivanu Mihoviloviču, košarkarici in smučarki Jani Hainer, strelcu Hinku Peternclju, košarkarici Tanji Strel in državnemu prvaku v biatlonu Filipu Grašiču. V pogovoru so spregovorili o svojih dosedanjih uspehih, o načrtih in željah za prihodnost, njihovi bolj znani vrstniki, skakalci Zaje, Mesec, štefančič in šlibar, telovadec Ccrar, atleta Milek in Lu-bejeva, jahačica Mojca Koren, ljubki drsalni par Gazvoda-Svajger, hokejist Tišler, smučarka Zurajeva, sankač Ulčar, dirkač Štefe in Mrzel ter alpinista Drašler in Maležič, ki veliko potujejo po svetu, pa so nam zatem zavrteli globus in pripovedovali o vtisih iz tujih dežel. Vmes sta občinstvo zabavala pevca Marjana Deržaj in Pero Dimitrijevič, ansambel Bele vrane z Borom Go-stišo na čelu in seveda napovedovalec Tomaž Terček, čigar jezik ta večer ni poznal zastojev. In ko je bilo vzdušje na višku, sta sc na oder povzpela Ivo Daneu in klubska kolegica odsotne atletinje Nataše Urban-čič, Marjana Lubej. Športni novinarji so ju soglasno izbrali za najboljša športnika Slovenije v letu 1969 ter jima izročili diplomi ZSNS in dragoceni ročni uri, darilo generalnega zastopstva švicarske tvrdke Danvil v Trstu. Občinstvo je slavljenca nagradilo z viharnim ploskanjem. Večer je zaključil humorist Tone Fornezzi-Tof, katerega domislice so znova ogrele že malce utrujene dlani gledalcev. I. G. ■ a mm mm mm mm mm um uu mm mm mm mu mm UM mm mu mm m j ■■ ■■ si'it Kfl UM Ml ■B ua ■si na HH ■ ■ ■■ H» ■ ■ HH ma nm H« wsa ii mm mm mm ea n ■■ ■■ ■■ uu ■ ■ mm m"i mu mu ta," K) ;1 ■■ ma ma »Naša šola je lepa« Leto in pol je vsekakor ie predolga doba za malce zakasnelo ugotavljanje o počutju pedagoškega kadra in predvsem učencev v novi šoli Franceta Prešerna v Kranju. Moderno šolo, skorajda nenavadno v svoji enkratnosti so nekateri sprejeli z nezaupanjem; tako do zgradbe same kot tudi do razporejenosti ln opreme in ne nazadnje tudi zaradi vsote denarja za dograditev. Po letu in pol dela v novi šoli, ki Jo še vedno hodijo gledat od blizu in daleč, pa vendarle lahko že govorimo o uspešnosti modernega kabi-netskega pouka ter ekonomičnosti itavbe same. Kljub nekaterim zahrbtnim željam namreč se je izkazalo, da je bila zamisel objekta ing. arh. Kristla ter izdelava sama solidna, da bolj ne bi mogla biti. Betonske stene so odličen toplotni izolator, v sebi namreč skrivajo plutovinaste plošče, razen tega pa je njihovo vzdrževanje enostavno in poceni. Sten namreč ni treba pleskati, kar bi bilo sicer nujno pri klasično obdelanih stenah, na katerih bi kakih 1200 parov rok vsekakor pustilo sledove. Leseni stropi in ostale lesene obloge pa ustvarjajo toliko topline in domačnosti, da se navidezna hladnost betona povsem razgubi. Sicer pa — najbolj zgovorna je letošnja Prešernova nagrada podeljena arhitektu za projekt šole France Prešeren. Ko pa sem se pogovarjala z učenci višjih razredov, so povedali tudi razlike med bivanjem v novi šoli in v prejšnji klasični. Zaradi kabinet-sko urejenega pouka, ki zahteva množico najsodobnejših učil je delo učencem vsekakor olajšano. Sami VELETRGOVINA pravijo, da je pri takem načinu pouka potrebnega manj učenja doma, ker večino znanja osvoje že pri samem pouku. Pogrešajo pa seveda telovadnico. Vendar pa — kot kaže bo ta nared ie letos v jeseni. Na zahtevno delo kablnetskega pouka z več modernejšimi učili se je tudi pedagoški kader hitro navadil. Ne samo, da so mladi šolniki navdušeni nad delom v moderni in funkcionalni šoli, pač pa so tudi starejši šolniki — vajeni klasičnega načina dela v Šoli — spoznali prednosti dela v takšnem okolju. Ni odveč poudariti, koliko ln kakšnega znanja pridobi učenec v tako urejeni šoli. Pouk je bolj racionalen, veliko bolj zanimiv in s tem je tudi snov za učenca lažja, razen tega pa pri takem pouku z modernimi ponazorili otrok bolj razvije svoje umske sposobnosti, šola se lahko pohvali z nekaterimi modernimi pripomočki, ki so drugače na slovenskih šolah redki. Za sedaj Ima dva grafoskopa, ki Ju uporabljajo pri pouku kemije in geografije, radi pa bi jih imeli še za ostale predmete. Prihodnji teden bodo po vsej verjetnosti začeli uporabljati tudi responder. Naprava omogoča učitelju, da v najkrajšem času ugotovi, ali so učenci razumeli razlago, ali bo potrebna dodatna razlaga, razen tega pa tak način dela neposredno sili učence, da sodelujejo. Brez dvoma bodo učenci nad novim učilom navdušeni skoraj tako kot njihovi pedagogi. Med sodobnimi učnimi pripomočki na šoli so še avtomatski projektorji, kopica diafilmov ln diapozitivov. Ravnajo se po reku, da je ena slika več vredna kot tisoč besed. L. M. ČISTILNA SREDSTVA PRALNA SREDSTVA Blagovnica KRANJ,Prešernova 0