TOREK, 18. januar 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: tomaž ranc • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • www.vecer.com • LXVII 14 (20.146) • CENA 1,10 eur (10 HRK)

Dr. Boris M. Gombač, zgodovinar: "Tržaški Slovenci so do teh katarzičnih trenutkov
nekoliko rezervirani, saj razumejo, da jih njihovo trenutno številčno stanje
in nerealiziran zaščitni zakon porivata na obrobje, od koder žal ni vrnitve." Stran 8

Italijanski predsednik
Giorgio Napolitano
na uradnem državniškem
obisku dva dni gosti sploh
prvega predsednika Slove-
nije po njeni osamosvojitvi

Veličasten je bil že pogled na postroje-
no stražo na trgu najvišjega rimskega
griča Kvirinala v čast prvega uradne-
ga državniškega obiska predsednika
Slovenije sploh. V pozor so visokemu
gostu iz Slovenije predsedniku Danilu
Türku stali vsi rodovi vojske, od peho-
te, letalstva do mornarice in še praporš-
čaki, na koncu pa še konjeniki na 23
iskrih arabskih konjih. Ko je zadone-
la še Zdravljica, je bila slika popolna.
Neki novinar slovenskega rodu iz ita-
lijanskega zamejstva skoraj ni mogel
zadržati solz, drugi je trdil, da je s tako
visokimi častmi, kaj visokimi, najviš-
jimi, vsaj kar on pomni, italijanski
predsednik Giorgio Napolitano doslej
sprejel le še ameriškega kolego Barac-
ka Obamo. Je bilo treba res priznati, da
smisel za ceremonije Italijanov krizi
navkljub ni zapustil.

Na kasnejši skupni tiskovni konfe-
renci je bilo opazno, da predsednika
druži tudi osebna naklonjenost, ki naj
bi vse bolj prevevala tudi obe državi
in naroda. Zanju sta prva moža Italije
in Slovenije spet priznala, da sta imela
težavno zgodovino. Toda lansko trilate-
ralno predsedniško srečanje 13. julija v
Trstu, ko je maestro Riccardo Muti di-
r-igir-al mladim iz tr-eh dežel, po-leg je
bila še Hrvaška s predsednikom Ivom
Josipovicem na čelu, je tej težki pre-
teklosti, kot je dejal Napolitano, dalo
"trenutek močne in čiste sprave". Türk
pa je dejal, da je "duh Trsta iz leta 2010,
ki je bil poln zgodovinske simbolike
... dal možnost za napredek v mnogih
praktičnih projektih".

Danes predsednika Tiirka v Rimu
sprejme še premier Silvio Berlusconi
in ga gosti na kosilu. Oba predsednika
držav pa se bosta nocoj s soprogama
udeležila še koncerta mariborskega
pevskega zbora Carmina Slovenica v
avditoriju Parco della Musica. ...2

Koalicijski partnerji niso govorili o politič-
nih vprašanjih, kijih delijo, je pa premier
napovedal, da bodo to storili danes

Na včerajšnjem drugem sestanku razvojne klavzure so
predsedniki koalicijskih strank skupaj s kriznimi minis-
tri pripravili šest prioritet, ki naj bi Slovenijo popeljale
iz krize: konsolidacija javnih financ, izboljšanje plačilne
discipline, pregon gospodarskega kriminala, izboljšanje

Zavarovalnica Adriatic Slovenica bo 1. marca povišala premijo dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja. Osnovna mesečna premija brez popusta, do po-
višanja 24,59 evra, bo 26,49 evra. Premija s triodstotnim popustom za zavaro-
vance, ki plačujejo premijo z odtegljajem od plače, pokojnine ali trajnika pa bo
namesto sedanjih 23,85 evra po podražitvi 25,70 evra. Zavarovalnica ukrep
utemeljuje z rastjo stroškov zdravstvenih storitev in negativnim poslovanjem
iz dejavnosti dopolnilnih zavarovanj. Minister za zdravje Dorijan Marušič je
o povišanju Adriaticove premije obveščen, a mu podražitve ni uspelo zausta-
viti. Še v tem mesecu bodo poslovne načrte sprejemali v Vzajemni in takrat
bo znana tudi višina premije. "Ocenjujemo, da se bo dosedanja rast škod iz do-
polnilnega zavarovanja nadaljevala. Zaenkrat še ne moremo govoriti o spre-
membah premije," pravijo v Zdravstveni zavarovalnici Triglav. (mag)

Že dejstvo, da je včerajšnji in
današnji obisk Danila Türka v
Rimu prvi uradni obisk kakšnega
slovenskega predsednika na
Kvirinalu, je zgovorno. Ampak
sodelovanje in danes že tudi kar
prijateljevanje italijanskega
predsednika Giorgia Napolitana z
aktualnim slovenskim predsedni-
kom se ni začelo obetavno. Pred
štirimi leti, ko je Napolitano,
prenovljeni komunist, takšne bolj
gosposke sorte sicer, kot predsed-
nik odlikoval svojce pobitih v
fojbah ob 10. februarju, italijan-
skem dnevu spomina, smo slišali
hude besede. O slovanskem
ekspanzionizmu, krvoločnosti in
etničnem čiščenju na vzhodu
Jadrana. Nič o tem, da so fojbe
imele svoj uvod v italijanskem
fašizmu. Leto pozneje je Napolita-
no prišel k novemu predsedniku
Slovenije Türku. Presenetil je spet,
ko je dejal, da sprava ni potrebna,
ko pa sta že obe državi v EU. Toda
predsednikoma je s sklicevanjem
na skupno prihodnost obeh držav
v EU le uspelo narediti morečo
skupno zgodovino med narodoma
za drugorazredno temo.

To lahko ima pozitivne učinke.
Včeraj je Napolitano dejal, da je bil
zanj moment sprave pravzaprav
lanski tržaški koncert pod
taktirko Riccarda Mutija. Predsed-
nika sta tisti dan, na 90. obletnico
požiga slovenskega Narodnega
doma, tam položila vence, nato pa
še tudi pri pomniku ezulom na
tržaški železniški postaji. Brez
velikih besed, le s tihim dejanjem.
Vmes je končno slovenska
manjšina dobila tudi iz Rima
denarne podpore, ki ji gredo po
mednarodnih sporazumih. Vse to
je ohrabrujoče.

A previdnost ni odveč. Tudi
predsednik poslanske zbornice
Gianfranco Fini, prenovljeni
fašist, je ne tako daleč nazaj v
Trstu vrgel v morje stekleničko s
sporočilom Istri in Dalmaciji, da
se Italija vrne. Včeraj pa je sprejel
slovenskega predsednika. Premier
Silvio Berlusconi, ki Türka sprejme
danes, je še pred ducat leti
zatrjeval, da Italija od Slovenije
noče "dobrih dolarjev, ampak
stare hiše".

Politična retorika se je v stikih s
Slovenijo gotovo spremenila na
bolje. Vendar bomo šele videli, ali
bo manjšina tudi kasneje res še
dobivala denar, ki ji gre. Videli
bomo, ali bo Italija dvignila
zbrani denar za optante na
fiduciarnem računu. In že kar
okoli desetega februarja bomo
videli, ali se je kaj te prenovljene
retorike prijelo tudi v italijanskih
medijih, ki so doslej tako veselo
ponavljali besede o genocidu na
njihovi vzhodni meji in prikazova-
li nedolžna srca, ki da so končala v
breznu.

Bo-do- lu-č n-a- ko-n-cu- predo-ra-
Ma-rko-vec n-a-mesto- Ma-ri-
bo-rča-n-o-v res kma-lu- prižga-li
Avstrijci?!

Zgodovinske teža-ve
in ra-zpra-ve so bile
v dru-gem pla-nu-, sa-j na-j
bi se bila- spra-va- že
zgodila-, v ospredju-je bilo
sodelova-nje v EU, obeh
ma-njšin in na- Ja-dra-nu-

Kvirinal je prvi uradni državniški
obisk kakšnega predsednika Sloveni-
je včeraj pričakal z najvišjimi častmi.
Gostitelj Giorgio Napolitano in gost
Danilo Türk sta razpoložena stopila
tudi pred novinarje. Napolitano je ko-
lega iz Slovenije imenoval za prijatelja
in tudi poudaril, da gre za prvi najviš-
ji uradni državniški obisk iz sosednje
države, vse od njene neodvisnosti.
"Pred tremi leti sem bil v Ljubljani in
s predsednikom Türkom sva ocenila,
da je edina politična perspektiva obeh
držav v združeni Evropi." Polaskal je
Sloveniji, da je za zdaj edina država iz
"balkanske regije, ki je postala članica
Evropske unije in tudi evroobmočja".
"Govorila sva o finančni in ekonom-
ski krizi, ki je prizadela tudi najini
državi, in sva prepričana, da nove raz-
vojne priložnosti so, vendar le ob skup-
ni evropski viziji in trudu. Danes tem
smernicam dajeva nov impulz, pri
čemer sva naše odnose ocenila kot
odlične."

Takoj nato je Napolitano omenil
obe manjšini, slovensko v Italiji, za
katero je nekaj kasneje celo dejal, "da
je za našo državo najpomembnejša",
in italijansko pri nas. Vladi je pozval,
naj krepita njuno tradicijo in identite-
to. O težavni preteklosti pa: "Vemo
za zgodovinske težave v drugi sve-
tovni vojni in po fašizmu. Toda drža-
vi imata danes demokratični ustavi,
vsekakor pa je treba preteklost, zavo-
ljo katere so ljudje trpeli, obsoditi že
po človeški plati." To razmišljanje je
povezal z lanskim koncertom mladih
treh držav v Trstu, na Trgu Zedinjene
Italije, in ga imenoval za spravni tre-
nutek med Italijo, Slovenijo in Hrvaš-
ko.

Danilo Türk se je strinjal, da je ob
obisku italijanskega predsednika leta
2008 v Ljubljani prevladalo "načelo
naše skupne evropske perspektive, ki
je izhodišče za obravnavo vseh odpr-
tih vprašanj in tudi za celovit pogled
na preteklost". "Smo pa zaskrbljeni,
ker EU ne napreduje dovolj hitro pri

Adriatic Slovenica bo 1. marca poviša-
la premijo dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja. Osnovna mesečna premi-
ja brez popusta, do povišanja 24,59
evra, bo 26,49 evra. Premija s triodstot-
nim popustom za zavarovance, ki pla-
čujejo premijo z odtegljajem od plače,
pokojnine ali trajnika - teh je večina
-, pa bo namesto sedanjih 23,85 evra
po podražitvi 25,70 evra. Zavarovalni-
ca ukrep utemeljuje z rastjo stroškov
zdravstvenih storitev in negativnim
poslovanjem iz dejavnosti dopolnil-
nih zavarovanj. Zadnja podražitev je
bila 2. januarja pred dvema letoma,
spomnijo v zavarovalnici in dodajajo,
da so se stroški zdravstvenih storitev
od tedaj povečali za povprečno dvanaj-
st odstotkov.

Največ so k zvišanju stroškov dop-
lačil prispevali višji stroški za zdravila
v javnih lekarnah (enajst odstotkov),
stroški zasebnih zobozdravnikov (13
odstotkov), specialistov zasebnikov
(17 odstotkov), zasebnih lekarn (20
odstotkov), zdravstvenih domov (deset
odstotkov) in tehničnih pripomočkov
(41 odstotkov). Stroški zdravilišč so po-
rasli, pravi statistika te zavarovalnice,
snovanju skupne zunanje in varnostne
politike in pri premagovanju krize. EU
potrebuje 'aggiornamento'," je vzklik-
nil po italijansko, rekli bi posodobitev.
Dodal je, da Slovenija pri tem od Italije
pričakuje veliko, saj je lahko Italija kot
ena od začetnic evropskega povezova-
nja "jedro teh prizadevanj", v sklopu
katerih je pohvalil tudi izdajanje evro-
obveznic. Tudi Türk je naglasil vlogo
obeh manjšin pri povezovanju Sloveni-
je in Italije. Bil je zadovoljen z Italijo,
ker je s "proračunom zagotovila stabil-
nost slovenske manjšine za prihodnji
dve leti", kar da je storila tudi Sloveni-
ja za italijansko manjšino. Ob tem je
dodal, da bi nezmanjševanje denarja
za manjšine moralo postati načelo.
Ob deseti obletnici italijanskega glo-
balnega zaščitnega zakona za Sloven-
ce, ki bo 8. februarja, je Türk menil,
da bi bilo treba še pogledati, kakšne
so možnosti za več dvojezičnosti in za
krepitev pravnih norm te zaščite, in
to na obeh straneh meje. Zaželel pa si
je tudi več kreativnosti v obeh manjši-
nah ter spomnil na projekt Jezik/Lin-
gua, ki bi mu lahko dodali še nove,
denimo tesnejše sodelovanje manjšin-
skih medijev.

O duhu iz Trsta lani je Türk dejal,
da omogoča napredek v mnogih prak-
tičnih projektih. V prvi vrsti na Ja-
dranu, kjer bi morala malce opešana
Jadransko-Jonska pobuda prerasti v
evroregijo, da bi "Jadran postal naše
skupno morje". Na njem bi družno stra-
teško usmerjali pomorski transport,
povezovali luke in zaščitili okolje. Po

za 55 odstotkov. Večje je tudi število
opravljenih zdravstvenih storitev - za
dva odstotka.

Drugi razlog so višja doplačila, ki
jih krije dopolnilno zavarovanje, in s
sklepom skupščine Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
povišani odstotki teh doplačil. "Skupš-
čina ZZZS je decembra lani še za eno
leto podaljšala marčevski sklep o povi-
šanju odstotkov doplačil na enotnih 90
odstotkov za vrsto storitev," pojasnjuje-
jo pri Adriaticu Slovenica. Med temi sto-
ritvami naštevajo nenujne zdravstvene
prevoze, očesne pripomočke, zdravila
z vmesne liste, zobozdravstvene storit-
ve in zdraviliško zdravljenje, ki ni na-
daljevanje bolnišničnega zdravljenja.
Pri nenujnih prevozih so se doplačila
na 90 odstotkov povišala s 70, pri zdra-
viliškem zdravljenju s 60 odstotkov, pri
drugih naštetih s 75 odstotkov.

"Nič se ni spremenilo, denarja v
letu 2011 je enako kot v 2010.," pa po-
dražitev kot nepotrebno razlaga gene-
ralni direktor ZZZS Sa-mo Fa-ki-n. Za vse
omenjene storitve še naprej ostaja enak
delež, to je deset odstotkov, ki jih krije
obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob
tem, poudarja Da-mja-n Kos- iz sektor-
ja za informiranje ZZZS, sta vlada in
vzoru Podonavja bi takšno evroregi-
jo na Jadranskem in Jonskem morju
moral podpreti tudi Bruselj. Omenil
je še iniciativo evropski mirovni poti
vzdolž nekdanje soške fronte od Devi-
na do Bovca. Napolitano pa je pohvalil
razvoj trgovinske menjave med drža-
vama, s štirimi milijardami evrov je
Italija druga slovenska partnerica. "Slo-
venija je veliko manjša od Italije, ven-
dar premore specializirana znanja."
Türk je povedal, da z zanimanjem opa-
zuje uspešna slovenska podjetja, ki se
selijo v Italijo, z italijanske strani pa si
želi prihoda k nam več tehnološko pro-
pulzivnejših in "zelenih" podjetij.

Malce disonance je bilo pri novi-
narskem vprašanju o vračanju umet-
nin, ki jih je Italija tik pred izbruhom
druge svetovne vojne iz slovenske
Istre umaknila v Rim. Napolitano je
dejal, da se o tem predsednika nista
pogovarjala, Zaželel pa si je, da v pri-
hodnosti o tem "ne bi bilo več krega-
nja in da bi bilo treba skupaj uživati
v kulturni in umetniški tradiciji, ki je
tudi bila skupna". Türk pa je zatrdil, da
je to vprašanje načel v kontekstu "pri-
hodnjega razvoja". Priznal je, da gre
za umetnine beneških mojstrov, bra-
tov Carpaccio denimo, in da bi bilo
primerno "razstaviti jih tam, kjer so
nekoč bile". Ter pristavil, da bi bilo
treba "najti kreativne rešitve".

Danilo Türk, ki je Rim obiskal s so-
progo Barbaro Miklič Türk, se je vče-
raj popoldan sestal še s predsednikom
italijanske poslanske zbornice Gianf-
rancom Finijem, nato pa še s predsed-

skupščina zavoda v preteklih letih za
vzdržnost sistema obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja sprejeli vrsto
ukrepov, ki so odhodke za zdravstve-
ne storitve znižali za preko 200 milijo-
nov evrov na leto; med drugim trem
zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnil-
no zavarovanje. "Skupščina je ocenila,
da prihranke, ki so jih realizirale v oce-
njenem znesku 37 milijonov evrov na
leto, tudi v letu 2011 prenese v obvezno
zdravstveno zavarovanje," prizadeva-
nja za nadaljevanje vzdržnosti zdrav-
stvene blagajne utemeljuje Kos.

Fakin je v prvem odzivu na podra-
žitev opozoril na uspešna pogajanja
ministrstva za zdravje in ZZZS s pro-
izvajalci zdravil, zaradi česar je po
zdajšnjih izračunih mogoče pričako-
vati celo 3,3-odstotno negativno rast
izdatkov za zdravila v primerjavi z lan-
skim letom, prihranek pa bo okoli 20
milijonov evrov. "Ker gre za znižanje
cen zdravil, ki se zagotavljajo tudi iz
dopolnilnega zavarovanja, bodo nižjih
odhodkov deležne tudi zavarovalnice,"
je še bolj jasen Kos. Minister za zdravje
Dorija-n Ma-r-u-šič je o napovedanem po-
višanju Adriaticove premije obveščen,
a mu ni uspelo podražitve zaustaviti.
Še v tem mesecu bodo poslovne načrte
nikom senata Renatom Schifanijem.
Predsednika na obisku v Rimu sprem-
ljata tudi zunanji minister Sa-muel
Žboga-r- in minister za promet Pa-tr-i-ck
Vla-či-č. Žbogar se je včeraj že sestal z
italijanskim pandanom Fr-a-ncom Fr-a-t-
ti-nijem, s katerim sta podrobneje go-
vorila o strategiji za Jadran, pa tudi o
80 milijonov evrov vrednih projektih
čezmejnega sodelovanja ter o stalnem
omizju, ki naj bi ga pri italijanski vladi
le ustanovili za slovenske zamejce.
Dejal je še, da se bo decembra napove-
dani in odpovedani ministrski koor-
dinacijski odbor sestal februarja. Na
njem naj bi govorili tudi o italijanskih
plinskih terminalih tik ob meji: "Po-
stopki o terminalih tečejo, Slovenija
pa vztraja pri raziskavi čezmejnih vpli-
vov." Vlačič se z italijanskim kolegom
Alter-om Ma-tteoli-jem sestane danes.
Po njegovih besedah bo glavna tema
peti koridor ter severna, sežanska ina-
čica železniške povezave s Trstom, s
katero se Slovenija strinja, ker naj bi
imela tudi južni krak do Kopra.

Včeraj zvečer je Napolitano z ženo
Cli-o slovenski predsedniški par gostil
na večerji, danes bo Türk kosil z itali-
janskim premierom Silviem Ber-lusco-
ni-jem. Pred tem bo govoril z rimskim
županom Gi-ova-ni-jem Alema-nnom
in na univerzi La Sapienzza predaval
o prioritetnih vprašanjih EU. Nocoj
se z Napolitanom udeležita še koncer-
ta Carmine Slovenice. Jutri pa pred-
sednik odpotuje v Milano, kjer se mu
bodo pridružili slovenski in italijanski
gospodarstveniki.

sprejemali v Vzajemni in takrat bo, kot
so nam sporočili, znana višina premije.
Ob tem spomnijo, da so jo lani marca
znižali za dva odstotka in pol. Tako je
zdaj 23,25 evra mesečno, s popustom
pa 22,55 evra. Zavarovalnica Triglav je
podražitev nazadnje uveljavljala febru-
arja 2009, od takrat zaračunava 24,63
oziroma 23,89 evra mesečne premije.
"Ocenjujemo, da se bo dosedanja rast
škod iz dopolnilnega zavarovanja na-
daljevala. Še vedno pa je prezgodaj, bi
lahko natančno govorili o spremem-
bah premije," so nam odgovorili iz
Zdravstvene zavarovalnice Triglav.

Rezultati 5. kroga z dne 16. 1. 2011
Izžrebane številke LOTO: 2 8 18 26
27 30 33 in dodatna 32.
Sedmica ni bila izžrebana.
Izžrebane številke LOTKO: 054806
Lotko 6 ni bil izžreban.
Izžrebane številke LOTO PLUS: 5 6
11 15 28 37 39 in dodatna 30.
7 plus ni bila izžrebana.

Koali-ci-jaje včeraj
nadaljevala razpravo
o razvojni-h vprašanj i-h,
razpravo o poli-ti-čni-h
di-lemah pa je preloži-la-
na današnji- kolegi-j
predsedni-kov
koa-li-ci-jski-h strank

Krizni ministri skupaj s predsedniki
vseh štirih koalicijskih strank so vče-
raj sprejeli dve strani dolg dokument,
ki vsebuje šest razvojnih prioritet koa-
licije v letih 2011 in 2012. Dokument
je razdeljen na šest točk: konsolidaci-
ja javnih financ, izboljšanje plačilne
discipline, pregon gospodarskega kri-
minala, izboljšanje razmer za delo do-
brih podjetij, izboljšanje delovanja
trga dela in strukturni ukrepi. Kot je
po seji dejal predsednik vlade Borut
Pa-hor, vsaka od teh prioritet vsebuje
konkretne ukrepe, cilje in roke.

Razprave o političnih vprašanjih,
ki delijo koalicijske partnerje, pa vče-
raj ni bilo. Tem naj bi se koalicijski
partnerji posvetili danes na kolegi-
ju predsednikov koalicijskih strank.
Pahor je kot primer omenil umik slo-
venskih vojakov iz Afganistana in
družinski zakonik. Vsekakor bo po-
membna točka tudi vprašanje statu-
sa stranke Desus v vladni koaliciji.
Pahor ostaja prepričan, da vlada dela
dobro, oziroma kot je dejal: "Ta vlada
ima mandat, če ne bo predčasnih vo-
litev, a te možnosti ne vidim, do leta
2012."

Že pred klavzuro je kazalo, da se
koalicija političnih vprašanj ne bo do-
taknila. Kot je dejala predsednica LDS
Ka-ta-ri-na- Kresa-l, mora koalicija pač
dokončati, kar je začela. "Ni časa za
politično preigravanje in za nametava-
nje pobud z leve ali desne," je dejala.
Obenem je pojasnila, zakaj je sprejetje
razvojnih ukrepov sedaj pomembnej-
še od reševanja političnih vprašanj:
"Potrebujemo pomoč gospodarstvu,
razvoju, ljudem, ki izgubljajo delo, ki
ne dobivajo plačila in ki iščejo razvoj-
ne priložnosti. Če bomo begali sem in
tja, bo nastal velik nič." Predsednik Za-
resa Gregor Golobi-č pa je pred sestan-

Med ukrepi, ki jih je včeraj koalicija sprejela na razvojni klavzuri, najdemo
tudi zmanjšanje števila ministrstev in vladnih služb. Ministrstvo za javno
upravo mora konkretne predloge pripraviti od decembra 2011 do maja 2012.
Spomnimo, da je to možnost predsednik vlade Borut Pa-hor omenil že več-
krat, tudi pri zadnji menjavi ministra za lokalno samoupravo. Med včeraj
sprejetimi ukrepi najdemo tudi spremembe zdravstvenega sistema (rok ja-
nuar-julij), sproščanje davčnega primeža (rok za ministrstvo za finance je
junij), dodatno izboljšanje insolvenčne zakonodaje (rok za ministrstva za pra-
vosodje, za gospodarstvo in za finance je januar-marec), spremembe kazen-
skega zakonika z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena (rok za ministrstvo
za pravosodje je junij-oktober), povečanje minimalne plače (ministrstvo za
delo do oktobra) in nov zakon o plačilnih rokih (ministrstvo za finance, ja-
nuar-marec).

Včeraj dopoldan so iz podmladka SD poslali "dokument, ki kaže na povezavo
predsednika računskega sodišča Igorja- Šoltesa- s predsednikom Zaresa Gre-
gorjem Golobi-čem". V njem so povezave med njima vrisane preko prijatelj-
stva med vodjema obeh kabinetov in preko Združenja 11. V podmladku SD
zato trdijo, da v takšna naključja težko verjamejo in zato ne verjamejo, da Šol-
tes svojo funkcijo opravlja strokovno, neodvisno in nepristransko. V imenu
Zaresa se je na izjavo odzval sekretar stranke Bogda-n Bi-šča-k: "Mladi forum
SD z današnjo predstavitvijo nekakšne hobotnice, ki naj bi prikazovala prija-
teljske in drugačne povezave predsednika računskega sodišča, nadaljuje po-
litikantsko hohštaplerstvo najslabše vrste."

kom napovedal, da bodo postavili v
ospredje teme in potem počakali na
odzive: "Pričakujemo, da bodo koali-
cijski partnerji povedali, kdaj bo pri-
meren trenutek, da se pogovorimo
tudi o drugih temah." Za kar bo, očit-
no, čas danes na kolegiju predsedni-
kov koalicijskih strank. "Trudimo se,
da bi ta vlada in koalicija zmogla do-
stojno opraviti svoje delo, da bi znala
diagnosticirati probleme, ki ji stojijo
pod nogami. To je bistveno, in ne da
bi mi razmišljali o posledicah," še opo-
zarja Golobič.

Predsednik Desusa Ka-rl Erja-vec
je sicer koaliciji predlagal dogovor s
sindikati: ti bi umaknili podpise pod
referendumsko pobudo, vlada pa bi
nekoliko omilila pokojninsko refor-
mo in uvedla polovično usklajevanje
pokojnin. "Če bo ustavno sodišče pre-
povedalo referendum, sindikati napo-
vedujejo demonstracije, kar ni dobro
za druge reforme," svoje mnenje po-
jasnjuje Erjavec. "Če pa bo referen-
dum dovoljen, bo reforma padla, kar
je slabo za vlado." A koalicija takšne
pobude včeraj ni sprejela. Po sestan-
ku je Pahor celo kot enega od ciljev
omenil preprečitev neuveljavitve po-

Pi-ngpong med na-jvečjo
vla-dno i-n opoz-i-ci-jsko
stranko z-a-ra-di- predmeta-
prei-ska-ve prei-skova-lne
komi-si-je, ki- se ukva-rja-
z- oz-a-djem i-z-da-ja-nja-
brez-pla-čni-kov Slovenski-
tedni-k i-n Ekspres,
ne pa-z-brez-pla-čni-kom
Dobro jutro

Poslanec SDS Aleksander Zorn se je
na včerajšnji tiskovni konferenci vpra-
šal, zakaj preiskovalna komisija, ki se
ukvarja z ozadjem izdajanja brezplač-
nikov Slovenski tednik in Ekspres,
tako strastno raziskuje oba omenje-
na brezplačnika, ki sta po njegovem
mnenju lanski sneg. Razlog je našel
v tem, da se je prvič zgodilo, da "sta
izhajala dva brezplačnika, ki sta odkri-
to in direktno napadala stare struktu-
re oblasti, tako rekoč 'ancien regime',
in tiste, ki so danes na oblasti". Dodal
je, da sta brezplačnika stare struktu-
re oblasti napadala direktno in neu-
smiljeno, kar je bil "moralni škandal
novinarstva" in eden od dejanskih
razlogov za ustanovitev preiskoval-
ne komisije.

Bolj kot omenjena časopisa se
Zornu zdi sporen prvi slovenski brezp-
lačnik Dobro jutro - izhajati je začel
leta 2002 -, ki ga preiskovalna komisi-
ja pod vodstvom Melite Župevc (SD)
ne raziskuje. "Kaj je to skrivnostno
Dobro jutro in kje ima zares finančni

vir? Gre za strahotne denarje, pa ven-
dar je Dobro jutro popolna skrivnost,
ki se ne raziskuje," se je vprašal Zorn.
Povedal je tudi, da so nekateri bivši
novinarji časnika Dobro jutro pove-
dali, da nikoli niso vedeli, kdo jih fi-
nancira, kje ima podjetje sedež, kdo je
njihov lastnik, kje je njihovo vodstvo.
Spletni Žurnal24 pa je včeraj poročal,
da gre Dobro jutro po "zanesljivih, a
neuradnih informacijah" v stečaj in
da prihodnja številka ne bo izšla.

Na Zornove besede se je odzvala
Župevčeva, ki ji reakcija SDS dokazu-
je, da mora komisija delo opraviti do
konca odgovorno in vestno. Župevče-
va je znova ponovila, da komisija pre-
iskuje domnevno politično-finančno
ozadje dveh brezplačnikov, ki sta izha-
jala pred zadnjimi volitvami. Prever-
jajo sume, ali sta bila brezplačnika
predvolilna propaganda in ne medij,
ter da je šlo za kršitev medijske in vo-
lilne zakonodaje.

"To so relevantna vprašanja, ki bi
morala zanimati tudi SDS," pravi pred-
sednica komisije, ki pričakuje, da se
bodo napadi in poskusi diskreditaci-
je komisije v prihodnjih tednih še na-
daljevali.

Danes bo pred preiskovalno komi-
sijo zaslišan Ma-tej Ra-šča-n, lastnik in
direktor Dela Revije, ki je izdajatelju
Ekspresa Robertu Teršku dal "prija-
teljsko posojilo" 300 tisoč evrov. Na-
zadnje je Raščan pritegnil pozornost
konec novembra lani, ko je z Denisom
Čehom, direktorjem družbe 3Lan, ki
od Dela kupuje časnik Večer, podpisal
sporazum o skupnem upravljanju Ve-
čera. Urad za varstvo konkurence pa
še ni izdal soglasja, da se posel lahko
izpelje.

Dr. Jožef Kunič, nekdanji diplomat, o
slovenski diplomatski mreži: "Zmanj-
šanje števila diplomatov v tujini res
pripomore k varčevanju, a s tem se
za prav toliko poveča število ljudi,
zaposlenih doma, količina dela,
ki ga je treba v državi opraviti, se
praktično ni povečala, odpuščanja
pa so praktično nemogoča. Diplo-
mati, ki nimajo dovolj dela, pa ne
morejo prispevati k ustvarjalnemu
pozitivnemu vzdušju. Odpustijo se
praktično lahko le zaposleni za do-
ločen čas, torej mladi in med njimi
nekateri zelo sposobni in obetavni.
Če želimo imeti nepomembno ozi-
roma povsem obrobno diplomacijo,
potem je trenutna slovenska diplo-
matska mreža prevelika. Če pa želi-
mo imeti aktivno diplomacijo, ki bo
zagotavljala, da bo imela Slovenija
v svetu ustrezno pozicijo, potem je
naša diplomatska mreža preskrom-
na. Delež proračuna, ki znaša manj
kot odstotek celotnega državnega
proračuna, namenjen za delovanje
ministrstva za zunanje zadeve, se
nikakor ne sme zmanjševati: dip-
lomacija je skoraj edino orodje v
mednarodni skupnosti, ki ga male
države imajo na voljo." (ue)

Poslanska skupina SDS predlaga nujen
sklic seje odbora DZ za gospodarstvo,
na kateri bi sprejeli sklep, da se vladi
predlaga, naj za zimske počitnice po-
novno uvede dva termina. Kot so
opozorili, bo enotni termin zimskih
počitnic slovenskemu gospodarstvu
povzročil za 15 milijonov evrov škode.

V poslanski skupini so prepričani, da
tovrstna odločitev prinaša dvojno
škodo. Ne le da se skrajšuje sezona po-
čitniškega trženja, višajo se tudi stroš-
ki za promocijo turističnih središč in
pritegnitev gostov, so zapisali v spo-
ročilu za javnost. Težava je namreč
zasedenost v tednih pred zimskimi
počitnicami in po njih. V Kranjski
Gori naj bi bila zasedenost desetodstot-
na, med počitnicami pa morajo goste
odklanjati. Samo v tem turističnem sre-
dišču naj bi bili ob dva milijona evrov,
so zapisali v SDS. Pričakujejo, da bodo
združene zimske počitnice očitno naj-
bolj koristile tujim smučiščem, hkrati
pa naj bi se zaradi gneče zmanjšala var-
nost na smučiščih in cestah. Zanje je
odločitev o skupnem terminu zato nes-
prejemljiva. (sta)

V pripravah na ustavo za drugo repub-
liko, ki jo za 20. obletnico slovenske dr-
žave napovedujejo v opozicijski SDS,
ima visoko mesto reforma sodstva. To
pa slej ko prej pomeni nov poskus s po-
skusno dobo za sodnike pred trajnim
mandatom. Da bi ustavo spremenili v
tej smeri, je predvsem nujna dvetret-
jinska politična večina: najmanj 60 po-
slanskih glasov.

Ideja za poskusno sodniško dobo
pred trajno ni nova, le da se ji v vseh
dosedanjih letih ni uspelo prebiti v
slovensko ustavo. Takratna politična
večina je v letih pred startom vlade Ja-
ne-za Janše- razmišljala o petletni po-
skusni dobi pred trajnim sodniškim
mandatom. Imenovanje sodnikov bi
vzeli državnemu zboru in ga preseli-
li k predsedniku republike, kar da bi
zmanjšalo politične vplive, ker sodni-
ki po preskusu ne bi bili izpostavlje-
ni volji vsakokratne parlamentarne
večine, s tem pa potrditvi oziroma
zavrnitvi, če ne bi sodili, kakor bi si
kakšna politična opcija morda žele-
la. Predrugačen bi bil po tistem načr-
tu tudi sodni svet, ki zdaj državnemu
zboru predlaga sodnike v izvolitev, po
tedanjem predlogu pa bi jih predsedni-
ku republike. Ostalo je vse po starem,
ker si poslanci imenovanja sodnikov
niso hoteli vzeti. Pravni strokovnjaki
pa so opozorili, da je, če ni podpore pa-
ketni spremembi, bolje, da se nič ne
spremeni. Pod Janševo vlado, ko je bil
pravosodni minister nekdanji ustav-
ni sodnik dr. Lo-vro- Šturm, je nastala
ideja o začasnih sodnikih, ki naj se v
ustavi pridružijo trajnim, da bi šli nad
sodne zaostanke. V SNS pa so predla-
gali nič manj kot osemletno poskusno
dobo za sodnike. Kajpak bi jih v trajni

Zunajparlamentarna
Nova Slovenija, ki z novim
vodstvom pripravlja
nov program stranke,
vidi razmere v Sloveniji
kot naravno katastrofo,
zato se je zavzela
za predčasne volitve

Potem ko je decembra lani Ljud-mila
No-vak začela nov dveletni mandat na
čelu zunajparlamentarne Nove Slove-
nije (NSi), je svet stranke na njen pred-
log minuli petek na ustanovni seji za
nova podpredsednika stranke izvolil
Ale-nko- Šve-rc in Mate-ja To-nina. Svet
stranke bo v prihodnje vodil Mate-vž
Kle-č, glavni tajnik pa ostaja Ro-be-rt
I-lc.

"Aktualna vlada uživa najnižjo
podporo doslej, zato ne more izvesti
niti nujno potrebnih reform," je na
včerajšnji tiskovni konferenci poveda-
la Novakova. Po njenem prepričanju
so v Sloveniji nujne predčasne volitve,
saj država, če hoče napredovati, nujno
potrebuje novo vlado, "ki bo z večjo
učinkovitostjo in zaupanjem izvedla
ukrepe proti krizi".

Novakova je povedala, da so v
stranki že začeli priprave na državnoz-
borske volitve, saj želijo biti alternati-
va sedaj vladajoči politiki. "Želimo
mandat spuščali po politični presoji.
Niso bili uspešni!

Kje smo danes? Minister za pravosodje,
nekdanji sodnik Ale-š Zalar, je takoj v
startu ministrovanja napovedal nekak-
šen specialistični izpit pred vstopom v
trajni mandat kot smer zaostritve po-
gojev za trajno sodniško službo. Kdo
pa mu brani, vse možnosti ima, da to
izpelje, se na idejo odziva njegov pred-
hodnik Šturm. Prejšnji minister pravi,
da v opozicijsko gibanje za novo usta-
vo ni neposredno vključen, je pa se-
znanjen z razmisleki o poskusnem
mandatu. Pomembno se Šturmu zdi,
da nihče, tako trdi, ne misli na brisanje
trajnega mandata, ampak na nekajlet-
no poskusno dobo pred vstopom v traj-
ni sodniški mandat, "da bi dobili res
dobre sodnike". Kdo bi po poskusnem
času sodnikom dal trajni mandat, pa
Šturm previdno prepušča "strokovni
razpravi".

Ustavni pravnik dr. I-go-r Kaučič
pravi, da do danes še ni slišal nobene
utemeljitve, da bi poskusni mandat
rešil kateregakoli od problemov v slo-
venskem sodstvu. Trajni mandat sod-
nika po njegovem ni v odločilni zvezi
s stanjem v sodnem sistemu. Verjame,
da je ponujanje poskusne dobe všečno
ljudem, ki nizko zaupajo sodnikom, in
pravni državi, toda, sprašuje malo ci-
nično, kaj to pomeni? Da bo sodnik
- če je predpostavka, da so sodniške
halje slabe - smel slabo delati, šele ko
bo dobil trajni mandat? In tudi če bi
šli v poskusno dobo za sodnike, niče-
sar ne rešimo, če morajo še naprej po
politično potrditev k parlamentarnim
strankam, opozarja Kaučič. To, da sod-
nike potrjujejo politiki v parlamentu,
je sploh slovenski unikum, dodaja.

biti stranka novih obrazov, odgovor-
nih in sposobnih ljudi, zato smo tudi
izvolili novo vodstvo," je dejala. Op-
timizem v stranki pa ne odraža real-
nega stanja glede na javnomnenjsko
podporo stranki. Raziskava Slovenski
utrip, ki jo vsak mesec opravi novogo-
riška fakulteta za uporabne družbene
študije, je prejšnji teden namerila, da
bi NSi, če bi bile volitve prejšnjo nede-
ljo, dobila le 1,5 odstotka glasov, kar
je precej pod štiriodstotnim pragom
za vstop v parlament.

Magister politologije, tridesetletni
Matej Tonin, kamniški občinski svet-
nik, ki se je na zadnjih lokalnih volit-
vah potegoval za županski stolček,
meni, da je prava rešitev za slovensko
politiko prenova političnih strank.

ki ima-jo obvezno
usposa-blja-nje
pred tr-a-jnim
ma-nda-tom,
in pridružila- na-j
bi se jim Slovenija-,
poskusne dobe
za- sodnike
ne pozna-jo

Minister v Janševi vladi, pravnik
dr. Gre-go-r Virant, poskusno dobo
pred trajnim sodniškim mandatom
podpira, "da se ugotovi, ali je oseba iz
pravega testa za sodnika". A kdo bi to
ocenjeval? Predvsem nadrejeni posku-
snemu sodniku bi morali, razmišlja
Virant. Torej vodja oddelka oziroma
predsednik sodišča, ki je odgovoren,
da sodišče kakovostno in učinkovito
dela. Virant bi ukinil nesmisel, anahro-
nizem, kakor pravi, da državni zbor
spušča sodnike v trajni mandat. To bi
prepustil sodnemu svetu ali celo pred-
sednikom sodišč, ker bi po njegovem

"Parlamentarna demokracija potrebu-
je stranke, da interese civilne družbe
prenesejo v polje oblasti. Potrebna je
prenova strank, NSi jo je že začela," je
povedal Tonin. Novakova pravi, da bo
novi program stranke usmerjen k raz-
voju gospodarstva. Omenila je davčno
politiko, ki bi omogočala boljši razvoj
in vzpodbujanje gospodarske rasti. V
programu bodo še vedno močno po-
udarjene tradicionalne vrednote, ki
jih stranka zagovarja, prizadevali si
bodo za uvedbo predmeta etika ne le
v osnovne, ampak tudi v srednje šole
in univerzitetne študije. Šverčeva, ki
je bila v prejšnji vladi državna sekre-
tarka v šolskem ministrstvu, je kritič-
no ocenila delo aktualne vlade. Ta je
po njenih besedah "nekakšna narav-
morali imeti (večji) vpliv na to, koga
dobijo na sodišče. Neke vrste specia-
listični izpit pred trajnim mandatom
se mu zdi umesten, a tako, da ne bi za-
piral prehodnosti med pravosodnimi
poklici.

Kako je torej z idejo o obveznem uspo-
sabljanju pred trajnim mandatom, s
čimer bi verjetno poniknila posku-
sna doba? V Evropi je tako, da države,
ki imajo obvezno praktično usposab-
ljanje pred trajnim mandatom sod-
nikov in tožilcev - gre predvsem za
romanski kos Evrope -, poskusne
dobe ne poznajo. Obvezno usposablja-
nje s končnim preizkusom praktične
usposobljenosti definitivno bo, na-
poveduje minister Aleš Zalar, in šele
opravljeni preizkus bo za te najboljše
pravnike (ki že imajo državni pravo-
sodni izpit) licenca za potegovanje za
trajni sodniški oziroma tožilski man-
dat. Pa za odvetništvo, kot kaže, tudi.
Niso še jasne vse podrobnosti, a pra-
vosodna politika dela v tej smeri. Če
oziroma ko pridemo Slovenci do tega,
pa minister misli, da debata o posku-
sni dobi, ki se doslej pri nas ni še nik-
dar uspešno izšla, postane dokončno
odveč.

Zalar tudi ne ve, kaj natančno je za
opozicijskimi razmisleki, a če bi v re-
snici šlo za odvzem z ustavo varovane-
ga trajnega mandata sodnikov, "se ne
sliši všečno za ušesa ustavnega prav-
nika, trajni mandat je jamstvo neod-
visnosti in temeljna demokratična
pridobitev", opozarja.

Evropskega poslanca Lojzeta Pe-
terleta pa smo želeli povprašati, kako
daleč je z namero, da ustanovi novo
demokrščansko stranko, kar je kot
možnost omenjal lani ob kongresu
stranke. Takrat je tudi kritiziral zdajš-
nje vodstvo NSi, ki mu z "istimi ljudmi
in načinom dela verjetno ne bo uspe-
lo postaviti močne demokrščanske
opcije". Peterle je včeraj povedal le, da
ostaja član stranke, aktivno pa se bo
posvečal vlogi evropskega poslanca.
Iz virov blizu vrha stranke smo izve-
deli, da je Peterle doživel hladni tuš,
saj so se člani stranke v zelo majhnem
številu odzvali na njegovo pobudo za
ustanovitev nove stranke.

Zmeraj več je nelagodja
zaradi pomanjkanja
denarja, stanovanjske
problematike in
negotovega zaposlovanja,
je pokazala raziskava
Mladina 2010

Število mladih pri nas se skrb vzbujajo-
če zmanjšuje, v zadnjih desetih letih se
je zmanjšalo za enajst odstotkov, v pri-
hodnjih desetih letih se bo še za 20, je
pokazala raziskava o mladih - opravili
so jo na Filozofski fakulteti v Maribo-
ru -, ki prinaša primerjave z drugimi
državami EU in trende na različnih po-
dročjih. "Spreminja se položaj mladih
v celotni strukturi, manj so zastopani,
njihov glas ni tako upoštevan," je ob
predstavitvi rezultatov opozoril mini-
ster za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki
meni, da so mladi vse bolj v senci sta-
rejših generacij.

Eden največjih problemov mlade ge-
neracije je brezposelnost oziroma so
negotove oblike dela, v katerih se za-
poslujejo. Medtem ko je imela pred de-
setimi leti, ko je bila opravljena zadnja
tako obsežna raziskava, več kot polovi-
ca mladih med 25. in 29. letom službo
za nedoločen čas, jo ima danes le še tret-
jina. Povečuje se število brezposelnih
diplomantov. Med 20. in 24. letom sta-
rosti imamo najvišji delež šolajočih se v
Evropi, kar bi bila razveseljiva novica,
če se ne bi hkrati zmanjševal delež BDP,
namenjen za visoko šolstvo, so opozo-
rili avtorji raziskave. Mladi Slovenci so
potrpežljivi, prilagodljivi in fleksibilni,
nekatere konstelacije pa mladim pre-
prečujejo, da bi odrasli, poudarja direk-
tor urada za mladino Pe-te-r De-be-ljak.
Središče procesa odraščanja je prav za-
poslovanje, je prepričan. Dejanska brez-
poselnost mladih je višja od tiste, ki jo
je mogoče najti v statistikah, poudarja
Debeljak in dodaja, da je skrb vzbujajo-
če, da smo Slovenci prvi v Evropi tudi
po začasnih zaposlitvah mladih, kar
prav tako vpliva na to, da si ne morejo
ustvariti družine v želenem času.

V evropskih državah ravno Sloven-
ci najkasneje odhajamo od staršev,
obenem pa poročamo o visokem zado-
voljstvu z življenjem v svoji družini.
Več kot dve tretjini mladih živi z ma-
terjo do 30. leta, pred desetimi leti je
bilo takih manj, le 44 odstotkov, razla-
ga vodja raziskave Miran Lavrič. Slabe
zaposlitvene zmožnosti in odselitvena
nezmožnost vplivajo na položaj nove
generacije, se boji minister Lukšič in
dodaja, da ni dobro, da se mladi za
otroke odločajo kasneje, "ker je takrat
tudi že slabši genski material". Do 30.
leta ima otroka le 20 odstotkov mla-
dih, pred desetimi leti je bilo takih
še 43 odstotkov. Je pa v zadnjih petih
letih vseeno mogoče zaznati premike
k nekoliko večji rodnosti in poročanju
v tem starostnem obdobju.

"Nič čudnega, da je vse več mladih ne-
naklonjenih politiki. Smo prvi v Evro-
pi po tem, kako malo mladim pomeni
politika," razlaga Lavrič. Dodaja, da pa
mladi niso tako neangažirani, kot se
jim očita, saj narašča prostovoljstvo
med mladimi, ti pa tudi vedno bolj so-
delujejo pri protestih, bojkotih, zbira-
nju podpisov, predvsem pa pri akcijah,
vezanih na internet.

Še malo, pa svet nič več ne bo stal na mladih. Vsaj pri nas ne, je pokazala
raziskava Mladina 2010. Mladih je namreč vse manj, število starejših
prebivalcev nad petinšestdesetim letom na enega mladega pa se bo do leta
2050 predvidoma skoraj potrojilo. Poleg tega vsi drugi kazalci, pri katerih
v primerjavi z državami Evropske unije štrlimo iz povprečja, tudi niso
prav nič vzpodbudni. Večanje brezposelnosti, porast zaposlitev za določen
čas, visok naval na študij, ker je status študenta ugodnejši od brezposelno-
sti, in pozno osamosvajanje so le nekateri izmed njih, ki bremenijo mlado
populacijo. Kot vse kaže, pa tarnanja mladih nihče več ne sliši.

Da je res tako, ugotavlja celo šolski minister, ki opozarja na problem "nove
aktivne generacije", izoblikovane iz pripadnikov generacije zlate jeseni, ki
so še precej dejavni, zato družba mladega posameznika opazi šele tam
okoli tridesetega. Z ministrom se strinja dobrih štirideset odstotkov
mladine, ki meni, da je v Sloveniji bolje poskrbljeno za starejše kot za
mlade in da bi se morali starejši odreči delu svoje blaginje v korist mladih.
Velika večina mladih se strinja, da je staranje prebivalstva velik problem,
ocenjujejo tudi, da so odnosi med mladimi in starejšimi napeti in da se na
tem področju ne bo nič kaj izboljšalo. Skoraj dve tretjini pa sta nezadovolj-
ni s splošnim odnosom slovenske družbe do mladih.

Mladi so torej razočarani, hkrati pa potrpežljivi in čakajo na svojo
priložnost. Optimizma jim še ni zmanjkalo. Kdo se bo zavzel za njihove
pravice, v njihovem imenu povzdignil glas in jim dovolil, da čim prej
odrastejo? Sami, kot kaže, politične volje in motivacije nimajo, čeprav
postajajo nekoliko bolj bojeviti. Minister za delo, družino in socialne
zadeve je hitro izkoristil trenutek in telefoniral šolskemu ministru, da pa
je že treba poudariti, da zakon o malem delu mogoče prinaša deset tisoč
novih delovnih mest. Kake resne, celovite politike zaposlovanja, strategije
mladih, ki bi jim pokazala svetlo prihodnost in to, da starejša generacija
zelo računa nanje, pa še naprej ni.

Čeravno raziskava ni postregla z ničimer, česar ne bi že vedeli ali vsaj
slutili, pa je na enem mestu zbrala vse primerjave. Skupaj se slišijo kar
šokantno in morda bodo končno dale komu misliti, da nam voda teče v
grlo. Z rezultati bodo mladi lahko upravičeno potrkali na kakšna ministr-
ska vrata. Kako uspešni bodo, bomo merili z odsotnostjo izjav, kijih je bilo
mogoče slišati ob tokratni raziskavi: "Mama mi je vedno govorila, uči se, da
ne boš čistilka. Zdaj pa vidim, da bi bilo mogoče bolje, če bi bila čistilka."

samo trtnik

Julija 2010 sprejeta uredba o novi ce-
lostni grafični podobi vlade in drugih
državnih organov naj bi dokončno poe-
notila grafično podobo celotne vlade
in drugih državnih organov. Do takrat
so namreč bile v uporabi kar tri različi-
ce: ena iz leta 2005, ena iz leta 2008, mi-
nistrstvo za kulturo pa je imelo svojo.
Večina ministrstev je podobe mešala
med seboj, tako so na primer uporab-
ljali vizitke s podobo iz leta 2005 in ku-
verte s tisto iz leta 2008. Uredba je zato
predvidela, da morajo vsa ministrstva
do 31. decembra 2010 preiti na novo po-
dobo. Pa jim je to uspelo?

Večinoma jim je to uspelo pri dopi-
snih papirjih, kjer so tiste s staro podo-
bo že porabili. Ponekod uporabljajo še
vizitke s staro podobo, če so še v zalogi.
Zaradi varčevanja bodo namreč nove
vizitke tiskali šele, ko bodo porabili
tiste s staro podobo. Nekoliko druga-
če je pri spletnih straneh. Tudi te bi na-
mreč vlada morala povsem uskladiti z
uredbo do konca leta 2010, a je to uspe-
lo samo devetim ministrstvom. Tudi
kabinetu predsednika vlade še ne. V
uradu vlade za komuniciranje (Ukom)
so nam kot razlog za zamudo naved-
li zahtevnost postopka. Vsa spletna
mesta so namreč del sistema enotnih
spletnih strani pod okriljem ministr-
stva za javno upravo. Prvi pogoj za pre-
hod na novo podobo je bila vsebinska
prilagoditev drevesne strukture posa-
meznega spletnega mesta in vstopne
strani spletnega mesta. To so morali
opraviti uredniki posameznega splet-

nega mesta. Potem je šele mogoče teh-
nično nadgraditi stran in jo prenesti na
novo strukturo. Večji del spletnih mest
je bil vsebinsko na prehod pripravljen
šele sredi decembra 2010, zato tehnič-
nega dela ni mogoče izpeljati do roka
v uredbi. Tehnična dela opravlja zuna-
nji izvajalec za 16.808,33 evra - mari-
borsko podjetje Agenda, ki se ukvarja
z odprtokodnimi programi. Ker je bila
ocenjena vrednost naročila pod za-
konsko določenih 20.000 evrov, javno
naročilo ni bilo potrebno in ga je minis-
trstvo izbralo na podlagi lastnega inter-
nega pravilnika.

Na ministrstvu za okolje pričakuje-
jo, da bodo novo obliko spletnih strani
dobili ta teden, na ministrstvih za pra-
vosodje in za promet v tednu dni, na
ministrstvu za zunanje zadeve v prvi
polovici tega meseca, na ministrstvu
za obrambo pa šele konec meseca.
Ale-š Sila v imenu slednjega pojasnju-
je, da imajo težave, ker doslej niso bili
vključeni v vladni sistem spletnih
strani, zato morajo prenesti podatke
z enega strežnika na drugega. Pa se
lahko ob tem kaj izgubi? Glavni ured-
nik spletnega mesta ministrstva za
promet Damijan Križnik pa pravi, da
mu za popoln prehod na novo podobo
manjka še nekaj prevodov slovenskih
besedil v angleščino. Na splošno pa v
Ukomu ocenjujejo, da bodo do konca
januarja vse spletne strani prilagojene
novim vsebinskim zahtevam, nova ce-
lostna grafična podoba na spletu pa bo
povsem zaživela šele sredi februarja.
Torej po osmih mesecih od sprejetja
uredbe.

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številka je izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLA-pŠ: vodja deska
Matija sTEpiŠNIK: notranja politika
sonja PLOJ RA-TAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB sOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša sTOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRA-GAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPIsNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

telefon 02/23 53 300
telefaks 02/23 53 370
oglasi@vecer.com
Naročniški oddelek

Ljubljana, Cankarjeva 1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 40.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je-1,10 EUR, v soboto 1,20 EUR. Mesečna naročnina zajanuar
2011 znaša 26,25 EUR, za upokojence in študente 23,50 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne od povedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dcdano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Brat Iva Sanaderja, župnik
don Vinko iz Solina,
pod drobnogledom
preiskovalcev, podobno
tudi brata Miro in Vlado

Don Vinko Sanader-, župnik iz Solina
pri Splitu, se pritožuje hrvaški javnosti,
češ da ni res, da bi imel na zasebnem
bančnem računu milijone kun, in trdi,
da mediji lažejo in ga blatijo zgolj zato,
ker je bil njegov brat Ivo predsednik hr-
vaške vladajoče stranke HDZ in vlade v
Zagrebu. Ta župnik je postal po pobegu
brata, ki je še zmeraj priprt v Salzbur-
gu, zanimiv za hrvaške preiskovalce. Ti
hočejo ugotoviti, kolikšno premoženje
ima ne le glavni osumljenec I-vo Sana-
der-, marveč tudi njegovi najbližji so-
rodniki. Potem ko so iz zagrebške vile
bivšega premiera že odnesli vse umet-
nine, zdaj pozornost javnosti velja
premoženju njegovih bratov, žene in
njenih svojcev.

Don Vinko se je menda zgrozil ob
vesti, objavljeni v enem od hrvaških
dnevnikov, češ da so na njegovem za-
sebnem bančnem računu odkrili tri
milijone hrvaških kun (okoli 430.000
evrov). V pismu medijem je zapisal, da
je vse bolj prepričan, da imajo zdaj na
Hrvaškem "novinarsko ljudožerstvo".
Po njegovem mnenju je dobiček za ne-
katere pomembnejši od resnice. Zgrože-
ni duhovnik revne župnije zahteva, da
spoštujejo njegovo človeško dostojan-
stvo, hkrati pa ne pove, kolikor denarja
dejansko ima na računu - pravi le, da ga
je veliko manj in da gre za plod pamet-
nega gospodarjenja in varčevanja. Hr-
vaški mediji se z likom in delom dona

Vinka na veliko ukvarjajo po nenavad-
nem odhodu njegovega brata iz države,
vendar so v javnosti že tudi prej govo-
rili, da v Splitu in nasploh v Dalmaciji,
od koder izvira družina Iva Sanaderja,
ni bilo pomembnejše kadrovske rešit-
ve ali kake podobne odločitve, ki ne bi
temeljila na poprejšnjem konzultirar-
nju župnika don Vinka. Ta praksa je ve-
ljala za javno skrivnost in je v medijih
niso navajali.

Številne preiskave, ki zdaj pote-
kajo na Hrvaškem in jih je mogoče
povezati z Ivom Sanaderjem, so urad-
no tajne. Kljub temu v medijih skoraj
vsak dan objavijo kak podatek zaupne-
ga vira, ki razkriva kako pikantnost iz
življenja družine bivšega premiera. Še
en njegov brat, Miro, živi v Avstriji (v
Innsbrucku), tretji brat Vlado, ki se je
preimenoval v Flavia, pa živi kot zdo-
mec v Švici, pri čemer naj bi stanoval v
vili, vredni nekaj milijonov švicarskih
frankov. Stanje na njegovem osebnem
bančnem računu naj bi se začel hitro
zviševati leta 2008. Eden izmed hrvaš-
kih časnikov je izvrtal, da je Sanader
nekaterim najljubšim ministrom dajal
gotovinske nagrade, hkrati pa zaneslji-
vo ve, kdor izmed članov njegove vlade
ni prejel niti kune.

Nekateri hrvaški mediji očitno
prevzemajo vlogo opravljanja politič-
nih obračunov in z ustvarjanjem ustre-
znega ozračja nekatere ljudi prisiljujejo
k umiku iz javnosti. S tem si ohranjajo
čiste roke ljudje, katerih naloga bi bila
izpolniti tudi te neprijetne naloge. Don
Vinko Sanader bi lahko ob tem bil zgolj
obrobna žrtev. Če pa bi njegova varč-
nost sprožila revizijo sporazuma med
Hrvaško in Vatikanom v tem smislu,
da se hrvaška katoliška cerkev financi-
ra s proračunskimi sredstvi, bo treba o
njem razmišljati povsem drugače.

Sil-vio Ber-l-us-coni naj bi bil-
s-kakal- čez pl-ot, a nikol-i
pl-ačeval- za s-pol-ne odnos-e

Italijanski premier Sil-vio Ber-l-us-coni
je v nedeljo izjavil, da je po ločitvi od
žene v resnem razmerju, s čimer si pri-
zadeva zanikati trditve, da je mladolet-
ni plesalki iz nočnega kluba plačal za
spolne odnose. To presenetljivo nazna-
nilo italijanskega premiera, kije sam
zase dejal, da je občudovalec lepih
žensk, je sledilo spričo preiskave zara-
di domnevne prostitucije, v okviru ka-
tere mu očitajo, da je plačal za spolno
občevanje s 17-letno Ka-r-imo El- Ma-hr-o-
ug na zasebnih zabavah. V video sporo-
čilu, ki so ga predvajali na italijanski
televiziji, je napadel sodnike, češ da je
njihovo ravnanje "nezakonito" in "nes-
prejemljivo", ter zanikal, da je kadarko-
li plačal za spolno občevanje. "Že sama
misel na to, da bi ženski plačal za spol-
ni odnos, je absurdna. Kaj takega se v
mojem življenju ni nikoli zgodilo. To
se mi zdi ponižujoče," je dejal Berlus-
coni. "Odkar sem se ločil od žene, sem
- čeprav tega nisem nikoli hotel razgla-
šati, da je ne bi izpostavil medijem - v
resnem ljubezenskem razmerju z žen-
sko, ki je bila ob teh večerih vedno z
menoj in zagotovo ne bi dovolila, da
bi se zgodile stvari, o katerih poroča-
jo mediji."

Italijanski mediji so dnevno poro-
čali o domnevnem veseljačenju na
Berlusconijevih zabavah, odkar jih je
El Mahrougova, bolje znana kot Ruby
Rubacuori, opisala kot "bunga bunga"
zabave, pri čemer je mislila na njihovo
razuzdanost. Berlusconi po ločitvi od
žene Veronice Lario leta 2009 ni naka-
zoval, da bi bil s komerkoli v resnem
razmerju. Od tedaj je 74-letni medijski
mogul uspešno zavračal vpletenost v
spolne škandale, pri čemer je vedno po-
udarjal, da tudi on ni noben svetnik.
Toda najnovejša preiskava milanskega
sodišča poteka v zanj izredno težkem
času, saj je pretekli mesec le s težavo
prestal glasovanje o zaupnici, med-
tem ko je italijansko vrhovno sodišče
delno ukinilo njegovo imuniteto pred
kazenskim pregonom. Obtožbe zoper
njega je že označil za absurdne in zatr-

Češka odobrila politični
azil nekdanjemu
ukrajinskemu ministru
za gospodarstvo

Češka policija je konec preteklega
tedna odobrila politični azil nekdanje-
mu ukrajinskemu ministru za gospo-
darstvo Bohdanu Danil-išinu, ki so ga
jeseni lani po objavi Interpolove tira-
lice prijeli v Pragi. Danilišina so takoj
izpustili iz pripora, kjer se je znašel po
tem, ko so ga oblasti v Kijevu obtožile,
da je skupaj z nekaj svojimi kolegi iz
vlade nekdanje ukrajinske premierke
Julije Timošenko med letoma 2007 in
2010 zlorabil svoj položaj. Obtožili so
ga, da je poneveril dva milijona dolar-
jev iz državnih skladov ter nezakonito
kupoval gorivo za ukrajinsko vojsko.

Danilišin je oktobra lani pobegnil
na Češko, kjer je zatrdil, da so obtožbe
zoper njega lažne in politično motivira-
ne, zaradi česar je zaprosil za azil. Obla-
sti objavljajo obtožbe proti nekdanjim
političnim funkcionarjem, medtem ko
prikrivajo kriminal v lastnih vrstah,
je v Pragi izjavil nekdanji ukrajinski
minister, potem ko so ga izpustili na
prostost. Na stran Danilišina se je po-
stavila tudi ukrajinska opozicija, ki je
zatrdila, da so obtožbe zoper njega del
političnega pritiska na člane nekdanje
vlade. Pri tem omenjajo primer Sergi-
ja Demiškana, sina nekega vladnega
funkcionarja, ki je tesen prijatelj pred-
sednika Viktor-ja Janukoviča. Demiš-
kana so izpustili iz pripora, čeprav je
obtožen umora.

Sedanje ukrajinske oblasti tudi za
nekdanjo premierko Julijo Timošenko
trdijo, da je zlorabila 389 milijonov do-
larjev, namenjenih za uresničevanje
kjotskega protokola. Timošenkova naj
bi se zaradi teh obtožb včeraj zagovar-
jala pred najvišjimi državnimi preisko-
valnimi organi v Kijevu.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je
v posebnem sporočilu potrdilo, da je
seznanjeno z odobritvijo azila Dani-
lišinu, vendar je hkrati poudarilo, da
od uradne Prage ni prejelo še nobene-
ga pojasnila za to odločitev. Ostro je
zavrnilo trditve, da je proces zoper
nekdanjega ministra politično motivi-
ran. Praška politična scena in mediji
so izpustitev Danilišina sprejeli z odo-
bravanjem, potem ko je postalo jasno,
da imajo sodni pregoni zoper njega in
njegove kolege iz vlade Julije Timošen-
ko politično ozadje. Ukrajinska policija
se namreč ukvarja izključno s politič-
no opozicijo in jasno je, da to počne
na podlagi političnih nalogov režima
predsednika Viktorja Janukoviča, na-
vajajo časopisni komentatorji. (nik)

V soboto so prvi trije
anglikanski škofje
prestopili v katoliško
vero in postali člani
novega ordinariata Naše
gospe Walsinghamske, ki
ga je leta 2009 ustanovil
papež Benedikt XVI.

Časi v Cerkvi so se spremenili. Ostri-
na stoletnih nasprotij med anglikanci
in katoličani, ki so jih v Veliki Britani-
ji vedno zaničljivo zmerjali s "papisti",
je v dobršni meri popustila. Ne morda
toliko zaradi pobota med vodstvoma
obeh cerkva kot zaradi oslabljene moči
Anglikanske cerkve, ki jo že skoraj dve
desetletji pretresa spor med tradiciona-
listi in liberalci. Odkar je generalna si-
noda leta 1992 odobrila posvečanje
žensk v duhovniški stan, je na stotine
anglikanskih duhovnikov protestno
zapustilo Cerkev, nekateri pa so izrazi-
li pripravljenost, da prisežejo zvestobo
Vatikanu, za katerega je sprejem žensk
v duhovniški stan še vedno anatema.

Trojica anglikanskih škofov, ki so v
soboto v westminstrski katedrali prise-
gli zvestobo papežu in postali katoliš-
ki duhovniki, sije sicer vzela dobrih 20
mesecev premisleka, daje dodobra pre-
učila ponudbo, ki jim je odprla vrata
Vatikana. Papež Benedikt XVI. je že
oktobra 2009 izkoristil zmedo v Angli-
kanski cerkvi, da je v svojem dekretu
"apostolska ustava" nezadovoljne angli-
kanske duhovnike povabil k prestopu
in jim obljubil, da bodo lahko ohranili
nekatere ključne elemente svoje identi-
tete ter duhovno in liturgično prakso.

Eden ključnih elementov identite-
te anglikanskega duhovnika je, da ni
zavezan celibatu in da se lahko poro-
či. To je bil verjetno tudi glavni razlog,
da je papež ustanovil tako imenova-
ni Osebni ordinariat Naše gospe Wal-
singhamske, nekakšne nove svetovne
katoliške ločine za spreobrnjene angli-
kance. Ordinariat bo torej sprejemal
poročene anglikanske duhovnike, ki
pa ne bodo mogli napredovati na višja
mesta oziroma postati škofi. Trije angli-
kanski škofi, Keith Newton, Andr-ew
Bur-nha-m in John Br-oa-dhur-s-t, ki jih
je v soboto "ordiniral" poglavar Rim-
skokatoliške cerkve v Veliki Britaniji,
westminstrski nadškof Vincent Nic-
hol-s-, so tako zdaj le preprosti katoliš-
ki duhovniki. V tolažbo jim je lahko,
da so postali ustanovni člani novega
ordinariata. Kot je dejal nekdanji škof
in zdaj duhovnik oče Keith Newton,
ne obžaluje dejstva, da se je odrekel
svojemu statusu škofa, priznal pa je,
da utegne pridružitev k novemu ordi-
nariatu prinesti negotovosti. "Ni jasno,
kje bom živel, kje bom delal, kaj bom
delal in kako bom plačan. V bistvu
sem napravil dolg korak v temo, ven-
dar je to korak prepričanja." Hkrati je
oče Newton, ki naj bi imel vodilni po-
ložaj v ordinariatu, poudaril, da nje-
gova spreobrnitev v katoliško vero ni
zgolj nasprotovanje sprejemanju žensk
v duhovniški poklic, temveč da gre za
vprašanje ohranitve enotnosti v času,
ko se Anglikanska cerkev odmika od
tradicije.

Toda mnogi tradicionalisti v kato-
liškem krilu Anglikanske cerkve odlo-
čitev trojice škofov kritizirajo, češ da
bo njihov prestop oslabil Anglikan-
sko cerkev kot široko bazo, ki je bila
sposobna uravnovesiti protestantske
in katoliške tradicije. Čeprav pričaku-
jejo, da se bo pred veliko nočjo okrog
60 anglikanskih duhovnikov spreobr-
nilo v katoliško vero, pa očitno ne bo
tako obsežnega eksodusa, kot so ga na-
povedovali pred dobrim letom dni.
Takrat je bilo rečeno, da bo v Osebni
ordinariat Naše gospe Walsingham-
ske prestopilo najmanj 1000 anglikan-
skih duhovnikov v Veliki Britaniji ter
nekaj tisoč njihovih kolegov v Ameriki
in Avstraliji, med njimi tudi najmanj
50 škofov. Vodstvo Anglikanske cerk-
ve skorajda stoično sprejema razvoj
dogodkov, medtem pa ostaja vpraša-
nje, ali bo odhod anglikancev v Kato-
liško cerkev okrepil dolgotrajni dialog
za združitev obeh cerkva ali pa ga bo
pokopal.

Čeprav se je kitajski predsednik Hu Jin-
tao lani z ameriškim predsednikom
Barackom Obamo srečal kar sedem-
krat, je danes pripotoval na svoj prvi
uradni obisk v ZDA, odkar je na njiho-
vem čelu Obama. Medtem ko vodil-
ni mediji v Washingtonu in Pekingu
vsi po vrsti navajajo, da gre za zgodo-
vinski obisk, pa je londonski časnik
Guardian naredil še korak dlje in zatr-
dil, da je ta obisk dokaz, da je Azija za
ZDA prvič v zgodovini pomembnejša
od Evrope. To je povsem v skladu z več-
krat izraženim Obamovim prepriča-
njem, da bodo ameriško-azijski, zlasti
ameriško-kitajski odnosi v 21. stoletju
opredeljevali celotne odnose v svetu.
Po mnenju Indije in Kitajske, dveh naj-
hitreje razvijajočih se držav na svetu,
na katerih ozemlju živi več kot tretjina
celotnega človeštva, ima kar prav.

Toda bistveno vprašanje se glasi,
ali bodo ti prihodnji svetovni odno-
si taki kot sedanji kitajsko-ameriški
odnosi, nad katerih skupne interese
se pogosto zgrinjajo mračni oblaki
nesporazumov. Zato ni naključje, da
je ameriška državna sekretarka Hil-
lary Clinton javno opozorila, da se
Kitajska in ZDA soočajo s "kritičnim
trenutkom" v medsebojnih odnosih.
Poudarila je, da bi rada njena država
s Kitajsko razvijala "pozitivne, koope-
rativne in vseobsežne" vezi, kar si je
med intervjujem za časnik Washing-
ton Post zaželel tudi Hu Jintao. Toda
Clintonova je julija lani v Hanoju spo-
ročila, da imajo ZDA nacionalne inte-
rese tudi v Južnokitajskem morju, kar
je Peking sprejel kot zahrbtni udarec
svojim prizadevanjem, da bi s svojimi
sosedami mirno rešil spore glede tam-
kajšnjih otokov, torej brez internacio-
naliziranja in vpletanja ZDA. Kitajska
in ZDA hkrati še niso enotnega mnenja
o odgovornosti Severne Koreje za kre-
pitev napetosti na Korejskem poloto-
ku. Peking opozarja, da bi ustanovitev

Nekdanji haitijski diktator
Jean-Claude Duvalier
se je nepričakovano vrnil
v domovino

Na Haiti se je po 25 letih v izgnanstvu
v nedeljo vrnil nekdanji diktator Je-an-
Claude- Duvalie-r, bolj znan pod vzdev-
kom Baby Doc. Duvalier je večino časa
preživel v izgnanstvu v Franciji, ob pri-
hodu na letališče v Port-au-Princeu pa
je izjavil, da je prišel pomagat. Duvali-
er ob prihodu ni pojasnil, zakaj se je po
četrt stoletja odločil za vrnitev v domo-
vino, ki se prav zdaj sooča s politično
krizo po prvem krogu predsedniških
volitev konec novembra.

Prvi krog volitev so zaznamovale
številne nepravilnosti, a še neobjavlje-
no poročilo Organizacije ameriških
držav (OAS) menda navaja, da se kandi-
dat vladajoče stranke Jude- Ce-le-sin za-
radi nepravilnosti ne bi smel pomeriti
v drugem krogu volitev. Haiti si sicer
še vedno ni opomogel po potresu pred
dobrim letom, v katerem je umrlo prek
220.000 ljudi. Po potresu pa je državo
prizadela še epidemija kolere.

Duvalier je leta 1971 oblast prev-
zel od očeta Francoisa Duvaliera, prav
tako diktatorja, imenovanega Papa
Doc. Leta 1986 je moral po uporu otok
zapustiti, očitali pa so mu, da je odgo-
voren za smrt več tisoč ljudi in za ko-
rupcijo.

Haitijski premier Je-an-Max Be-lle-ri-
ve- je v nedeljo izjavil, da ima nekdanji
diktator pravico, da se vrne v domovi-
no.

Na vrnitev Duvaliera sta se včeraj
odzvali tudi organizaciji za varstvo člo-
vekovih pravic Amnesty International
in Human Rights Watch. Obe organiza-
ciji sta pozvali, da bi moral nekdanji
haitijski diktator odgovarjati za muče-
nje in smrt civilistov v času svoje vla-
davine. Ob tem so izpostavili, da so
bile med 15-letno Duvalierovo vlada-
vino množično kršene človekove pra-
vice. "Haiti ga mora preganjati, pa tudi
druge, ki so odgovorni za tovrstne zlo-
čine," je dejal posebni svetovalec AI Ja-
vie-r Zuniga. Dodal je še, da bi morale
haitijske oblasti prekiniti krog neka-
znovanja, kije več desetletij prevlado-
val na Haitiju.

Direktor organizacije Human Righ-
ts Watch Jose- Migue-l Vivanc-o pa je oce-
nil, da bi moral biti namen Duvalierove
vrnitve na Haiti en sam: da se ga prive-
de pred roko pravice. V času Duvalie-
ra je bilo ubitih ali mučenih na tisoče
ljudi, na stotisoče pa jih je zbežalo v tu-
jino, je še spomnil Vivanco. "Haiti ima
dovolj težav že brez Duvaliera. Njegova
prisotnost, razen če bo takoj aretiran,
je klofuta ljudem, ki so že tako dovolj
trpeli," je še dejal Vivanco. (zur, sta)

Izraelski obrambni minister Eh-ud
Barak se je včeraj odcepil od Laburi-
stične stranke, ki jo je do zdaj vodil, s
tem korakom razklal nekoč dominant-
no levosredinsko gibanje ter morebiti
omogočil nadaljnji politični vzpon pre-
miera Be-njamina Ne-tanjah-uja. Barak,
ki bo najverjetneje še naprej ostal
obrambni minister, je bil izpostav-
ljen vedno večjim pritiskom znotraj
stranke, manjše partnerice v vladajo-
či koaliciji, naj Netanjahuja spodbuja
k hitrejšemu približevanju k mirovne-
mu sporazumu s Palestinci.

Med včerajšnjo tiskovno konferen-
co, ko je sporočil, da bodo on in štirje
od trinajstih laburističnih zakonoda-
jalcev ustanovili novo stranko Neod-
visnost, je Barak dejal, da je bil priča
neskončnim bojem znotraj stranke in
da je lahko le opazoval njene nenehne
premike v levo. V pismu Laburistični
stranki je Barakov namestnik Matan
Vilnai, ki odhaja skupaj z njim, zapi-
sal, da bo ta razcepitev vladi omogo-
čila, da si bo še naprej prizadevala za
mir brez štoparice v rokah. Mnogi so
ugibali, ali bodo levičarski laburistič-
ni člani vlade poskušali doseči izstop
stranke iz desno nagibajoče se koalici-
je, s čemer bi povzročili padec vlade.
Funkcionarji, ki so blizu Netanjahu-
ju, so povedali, da bo Barak z ustano-
vitvijo novega gibanja poskrbel za

V Libanonu so za teden dni preložili pogovore o novi vladi. Prvotno bi se bili
morali dvodnevni pogovori začeti včeraj, a so iz urada predsednika Libanona
Mic-h-e-la Sule-imana sporočili, da so pogovore preložili zaradi "nacionalnega
interesa". Ob tem so napovedali, da se bodo dvodnevni pogovori po novem za-
čeli 24. januarja. Suleiman naj bi na njih z libanonskimi poslanci razpravljal
o novem libanonskem premieru. Tega morajo imenovati, potem ko je minuli
teden šiitsko gibanje Hezbolah iz vlade pod vodstvom Saada Haririja umakni-
lo enajst ministrov.

Hezbolahovi ministri so se za odstop odločili zaradi preiskave ZN o umoru
nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja, očeta sedanjega premiera.
Gibanje namreč zavrača delo posebnega sodišča ZN za Libanon in od premiera
zahteva, naj sodišča ne prizna. Rafika Haririja so umorili leta 2005. (zur)

Pred egiptovskim parlamentom v Kairu se je včeraj zažgal neki moški. Gorečega
moškega so pogasili, nato pa so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico. O samozažigu
so poročali še iz Mavretanije. Oba včerajšnja incidenta spominjata na samomor,
ki je v Tuniziji sprožil množične izgrede in proteste.

Po navedbah neimenovanega vira se je moški postavil pred parlament v Kai-
ru, se polil z bencinom in zažgal. Policist, kije bil tedaj v bližini, je ogenj pogasil,
moškega pa so takoj prepeljali v bolnišnico. Po navedbah egiptovskega ministr-
stva za zdravje je šlo za Abduja Abde-la Monama Hamadah-a, ki je utrpel lažje
opekline po obrazu, vratu in nogah. 48-letni lastnik restavracije iz kraja Kan-
tara se je zažgal iz protesta proti politiki, ki lastnikom restavracij prepoveduje
nakup poceni subvencioniranega kruha za prodajo v restavracijah.

Nekaj ur kasneje se je pred zgradbo senata v prestolnici Mavretanije Nouakc-
hott v svojem avtu zažgal 42-letni Yac-oub Ould Dah-oud. Pred incidentom je
obvestil novinarje, da se namerava zažgati, ker ni zadovoljen s političnimi raz-
merami v državi in je jezen na vlado. Moškega so prepeljali v bolnišnico z ope-
klinami po rokah in obrazu.

Za podobno potezo obupa se je sredi decembra odločil tudi 26-letni Tunizi-
jec Mohammed Bouazizi, potem ko mu je policija preprečila prodajo sadja in
zelenjave, s čimer se je preživljal, čeprav je imel univerzitetno diplomo. Kasneje
je podlegel poškodbam. Sledilo je več podobnih samomorov in nezadovoljstvo
z režimom se je preneslo na ulice v obliki množičnih protestov, ki so prerasli v
tako imenovano jasminovo revolucijo in v petek povzročili konec 23-letne vla-
davine predsednika Zineja El Abidina Bin Alija. (zur)

Decembrska predstava Nekropola
Borisa Pahorja v tržaški operni hiši
Giuseppe Verdi je bila zadoščenje, ki
smo si ga tisoči tamkajšnjih Slovencev
želeli že dolgo vrsto let. Ozadje tega
zadoščenja lahko iščemo v stoletju
slovenskega zanikanja in posledične
asimilacije, ki sta imeli v tamkajšnji
operni hiši svojo uradno elitno
prižnico. Ne vem, če so moji somešča-
ni občutili katarzičnost dogodka na
enak način, kot smo ga doživljali tisti,
ki smo na Nekropolo prišli iz Ljublja-
ne. Vendar lahko rečem, da so, kljub
razlikam pojmovanja današnjega
trenutka zamejskega slovenstva,
izrazi veselja na obrazih vseh
obiskovalcev govorili le eno, in sicer
da sta se italijanski in slovenski Trst
srečala na zgodovinskem dogodku ob
imenu velikana evropske literature Bo-
risa Pahorja, polnopravnega sina
mestnega središča Trsta in Slovenca
par exellence.

Seveda sta za ta veliki dogodek
zaslužna župana dveh karakterno
povsem različnih mest. Zanimivo je,
da izhajata Jankovic in Di Piazza iz
trgovskih vrst, saj sta oba uspešno
vodila velike trgovske centre. Mogoče
je njuna diplomacija manj zapletena
in manj obremenjena z zgodovino, kot
se je to dogajalo z drugimi, ki so na
poti mimo Postojnskih vrat iskali
ključ za uspešno sodelovanje med
državama. Kakorkoli že, manifestacija
je uspela in mnogi mislijo, da so
avtorji tega zgodovinskega večera
obrnili list več deset let nekooperativ-
nih odnosov med Slovenci in Italijani
na zahodni meji.

Ne upoštevajoč mit o Danajcih, je
treba pripomniti, da je bilo takih
sproščajočih vrhuncev v preteklosti
kar nekaj, da pa jim je vedno sledil
nacionalistični pogrom, po katerem
so slovensko-italijanski odnosi in
odnosi do Slovencev v Italiji zdrknili
na najnižjo možno raven. Naj v tem
smislu, v smislu sklicevanja na
previdnost, omenim na eni strani
Osimski sporazum, ki je na površje
dvignil nacionalistično Listo za Trst,
ki je v 70. letih prejšnjega stoletja za
desetletje in več hibernirala sloven-
sko-italijanske odnose in sprožila nov
val asimilacije slovenskega življa v
zamejstvu. Na drugi strani pa velja
omeniti še krizni trenutek ob
osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko
so mnogi v Trstu pomislili, da bi
Italija kar vkorakala v Istro in
Dalmacijo in s tem zbrisala zgodovin-
ski diktat Pariške mirovne pogodbe.

Razumljivo je torej, da so Tržaški
Slovenci do teh katarzičnih trenutkov
nekoliko rezervirani, saj razumejo, da
jih njihovo trenutno številčno stanje
in nerealiziran zaščitni zakon
porivata na obrobje, od koder žal ni
vrnitve. Na resnost trenutka jih
opozarja tudi omejena možnost
sklicevanja na Slovenijo, saj se je
matična domovina po določilih

Tržaški Slovenci
so do teh katarzič-
nih trenutko-v n-eko--
liko- rezervirani, saj
razumejo-, da jih
n-jiho-vo- trenutno-
številčno- stan-je in-
n-erealiziran- zaš-
čitni zako-n- po-ri-
vata n-a o-bro-bje, o-d
ko-deržal n-i vrnitve

Osimskega sporazuma odpovedala
direktnemu vmešavanju v notranjepo-
litične zadeve Italije in s tem Rimu
prepustila vso skrb za njihov razvoj.
Pred kratkim sklican simpoziji o
Osimskih sporazumih, ki se ga je
udeležil tudi predsednik Slovenije dr.
Danilo Türk, je to nevšečno resnico
potrdil. Še več, takratna SZDL je z
aktivističnim pritiskanjem na vse
politične dejavnike v zamejstvu
dosegla, da so to dolgoletno italijan-
sko željo po izključitvi vsakega
posredništva iz Ljubljane v korist
manjšine sprejeli, kljub temu da se je
nakazovalo njihovo vsakršno
nazadovanje.

Verjetno so odnosi med Slovenijo in
Italijo v tem konkretnem trenutku res
odlični. Manjšino za zdaj Rim
financira z nezmanjšanimi sredstvi,
slovensko šolstvo še ne zapira vrat,
slovenski izvoljeni predstavniki v
upravno-političnih telesih so
enakopravni člani teh organov,
sodelovanje med manjšinama je
idealno in še bi lahko naštevali.
Predsednik Türk potuje v Rim tako
rekoč na rdeči preprogi medsebojnega
sodelovanja, iščoč investicij in
zgodovinske pacifikacije. Potrditve,
da se bodo travme ob meji pomirile in
da bo vzpostavljeno obojestransko
sodelovanje od kulture do gospodar-
(Sašo Bizjak)

stva, potrebujemo vsi. Kljub vsemu pa
oba predsednika, ki sta z Josipovičem
tako možato stopala po poteh spo-
mina na tržaških ulicah lansko pole-
tje, ne smeta nikdar pozabiti tudi na
lokalno raven. Ta je že večkrat v pre-
teklosti zanikala prizadevanja Rima
po boljšem sodelovanju na njihovi
vzhodni meji. V Tržaškem zalivu v
zasedi čakajo nikdar pozabljene sanje
po rapalski meji, sanje o veliki Julijski
Benečiji, želja po civilni integraciji
Slovencev v Italiji, ukaz o stalni pre-
povedi kakršnekoli manjšinske reci-
procitete, tabuji glede stalnega pred-
stavništva Slovencev v vseh izvoljenih
telesih in še mnogi podzavestni
strahovi, ki jih sejalci mitov vedno
obudijo, ko je sporazum najbližji.

Pahorjev večer v tržaški operi
Guiseppe Verdi je lahko kažipot, po
katerem bi dosegli pomiritev tudi na
lokalni ravni. Boris Pahor je državljan
sveta, njegov opus pa bogastvo civili-
zacije 20. in 21. stoletja. Da so ga v
Trstu in Italiji priznali, je znak, da tudi
tam umirajo rasne in druge razlike, ki
so italijanskemu nacionalizmu v teh
krajih omogočile, da je slovensko
narodnost zdesetkal do današnjega
stanja. Če sta lekcijo zgodovine
razumela celo "trgovca" Di Piazza in
Jankovic, je možno, da to uspe tudi
visoki diplomaciji in politiki.

Organizacije in države, ki pomagajo
Haitiju po lanskem katastrofalnem
potresu, menijo, da bi tokrat morali
"graditi bolj kakovostno". Toda leto
dni po potresu se mnogim Haitijcem
zdi vizija, po kateri bi morali pri
obnovi težiti k temu, da bi Haiti rešili
iz začaranega kroga nestabilnosti in
nerazvitosti, zaradi katerih se je
desetletja utapljal v bedi, brezupno
optimistična.

Haiti je po potresu doletela še vrsta
drugih nesreč. Potres, za katerega
izvedenci pravijo, da je bil najbolj
smrtonosna naravna katastrofa v
nedavni zgodovini, je povzročil
škodo v višini od osem do štirinajst
milijard dolarjev, obnova in okreva-
nje po potresu pa potekata izredno
počasi. Povrh vsega je državo
prizadela še epidemija kolere. Ta je
sicer izbruhnila v tistem delu države,
ki ga ni uničil potres, in je od sredine
oktobra zahtevala življenja več kot
3600 ljudi. Izvedenci pravijo, da ni
videti znakov, da utegne biti
epidemije kmalu konec. Na Haitiju že
desetletja ni bilo izbruha kolere, zato
občasno prihaja do spopadov med
Haitijci in mirovniki ZN, potem ko so
nekateri za epidemijo okrivili
mirovnike iz Nepala, ki so se
nastanili na obrežju najdaljše
haitijske reke Artibonite. ZN te
trditve zanikajo. Izbruh kolere je spro-
žil tudi krvave napade na haitijske
vudu duhovnike, ker naj bi bili ti
epidemijo zakrivili s svojimi uroki.
Doslej so linčali najmanj 45 vudu
duhovnikov in duhovnic, ki jim pravi-
jo "houngani" in "manbe". Dr. Arthur
M. Fournier, prodekan medicinske
fakultete v okviru univerze v
Miamiju, zadolžen za vprašanja
javnega zdravja, in soustanovitelj
skupine Project Medishare, ki
pomaga pri nadzoru in zdravljenju
kolere na Haitiju, ocenjuje, da bo za
to boleznijo zbolelo od 500.000 do
800.000 ljudi, medtem ko naj bi jih
na desettisoče zaradi nje umrlo.

Malo po izbruhu kolere je Haiti, ki
leži točno na poti orkanov in
potresno zelo aktivni zemeljski
prelomnici, novembra prizadel še
orkan Tomas. Neurje je povzročilo
poplave in na tisoče ljudi pregnalo z
domov, zaradi česar so se organizaci-
je, ki državi zagotavljajo humanitar-
no pomoč, znašle pred še večjim
izzivom. Toda orkan je zahteval le
manj kot deset smrtnih žrtev, kar ni
tako veliko v primerjavi z več tisoč
človeškimi življenji, ki so jih
zahtevali drugi viharji, ki so državo
prizadeli leta 2004 in 2008. Zaradi
uničenja, ki sta ga v manj kot enem
mesecu leta 2008 povzročila dva
orkana in dva tropska viharja, je
nekdanji ameriški predsednik Bill
Clinton, ki so ga maja 2009 imenova-
li za posebnega odposlanca ZN za to
državo s skoraj deset milijoni
prebivalcev, prvič spregovoril o tem,
da bi morali uničeno na Haitiju na
novo zgraditi bolj kakovostno.

Medtem ko so se Haitijci in tuji
humanitarni delavci spopadali z
izbruhom kolere, so 28. novembra v
državi potekale predsedniške volitve.
Njihov izid je še danes sporen, saj
mnogi trdijo, da sta odhajajoči
predsednik Rene Preval in njegova
koalicija Inite (Enotnost) z volilno
prevaro dosegla uvrstitev njunega
kandidata Juda Celestina v drugi
krog, v katerem se bo pomeril z
nekdanjo haitijsko prvo damo in
predstavnico opozicije Mirlande
Manigat. Potem ko so 7. decembra
objavili prve rezultate prvega kroga
volitev, so v državi izbruhnili nasilni
protesti, zaradi katerih so razmere v
državi še bolj negotove. Mnoge je
strah, da bo politična nestabilnost
odložila predajo na milijarde dolarjev
nujno potrebnih sredstev za obnovo,
ki so jih državi obljubili tuji donatorji.
Organizacija Jane's Intelligence
Review s sedežem v Londonu je Haiti
nedavno uvrstila na tretje mesto
seznama držav, ki so bile lani najmanj
stabilne. Slabše so se odrezali le
Somalija, Gaza in Zahodni breg.

Sobota, 29. januar, ob 19.45 v Veliki dvorani SNG Maribor
V živo na 1. programu TV Slovenija

Prijavite se lahko do 20. januarja s kuponom na naslov ČZP Večer, 2504 Maribor.
Rezultate žreba bomo objavili v Večeru v četrtek, 27. januarja.

v vzajemnih skla-dih spet
več prilivov kot odlivov,
a- število vla-ga-teljev, če
odmislimo preoblikova-nja-
investicijskih družb
v vzajemne skla-de, se
vztra-jno znižuje. Za- letos
pozitivne na-povedi
donosov in prilivov
v vza-jemne skla-de

V minulem letu se je obseg sredstev
vzajemnih skladov, ki jih upravljajo
slovenske družbe, zvišal za slabih 200
milijonov evrov, četudi je bilo neto
vplačil le za 17,4 milijona evrov. Raz-
liko gre pripisati rastočim delniškim
tečajem v tujini in preoblikovanjem
nekaterih investicijskih družb (idov) v
vzajemne sklade. Iz tabele o neto vpla-
čilih v slovenske vzajemne sklade tudi
izhaja, da se je po za vzajemne sklade
kriznem letu 2008, ki je prineslo za
kar 304 milijone evrov odlivov, pred-
lani in lani že zgodilo, da je bilo vpla-
čil v vzajemne sklade več, kakor je bilo
izplačil. Število vlagateljev v slovenske
vzajemne sklade, če odmislimo preob-
likovanja nekaterih idov v vzajemne
sklade, v zadnjih treh letih konstant-
no upada. Kakšne pa so ocene in napo-
vedi za industrijo vzajemnih skladov v
Sloveniji v prihodnje?

V družbi KD Skladi upravljajo 17 pod-
skladov KD Krovnega sklada in KD id,
v vseh pa so ob koncu preteklega leta
upravljali 429,4 milijona evrov. Matej
Tomažin, član uprave KD Skladov, po-
jasnjuje: "Lani smo bili priča precej raz-
gibanemu dogajanju na kapitalskih
trgih, kot celoto pa ga lahko ocenimo
pozitivno, saj je večina najpomembnej-
ših kapitalskih trgov po svetu leto zak-
ljučila pozitivno. V preteklem letu smo,
v nasprotju s povprečjem slovenske
industrije vzajemnih skladov, ustvari-
li pozitivne neto prilive, zato ga tudi
po tej plati ocenjujemo kot uspešno
leto. Izbruh krize državnega dolga v
evrskem območju je ob koncu prve po-
lovice minulega leta na kapitalske trge
prinesel konsolidacijo.

Dodatno zaskrbljenost lahko pripi-
šemo vztrajanju brezposelnosti v ZDA
tik pod desetimi odstotki ter jesenski
povečani inflaciji v največjem hitro ra-
stočem gospodarstvu, na Kitajskem.
Našteti dejavniki so vsekakor negativ-
no vplivali na zaupanje vlagateljev, saj
se je začel pojavljati strah, da bo global-
na ekonomija ponovno vstopila v re-
cesijo. Del odlivov iz skladov bi lahko
pripisali tudi unovčevanju dobičkov,
ustvarjenih na podlagi rasti tečajev v
zadnjem letu in pol. V Sloveniji so take
razmere tudi posledica vpliva stečajev
in negativnih presenečenj, ki pretre-
sajo domače gospodarstvo, svoje pa
dodaja vse višja brezposelnost. To ne-
gativno vpliva na zaupanje domačih
investitorjev, vseeno pa je to faza, ki jo
zaznavamo pri normalnem gospodar-
skem ciklu."

"Trenutno so
trendi pozitivni,
pravzaprav
najbolj pozitivni
v- zadnjih
dveh letih"

O prihodnjih trendih pa je Andraž
Grahek, direktor naložbenega sektor-
ja v družbi KD Skladi, menil: "Med ši-
rokimi naložbenimi oblikami (delnice,
obveznice, surovine in plemenite kovi-
ne) so dolgoročno zagotovo najmanj
privlačne naložbe s fiksnim donosom.
Izjema so segmenti določenih višje
tveganih podjetniških obveznic, kjer
so pribitki še vedno visoki in se uteg-
nejo na srednji rok zmanjševati zaradi
okrevanja gospodarstva in posledično
upadanja verjetnosti stečajev oziroma
neplačil obveznosti. Delno so privlačne
tudi obveznice držav v razvoju, kate-
rih valute bodo zaradi gospodarskega
potenciala nagnjene k apreciaciji. Na
daljši rok so z naskokom najbolj priv-
lačna oblika naložb delnice in morebit-
na večja nihanja, ki jih po dveh letih
rasti brez večjih nihajev na svetovnih
trgih lahko pričakujemo v letu 2011,
je treba izkoristiti za večanje naložb v
delnice."

V globalnem portfelju je ključno, tako
Andraž Grahek, da je naložbena strate-
gija poravnana s strukturnimi trendi,
ki diktirajo selitev kapitala v območja
z manj zasičenimi trgi in višjo vzdržno
rastjo. "To pomeni, da je treba v global-
ni delniški portfelj vključevati nadpov-
prečen delež kapitalskih trgov ključnih

držav v razvoju. Menimo, da se bo na-
klonjenost tveganju povečevala, ko ko-
rakamo skozi gospodarski cikel, in da
bodo v tem kontekstu priliva kapital-
skih tokov v obdobju petih do desetih
let deležni tudi mejni oziroma robni
trgi. V tem pogledu so za dolgoročnej-
še portfelje, ki dovoljujejo večje spreje-
manje tveganj z namenom ustvarjanja
donosov, spet privlačni robni trgi ju-
govzhodne in vzhodne Evrope vključ-
no s Slovenijo in leto 2011 je zagotovo
čas za povratek na omenjene trge," je
prepričan Grahek.

Kar se tiče plemenitih kovin, so dol-
goročno gledano povsem nenaklonje-
ni vlaganju v plemenite kovine, čeprav
menijo, da lahko te v letu 2011 še do-
sežejo rast, ki bo posledica ohranjanja
toka denarja, ki se vali na omenjeni trg,
in menijo, da se proces lahko nadaljuje,
dodaja Grahek. "Nekoliko drugačna je
zgodba na področju energentov in suro-
vin, kjer dejansko vidimo dolgoročno
možnost ozkih grl na strani ponudbe,
ko se bo okrevanje svetovnega gospo-
darstva nadaljevalo, pri čemer je z naše-
ga stališča dolgoročno najbolj privlačen
segment energentov, medtem ko bodo
trgi surovin specifično različni. V letu
2011 utegnemo sicer videti določeno
konsolidacijo tudi na trgu energentov,
vendar so višje cene energentov in nji-
hov povratek na cenovno raven pred re-
cesijo zgolj vprašanje časa, saj je strošek

zagotavljanja mejne preskrbe z energijo
vse večji. Kar se tiče privlačnosti panog,
se nam s stališča pričakovanih dono-
sov zdijo dolgoročno najbolj privlačne
panoge energije, vključno z alternativ-
nimi viri, finančnega posredništva,
informacijske tehnologije ter segment
družb, ki delujejo na področju izdelkov
in storitev zasebne rabe na trgih v raz-
voju," sklene Andraž Grahek.

Pri Probanki upravljanje, kjer upravlja-
jo devet vzajemnih skladov in 107 mili-
jonov evrov sredstev, je Gregor Krajnc,
vodja sektorja upravljanja investicij-
skih skladov in premoženja dobro po-
učenih vlagateljev, pojasnil: "Lani so
donosi prehitevali prilive v sklade. Šele
proti koncu leta pa je trend postal pozi-
tiven, s tem da so prednjačili prilivi v
bolj tvegane sklade. Trenutno so trendi
pozitivni, pravzaprav najbolj pozitivni
v zadnjih dveh letih. Kar zadeva sloven-
skega vlagatelja v vzajemne sklade, je
v preteklem bikovskem trendu največ
vložil v slovenske in balkanske trge, ki
so takrat najbolj rasli (kasneje pa tudi
najbolj padli). Ta izkušnja je prispeva-
la k temu, da se vzorec spreminja in da
glavnino svojih sredstev nalaga v glo-
balne delniške sklade. Ker za naslednje
leto globalno pričakujemo pozitivna gi-
banja, bo tudi trend vplačil v sklade po-
časi dohiteval donose."

SCT, d.d., ki je zadnji dan preteklega leta vložil predlog za prisilno poravnavo,
je včeraj, kot so sporočili iz podjetja, na pristojnem okrožnem sodišču v Ljublja-
ni vložil vse potrebne dopolnitve k vlogi za začetek postopka prisilne poravna-
ve. V načrtu finančnega prestrukturiranja je SCT, d.d., predvidel 40-odstotno
poplačilo navadnih upnikov, so včeraj popoldne sporočili iz SCT. Pričakujejo,
da bo sodišče v najkrajšem možnem času izdalo sklep o začetku postopka pri-
silne poravnave, (gr)

Rezultati izbire med prijavami na razpis za razvojne centre slovenskega gospo-
darstva (sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj) bodo znani 1. febru-
arja, ko bodo o njih obvestili prijavitelje, so včeraj sporočili z ministrstva za
gospodarstvo. To je 30. julija lani objavilo Javni razpis za pridobitev sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) Razvojni centri slovenskega go-
spodarstva, razpis je bil zaključen 15. novembra 2010.

V javnem razpisu je bilo navedeno, da bodo prijavitelji o rezultatih razpisa
obveščeni v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Toda 31 prijav na javni razpis je
bilo predmet dopolnitev zaradi formalnih pogojev. V procesu ocenjevanja vlog
so bili prijavitelji pozvani tudi k dodatnim obrazložitvam zaradi morebitnih ne-
jasnosti. Strokovna komisija je zadnja pojasnila prijaviteljev pridobila včeraj, so
sporočili z gospodarskega ministrstva. Zaradi teh razlogov se podaljšuje instruk-
cijski rok za izdajo obvestil prejemnikom sredstev, tako da bodo posamezni skle-
pi o izbiri predvidoma izdani do 1. februarja letos. (gr)

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj začelo stečajni postopek nad Geodetskim
zavodom Slovenije, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Andreja Razdriha.
Upniki morajo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijaviti v treh
mesecih, zadnji rok za prijavo je 18. april. (sta)

t f |!(lln*iuf>rtjlHtW(n I WL rWV-UpÜ-'to
mr,>ÚBtrtll JTHX.1. t fflirrrw pUflifM ro
l kiu^iJ^^Iro,

Finančni ministri, ki so
se zbrali na rednem
mesečnem zasedanju
evroskupine in Ecofina
v Bruslju, razpravljajo
o predlogu za povečanje
sklada za pomoč
problematičnim
članicam z evrom

Predlog evropske komisije in Evropske
centralne banke (ECB) za povečanje
zneska za pomoč prezadolženim člani-
cam z evrom na podlagi začasnega me-
hanizma (EFSF), na podlagi katerega je
pomoč dobila Irska, je ena glavnih tem
tokratnega zasedanja evroskupine in
sveta EU za ekonomske in finančne za-
deve (Ecofin) v Bruslju. Sprejetje odlo-
čitve še ni predvideno, razprava pa
poteka zlasti v znamenju nasprotova-
nja Nemčije temu povečanju. Nemški
finančni minister Wolfgang Schäub-
le je v Berlinu včeraj povedal, da takš-
ne izjave razmer ne olajšujejo, ampak
jih zapletajo. Ob prihodu na zasedanje
evroskupine pa je zvečer dejal, da se
z odločitvami ne mudi, zato jih na to-
kratnem zasedanju ne pričakuje.

Nekdanji švicarski bankir Rudolf
Elmer je včeraj WikiLeaksu predal po-
datke o tajnih bančnih računih približ-
no 2000 pomembnih posameznikov, ki
naj bi se preko teh računov skušali izo-
gibati plačilu davkov. Podatkov sicer še
ni na spletnih straneh WikiLeaksa, so
pa že dodobra razburili predvsem švi-
carske oblasti, ki že iščejo Elmerja zara-
di kršenja strogih švicarskih pravil o
varovanju bančnih podatkov. V sredo
naj bi ga čakalo zaslišanje v Zurichu, na-
vaja ameriška tiskovna agencija AP.

Elmer je bil uslužbenec banke Ju-
lius Baer, ene največjih švicarskih za-
sebnih bank, od koder so ga odpustili
leta 2002. Osem let je deloval na Kaj-
manskih otokih, znani davčni oazi v
Karibih, zdaj pa želi, da bi svet izvedel

Napetosti na finančnih trgih so se
umirile, zato odločitve niso potreb-
ne. Schäuble tudi meni, da "je preveč
izjav, ki ogrožajo te mirne, stabilne
razmere", zato sam ne bo prilival olja
na ogenj, česar tudi do zdaj ni počel.
Nemški finančni minister tako ni želel
špekulirati o predlogu, da bi oblikova-
li zavezništvo med finančno stabilni-
mi članicami evroobmočja, ki imajo
najvišjo bonitetno oceno (AAA) za
svoje vrednostne papirje, s katerimi
se zadolžujejo. To so Nemčija, Avstrija,
Francija, Luksemburg in Nizozemska.
Razpravo o oblikovanju tega zavezništ-
va zahteva Avstrija.

"Kratkoročno ni potrebe, dolgoroč-
no pa je treba uresničiti sklepe evrop-
skega sveta," je dejal Schäuble. Voditelji
članic EU so sprejeli sklepe za uvedbo
stalnega mehanizma za stabilnost
evra, ki bo začel veljati sredi leta 2013,
ko se izteče veljavnost sedanjega zača-
snega mehanizma (EFSF), na podlagi
katerega je dobila pomoč Irska. Teh-
nične podrobnosti za izvajanje stal-
nega mehanizma naj bi voditelji EU
potrdili na vrhu EU marca.

Evropska komisija pa zdaj predla-
ga, da bi voditelji na izrednem vrhu EU
4. februarja odločali o njenem predlo-
gu za povečanje zneska začasnega me-
hanizma EFSF.

Avstrijski finančni minister Josef-
Proll, ki nasprotuje povečanju zneska
EFSF, saj "ni mogoče, da nekateri kar

resnico o denarju, ki se skriva na tam-
kajšnjih računih. "Mislim, da imam kot
bankir pravico, da se postavim proti
nečemu, kar je narobe," je dejal na no-
vinarski konferenci.

Ni sicer povedal, kdo vse naj bi bil
omenjen, prav tako ni želel pojasniti,
koliko oseb se skriva med podatki, ki
jih je predal WikiLeaksu. Nakazal je le,
da je na seznamu kakih 40 politikov,
pa tudi poslovnežev in drugih iz Velike
Britanije, ZDA, Nemčije, Avstrije, Azije
"in drugod", poroča nemška tiskovna
agencija dpa. "Bil sem tam, opravljal
sem to delo, vem, kako poteka vsakod-
nevni posel. Vem, koliko stvari se do-
kumentira in koliko ne," je dejal Elmer.
"Sem proti sistemu. Vem, kako sistem
deluje. In hočem, da družba ve, kako
naprej zahtevajo vedno več denarja,
mi pa moramo plačevati", je ob priho-
du na zasedanje evroskupine dejal, da
se je treba v prihodnjih dneh in ted-
nih pogovarjati, kako izboljšati učin-
kovitost EFSF in o zavezništvu članic
z najvišjo bonitetno oceno. Rešitev za
povečanje učinkovitosti, hkrati pa za
to, da države članice, ki zagotavljajo
garancije problematičnim članicam,
ne bi bile preveč obremenjene, je več,
je dejal Proll. Modele, ki jih ima v mi-
slih, bo predstavil na zasedanju minis-
trov, ne bo jih predlagal prek medijev.
Tiskovna predstavnica evropske komi-
sije Pia Ahrenkilde Hansen pa je na
redni opoldanski konferenci za novi-
narje dejala, da evropska komisija osta-
ja pri svojem predlogu.

V okviru EFSF je za reševanje prob-
lematičnih članic EU na voljo 750
milijard evrov garancij, od tega 440 mi-
lijard evrov zagotavljajo članice evro-
območja, 250 milijard evrov prispeva
Mednarodni denarni sklad (IMF) in
60 milijard evrov evropska komisija.
V evropski komisiji in ECB pravijo, da
je od omenjenih 750 milijard evrov za
pomoč problematičnim članicam de-
jansko na voljo le 250 milijard evrov,
ker bonitetne agencije zahtevajo dodat-
ne garancije, ki pa jih je mogoče zagoto-
viti s preostankom zneska, ki je v EFSF.
Da bo EFSF dovolj močna varovalka za
zagotavljanje stabilnosti evra, je sklad
treba povečati.

ta sistem deluje, ker je škodljiv za našo
družbo," je dodal, kot poroča francoska
tiskovna agencija AFP.

Leta 2008 je nekdanji uslužbenec
največje banke v Liechtensteinu nemš-
ki tajni službi za pet milijonov evrov
prodal podatke o imetnikih tajnih ra-
čunov v tej alpski davčni oazi, ki so jih
nato nemške oblasti uporabile za iska-
nje davčnih utajevalcev.

Lani so nemške oblasti na podo-
ben način za 2,5 milijona evrov dobi-
le tudi podatke o imetnikih računov
v Švici, kar je povzročilo tudi prepir
med državama. Nemčija pa je na podla-
gi teh podatkov od imetnikov iztisnila
za 1,6 milijarde evrov neplačanih dav-
kov, je poročal nemški tednih Der Spie-
gel. (sta)

"Podjetnik je nekakšen avanturist, zato
pa mu moraš pustiti tudi dovolj svobo-
de, da je inovativen in agresiven na
trgu. Res pa je tudi, da ga mora investi-
cijski sklad umestiti v določene kalupe,
da ne gre denar v nič," pravi med dru-
gim v pogovoru Jure Mikuž, direktor
Razvojnega sklada gospodarstva

Konec novembra ste pod-pisali pogod--
bo, s katero je d-ržava postala vaš po-
membni investitor. Zakaj ste se kot
zasebni sklad- potegovali za javna
sred-stva?

"Kombiniranje zasebnega in državne-
ga denarja je dober način, kako spod-
bujaš podjetništvo in investicije. Dobro
vemo, da so investicije v zgodnji fazi ne-
kega podjetja zelo tvegane. Zasebni vla-
gatelji so temu primerno bolj zadržani
in pazljivi, kot si lahko privošči država
- ta ima ob doseganju kapitalskih dono-
sov tudi razvojne cilje. Državne investi-
cije imajo namreč tudi multiplikativni
učinek, se pravi, da vsaka državna inve-
sticija sproži vsaj še enkrat toliko zaseb-
nih investicij."

Še lani so se nekateri slovenski skla-
d-i tveganega kapitala pritoževali, d-a
d-enarja že imajo d-ovolj, d-a pa manj-
ka d-obrih poslovnih id-ej, v katere bi
lahko investirali.

"V zadnjem času se nam je dotok do-
brih projektov precej okrepil. Res pa
skladi tveganega kapitala v Sloveni-
ji delujemo drugače kot v svetovnih
centrih, kot sta Silicijeva dolina in Tel
Aviv. Tam lahko upravljavci skladov ča-
kajo v pisarni, da pridejo ideje k njim.
Pri nas pa ne zadostuje niti to, da bi mi
poiskali ideje, moramo jih tudi 'vzga-
jati' do faze, da so sploh primerne za
našo obravnavo. Preprosto ni dovolj
inovatorjev, da bi jih lahko odslovili,
češ da naj spet pridejo čez dve leti. Ne
moreš."

"Podjetnik je vedno oseba, ki je sama
po sebi divja, ki ima močan ego. Težko
jih je voditi. Tisti, ki jih je lahko vodi-
ti, so ne nazadnje zaposleni v velikih
podjetjih, v varnih službah. Podjetnik
je torej nekakšen avanturist, zato pa
mu moraš pustiti tudi dovolj svobode,
da je inovativen in agresiven na trgu.
Res pa je tudi, da ga mora investicijski
sklad umestiti v določene kalupe, da ne
gre denar v nič."

"Povsod lahko podjetnike na grobo
delimo v dve skupini. Eni imajo zelo
močno tehnološko znanje, a so zelo
šibki pri poslovnem. Na drugi strani pa
so posamezniki z veliko podjetniškega
znanja, a s šibkim tehnološkim. Ampak
če je njihova podjetniška žilica dovolj
močna, bodo brez težav pritegnili k so-
delovanju tehnologe. Dobri inovatorji
brez podjetniškega znanja pa bodo zelo
težko prodrli na trg, a žal je večina slo-
venskih inovatorjev prav take vrste."

"Sklad smo zaprli marca 2008, ko smo
zbrali skupno 9,5 milijona evrov zaseb-
nega kapitala. Med našimi vlagatelji so
Sava, Gorenje in Gospodarska zbornica
Slovenije. V prvih dveh letih smo opra-
vili tri velike investicije, letos pa smo
na razpisu Slovenskega podjetniškega
sklada prejeli v upravljanje še devet mi-
lijonov evrov. Avgusta smo potem opra-
vili še četrto veliko investicijo. Ob tem,
da imamo še nekaj zavez v obstoječih
naložbah, nam ostane še okoli 15 mili-
jonov neplasiranih sredstev."

"Ob likvidaciji sklada. Pri eni od naših
naložb upravljamo že drugi krog fi-
nanciranja s tujim financiranjem, kjer
računamo, da bomo že izkazali donos
na vložena sredstva. Seveda pa realiza-
cije še ne bo. Na dejanski denarni rezul-
tat bo treba počakati vsaj pet let."

Kako- pa se je vaše d-elo-vanje sprem-e-
ni-lo-, zd-aj ko- je d-ržava vsto-pi-la m-ed-
vaše i-nvesti-to-rje?

"Država je 85 odstotkov svoje investi-
cije pridobila iz evropskih struktur-
nih skladov, kar s sabo prinese zelo
natančno spremljanje porabe denarja.
Poročanje se bo torej z vstopom države
poostrilo. Sprememb v naložbeni strate-
giji pa ne bo, saj pravila črpanja evrop-
skih sredstev državi prepovedujejo, da
bi igrala aktivne vloge. V našem nalož-
benem odboru ima zato država samo
opazovalca in dva člana v nadzornem
svetu, nima pa glasovalne pravice pri
izbiri naložbe."

V kateri- fazi- začnete vlagati- v kakšen
pro-jekt? Gre sam-o- za go-lo- po-slo-vno-
i-d-ejo- ali- pa m-o-ra bi-ti- pro-d-ukt že na
trži-šcu?

"Faze financiranja so v tujini zelo raz-
delane. Semenski kapital (seed capi-
tal) jasno pomeni zagonsko investicijo
nekje do pol milijona dolarjev, in to za
poslovno idejo in poslovni načrt, mo-
goče obstaja že tudi kakšen prototip. V
Sloveniji to ni dovolj. Da dobiš tvegani
kapital, mora biti produkt bolj ali manj
končan. Ostrega mejnika tukaj ni - pri
razvojno intenzivnih področjih, kot je
programska oprema, produkt ni niko-
li čisto končan. Vsekakor pa mora pro-
dukt kazati jasne znake, da bo na trgu
uspel, po možnosti se mora na trgu že
prodajati."

"V prvi projekt, Novitim, smo investira-
li prav od začetka, vendar se je ustano-
vitelj podjetja v preteklosti že dokazal
s podobnimi projekti. V TAB systems,
ki med drugim proizvaja biometrične
hišne zvonce, pa smo vstopili, ko je pod-
jetje že poslovalo tako rekoč pozitivno.
Razlika pa je tudi, da smo bili na začet-
ku še pripravljeni vstopati z manjšimi
zneski, danes pa imamo strategijo, da
mora znašati celotna zaveza vsaj mili-
jon evrov. Drugače bo portfelj preveč
razpršen in bomo svoje naložbe težje
obvladovali."

Ko-li-kšna m-o-ra bi-ti- kapi-talska ud-elež-
ba po-d-jetni-ka pri- pro-jektu, pred-en
lahko- splo-h upa na to-, d-a bo-ste vanj
i-nvesti-rali- še vi-?

"Če podjetnik pride z dobrim produk-
tom in dobro izdelanim poslovnim
modelom, načeloma ni nujno, da je
vanj sploh vložil kaj lastnih sredstev.
Seveda je neki znesek že moral investi-
rati, če je sploh želel doseči to stopnjo.
Mora pa biti podjetje toliko vredno, da
z našo investicijo milijona evrov v obli-
ki kapitala in konvertibilnih posojil do-
bimo manjšinski delež. Na drugi strani
torej mora biti neka vrednost. Se pa pri
tem meri potencial ideje in produkta,
ne pa obstoječa bilanca podjetja."

"Doslej smo že videli, da kdor skoči v
vodo, tudi plava, komur nastavimo
čoln, pa se bo le vozil z njim. Zato je
zelo dobrodošlo, da ima podjetnik la-
sten vložek. Moramo pa biti tudi pre-
pričani, da se bo podjetnik boril, da
bo projekt preživel in uspel na trgu.
Nismo in nikoli ne bomo investirali
v podjetje, kjer ima ustanovitelj isto-
časno še kakšno alternativo, rezervno
službo, v katero se lahko umakne. Ho-
čemo, da podjetnik plava z nami."

"Stopnja umrljivosti mladih podjetij
je lahko tudi do šestdeset odstotkov.
Ampak tovrstne statistike so v Sloveni-
ji zelo popačene, ker je ogromno pod-
jetij ustanovljenih projektno in jih v
dveh ali treh letih zaprejo. Zelo težko je
soditi, katera firma je propadla, katero
pa so zaprli iz drugih razlogov. Podjet-
ja, ki dobijo investicijo sklada tvegane-
ga kapitala, so bistveno bolj obstojna.

Vsa naša podjetja nastopajo v tujini in
to, da smo njihov investitor, zelo glasno
poudarjajo. Zaradi tega jih jemljejo kot
bolj resne partnerje."

"Število skozi leto zelo niha, poletje je
mrtvo obdobje. Drugo polovico prete-
klega leta smo bili praktično neaktiv-
ni, razlog pa je bil, da smo vložili vlogo
za pridobitev državne investicije. Od
trenutka, ko je Slovenski podjetniški
sklad sprejel sklep, da smo izbrani, in
do podpisa pogodbe z gospodarsko mi-
nistrico Darjo Radič nismo smeli spre-
meniti niti centa v svojem portfelju.
Pol leta nismo smeli investirati. Druga-
če pa bi rekel, da nam podjetniki vsak
teden predstavijo vsaj en resen projekt,
če ne dva. Raznih idej, ki niti slučajno
ne ustrezajo našim poudarkom, pa je
bistveno več."

"Od raznih nepremičninskih projek-
tov, ki so danes zelo pogosti, do projek-
tov iz tujine. Teh predlogov prejmemo
ogromno, saj smo člani EVCA, Evrop-
skega združenja skladov tveganega ka-
pitala. Veliko podjetnikov pošlje svojo
predstavitev kar vsem članom združe-
nja brez premisleka, kdo bi lahko bil
najbolj primeren naslovnik."

Kaj bi torej svetovali pod-jetniku, ki
razmišlja o tem, d-a bi vam poslal po-
nud-bo?

"Vse je odvisno od tega, kako dodelan
je poslovni načrt. V vsaki panogi lahko
najdeš dobre poslovne ideje pa tudi
takšne, ki so zelo slabe. Ključni prob-
lem pri nas leži v tem, da so ideje sicer
zelo dobre s tehnološkega vidika, niso
pa dodelane z vidika prodora na trg in
same prodaje. V Sloveniji znamo dobro
razvijati, ne znamo pa dobro prodaja-
ti. To opazimo tudi pri kakovosti mate-
rialov, ki jih dobimo od podjetnikov. V
opisu proizvoda so natančni do zadnje
potankosti. Kako bi to prodajali, o tem
pa ne izgubijo dosti besed, razen kakš-
ne bežne omembe gverilskega marke-
tinga in strani na Facebooku."

Kakšno težo pa v ocenjevanju poslov-
nih načrtov pripisujete pod-jetniški
ekipi?

"V tako zgodnji fazi investiranja, kot je
naša, se na kaj drugega kot na ekipo ne
moreš zanašati. Sam proizvod je lahko
že jutri čisto zastarel, pri vsakem pre-
miku na trgu je treba poslovni načrt
obrniti na glavo. Zato vedno rečemo,
da investiramo predvsem v ljudi."

"Predanost projektu, znanje, nastop na
trgu. Moramo se prepričati, da so dejan-
sko sposobni narediti, kar obljubljajo.
Tudi zato še nismo investirali v člove-
ka, ki ga pred tem ne bi bili dlje časa
spoznavali. Pri nas se ne more zgoditi,
da bi nam kdo poslal poslovni načrt
in v dveh mesecih dobil naš denar. Pri
zadnjem projektu sem podjetnika spo-
znaval tri leta, preden smo investirali
v njegovo podjetje. Več let sem ga torej
spremljal in ga vedno znova spraševal,
kako daleč je napredoval. Zato sem se
prepričal, da je skozi daljše obdobje ure-
sničil vsako stvar, ki jo je napovedal. To
je bil dober signal."

Igra pri vaši od-ločitvi kakšno vlogo,
kako številna je pod-jetniška ekipa?

"Ekipa je ključna. Podjetniki samotar-
ji so lahko za investitorja zelo tvegani
- danes so, jutri bodo morda kje drug-
je, projekt pa bo zato padel v vodo.
Sploh pa ne investiramo več v podjet-
ja, ki ključnega razvoja nimajo v hiši,
ampak bi denimo najemala zunanje
tehnologe."

Kot ste sami omenili, sklad-i tve-
ganega kapitala igrajo vlogo pri
spod-bujanju inovativnosti in visoko -
tehnološkega razvoja. Kaj pa bi mora-
la Slovenija na tem pod-rocju storiti
na sistemski ravni? Doslej je največ
stavila na grad-njo tehnoloških par-
kov; mord-a preveč?
"Tehnoloških parkov gotovo ni pre-
malo, če jih je preveč, ne vem. Vseka-
kor pa so deloma slabo koordinirani.
V njih manjka dodana vrednost. Glav-
na težava leži v tem, da so spodbude
upravljavcev tehnoloških parkov pre-
več vezane na upravljanje poslopij. Če
bi bili tehnološki parki v nekih mini-
malnih deležih udeleženi pri poslova-
nju podjetij, bi bili veliko bolj izbirčni,
koga bodo sprejeli. In veliko bolj bi se
potrudili, da bi podjetja dejansko zra-
sla in bila nato prodana, saj bi bil pri
dobičku udeležen tudi tehnološki
park."

Vaši prostori so v ljubljanskem tehno-
loškem parku. Kaj imate od- tega?
"Tukaj smo kot del podpornega okolja.
Zaenkrat nismo investirali niti v eno
podjetje, ki bi imelo tukaj sedež. Dve
od naših podjetij sta se vključili šele
kasneje. Da bi sosedi s hodnika prišli k
meni in mi predstavili svoje projekte,
tega pa ni. V Sloveniji je premalo doda-
ne vrednosti, če primerjamo naše teh-
nološke parke s tistimi v tujini. Tam je
več povezav med industrijo, podpor-
nim okoljem, se pravi kapitalom, in
tehnološkim parkom. Če se sprehodi-
te po tehnološkem parku, boste našli
nekaj podjetij, za katera boste presene-
čeni, zakaj so sploh tukaj. Pa to ne velja
samo za Ljubljano. Na ravni države bi
morali predvsem sistemsko rešiti pre-
nos znanja z univerz."

"Klasično za Slovenijo, preveč se osre-
dotočajo na proces, premalo na rezul-
tat."

"To je povezano s financiranjem inku-
batorjev, ki v glavnem dobijo sredstva
za dogodke. Zato delajo predvsem do-
godke, na katere pride, kdor pride, se
pravi inkubiranci. Premalo pa se ukvar-
jajo s tem, da bi podjetja iz inkubator-
ja dejansko toliko zrasla, da bi našla
druge oblike financiranja in inkubator
zapustila. V ljubljanskem inkubatorju
(pa verjetno tudi drugje) pa vidimo kar
nekaj podjetij, ki so tam že tri ali štiri
leta. To se ne bi smelo dogajati. Pretok
bi moral biti bistveno večji."

"Enako velja tudi za tehnološke parke.
Zelo sem proti temu, da bi se dalo
sploh kupiti prostore v tehnološkem
parku. Tukaj bi moral biti obrat bistve-
no večji, se pravi da podjetja zrastejo
do neke faze, potem pa si najdejo pro-
stor drugje."

Prva naloga novega vodstva Adrie
Airways je ureditev tekočega poslova-
nja družbe, nato je treba doseči dogo-
vor s ključnimi dobavitelji, zmanjšati
stroške ter zagotoviti nove letalske li-
nije in povečati učinkovitost sedanjih
linij, pravi novi glavni izvršni direktor
Adrie Airways Klem-en Bo-štjanči-č.

Boštjančič, ki je skupaj z izvršnim
direktorjem Ro-berto-m- Vugo- včeraj
prevzel vodenje edinega slovenskega
letalskega prevoznika, je ocenil, da je
treba najprej urediti tekoče poslovanje
družbe in zagotoviti tekočo likvidnost,
saj ima Adria trenutno precej težav s po-
zitivnim denarnim tokom.

Ob tem je dodal, da zimski letni čas
ni sezona za Adrio. "Poleti je bistveno
več poletov kot pozimi in iz tega sledi,
da je problem z denarnim tokom pozi-
mi. Ta trenutek je treba to urediti, to
pomeni doseči neki dogovor z banka-
mi," je povedal Boštjančič.

V naslednjem koraku bo morala
Adria Airways po besedah Boštjanči-
ča doseči dogovor s ključnimi doba-
vitelji, nato pa se lotiti zmanjševanja
stroškov ter pridobivanja novih letal-
skih linij in povečanja učinkovitosti
sedanjih linij.

Pogovori z bankami, ki letalskemu
prevozniku še niso odobrile premostit-
venega kredita, potekajo ves čas, vča-
sih z vsemi bankami skupaj, včasih pa
s posameznimi bankami posebej. "Ti
pogovori v bistvu potekajo vsakodnev-
no, niso pa še zaključeni," je pojasnil
Boštjančič.

Kdaj bi se ti pogovori lahko končali,
Boštjančič ni mogel napovedati. "Je pa
dejstvo, da mora biti to zelo hitro," je
opozoril. Glede sanacije družbe je opti-
mističen; podrobnejših ukrepov včeraj
sicer ni želel napovedati, je pa dejal, "da
bo ključnega naslednjega pol leta".

Predsednik upravnega odbora
Adrie Maks Tajnikar je minuli teden
sicer dejal, da pomoč letalskemu prevo-
zniku blokira Nova Ljubljanska banka
(NLB), kar se mu zdi nenavadno, glede
na to, da je NLB najbolj izpostavljena s
svojimi krediti v Adrii. Druge banke so
po besedah Tajnikarja pripravljene so-
delovati pri sanaciji.

V soboto smo poročali, da naj bi
bile načrtu reševanja Adrie naklonjene
vse banke, tudi NLB, ki da je popustila
in okvirno privolila v zagotovitev krat-
koročnega premostitvenega kredita.
Adria še vedno čaka tudi na mnenje mi-
nistrstva za promet, ki preverja njeno
finančno poročilo. Mnenje ministrstva
uradno še ni znano, Boštjančič pa oce-
njuje, da je možnosti za to, da bi Adria
ostala brez licence za letenje, malo.

Kot smo pisali v sobotnem prispev-
ku, so na ministrstvu v petek načeloma
podprli načrt Adrijine sanacije, naklo-
njeni so mu tudi predstavniki največje-
ga lastnika, državna Posebna družba za
podjetniško svetovanje (PDP). Priprav-
ljenost, da z odpisom delov svojih ter-
jatev pomagajo pri reševanju Adrie, so
menda že izrazili tudi upniki. Ministr-
stvo za promet si je vzelo teden časa,
da podrobneje preuči sanacijski načrt,
enako bodo storili tudi v PDP. (gr, sta)

VP Izdajatelj

AGOG AGROGORICA

APAG ALPE. POTOV. AGEN.

APOG ALPOS

ATPG AKTIVA NALOŽBE

CETG CETIS

CICG CINKARNA CEL.

DATR DATALAB TEHNOLOGIJE

DFNR D NALOŽBE

FINR FINETOL

GHUG GRAND HOTEL UNION

GORG GORIŠKE OPEKARNE

GSBG GEA

HDOG HELIOS

IELG ELMO

IHPG INLES

INRG INTERTRADE ITA

JPIG JAVOR PIVKA

JTKG JUTEKS

KDHP KD GROUP

KDHR KD GROUP

KSFR KS NALOŽBE

MAHR MAKSIMA HOLDING

MAPG MARINA PORTOROŽ

MKIR MAKSIMA INVEST

MKOG MELAMIN

MLHR MODRA LINIJA HOLDING

MPLR MP NALOŽBE

MR0R MERCATA

MR1R M1

NALN NAMA

NF2R NFD HOLDING

POPG PLAMA - PUR

PPDG PRVA GROUP

RGP ZDRAV. ROGAŠKA

RGS ZDRAV. ROGAŠKA

SING SIVENT

SKDR KD

SLLG SLOVENIJALES

INDDY INFOND DYNAMIC
INDGL INFOND GLOBAL
MPEU ALTA EUROSTOCK
PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL.

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

ALTA GOLD
ALTA HEALTHCARE
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA INDIA
ALTA INTERNATIONAL
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PLUS

KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
Krekov Globalni

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Azija delniški
NLB Skladi - Dinamični delniški
NLB Skladi - Evropa delniški

NLB Skladi - Naravni Viri delniški
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
NLB Skladi - Obvezniški EUR
NLB Skladi - Slovenija delniški
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends

POD 12

v % v %
-0,15 1,60

-1,30 13,57
0,27

2,11
W

0,53 25,99

-0,55 8,21

14,10

1,13

3.96

1.90

4,26

-1,75 17,47

-1,36 15,55

0,12 -5,79

0,70 -15,55

0,00 2,03

-1,30 20,95

-1,21 18,77

-0,35 7,90

-0,59 14,96

2,96 25,53

8.91
W

-3,12 13,02

-0,52 12,57

-1,38 28,16

0,00 w

-1,11 16,36

0,20 20,23

-0,56 14,82

0,04 0,49

-0,49 26,17

-1,62 30,34

-0,14 9,94

0,61 10,16
0,03 W

4.97
W

-1,53 16,60

-1,53 15,54

-1,67 12,32

1,47

7,17

-1,28 22,39

1,00 10,11
W
-0,25

4,71

2,96
W

1,32 18,05

-0,05 1,73

0,12 -4,12

-0,42 4,19

-0,16 -0,28

0,06 -3,80

2,32

9,71

-0,37 15,08

0,64 -8,74

-0,03 -0,10

-0,77 18,29

0,03 6,51

-0,16 -2,57

-1,31 20,03

-1,43 16,18

0,00 1,71

-0,97 -18,59

-0,94 20,31

-1,09 13,87

0,27 -7,38

-0,51 18,93

-0,53 17,79

-0,55 13,60

-1,10 16,07

-1,04 19,85

W
8,28

1,23 20,33

-0,56 10,28

3,28

3,34

-1,42 20,18

-0,22 8,77

-0,34 20,95

-0,12 4,03

-0,21 20,72

-0,83 21,03

0,93

1,95

-1,21 15,70

0,00 21,91

5,69

5,55

0,70 11,87

-0,55 6,64

-0,45 4,21

-0,73 12,33

-0,35 5,41

2,10

-18,83

-0,56 11,50

-0,57 18,71

-1,31 11,65

0,36 -9,59

0,51 -3,87

-1,40 16,46

-1,33 12,45

-0,97 8,35

-0,25 19,93

-0,36 6,38

-0,30 22,51

-0,21 5,67

-0,45 12,28

0,05 -0,83

-0,61 17,85

-0,82 22,06

-0,38 10,03

-0,72 16,35

24,62

1,76

6,86

20,29

-0,13 -10,94

-0,85 17,98

-1,48 17,58

-5,75

5,08

-0,52 24,76

-0,03 -0,82

19,97

1,78

2,10

-0,64 13,72

-0,46 12,09

36
v %
-40,08

1,32
W

-36,29
W
-8,36

-14,71

-5,67

6,07

-21,59

9,87

-16,38

-11,46

-7,12

-63,54

-71,11

5,85

0,67
W

-17,55

-21,76

12,08
W
W

-23,29

-15,71
W
W

-41,96

2,00

-38,17

-29,92

13,45

-2,37

-0,91

-20,37
W
-0,81
W
-12,53

-23,42

-16,99

-1,54

-36,36

-14,82

-19,07
W

-26,59

13,31

-37,24
W
-4,60

-32,88
W

-20,84

-35,26
W

-24,62

10,18

5,80

-66,40

0,18
W
W

-47,41

W
W

8,19

-47,51

3,15

-4,54

-53,52

9,49

-9,09

5,87

18,29
W
W

-16,71

-0,39

-8,89

12,96

-23,04

12,33

-23,71

-9,34

-31,26

1,36

3,70

11,29

-19,97
W
5,51

-15,03

0,90
W

-25,20

-3,80

-3,83

-7,79

12,76

-68,21

-5,43

10,92

14,26

-64,21
W
-1,49

-20,86
W

-36,55

-10,07

-5,76

-29,72

-5,17

4,03

0,94
W
-7,64

-15,98
W
1,32

-19,55

-7,35
W
W

-19,09

-50,76

-7,68

-10,55

0,24

-7,49

-19,89

-29,95

-9,71

-12,17

4,57

3.90
13,96
11,33

50.22
42,04

0,34

3.25
44,08

4.02

7.29

4,33

6,22

1,27

0,86

20.47

0,57

5.73

1.30

5.21

5,65
55,83
1,04

1,00

50,89

0,55

1,88

1,00

1,18

1,10

314,47

1,80

4.96
47,86

1,21

34.41

9,75

125,15

10,92

6,57

7,12

5,75

5,85

3,99

5.26

6.03

9.91

3.77

0,50

7.43

12.48

23,58

2.22

4,80

13,83

4.15

10,13

32,81

12,95

11.31

2,48

13,19

1,42

0,87

8.78

1.59

1,62

50,37

0,70

6,02

5,65

19,33

3.77

5.01

5,24

1.16

1,45

8.44

20.39

27,74

16,10

22,61

66.40

4.60

3,53

4,68

2,35

4,06

5,33

4.74

3,06

12,16

5,15

4,35

3.97

15.23

4.02

5,02

5,40

22.42

5,14

2,85

4.78

4.39

6,18

1.57

12,04

12,13

7,85

9,33

5.92

2,78

9,44

1,51

4.40

24,68

16.32

1,18

55,83

6,40

1.27

4,26

0,77

5,26

9,24

0,84

4,11

3,55

5,01

4,24

4,82

5,26

11,30

18,78

3,94

3.58

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se včeraj v povprečju zviša-
li. Podražila se je večina delnic v indeksu SBI TOP, ki je v primer-
javi s petkom pridobil 0,78 odstotka oz. 6,56 točke in trgovanje
sklenil pri 850,96 točke. Borzni posredniki so sklenili za 4,17
milijona evrov poslov.

Rast je zabeležila večina blue chipov. Podražile so se delni-
ce Mercatorja (175.790 evrov; +3,10 odstotka, na 159,80 evra),
Nove Kreditne banke Maribor (129.700 evrov; +0,59 odstotka,
na 10,30 evra) in Krke (1,19 milijona evrov; +0,49 odstotka, na
64,10 evra).

Na petkovih ravneh sta ostala tečaja delnic Petrola (141.800
evrov; 265 evrov) in Telekoma Slovenije (241.590 evrov; 87
evrov).

Pocenile pa so se Gorenjeve delnice, s katerimi je bilo sklenje-
nih za 64.330 evrov poslov; zaključni tečaj delnic se je znižal za
0,77 odstotka, na 12,90 evra.

V prvi kotaciji so poleg že omenjenih delnic padle še delni-
ce Intereurope (ob skromnem prometu za 1,86 odstotka, na 3,70
evra) in Luke Koper (14.430 evrov; -1,23 odstotka, na 16 evrov).

V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov po-
cenile delnice Save (10.750 evrov; -6,13 odstotka, na 84 evrov),
Pivovarne Laško (10.790 evrov; -2,90 odstotka, na 13,74 evra)
in Aerodroma Ljubljane (11.140 evrov; -2,22 odstotka, na 17,60
evra).

Rast pa so zabeležile delnice Zavarovalnice Triglav (227.780
evrov; +2,79 odstotka, na 18,40 evra), medtem ko je tečaj del-
nic Pozavarovalnice Sava ostal na petkovi ravni (14.840 evrov;
osem evrov). (sta)

-36,08

-13,47

5,16
W
W
W
W
25,03

14,90

13,90

13,15

8,36

20,82

-56,76
W
W

-5,41

7,18

-40,82

3.16

-2,17

2,44

11,38

10.74

8,14

4,35

10.75

-4,00

1.17

-0,71

-12,45

-15,74

-16,29

-25,80

-29,87

-39,24

12,50

-5,25

4,28

-11,56

-5,87

-38,03

22,98

1,90

-12,07

8,95

-12,23

-3,14

-13,72

3.93

-6,91

-15,07

-3,98

13,47

11,60

3,52

0,96

4.90

2,57

-9,19

-11,16

-18,98

-20,90

24.19

9,51

21.20

22,30

5.91

20,50

-7,65

-21,95

-9,00

5,63

63,67

46,57

43,79

60,21

-8,58

-10,69

-12,15

-5,45

7,32

4,80

8,60

7.94

-64,33

-44,10

-21,10

-2,16

10,34

-17,76

20,46

14,84

-9,46

-11,64

17,03

13,24

-19,46

35,05

10,87

-5,59

0,14

9,17

24,74

-12,59

-7,79

2,0 0,0

0,5 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

Kataloška vrednost
naročenih letal je lani
presegla 63 milijard evrov,
letos naj bi zaposlili še
tri tisoč ljudi

V 40 letu obstoja je evropski proizva-
jalec letal Airbus prejel naročila za
še enkrat več letal kot v letu poprej,
namreč 574, kar je 303 več kot v letu
2009. Kot so včeraj v Toulousu sporo-
čili s sedeža družbe, so lani dobavili
rekordnih 510 letal oz. dvanajst več
kot leto prej.

S tržnim deležem v višini 52
odstotkov je tako Airbus že tretje leto
zapored pustil za seboj ameriškega
tekmeca Boeinga, je poročala nemška
tiskovna agencija DPA. Za leto 2011 v
Airbusu napovedujejo podobno uspeš-
no poslovanje in obljubljajo, da bodo
zaposlili do 3000 novih delavcev. Air-
bus, hčerinska družba evropskega le-
talskega in oborožitvenega koncema
EADS, ima zaposlenih 52.500 delav-
cev.

"Leto 2010 je bilo dobro leto, pravza-
prav boljše, kot smo pričakovali dva-
najst mesecev prej. Trg se je okrepil,
še posebno spodbudna pa je bila bolj-
ša izvedba programa," je po poročanju
francoske tiskovne agencije AFP oce-
nil predsednik in izvršni direktor Air-
busa Tom Ende-rs. Proizvodnja letal se
je lani že deveto leto zapored povzpela
na novo rekordno vrednost, medtem
ko je kataloška vrednost novih naročil
presegla 63 milijard evrov.

Številko 574 je Airbus dosegel,
potem ko je ameriški nizkocenovni
prevoznik Virgin America, ki je v delni
lasti skupine Virgin Group medijsko
izpostavljenega milijarderja Richa-rda-
Bra-nsona-, 29. decembra lani naročil
60 letal A320 v skupni vrednosti okoli
3,8 milijarde evrov. Od tega je 30 letal
tipa A320neo (New Engine Option), ki
naj bi skozi uporabo naprednih mate-
rialov in tehnologij letalskim družbam
zagotovil do 15-odstotni prihranek pri
porabi goriva, s tem pa tudi občutno
zmanjšal izpuste toplogrednih plinov.
S tem naročilom je Airbus tudi prese-
gel mejo 10.000 naročil." Ti podatki ka-
žejo, da gospodarstvo oživlja.

Letalska industrija se krepi zaradi
rasti v Aziji, nizkocenovnih prevozni-
kov in hitro rastočih trgov," je včeraj za
Reuters povedal vodja prodaje pri Air-
busu John Le-a-hy. "Edini temni oblak
na horizontu pa so cene goriva."

Za letos je Enders napovedal dobavo
520 do 530 letal, medtem ko bo naro-
čil zagotovo prejel še več.

Pred slabim tednom je sicer Airbus
objavil dogovor z indijskim nizkoce-
novnim prevoznikom IndiGo o naj-
večjem posamičnem poslu v zgodovini
letalske industrije. Indijska družba naj
bi tako naročila 180 A320 letal (od tega
150 A320 neo) v grobo ocenjeni skupni
vrednosti 15,6 milijarde dolarjev (11,7
milijarde evrov). Načrtovane dobave
ogromnega potniškega letala A380 je
Enders zaradi težav pri proizvajalcu mo-
torjev Rolls Royce ocenil na Že prihod-
nje leto naj bi se število dokončanih

Cena ameriške surove nafte se
je v včerajšnjem azijskem elek-
tronskem trgovanju nekoliko
pocenila, medtem pa se nafta
brent približuje ravni 100 dolar-
jem za 159-litrski sod. Po oceni
analitikov ceno črnega zlata,
ki raste že nekaj časa, navzgor
potiskata optimizem o okreva-
nju svetovnega gospodarstva in
povpraševanje špekulativnih tr-
govcev.

Zahodnoteksaška lahka
nafta z dobavo v februarju se je
pocenila za 36 centov na 91,18
dolarja, medtem ko so se marč-
ne terminske pogodbe za sever-
nomorsko nafto brent zvišale
za dva centa na 98,40 dolarja
za 159-litrski sod, poroča fran-
coska tiskovna agencija AFP.

Terminske pogodbe se prib-
ližujejo 100 dolarjem za sod, na
trgu pa se pojavljajo tudi špeku-
lativni trgovci, je pojasnil anali-
tik Vic-tor Shum iz svetovalne
hiše Purvin and Gertz. Ob tem
je dodal, da veliko trgovcev
"stavi" na pospešeno okrevanje
svetovnega gospodarstva, kar
ravno tako zvišuje ceno nafte.

K podražitvi črnega zlata je
v minulem obdobju prispevala
tudi ostra zima v Evropi in neka-
terih delih Severne Amerike, pa
tudi okrepljeno povpraševanje
na Kitajskem in ostalih držav v
razvoju.

Cena nafte je bila prvič na
ravni 100 dolarjev za sod v janu-
arju 2008, po oceni ene glavnih
držav proizvajalk nafte, Irana,
pa je povsem mogoče, da bi se
to znova zgodilo. Hkrati je Iran
v nedeljo izpostavil, da to ne bi
zahtevalo izrednega zasedanja
Opeca.

"Cena nafte prek 100 dolar-
jev v sedanjih razmerah ni ne-
realistična," je v nedeljo ocenil
iranski naftni minister Ma-sud
Mirka-ze-mi, ki tudi predsedu-
je Organizaciji držav izvoznic
nafte (Opec). Tudi v primeru,
če črno zlato preseže to mejo,
ni nobene potrebe po nujnem
zasedanju Opeca, je dodal.

Nekatere članice Opeca me-
nijo, da ni potrebe po izrednem
zasedanju kartela, tudi če nafta
doseže 110 ali 120 dolarjev za
sod.

Opec načrpa okoli 40 odstot-
kov svetovne nafte, Iran pa je
drugi največji izvoznik nafte v
kartelu. (sta)

Na nedeljskih 68. zlatih
glo-busih združenja tujih
no-vinarjev v Ho-llywo-o-du
je drama slo-vitega Davida
Fincherja bila nagrajena
ko-t najbo-ljša v celoti ter
za režijo-, scenarij in glasbo-

"Obrazna knjiga", če tako čisto po do-
mače poimenujemo nedvomni sve-
tovni sociološki fenomen, znamenito
internetno družabno omrežje Face-
book, v filmski obdelavi slovitega, sa-
mosvojega ameriškega režiserja Da-vid
Finc-her (7edem, Klub golih pesti, Ne-
navaden primer Benjamina Buttona
...) v biografski drami Socialno omrež-
je (The Social Network), je na nedeljski
podelitvi 68. zlatih globusov,nagrad
združenja tujih novinarjev v Hollywo-
odu (drugih najuglednejših tamkajš-
njih odličij ob oskarjih ter običajno
dokaj zanesljivih napovedovalcev le
nekaj pozneje, letos 25. januarja, raz-
glašenih oskarjevskih nominirancev
in 27. februarja oskarjevcev) osvojila
štiri globuse: za najboljšo dramo, reži-
jo, scenarij newyorškega avtorja Aa-ro-
na- Sorkina- (po knjigi Američana Bena-
Mezric-ha-) ter za glasbo prekaljenih
skladateljev Trenta- Reznorja- in Atti-
c-u-sa- Rossa-.

Zlati globus za najboljšega igralca
v kategoriji filmske drame je popolno-
ma zasluženo prejel cenjeni in tudi pri
nas priljubljeni 50-letni Anglež Colin
Firth (muzikal Mamma Mia!, Bridget
Jones ...) v zgodovinski drami Kraljev
govor (The King's Speech) o jecljajo-
čem britanskem kralju Georgeu VI.,
v kinih pri nas napovedanem od 3. fe-
bruarja dalje. Zlati globus za najbolj-
šo igralko v kategoriji filmske drame
pa je baje prav tako zasluženo prejela
očarljiva in nadvse raznovrstno nadar-
jena 29-letna Američanka izraelskega
rodu, Na-ta-lie Portma-n (Vojne zvezd,
V kot vroče maščevanje ...), v hvaljeni
srhljivi drami Črni labod (Black Swan)
cenjenega samosvojega ameriškega
režiserja Da-rrena- Aronofskyja- (pred-
tem nagrajevani Rokoborec s "povrat-
nikom" Mic-keyjem Rou-rkeom ...).

Črni labod je psihološka srhljivka
o baletki, ki dobi glavno vlogo v ba-
letu Labodje jezero kot idealna za lik
krhkega Belega laboda, vendar naj bi
postopno zgubljala razum ter postaja-
la vse bolj kot hudobna dvojčica tega
lika, se pravi, Črni labod. V kinih pri
nas je Črni labod napovedan že od 27.
januarja dalje.

Zlati globus za najboljši film v kate-
goriji muzikala ali komedije pa je osvo-
jila ameriška komična drama The Kids
Are All Right (Otroci so v redu), kije po
poročanjih o lezbični družini, natanč-
neje, o dveh otrocih, spočetih z umet-
no oploditvijo, ki pripeljeta v njuno
sružinsko življenje svojega biološke-
ga očeta. V isti kategoriji zlatih globu-
sov je prav v tem filmu kot najboljša
igralka slavila cenjena 52-letna Ameri-
čanka Annette Bening (znamenita Le-
pota po ameriško ...). Najboljši igralec
v tej kategoriji pa je postal priljubljeni
43-letni Američan Pa-u-l Gia-ma-tti (ne-
pozabna vinska Stranpota...) v kanad-
sko-italijanski drami Barney's Version
(Barneyjeva verzija), po napovedih pu-
stolovski in vznemirljivi pripovedi o
politično nekorektnem, polnem živ-
ljenju impulzivnega, razdražljivega in
neustrašno brezobzirnega naslovnega
junaka.

Zlata globusa za filmski stranski
vlogi sta prejela 50-letna Američanka
Melissa- Leo in slavni 36-letni Britanec
Christia-n Ba-le v ameriški biografski
športni drami The Fighter (Boksar) s
siceršnjim vse bolj cenjenim glavnim
igralcem Ma-rkom Wa-hlbergom. Zlati
globus za najboljši animirani film je
osvojil tretji del priljubljenega in hva-
ljenega ameriškega Sveta igrač (Toy
Story 3), za najboljši tujejezični film
pa dansko-švedska (med)družinsko-
življenjska drama In a Better World (V
boljšem svetu ali izvirno Haeven) sve-
tovno priznane 50-letne danske filmar-
ke Su-sa-nne Bier.

Kot najboljša televizijska serija je
v kategoriji drame bila nagrajena ame-
riška kriminalka Boardwalk Empire
(Imperij pregrehe) tudi v izvršni pro-
dukciji Marka Wahlberga in slovitega
filmskega ustvarjalca Ma-rtina- Sc-or-
seseja-, kjer je še kot najboljši igralec
slavil kultni 53-letni Američan Steve
Bu-sc-emi. V kategoriji muzikala ali ko-
medije pa je zmagala priljubljena ame-
riška nanizanka Glee. In ne nazadnje
je posebno nagrado Cecil B. DeMille za
dosežke v življenjski karieri prejel slo-
viti Robert De Niro.

Razbiranje "zaljubljenega Shakespea-
ra" je osvobajajoče in tesnobno
početje hkrati. Trenutek razodetja
nastopi, se zdi, ko postane jasno, da
med komičnimi ljubezenskimi
zmešnjavami in tragičnimi romei in
julijami ni nepremostljive zareze. Ista
zgodba je to, o nesinhronih rojeva-
njih in smrtih ljubezni, o naključno-
sti in usodnosti izbir, o videzih, ki
samo na videz zameglujejo bistva,
ker so ta v tej komediji-tragediji
zmešnjav ves čas vidna -samo en
dober moment razsvetlitve, demeta-
forizacije te mora doleteti in
prepoznaš genialnost uma, ki je to
postuliral, in brezizhodno ujetost
slehernika v te postulate.

Podpisana priznavam, da so me pri
Shakespearu taka "generalna
spoznanja" doletela ne glede na
uspešnost odrske uprizoritve. Videla
sem vrhunski Sen kresne noči in
videla sem verjetno najslabši možen
Sen kresne noči. Ampak tudi v
slednjem, nekoč na mrzel kresni
večer na prostem, kjer ne le likom,
ampak tudi igralcem res ni moglo
biti jasno, kdo so in kaj jih žene, je
prišla kljub umanjkanju režijske
intence ali prav zaradi tega "poanta"
o ljubezenskem tavanju - po nepravi
poti do pravega izraza.

Razliko med slabimi in dobrimi
uprizoritvami Shakespeara lahko
seveda merimo s sposobnostjo
približanja teh spoznanj, še bolj pa
morda s tem, kako nas prepričajo,
potegnejo vase, ko smo to generalno
poanto že usvojili. Janusz Kiča je Kar
hočete zrežiral pametno, subtilno,
klasično. Seveda, preplet komičnosti
in melanholije je izvrsten, to smo
pričakovali, glavne metafore so
povsem razberljive, ampak kar uspe
mariborski predstavi, je še nekaj več.

Kljub precej neuravnoteženi igralski
prezenci (komedijanti so na premieri
sicer potrebovali za vzlet kak prizor
ali dva, ampak potem so sijajno
držali tempo - ob pričakovanih dobri
igri starih mačkov je treba posebej
izpostaviti sijajno igro Matije
Stipaniča -, medtem ko tega ne bi
mogli trditi za vse druge, zlasti
bratovsko-sestrski, zakamufliran
moško-ženski element ne vzleti in ne
zdrži) smo lahko jasno razbrali vsak
stavek, vsak poudarek in doumeli
genialnost mikro nivoja, ki gradi
makro stvaritev. Razlog za to, da
neizenačenost živih sil ni mogla
uničiti dobrega učinka celote, je
seveda v odlični zasnovi in izvedbi
vseh drugih segmentov. Režija je
natančna in duhovita, dramaturgija
tekoča, scena in kostumi kot uliti.
Mizanscenske rešitve so zdijo redko
tako edino prave. Vrtljiva vrata, ta
pogosto uporabljen, že skoraj malo
izrabljen scenski usmerjevalec
prometa, so redko tako na mestu. Z
njimi protagonisti ne le vstopajo in
izstopajo hkrati, ampak jih dobesed-
no prinesejo in hkrati odnesejo v
dogajanje in iz njega, vrtijo jih in
zmešajo, da več ne vejo, kje so in kaj
jih nosi. In luknje, iz katerih lezejo in
vanje poniknejo, kanalizacijski jaški
tako rekoč, so uporabljene enako
preudarno, duhovito in dosledno.
Druge možnosti ni: ali te prinese in
odnese vrtinec ali te naplakne in
potegne vase dno. Tudi spuščajoči in
dvigajoči se proscenij, ki na koncu
pogoltne vse, je samo razširjena,
vseobsegajoča varianta te možnosti.
In muzika, živa in posneta, ta hrana
ljubezni, kot jo definira prva replika,
ima redko tako močno "domovinsko
pravico" in tako močno funkcijo.

Na koncu se zdi vse tako preprosto,
kot da je Kica res samo natančno
prebral tekst in ga natančno postavil
na oder. Shakespeare nam govori, da
v igri ljubezenski zmešnjav ni
enačajev med hoteti in dobiti, ampak
Kar hočete, kakršnega smo dobili, je,
kljub omenjeni neizneačenosti,
Shakespeare, kakršnega bi še hoteli.

Novomeška založba Goga je v književ-
ni zbirki Goda izdala roman Agent iz
Žužemberka. Napisal ga je pisatelj in
Večerov novinar Zdenko Kodrič. To
je Kodričev šesti roman, v njem pa na
tragikomičen način pripoveduje o su-
rovem dvoličnežu, izdajalcu in preva-
rantu, ki je v življenju zapravil vse, kar
mu je bog dal.

Spremno besedo za roman je na-
pisal literarni kritii Urba-n Vovk, ki
pravi, da Kodričev najnovejši roman
stavi na groteskne prijeme in nam
zato svet politike in začinjanja pred-
volilnih golažev kaže v karseda nepo-
sredni luči in s pomočjo karikature
popačenih stranskih učinkov. Roma-
neskni junak je Agent iz Žužemberka
alias Igor Polanski, ki je sin lokalnega
političnega matadorja Martina Polan-
skega, s svojo vehemenco pred seboj
podira ne le ljudi, ampak tudi resnico.
Vovk pravi, da gre za absurdesko, ki pri-
kazuje pošasti demokracije v Straškem
mestu, v kraju, ki je nekje med Novim
mestom in Žužemberkom.

Zdenko Kodrič je doslej objavil ro-
mane Blaženi Franc Rihtarič, Potsdam-
ska baterija, Trampolin, Odvzemanje
samote in Barva dežja ali Pritlikavec
v kavarni Pilvax. Še ta mesec pa naj bi
izšel sedmi Kodričev roman Opoldne
zaplešejo škornji.

Roman pripoveduje o Pohorskem
bataljonu, ki je prva tovrstna umet-
niška imaginacija o padcu bataljona.
Roman bo izdala ljubljanska Študent-
ska založba, zbirka Beletrina. Spremno

Pred nedavnim je o Kodriču doku-
mentarec posnel režiser Boris Ju-rja-še-
vič, premiera pisateljevega portreta
bo predvidoma aprila na RTV Sloveni-
ja. (kr)

Letošnji srbski kandidat za nominaci-
jo za tujejezičnega oskarja, film Besa
režiserja Srdana Karanoviča, je dobil
pohvalno kritiko v reviji Hollywo-
od Reporter. Slovensko igralko Ivo
Krajnc revija primerja z mlado Nicole
Kidman, poroča srbska tiskovna agen-
cija Tanjug. Ali ima med 65 državami,
ki so oddale vloge, film Besa možnosti
za tujejezičnega oskarja, bo znano 25.
januarja, ko bo Ameriška filmska aka-
demija razglasila pet nominirancev.

Besa je zasnovan kot pretanjena,
intimna ljubezenska zgodba, ki se do-
gaja v nekdanji večetnični Kraljevini
Srbiji, je povedal režiser Karanovič.

Filipa, ravnatelja osnovne šole, na
začetku prve svetovne vojne vpokli-
čejo k vojakom. Ker ga skrbi za mlado
in lepo ženo Leo, Slovenko, ki jo je spo-

znal med študijem v tujini, jo zaupa
Azemu, šolskemu hišniku, ki da Filipu
"beso", za Albance zaobljubo za ceno
življenja, da bo pazil nanjo. Odnos med
albanskim hišnikom in lepo Slovenko
Leo pa sčasoma preraste v nepričakova-
no in prepovedano ljubezen, (sta)

S tehniškimi dnevi se
Srednja gradbena šola in
gimnazija Maribor trudi
osnovnošolcem približati
naravoslovje na zabaven,
a poučen način

Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji
Maribor so se domislili prav posebnih
dni, na katerih skušajo osnovnošolcem
na zabaven, a vseeno poučen način
približati naravoslovje, s tem pa jih
morda navdušiti tudi za nadaljevanje
izobraževanja pri njih. Tehniški dnevi
sicer niso nobena novost, vključeni so
v učne načrte osnovnih šol, vendar pa
je omenjena srednja šola in gimnazija
ena redkih, ki se je odločila, da učence
povabi kar v svoje prostore in jim ponu-
di mentorstvo svojih učiteljev. "Namen
tehniških dni je, da se predstavimo
osnovnošolcem višjih razredov; da ne
spoznajo samo naših izobraževalnih
programov, temveč tudi naše delo z di-
jaki v dejavnostih, ki so sicer povezane
s stroko, nudijo pa tudi širša znanja,"
Vlasta Ojsteršek, vodja za organizacijo
tehniških dni, opisuje njihov namen.
Njena sodelavka in koordinatorica de-
lavnic Sandra Skribe pa jo dopolni, da
ti dnevi pomenijo tudi nekakšno pro-
mocijo šole. "Osnovnošolci dobijo vtis,
da šola ni samo pouk, ampak tudi del
življenja učencev."

Že v oktobru lani sta potekala dva
takšna dneva, ki se ju je udeležilo
preko tristo otrok. Zaradi tako dobrega
odziva so pretekli teden učilnice sred-
nje šole še enkrat spremenili v delav-
nice za osnovnošolce. Za okoli dvesto
učencev Osnovne šole Prežihovega Vo-
ranca Maribor, Osnovne šole Trojica in
Osnovne šole Duplek so pripravili pe-
ster izbor delavnic, v okviru katerih so
najprej usvojili nekoliko teoretičnega
znanja, nato pa je sledilo tudi samostoj-
no ustvarjanje pod vodstvom mentor-
jev. Tako so lahko v štirih šolskih urah

Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu
zaključuje 18.014 učencev (lani 18.420),
ki bodo lahko kandidirali za skupno
25.084 (lani 25.761) vpisnih mest na
srednjih šolah. Od tega je v programih
nižjega poklicnega izobraževanja raz-
pisanih 688 mest (lani prav tako 688),
v programih srednjega poklicnega izo-
braževanja 6971 (lani 7100) mest, v
programih srednjega strokovnega ozi-
roma tehniškega izobraževanja 9358
(lani 9404) mest, v programih sploš-
nih gimnazij 6285 (lani 6657) mest, od
tega v zasebnih šolah 483 (lani 511) in
v programih strokovnih gimnazij 1782
(lani 1912) mest. Skupaj je v programih
splošnih in strokovnih gimnazij razpi-
sanih 8067 mest (lani 8569).

Medtem ko je delež mest v nižjem
poklicnem izobraževanju ostal na lan-
ski ravni, se je za programe srednjega
poklicnega izobraževanja in srednje-
ga tehniškega oziroma strokovnega
izobraževanja nekoliko povečal. Za
kar 502 mesti pa se je zmanjšal v gim-
nazijskih programih. Razlog tiči v spre-
menjenih normativih za oblikovanje
oddelkov. Najmanjše potrebno število
za oblikovanje oddelka programa gim-
nazija je 28 mest in ne več 30. A najbrž
to ne bo povzročalo večjega problema,
kajti vpisanih v gimnazije je v zadnjih
letih čedalje manj.

Novih programov ni, je pa pet že
utečenih programov na novo razmeš-
čenih na petih srednjih šolah.

oblikovali makete iz papirja po mode-
lu, oblikovali v tehniki 3D v programu
AutoCAD, narisali hišo s pomočjo ra-
čunalnika, naredili indijanske lovilce
sanj, se poučili o notranji opremi pro-
storov po feng šuju, imeli predavanje o
zdravem telesu v zdravem okolju, izde-
lali mozaike iz keramike in opravili ge-
odetske in astronomske meritve.

"Teme delavnic so povezane z de-
javnostmi, s katerimi se ukvarjamo na
šoli. Večina je povezana z našimi tra-
dicionalnimi programi, z delavnico
bivalnih prostorov po feng šuju, kjer
smo učence seznanili z razporeditvi-
jo pohištva v prostoru, da se v njem
človek čim bolje počuti, in s spoznava-
njem zdravega okolja z zdravim nači-

Osemnajst tisoč devetošolcev se bo
letos prijavljalo po enakem postopku,
kot so se njihovi predhodniki v zad-
njih letih. Prijave bodo srednje šole
sprejemale do 23. marca. Po končanem
prijavnem roku bo ministrstvo za šol-
stvo in šport najkasneje do 4. aprila na
spletnih straneh objavilo stanje prijav
za vpis po posameznih programih ozi-
roma šolah. Če bo po koncu roka za pri-
jave število prijavljenih kandidatov v
posamezni program premajhno, bo
šola takoj obvestila kandidate, da pro-
grama v šolskem letu 2011/12 ne bo
izvajala. Učenci, ki se bodo prijavili za
vpis v roku in bodo glede na informaci-
je o številu prijav na posamezni šoli ali
zaradi česa drugega želeli svojo odloči-
tev spremeniti, lahko do 15. aprila pre-
nesejo na drugo srednjo šolo oziroma
v drug program ne glede na število pri-
javljenih na novoizbrani šoli. Po tem
roku šole praviloma ne bodo več spre-
jemale prenesenih prijav, dokler posto-
pek za izbiro kandidatov na šolah, kjer
bo vpis omejen, ne bo končan, to je do
24. junija.

Če bo na šoli število prijavljenih
učencev za posamezni program tudi
po 15. aprilu bistveno večje od predvi-
denega števila vpisnih mest, bo šola s
soglasjem ministra, pristojnega za šol-
stvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa ozi-
roma spremembi obsega vpisa. O tem
nom življenja, kjer so se med drugim
učili tehnike sproščanja, pa sta bili
uvedeni z namenom predstavitve pro-
grama okoljevarstveni tehnik, kije ne-
kakšna novost v Sloveniji.

Namen tehniških dni bi tako lahko
iskali tudi v usmerjanju učencev v
iskane poklice. "Prepričati želimo
osnovnošolce, naj gredo v takšne po-
klice, ki so perspektivni za Slovenijo,
za katere je veliko povpraševanje. Če-
prav je trenutno v gradbeništvu kriza,
se bo sčasoma izkazalo, da so ti pokli-
ci še kako potrebni za gospodarstvo,"
meni Ojsterškova. Pri tem se ponovno
odpre že tolikokrat omenjena tema o

Deleži razpisanih mest za vpis v srednje-
šolske programe za šolsko leto 2011/2012

Vsi, ki bodo izbranim šolam do 20.
junija posredovali dokazila o izpol-
njevanju vseh vpisnih pogojev in jih
bodo tudi izpolnjevali, bodo izbrani
v prvem krogu izbirnega postopka. S
tem bodo tudi dejansko vpisani v že-
leni program. Drugi pa bodo seznanje-
ni s prostimi vpisnimi mesti, na katera
bodo lahko kandidirali za drugi krog
izbirnega postopka. Ti učenci se bodo
odločali o ponujenih prostih mestih
(10 odstotkov vpisnih mest na šolah
z omejitvijo vpisa in vsa ostala raz-
položljiva mesta na šolah brez omejit-

Ob sedemdesetletnici zaslužnega pro-
fesorja mariborske univerze dr. Boruta
Belca je bilo tudi v Večeru podrobneje
ocenjeno njegovo obsežno, tudi v med-
narodni strokovni javnosti odmevno
znanstveno delo, vzorno pedagoško
in drugo strokovno delo, kar ga uvršča
med vodilne slovenske geografe. Od za-
četka šestdesetih let je bil profesor geo-
grafije na Višji pedagoški šoli, kasneje
pedagoški akademiji in fakulteti, kjer
je bil dve obdobji njen dekan, prode-
kan, deset let pa še predstojnik razisko-
valnega inštituta. Nadpovprečen je bil
njegov prispevek k razvoju pedagoške
fakultete in še zlasti študija geografije
na njej. Ta je bil prav po jubilantovi za-
slugi ves čas eden najtrdnejših členov
šole, pri znanstvenem in pedagoškem
delu oprt na osrednje geografske insti-
tucije v Ljubljani in vpleten v medna-
rodne geografske tokove.

Profesor Belec je v svojem plodnem
znanstvenoraziskovalnem in pedagoš-
kem delu segel na različna področja
geografije. Njegova že kar pregovorna
delavnost in strokovna zagnanost sta
ga od prvotnega zanimanja za fizično-
geografsko problematiko pripeljali na
široko področje socialno- in agrarno-
geografskih vprašanj; od problemati-
ke preoblikovanja agrarne pokrajine,
in nerazvitosti severovzhodne Slove-
nije.

Prvi se je v slovenski geografiji lotil
proučevanja prostorskih in ekonom-
skih posledic komasacij in melioracij v
Slovenskih goricah, na Murskem polju
in drugod, kakor tudi zemljiške raz-
drobljenosti, enem najtežjih agrarnih
in socialnih problemov podeželja. Med
prvimi se je jubilant lotil proučevanja
razvojno zaostalih obmejnih obmo-
čij. Sodelovanje v različnih komisijah
Mednarodne geografske zveze je veči-
noma namenil razvijanju raziskovalne
metodologije. O raziskovalnih rezulta-
tih je poročal na številnih mednarod-
nih znanstvenih sestankih doma in v
tujini.

Po Belčevi zaslugi je "mariborska"
geografija v šestdesetih zaslovela daleč
čez slovenske in državne meje. Mari-
bor s severovzhodno Slovenijo je po-
stal živahno geografsko središče, kjer
so se srečevali strokovnjaki iz tujine.
Disertacije o socioekonomski prob-
lematiki posameznih pokrajin so še
danes temelj za razumevanje sodob-
nih razvojnih procesov na slovenskem
podeželju.

Svoje bogato znanje in ljubezen
do tega dela slovenskega podeželja je
izkazal v knjigi Ljutomersko-Ormoške
gorice, ki je skupaj z vrsto drugih regi-
onalno razvojnih raziskav, ki jih tudi
današnja "kompjuterizacija" ne more
nadomestiti, zaznavno zastopana v
svetovni geografski literaturi. Brez
profesorja Belca v slovenski geografiji
preprosto ni šlo in brez njega severovz-
hodna Slovenija tudi ne bi bila ena naj-
bolje proučenih slovenskih regij.

Dolgoletno vzorno pedagoško delo
na višje- in visokošolskem študiju ter
sodelovanje na podiplomskem štu-
diju na filozofski fakulteti v Ljublja-
ni je dosledno gradil tudi na lastnih
raziskovalnih dosežkih. Med vsemi
univerzitetnimi učitelji geografije
v Sloveniji je napisal največ učbeni-
kov. Njegov skoraj štiri desetletja star
učbenik Fizična geografija I. in II. pa
študentje slovenskih univerz uporab-
ljajo še danes.

Sestavine: 2,5 kilograma svinj-
ske glave, približno liter svinj-
ske krvi, polovica svinjskih
pljuč, svinjsko srce ali pol kilo-
grama obrezkov od vratu, en
kilogram riža, nekaj ocvirkov,
sol, zarumenjena čebula, nekaj
strokov česna, poper, majaron,
cimet ali pimet, klinčki, mast-
na juha, v kateri se je kuhala
glava, potrebna čreva, špile in
krop za barjenje. To so sestavi-
ne za krvavice, curke, koline,
mesene ali mulce kakor različ-
no po Sloveniji poimenujejo
jed iz svinjskega mesa, ki jo je
leta 1967 v svojo kuharsko knji-
go zapisal priznani pisec in ku-
harski mojster Ivan Ivačič. In
prav januarja je primeren čas,
ko se pripravlja ta za Sloveni-
jo specifična, sezonska kuli-
narična specialiteta. Letošnje
visoke temperature, ki zazna-
mujejo prvi mesec leta, sicer
niso najbolj naklonjene doma-
čemu prazniku, kar klanje pra-
šiča nedvomno je, pa vendar
se po številnih slovenskih do-
movih v teh dneh pripravljajo
specialitete iz svinjskega mesa,
med katere spadajo tudi krva-
vice, ki pa jih iz kraja v kraj, iz
pokrajine v pokrajino druga-
če imenujejo. Pa tudi drugače
pripravljajo. Črne, bele ali sive,
odvisno od sestavin, ki jih nat-
lačijo v svinjsko, ponekod pa
tudi, kar je posebnost, v gove-
je črevo.

Z željo, da bi tradicionalno slo-
venski jed, ki je priljubljena
predvsem na vzhodu naše dr-
žave, obdržali za poznejše ro-
dove, so lansko leto na Kogu v
ormoški občini pripravili prvo
čurkarijado. Uspelo jim je pri-
vabiti številne tamkajšnje kme-
tije, da so pripravile različne
krvavice ali curke, kot rečejo
kašnati klobasi v tistem prede-
lu Prlekije. Zato so minulo so-
boto drugo leto zapored zbrali
več kot 20 različnih čurk. "Čur-
karijada ni le tekmovanje. Je
kulinarični, dostikrat tudi dru-
žinski praznik. Zlasti ko gospo-
dinja curke peče, ker nikoli ne
ve, kakšno presenečenje se bo
zgodilo, ko bo odprla pečico,"
je v imenu organizatorjev po-
vedal Slavko Pe-r-c in dodal, da
dve kmetiji, kljub temu da sta
napovedali udeležbo, svojih
čurk na čurkarijado nista prine-
sli, ker so na veliko razočaranje
gospodinj ob pečenju popokale.
Kljub temu da čurkarijada nima
tekmovalnega značaja, je poseb-
na komisija pregledala in posku-
sila razstavljene curke. Dvajset
točk, kar je bilo največ, sta pre-
jeli črna curka Olge- in Fr-anca
Ozme-ca iz Cvetkovcev ter bela
curka družin Lu-ci-Ke-le-mina s
Koga. Posebna komisija je oce-
njevala zunanjost, barvo, tekstu-
ro, vonj in okus čurk. "Izdelki
so od lanskega leta napredova-
li. Komisija je najbolj pozorna
na harmonijo okusov. Zelo na-
pačno je, če v izdelku neka za-
čimba preveč izstopa. Ampak
letos teh izstopanj začimb ni
bilo toliko kot lani, je pa res,
da imamo ljudje različne želje
in okuse. Nekdo bi bolj pekoče,
vendar je za komisijo najbolj
pomembno, da so ti dodatki v
harmoniji," je po tem, ko je po-
izkusil vse curke, povedal član
komisije Pe-te-r- Pribožič iz Kme-
tijskega zavoda Ptuj.

Za pripravo curke je osnova
ajdova kaša, ponekod pa to kuli-
narično posebnost pripravljajo
z rižem, proseno kašo ter tudi z
žemljami ali rozinami in jabol-
ki, kar je značilno za Primor-
sko. "Lansko leto smo krvavice
prvič prinesli na ocenjevanje
na Kog, saj smo želeli izvedeti
še mnenje strokovne komisije.
Ljudje, ki pri nas kupujejo krva-
vice, so z okusom zadovoljni,
sedaj pa smo dobili še prizna-
nje komisije, da zares delamo
dobre krvavice," je dejala Olga
Ozmec, ki je skupaj z možem
pred leti registrirala dodatno
dejavnost na kmetiji in sedaj
izdeluje razne izdelke iz svinj-
skega mesa. Vendar od Ozme-
čeve, tako kot tudi od drugih
izdelovalcev čurk, nismo izve-
deli, kako se lotijo priprave
vsebnosti, s katero nato napol-
nijo črevo. "Okusne morajo biti

Olga Ozmec: "Tudi meni se
včasih zgodi, da počijo. Veliko je
odvisno od tega, kako je kuhana
kaša in pri kakšni temperaturi
pečeš krvavice."

in ne smejo popokati," nam je
odgovorila večina sodelujočih
s svojimi čurkami na razstavi,
Ozmečeva pa nam je vsaj zaupa-
la, kako peče curke, kar je prav
tako zahtevno opravilo. "Ko so
krvavice narejene, jih je treba
obariti. Pri tem opravilu moraš
biti pozoren. Nato se da krvavi-
ce peči v štedilnik. Tudi meni se
včasih zgodi, da počijo. Veliko
je odvisno od tega, kako je kuha-
na kaša in pri kakšni temperatu-
ri pečeš krvavice. Prav tako ne
smejo biti velike temperaturne
spremembe, saj ne smeš z nizke
temperature v pečici na hitro
narediti visoke. Sama pečem v
ventilacijski pečici pri okoli 170
stopinjah Celzija."

Izdelovalci čurk na Kogu so
tako ostali skrivnostni pri pri-
pravi te kulinarične speciali-
tete, zato smo znova morali
pogledati v Ivačičevo kuharsko
knjigo. Izdelava: Očiščeno svinj-
sko glavo skuhamo do meh-
kega. Posebej kuhamo pljuča
in srce. Ko je glava kuhana, jo
oberemo od kosti in meso drob-
no zmeljemo. Ravno tako zme-
ljemo pljuča in srce. Posebej
kuhamo v vodi riž, vendar ne
premehko. V večjo skledo nala-
gamo kuhan riž, zmleto glavo,
pljuča in srce, dodamo zarume-
neno čebulo, nekaj ocvirkov,
strt česen, poper, majaron in
ostale dišave, zelo malo cimeta
ali pimeta, lahko pa tudi nekaj
klinčkov. Dobro premešamo,
dosolimo in poskusimo. Nato
prilijemo tekočo in precejeno
kri. Takoj pri zakolu moramo
kri nekoliko soliti in mešati, do-
kler se ne ohladi. Do uporabe
jo hranimo na hladnem. Masi
po potrebi prilijemo mastne
juhe, v kateri se je kuhala svinj-
ska glava, in nekaj žlic te mase
na ponvi ali v kozici na hitro
spečemo. Tako smo naredili

Prav je, da si ne pustite me-
tati polen pod noge. Vašo
dobroto so mnogi že preveč
izrabljali, a ostanite prijazni.
BIK

Ni lepo, da grdo govorite o
človeku, ki ste ga nekoč lju-
bili. Če ste ga izbrali, ste že
vedeli, zakaj, torej mu ne
škodite.

Vaše nezadovoljstvo je očit-
no, vendar ne bodite pesi-
mistični. Niste edini, ki se
mora prilagajati, in čas je
vaš zaveznik.
RAK

Pravico do svojih malih
skrivnosti ima vsakdo, torej
se ne trapite s slabo vestjo.
Pri delu boste uspešni.

Bliža se čas, ko boste končno
našli svoj mir in zaživeli, kot
si že dolgo želite. Zdaj poslu-
šajte pamet, srce ste že.
DEVICA

Premalo pazite nase in pre-
več se zanašate na to, da bo
narava uredila, kar je treba.
Ne stojte križemrok!

Prevečkrat vidite črno in se
mučite s predsodki, ki nima-
jo prave osnove. Prenehajte s
temi neumnostmi.
ŠKORPIJON

Niste več tako skromni, kot
ste bili, in zato počasi in za-
nesljivo izgubljate prijatelje.
Opazuje vas veliko ostrih
oči!

Ponudila se bo lepa prilož-
nost, da si spočijete in si
pomirite živce, vendar jo mo-
rate res izkoristiti.
KOzOROG

Občasne drobtinice nežnosti
so za partnerja premalo, saj
je značaj, ki potrebuje veliko
razumevanja in uvidevnosti.
VODNAR

Čaka vas marsikaj novega,
če ste pametni, pa boste spre-
menili tudi nekaj doseda-
njih navad. Začnite takoj.
RIBI

Z ljubosumjem boste uničili
nekaj lepega in nekomu ško-
dovali. Nikar ne mislite, da
se vam ne more maščevati.

Že tretji mesec obiskuje dvesto učen-
cev druge in tretje triade Osnovne
šole Borisa Kidriča pouk na OŠ Leona
Štuklja, večina od teh se vozi iz mestne
četrti Tabor v Novo vas. Med vozači so
pristali, ker je takšna ureditev pouka
najugodnejša rešitev v času, ko se pre-
navlja sosednja šolska stavba OŠ Fran-
ceta Prešerna. Selitev pouka na dokaj
oddaljeno šolo je v začetku šolske-
ga leta sprožila nekaj ogorčenja med
starši, tudi vprašanj, zakaj se drugam
selijo otroci iz OŠ Borisa Kidriča, če
obnavljajo predvsem OŠ Franceta Pre-
šerna. Odločitev je povzročilo dejstvo,
da ima slednja večje število osnovno-
šolcev in bolj zapolnjene oddelke ter
otroke, ki se že vozijo iz Razvanja, ti
bi potemtakem morali prestopiti še na
en avtobus.

"Otroci so se tukaj ujeli," je povedal
ravnatelj OŠ Borisa Kidriča Anton Špes
in pojasnil, da zaradi selitve otrok na
matični šoli dela potekajo hitreje. Na
OŠ Leona Štuklja, ki jo je pomagal usta-
noviti pred 28 leti, so doživeli sprejem,
kot ga ne bi nikjer: "Pomagamo si pro-
storsko, kadrovsko in drugače, pouk
poteka brez težav, zaradi organizacije
urnika nam je ministrstvo za šolstvo
in šport na šoli, ki nas gosti, priznalo
tudi polovico delovnega mesta pomoč-
nika ravnatelja."

Na oddelku za šolstvo Mestne občine
Maribor (MOM) so obljubili ureditev
prevoza otrok izpred matične šole na
drugo lokacijo v Novi vasi in nazaj, pa
se je zaradi neenotnega pričetka pouka
obrnilo nekoliko drugače. Tisti, ki zač-
nejo pouk bolj zgodaj, gredo na redni
avtobus, posebej organiziran pa pobe-
re tiste, ki imajo pouk po 8. uri. Dobili
so vozovnice za mestni avtobus, vozi-
jo se lahko z "osemnajstko", ki stoji na
nasprotni strani šole v Ulici Pohorske-
ga odreda, in s "šestko", ki ustavi na
Radvanjski cesti in terja še nekajminut-
ni sprehod do šole. "Otroci so spremem-
be bolje sprejeli, kot smo pričakovali
starši," je razložila predsednica sveta
staršev na šoli Alenka Kram-berger in
povedala, da je manjša skupina staršev
imela pomisleke glede organizirano-
sti, motilo jih je tudi, da morajo otro-
ci včasih kakšno šolsko uro počakati,
ker pouk ni kontinuiran. "Moj sin ima
dvakrat tedensko pouk ob 7.15 in ni
mi všeč, da mora vstajati že ob 6. uri.
Posebno pozimi to pomeni, da gredo
otroci od doma, ko je še tema, če imajo
ob tem še kakšno popoldansko dejav-
nost, pridejo po temi tudi domov," še
doda Krambergerjeva, mama dveh šo-
loobveznih otrok.

Nekateri starši so zaradi usklajeva-
nja pouka z izvenšolskimi aktivnost-
mi otroke prepisali na drugo šolo.

Predstavnica staršev je še povedala,
da so otroci po nekoliko stresnem za-
četku šolskega leta na drugi šoli za-
dovoljni ter da starše veseli, da imajo
tudi hrano tam boljšo in po nekoliko
ugodnejši ceni.

Po besedah ravnateljice OŠ Franceta
Prešerna Marte Otič potekajo gradbe-
na dela po načrtu, končane so že no-
tranje inštalacije v zahodnem traktu,
notranje izolacijske obloge, obnovlje-
na je centralna napeljava, na delu so
slikopleskarji. "Pred prvomajskimi po-
čitnicami predvidevamo, da bodo dela
na šoli končana in vsi učenci - naši in
prva triada šole Borisa Kidriča - se
bodo preselili v zahodni trakt, takrat
se bo pričela obnova vzhodne stavbe,"
je povedala Otičeva. Julija lani pričeta
predelava kleti v skupno jedilnico in
centralno kuhinjo je skorajda konča-
na, treba je še položiti keramiko in ku-
hinjo opremiti. Uporabljati naj bi jo,
skupaj s celotno obnovljeno šolo, pri-
čeli v mesecu maju. V sosednji šoli,
torej v vzhodnem traktu, se bo po ena-
kem principu (notranja izolacija, prede-
lave, kompletne instalacije, prezidave
v kleti) obnova zaključila predvidoma
novembra.

Ali bo združenima taborskima šo-
lama v prihodnjem šolskem letu rav-
nateljevala Otičeva s petnajstletnimi
izkušnjami ali Špes, ravnatelj tri deset-
letja, je še neznanka, saj mora mestni
svet z odlokom potrditi združitev šol,
preden bo pričel postopek o imenova-
nju ravnatelja. Špes sicer pravi, da se
želi in namerava upokojiti.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ima
14 območnih enot (OE); med njimi je
tudi murskosoboška, ki je razdeljena
na štiri krajevne enote (Radenci, Len-
dava, Murska Sobota in Gornji Petrov-
ci) s 15 revirji, v njeni sestavi pa sta
tudi dve lovišči s posebnim namenom:
Fazan Beltinci in Kompas Peskovci.
Gozdovi v Pomurju zavzemajo 39.475
hektarjev površine, gozdnatost je
29,5-odstotna, kar je približno za polo-
vico manj od slovenskega povprečja. V
najbolj severovzhodnem delu države
lahko najdemo kar 32 drevesnih vrst,
med najbolj zastopanimi pa so rdeči
bor, bukev, hrast, gaber, črna jelša in
smreka.

"Tekoči prirastek v višini 5,2 kubič-
na metra na hektar je nekoliko nižji,
kot je slovensko povprečje, kar je po-
sledica revnejših tal in močno izkoriš-
čanih gozdov po drugi svetovni vojni.
Toda tudi v Pomurju v zadnjem obdob-
ju lesna zaloga hitro raste, kar nas v do-
ločenem pogledu celo skrbi, saj delno
izhaja tudi iz nezainteresiranosti neka-
terih lastnikov, da bi v svojih gozdovih
sekali. Veljavni gozdnogospodarski
načrti dovoljujejo pomurskim lastni-
kom letni posek v višini 155 tisoč ku-
bičnih metrov, v zadnjem obdobju pa
so letno posekali manj kot 140 tisoč ku-
bičnih metrov lesa. Posledica tega pre-
tiranega akumuliranja je, da drevesa
postajajo stara in predebela, izgublja-
jo tudi kakovost, zato so gospodarski
učinki na trgu manjši," pravi vodja OE
ZGS Murska Sobota Štefan Ko-vač, ki
še spomni, da jim zakonodaja ne omo-
goča, "da bi lastnike gozdov silili v seč-
njo, če tega sami ne želijo; možnosti
prisile so le ob ogroženosti gozdov, če
se pojavi bolezen ali škodljivci."

Tako kot kmetijska zemljišča so tudi
gozdovi v pokrajini ob Muri zelo raz-
drobljeni, saj ima nekaj nad 45 tisoč
lastnikov (skupaj s solastniki) v pov-
prečju le 0,86 hektarja gozda, poleg
tega je povprečna gozdna parcela ve-
lika le 0,25 hektarja. "Zaradi te raz-
drobljene gozdne posesti ni velikih
ekonomskih učinkov, zato se mnogi
ne lotevajo sečnje, poleg tega začenja-
jo ljudje tudi spoznavati, da je delo
v gozdu nevarno in je zanj treba biti
ustrezno usposobljen in opremljen,
v to pa je treba vložiti tudi nekaj de-
narja. Poleg tega so še nekateri drugi
razlogi, recimo da so gozdovi manj
odprti, številni lastniki pa se ne mo-
rejo dogovoriti za skupno investicijo
za izgradnjo novih gozdnih cest," opo-
zarja Kovač in tistim, ki želijo načrtno
delati z gozdom, tudi svetuje, "da pove-
čujejo svojo posest, kupujejo mejne par-
cele, medtem ko malim posestnikom
svetujem, da dajo svoje gozdove na trg
in omogočijo tistim, ki se želijo s tem
bolj resno ukvarjati, povečati gozdno
posest tako, da bodo lahko postali bolj
učinkoviti in konkurenčni na trgu."

Generalna skupščina Združenih
narodov (ZN) je leto 2011 razglasila
za mednarodno leto gozdov in vseh
192 držav članic ZN si je pri tem za
cilj postavilo zaustavitev krčenja goz-
dov, oblikovanje varovalnih območij
in mobilizacijo finančnih sredstev za
trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
"V Pomurju bi lahko rekli, da so tren-
di celo drugačni, saj se srečujemo z za-
raščanjem odročnejših predelov, kjer
se zaraščajo kmetijske površine, kijih
je težje obdelovati. V zadnjih dveh de-
setletjih se je pri nas površina gozdov
letno povečevala za približno odsto-
tek, po uvedbi kmetijskih subvencij
pa se ta trend umirja," priznava Kovač,
ki poudarja, da si - kljub temu da je v
Pomurju manj gozdov kot drugod po
državi - "večjega povečanja površine
gozdov ne želimo, ampak bi si želeli,
da bi z obstoječimi gozdovi lastniki go-
spodarili intenzivneje. Povečan delež
gozdov pa bi bil vendarle dobrodošel
tam, kjer je gozda zelo malo, omenim
naj apaško dolino in mursko ravni-
co, recimo v občini Beltinci je gozda
manj kot osem odstotkov in še ta je
skoncentriran na obmurskem prede-
lu, vsa preostala območja pa so izrazi-
to agrarna."

V okviru mednarodnega leta gozdov,
ki poteka pod geslom Gozdovi za ljudi,
bo murskosoboška OE ZGS pripravila
nekaj aktivnosti. "Z beltinskim Za-
vodom za turizem in kulturo bomo
meseca aprila ob dnevu zemlje orga-
nizirali pohod po obmurskih gozdo-
vih, od Otoka ljubezni do Melincev
in nazaj. Takšne prireditve, na katere
pride mnogo ljudi, izkoriščamo tudi
za to, da dvignemo zavest o pomenu
gozdov in njihovem ohranjanju ter va-
rovanju, v zadnjem času pa vedno bolj
poudarjamo tudi gospodarski pomen

Za nagrado v Essen

V mesecu decembru so slovenske dijake na pobudo Goethejevega inštituta iz
Ljubljane pri urah nemščine spodbudili k udeležbi v tekmovanju o evropskih
prestolnicah kulture. Naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) je bil vpeljan
leta 1985, da bi pripomogel k združevanju Evrope. Od takrat je bilo za evrop-
sko prestolnico kulture imenovanih že več kot trideset mest. Eden poglavitnih
ciljev EPK je podpirati vzajemno razumevanje državljanov Evrope in razvijati
občutek pripadnosti skupnosti.

"Da bi dijaki spoznali posamezna mesta, ki so doslej nosila naziv Evropska
prestolnica kulture, so morali poiskati odgovore na 16 vprašanj. V pomoč so jim
bile spletne povezave v različnih jezikih EU. Kviz je potekal do konca decembra,
odgovore pa so morali dijaki poslati kar po elektronski pošti. Med sodelujočimi
s pravilnimi odgovori je združenje EUNIC Slovenia januarja 2011 izžrebalo tri
nagrajence, ki bodo konec tedna lahko preživeli v eni izmed preteklih, sedanjih
ali prihodnjih evropskih prestolnic kulture. In eden izmed srečnih nagrajencev,
ki so kviz pravilno rešili, je dijak tretjega letnika Gimnazije Ormož To-mi Jev-
šo-var. Tomiju iskreno čestitamo za izkazano znanje in mu želimo, da preživi
čudovit konec tedna v nemškem mestu Essen, ki je bilo ena izmed evropskih
prestolnic kulture v letu 2010," nam je ob uspehu dijaka povedala Renata Bez-
jak, profesorica nemščine in sociologije na Gimnaziji Ormož. (dlž)

Štefan Kovač: "Večje
površine gozdov ne
želimo, ampak da bi
z obstoječimi
gozdovi gospodarili
intenzivneje."

gozdov. Sicer pa z občino Beltinci načr-
tujemo tudi saditev dreves v obliki dre-
voredov, zaščitnih pasov in zelenih
con, po načelu 'en občan - eno drevo',
kar naj bi pomenilo, da bi letno posadi-
li 8800 dreves. V akciji bodo sodelova-
le tudi tamkajšnje krajevne skupnosti,
gasilci, čebelarji in drugi," je še pojasnil
sogovornik in dodal, da strokovno sve-
tujejo tudi v projektu Sobio, v katerem
sodelujejo partnerji RRA Mura, občina
Puconci, Društvo Mozaik in KGZ Mari-
bor. "V bistvu gre za projekt, ki ima tri
osnovne cilje, in sicer zaposliti nekaj
težje zaposljivih oseb, jih usposobiti
in opremiti za delo v gozdu in potem
izvajati dela v zasebnih gozdovih pri ti-
stih lastnikih, ki tega sami ne morejo
opraviti. Gre za negovalna dela, prva
in druga redčenja, ki so sicer manj go-
spodarna. Tretji cilj projekta pa je, da
na trg plasiramo lesno biomaso, ki bi
sicer ostala v gozdu, in s tem pokri-
jemo stroške dela," še razlaga vodja
murskosoboške OE ZGS. Predstavni-
ki javne gozdarske službe bodo poleg
svojega rednega dela tudi letos nekaj
svojega časa namenili vodenju po goz-
dnih učnih poteh, sodelovali bodo
pri pripravi naravoslovnih dnevov
posameznih osnovnih šol in nasploh
velikokrat poudarjali pomen večna-
menskosti in trajnosti gozdov. "Naj še
enkrat opozorim, da gospodarjenje z
gozdom, sekanje dreves, ni eksploata-
cija - če se sekajo za posek označena
drevesa, je s tem zagotovljena tudi
trajnost teh gozdov. Sekira oziroma
motorna žaga, v zadnjem času pa tudi
stroji za sečnjo, 'harvesterji', so gojit-
veno orodje in ne orodje izkoriščeval-
cev," je zaključil Štefan Kovač.

Matjaž Zanoškar in Alan
Bukovnik po šte-vilu
zastavlje-nih poslanskih
vprašanj skromna, na
drugi strani po šte-vilnih
vprašanjih izstopata
Zmago Je-linčič Ple-me-niti
in Miro Pe-te-k

Poslanci v državnem zboru (DZ) delu-
jejo različno zavzeto oziroma različ-
no aktivno, čeprav natančna merila,
na osnovi katerih bi lahko celovito in
večplastno ocenili njihovo delovanje,
niso razdelana. V službi za odnose z
javnostmi DZ smo na dobri polovi-
ci mandata poslancev v sedanjem se-
stavu preverili, kako aktivni so pri
svojem delu koroški poslanci Alan Bu-
kov-nik (SD), Miro Pe-te-k (SDS), Matjaž
Zanoškar (Desus) in na Koroškem izvo-
ljeni poslanec Zmago Je-linčič Ple-me--
niti (SNS).

Pri tem smo skušali preveriti njiho-
vo dejavnost glede na prisotnost na
sejah državnega zbora, vključevanje v
razpravo, sodelovanje v odborih, komi-
sijah in delegacijah, sodelovanje pri pri-
pravi zakonodaje in vlaganje zakonov
v proceduro bodisi kot predlagatelji
bodisi kot prvopodpisniki predlogov
zakonov, glede na zastavljena poslan-
ska vprašanja in pobude, tako po števi-
lu kot po vsebini, ter morebitna druga
merila, na osnovi katerih bi lahko oce-
njevali intenzivnost posameznikovega
delovanja.

Kot pojasnjujejo v DZ, se je poslanec
dolžan udeleževati sej DZ in njegovih
delovnih teles, katerih član je, ter so-
delovati pri delu in odločanju v DZ in
v njegovih delovnih telesih. Poslanec,
ki ne more priti na sejo, mora o tem
pravočasno obvestiti predsednika DZ
oziroma predsednika delovnega tele-
sa in navesti razloge, zaradi katerih
se ne bo mogel udeležiti seje. "Skup-
ne udeležbe oziroma neudeležbe po-
samezne poslanke oziroma poslanca
na sejah DZ in sejah delovnih teles ne
spremljamo. V dneh, ko poteka seja
DZ, predsedujoči na začetku seje spo-
roči, kdo od poslank in poslancev je
tisti dan opravičeno odsoten.

Ti podatki so objavljeni v magneto-
gramu vsake seje. Pristojna služba DZ
ugotavlja le neopravičene odsotnosti
s sej, ki se ugotavljajo, če pride do pre-
kinitve seje ob tretjem ugotavljanju
navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Ob
ugotovljeni neopravičeni odsotnosti
s seje DZ se tem poslankam in poslan-
cem ustrezno znižajo plača in drugi
osebni prejemki," razlagajo v DZ.

V tem mandatnem obdobju so sejo za-
radi nesklepčnosti prekinili v štirih pri-
merih, med neopravičeno odsotnimi
poslanci pa sta med drugim, če upošte-
vamo zgolj koroške poslance, v teh pri-
merih zabeležena Miro Petek (na eni
od izrednih sej leta 2009) in Zmago Je-
linčič Plemeniti (na dveh sejah, v letu
2009 in 2010). Ta dva poslanca sicer na
drugi strani izstopata po številu zastav-
ljenih poslanskih vprašanj ministrom
oziroma vladi.

Alan Bukovnik - pri ministrstvih ima
odprta vrata, zato mu poslanskih
vprašanj niti ni treba zastavljati

Petek je v tem mandatu minis-
trom oziroma vladi zastavil skupaj
že 114 poslanskih vprašanj z raznovr-
stnih področij, po številu zastavljenih
poslanskih vprašanj pa je v poslanski
skupini SDS na prvem mestu. Če izpo-
stavimo zgolj vprašanja, vezana na
Koroško, je Petek spraševal po stečaju
Preventa, ukinitvi Policijske uprave
(PU) Slovenj Gradec pa tudi o gospo-
darskih temah (o GK Tesnila Prevalje,
prodaji Gradbenih materialov RSCM v
zapiranju, prodaji SIJ), med drugim še
o železniški progi Velenje-Slovenj Gra-
dec-Otiški Vrh ter tretji razvojni osi.
Glede na število zastavljenih poslan-
skih vprašanj močno izstopa Jelinčič,
ki je od sredine oktobra 2008 vladi in
posameznim ministrom zastavil sku-
paj že 275 vprašanj. Koroško sta pri
tem neposredno zadevali vprašanji o
ukinitvi PU Slovenj Gradec in stečaju
Preventa.

Opozicijski poslanci praviloma in
že po logiki delovanja zastavijo več po-
slanskih vprašanj kot koalicijski. Kljub
temu sta Zanoškar in Bukovnik - oba
tudi župana - tudi v primerjavi s koali-
cijskimi poslanci po številu zastavlje-
nih poslanskih vprašanj in pobud med
skromnejšimi. Zanoškar je zastavil le
štiri vprašanja, od tega tri v letu 2009,
lani pa zgolj eno (glede finančnega
učinka zamrznitve pokojnin). Bukov-
nik pa je v dobrih dveh letih postavil
sedem vprašanj, večino kmetijskemu
ministru.

Za pregled celovitejšega vključeva-
nja poslancev v razpravo so na splet-
ni strani DZ na voljo magnetogrami
oziroma zapisniki sej, praviloma pa
se poslanci v razpravo bolj ali manj
vključujejo pri temah s področij, na ka-
terih delujejo tudi v odborih. Po drugi
strani pregled vključevanja v razpravo
v primeru Matjaža Zanoškarja vsaj v
zadnjem letu kaže, da se prvenstve-
no oglaša ob predstavitvah stališč
poslanske skupine Desus, manj pa z
individualnimi stališči. Precej redko
se v razprave vključi Bukovnik, med-
tem ko je denimo Petkova razprava
po temah precej široka. Petek je med
aktivnejšimi tudi pri pripravi predlo-
gov zakonov (bil je na primer priprav-
ljavec in prvopodpisnik predlogov
zakonov o razvojni pomoči koroški
pokrajini in sprememb zakona o so-
diščih). Delovanje koroških poslancev
v delovnih telesih pa je sledeče: Bu-
kovnik je član odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, odbora za pro-
met in odbora za zdravstvo, med dele-
gacijami pa je vključen v nacionalno
skupino interparlamentarne unije v
DZ, je tudi v skupini prijateljstva s Sr-
bijo. Petek je predsednik komisije za
odnose s Slovenci v zamejstvu in po
svetu, član odbora za zunanjo politiko

Miro Petek je predsednik komisije za
odnose s Slovenci v zamejstvu in po
svetu ter član dveh parlamentarnih
odborov. (Janko Rath)

in odbora za notranjo politiko, javno
upravo in pravosodje, hkrati je del na-
cionalne skupine interparlamentarne
unije v DZ, vodja delegacije državnega
zbora v parlamentarni skupščini me-
diteranskih držav. Nabor skupin prija-
teljstev, v katerih deluje Petek, je širok
(skupine prijateljstva z Brazilijo, Dan-
sko, Estonijo, Indijo, Irsko, Kubo, Lat-
vijo, Ukrajino).

Zanoškar je član odbora za lokalno
samoupravo in regionalni razvoj,
odbora za visoko šolstvo, znanost in
tehnološki razvoj, deluje pa tudi v
vrsti preiskovalnih komisij in je član
več skupin prijateljstva (z Avstrijo,
Črno goro, Grčijo, Indijo, Japonsko,
Ciprom). Jelinčič pa je član odbora za
zunanjo politiko, odbora za obram-
bo, kolegija predsednika državnega
zbora, ustavne komisije državnega
zbora, vrste preiskovalnih komisij, je
tudi nadomestni član delegacije DZ v

Poslanske pisarne koroških poslancev so bolj ali manj obiskane, praviloma so
ob ponedeljkih, običajno je potrebna predhodna najava. Ljudje pa se s pobu-
dami in svojimi problemi na poslance ne obračajo le z obiski pisarn, ampak
tudi po telefonu. Miro Petek izpostavlja vrsto primerov, ko se nanj obračajo
posamezniki s konkretnimi problemi, iz katerih pa lahko marsikdaj izposta-
vi tudi širša sistemska vprašanja.

Na vprašanje, zakaj ni izkoristil možnosti za več poslanskih vprašanj, Alan
Bukovnik odgovarja, da pri tem sledi pobudam ljudi, sicer pa ima pri minis-
trstvih odprta vrata, zato mu poslanskih vprašanj niti ni treba zastavljati.
Vseeno pa je kar nekaj koalicijskih poslancev v primerjavi s koroškima koali-
cijskima poslancema in županoma Bukovnikom in Zanoškarjem na tem po-
dročju bolj aktivnih. Kljub načelni dostopnosti ministrstev vendarle zastavijo
več vprašanj, med njimi na primer Mate-v-ž Frange-ž, SD (doslej 47 vprašanj),
ali Luka Juri, SD (59 vprašanj), resda pa so poslanci Desus pri poslanskih vpra-
šanjih v večini bolj redkobesedni.

parlamentarni skupščini Sveta Evro-
pe, član državnega zbora v skupščini
Zahodnoevropske unije in nacional-
ne skupine interparlamentarne unije

zavedanje, da družba od raziskoval-
cev in sploh univerzitetnih profesor-
jev nekaj pričakuje ter jih pripravi do
tega, da se začnejo vse bolj zanimati
za potrebe gospodarstva. Hkrati pa
pokaže ljudem v gospodarstvu, da je
akademska sfera pripravljena sodelova-
ti, reševati njihove probleme in tako
prispevati k razvojnim ambicijam po-
sameznega podjetja," je ključni namen
tovrstnih aktivnosti opisal rektor. Pod
sloganom Znanje nas (z)druži so tako
včeraj v prostorih Fakultete za elektro-
tehniko, računalništvo in informatiko
UM po podelitvi priznanj naj razisko-
valki ter priznanj "skritim podjetniš-
kim prvakom" (mladim inovativnim
podjetjem) med drugim postavili še
sejem laboratorijev in inštitutov (16
se jih je predstavilo), dve okrogli mizi
in več predavanj.

Kandidate za naziv naj raziskoval-
ca oziroma naj raziskovalke so nomi-
nirala podjetja, ki z njimi sodelujejo.
Aleksandra Lobnik sodeluje z gospo-

138 stavkajočih v Tovarni vozil Maribor (TVM) kljub obljubam lastnikov še zme-
raj ne ve, kakšna bo njihova usoda. Čeprav so jim minulo sredo na sestanku na
sedežu podjetja Viator & Vektor (V&V) v Ljubljani rekli, da jih bodo lastniki v
ponedeljek obvestili, ali jim je uspelo tovarno prodati - zanjo naj bi se menda
zanimala potencialna kupca - ali pa bodo podjetje likvidirali, je danes glavni
izvršni direktor podjetja V&V Milan Šajn sporočil le, da se pogovori s potenci-
alnima strateškima partnerjema (ti bi se po besedah predsednika uprave V&V
Zdenka Pavčka morali končati v soboto) nadaljujejo. "Nas je s to informacijo
ustno seznanil predsednik uprave TVM Janez Lipuš. Hkrati je povedal, da naj
bi jutri (danes, op. p.) - poudarjam, da ni rekel, da bo, ampak, da naj bi bila -
izplačana razlika novembrske plače," je povedal predsednik stavkovnega odbo-
ra Franjo Trojner.

Četudi bi prejeli preostanek novembrske plače, se bo stavka nadaljevala, saj
bi namreč jutri morali prejeti že decembrsko plačo. "Do 20. januarja bomo še
stavkali v tovarni, potem se bomo dogovorili, kako naprej. Večina jih namreč
ne bo imela več dovolj sredstev niti za to, da bi se vsak dan pripeljala na delov-
no mesto," je še povedal Trojner in dodal, da upanje na preživetje tovarne še
ohranjajo. Tudi zato, ker se bodo jutri v Ljubljani sestali s predstavniki KAD-a,
od katerega pričakujejo ponudbo za prevzem podjetja, s tem pa tudi nov zagon
proizvodnje, (ise)

Slavistično društvo Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor pripravljata
ta četrtek, 20. januarja, predstavitev monografij Mednarodne knjižne zbirke
Zora. Dogodek se bo pričel ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjiž-
nice, dela pa bodo predstavili dr. Jožica Čeh Steger, dr. Iren-a Stramljič- Brez-n-ik-
in dr. Bernard Rajh. (taš)

Minuli teden je bil za 18 materinskih domov in varnih hiš ter krizni center za
otroke Hiša zavetja Palčica še posebej vesel, saj jim je podjetje Tefal podarilo sto
ponev v skupni vrednosti dva tisoč evrov. "Donacija je v bistvu nadaljevanje de-
cembrske dobrodelne akcije z Unicefom, kjer smo s pridobljenimi sredstvi od
prodaje pomagali otrokom z Madagaskarja, tokrat pa smo želeli donirati še na
domačih tleh," pojasnjuje Roman-a Kan-cler, direktorica podjetja SEB, kije zastop-
nik Tefala. "Materinskem domu bi želeli še pomagati, zato že razmišljamo o tem,
da bi domove v kratkem opremili še z malimi gospodinjskimi aparati."

Uradne predaje sredstev se je včeraj udeležila vodja Materinskega doma Ma-
ribor Žan-et Mithan-s, ki je razdelitev posode koordinirala in tako poskrbela, da
je bila ta pravično razdeljena med domove. "Naše enote so vključene v sekcijo
varnih hiš in domov, ki za tovrstne nakupe nimamo sredstev," je povedala Mit-
hansova, "zato smo družbeno odgovornih podjetij zelo veseli." Obenem pa seve-
da upa, da bo takšnih in podobnih akcij še več, saj si brez sponzorskih sredstev
prav veliko pač ne morejo privoščiti. (taš)

Vsak tretji četrtek v mesecu organizirata Društvo Za živali! in zavod Pekarna -
Magdalenske mreže veganske večerje v kulturnem centru Pekarna. S promoci-
jo veganstva kot zaščite za naravo in živali ter s predavanji, filmi in debatami
ob večerjah sporočajo, da je uporabljanje enega zavedajočega se bitja za dobrino
drugega moralno nesprejemljivo. Gost veganske večerje ta četrtek, 20. januarja,
ob 20. uri bo Stanko Valpatic, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v Nemčiji
in Sloveniji, mogoče bo degustirati tudi njihove izdelke. (tta)

Če bi vodstvo mariborske občine zaposlovalo pravnike kar
tako, bi to lah-ko razumeli kot željo po utrditvi zakonitega
delovanja. Bo nedavna namestitev mlade kriminalistke za
višjo svetovalko županovega kabineta torej okrepila
nezakonito delovanje?

Na ptujskem občinskem
parlamentu so učenci
ptujskih osnovnih šol
kritično spregovorili
o vplivu družbe vrstnikov
in množičnih medijev

Prejšnji teden je v Centru interesnih de-
javnosti Ptuj (Cid Ptuj) potekal 21. ptuj-
ski občinski parlament. Udeležilo se
ga je 22 učencev ptujskih osnovnih šol
Breg, Dr. Ljudevita Pivka, Mladika, Ljud-
ski vrt s podružnico Grajena in Olge
Meglič. Sodelovali so tudi mentorji so-
delujočih učencev, Štefan Čelan, župan
MO Ptuj, ter ekipi Cid Ptuj in Društva
prijateljev mladine Ptuj. Tema razprave
je bila vpliv družbe in medijev na obli-
kovanje mladostnika, kar je tudi tema
21. otroškega parlamenta v Sloveniji.
Razpravo je vodila Nevenka Alja Gerl,
koordinatorica otroškega parlamenta
za ptujsko območje. Udeleženci bodo
razpravo nadaljevali na medobčinski
ravni; medobčinski otroški parlament
bo zasedal v četrtek, 27. januarja, ob 14.
uri v Cid Ptuj. Ponekod na šolah so opra-
vili ankete in raziskave med vrstniki v
zvezi z obravnavano temo, pripravili
so povzetke različnih drugih raziskav
ter jih predstavili občinskemu otroš-
kemu parlamentu. Po uvodnih pred-
stavitvah so oblikovali štiri skupine,
ki so obravnavale pozitivne in nega-
tivne plati družbe in medijev na obli-
kovanje mladostnika. Po skupinskem
delu so predstavili stališča in opažanja
ter o njih razpravljali.

Pojem družba so mladi parlamentarci
uporabljali za vrstniško skupino, torej
za družbo prijateljev, sošolcev in vr-
stnikov. V vrstniški skupini mladi do-
življajo pripadnost, enakopravnost in
enakovrednost, si pridobivajo potreb-
ne življenjske izkušnje in izmenjujejo
koristne informacije. Med njimi veči-
noma vladata sprejemanje in razume-
vanje. Na to, kako si mladostnik izbere
vrstniško družbo, vpliva mnogo stvari:
starševska vzgoja oziroma dom, tudi di-
jaški dom, vrtec, šola, mediji in družba
kot celota ter vrstniška skupina sama.

Družba vrstnikov ima lahko tudi
negativen vpliv na mladostnika. Lahko
ga spodbudi k uporabi drog (cigaret,
alkohola in prepovedanih drog), saj
droge pogosto krožijo prav v vrstniš-
kih skupinah. Skupina lahko mladost-
nika spodbuja k jemanju posamezne
droge, zato da bi postal enak ostalim
članom in da bi bil med vrstniki popu-
laren, kar pa lahko pelje v zasvojenost
in druge probleme z drogami. Pri mla-
dostniku družba vrstnikov spodbuja
ideal popolnosti, ki je nedosegljiv, s
tem pa nezdrave vzorce vedenja, kot je
recimo prekomerno hujšanje, ki vodi v
anoreksijo in druge motnje hranjenja.
Pod vplivom vrstniške skupine si mla-
dostnik oblikuje slog oblačenja, frizure
in vedenja nasploh. To je lahko proble-
matično takrat, ko vrstniška skupina
kot znak pripadnosti zahteva od mla-
dostnika izvajanje fizičnega, psihične-
ga ali drugega nasilja, vandalizem,
rabo pirotehničnih sredstev in druge
oblike nesocialnega vedenja. Mladi se
zahtevam in vzorcem vedenja vrstniš-
ke skupine, ki ji želijo pripadati, zelo
težko odrečejo, saj tvegajo izgubo druž-
be. Posebno področje vpliva vrstnikov
na mladostnika je tudi govor oziroma
jezik. Mladi imajo drugačen jezik med-
sebojne komunikacije kot odrasli. Med
mladostniki je preklinjanje razširjeno
ne le za izražanje jeze, ampak tudi kot
znak pripadnosti skupini. Mladostnik,
ki ne preklinja, tvega, da ga vrstniki ne
bodo dobro sprejeli v skupino oziroma
se jim ne more počutiti enakovreden.

Širša družba pa negativno vpliva
na družabne navade mladih s tolerant-
nostjo do popivanja kot normalne obli-
ke druženja.

Pojem medij so mladi parlamentarci
uporabljali v pomenu prenašalcev infor-
macij, pri čemer so večinoma govorili o
elektronskih medijih in manj o drugih.
Mladi od medijev večinoma uporablja-
jo internet, najmanj časopise.

Pozitivna stran medijev je, da pri-
našajo veliko informacij in omogočajo
učenje iz mnogih virov. Uporabljamo
jih lahko tudi za zabavo in sprostitev.
Elektronski mediji omogočajo shranje-
vanje velikih količin podatkov, kar je
koristno pri učenju in delu. Odgovorna
raba bi lahko prispevala k varovanju
okolja, če bi tako nadomestili tiska-
ne medije. Prednost interneta je tudi
raba socialnih omrežij, ki omogočajo
ohranjanje stikov na daljavo. Uporaba
možnosti spletne trgovine pa lahko pri-
naša prihranke, čeprav hkrati tudi ne-
katera tveganja zlorabe podatkov.

Če mladi gledajo televizijo pol ure
do eno uro dnevno, je to primerno, saj
pomeni možnost spremljanja aktual-
nih informacij in priljubljenih oddaj.
Enak čas velja tudi za uporabo računal-
nika. Preveč časa za gledanje televizije
in pretirana raba računalniških igric pa
vplivata na mladostnike negativno.

Elektronski mediji na otroke in
mladostnike vplivajo tudi negativno.
Mladostniki lahko postanejo zasvoje-
ni s televizijo ali še pogosteje z računal-
nikom, če nimajo primernega odnosa
do rabe teh medijev in če jim starši ne
postavijo zdravih mej. Elektronski me-
diji omogočajo tudi zlorabe osebnih po-
datkov, zato je zelo pomembno vedeti,
kakšna je varna uporaba interneta; o
tem se morajo mladi poučiti v šoli.

Elektronski in tiskani mediji lahko
zavajajo z objavljanjem neresnic, laž-
nih podatkov, z napihovanjem dogod-
kov. Pri njihovi uporabi je potrebna
lastna kritična presoja. Elektronski

Majh-ni otroci
za te-le-sni
in du-še-v-ni razvoj
potre-bu-je-jo starše-,
ne- te-le-v-izije-

mediji, predvsem filmi in računalniš-
ke igrice z nasilno vsebino, lahko spod-
bujajo nasilje med ljudmi, zato so še
posebno neprimerni za otroke in mla-
dostnike.

Mladostniki čutijo negativen vpliv
elektronskih medijev in amerikaniza-
cijo našega kulturnega prostora. Medi-
ji namreč prinašajo globalno glasbo in
modo, trende, prehrambne navade ter
lepotne ideale, ki so najbolj pogojeni
prav s kulturo iz ZDA. Najbolj dovzet-
na skupina za te vplive so prav mladi.
Mediji spodbujajo tudi potrošništvo
in tekmovalnost med mladimi, predv-
sem z reklamiranjem posameznih bla-
govnih znamk in z njimi povezanih
življenjskih slogov. Od medijev začne
na otroke najprej vplivati televizija, ki
jo gledajo že v najzgodnejšem otrošt-
vu. Starši televizijo včasih uporabijo
kot varuško - kar je problem, saj majh-
ni otroci za telesni in duševni razvoj
potrebujejo starše, ne televizije. Pogo-
sto gledanje televizije pri otrocih nega-
tivno vpliva na njihov razvoj in lahko
vodi v zasvojenost. Majhni otroci ne
potrebujejo televizije, z odraščanjem
pa je dobro, da začnejo spremljati sta-
rostni stopnji primerne programe -
vendar ne vsak dan, le občasno.

Računalnik naj bi otroci začeli spo-
znavati ob vstopu v šolo, ne prej. Upo-
rabljati bi morali računalniške igrice,
primerne njihovi razvojni stopnji. Star-
ši bi morali poznati igre, ki so primerne
za otroke različnih starosti, in poskrbe-
ti za varno uporabo interneta.

Mladi so menili, da vrstniška druž-
ba vpliva na mladostnika bolj kot me-
diji, hkrati pa mediji močno vplivajo
na družbo kot celoto, na lepotne idea-
le, vrednote, stališča in mnenja ljudi.
Ljudje dandanes preživimo več časa
doma kot v družbi drugih prav zaradi
razširjene rabe medijev. Mladi so bili
mnenja, da je za mladostnike zelo po-
membno, da uporabljajo računalniš-
ka socialna omrežja, med katerimi je
najpopularnejši Facebook, sicer osta-
nejo zunaj vrstniške družbe. Menijo
pa tudi, da socialna omrežja ne more-
jo nadomestiti druženja z vrstniki v
živo. Lahko so le dodaten način komu-
niciranja, kadar nimajo časa za aktiv-
no druženje.

V Rušah je ob koncu tedna potekalo
dvodnevno 17. mednarodno tekmova-
nje v streljanju z zračno puško in pišto-
lo, ki ga je organiziralo strelsko društvo
I. Pohorskega bataljona. Na njem se je
predstavila slovenska reprezentanca z
močno zasedbo s ptujskega in ormoške-
ga konca. Dobro pripravljenost je potr-
dila Majda Raušl, ki je soboto osvojila
peto (471,6, v kvalifikacijah 379 kro-
gov), v nedeljo pa tretje mesto (478,1,
380 krogov).

Ptujska strelka je v sobotnem finalu
izgubila eno mesto, v nedeljski drami
je eno pridobila. Dvoboj z aktualno
svetovno prvakinjo Srbkinjo Zorano
Arunovic je dobila šele po dodatnem
enajstem strelu, v katerem je Raušlova
z mirno roko zadela desetico, Arunovi-
cevi pa se je roka zatresla (8,8). A to ni
bil edini skalp Ptujčanke, ki je finale z
osmicama v treh strelih sicer slabo za-
čela. V nadaljevanju se je uspela zbra-
ti, v zadnjem strelu je ob odličnih 10,6
iz boja za stopničke izpadla dobitnica
olimpijskega zlata iz Seula (skupaj pet
olimpijskih medalj), še ena Srbkinja
Jasna Šekaric. "Zelo sem vesela, saj takš-
nega rezultata v tej konkurenci nisem
pričakovala. Oba finala sta bila zelo na-
porna, na koncu so se mi dolgoletne
izkušnje in vsi treningi obrestovali, " je
povedala Majda Raušl, ki je z rezultato-
ma tudi dvakrat potrdila normo (379)
za marčevsko evropsko prvenstvo v ita-
lijanski Brescii.

Slovenski pištolar ji se sicer niso uvr-
stili v finala, še najbližje temu je bil
Ptujčan Simon Simonič, ki je osvojil
deveti mesti, njegov brat Boštjan je bil
enajsti in dvanajsti. Spodbudni so rezul-
tati mladincev, Ormožan Kevin Venta
je v absolutni kategoriji osvojil 25. (560
krogov) in 24. mesto (553). V zelo uspeš-
ni slovenski disciplini zračna puška je
Jan Šumak iz Ormoža osvojil 26. mesto
(579), Uroš Mohorko iz Kidričevega 31.
mesto (575). Klavdija Pufič (Kidričevo)
je bila 29. (388).

Slovenske strelce ta konec tedna
čaka tretji turnir državnih lig v Ormo-
žu. Raušlova, Šumak, Mohorko in Venta
pa se bodo v sklopu državne reprezen-
tance od 26. do 29. januarja udeležili
največjega mednarodnega turnirja na
svetu. V Munchnu bo nastopilo več kot
tisoč strelcev iz petdesetih držav. To bo
tudi zadnje pomembnejše tekmovanje
pred evropskim prvenstvom, ki bo na
sporedu od 2. do 7. marca.

Mlade članice teniškega kluba Ptuj so
na državnem prvenstvu štirinajstletnic
v Rogaški Slatini osvojile državna na-
slova. Nina Potočnik je slavila v posa-
mični konkurenci in v paru s Tamaro
Zidanšek, ki se je sicer med posame-
znicami ustavila v polfinalu. Manj od
pričakovanj je dosegel Sven Lah (6. nosi-
lec), saj ga je že v drugem krogu izločil
Domžalčan Aljaž Jakob Kaplja.

Mladi Ptujčanki sta visoko kotirali
že pred prvenstvom in upravičili pri-
čakovanja. Zidanškova (3. nosilka) je
v treh srečanjih izgubila le tri nize, v
polfinalu pa je bila od nje boljša (6:3,
6:3) prvopostavljenja igralka Manca Pi-
slak. Kar do finala pa se je sprehodila
Potočnikova (2. nosilka) in se nato še
maščevala za poraz klubske kolegice.
Pislakovo je premagala z rezultatom
6:4, 6:3. Ptujčanki sta bili najuspešnej-
ši tudi med dvojicami, v finalu sta pre-
magali ljubljansko navezo Pislakova in
Sara Mitrakovič.

Najboljša ptujska igralka je visoko
uvrščena (17. mesto) tudi na evropski
jakostni lestvici. Ob koncu januarja se
bo udeležila največjega evropskega tur-
nirja v svoji starostni kategoriji v fran-
coskem Tarbsu.

Starejše deklice ptujskega ženskega ro-
kometnega kluba Tara Tenzor so se z
mednarodnega turnirja v slovaškemu
Prešovu vrnile s srebrno medaljo. V
šestih odigranih srečanjih so petkrat
zmagale proti ekipam iz Romunije, Slo-
vaške, Poljske in Makedonije, izgubile
pa le v finalu proti domačinkam Iuven-
ti Michalovce (15:12). Ekipo sta vodila
trener Sašo Petek in pomočnik Tadej
Borovčak, igrale so: Manja Gabrovec,
Saška Kozel, Saša Lazar, Marina Maj-
cen, Tonja Kolednik, Gordana Žiher,
Doris Kovačec, Ana Ambrož, Sindi
Zorec, Sandra Šrajner, Lucija Ivančič
in Barbara Borovčak. Zadnji sta bili
izbrani v najboljšo postavo turnirja, Lu-
cija Ivančič pa je bila za nameček raz-
glašena še za najboljšo igralko.

Celjski ravnatelji so na svojem aktivu
ravnateljev opozorili, da je večina celj-
skih osnovnih šol z novim letom osta-
la brez dosedanjih delavcev v okviru
programa javnih del.

"Nad tem smo bili ravnatelji nepri-
jetno presenečeni, saj se je program
javnih del v šolah izkazal za zelo ko-
ristnega. Na šolah se bo to močno po-
znalo pri kakovosti organizacije dela
pa tudi na učnem področju, ker smo
si s temi delavci pomagali pri nudenju
učne pomoči učencem, ki so imeli te-
žave," pravi predsednik aktiva ravna-
teljev Jo-že Berk, sicer ravnatelj OŠ
Hudinja. Večina od desetih celjskih
osnovnih šol je imela navadno enega
zaposlenega prek javnih del, tudi OŠ
Hudinja. Tega delavca (starejšega de-
lavca pred upokojitvijo, ki opravlja
dela informatorja) jim je uspelo zara-
di spleta okoliščin obdržati.

I-go-r To-po-le, ravnatelj II. osnovne
šole v Celju, pravi, da se je kot šport-
nik navajen prilagajati različnim pred-
pisom, vendar v tem primeru ne gre
zanj in za učitelje, največ bodo zgu-
bili otroci. "Kot večina šol smo tudi
mi imeli informatorja. To je oseba, ki
je usmerjala otroke, goste, starše in
druge obiskovalce po šoli in nadzira-
la šolo in okolico. Tri zaposlene preko
javnih del smo imeli v programu učne
pomoči. Imamo namreč veliko otrok
v podaljšanem bivanju, ki nam ga mi-
nistrstvo v tem obsegu ne priznava.
Prek javnih del smo pomagali otro-
kom tujcev.

S tem šolskim letom smo na novo
dobili štiri učence s Kosova, dva iz Sr-
bije in enega iz Bosne in Hercegovine.
Te pomoči od novega leta dalje nima-
mo, tako da bodo otroci tujcev dobili
ure slovenščine v predpisanem obse-
gu ministrstva za šolstvo," pravi rav-
natelj, ki se z ministrstvom dogovarja

"Celjske šole zaposlujemo prek javnih
del že skoraj desetletje. Tako pomaga-
mo študentom pedagoške fakultete
do prakse in marsikatera šola je kasne-
je tudi zaposlila koga, ki se je izkazal.
Hudo mi je za te mlade ljudi. Problem
brezposelnosti med mladim pedagoš-
kim kadrom je velik. Naša šola teden-
sko dobiva od pet do deset vlog za
zaposlitev, čeprav nismo objavili no-
benega razpisa," nam je še povedal
ravnatelj Topole.

Prav posebno vlogo so imeli do-
slej tudi specialni pedagogi, zapo-
sleni prek javnih del, na OŠ Glazija,
kjer imajo šolo in internet za otroke
s posebnimi potrebami iz cele regi-
je. Ravnateljica Ro-mana Lebič pravi,
da nikoli ni dovolj rok za pomoč nji-
hovim otrokom. Ti jo potrebujejo pri
oblačenju, hranjenju. Potrebujejo jo,
ko gredo na sprehode in tudi za večji
nadzor pri terapiji v bazenu. Prav
tako so bili zaposleni prek javnih del
dragoceni pri učni pomoči tem otro-
kom. "Delo pri nas je bila zanje veli-
ka priložnost in marsikoga smo tudi
zaposlili.

Te pomoči z januarjem nimamo
več. Eno smo uspeli zaposliti za polo-
vični delovni čas, ker se je po novem
letu pokazala potreba za dodatno
pomoč gibalno oviranim." Tudi Roma-
na Lebič meni, da je to velika škoda
za mlade, ki po končanim fakulteti ne
pridejo do rednih zaposlitev in sedaj
tudi ne do možnosti, da bi si pridobili
praktične izkušnje.

Ministrstvo je sicer izdalo razpis z
nazivom Priložnost zame, vendar se
šole in vrtci nanj ne bodo mogli pri-
javiti, ker je namenjen zgolj nevlad-

Z jav-nimi deli
so bili na šolah
doseženi
pomembni cilji,
denimo
socializacija,
socialna
v-klju-čenost...

Ravnatelji celjskih osnovnih pozivajo odgovorne na ministrstvu za delo, mi-
nistrstvu za šolstvo in na mestni občini Celje, ki prav tako prispeva pomem-
ben del javnih sredstev za javna dela, da v okviru svojih možnosti oziroma
pristojnosti spremenijo odločitev in omogočijo sodelovanje na novem razpi-
su tudi šolam in vrtcem.

selne osebe praviloma zaposlovati za
le eno koledarsko leto, kar je pomeni-
lo zelo pogoste menjave na delovnih
mestih," pravi Jože Berk in dodaja, da
so bili prek programa javnih del na
šolah doseženi drugi pomembni cilji,
denimo socializacija, socialna vklju-
čenost, ohranitev in razvoj delovnih
sposobnosti brezposelnih oseb kot
tudi vključitev lokalne skupnosti v
reševanje problema brezposelnosti
na svojem območju.

Na celjskem sejmišču so pripravili Fe-
stival izobraževanja in zaposlovanja.
Enodnevni izobraževalno-zaposlit-
veni dogodek so namenili učencem,
dijakom in študentom ter njihovim
staršem, ki so iskali informacije o naj-
boljših izobraževalnih programih.
Nekaj priložnosti so lahko našli tudi
vsi, ki vstopajo na trg dela ali iščejo za-
poslitev. S festivalom, ki so ga pripravi-
li že drugo leto, na celjskem sejmišču
odpirajo novo sezono sejmov. Prvi do-
godek so pripravili v sodelovanju s
celjsko enoto zavoda za zaposlovanje,
območno obrtno-podjetniško zborni-
co in celjsko regionalno gospodarsko
zbornico.

Festival je na celjskem sejmišču urad-
no odprl predsednik upravnega odbo-
ra OZS Štefan Gro-sar. Ali so torej spori
glede jesenskega Mednarodnega obr-
tnega sejma zglajeni, smo ga vprašali
ob tej priložnosti. "Zadeva še ni dore-
čena, se pa pogovarjamo. Naše čiščenje
znotraj ni bilo v tem, da ne bi bilo Med-
narodnega obrtnega sejma, ampak da
si nalijemo čistega vina: koliko denar-

ja bomo namenili in kako bomo orga-
nizirali dogodke na tem sejmu, zato
da bomo imeli obraz pred našim član-
stvom, da smo nekaj naredili za relativ-
no majhen denar," je povedal Grosar in
poudaril, da je razpoložljivi denar zelo
omejen glede na aktualno krizo. "Zato
se moramo znotraj sebe organizirati in
narediti ta sejem odmeven po dveh,
treh dogodkih. Cela paleta dogodkov
pomeni preveliko množico, ki ne do-
seže želenega učinka. Znotraj tega se
bomo poenotili in pri Celjskem sejmu
bomo zahtevali partnerski odnos pri
ureditvi in odvijanju tega sejma," je
dejal Grosar in dodal, da so s tem na-
redili en korak, drugega še čakajo.
Zavrnil pa je trditve, da so želeli v OZS
sejem prestaviti drugam. (mpi)

Ginekološko-porodniški oddelek celj-
ske bolnišnice je prejel donacijo Du-
racella in Mercatorja v vrednosti 10
tisoč evrov.

Oddelek je tako bogatejši za dve
ogrevalni posteljici, namenjeni novo-
rojenčkom, ki se rodijo prezgodaj ali
z nizko telesno težo, pulznim oksime-
trom, ki je prilagojen novorojenčkom
za merjenje nasičenosti krvi s kisikom
in z lučko za fototerapijo, ki jo uporab-
ljajo pri zdravljenju novorojenčkov z
zlatenico.

Z donacijo celjski porodnišnici
sta blagovni znamki sklenili dobro-
delno akcijo Pomagajmo novorojenč-
kom, ki sta jo začeli lani novembra.
Janez Novak, vodja projekta v podjet-
ju Orbico, je povedal, da tokrat namer-
no niso izbrali ustanove v Ljubljani,
ampak so za svojo dobrodelno akcijo
izbrali celjsko bolnišnico. Poiskali so
partnerja v Mercatorju: "Dobro se za-
vedamo pomena kakovosti življenja
in to donacijo razumemo kot darilo
okolju, v katerem živimo in delamo,"
je povedala Saša Grm, v. d. izvršnega
direktorja UBS Tehnike v Mercator-
ju. V celjski bolnišnici so hvaležni za
vsako donacijo, je povedal direktor
mag. Marjan Ferjanc. Povedal je, da
bolnišnica namenja precej sredstev
v posodobitev medicinske opreme, a
teh nikoli ni dovolj za vse, kar bi po-
trebovali.

Čeprav seje podjetje Tekol
preselilo, stanovalce
Studencev zaradi novih
industrijskih dejavnosti,
ki sicer poslujejo z vsemi
dovoljenji, še vedno
moti hrup in so že
povsem obupani

Prebivalci mestne četrti Studenci v
Mariboru so obupani. Vrsto let se na-
mreč neprestano in z vsemi možni-
mi sredstvi borijo, da bi jim uspelo
na območju Tekola - kot imenujejo
sporno površino med Erjavčevo ulico
in Pekrsko cesto - živeti brez hrupa,
škodljivih snovi, skratka brez nedo-
pustnih posegov v bivalno okolje. Če
strnemo več kot petnajst let trajajočo
zgodbo, ki ji še vedno ni videti konca:
tovarna Tekol, ki se ukvarja z zaključ-
nimi in obrtnimi deli v gradbeništvu,
je dolga leta z domnevnim onesnaže-
vanjem zraka in hrupom parala živce
bližnjim stanovalcem.

Leta 2000 je bil nato v mestnem
svetu sprejet Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega druž-
benega plana Mestne občine Mari-
bor (MOM), ki odreja preselitev vseh
industrijskih dejavnosti iz okolja, na-
menjenega bivanju, med njimi tudi
preselitev oziroma opustitev obrata Te-
kola. Tako je to območje od takrat po
namenski rabi v odloku opredeljeno
kot površina za stanovanja in dopolnil-
ne dejavnosti. Tekol je svojo industrij-
sko dejavnost preselil na Tezno, na
Studencih je pustil zgolj svojo upravo.
Stanovalci so menili, da so s tem dobili
bitko in končno dosegli želeni mir, a so
se ušteli. Podjetje je svoje ozemlje pro-
dalo drugim podjetjem, tudi Labosu,
ki pa ima za svojo dejavnost vsa dovo-
ljenja, kar je za stanovalce v tej zgodbi
najbolj sporno.

Podjetje Labos se po besedah direk-
torja Bo-jana Še-te-r-ja sicer ukvarja s tr-
govino z nenevarnimi kovinami, kot
so baker, aluminij, železo, kljub temu
pa stanovalci sumijo, da vse le ni tako
lepo in prav. "Podjetje Labos v našem
urbanem okolju zbira, reže, vari, selek-
cionira in lomi kovino. Naj bi šlo za
nenevarne kovine, vendar se bojimo,
da ni tako, čeprav za to nimamo doka-
zov. Ob vsem tem nastajata neznosen
hrup in onesnažen zrak, ki negativno
vpliva na zdravje okoliških ljudi. Ne-
katere hiše so oddaljene tudi do 10 ali
15 metrov in v tej neposredni okolici
smo opazili, da se je povečalo število
alergij in težav z dihali in s srcem. Kot
mati sem zelo zaskrbljena za zdravje
svojih otrok. Vse, za kar smo se pred
tem vrsto let borili, da je Tekol kočno
zapustil to območje, se je izjalovilo s
prodajo novim podjetjem," razočara-
no pripoveduje Špe-la Be-r-go-č, bližnja
stanovalka.

Čeprav je mnogo stanovalcev že
obupalo, se zadnji dve leti Bergočeva
skupaj s sosedo Janjo- Še-ne-ke-r- trudi
vzbuditi pozornost odgovornih in s
tem tudi pomagati Mar-i-ji- Dr-e-u, ki se
že 15 let vztrajno bori proti nedosto-
janstvenemu položaju.

Tako so se aktivisti obrnili na
mnoge institucije, a vselej naleteli na
gluha ušesa. Pisali so na mariborsko
občino, na sektor za varstvo okolja in
ohranjanja narave, županu samemu,
na ministrstvo za okolje in prostor, na
pristojni inšpektorat, celo predsedni-
ku Republike Slovenije, zbirali so pod-
pise za peticijo... "Vse, kar smo dobili,
so bile prazne obljube in prelaganje
krivde drug na drugega. Kamorko-
li se obrnemo, nikamor ne pridemo.
Izhoda ne vidimo več, svoje težave
na nivoju pravnih in formalnih služb
ne moremo rešiti," je obupana Bergo-
čeva.

Po večletnem
vr-t-enju v kr-ogu
so st-a-nova-lci
psihično in fizično
izmučeni,
pr-ipr-a-vljeni
na- vsa-k dogovor-

Ker z izpostavljanjem (ne)nevarnosti
kovin ne pridejo nikamor, so želeli opo-
zoriti tudi na hrup. "Delavci podjetja
pridejo z velikimi tovornjaki železja in
potem z žlicami in dvigalkami to dvi-
gujejo, prenašajo, ločujejo in spuščajo
z velike višine. Vse je tako glasno, groz-
ljivo. Vsaj nekajkrat na teden za kakšne
štiri ure moramo to prenašati," opisu-
je Šenekerjeva. Zaradi tega so podjet-
je večkrat prijavili tudi Inšpektoratu
RS za okolje in prostor, vendar se po-
novno pojavi težava pri dokazovanju
prekoračenja dovoljenega hrupa, na-
daljuje Šenekerjeva. "Težko jih je dobi-
ti, ker delajo nekaj ur, nato prekinejo,
potem ponovno začnejo. Inšpekcija je
večkrat merila decibele, ampak se mo-
rajo prej vedno napovedati. Zato je, ko
pridejo, vedno mirno. Verjamem, da so
takrat, ko so zaposleni na malici, emisi-
je hrupa v mejah normale."

Na omenjenem inšpektoratu so
nam povedali, da je "zavezanec opra-
vil meritve hrupa v okolje septembra
2009 in iz poročila izhaja, da v času
meritev mejne in konične vrednosti
hrupa za omenjeni vir niso prekora-
čene. Na osnovi navedenega je bil po-
stopek zoper zavezanca ustavljen.
Naslednje meritve mora izvesti leta
2012." Vzrok problema v zvezi s hru-
pom na Inšpektoratu RS za okolje in
prostor vidijo v slabem stanovanjskem
planiranju, saj stanovanjska in indus-
trijska območja niso ločena: "Tudi
če hrup, ki prihaja iz industrijskih
objektov, ne presega mejnih vredno-
sti hrupa v okolje, je velikokrat moteč
za stanovalce v bližini industrijskih
objektov. Prostorsko planiranje pa je
v pristojnosti občine." Preverjali so še
nepravilnosti v zvezi z začasnim skla-
diščenjem odpadkov na neutrjenem
terenu. Glede tega so izdali ukrep za
odpravo nepravilnosti in na Agencijo
RS za okolje (ARSO) podali predlog za
izbris zavezanca kot zbiralca odpad-
kov iz evidence zbiralcev odpadkov, a
postopek še ni zaključen, saj je Labos
podal zahtevo za sodno varstvo. Še
več, zaradi nepravilnega ravnanja z
odpadki se je novembra 2009 zgodila
tudi okoljska nesreča, saj je prišlo do
razlitja neznane količine kurilnega
olja oziroma nafte na neutrjenem tere-
nu. "Povzročitelj o nesreči ni obvestil
pristojnega organa za obveščanje in ni
v popolnosti izvajal ukrepov, s kateri-
mi bi bilo mogoče zmanjševati škodlji-
ve posledice na okolje. Ta postopek je
zaključen," še pojasnjujejo na inšpek-
toratu. Zdaj torej prebivalci nestrpno,
a glede na izkušnje pesimistično čaka-
jo, kakšen bo izid postopka zaradi ne-
ustreznega skladiščenja.

A tudi če bodo dosegli tako želeni
uspeh, jih, kot že omenjeno, najbolj
preseneča in obenem razburja, da je
podjetje, ki se ukvarja s takšno dejav-
nostjo, sploh lahko na tem območju.
"V odloku je bilo rečeno, da se mora
vsa industrijska dejavnost umakni-
ti z našega območja do leta 2011. Pro-
storski akt naše območje označuje
kot stanovanjsko z dopolnilnimi de-
javnostmi, obarvani smo z določeno
barvo in tudi območje Tekola je z isto,
pa se vseeno izvaja industrija. To je
absurdno. Še bolj pa to, da imajo vse
papirje, vsa dovoljenja, vse deluje urad-
no. Radi bi le, da se industrija odstrani
iz našega bivalnega naselja," nam za-
upa Bergočeva. Sporno je torej, kako
je Labos papirje za obratovanje sploh
dobil. "Kako je lahko občina Tekolu,"
nadaljuje Bergočeva, "dovolila proda-
ti zemljišče industrijski dejavnosti? Na
občini nam rečejo, da niso pristojni za
to, da se moramo obrniti na inšpek-
torat, ti potem rečejo, da Labos sploh
ni zavezanec za pridobitev okoljevar-
stvenih dovoljenj, odgovornost preva-
lijo na ARSO ali nazaj na občino. Vse
se vrti v začaranem krogu in ne vidi-
mo izhoda."

In res. Na MOM pravijo, da niso
dolžni preseliti dejavnosti. "Določila
prostorskega planskega akta kot tudi
odloka o PUP, ki veljajo na obravnava-
nem območju, ne pomenijo tudi obve-
znosti občine za preselitev obstoječih
dejavnosti na drugo lokacijo. MOM je
s sprejetjem navedenega odloka o PUP
na obravnavanem območju realizirala
usmeritve iz planskega akta tako, da
je dopustila le omejen nabor možnih
dejavnosti in možnih objektov, kar
je v skladu s potrebo po opuščanju
dejavnosti, ki ne sodijo v območje za
stanovanja in dopolnilne dejavnosti.
Obstoječe dejavnosti na območju mo-
rajo tudi izpolnjevati določila odloka
in drugih predpisov, kar nadzorujejo
ustrezni inšpekcijski organi. Po infor-
macijah, ki jih imamo, so bili inšpek-
cijski postopki uvedeni, ugotovitev
oziroma rezultatov pa doslej MOM še
ni prejela," odgovarja Tatjana Šte-lce-r-,
predstavnica odnosov z javnostjo na
MOM.

Ker so stanovalci podoben odgovor
prejeli že pred leti, so želeli občini
predstaviti projekt, ki bi nadomestil
dejavnost, kakršna se zdaj izvaja. Lju-
bor, združenje za kulturo bivanja Ma-
ribor, je z vodjo projekta Marijo Dreu
na čelu pripravil načrt Medgeneracij-
skega središča, pri katerem je bilo kot
ena izmed možnih lokacij za središče
predvideno tudi območje Tekola. To se
ni uresničilo, dom za upokojence se je
zgradil drugje. "Počutimo se izigrane.
Občina se ne čuti dolžna nič urediti,
ko smo prišli z rešitvijo, nam ponov-
no niso prisluhnili," je nad odnosom
občine ogorčena Bergočeva in poudar-
ja, da "ne gre samo za podjetje Labos,
saj mi vemo, da oni poslujejo z vsemi
dovoljenji. Če se bo to podjetje preseli-
lo, bo prišlo pa novo, ker institucije do-
puščajo, da je na tem zemljišču lahko
industrijska dejavnost. Podjetja ne
obtožujemo, razočarani in jezni smo
zaradi institucij, ki nas ne upoštevajo
in jim ni mar za kakovost našega biva-
nja." Šenekerjeva jo še dopolni: "Res ne
želimo odžirati prihodkov podjetja, saj
se zavedamo, da je v današnjem času
cilj vsakega podjetja omogočiti svojim
zaposlenim dohodek za preživetje, ven-
dar gre tukaj za naš bivalni teritorij, v
katerem si želimo miru, da si lahko
polnimo baterije za nadaljnje normal-
no delovanje v vsakdanjem življenju.

Kršene so nam osnovne pravice." Po
večletnem vrtenju v krogu obe sogo-
vornici pravita, da so stanovalci psihič-
no in fizično izmučeni, pripravljeni na
vsak dogovor.

Za sodelovanje pa je tudi podjetje
Labos. "Ker želimo tudi mi delati v pri-
jaznem okolju in ker določene sosede
res že vrsto let moti naša dejavnost,
smo že imeli nekaj sestankov, tudi
pri mariborskem županu o možnosti
zamenjave oziroma nadomestnega
zemljišča. To pa ne gre tako hitro. Žal
pa moram povedati, da predstavniki
mestne četrti Studenci z nami niso na-
vezali še nobenih stikov. Kot da nas ni.
Ob tej priložnosti bi jih povabil, da bi
lahko z vzpostavljenim dialogom našli
odgovor na veliko stvari," je rešitev pri-
pravljen iskati tudi direktor Šeter.

Poleg pereče problematike je na vidi-
ku še dodatna težava. Območje Tekola
naj bi bilo ena izmed predvidenih lo-
kacij za morebitni nastanek Razvojne-
ga centra za obdelavoodpadkov. To je
ponovno razburilo stanovalce, ki so za
mnenje prosili tudi strokovnjake. "Ve-
čina strokovnjakov nam je odgovorila,
da razvojni center naj ne bi škodoval
okolici, vsi pa so mnenja, da bo takšen
inštitut potreboval tudi sežigalnico,
kar pa absolutno ne spada v naše oko-
lje. In ker danes resnično nikomur več
ne verjamemo, tudi razpisni dokumen-
taciji ne, se zelo bojimo, da bo tu nasta-
lo pravo središče za odpadke. Tega ne
bomo dovolili," je odločna Bergočeva.
Vendar na občini mirijo stanovalce,
da zagotovo ne bo nastalo odlagališ-
če odpadkov, temveč "razvojni center,
ki bo izvajal aplikativne raziskave za
uveljavitev posameznih faz v procesu
predelave odpadkov, pri čemer bo pou-
darek na čim bolj učinkoviti energijski
izrabi vseh snovnih tokov odpadkov.
Ustanovitelji vidijo veliko možnosti
za okoljsko in ekonomsko naprednej-
še rešitve, do katerih bodo prišli z ino-
vativnim načinom iskanja optimalne
izrabe energije iz nerecikliranih odpad-
kov ter drugih organskih odpadkov, ki
prestavljajo obnovljiv energijski vir, ki
sedaj še vedno samo bremeni naše oko-
lje," pojasnjuje Si-mo-n Po-tr-č iz kabineta
mariborskega župana. Je pa projekt tre-
nutno šele v fazi ocenjevanja in se bo
izvajal le, če bodo pridobljena evrop-
ska sredstva na ministrstvu za gospo-
darstvo.

Lenarški svetnice in svet-
niki so že prve seje izkori-
stili tudi za postavljanje
množice vprašanj in
dajanje številnih pobud

Go-razd Kurnik se je zavzel za krajane
naselja Strma gora v krajevni skupnosti
Voličina, saj ga je zanimalo, kdaj bodo
tam dobili javno razsvetljavo, ker v pro-
računu za leti 2011 in 2012 ni zasledil
rezerviranih sredstev za to. Občinski
uradniki so mu odgovorili, da je grad-
nja vodovoda pomembnejša od javne
razsvetljave, zato so ji v proračunu dali
prednost. Če pa bi občinski svet predla-
gal drugačne prioritete in jih tudi potr-
dil, je lahko tudi drugače.

A je tudi gradnja vodovoda med Kurni-
kovimi vprašanji: "Jeseni je bila postav-
ljena tabla na križišču Zgornje Voličine
in Strme gore za začetek gradnje vodo-
voda brez kakršnihkoli datumov za za-
četek oziroma dokončanje del. Kdaj je
predviden rok izgradnje v omenjenem
naselju in ali se bodo v tej fazi izvajali
tudi priključki do hiš, ali je predvidena
samo gradnja glavnega voda? Zanima
me tudi, ali načrtujete kak sestanek na
krajevni ravni, kjer bi krajanom pred-
stavili projekt oziroma kako bodo
izvedena dela. Pa tudi, kaj bo občina
ukrenila glede na to, da dela še niso za-
četa, podjetje pa se glede na izjave v me-
dijih pomika proti stečaju?"

Odgovorili so mu, da je občina
izvedla javno naročilo, v sklopu katere-
ga so bila razpisana tudi dela za izved-
bo vodovoda Lenart-Voličina, III. faza,
oziroma vodovod Dolge Njive-Strma
gora. Na podlagi javnega razpisa je bil
kot najugodnejši izbran SCT Ljubljana.

"V skladu z veljavno zakonodajo
smo izbrali tistega, ki je izpolnjeval
vse razpisne pogoje in je bil najugod-
nejši. Izvajalec SCT je bil v juliju lani
uveden v delo in v skladu s termin-
skim planom in bi v septembru moral
pričeti dela. Z SCT smo imeli tedenske
pogovore v zvezi s začetkom del. Ta
se je zamaknil tudi pri pridobivanju
dokumentacije, saj si je izvajalec del
moral sam naročiti in izdelati projek-
te izvedbe del, kar je trajalo do srede
oktobra lani. Glede na to, da je izvaja-
lec del v hudih finančnih stiskah, ni
uspel pridobiti podizvajalcev za mon-
tažna dela, prav tako ni uspel pridobi-
ti dobaviteljev opreme oziroma nam
je na različnih sestankih poročal,
kako se dogovarja z raznimi dobavi-
telji oziroma podizvajalci. Tako so se
pogajanja zavlekla vse do sredine de-
cembra. V decembru je SCT prekinil z
vsemi deli na vseh gradbiščih, predv-
sem tudi zaradi zimskega časa, o tem
nas je tudi pisno obvestil in nam za-
gotovil, da bo v januarju, če bodo vre-
menske prilike to dopuščale, pričel
fizično izvedbo vodovoda. V decem-
bru nam je SCT predložil v podpis
tudi asignacijske pogodbe z izvajalci
del in dobavitelji opreme, na podlagi
katere bo občina Lenart direktno pla-
čevala storitve in dobavljeni material
dobaviteljem. S tem naj bi SCT prido-
bil podizvajalce, ki naj bi pričeli delati
v tem mesecu. Občina Lenart ne more
kar tako razdreti oziroma prekiniti po-
godbe, saj mora biti prekinitev pogod-
be pravno utemeljena. Ob prekinitvi
pogodbe občina tudi ne more izbrati
iz obstoječega javnega naročila druge-
ga najugodnejšega ponudnika, temveč
mora pričeti z novim javnim naroči-
lom, kar pomeni zamik izvedbe del
vsaj za 90 dni. Ob tem je treba upoš-
tevati dejstvo, da je SCT že dal izde-
lati projekte izvedbe del, geodetske
posnetke in je spet vprašljivo, kako bi
to prenesli na novega izvajalca del in
ali bi si moral ta izdelati nov projekt
izvedbe del in vso ostalo dokumenta-
cijo, kar pomeni še dodatni zamik del.
Če bo prišlo do razdrtja pogodbe, se
bo izvedba del na vodovodu Voličina
zavlekla vsaj za 3 do 5 mesecev, zato si
prizadevamo, da projekt prične izvaja-
ti izbrani izvajalec, torej SCT," se je gla-
silo pojasnilo pristojnih.

Maksimiljana Šumana je zanimalo,
kdaj bo obnovljena državna cesta skozi
Radehovo, saj so bili krajani Radehove
na lastno pobudo od DARS-a v aprilu
pisno obveščeni, da bo investicija ste-
kla na osnovi sporazuma o sofinanci-
ranju investicije, ki bo pripravljen po
pridobitvi projektne dokumentacije,
za katero je zadolžena občina Lenart.
Pojasnili so mu, da je DARS skladno z
lokacijskim načrtom dolžan obnoviti
poškodovane ceste in izvesti zasaditev
ob jezeru Radehova. Med pobudami je
bilo tudi nekaj predlogov občinskega
odbora NSi. Kot denimo, da naj v duhu
privabljanja obiskovalcev v občino
obveščajo tudi o možnih cerkvenih
porokah v Marijini cerkvici v Radeho-
vi in naj občina, ki je zagotovo o takš-
nih dogodkih obveščena, organizira
redno košnjo neposredno ob cerkvici
in vodnjaku. Glede na turistični poten-
cial Radehove bi po mnenju odbora
bilo smiselno v proračunu 2011/2012
povečati tudi sredstva za urejanje tam-
kajšnje okolice.

Odgovor je bil, da vzdrževanje
občinskih javnih površin vodi občina
in jo izvaja režijski obrat ali pogodbe-
nik za vzdrževanje občinskih cest in
javnih površin. Med številne zelene
javne površine da je vključeno tudi
vzdrževanje območja neposredno ob
cerkvici in vodnjaku v Radehovi, ki
obsega trikrat v letu košnjo in čiščenje
v sezoni. Dela po pogodbi izvaja podjet-
je Almaja, d.o.o., iz Lenarta. V letu 2011
bodo te storitve še pogostejše, zanje bo
tudi denar v proračunski postavki ure-
janje zelenic in centrov krajevnih skup-
nosti.

NSi-jeva je tudi pobuda, da naj
občina preko zime 2010/2011 pripra-
vi in izvede razpis za vzpostavitev go-
stinske ponudbe na Poleni in hkrati
v načrt razvojnih programov vključi
izvedbo sedišč ob nogometnem igriš-
ču. Občinski uradniki so na seji napo-
vedali, da bodo to možnost preučili
in pripravili osnove za javni razpis
za zainteresirane ponudnike. Prouči-
li pa naj bi tudi možnosti za gradnjo
tribun za gledalce ob nogometnem
igrišču na Poleni in investicijo uvrsti-
li v načrt razvojnih programov za na-
slednja leta.

V knjižnici Franca Ksavra Meška v Ormožu bodo to sredo znova
pripravili pravljične urice za najmlajše obiskovalce. Pričeli jih
bodo ob 16. uri v prostorih v ormoškem gradu. (dlž)

Danes ob 18. uri bo v ptujski kavarni MuziKafe potopisni večer po-
potniškega društva Potuj. Tokrat bodo o svojem potovanju po Peru-
ju in Boliviji spregovorili družinski člani Dhiraj Ro-schmann, žena
Luz So-to- Bravo- in sin Ošo-. Dhiraj Roschmann je o njihovem doživ-
ljanju teh dežel in o vsebini predavanja povedal: "Bolivija je deže-
la, ki ji predseduje prvi indijanski predsednik v zgodovini, dežela,
kjer stane tank bencina dva evra, dežela, ki ima trenutno najboljšo
politično ureditev na svetu. Osredotočili bi se tudi na ekološki pro-
jekt v nacionalnem parku Madidi, kjer sem sodeloval pri izgradnji
ekološke hiše. Gre za skupnost oziroma mednarodni projekt pod
imenom Sachawasi (Hiša dreves), Bolivian Centre for Andean-Ama-
zonian permaculture. Tukaj se namreč meša tradicionalno življe-
nje Indijancev z najsodobnejšimi pristopi kot vrsto ozaveščenosti
o naravi. Dotaknil bi se še andske glasbe pa območja Cochabam-
be in znamenitega območja Indipendencia, ki si ga španski zavoje-
valci nikoli niso zmogli podrediti. Na poti v Peru se bomo ustavili
na 4000 m visoki planoti Tiwanaku, kjer so živeli beli bogovi. V
drugem delu bomo obiskali mistični Peru, ki je ostal le senca pre-
teklosti in je, vsaj kar se politične ureditve tiče, popolno nasprotje
Bolivije, saj mu še zmeraj v polni meri vladajo Španci. Spregovoril
pa bom tudi o tem, kako se znajdejo Slovenci v Peruju." (slp)

PRODAJNA MESTA
HIŠA VSTOPNIC GUROPARK • DVORANA TABOR • PETROL • KOMPAS
BIGBANG • OSTALA PRODAJNA MESTA EVENTIMA • WWW.EVENTIM.SI

Prostovoljci projekta Starejši za starejše
morajo, če želijo preprečiti trpljenje starejših,
premagati veliko ovir; na račun starostne
pokojnine živelo šest ljudi

"Glede na to, da smo periferija,
se težave precej razlikujejo od
tistih v mestih. Ljudje so tako
oddaljeni drug od drugega, da
si med sabo težko pomagajo.
Hkrati pa se nasilje lažje zakri-
je," specifiko terena opisuje ko-
ordinatorica projekta Terezija
Novak. Kot opaža, starejši ne tr-
pijo le fizičnega nasilja. "Vse več
je finančnega nasilja. Imeli smo
primer, ko so na račun starostne
pokojnine živele tri generacije,
skupaj kar šest ljudi. Materi so
pobrali celo borno pokojnino.
Socialne službe sicer niso spu-

Nobeden od prostovoljcev v primerih zlorab noče biti policist.
"To niti ni potrebno. Ko gre za psihično nasilje ali drugo, je do-
volj že, da tisti, ki to izvaja, ve, da bomo prišli. 'Tuj človek je pri-
šel, zdaj bo pa ata vse povedal.' Starejši potem večkrat povedo,
da so se svojci spremenili. Ker nimajo razčiščeno, kaj je naše po-
slanstvo, že prisotnost toliko pomaga."

Prostovoljci težko pridejo do starejših sokrajanov. "Do evidenc
o tem, kdo v kraju je starejši od 69 let, zaradi varovanja oseb-
nih podatkov ne moremo priti. Zato izkoristimo svoja poznan-
stva," pripoveduje Novakova. "Po navadi ti kdo od starejših,
pri katerem si na obisku, pove, koga bi bilo še dobro obiska-
ti," doda predsednik društva upokojencev Loče Franc Klavžar.
"Velikokrat nismo dobrodošli. Po navadi svojci ne dovolijo obi-
skov. To je že rdeči alarm. V teh primerih moramo biti še pose-
bej vztrajni. Če ne gre prvič, gre drugič, tretjič. Običajno nam
uspe prebiti zid. Ko nam ne uspe, pa za pomoč prosimo social-
no službo," sta pojasnila.

Tako kot v zadnjih dveh mesecih preteklega leta
bodo v Velenju tudi v januarju ob najbolj frekvent-
nih dneh podaljšali delovni čas Mestne blagajne.
Občanke in občani bodo tako lahko položnice v
kletnih prostorih mestne občine Velenje porav-
nali od ponedeljka, 17., do petka, 21. januarja, od
7.30 do 16. ure ter v sredo, 19. januarja, do 17. ure.
Sicer bo Mestna blagajna odprta ob ponedeljkih,
torkih in četrtkih od 8. ure do 14.30, ob sredah od
8. ure do 16.30 in ob petkih od 8. do 12. ure.

Z Mestno blagajno Velenjčanom omogočajo
gotovinsko plačevanje položnic za različne storit-
ve na enem mestu brez provizije, in sicer položni-
ce vseh velenjskih osnovnih šol ter položnice, ki

V Kulturnem centru Laško se bo jutri ob 19. uri
pričel tradicionalni koncert Laških ansamblov
v sklopu Mavrice polk in valčkov. Na koncertu
se bodo predstavili Razigrani muzikanti, Fantje

Ne mraz ne toplo vreme ne motita delovne
vneme tatov in vlomilcev, ki vseskozi pridno
polnijo policijske beležnice, ob tem pa imajo
polne roke dela tudi gasilci, ki v teh dneh gasi-
jo predvsem dimniške požare. Ob tem so minu-
li teden gasili tudi požar v stanovanju na Šaleški
cesti v Velenju, saj je ena od stanovalk bloka zaž-
gala knjigo. Požar je sicer uspelo pogasiti že nje-
nemu prisebnemu sostanovalcu, gasilci so nato
le še prezračili zadimljene hodnike. Zakaj je sta-
novalka zažgala knjigo, ni znano.

Tudi minuli konec tedna so celjski polici-
sti spet obravnavali številne pijane voznike. Se-
demnajst jih po svojem nespametnem početju
ni prespalo v domači postelji, ampak v policij-
skih prostorih za pridržanje. K sreči nobeden
od njih ni povzročil prometne nesreče, pa tudi
jih izstavljajo Andragoški zavod Ljudska univer-
za Velenje, Elektro Celje, Festival Velenje, Glasbe-
na šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Habit
Velenje, Krajevna skupnost Plešivec, Krajevna
skupnost Šentilj, Krajevna skupnost Vinska Gora,
Komunalno podjetje Velenje, Naš čas, PUP Sauber-
macher, Stanovanjsko podjetje Velenje, T-2, Vrtec
Velenje, Linea Stanovanjsko podjetje, Mako Turn-
šek in Šolski center Velenje. Možno je tudi plačilo
položnic, ki jih fizičnim osebam izstavlja Mestna
občina Velenje (kupnine stanovanj, letovanje, na-
jemnine garaž, najemnine vrtičkov...) ter od 1.
januarja letos tudi položnice podjetja PV Invest.
(rk)

izpod Lisce, Kvintoni, Vigred, Pepelnjak, Okrogli
muzikanti, Navihanke in kvinet Dori, ki bodo
poskrbeli za dobro glasbo, za smeh na mavrič-
nem druženju pa bo poskrbel Laški užiguc. (gp)

So bili pa konec tedna spet dejavni vlomilci in
tatovi. Tako so izpod kozolca v Lazah pri Dram-
lju ukradli vitel za spravilo lesu, iz hleva na Konj-
skem so izmaknili obračalnik sena, na Polzeli so
vlomili v gospodarski objekt in v svojo tatinsko
malho naložili motorno žago in več kosov dru-
gega orodja. V Škapinovi ulici v Celju so vlomili
v eno od kleti stanovanjskega bloka in lastnika
oškodovali za osem pnevmatik z aluminijastimi
platišči.

V noči na petek so imeli nepovabljene goste
tudi v gostinskem lokalu v Gubčevi ulici v Celju,
nepridipravi pa so ob svojem odhodu s seboj
odnesli menjalni denar in večjo količino cigaret.
V isti noči so v Bezini vlomili tudi v skladišče
elektromateriala in odnesli okoli 600 kilogra-
mov bakrenih podložk.

PRODAJNA MESTA
HIŠA VSTOPNIC GUROPARK • DVORANA TABOR • PETROL • KOMPAS
BIGBANG • OSTALA PRODAJNA MESTA EVENTIMA • WWW.EVENTIM.SI

V okvi-ru Urbanih brazd,
enega i-zmed programski-h
sklopov EPK 2012,
so v Mari-boru pri-pravi-li-
prvo javno razpravo
i-n jo nameni-li- problemu
brezdomstva

Brezdomstvo postaja vedno bolj skrb
vzbujajoče zaradi dejstva, da se na uli-
cah ne pojavljajo več le izključno ste-
reotipizirani starejši moški, ampak
tudi vedno več mladih in družin.
Ravno zato so se Urbane brazde, pro-
gramski sklop Evropske prestolnice
kulture Maribor 2012, odločile, da v
okviru načrtnega odpiranja razprav
in prostorov za artikuliranje tistih
vprašanj, ki so potisnjena v družbe-
no ozadje, namenijo pozornost tudi
brezdomstvu. V sodelovanju s Kralji
ulice, društvom za pomoč in samopo-
moč brezdomcev, ki prvenstveno de-
luje na območju Ljubljane, so tako v
Kinu Udarnik pripravili javno disku-
sijo o tej temi.

Razlogov, zakaj se kdo znajde na
cesti, je toliko, kolikor je posamezni-
kov. "Obseg brezdomstva v Sloveniji
se je občutneje povečal v zadnjih 20
letih," je povedala Špela Razpotnik
iz Kraljev ulice, "vendar navzven to
morda ni tako zelo opazno, saj cest-
no brezdomstvo, torej to, kar vidi-
mo na ulicah, ni vse." Dejansko je to
le vrh ledene gore, zaradi česar suho-
parne statistike le bežno orišejo de-
jansko stanje. Brezdomci so namreč
po besedah Razpotnikove tudi žen-
ske v varnih hišah, zaporniki, ki jim
manjka še mesec dni do odpusta, pa
ne vedo, kam po njem, pa tudi psihia-
trični bolniki, ki so tik pred koncem
zdravljenja. "Tudi družine so lahko
brezdomci," poudarja Razpotnikova,
"čeprav je res, da se za otroke hitro
poskrbi."

Kljub temu da je brezdomstvo pri
nas bolj spremljano šele v zadnjih
letih, v društvu Kralji ulice opažajo,
da vedno več otrok brezdomnih star-
šev kasneje pristane na cesti. Tako
srečujejo že drugo in celo tretjo gene-
racijo brezdomcev. Tukaj gre sicer v
prvi vrsti za matere, ki so kot otroci
živele v zavodu, se osamosvojile, rodi-
le otroke, ti pa so se kasneje ponovno
znašli v ustanovi. "Zelo pogosta je tri-
logija ulica-psihiatrija-zapor," pravi
Razpotnikova, "to pa privede do dru-
gega problema brezdomstva - stigma-
tizacije." Tako brezdomci za družbo
naenkrat niso več problem zato, ker
nimajo doma, ampak zato, ker motijo
mimoidoče. To se recimo po besedah
Urške Breznik, sodelavke MISC Info-
peke, Pekarne - magdalenske mreže, v
zadnjem letu opazno dogaja v mestni
četrti Magdalena. "Večina sodelavcev
Pekarne tudi živi v omenjeni mestni
četrti," je pojasnila, "zato smo problem
lahko intenzivneje spremljali." Tako so
opazili, da so prebivalci razvili prav pa-
ničen strah pred brezdomci. "Začeli so
se zapirati, vgradili so dodatna vrata.
Dejansko si ustvarjajo utrdbe," je opo-
zorila Breznikova.

"Delo z brezdomno populacijo zato
tudi že dolgo več ni zgolj domena
prostovoljstva," pravi Razpotnikova,
"ampak več ko je problemov in oseb-
nih težav, več strokovnjakov je po-

Ta-ko brez-domci
z-a- družbo
na-enkra-t niso več
problem z-a-to,
ker nima-jo doma-,
a-mpa-k z-a-to, ker
motijo mimoidoče

trebnih." Prav iz tega razloga je ves
kader mariborskega zavetišča Nadš-
kofijske karitas, ki se neposredno sre-
čuje z brezdomci, tudi zdravstveno
podkovan. "To je potrebno, ker lahko
naše zavetišče sprejme do 35 uporab-
nikov," je pojasnil Boštjan Cvetic, "v
lanskem letu pa je bilo zabeleženih
kar 4905 prenočitev." Karitas sicer
izvaja pet programov, mednje spada-
ta tudi nočni mobilni servis, ki v zave-
tišče pomaga predvsem vinjenim, in
ambulanta za osebe brez obveznega
zdravstvenega zavarovanja s posveto-
valnico, ki ima že preko 500 stalnih
uporabnikov. "V zavetišče se zatekajo
ljudje različnih narodnosti," pravi Cve-
tič, "vzpostavili pa smo tudi posebne
bivalne enote za družine."

Tudi v zavetišču za brezdomce Cen-
tra za socialno delo Maribor so kapaci-
tete večino časa zapolnjene. "Trenutno
je pri nas 23 brezdomcev, eden je pa na
zdravljenju," je povedal Niko Šikman,
"večina med njimi je starejših, slabše-
ga zdravja in za delo nesposobnih."

Bistvenega pomena za vse, ki so našli
streho nad glavo v katerem izmed ome-
njenih centrov ali pomoč v društvu
Kralji ulice, pa je resocializacija. Tako
kar četrtino zaposlenih v Nadškofij-
ski karitas tvorijo nekdanji uporabni-
ki, Kralji ulice pa so razvili cel sistem
delavnic in oblik pomoči, ki so naj-
bolj jasno izražene skozi program Uni-
verze pod zvezdami. Ta zajema tako
športno sekcijo, kreativne delavnice,
filmske večere, video delavnice, knjiž-
nico kot gledališko skupino. Vse delu-
jejo na principu majhnih korakov, kar
pomeni, da uporabnikom dajejo mož-
nosti. "Če pride kdo denimo na vaje gle-
dališke skupine vinjen in ni sposoben
sodelovati, ga seveda pošljemo domov,
vendar s povabilom, da se vrne prihod-
njič," je delovanje programa predstavi-
la Marta Stajduhar.

Scenariji, ki jih na odru uprizarja-
jo brezdomci, so posledica lastnega
ustvarjanja, lotevajo pa se tem, ki so
jim blizu. Na omenjeni javni razpravi
so tako predstavili impresiven odrski
performans, obogaten z video elemen-
ti, ki je izvrstno predstavil problem
sodobne družbe, to je komunikacija s
soljudmi oziroma pomanjkanje le-te.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 19. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naro-
čila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22.
ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko uporab-
niki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetozarev-
ski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, ne-
delja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob
petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zapr-
te. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služ-
ba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Voš-
njakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od 15.
ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdra-
vila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Andreja Cvetko deklico
(3100 g, 50 cm), Nataša Vasle dečka (3510 g, 51 cm), Sabaheta Sahiti deklico
(1880 g, 46 cm), Katja Štuhec dečka (3670 g, 50 cm), Xhemile Fetinci dečka
(4050 g, 52,5 cm), Urška Antonič deklico (3810 g, 53,5 cm), Maja Hlevnjak de-
klico (3250 g, 51 cm) in dečka (2500 g, 48 cm), Bernardka Anclin deklico (3440
g, 49 cm), Mateja Skok dečka (3750 g, 53 cm), Ingrid Levstik dečka (3200 g,
51 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogrebi danes, v torek, 18. januarja
Pokopališče Dobrava: Jožef Krajnc ob 12. uri.

Svetniške skupine v lenarškem občinskem svetu so se brez večjih težav dogovo-
rile o sestavi in tudi o vodenju delovnih teles. Komisijo za volitve in imenovanja
bo v tem mandatu občinskega sveta vodil Damir Jelenko, odbor za komunal-
no in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora Marko
Šilec, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in finance pa Gorazd Kurnik. Vodenje
odbora za družbene dejavnosti so zaupali Jožefu Krambergerju, statutarno prav-
no komisijo bo vodila Marija Zlodej, člani nadzornega odbora občine pa bodo
Dušan Burian, Cvetka Fajdiga, Natalija Pucko, Franc Breznik, Veronika Vo-
grin, Janez Kocbek in Andrej Šuman. (dlž)

Dom Danice Vogrinec Maribor vabi na četrto strokovno srečanje Demenca naš
vsakdan. Predavanje in pogovor z naslovom Skrb za osnovne življenjske potre-
be starostnika z demenco bosta v četrtek, 20. januarja, ob 16.30 v pobreški enoti
doma. Predaval bo Marjan Meglic. (mbk)

Projekt Center za preprečevanje odvisnosti pri Zavodu za zdravstveno varstvo
Maribor nudi strokovno pomoč in svetovanje vsem, ki imajo težave zaradi uži-
vanja drog, in njihovim svojcem. Od ponedeljka do četrtka so dosegljivi od 8.
do 15. ure in v petek od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko po telefonu (02) 332
72 51, 331 17 18 in 320 17 40 ali se oglasite na sedežu projekta na Ljubljanski 4
v Mariboru. (mbk)

VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.0.0., Pesnica pri Mariboru 21a,
2211 Pesnica pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur
dnevno na telefonski št. (02) 654 91 30. Za male živali je veterinar dosegljiv na
telefonski št. 031606 627, ambulanta je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure
ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri Izven del. časa 031606627.
VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon
(02) 228 37 00, obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638
781, za male živali: 051 656 320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od
8. do 13. ure in 15. do 19. ure, v nedeljo in ob prazniku pa od 8. do 12. ure In od 15.
do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) in v Rušah (tel. 630 05 70).
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.0.0., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od
ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinarji so
dosegljivi na telefonski št. (02) 480 12 19 in 480 12 16. Za nujne primere izven
delovnega časa 031268 251.

AMBULANTAZA MALE ŽIVALI POBREŽJE, d.0.0., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da Imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do
19.00, v soboto od 8.00 do 13.00.

Dežurni veterinarje dosegljiv 24 ur dnevno po telefonu 041 767 451.
VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.0.0., Korenska cesta 14, Spodnji
Duplek, obvešča, da je ambulanta za male živali odprta med 8. in 12. uro in med
15. in 19. uro ter v soboto med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na
telefonski številki (02) 684 00 25. Veterinar za zdravljenje in osemenjevanje velikih
živali je dosegljiv vse dni v tednu na telefonski številki 040 585 274.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba, s katerimi nagrajujemo zvestobo
naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo spremljajte vsak teden v Večeru in izberite
ugodnosti, ki vas zanimajo.

OOZ Ljutomer
bo pomagala urediti
podstrešne sobe v stano-
vanjski hiši osemčlanske
družine Dolamič

Generalni tajnik Škofijske karitas Mur-
ska Sobota Jo-žef Ko-ci-per, predsednik
Območne obrtno-podjetniške zbornice
(OOZ) Ljutomer Da-niel Zelko- ter vodja
gradbenega odbora in član OOZ Ljuto-
mer Ludvik Vo-gri-nec so na včerajšnji
novinarski konferenci spregovorili o
humanitarni akciji, v sklopu katere
bodo uredili podstrešje stanovanjske
hiše osemčlanske družine Do-la-mi-č
v Drakovcih na območju ljutomerske
občine. Starša sta trenutno brez zapo-
slitve, nazadnje je zaradi operacije
hrbtenice in s tem povezanega bolniš-
kega dopusta brez službe ostal oče.
Otroci so mladoletni; štirje še obisku-
jejo osnovno, dva pa srednjo šolo. Zgra-
dili so si manjšo hišo in jo v pritličju
za silo opremili, že jutri pa bodo dela
na podstrešju te hiše pričeli ljutomer-
ski obrtniki in se lotili ureditve novih,
nujno potrebnih bivalnih prostorov.

Škofijska karitas Murska Sobota je
v novembru lanskega leta izvedla do-
brodelni koncert Klic dobrote, mesec
pozneje pa k sodelovanju povabila
OOZ Ljutomer. "Opravili smo več se-
stankov, definirali projekte, pregledali
ponudbe in dobili najugodnejše izvajal-
ce, prejeli pa smo tudi že donacije, v
materialu in delu, naših članov v viši-
ni pet tisoč evrov. Nekateri naši člani
so se zelo dobro odzvali, seveda pa si
želim, da bi nam na pomoč pri realiza-
ciji priskočili tudi drugi," je včeraj po-
vedal Zelko.

Ge-ne-ral-ni tajnik Ško-fljske- karitas Murska So-bo-ta Jo-že-f Ko-cipe-r (l-e-vo-) in pre-d-se-d-nik
OOZ Ljuto-me-r Danie-l- Ze-l-ko- sta o-b priso-tno-sti vo-d-je- grad-be-ne-ga o-d-bo-ra Lud-vika Vo--
grinca po-d-pisal-a d-o-go-vo-r o- ure-sniče-vanju zastavl-je-nih nal-o-g. (Miha Šoš-tarič)

Kot je dejal Vogrinec, se je k akci-
ji priključilo enajst obrtnikov, med
njimi tudi dva, ki nista člana ljuto-
merske zbornice. V tem tednu bodo
pričeli gradbena in tesarska dela, zak-
ljuček v prvi fazi predvidenih del pa
predvidevajo sredi marca. Če se bodo
humanitarni akciji odzvali še številni
drugi, bodo poskušali prostore v veli-
kosti 80 kvadratnih metrov urediti do
vselitve.

Škofijska karitas Murska Sobota je
doslej za izvedbo tega projekta zbrala
šest tisoč evrov, kot ocenjuje Kociper,
gre za največjo akcijo te organizacije v
štiriletnem delovanju na območju Po-
murja. Udeleženci v humanitarni akci-
ji apelirajo in prosijo širšo javnost, da
se po lastnih zmožnostih vključi v akci-
jo. Sredstva za dokončanje podstrešnih
sob v stanovanjski hiši družine Dola-
mič v Drakovcih se bodo zbirala na
posebnem transakcijskem računu šte-
vilka 24900-8010038322, odprtem pri
Raiffeisen banki.

Potem ko je minulo soboto v Raden-
cih naslednici Si-mo-ni Žugelj iz oko-
lice Metlike predala krono slovenke
vinske kraljice, je dosedanja (štirinaj-
sta) vinska kraljica Slovenije And-rej'a-
Erzeti-č obdarila socialno ogroženo
družino iz okolice Goriških brd, ki
jo je predlagal Rdeči križ Nova Gori-
ca, denar so zbrali teden dni prej na
zahvalno-zaključnem večeru, ki ga
je Andreja pripravila v zahvalo vsem,
ki so jo podpirali med kraljevanjem.
Takrat še aktualna vinska kraljica je
organizirala prodajo buteljk kraljičine-
ga vina iz vinske kleti Goriška brda in
izkupiček, 840 evrov, namenila ome-
njeni družini. (ob)

Gasilci poleg humanega poslanstva in
izobraževanj, gasilskih vaj, tekmovanj,
skrbijo tudi za različna družabna sre-
čanja. Eno takih, v katranju šnopsa,
je potekalo prejšnji petek v prostorih
vaško-gasilskega doma v Trnju v orga-
nizaciji domače Gasilske zvezi Črenšov-
ci. Ekipe so bile sestavljene iz sedmih
igralcev in treh rezerv. Tekmovalci so
si izžrebali nasprotnika sami, pred vsa-
kim novim krogom kartanja. Tekmo-
vanja se je udeležilo 16 ekip, skupaj
kar 150 gasilcev kvatračev šnopsa iz
gasilskih zvez Črenšovci, Beltinci, Ve-
lika Polana in Turnišče. Ekipe so se
potegovale za prehodni pokal. Tekmo-
valci PGD Beltinci, ki so ga osvojili že
dvakrat doslej, so ga morali letos preda-
ti gasilskemu društvu Gornja Bistrica.
Tretji kartaški gasilski turnir je pote-
kal v dobrem vzdušju, saj so ekipe tek-

Ali bo država objekt
nekdanjega mejnega
prehoda Holmec
prepustila občini Prevalje,
ki ima na tem simbolnem
območju svoje načrte,
bo znano v nekaj mesecih

Na območju nekdanjega mejnega
prehoda Holmec je občina Prevalje
načrtovala vzpostavitev poslovnega
središča, poslovne vasi, v idejni fazi
pa je bila tudi vzpostavitev izobraže-
valnega in tehnološkega centra. Na
celotnem območju mejnega prehoda,
skupaj z objekti na avstrijski strani,
bi nastal izobraževalni center za po-
dročje manjšinskih vprašanj, center
svetovanje podjetjem, središče "joint
venture" podjetij.

Lastnino objektov nekdanjega slo-
venskega mejnega prehoda naj bi z
države prenesli na občino, ta pa bi pro-
jekt izpeljala skupaj s še nekaterimi
slovenskimi in avstrijskimi partnerji.
Na avstrijski strani sta bili za sodelova-
nje med drugimi pripravljeni tudi obči-
na Pliberk in Slovenska gospodarska
zveza iz Celovca. Ideje, ki so se zdele
tudi precej uresničljive, pa so zdaj pod
vprašajem. Občina je od Službe vlade
za lokalno samoupravo in regionalni
razvoj kljub poprejšnjim drugačnim
zagotovilom dobila sporočilo, da tre-
nutno prenos lastništva ni mogoč in
da tudi ni gotovo, da bo to mogoče v
prihodnje.

Kot je povedal prevaljski župan
Matic Tasič, ga odgovor malo čudi,
glede na to, da so bili dogovori o pre-
nosu že precej daleč in da so jim leta
2008 z ministrstva za lokalno samou-
pravo že odgovorili, da so ugotovili
javni razvojni interes, zato ni ovir za

Sli-ko-vi-ti- ko-ledni-ki- z meči- i-n s sveča-mi- ra-zsvetljeni-mi- kro-na-mi- z Ra-di-š v bli-ži-ni- Celo-vca-

Koledovanje je na Koroškem v Avstriji še precej ohranjeno, predvsem v manj-
ših in odročnejših krajih, kjer sodobni čas še ni zadušil dolga stoletja ohranje-
nih običajev in navad.

Del te žive kulturne dediščine, ki daje identiteto Koroški in pripomore k
negovanju slovenskega jezika, so na povabilo Kulturnega društva Mohorjan
konec tedna na Prevaljah predstavili koledniki z Želinj, Radiš in iz Horc, Vogr-
ški pevci ter moška skupina iz Sel. Prireditev z naslovom Eno pesem hoč'mo
peti... s prikazom ohranjenih koledovanj na Koroškem skozi koledarsko leto
in ob posebnih priložnostih sta ob petju kolednic v živo in med predvajanjem
arhivskih posnetkov povezovala mag. Martina Piko - Rustia in Nužej Tolmajer,
prva znanstvena vodja in drugi predsednik Slovenskega narodopisnega inšti-
tuta Urbana Jarnika iz Celovca, o posebnostih koledovanja v domačem kraju
pa so govorili tudi predstavniki koledniških skupin. Obiskovalci so spoznali
koledniške obhode ob izteku starega leta, novoletna in trikraljevska koledova-
nja (tudi nabiranje darov za tako imenovani tretji svet ali misijone), koledova-
nja ob svečnici, jurjevske pesmi ob prihodu pomladi, florjanove kolednice ali
jajčarijo ter pesmi za posebne priložnosti, kot so denimo praznovanje goda in
koline, prošnje pesmi in šapanje (tepežkanje na dan nedolžnih otrok). Koledni-
kom iz zamejske Koroške pa so se predstavili Ravenski koledniki iz Kulturne-
ga društva Svitanje. (ačk)
ne bodo izdali, prenos lastništva ne-
premičnin na teh mejnih prehodih
ne bo možen. Ko in če se bo izkaza-
lo, da lastnik, država, teh nepremič-
nin nujno ne potrebuje in zanje ne bo
zainteresiran noben državni organ,
bodo te lahko prodali, neodplačno
odstopili, dali v najem ali se dogovo-
rili za drugo obliko prenosa. Kdaj bo
znana usoda nepremičnin na Holmcu,
nam na MJU niso povedali. Sporočili
so le, da za predhodne postopke, ki so
pogoj za izdajo uredbe, v letu 2010 ni
bilo dovolj sredstev. Začetek postopka
MJU načrtuje v prvih mesecih letos, že
v začetni fazi pa obljubljajo sodelova-
nje z občino Prevalje in upoštevanje
lokalnih želja.

Direkcije za ceste sporočili, da se je na
razpis za modernizacijo odseka ceste
med Vuhredom in Ribnico na Pohorju
prijavilo osem ponudnikov. Na direkci-
ji predvidevajo, da bo izbrani izvajalec,
ki bo znan najkasneje v dveh mesecih,
dela pričel maja letos in jih končal v
letu 2013. Z obnovo odseka med 3,6. in
4,6. kilometrom bo celotna cesta med
Vuhredom in Ribnico na Pohorju poso-
dobljena in asfaltirana, (jb)

Policijska postaja Ravne na Koroškem
v sodelovanju s Svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu Ravne
na Koroškem, z Osnovno šolo Preži-
hovega Voranca Ravne na Koroškem
in Združenjem šoferjev in avtomeha-
nikov Ravne na Koroškem v okviru
obdobnega programa varnosti pešcev
jutri, v sredo, pripravlja akcijo razdelje-
vanja kresničk. Kresničke in preven-
tivni material o varnosti pešcev bodo
občanom od 17.30 naprej razdeljevali
učenci, policisti in člani sveta ter zdru-
ženja in jim zaželeli tudi varno udelež-
bo v cestnem prometu. (ačk)

Izobraževalni center Smeri z Raven na Koroškem vabi k pomladanskemu vpisu
v tečaje. Odrasli se lahko vključijo v raznovrstne tečaje tujih jezikov (anglešči-
na, nemščina, francoščina, ruščina, španščina in italijanščina), novost so 30-
urne specializirane delavnice angleškega in nemškega jezika za vodstvene in
vodilne kadre, poslovne sekretarje, računovodje in finančnike ter komerciali-
ste. Ponujajo tudi začetne in nadaljevalne tečaje računalništva in funkcionalna
usposabljanja (tečaj za upravljavce dvigal, vodenih s tal, tečaj za žerjavovodje,
tečaj za voznike viličarjev, tečaj za ogrevalce). V Smereh pripravljajo tudi semi-
nar o zakonu o urejanju trga dela.

Prijave zbirajo do konca januarja na spletni strani www.smeri.si, po telefonu
(02) 82 20 631 ali po elektronski pošti na naslovu infožsmeri.si. (ačk)

jeklena platišča, za člane kluba 30 % popusta
Garmin nuvi 1300139 €, za člane kluba 120 €

Delo znanega polihistorja
nadaljujejo ustanove
i-z Sloveni-je, Madžarske
i-n Avstri-je

Z naslovom Nekdo mi je poslal glas,
kar je verz iz ene od pesmi prof. dr.
Avgusta Pavla (1886, Cankova-1946,
Sombotel/Szombathely), so v soboto,
15. januarja, v muzeju Savaria v Sombo-
telu odprli razstavo o življenju in delu
tega znamenitega, vsestransko ustvar-
jalnega in nadarjenega polihistorja,
raziskovalca, prevajalca, literarnega
zgodovinarja, jezikoslovca, etnogra-
fa in pesnika, posrednika med sloven-
sko, madžarsko in avstrijsko kulturo.
Pred otvoritvijo, na kateri je v Pavlo-
vi materinščini zapel mešani pevski
zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika,
so predstavniki Slovencev na Madžar-
skem na Pavlovem grobu v salezijanski
cerkvi in pri spominski plošči na hiši
Pavlovih položili venec, z njimi je bil
slovenski konzul mag. Dra-go Šifta-r.
Pred muzejem, kjer se je zbralo okrog
tristo ljudi, so k doprsnemu kipu po-
ložili vence predstavniki občine Can-
kova, Pavlove hiše iz Potrne/Laafelda
pri avstrijski Radgoni, kjer so nekoč ži-
veli Pavlovi, zdaj pa je tam sedež slo-
venskega kulturnega društva 7. člen
za avstrijsko Štajersko, ter ustanov in
civilnih organizacij, ki nadaljujejo Pav-
lovo delo.

"Če spoznamo, tudi vzljubimo dru-
gega," je še danes aktualno Pavlovo
mnenje povzela etnologinja Ma-rija-
Koza-r Mu-kič, ki je prireditve pove-
zovala in je skupaj s Pavlovo hčerko
Ju-dito ter kolegom Pe-trom Ille-se-m
predstavnica treh generacij v med-
kulturnem dialogu, na kar opozarja-
jo trijezična besedila - v madžarščini,
slovenščini in nemščini - na devetih
panojih. Posebnost razstave, ki bo
odprta do 31. aprila, je v tem, da je po-
tujoča - na ogled bo še v Potrni, v Mo-
noštru, na Cankovi in v Budimpešti.
Polovica dokumentov in fotografij je
razstavljena sploh prvič. V Pavlovem
letu, ki se je s tem uradno začelo, bo
več ustanov na Madžarskem, v Slove-
niji in Avstriji organiziralo predava-
nja, literarne večere, srečanja pevskih
zborov, objavo študij in strokovne izle-
te v kraje, kjer je Avgust Pavel živel
in deloval.

Le zakaj se danes toliko piše in posluša (TV) o politični krizi v Sloveniji? V
zgodovini to ni nič novega, krize so se pojavljale, kot vse ostalo v človeški
družbi, bili so vzponi, padci in propadi, pa se svet še vedno ni podrl, niti Nos-
tradamus še ni zmagal s svojimi usodnimi napovedmi.

Na gornjeradgonskem območju so bili pohodi Hunov (zapustili so nam
legendo) pa uspešna slovanska (slovenska) naselitev ter močna nemška
kolonizacija (zapustila nam je do 1946. leta apaške Nemce), neuspešno
osv(ob)ajanje radgonskega kota 1918-1920, s "ponovitvijo" 1945. leta, pa še
nastanek samostojne Slovenije v letu 1991 itd.

Le kaj nam je potrebno toliko "jamranja", ko pa so nakupovalna središča še
vedno polna ob vseh praznikih, ki jih je, kot sami priznavamo, preveč (to
opazimo šele pozneje v denarnicah!). Je kriza ali je ni?

Če imajo nekateri novoizvoljeni župani še vedno težave pri konstituiranju
delovnih teles ali celo pri imenovanju podžupana ali celo v majhnih
občinah dveh ali treh (?) - ali je to kriza političnega sistema? Prepričan sem,
da ni, je pa kriza morale, kriza medčloveških odnosov, delovanje osebnih
interesov, snobizma in še česa, kar je pač prinesla toliko opevana demokraci-
ja po 1991.

Ali Še pomnite, tovariši?, to pesem, sedaj vi, gospodje in vsa uboga gmajna
na drugi strani? Še se spomnite oddaje Želeli ste - poslušajte? To, kar smo =
ste = so itd. želeli na plebiscitu 1990 in uresničili v 1991 in pozneje. To je
realnost omenjene oddaje. Želje so bile poštene, naročili smo si pravo
"slovensko Golico", "igrali" pa so nam od vsega začetka še drugi "muzikan-
ti", tudi - oprosti, naročnik (narod)! - tujo, velikokrat tehno-globalno glasbo.

Kako je velikokrat srečen človek tam nekje, kjer "četrtkov večer slišijo šele v
petek"!

Pa brez zamere - danes je šele torek. Kaj vse še bomo culi in prebrali ta
teden ...

"Nihče me ni nagovarjal ali spodbu-
jal, tudi stric ne, da bi šel v bogoslov-
je. A ko sem v času, ko sem obiskoval
gimnazijo v Murski Soboti, stanoval
- tako kot pred mano moja brata in
kasneje moji sestri - pri stricu v žup-
nišču v Odrancih in videl, kaj dela du-
hovnik in kako živi, sem spoznal, da je
to lepo poslanstvo in da bi ga tudi sam
rad opravljal. Za študij teologije v Ljub-
ljani sem se pravzaprav odločil v zad-
njem trenutku, ker nisem vedel kam,"
pripoveduje leta 1958 v Martinju roje-
ni Lojze- Koza-r mla-jši, od leta 1991 žup-
nik v Odrancih, pisatelj, od leta 2000
urednik letopisa Stopinje, ki je tudi
zunaj cerkvenih krogov znan po zgled-
ni skrbi za ohranjanje spomina na delo
in življenje legendarnega predhodni-
ka, soimenjaka, strica Lojzeta Kozarja
starejšega (1910, Martinje-1999, Odran-
ci). "Stričeva gospodinja je bila njegova
sestrična in naša krstna botra, tako da
smo bili še bolj povezani."

Teološko fakulteto je obiskoval v
Ljubljani in končal v Mariboru, novo
mašo je imel julija 1984, isto leto je
začel kot kaplan v Beltincih, kjer je
služboval tri leta, potem je moral z de-
kretom škofa v Lendavo, kjer je bil od
leta 1987 do 1990, opravljat poslanstvo
"dušnega pastirja" med Slovenci in
Madžari. "Nekako čudno, nenavadno
sem se počutil, saj recimo nisem znal
besede madžarsko, a sem se naučil vsaj
brati, da sem lahko opravil sveto mašo
tudi za madžarske vernike," se spomi-
nja. "Potem pa v župnijo Odranci, kjer
je po zadnjem štetju 1619 prebivalcev.
Leto dni sem bil kaplan pri stricu, ki
se je zaradi starosti odpovedal župni-
ji, potem me je škof imenoval za žup-
nika." Teče že 21. leto Kozarjevega
službovanja v Odrancih, več kot deset-
letje je dekan dekanije Lendava.

Ohranjanje spomina na strica, kije
bil veliko več kot le duhovnik, katehet
in verski vzgojitelj - bil je pisatelj, pe-
snik, prevajalec, urednik, glasbenik,
zborovodja, organist, ljubitelj ljudske
glasbe, ukvarjal se je s številnimi ko-
njički (urarstvo, zeliščarstvo, čebelar-
stvo, kolesarstvo, slikarstvo, risarstvo,
glasba in drugimi) -, je stalnica v ne-
čakovem delovanju. "To, kar lahko
vidimo tukaj v Odrancih, predvsem
cerkev, zlasti pa tisto, kar se ne vidi, to
je bogato duhovno življenje, vse to je
zraslo iz njegovega dela in življenja. To
je kot korenine, iz katerih ljudje lahko
črpamo in se hranimo; škoda bi bilo,
da bi to pozabili in odrezali. Predvsem
starejšim in srednjim rodovom, ki so
strica osebno poznali, veliko pome-
ni, da se ohranja in goji spomin tudi
na osem domačinov, ki so umrli, ko
se je 14. marca 1966 med gradnjo cerk-
ve podrla kupola in jih pokopala pod
sabo. Je del nas, ni samo zgodovina, je
sedanjost, na kateri lahko gradimo pri-
hodnost. Sodišče je župnika spoznalo
za krivega nesreče in ga obsodilo na
dvanajst mesecev zapora. Po pritožbi
je bila kazen spremenjena v pogojno.
Zadeva se je vlekla dve leti in župnika
živčno izčrpavala." Ali, kot je sam stric
zapisal v eni od desetih leposlovnih
knjig z naslovom Neuničljivo upanje:
"Kakor da se mora število osem dopol-
niti: osmerokotna cerkev, osmerokot-
na kupola, osem cerkvenih stebrov in
osem žrtev nesreče."

Vsega tega so se v Odrancih spom-
nili v preteklem letu, ko je bila stota
obletnica Kozarjevega rojstva. Nečak

je skupaj s sodelavci v župniji, predv-
sem s kulturnim društvom Osem src,
v okviru projekta Kozarjevo leto kul-
turne dediščine poskrbel za številne
prireditve in dejavnosti v čast slavne-
mu predhodniku. Med drugim so mu
pri cerkvi, kjer je trg, ki se imenuje po
njem, postavili spomenik v naravni ve-
likosti, doprsni kip so mu odkrili pri
kapeli v rodnem Martinju. Mohorjeva
družba je izdala fotomonografijo z na-
slovom Vsa moja ljubezen, katere avtor
je njegov nečak, ki izpostavlja stričevo
stanovitnost in ljubezen. Župnik Kozar
je avtor še petih samostojnih knjižnih
objav: Najlepši klas (2005), Mučenec
ob Muri in V svetišču družine (2008)
ter Legendarna pot in Srebrno poletje
(2009).

Ko so 2. januarja v župnijski cerk-
vi Svete trojice v Odrancih s slovesno
sveto mašo sklenili Kozarjevo leto,
so soboškemu škofu msgr. dr. Pe-tru-
Štu-mpfu- izročili prošnjo, naj stori po-
trebne korake, da bi se za msgr. Lojzeta
Kozarja starejšega začel postopek bea-
tifikacije.

Strelstvo - Gančani so gostili četrti krog druge slovenske lige v streljanju z zrač-
no puško. Med osmimi sodelujočimi ekipami je slavilo Turnišče pred Gančani
in Ljutomerom. V konkurenci posameznikov je nastopilo 23 strelcev, zmagal
pa je Mitja Černi iz Gančanov pred Tadejem Žalikom iz Turnišča in Petro Ver-
nik iz ormoškega Kovinarja. Po štirih turnirjih med ekipami vodi ormoški Ko-
vinar, med posamezniki pa Mitja Černi.

Mali nogomet - V zimski ligi malega nogometa Športne zveze Ljutomer so minu-
lo soboto odigrali zaključne dvoboje predtekmovanja. V zaostali tekmi četrte-
ga kroga je Prlek s 4:2 premagal Vulkanizerstvo Ščavničar, v petem, zadnjem
krogu predtekmovanja pa so bili doseženi naslednji rezultati: Raven ovinek
betonski izdelki Mešič - Nočni ftiči 3:7, Vulkanizerstvo Ščavničar - Meteorp-
last 3:3, Labod Podgradje - Prlek 3:6, Mala Nedelja - Cven 3:1, Kog - Babinci 2:3,
Stročja vas - Prleški študentski klub Ljutomer 2:4. Finalni del lige bo prihodnjo
soboto. Četrtfinalna dvoboja sta Prlek - Mala Nedelja in Stročja vas - Meteorp-
last, v polfinalu pa se bosta z zmagovalcema četrtfinalnih dvobojev pomerila
ekipi Nočni ftiči in Prleški študentski klub Ljutomer.

V petem krogu zimske lige malega nogometa Medobčinske nogometne
zveze Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Lakoš - Torcida Lakoš 4:2,
Hotiza - Zeus 007 Lendava 8:3, Dangrad Čentiba - Policijska postaja Lendava
2:1, Nafta veterani - Odigrali svoje Lendava 4:2, Drvarnica Kobilje - Team Be-
lucci Lenti 3:8. V vodstvu sta Nafta veterani in Team Belucci Lenti s po 12. toč-
kami, tretji pa je Lakoš z desetimi.

Mladi nogometaši Veržeja, stari do 11 let, so se udeležili turnirja v avstrij-
skem Deutschlandsbergu. V konkurenci desetih ekip je Veržej osvojil drugo
mesto, saj je v finalu moral priznati premoč hrvaškemu klubu Vrapče, ki je
slavil z 1:0. Žan Kolmanič iz veržejske ekipe je bil s sedmimi zadetki najbolj-
ši strelec turnirja.

Karate - Člana karate kluba Radenci Marko Tkaučič in Filip Španbauer sta na-
stopila na mednarodnem turnirju v hrvaškem Samoborju. Tkaučič je v bor-
bah kategorije do 57 kilogramov zasedel drugo mesto, Španbauer pa je bil v
borbah kategorije do 63 kilogramov prvi. Na turnirju je sodelovalo kar 1383
tekmovalcev iz 158 klubov, prisotne pa so bile tudi ekipe 20 reprezentanc, saj
je to bila zadnja generalka pred evropskim prvenstvom.
Namizni tenis - Odigrani so bili kvalifikacijski turnirji za ekipno državno pr-
venstvo v namiznem tenisu za mladinke in mladince. Uspešno so nastopile
tudi tri prekmurske ekipe in se uvrstite v finale, ki bo 26. in 27. marca v Ra-
keku. Mladinke Sobote so nastopile na kvalifikacijskem turnirju v Hrastniku
ter osvojile tretje mesto, mladinci Sobote so na turnirju v Novem mestu zma-
gali, prav tako pa so bili najboljši na turnirju v Puconcih tudi igralci tamkajš-
nje Keme.

Košarka - V devetem krogu pomurske košarkarske lige so bili doseženi nasled-
nji rezultati: GMT Beltinci - Prleški študentski klub Ljutomer I 61:83, SBK Gor-
nja Radgona - Gornji Petrovci 103:82, Paloma Sladki Vrh - Lindau Lendava
72:68 in Sveta Ana - Sobota 64:98. Na prvem mestu je s 13. točkami Prleški štu-
dentski klub Ljutomer II, ki je bil v tem krogu prost, drugo pa si delita GMT
Beltinci in Sobota s po 11. točkami. (mš)

Mozaik, društvo za socialno vključenost iz Murske Sobote, ki v Pomurju poma-
ga celjskemu javnemu zavodu SOCIO, uradnemu partnerju svetovne organizaci-
je Homeless World Cup, ki že vrsto let prireja svetovno prvenstvo v nogometu
za marginalne ciljne skupine, bo jutri ob 13. uri v telovadnici osnovne šole tri
v Murski Soboti pripravilo nogometno tekmo med ekipo brezdomcev in zna-
nimi Pomurci.

Selekcija slovenske reprezentance za omenjeno svetovno prvenstvo na-
mreč poteka preko serije prijateljskih tekem, v katerih se ekipe brezdomnih
oseb iz posameznih regij pomerijo z ekipami znanih oseb iz javnega življe-
nja. (se)

Najbolj tipične smučarske poškodbe so
zlomi nog - zlom golena, predvsem pri
otrocih. "Pri odraslih opažamo v zad-
njem času veliko poškodb ključnice, ki
nastanejo pri padcu na rame, poškodb
prsnega koša, zlomov reber," je rekel
predstojnik oddelka za travmatologijo
in ortopedijo v Splošni bolnišnici Slo-
venj Gradec, kirurg Miran Sagmeister.
Pravi tudi, da pri smučanju nastajajo
razne poškodbe, od najbolj banalnih
- odrgnin, kontuzij - naprej, največ
padcev se konča prav z udarninami.
Pojavljajo se tudi zlomi rok, zapestij.
Kot je poudaril, še vedno velja pozor-
nost posvetiti pripravi na smučanje in
ustrezni opremi. "Smučati moramo po
pravilih, oceniti svoje zmožnosti. Kar
nekaj poškodb nastane zaradi trkov
med smučarji, pri čemer so poudarje-
ne poškodbe glave," je povedal pred-
stojnik oddelka za travmatologijo in
ortopedijo ter odsvetoval divjanje po
smučiščih, prav tako ni priporočljivo
smučanje po nezavarovanih terenih.
Med najbolj pogoste poškodbe pri
smučanju sodijo zvini kolena in poš-
kodbe kolenskih vezi - od zvinov do
poškodb notranjih stranskih vezi in
precej poškodb križnih vezi. "V zad-
njem obdobju zaradi novih, karving
smuči opažamo več teh poškodb, saj
so večje obremenitve na sklepe. Ljud-
je precenijo svoje zmožnosti in hitro
pride do poškodbe," je menil Sagmei-
ster.

Pri borderjih je manj poškodb nog
in kolen, pojavljajo pa se zlomi ključ-
nice, odrgnine. "Podobno je pri kole-
sarjih, pri padcu te obrne in padeš na
ramo," ugotavlja Sagmeister.

Pri poletnih poškodbah so stalni-
ca zvini gležnjev, poškodbe kolen.
"Pri moških v srednjih letih, ki so še
dokaj športno aktivni, opažamo veli-
ko poškodb ahilove tetive, ki je tipič-
na poškodba, ki nastane v srednjih ali
bolj zrelih letih, ko elastičnosti ni več
kot pri mlajših osebah. Pri športih, pri
katerih so potrebni hitri starti, kot
so tenis, odbojka, košarka, nogomet,
hitro pride do poškodbe. To je tipična
poškodba zaradi degenerativno spre-
menjenih tetiv," je poudaril Sagmei-
ster.

Poleti so imeli v bolnišnici primer
hujše poškodbe glave (kolesarjenje),
pri čemer velja opozorilo na nujnost
nošenja čelad tako na kolesu kot pri
smučanju ter drugih tovrstnih špor-
tih, in kakor pravi kirurg, na smuča-
nje in na kolo z glavo!

V letošnji smučarski sezoni doslej
zaradi pomanjkanja snega še ni bilo
veliko poškodb, medtem ko se vsako
leto njihovo število poveča v času zim-
skih počitnic. Pomladno vreme sredi
januarja je v naravo privabilo tudi ja-
hače in že so konec tedna v bolnišnici
oskrbeli eno osebo s sicer lažjimi poš-
kodbami.

Sagmeister je spomnil na poškod-
be v času poledice. V tej zimski sezo-
ni se je v času prve poledice število
tipičnih poškodb pri padcu na polede-
nelih tleh, poškodb zapestja, poveča-
lo za več kot sto odstotkov. Posebej so
padcem podvržene starejše osebe.

V slovenjegraški bolnišnici je včeraj začel delovati skupni urgentni center, ki ga
je odprl minister za zdravje Do-rjan Maru-šič. Sporazum o sodelovanju so pod-
pisali predstavniki Splošne bolnišnico Slovenj Gradec, Zdravstvenega doma
Slovenj Gradec in Zdravstvenega doma Dravograd, in sicer za zagotavljanje ne-
prekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva prav v urgentnem centru.

Odločitev o usodi 25 milijonov evrov
vrednega projekta izgradnje in vzdr-
ževanja širokopasovnega omrežja
elektronskih komunikacij so na obči-
ni Prevalje z optimizmom pričakova-
li že ob koncu lanskega leta. Ali bo na
razpisu ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo (MVZT) izbran
prav projekt Mežiške doline - občin
Črna, Mežica, Prevalje, Ravne, ki se
jim je pridružila tudi Podvelka, pa do
danes še ni znano. "Vsak dan čakamo
na odgovor ministrstva," je povedal
prevaljski župan Matic Tasič. Občina
Prevalje je nosilka projekta, po kate-
rem bi v sodelujočih občinah zgradi-
li 1000 kilometrov širokopasovnih
vodov in tako sodobno povezavo zago-
tovili približno 4500 gospodinjstvom,
ki ležijo na območju tako imenovanih
belih lis. Gradnjo načrtujejo skupaj z
zasebnim partnerjem, podjetjem PGV,
ki bo tudi delni financer gradnje, veči-
no nameravajo pokriti z evropskimi
sredstvi. V primeru odobritve bi se po
Tasičevih besedah gradnja lahko zače-
la maja, končana pa bi bila do konca
leta 2012. Po podobnem principu so
izgradnjo tovrstnega omrežja, mnogi
mu pravijo informacijska avtocesta,
že skoraj končali v občinah Slovenj
Gradec, Mislinja, Radlje, Muta, Ribnica,
Dravograd in Vuzenica. Kot je povedal
Tasič, so iz neuradnih virov izvedeli,
da imajo dobre možnosti za izbiro, a
ker so v igri velika sredstva in zato veli-
ki apetiti, je opozoril, da se lahko tudi
zatakne. Z MVZT so jim sporočili, da
bo odločitev o izbiri znana najkasneje
do 15. februarja. (jb)

V nekaj več kot 30-letni zgodovini
Koroškega doma starostnikov (KDS)
Črneče je vodstvu, zaposlenim in sta-
novalcem uspelo ustvariti kraj, kjer
za starostnike ni poskrbljeno le s (so-
cialno) varnostjo in udobjem, temveč
je dom, tudi zaradi uspešne vključeno-
sti v kraj in njegovo družbeno dogaja-
nje, postajal vedno bolj kraj napredka,
izboljšav ter posluha za potrebe in
želje stanovalcev. Prav slednje je bilo
tudi povod, da je bila v domu leta 1994
ustanovljena prva prijateljska skupina,
takrat imenovana še Skupina za samo-
pomoč.

Cilj po vsem tem času pravzaprav
še vedno ostaja isti - koristno zapolniti
prosti čas in med seboj povezati stano-
valce, vendar pa danes v domu deluje
že sedem skupin, v katere je vključe-
na kar tretjina vseh stanovalcev in
dvanajst voditeljic, ki delo opravljajo
prostovoljno. Srečanje skupin, ki pote-

• Največkrat uspe stanovalcem nasmeh na usta priklicati otrokom iz vrtca ter
osnovnošolcem, ki v okviru različnih projektov sodelujejo s KDS Črneče, ne-
malokrat pa jim pripravijo tudi glasbene, gledališke in druge nastope.

• V domu čutijo potrebo po dodatnih prostovoljnih sodelavcih, ki bi se vklju-
čevali v različne dejavnosti, ali pa bi se s starostniki prihajali samo družit
in pogovarjat.

ka izven delovnega časa, zahteva od
prostovoljk precejšnjo pripravljenost,
požrtvovalnost in je na trenutke tudi
naporno, vendar kot pravi Marina
Oderlap, voditeljica skupine Edelvajs,
sicer pa socialna delavka, je ves trud
poplačan vsakič znova: "Ko vidiš, ko-
liko članom skupin pomeni druženje
in kako pogrešajo tisto redno teden-
sko uro, če ta odpade, si sam pri sebi
zares zadovoljen."

Manca Š. Javo-rnik, koordinato-
rica prijateljskih skupin, razloži, da
ima vsaka izmed prijateljskih skupin
- Peca, Urška, Tulipan, Marjetice, Edel-
vajs, Lipa in Barka - svojo specifiko,
stanovalci pa se vanje vključujejo na
predlog tima za sestavo individual-
nega programa. Dejavnosti skupin so
na vsakem koraku prepletene s prija-

Avtorica- Vera- Merc (na- sredini) ob odprtju ra-zsta-ve v pogovoru z a-ka-demskim kipa-r-
jem Andrejem Grošljem, na-fotografiji je tudi umetnikova-soproga- Fa-nika- Grošelj.

Razstavne prostore Info pisarne Dravograd bodo do sredine februarja bogatile
slike Vere Merc, ki se v Dravogradu predstavlja s svojo drugo samostojno raz-
stavo, imenovano Ključi energij: Kandelar. Avtoričino ustvarjalnost je tokrat
spodbudilo delo pisateljice Marjetke Jeršek z naslovom Kandelar Dve, ki izpo-
stavlja neizmerno moč vilinskih simbolov, ključev energij, ki jih je Vera Merc
smiselno prenesla v svoja likovna dela. Poleg najnovejših slik je avtorica v prvi
sobi razstavišča v Dravogradu ponovno postavila na ogled dela iz prve samo-
stojne razstave, imenovane Postave, s katero se je pred dvema letoma predsta-
vila v mežiškem Štiblcu. Intenzivne barve, geometrijski liki in simbolni ključi
energij vsak s svojim pomenom, ki je ob slikah tudi opisan, pričarajo pozitivno
vzdušje, ki se razširi v prostor. Pomen avtoričinega likovnega izražanja je ob
odprtju razstave konec prejšnjega tedna izpostavil tudi akademski kipar An-
drej Gro-šelj, v imenu občine Dravograd pa je avtorici za razstavo čestital pod-
župan Alfonz Naberžnik. (plt)

V Radencih so izpeljali plavalno tekmovanje za 1. pokal Radenci 2011, katere-
ga so se udeležili tudi mlajši dečki in deklice Plavalnega kluba Fužinar. V kon-
kurenci več kot 150 mladih plavalcev iz desetih klubov iz Slovenije in Hrvaške
so varovanci trenerja ravenskega kluba Henrika Medveška osvojili kar deset
prvih, devet drugih in enajst tretjih mest.

Najuspešnejši je bil Matija Mo-že, ki se je trikrat povzpel na najvišjo stopnič-
ko. Po dve prvi mesti so si priplavali Marko- Pavleko-vič, Matic Pšeničnik in
Urška Hancman, enkrat pa je zmagala Zala Lo-čičnik. Poleg omenjenih so se
med najboljše tri uvrstili še Niko- Po-dričnik, Lo-vro- Knez, Jani Trbo-všek, Pia
Sto-čko- in Mo-jca Hancman. (iml)

Preostali čas je jezdil in se učil
srbohrvaškega jezika. Jezik je
želel obvladati tako govorno
kot pisno. Prijatelja je našel v
svojem nadrejenem. Ker je tudi
njegova mati poznala člane
Sammonigove družine, so se
kar precej družili. Prišel je božič
1879, ki je Conradu ostal v pose-
bej lepem spominu. Na božični
večer je namreč za zasluge pri
okupaciji Sandžaka prejel vojaš-
ki križec. V biroju je ostal do
januarja 1882, njegova služba
pa ni bila omejena le na Dunaj.
Avgust in september 1880 je
preživel v južni Hercegovini in
v Sandžaku, kjer je izrisal zem-
ljevide tega območja. Potoval je
z vlakom do Trsta, nato pa s par-
nikom do južne Dalmacije. Zanj
je bil to prvi obisk glavnega
avstrijskega pristanišča in tudi
prvo potovanje po morju. Veči-
no terenskega dela je raje kot na
konju - zaradi čudovite narave -
opravil peš. Z delom je pričel v
okolici Mostarja, prav tam, kjer
se je avstro-ogrska vojska leta
1869 borila proti upornikom.
Po opravljenem delu je odšel
na kratek oddih v Dubrovnik.
Staro pristaniško mesto je opi-
sal kot pravi raj in vselej je zelo
občudoval mesto in njegovo
kulturno dediščino. Potovanje
v Sandžak pa mu je ponudilo
tudi priložnost za srečanje s sta-
rimi kameradi v Plevlji.

Po povratku iz Bosne se je
udeležil cesarskih manevrov
v Galiciji. To je bila vsakoletna
vaja, ki je potekala pod nadzor-
stvom Franca Jožefa. Septembra
1880 sta se je udeležila dva kor-
pusa avstro-ogrske vojske, ki sta
bila nastanjena ob ruski meji.
Conrad se je pridružil štabu
krakovskega korpusa. Pozimi
1880-1881, ko je bil spet doma
na Dunaju, je svoja opažanja
in izkušnje iz južne Hercegovi-
ne strnil v članek, ki ga je leta
1882 objavil časopis Organ der
militärwissenschaftlichen Ve-
reine. Conrad je prejel svoj prvi

Knjiga je pri zalo-ž-bi Orbis izšla
v zbirki Vera in po-litika, cena
je 29,75 evra, za bralce Večera
velja 10-o-dsto-tni po-pust.
Naročila na brezplačni telefo-n:
080 20 14; www.orbis.si.

avtorski honorar v znesku 122
goldinarjev. Publikacija mu je
prinesla veliko več od skromne-
ga plačila. V poročilu o terenu
južne Bosne je namreč predla-
gal tudi novosti v bojevanju
v gorah in hribih. Predlogi so
pritegnili veliko pozornost. V
članku je - enako kot v kasnej-
ših člankih o taktiki - zelo po-
udaril pomen vojaške morale.
Toda v nasprotju s kasnejšim
pisanjem, in pisanjem njego-
vega mentorja v misiji v Bosni
Waldsta"attna, ni niti z besedi-
co omenil povezave med vojaš-
kim elanom in pripravljenostjo
vojakov za uporabo bajonetov.
Bajoneta ni niti omenil. V član-
ku je pisal o zaščitnih okopih, ki
naj bi služili tudi za prenočeva-
nje (povsem v nasprotju z njego-
vim kasnejšim nasprotovanjem
taktiki "vkopovanja").

Dotaknil se je tudi podrob-
nosti, kot so obutev in vojaške
latrine. S kritiko dotedanjih vo-
jaških premikov po tujem in
težavnem terenu pa je Conrad
dregnil v osje gnezdo. Trdil je,
da so vojaki, ki napredujejo po
tujem terenu v dolgi strnjeni ko-
loni, zelo ranljivi. Namesto tega
je predlagal pohode v manjših
skupinah, razpršenih široko
po terenu. Feldmaršalporočnik
baron Stjepan von Jovanovič, ki
je bil leta 1869 v Bosni ob vode-
nju dolge kolone vojakov hudo
ranjen, je pokupil vse izvode
časopisa in jih razdelil svojim
podrejenim. Februarja 1882 je
Conradu pisal tudi nekdanji po-
veljnik generalštaba baron von
Schonfeld in pohvalil njegov
članek.

V času, ko je bil prispevek
objavljen, je Conradovo vsak-
danje življenje na Dunaju pre-
kinil še en dogodek. Julija 1881
je s parnikom odplul po Dona-
vi do Beograda, kjer je po spre-
jemu pri vojaškem atašeju na
avstro-ogrskem veleposlaništ-
vu oblekel civilna oblačila in
odšel na vohunsko misijo v
zahodno Srbijo. Z lažnim pot-
nim listom se je predstavljal
kot Carl Berghof. Izdajal se je
za umetnika, kar naj bi dokazo-
val kovček, poln pripomočkov
za skiciranje in kartografira-
nje. V težave je zašel le enkrat
- v gostilni v Požegi. Medtem
ko je kosil, se je pred njo zbrala

množica ljudi in začela vzklika-
ti "avstrijski špijon". Uspelo mu
je pobegniti skozi zadnja vrata.
Reševalo ga je predvsem tekoče
znanje srbohrvaščine, tako da
krinka avstrijskega umetnika
večinoma sploh ni bila potreb-
na. Domačini so ga povečini
imeli za beograjskega študen-
ta. Ob koncu naloge se je vrnil
v srbsko prestolnico, od tam pa
odšel še na kratke počitnice v
Romunijo.

Potem ko je obvladal srbohr-
vaščino, se je Conrad lotil še
ostalih jezikov. Pri tem mu je
bila v veliko pomoč sestra Betti,
učiteljica angleščine, španšči-
ne, italijanščine in francoščine.
Najboljši je bil v italijanščini
in francoščini, španščine se ni
učil, angleščine pa se je lotil šele
na stara leta. Že v vojaški šoli se
je naučil osnov ruščine, ki jo je
kmalu izpopolnil in obvladal.
Sčasoma se je naučil še češko
ter osnov madžarskega in polj-
skega jezika.

Leta 1920, ko se je učil angleš-
čine - svojega devetega tujega
jezika -, je dejal, da mu znanje
jezikov omogoča približevanje
mentaliteti tujega naroda. S
tem pa ni mislil na zbliževanje
različnih kultur ali kulturno
harmonijo. Za Conrada je bilo
učenje tujega jezika odkrivanje
razlik v razmišljanju med različ-
nimi narodi. Zaradi teh razlik
naj bi bili konflikti med njimi
neizogibni. Tako je pojasnil
"naravni zakon, ki ljudi vodi v
boj za obstanek, kar je edinstve-
no načelo, ki vlada vsem zemelj-
skim okoliščinam". Toda glede
vprašanja jezika, pa tudi narod-
nostnega vprašanja in boja med
narodi znotraj vojske, je bil Con-
rad povsem drugega mnenja.
Prepričan je bil, da častniki, ki
se učijo tujih jezikov, vojsko po-
vezujejo in združujejo. Pravilo,
da se mora častnik, ko prevza-
me polk, najkasneje v treh letih
naučiti njegovega jezika, se je
Conradu zdelo zelo pomemb-
no. "Zanemarjanje tega načela
negativno vpliva na duh celot-
ne skupnosti."

Poleg srbske "dogodivščine"
ter počitnic v Romuniji so leta
1881 Conradovo zasebno življe-
nje zaznamovali tudi čustveni
vzponi in padci. Pri 28 letih se
je namreč zapletel v svojo najre-
snejšo romanco. Neimenovana
izvoljenka, s katero se je kmalu
tudi zaročil, je prihajala iz du-
najskih visokih krogov. Toda
ovdovela mati njegove izvoljen-
ke je dvomila, da bi samozavest-
ni kapetan generalštaba z dokaj
nizko plačo njeni hčeri lahko
"nudil tako udobno in brezskr-
bno življenje, kakršnega je bila
vajena". Naslednja ovira je bil
Conradov družbeni položaj. Nje-
gova družina je bila namreč v
plemiški stan povzdignjena šele
ob koncu Napoleonovih vojn,
njegova mati je bila hči slikarja,
torej navadna meščanka. Tudi
če bi bil Conrad poveljnik gene-
ralštaba, bi se moral zadovoljiti
z "drugorazredno dunajsko druž-
bo", v katero so spadale družine,
ki so bile v plemiški stan povz-
dignjene šele v drugi polovici
stoletja, in pripadniki meščan-
stva, ki so obogateli med indus-
trijsko revolucijo. In zgodilo se
je, kar se je moralo. Konec leta
1881 je njegova zaročenka na
željo svoje matere zaroko razdr-
la. Conrad je kasneje dejal, da je
bil to zanj velik šok, od katerega
pa si je po zaslugi nove vojaške
naloge kmalu opomogel.

Avstro-ogrska vojska je leta
1881 oznanila, da bo razširila
vojaško obveznost na Bosno
in Hercegovino. Nezadovoljni
z novo politiko so se uprli pre-
bivalci južne Hercegovine. Do
upora je prišlo tudi v Kotorju
in v zaledju tega pomorskega
oporišča. Na istem območju
se je prebivalstvo uprlo že leta
1869.

Safeta jih je sešila iz zelenega pogrinjka za jaslice tistega dne, ko je
bil ponovno sprožen postopek za njen izgon iz države. Ob vsakem
zbodljaju z iglo je zamrmrala: "Slovenska nota je posebna vredno-
ta." Copate so se na Renijevih nogah zdele kot čolnički za Safeti-
no plovbo proti domu. Videl je micene komolce, umetna orlova
peresa na indijanski perjanici so nalahno ploskala po suhljatih
laktih.

Tarik se je usedel na mizo, direkt na ostanke zajtrka. Dno krož-
nika je votlo udarilo ob les. Brezdelno je zvonil z nogami. Po obra-
zu se mu je sprehajala izmučenost. Zasidrala se mu je v povešeni
čeljusti, v pogledu mu je zmanjkalo bencina. Od presežka snežne
bleščave, vsipajoče se skozi kuhinjsko okno, so se mu zenice skrči-
le v riževa zrna. Gledal je skozenj, zraven je ritmično stiskal, raz-
piral pest s sklopljenim nožkom.

"Tarik! Popazi na tamalega, boš? Hitr bom nazaj," je šepnil.
"Povej Kafki, da sem moral v bolnico, k mat."

Reni se je nakremžil pod mogočno perjanico poglavarja Pleme-
na. Veke so mu vzdrgetale, iztegnil je roke.

"Obljubiš?" je videl zbegan izraz na bratovem obrazu. Pocukal
ga je za šop las pod perjanico na čelu, pomežiknil: "Zakaj ti že raste
ta plevel na glavi?"

"Počakaj, nekaj ti bom naredil," mu je previdno snel perjanico
z glave, potem pa ga narahlo odrinil od sebe. V njuni sobi se je za
trenutek ustavil, da bi umiril ta neznosni koncert v prsih, te srčne
bobne, od katerih bi skorajda oglušel. S škarjami je prerezal plat-
nen trak perjanice z moštvom micenih bunkic. Nekaj se jih je za-
kotalilo po tleh. Iz omare je vzel prazen obešalnik, ocenil dolžino,
ga vrgel čez ramo za radiator. Delati je moral hitro, natančno. Iz
lončnice je izruval leseno palico, s katero je Gospančika podprla
povešeno steblo. Z enega konca je spihal prst, ga obrisal v mikico,
odmeril sredino. Razprte konce traku je privezal na palico, nekaj-
krat zamahnil. V peresa se je ujel zračni upor, jih razčeperil kot
pavja. Zdaj je moral izdelati le še oprijemke za rame.

Butanje slabotnih peščic po vratih je zvenelo kot nizek, zamol-
kel hrup, utrip nevidnega prostora.

"Počakaj, ni še!" je zaklical med snemanjem rjuhe. Spretno jo je
razparal, dobil je dva trakova. Konca je sesukal v osmico, naredil
zanko. Na vsakem koncu palice je privezal po en trak.

"Traraaa!" je odprl vrata. Reni je čepel, njegove rame so se zdele
izpahnjene, ker so mu roke visele čez kolena pod čudnim kotom.
Bežno se je ozrl po križanih perutih, copate pod njim so bile vide-
ti kot želvji oklepi. S peresi ga je požgečkal pod nosom.

Reni si je z rokami objel kolena, ritmično jih je stiskal k sebi.
Tarik se je za hip prikazal na pragu, čez obraz mu je šla njegova
senca.

"S tabo..." je proseče zašepetal Reni, slišati pa je bilo kot nevz-
držno bučanje morskih valov.

"Bom probal bit čim prej nazaj," je krila odločno postavil na
tla. Katera krila je imel v mislih Slavc?

"Vzemi krila!" je Renijevo življenje v trenutku spet dobilo smi-
sel. "Hitrejši boš z njimi!"

Ro-man je izšel pri zalo-ž-bi Miš. Naro-čite ga lahko- po- elektronski po-šti
in-fo@-zalozbamis.com, po telefon-u 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

V mestni občini Maribor (MOM) živi
po podatkih centra za socialno delo
preko 10.000 invalidov, kar pomeni,
da se vsak deseti Mariborčan oz. Mari-
borčanka sooča s takšno ali drugačno
obliko in stopnjo invalidnosti. Zara-
di navedenega dejstva je župan MOM
Franc Kangler že v svojem prvem man-
datu ustanovil Svet invalidov kot pos-
vetovalno telo župana, v katero je
vključenih vseh 15 invalidskih druš-
tev, s ciljem intenziviranja medinstitu-
cionalnega sodelovanja in posledično
lažjega in uspešnejšega reševanja inva-
lidske problematike v MOM.

Glede na trenutno finančno in go-
spodarsko stanje v Republiki Sloveniji
najbrž ne preseneča dejstvo, da so med
dolgotrajno brezposelnimi osebami
prav invalidi, in to ne glede na starost
in doseženo stopnjo kvalifikacije.

Prav zaradi navedenega dejstva
smo tudi v Svetu invalidov MOM z
velikimi upi pričakovali javni razpis
Zavoda Republike Slovenije za zaposlo-
vanje za izbor programov javnih del
v Republiki Sloveniji za leto 2011. Že
na preliminarnih posvetih pa smo bili
negativno presenečeni nad dejstvom,
da bo Vlada RS za programe javnih
del v letu 2011 namenila polovico
manj sredstev kot v preteklem letu,
in sicer le dobre tri milijone evrov.
Kljub zmernemu pesimizmu smo se
skupaj z invalidskimi društvi maksi-
malno angažirali pri pripravi vlog.
Ob tem moram tudi javno pohvaliti
angažma predstavnic iz mariborske
območne službe Zavoda za zaposlova-
nje, ge. Majde Rajh, ge. Suzane Muraus,
z direktorico go. Vlasto Stojak na čelu,
ki nam dajejo vso strokovno pomoč in
podporo.

Za invalidska društva, ki delujejo
po večini na volonterski bazi, pome-
ni administrativno-tehnična pomoč
določene osebe v okviru programa
javnih del v prvi vrsti zaposlitev za to
osebo, po drugi strani pa nujno in ne-
pogrešljivo pomoč za društvo.

Glede na podatek, da so bila sred-
stva za programe javnih del prepolov-
ljena, se zatorej ni čuditi dejstvu, da je
bila večina društev na razpisu neuspeš-
na, tako da smo bili na zadnji seji sveta
invalidov pri obravnavi navedene
problematike priča množičnemu izbru-
hu čustev razočaranja, ogorčenja, celo
jeze; a kljub nadpovprečnemu prizade-
vanju vseh invalidskih društev, zgoraj
omenjenih predstavnic mariborske
območne službe Zavoda za zaposlova-
nje in ge. Lilijane Zorko, vodje Sektor-
ja za zdravstveno in socialno varstvo
za iskanje novih možnosti in načinov
premostitve nastale situacije, smo se
razšli z grenkim priokusom in občut-
kom nemoči, saj je vsem jasno, da je
pravi naslov za konkretne rešitve (žal)
na ministrstvu za delo, družino in soci-
alne zadeve v Ljubljani, kjer pa so naj-
brž preokupirani z reševanjem težav,
povezanih s pokojninsko reformo.

Vselej ko me pot zanese mimo "hrama"
s krznom, mi ob vedenju, da je za nje-
govimi vrati "pokopališče" mučenih in
na krut način pobitih živali, gre srh po
telesu. Ko pa v medijih namesto "osmr-
tnice" zasledim vpijočo propagando,
da "je krzno modna zapoved!", si zaže-
lim, da bi te ljudi zaradi pomanjkanja
senzibilnosti do drugih bitij odpeljali
na kraj zločina, da bi si na lastne oči
ogledali krutost brez primere. A za to
je kriva država, ki podpira mučenje ži-
vali.

Zagovornike krizna pozivam, naj
se nikar ne trudijo z neargumentira-
nimi izjavami zavajati, da grozljivo
trpljenje živali za krzno ni mučenje
in umor. Priznani strokovnjak za ko-
žuhovinaste živali dr. Edmund Hafer-
bech je opozoril na to, da so farme za
vzrejo živali za krzno grozljive mučil-
nice - tudi pri tako imenovanih dobro
vodenih farmah. Farme so varovane
pred javnostjo z opažem, ograjami in
psi. Usmrtitveni načini so različni, a
vedno grozljivi! Živali po kratkem in
mučnem življenju v mrežastih kletkah
zastrupijo s plinom, jim lomijo tilni-
ke, zadušijo ali umorijo z električnim
tokom, a najbolj grozljiva usmrtitev je
z elektrodami. Bolna lisica na primer
mora dobiti štiri električne sunke, da
umre, nakar se kar kadi iz njenega te-
lesa. Kakšno grozo doživljajo živali
v koncentracijskem taborišču smrti,
pove naslednji primer nemočne živa-
li: lisica obupano teka iz enega kota
svojega morišča, mrežaste kletke, v
drugega. Iz nje veje usmiljenja vreden
strah, saj sluti, da se bliža njen konec.
V paniki se skuša rešiti mreže in klešč,
s katerimi so jo ujeli in zgrabili za til-
nik. Tako ranjena nima nobene možno-
sti. Po sedmih mesecih prvič in zadnjič
zapušča železno kletko. Njeno strašno
trpljenje odmeva med železnimi zido-
vi, kjer se je pridružila tisočim prestra-
šenim živalim, ki čakajo na smrt. Oči
ima izbuljene. Krvoločni mučitelj jih
mehanično nosi iz železne lope, pri
čemer z eno roko drži klešče, ki stiska-
jo glavo, z drugo pa rep, vse do dveh,
prav tako krvoločnih žensk, ki lisici
potisneta železno elektrodo v gobček
ter za sedem sekund spustita električ-
ni tok skozi njeno telo. Lisica se vzpne,
njene noge so en sam krč, oči pa izbulje-
ne. Samice so še posebej odporne proti
električnemu toku, zato jim potegnejo
kožo s telesa, ko so še žive. Truplo nato
odvržejo na traktor, napolnjen z dru-
gimi na krut način pobitimi lisicami.
Obup!

Vsako krzno je preparirano z
močno kemikalijo pentaklorfenol, ki
povzroča raka na rodilih žensk. Zato
je nošenje krzna moralno-etično spor-
no, pa tudi iz zdravstvenih razlogov
nesprejemljivo! Leonardo da Vinci je
zapisal, "da bo prišel dan, ko bo uboj
živali enako kaznovan kot uboj člove-
ka", in prav bo tako.

Da bi lahko objavili čim več vaših mnenj,
pripomb in pobud, vas prosimo, da
nam pošljete največ 3600 znakov (60
tipkanih vrstic). Daljše prispevke bomo
ustrezno skrajšali in priredili. Pismo
mora biti opremljeno s pravim ime-
nom, popolnim naslovom in telefonsko
številko (ali številko mobilnega telefo-
na), na kateri bo mogoče preveriti toč-
nost podatkov. Pismo lahko pošljete
po pošti na naslov ČZP Večer, Sveto-
zarevska 14, 2000 Maribor, za Pisma
bralcev, ali po elektronski pošti pisma.
bralcev@vecer.com.

7.00 Poročila (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila

10.10 Zlati prah: Trije bratje in vila
10.15 Srečni metulj: Rožni pogovori
10.25 Storžkovo popoldne: Vrnitev,

Daljna Avstralija
10.55 J.W. Grimm: Palček, 8/20
11.10 Čarovnik iz Oza, plesno-glasbena
oddaja

gori (vps 16.10)
16.25 Šola na Sončavi, češka igrana nani-
zanka, 13., zadnja epizoda (vps 16.25)
17.00 Novice, slovenska kronika, šport,

dokumentarna serija, 3/4 (vps 17.30)
18.00 Ugriznimo znanost: Zahtevne
gradnje, oddaja o znanosti
(vps 18.00)
18.25 Minute za jezik (vps 18.20)
18.30 Žrebanje astra (vps 18.25)
18.35 Toni in Boni, risanka (vps 18.40)
18.40 Bacek Jon, risanka
18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport

stična nanizanka, 7/8 (vps 20.00)
20.25 Osmi dan (vps 20.30)
21.00 Mednarodna obzorja: Nemčija

(vps 23.00)
23.30 Čudoviti svet Alberta Kahna:
Evropa na robu brezna, pon
0.20 Drevesa pripovedujejo, pon
0.50 Dnevnik, pon
1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji

Dober dan, Koroška
Glasnik (vps 17.05)
Mostovi - hidak: lučka - pitypang
Zakladi civilizacije, francoska
dokumentarna serija, 3/4
Impro TV: Violeta Tomoč in
Boštjan Gombač, 11. oddaja
(vps 19.00)

Tranzistor (vps 19.30)
Knjiga mene briga - D. Bailey:
Improvizacija, njena narava in praksa
v glasbi (vps 20.00)
Babilon.TV: Staro st/mladost
(vps 20.30)

Igralec na srečo, ruska drama, 1972
(Nikolay Burlayev) (vps 20.50)
Brane Rončel izza odra (vps 22.30)

0.15 t Kdo bo koga?, ameriška akcijska
komedija, 1986 (Gregory Hines), pon.
(vps 23.55)
2.00 Zabavni infokanal.

La-hko te boli praktično vse, cele
noči ne spiš, a- to ni razlog, d-a- bi
inva-lid-ska- komisija- ugotovila-, d-a- za-
va-s ni primeren polni d-elovni ča-s.
Poka-za-li bod-o primer gospod-a-, ki so
mu štiri ra-zlične komisije ugotovile
povsem ra-zlične stopnje inva-lid-no-
sti. Vse več sta-ršev osnovnošolcev
ima- občutek, d-a- spet hod-ijo v šolo.
S svojimi otroki sed-ijo in se učijo
ure in ure. Je šola- res posta-la- ta-ko
za-htevna-?

Najlepši kraji sveta, angleška
dokumentarna serija
Najlepša leta, 91. del nadaljevanke
Prepovedana ljubezen, 89. del
turške nadaljevanke
Sebična ljubezen, 91. del nadaljevanke
Zorro: Meč in vrtnica, 55. del
kolumbijske nadaljevanke
24UR popoldne

ameriške nanizanke
22.00 Mentalist, 12. del ameriške nanizanke
22.50 24UR zvečer

23.10 Chuck, zadnji del ameriške nanizanke
0.05 30 Rock, 10. del ameriške nanizanke
0.35 Policista, 2. del ameriške nanizanke
1.25 24UR, pon

Pla-ča-nec John Seeger je na-jboljši
v svoji pa-nogi - v pretepa-nju. Vsa-k
pla-ča-nec mora- biti ved-no pripra-v-
ljen na- žrtve in ka-r se tiče Seegerja-,
ni noben posel neizved-ljiv. Tud-i
ko mora- pod- prisilo sod-elova-ti pri
vlomu v južnoa-friški za-por. Na-men
a-kcije na-j bi bila- osvobod-itev sina-
grškega- trgovca- z orožjem, tod-a- ko
Seeger ugotovi, d-a- gre za- preva-ro,
je ja-sno, d-a- bo mora-l za- to nekd-o
pla-ča-ti.

ameriške nanizanke
9.45 Družina za umret, pon. nanizanke
10.15 Vsi županovi možje, pon. nanizanke
10.45 Pa me ustreli!, pon. nanizanke
11.15 Obalna straža, 1. del nanizanke
12.10 Bitka z narkolepsijo, ameriška

20. del ameriške nanizanke
Slavna oseba sem, spravite me od
tu!, ameriška resničnostna serija
18.00 Svet

20.00 Plačanci, ameriško-južnoafriški
akcijski film, 2006 (Steven Seagal)
21.40 Vpleteni, ameriški triler, 1998

humoristične nanizanke
23.50 Capote, ameriška drama, 2005
(Philip Seymour Hoffman)
1.50 Love TV

23.30 Kameleon, akcijska nanizanka, 16. del
0.20 Privid zločina, akcijska kriminalna

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS;
11.00 Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in
vino; 11.40 Video strani; 12.00 Novice TV
Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.20 Pomagajmo si, oddaja TV
Koper; 13.50 Skozi čas; 14.00 Novice TV Mari-
bor; 14.05 Ljudje in zemlja; 14.55 V težišču,
aktualna oddaja; 15.45 Glasba za vas; 16.00
Novice TV Maribor; 16.05 Program v madžar-
skem jeziku; 16.35 O živalih in ljudeh; 17.00
Davi; 18.00 Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana
in vino, pon; 19.00 Informativni program
TVS; 19.50 Novice TV Maribor; 19.55 V dobri
družbi; 20.55 Na obisku; 21.30 Dnevnik TV
Maribor, pon; 21.55 Glasnik; 22.20 Labirint;
23.00 Program v madžarskem jeziku, pon;
23.30 Novice TV Maribor, pon; 23.35 Skozi
čas, pon; 23.45 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Žajfa, razvedrilna oddaja; 9.30
TV prodajno okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30
Živa, magazinska oddaja z Natalijo Bratko-
vič; 11.00 TV prodajno okno; 11.30 Kronika;
11.45 Po svetu brez komentarja; 12.00 RTS
Portal; 14.00 TV prodajno okno; 14.30 Zelena
bratovščina; 15.00 Z Mojco po domače;
16.00 TV prodajno okno; 16.30 Kuhinjica;
17.00 Reportaže iz Dežele miru: Rešitev ovac
la aneburške pasme; 17.30 Žajfa; 18.00 Od
besed, do besede; 18.15 Kaj povzroča bole-
zen: Škandal s pokvarjenim mesom; 18.45
Kronika; 19.00 Xtreme; 19.30 Po svetu brez
komentarja; 19.45 Kronika; 20.00 Reportaže
iz Dežele miru: Krmljenje ptic; 20.30 Repor-
taže iz Dežele miru: Divje čebele; 21.00
Žajfa, razvedrilna oddaja; 21.30 Od besed do
besede; 21.45 Kronika; 22.00 Kaj povzroča
bolezen: Ojačevalec okusa - glutamat; 22.30
Veliko platno; 23.30 Od besed do besede;
23.45 Ptujska kronika; 0.00 Kronika; 0.15
RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.50
Tv prodaja; 8.20 Risanka; 8.50 Interaktivna
TV; 10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od
šivanke do slona; 11.25 Punčka iz cunj, vene-
zuelska telenovela, pon. 115. dela; 12.15
Arhiv zločinov, dokumentarna oddaja, pon;
12.40 Maria madrugada, venezuelska tele-
novela, pon. 88. dela; 13.30 Interaktivna
TV; 14.20 Okusi sveta, pon; 15.20 Punčka iz
cunj, venezuelska telenovela. 116. del; 16.10
Tv prodaja; 16.40 Maria Madrugada, venezu-
elska telenovela, 89. del; 17.30 Od šivanke
do slona; 18.25 Hrana in vino, oddaja s
kuharskimi nasveti; 18.55 Vroči hiti; 20.00
Studio 5, pogovorna oddaja z zanimivi gosti;
21.00 Kristalno jasno, oddaja o mineralih;
22.00 Možni svetovi, ameriška grozljivka,
2000; 23.30 Okusi sveta; 0.30 Kristalno
jasno, oddaja o mineralih, pon; 1.30 Inte-
raktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna
oddaja; 10.30 Vabimo k ogledu; 10.35 Župan
z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec;
11.35 Košarka tekme Hopsi Polzela: Zlato-
rog; 13.00 Vabimo k ogledu; 13.05 Hrana
in vino, ponovitev; 13.30 Videospot dneva;
14.10 Videostrani, obvestila; 17.55 Vabimo
k ogledu; 18.00 Pozdrav pomladi, 2. del;
18.50 Vabimo k ogledu; 18.55 Hrana in
vino, svetovalna oddaja; 19.20 Videospot
dneva; 19.25 Videostrani, obvestila; 19.55
Vabimo k ogledu; 20.00 1896. VTV magazin;
20.25 Kultura, informativna oddaja; 20.30
Športni torek; 20.50 Videospot dneva; 20.55
Vabimo k ogledu; 21.00 To bo moj poklic:
Kamnosek - 1. del; 21.30 Jesen življenja,
oddaja za tretje življenjsko obdobje; 22.00
Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev; 23.30
Novi načini zaščite pridelka pred škodljivci,
dokumentarni film; 23.40 Vabimo k ogledu;
23.45 Videospot dneva; 23.50 Videostrani,
obvestila.

KANAL 10 ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.00 Pomurski dnevnik, osrednja informa-
tivna oddaja; 18.15 Aktualno, informativna
oddaja; 18.30 Hrana in vino; 19.00 Stube:
domače; 20.00 Pomurski dnevnik, informa-
tivna oddaja; 20.15 Iz našega studia; 20.45
Obrtnik danes za jutri; 21.15 Aktualno, pono-
vitev; 21.30 Pomurski dnevnik, pon. inf.
oddaje; 21.45 Stube: tuje; 22.45 Pomurski
informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom- info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30
Pom- info; 18.00 Gnes, informativna oddaja;
18.05 Dnevni dogodki; 18.30 Predstavljamo
vam, informativna oddaja; 18.58 Vreme;
19.00 Asov magazin; 20.00 Gnes, informa-
tivna oddaja; 20.30 Predstavljamo vam,
informativna oddaja; 21.00 Asov magazin;
22.00 Gnes, informativna oddaja; 22.30
Predstavljamo vam; 23.00 Pom info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 26. del
ameriške nadaljevanke; 11.15 Kylie Kwong:
Moja Kitajska, ameriška dokumentarna serija;
11.40 Pat, na pomoč!, ponovitev serije; 12.10
Regina, 114. del romunske nadaljevanke;
13.35 TV prodaja; 13.50 Dr. Oz, pogovorna
oddaja; 14.40 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 15.05 Vzgoja po pasje, dokumentarna
serija; 15.30 Dharma in Greg, 3. de-l ameriške
humoristične nanizanke; 16.00 Čarovnije v
malem mestu, ameriška komedija, 1990 (Shir-
ley MacLaine); 17.45 Risanka; 18.05 Winx
klub, sinhronizirana risana serija; 18.30 Baku-
ganski bojevniki, sinhronizirana risana serija;
19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 O.C., 3. del
ameriške nanizanke; 20.45 Ljubezen skozi
želodec - recepti; 20.50 Dobra žena, 20. del
ameriške nanizanke; 21.40 Praksa, 17. del
ameriške nanizanke; 22.30 Čas nežnosti,
ameriški film, 1983 (Shirley MacLaine); 0.45
Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Divje življenje, serija; 10.00 Poročila; 10.10
Pogled z neba, dok; 11.00 Pri Ani; 11.10
Debbie Travis; 12.00 Dnevnik; 12.15 TV-
koledar; 12.30 Morje ljubezni, serija; 13.20
Polna hiša Rafterjevih, serija; 14.05 Poročila;
14.20 Med nami; 14.55 Moja družina, serija;
15.25 Proces; 16.00 Županijska panorama;
16.15 Hrvaška v živo; 17.25 8. nadstropje,
pogovor; 18.15 Pri Ani, serija; 18.30 Dnevnik
plavolaske; 18.40 Moja usoda si ti, serija;
19.30 Dnevnik; 20.10 Hrvaška pomlad, dok;
21.00 Misija: skupaj; 21.55 Vzporednice;
22.30 Poročila; 23.00 Novice iz kulture;
23.10 Kralji, serija; 23.55 Xena, serija; 0.40
Dragi John, serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35 Pau-
lino poletje, serija; 10.05 Moja usoda si ti,
serija; 10.55 Globalno omizje; 11.25 Prizma,
magazin; 12.10 Euromagazin; 12.40 Roko-
met, SP: Danska - Srbija, posnetek; 14.15
Mala TV; 14.45 Šolski program; 15.30 Župa-
nijska panorama; 15.45 Minoes, fantazijski
film, 2001 (Carice van Houten); 17.25 Han-
nah Montana, serija; 17.50 Dva moža in pol,
serija; 18.10 Polna hiša Rafterjevih, serija;
18.55 Pogled z neba, dok; 19.50 Hit dneva;
20.00 Dobra žena, serija; 20.40 Popoln ulov,
komedija, 2005 (Drew Barrymore); 22.30 Na
kraju zločina: Miami, serija; 23.15 Dnevnik
plavolaske; 23.25 Minoes, fantazijski film,
2001; 0.50 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.10 Midve z mamo,
serija; 8.50 Glavca, serija; 9.15 Glavca, serija;
9.35 Dva moža in pol, serija; 10.00 Ledena
doba 2, risani film, 2006; 11.20 Roko na
srce, serija; 11.45 Deskanje na snegu, SP,
prenos; 15.10 Midve- z mamo, serija; 15.55
Reba, serija; 16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca,
serija; 16.40 Glavca, serija; 17.05 Simpso-
novi, risanka; 17.30 Simpsonovi, risanka;
17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko na srce; 18.25
Anna in ljubezen, serija; 18.55 Mladi zdrav-
niki, serija; 19.20 Dva moža in pol, serija;
19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15
Hitro raziskano, serija; 21.05 Soko Kitzbühel,
serija; 22.00 Policaj iz Toelza: Policaj in
medved, kriminalka, 2008 (Ottfried Fischer);
23.20 MA 2412, serija; 23.35 MA 2412, serija;
0.00 Čas v sliki; 0.20 Prestopniki, film, 1996
(Kevin Bacon ).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Sveže
skuhano; 9.30 Tema, magazin; 10.15 Lena,
serija; 11.00 Vihar ljubezni, serija; 11.45
Vreme; 12.05 Podobe Avstrije, dok; 12.30
Orientacija; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže
skuhano; 13.40 Poti do sreče, serija; 14.25
Lena, serija; 15.10 Vihar ljubezni, serija;
16.00 Talkshow z Barbaro Karlich; 17.00 Čas
v sliki; 17.05 Danes v Avstriji; 17.40 Zimski
čas; 18.30 Konkretno, magazin; 18.50 Loto;
19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.05 Pogledi s strani; 20.15 Ljudski forum,
dok; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Kdo je moj oče?,
dok; 23.25 Nove poti do posvojitve, dok;
0.00 Opredeljevanja, drama, 2001 (Harvey
Keitel); 1.45 Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Modra
luč, ponj 9.55 Nappali; 12.02 Poročila.
Vreme. Sport; 12.30 Karpatski ekspres;
13.00 Sosedje, madž. nad; 13.35 Oddaja za
manjšine; 14.35 Prehod; 15.05 Alma mater;
16.00 Zakladnica znanj; 16.30 Poročila;
16.41 Regionalni dnevnik; 16.55 Popoldan-
ska čajanka; 17.30 Kraljica Seonduk, kor.
nad; 18.35 Indija, kopr. nad; 19.30 Dnevnik.
Sport. Vreme; 20.05 Na vašo željo, zab.
odd; 21.05 V torek zvečer; 21.40 Morilec
s stopnišča, am. triler; 23.10 D_uh iz stekle-
nice; 23.40 Poročila. Vreme. Sport; 23.50
Današnje jutro, pon; 1.45 Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.50 Današnje
jutro; 9.00 Ta današnja mladina, it. tv.
film; 10.30 Bird of Paradis, am. rom. kom;
11.50 Arboretum; 12.01 Poročila. Vreme.
Sport; 12.30 Karpatski ekspres; 12.55 Zak-
ljuček; 13.45 Portret - K ly Libay; 14.05
Tihanyi Bences Apstsag, madž. doku. film;
14.25 Oglasna deska; 14.50 Obramba;
15.15 Dragi gospod doktor, it. nad; 16.05
Pariški prijatelji, fr. nad; 16.50 Čarovnija,
it. nad; 17.15 Madžarski pop; 18.20 Prehod;
18.45 Risanke; 19.05 Sestraterezija.com, fr.
nad; 20.00 Poročila. Vreme. Sport; 20.30
Klinika, ir. nad; 21.25 Stingers, avstral.
nad; 22.10 Zaključek; 23.00 Indija, kopr.
nad; 23.45 Kraljica Seonduk, kor. nad; 0.45
Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 9.30 Nogomet, portu-
galska liga: Porto - Naval, ponovitev; 11.15
Nogomet, Premier League: Manchester City
- Wolverhampton, ponovitev; 13.35 Nogo-
met, Premier League: Sunderland - Newcastle
United, ponovitev; 15.25 Poker After Dark 2:
126: del, ponovitev; 16.15 World Strongest
Men 2010: 1. del, ponovitev; 16.45 Nogomet,
nPower Championship: Pregled kroga, pono-
vitev; 17.15 Nogomet, Premier League: Pre-
gled kroga, ponovitev; 18.10 Nogomet, Pre-
mier League: Birmingham City - Aston Villa,
ponovitev; 20.00 World Strongest Men 2010:
2. del, prvič; 20.30 Nogomet, portugalska
liga: Pregled kroga, prvič; 21.00 Nogomet,
italijanski pokal: Napoli - Bologna, v živo;

23.00 Poker After Dark 2: 127. del, prvič;
23.50 Nogomet, španska liga: Barcelona

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, Pre-
mier liga: Birmingham City Aston Villa; 10.00
Telemarketing; 11.00 Nogomet, Premier
liga: Sunderland Newcastle United; 13.00
Nogomet, portugalska liga: Academica Ben-
fica; 15.00 Nogomet, Premier liga: Wigan
Fulham; 17.00 Nogomet, škotska liga: Hiber-
nian Celtic; 19.00 Nogomet, Premier liga:
West Ham United Arsenal; 21.00 Nogomet,
italijanski pokal - 1/8 finala: Napoli Bologna;
23.00 Nogomet, Premier liga: Liverpool Ever-
ton.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Nogomet: Primera
Division, Sevilla - Espanyol; 9.30 Košarka:
NBA, LA Clippers - LA Lakers; 12.00 Top Shop;
12.30 Ameriški nogomet: NFL Playoffs, New
England - NY Jets; 15.30 Nogomet: Arsenalov
svet, 23. oddaja; 16.00 Nogomet: Serie A,
Vrhunci 20. kroga; 17.00 Nogomet: Primera
Division, Vrhunci 19. kroga; 18.10 Rokomet:
IHF svetovno prvenstvo 2011, Poljska - Južna
Koreja; 20.00 Nogomet: The World Game,
203. oddaja; 20.55 Konjeništvo: Racing
World, 205. oddaja; 21.25 Rokomet: IHF
svetovno prvenstvo 2011, Avstrija - Islandija;
23.20 Poker: Poker Stars, EPT6, Bahami,
dobrodelni turnir, drugi del.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Košarka. NLB liga:
Olimpija - Cibona, pon; 10.30 Nogomet. Serie
A: Inter - Bologna, pon; 13.00 Rokomet. IHF
svetovno prvenstvo 2011: Spanija - Nemčija,
pon; 14.30 Rokomet. IHF svetovno prven-
stvo 2011: Danska - Srbija, pon; 16.00 Nogo-
met. Arsenal TV: West Ham - Arsenal; 18.00
Avtomoto šport. Motor World: 189. oddaja,
pon; 18.30 Košarka. FIBA Basketball: 209.
oddaja; 19.00 Nogomet. Ligue 1: Vrhunci 20.
kroga, pon; 20.00 Ameriški nogomet. NFL:
New England - Baltimore, pon; 23.00 Nogo-
met. Serie A: Cagliari - Palermo, pon; 1.00
Motokros. Pregled sezone MX1: VN ZDA, prva
dirka, pon; 2.00 Motokros. Pregled sezone
MX1: VN ZDA, druga dirka, pon.

EUROSPORT ■ 9.00 Tenis, odprto
prvenstvo Avstralije, prenos; 14.00 Nogo-
met, azijsko prvenstvo, prenos; 16.15 Tenis,
odprto prvenstvo Avstralije, posnetek; 19.30
Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, posne-
tek; 19.55 Olimpijske igre, posnetek; 20.00
Boks, super dvoboji, posnetek; 21.00 Boks,
EBU EU, posnetek; 23.00 Avtomobilizem,
reli Dakar, posnetek; 23.30 Nogomet, azij-
sko prvenstvo, posnetek; 0.30 Tenis, odprto
prvenstvo Avstralije, posnetek; 1.00 Tenis,
odrto prvenstvo Avstralije, posnetek.

V najhladnejšem letnem času želja po
vznemirljivi zimski smuki na bele str-
mine popelje tudi številne zvezdnike,
ki v mondenih smučarskih središčih
napolnijo drage hotele in luksuzne
gorske koče, ki se ponoči spremeni-
jo v prava nočna zabavišča slavnih in
bogatih. V ZDA za najbolj trendovsko
smučarsko središče že vrsto let velja
Aspen, ki mu konkurenca dela Deer
Valley. Zelo priljubljena med tistimi,
ki se radi malce umaknejo od fotogra-
fov in novinarjev, zakamufliranih v
kombinezone in smučarska očala, je
tudi Avstrija, zimsko pravljico pa se
da doživeti tudi v švicarskih Alpah,
še posebno v svetovljanskem St. Mo-
ritzu in Gstaadu.

A vrnimo se za hip v Kolorado, v
pravljični Aspen, kjer se to zimo zaba-
vata razvpita hotelirska dedinja Paris
Hilton in še vedno priljubljeni latino
igralec Antonio Banderas. Vsake toli-
ko se tam po belih strminah s svojo
družino spusti Heidi Klum, pevska
diva Mariah Carey pa ima tam celo
razkošno počitniško hiško s petimi
prostori v vrednosti 1,2 milijona
dolarjev. Ko sta bila še skupaj, sta v
Aspnu redno počitnikovala Demi Mo-
ore in Bruce Willis. Z zavidljivim šte-
vilom zvezdniških nočitev se lahko
pohvalijo tudi v Deer Valleyju v zve-
zni državi Utah. Tam se s soprogom
Gavinom in sinovoma sanka Gwen
Steffani, na smučišču so opazili tudi
že Sarah Jessico Parker, ki je v Matt-
hewa Brodericka zmetala nekaj kep
snega.

Pravo zvezdniško središče v Evro-
pi predstavlja Kitzbühel, ker zimske
počitnice preživljajo Franz Beckenba-
uer, Verónica Feeres, Verona Poth,
Fiona Swarovski, nemška igralska
legenda Uschi Glas pa Bernie Eccle-
stone in številni drugi. Število estrad-
nikov se v Kitzbühlu seveda drastično
poveča v času smuka, ki nekako velja
za zimski športni dogodek leta. Evrop-
ski plemiči pa zimo radi preživljajo v
Arlbergu. V najstarejši avstrijski smu-
čarski regiji lahko srečate monaško
princeso Caroline, švedsko prince-
so Victorio, španski kraljevski par,
redna gosta sta tudi nizozemski princ
Wil-l-e-m-Al-e-xa-nde-r in soproga Ma-xi-
ma-, ki s seboj pripeljeta tudi podmla-
dek. Snežni razgled naj bi bil zelo všeč
tudi kraljici Be-a-trix.

Za nekakšno alpsko Ibizo velja
Ischgl, kjer se vse vrti okoli zabave,
glasbe in kuhanega vina. Tudi Hiltono-
va je tukaj že veselo nazdravljala, prav
tako Riha-nna-, Ka-ty Pe-rry in Be-th
Ditto. Ljubitelji luksuza na najvišjem
nivoju obiščejo St. Moritz, ki ponuja
pestro paleto dragih butikov, elitnih
hotelov in gala družabnih dogodkov.
Kot nalašč za Johnnyja- De-ppa-, Umo
Thurma-n in Monico Be-l-l-uci.

Po mnenju mnogih eden najbolj dol-
gočasnih hollywoodskih parov se je
razšel. Po petih izrazito neškandalo-
znih letih zveze sta svojo ljubezen
pokopala Keira Knightley in Rupert
Friend. Novico je potrdil tud igralkin
oče Will Knightley: "Da, razšla sta se.
Žal je res tako. Obema sedaj preostane
le, da optimistično zreta naprej. Kar
dolgo sta bila skupaj, kar pomeni, da
je njuna ločitev še posebno boleča. Da
ne bi preveč plavala v spominih, sta
se odločila osredotočiti se na svoje
delo." Keira in Rupert sta se intimno
zapletla leta 2005 med snemanjem
filma Prevzetnost in pristranost. Če-
prav sta se odločila svojo zasebnost
ohraniti za vsako ceno, je zadnjih
nekaj mesecev tu in tam kakšna novi-
ca o krizi v razmerju vendarle ušla v
javnost, (siz)

Kot poročajo viri iz igralkine bližine, naj bi Scarlett Johansson te dni bila pov-
sem na tleh zaradi govoric, da je njen še aktualni soprog Ryan Reynolds še pred
formalno ločitvijo skočil v zvezo s Sandro Bullock. No, tako čustveno razruvana
zvezdnica očitno vendarle ni, saj naj bi bila po nekih drugih govoricah dneve
po novem preživljala v družbi Justina Timberlaka. Sicer naj bi bila samo prijate-
lja, a Justin je znan po tem, da rad pomaga atraktivne ženske tolažiti na razne
načine. Kaj o domnevni aferi svoje še aktualne soproge meni Ryan, lahko le
ugibamo, morda pa mu je že kdaj prišlo na uho, da naj bi bila Scarlett že dolgo
vzdihovala za Timberlakom, ki je trenutno uradno še v zvezi Jessico Biel, ki pa
jo bojda redno vara z Milo Kunis. Nekaj intimnega naj bi bila z Johanssonovo
imela že v začetku leta 2007. Pravzaprav naj bi bil z njo takrat varal Cameron
Diaz. Še sledite? (siz)

Če je znesek dovolj visok, so hollywo-
odski zvezdniki pripravljeni uživa-
ti celo ogljikove hidrate. Toliko kot
Renee Zellweger se Zacu Effronu za
svojo novo filmsko vlogo sicer ni bilo
treba zrediti, je pa moral svoji popol-
ni postavi dodati osem kilogramov.
"Samo jedel, jedel in jedel sem. Na
koncu mi je vendarle uspelo pridobi-
ti zaželenih osem kilogramov, ki se k
sreči tudi opazijo," je povedal mladi
igralec, ki v filmu "The Lucky One"
upodablja iraškega vojnega vetera-
na. Za novi projekt je moral žrtvovati
tudi svojo prepoznavno skrbno nego-
vano frizuro. Nekoliko bolj okrogli
Zac je po novem kratkolasec. Snema-
nje filma je medtem že končano, tako
Zac te dni že uživa svoje običajne be-
ljakovinske zajtrke in stoka ob trebuš-
njakih. (siz)

Maribor: Okoljski minister Roko
Žarnic je imel med prireditivjo
Zlata lisica veliko opraviti z
balonom enega od sponzorjev
prireditve. (Janko Rath)

Celje: Pri predstavitvi nove knjige o
Almi M. Karlin skušajo Celjani opraviti
z miti o tej znameniti popotnici. Delo
Kolumbova hči je na okoli 60 straneh
napisala avtorica Barbara Trnovec, o
vprašanjih Almine identitete pa so raz-
pravljali tudi na okrogli mizi. Nafotogra-
fiji (z leve): Marijan Pušavec, Svetlana
Slapšak, Barbara Trnovec, Božena
Orožen, NevaŠlibar, Jerneja Jezernik
in Vladimir Šlibar. (Metka Pirc)

Ravne na Koroškem: V ravenskem muzej-
skem razstavišču je na ogled gostujoča več-
medijska razstava Od ust do knjige, ljudska
pesem med ustnim in tiskanim, ki so jo pri-
pravili sodelavci pri Glasbenonarodopisnem
inštitutu ZRC SAZU, spodbuda zanjo paje
bila Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige
2010. Odprta bo do 19. februarja. Razstavo
je predstavila njena avtorica izr. prof. dr. Mar-
jetka Golež Kaučič. V ozadju ženska vokalna
skupina Deteljica. (Andreja Čibron Kodrin)

Ljubljana: Niz Nagrajenci se vračajo so v Cankarjevem domu sklenili
z vileniškim nagrajencem iz leta 1990, litovksim pesnikom, esejistom,
prevajalcem, publicistom in literarnim zgodovinarjem Tomasom
Venclovom, kije bil zaradi disidentstva prisiljen emigrirati v ZDA.
Danes predava litovsko, rusko in poljsko književnost na univerzi Yale.
(Robert Balen)

Ptuj: V Knjižici Ivana Potrča Ptuj so odprli
razstavo izbora karikatur Aljane Primožič, ki so
nastale v obdobju od leta 2006 in so zbrane v
knjigi Brez dlake na čopiču. Večer, ki gaje s svo-
jimi aforizmi začinil Milan Fridauer - Fredi, so
z ljudsko pesmijo obogatile Sestre Kopinske.
Aljano Primožič v ospredju na posnetku z leve
obkrožajo članice pevskega sestava iz Cirkulan:
Slavica Valenko, Zinka Kokol, Angela Šprah,
Marija Kokol, Pavla Milošič, Milena Korošec in
Zinka Brec. (Slavko Podbrežnik)

Ptuj: Po dolgem času se je sestal
Aktiv društva novinarjev Ptuj.
Delovni sestanek je pretežno ženska
družba (moški novinarski svet je
"zastopal" le spodaj podpisani) nada-
ljevala na Primusovih vinskih zgod-
bah. Na posnetku (z leve) dobro
razpoložene Maja Štager, Irena
Kodrič Cizerl, Milena Turk, Nevenka
Dobljekar, Urška Maučič, Bronja
Habjanič, Katarina Klep - Černejšek,
Nataša Kuhar in Tanja Srečkovič.
(Slavko Podbrežnik)

Bokalj, ki je vešč tajskega
boksa, je dejal, da ni želel
streljati, ampak je imel
namen oškodovanca
le prestrašiti

Dve leti bo moral prečepeti za rešetka-
mi Phillip Bokalj iz Kamnika zaradi
poskusa umora, je včeraj odločilo ljub-
ljansko okrožno sodišče. Sodba še ni
pravnomočna.

Obdolženi je 9. decembra 2007 pri
svojih takratnih osemnajstih letih ob
šesti uri zjutraj v družbi sedmih prija-
teljev pripeljal na domžalsko bencin-
sko črpalko. Tu so se zapletli v prepir
s tremi neznanci, med katerimi je
bil oškodovani Da-vor Nikolic. Eden
izmed obdolženčevih prijateljev je po-
skušal razgreteže umiriti, vendar brez
uspeha. Nikolič in njegov prijatelj
sta jo dobila s teleskopsko palico po
glavi, nato pa je šel Bokalj do avta po
pištolo. Nevarno orožje je uperil proti
Nikoliču in vanj streljal. V tistem tre-
nutku je napadeni skočil vstran in ste-
kel čez cesto v cikcaku ter jo odnesel
brez strelnih ran. Bokalj, ki je vešč
tajskega boksa, je v svojem zagovoru
dejal, da ni želel streljati, ampak je
imel namen oškodovanca le prestra-
šiti, zato je streljal v zrak.

V zvezi s pištolo je dejal, da jo je
našel na trimstezi, kritičnega dne
pa je spil precejšnjo količino alkoho-
la. Po dogodku se je usedel v dedkov
avto in odpeljal domov. Izvedenec psi-
hiatrične stroke je ocenil, da je bil v
času streljanja zmanjšano prišteven,
ne bistveno. Zaposleni na bencinski
črpalki pa so pojasnili, da nihče ni
izmed njih ni videl streljanja, ampak
so le slišali pok.

Tožilstvo je predlagalo dve leti in
pol zapora, obramba pa oprostilno,
podrejeno pogojno sodbo.

Sodišče je bilo bolj milostno od to-
žilstva in je obdolžencu izreklo dve
leti zapora. Kot olajševalne okolišči-
ne je upoštevalo njegovo nekazno-
vanost, mladost in oddaljenost od
dogodka ter to, da je žrtev prispeva-
la k prepiru. Poleg zaporne kazni mu
je prisodilo še denarno kazen, oško-
dovancu mora plačati 2500 evrov za
prestani strah, Nikoliča pa je s preo-
stalim delom zahtevka, zahteva 4500
evrov, napotilo na pot pravde.

Kljub vsem ukrepom,
ki jih policisti izvajajo na
cestah na Celjskem, se
število prometnih nesreč
s smrtnim izidom, ki jih
povzročijo alkoholizirani
vozniki, žal ne znižuje

Prometna varnost na Celjskem je po
letu 2009, ko je umrlo 25 ljudi in sta
ga zaznamovali dve hudi prometni ne-
sreči s tremi mrtvimi mladimi udele-
ženci, nekoliko boljša. Smrtnih žrtev
je bilo lani 14. Ostaja pa grenak prio-
kus, da je polovico povzročiteljev tra-
gičnih prometnih nesreč vozilo pod
vplivom alkohola. O tem, kaj storiti,
da bo prometna varnost na Celjskem
v prihodnje še boljša, smo se pogovar-
jali z Elvisom A. Herba-jem, vodjem
oddelka za cestni promet v Policijski
upravi (PU) Celje.

Po ka-ta-strofa-lni prometni va-rnosti
leta- 2009 se je la-ni situa-cija- le popra-
vila-. So bili vzrok tudi va-ši ukrepi?

"Statistično gledano se ne morem v ce-
loti strinjati, da je bilo stanje leta 2009
katastrofalno. Poudarjam - statistič-
no gledano. Dejstvo je, da smo imeli
na območju naše PU najmanj mrtvih
udeležencev prometnih nesreč od leta
1980 dalje. Se pa strinjam, da je vsaka
smrtna žrtev preveč. Poleg tega pa smo
imeli dve tragediji s po tremi umrlimi
mladimi udeleženci. Kar je bolj skrb
vzbujajoče, je to, da je v cestnem pro-
metu, tako v preteklosti kot danes, pre-
več alkoholiziranih voznikov.

Vsi statistični kazalci kažejo, da je
bila varnost v cestnem prometu lani
boljša. Ne le pri nas, ampak na območ-
ju celotne države. Še enkrat poudar-
jam, da so to statistični podatki in da
smo fokusirani bolj ali manj na število
umrlih udeležencev prometnih nesreč.
Nehvaležno in nepošteno bi bilo trditi,
da so zgolj policijski ukrepi, ki so bili
lani usmerjeni drugače kot v preteklo-
sti, edini razlog za izboljšanje stanja.
Ocenjujem, da smo s takšnim pristo-
pom k problematiki naredili velik
korak naprej. Ne delam pa si utvar, da
je to najboljše."

"Še vedno ugotavljamo, da udeleženci
cestnega prometa prepogosto, predv-
sem pa pregloboko pogledajo v koza-
rec z alkoholno pijačo. Poleg tega je
vedno več takšnih voznikov, ki bistve-
no prekoračujejo najvišje dovoljene hi-
trosti. V zadnjih letih pa beležimo še
velik porast vožnje voznikov, ki zlo-
rabljajo droge. Če pogledamo še po
posledicah prometnih nesreč, lahko
ugotovimo, da sta bila lani najpogostej-
ša vzroka smrtnih prometnih nesreč
vožnja po levi strani vozišča in nepri-
lagojena hitrost. Lani je bilo osem
umrlih od skupno 14 zaradi vožnje
pod vplivom alkohola. Štirje alkoholi-
zirani udeleženci so umrli v nesrečah,
ki so se zgodile zaradi vožnje po levi
strani vozišča, dva sta umrla zaradi ne-
prilagojene hitrosti, po eden pa zaradi
nepravilnega prehitevanja in izsiljeva-
nja prednosti."

Praktično vsa-k konec tedna- je število
pridrža-nih a-lkoholizira-nih voznikov
dvoštevilčno?

"Res je, kot navajate, da povprečno v
dneh vikenda pridržimo več kot deset
voznikov. Lani smo jih tako preko cele-
ga leta pridržali že več kot 1350 oziro-
ma desetino več kot v istem lanskem
obdobju. Žal pa niso problematični le
dnevi vikendov. Vse pogosteje se do-
gaja, da sredi tedna zaradi prekomer-
nega zaužitja alkohola pridržimo tudi
do sedem voznikov. Takšni vozniki se
sredi tedna pojavljajo močno pijani že
sredi dopoldneva. Ni namreč izjema,
da dopoldan pridržimo voznike, ki
imajo tudi do tri promile alkohola v
litru izdihanega zraka.

Sam sem že večkrat poudaril, da
verjetno bistveno ne izstopamo od pov-
prečja drugih policijskih uprav, smo pa
morda bolj senzibilni in problematiko
bolj poudarjamo, saj je zloraba alkoho-
la problem celotne slovenske družbe.
Da so moje trditve točne, lahko potr-
dim z le nekaj statističnimi podat-
ki. Če upoštevamo delež pridržanih
glede na število ugotovljenih alkoholi-
ziranih voznikov, potem lahko ugoto-
vimo, da znaša povprečje za državo 48
odstotkov. 48 odstotkov vseh alkoho-
liziranih voznikov je nad takšno stop-
njo alkoholiziranosti, da so pridržani
do streznitve. Nad tem povprečjem dr-
žave so kršitelji z območij policijskih
uprav Murska Sobota (delež pridrža-
nih je 60,03 odstotka), Maribor (52,41
odstotka), Krško (50,25 odstotka) in
Postojna (49,02 odstotka). Vse druge
PU beležijo delež pridržanih pod 48
odstotkov. Najnižji deleži so bili tako
na območju Policijske uprave Nova Go-
rica (42,08 odstotka), sledi pa celjska
PU (44,96 odstotka). Odgovor je torej
na dlani. Na našem območju niso naj-
bolj pijani vozniki v državi."

"Starostna struktura pridržanih vozni-
kov je raznolika. Zaradi vožnje pod
vplivom alkohola imamo pridržane v
starosti od 17 do 73 let. Deleži po po-
sameznih starostnih skupinah so raz-
lični, najbolj pa izstopajo pridržani v
starosti nad 34 do 54 let. Med pridrža-
nimi je kar nekaj žensk, njihov delež
pa se žal povišuje. Tako smo decembra
npr. pridržali žensko, ki ji je alkotest
pokazal preko dva promila alkohola v
izdihanem zraku. Pred nekaj meseci,
ko smo imeli sredi dneva v postopku
žensko, ki je v vrtec prišla po dva otro-
ka, ji je alkotest pokazal skoraj tri pro-
mile alkohola. V začetku leta pa smo
na avtocesti med vožnjo zalotili žen-
sko, ki se je peljala iz Ljubljane na Ko-
roško, med drugim povzročila nekaj
kritičnih situacij in celo nekaj manj-
ših trčenj, v vozilu je imela manjšega
otroka, 'pod kapo' pa tudi krepka dva
promila alkohola. Ob tem pa smo lani
obravnavali prometno nesrečo s smr-
tnim izidom, ki jo je povzročila žen-
ska, analiza krvi pa je pokazala, da je
imela v času prometne nesreče v krvi
več kot 3,4 promila alkohola!"

Kljub ma-njšemu številu smrtnih
žrtev na- območju celjske PU pa- je bila-
polovica- povzročiteljev pod vplivom
a-lkohola-?

"Žal je ugotovitev točna. Kljub vsem
našim ukrepom, ki jih izvajamo na ce-
stah, in ostalim ukrepom, ki jih izva-
jamo vzporedno, se število prometnih
nesreč s smrtnim izidom, ki jih povzro-
čijo alkoholizirani vozniki, ne znižu-
je. V zadnjih treh letih je delež pijanih
povzročiteljev najhujših prometnih ne-
sreč višji od 50 odstotkov. Ti podatki
nas še bolj zavezujejo k temu, da smo
dosledni pri izvajanju naše strategije
dela z alkoholiziranimi vozniki. Še
pogosteje bo očitno treba nadzirati
dogajanja v gostinskih lokalih in ukre-
pati tako zoper voznike, ki bodo vozi-
li v opitem stanju, kot zoper gostinsko
osebje, ki bo kršilo pozitivno zakono-
dajo. Seveda pa bodo morali k odpra-
vi te anomalije večji prispevek vložiti
tudi ostale službe, ki izvajajo nadzor
nad izvrševanjem zakonodaje s tega
področja."

"Večkrat sem že povedal, da samo
zviševanje sankcij ne vodi k boljši
varnosti. Potrebni sta doslednost pri
izvajanju zakonskih določil in enakost
pred zakoni. Zakone je treba napisati
tako, da se v njih ne iščejo luknje, kako
izigrati predpis. Predvsem pa je treba
zagotoviti temeljno predpostavko vsa-
kega predpisa, da se sankcija izreče
čim hitreje po storjeni kršitvi zakon-
skega določila, saj ima le tako učinek
tako na storilca kot na druge potenci-
alne storilce."

"Načrti se bistveno ne razlikujejo od
lanskih. Vse sile bo treba usmeriti v
to, da bo prometnih nesreč z najhujši-
mi posledicami čim manj, predvsem
pa, da bo poleg čim manj umrlih tudi
čim manj hudo poškodovanih. V pre-
ventivnem delu pa bomo nadaljevali
nekatere že začete aktivnosti, sodelo-
vali pa bomo tudi pri drugih sorodnih
organizacijah, ki se borijo za večjo var-
nost in ozaveščenost v cestnem prome-
tu. Zagotovo pa se bo pojavila kakšna
nova ideja ali potreba po izvedbi po-
sebne preventivne aktivnosti."

Policisti Policijske postaje Koper so v decembru 2010 obravnavali večje število
vlomov v trgovine in gostinske lokale v okolici Kopra. Storilci so kradli denar,
cigarete in alkoholne pijače. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da so ka-
znivih dejanj utemeljeno osumljeni 16-letnik z območja Kopra ter 17- in 19-let-
nik z območja Ajdovščine. Opravljene so bile hišne preiskave na območju Kopra
in Ajdovščine, v katerih je bil najden del ukradenih predmetov. Pri tem je polici-
stom uspelo raziskati devet kaznivih dejanj z območja Kopra, tri kazniva dejanja
z območja Ajdovščine in dve kaznivi dejanji z območja Grosuplja. Po zaključe-
nem predhodnem postopku oz. zaslišanju so bili izpuščeni na prostost. (čk)

Višje sodišče potrdilo
kazni kriminalni združbi,
ki je preprodajala mamila
v Posavju ter na Dolenj-
skem, Gorenjskem in
Koroškem

Čeprav so odvetniki obtoženih za pre-
prodajo heroina med drugim trdili,
da so bili dokazi pridobljeni s kršitva-
mi temeljnih človekovih pravic in svo-
boščin, ki so zapisane že v Ustavi RS,
je tudi višje sodišče pritrdilo krškemu
okrožnemu sodišču, ki je maja lani če-
tico obdolženih spoznalo za krive pre-
kupčevanja z mamili. Sodba je tako
postala pravnomočna.

Višje sodišče je v celoti sledilo že
izrečeni sodbi: Jernej Jahn iz Radeč,
ki naj bi sicer živel v Leskovcu pri Kr-
škem, je tako pravnomočno obsojen
na pet let in pol zapora, brata Šabano-
vič iz Ljubljane, 31-letni Admir in leto
dni starejši Mirza, vsak na šest let in
pol zapora, 25-letni Jože Nemanič iz
Metlike na 20 mesecev zapora, 37-letni
Uroš Kališnik z Raven na Koroškem

Da bi preprečili prihod
Strojanovih, so domačini
postavili cestne barikade
in straže

Brž ko se je pojavila informacija, da
se bo v nekem kraju morebiti naseli-
la romska družina Strojan, so se pred
dobrimi štirimi leti domačini nemudo-
ma pričeli organizirati in postavljati
cestne barikade in straže. Nič drugače
ni bilo v noči na 26. november 2006.
Tega dne so se zbrali krajani na Fužini
pri Zagradcu, med njimi tudi 45-letni
Anton Hočevar iz Ambrusa, 50-letni
Branivoj Kajdiž iz Dragomlja, 33-letni
Zdenko Vidic iz Zagradca in 44-letni
Jože Zupančič iz Kitnega Vrha. Četve-
rica se na zatožni klopi zagovarja zara-
di očitka, da je ovirala delo policistov.
Ljubljansko okrožno sodišče si je vče-
raj ogledalo razne posnetke in pričelo
zaslišanje policistov.

Ker se je spremenila sestava senata,
se je obravnava pričela znova. Vidic in
Zupančič sta se zavila v molk, Kajdiž,
njegova fotografija z okrvavljeno glavo
se je v medijih največkrat pojavljala, in
na leto in osem mesecev zapora, 39-
letni Simon Blodnik z Raven na Koroš-
kem pa na 14 mesecev zapora. Pogojne
kazni so dobili Jurij Osenjak iz Slovenj
Gradca (eno leto pogojno na tri leta),
Željko Pešut iz Kranjske Gore (15 me-
secev zapora pogojno na štiri leta), 31-
letni Miran Kavečič iz Brežic (eno leto
pogojno na pet let) in 24-letni Tilen Ma-
takovič iz Črnomlja (15 mesecev zapo-
ra pogojno na tri leta).

Po podatkih, ki jih je zbrala poli-
cija, sta brata Šabanovič organizirala
mrežo prekupčevalcev, ki so heroin
od njiju kupovali in nato v manjših ko-
ličinah preprodajah naprej na območ-
ju Posavja, Dolenjske, Gorenjske in
Koroške. V času, ko so bili pod lupo
preiskovalcev, naj bi bila Jahnu proda-
la najmanj 562 gramov heroina, pre-
ostalim kupcem pa 835 gramov iste
droge. Kriminalisti so v pol leta, koli-
kor je trajal predkazenski postopek,
ugotovili 23 sumov kaznivih dejanj ne-
upravičenega prometa s prepovedani-
mi drogami in več kot 140 prodaj teh
prepovedanih snovi. Osumljeni naj bi
bili prodajali heroin v količinah od 5
do 100 gramov. Akcijo so kriminalisti
po polletnem spremljanju zaključili
junija 2009 z odmevno racijo v črnuš-

Hočevar pa sta vztrajala pri tem, kar
sta povedala na predhodni sodni raz-
pravi, in sicer sta oba zanikala očitke.

Tožilstvo je prepričano, da so se
krajani predhodno dogovorili, kako
bodo preprečili prihod znane romske
družine in policistov v Dečjo vas. Po-
licisti so namreč varovali omenjeno
družino in njeno premoženje, ko so
se kritičnega dne vračali iz Postojne
in bili namenjeni v Dečjo vas. Anton
Hočevar, tako trdi tožilstvo, je zape-
ljal tovornjak čez cesto in zaprl pot
koloni policijskih vozil. Branivoj Kaj-
diž, ki naj bi bil glavni akter upora, je
s petimi neznanci prinesel hlod in ga
položil na cesto ter na ta način prepre-
čil nadaljevanje poti policijskih vozil.
Poleg tega pa niso upoštevali navodil
poveljnika posebne policijske enote
Rada Abutovica, ki je krajane pozval,
naj odstranijo ovire s cestišča. Med
drugim so menda Kajdiž, Zupančič in
Vidic z neznanimi osebami potiskali
može postave nazaj, jih udarjali, brca-
li in zmerjali, jim vlekli tonfe iz rok
ter vanje metali kamenje in plasten-
ke. Jože Zupančič pa naj bi bil enega
policista močno brcnil v mednožje.
Zagovorniku so po ogledu posnetkov
izpostavili, da iz njih ni razvidno, da
bi bili obdolženci potiskali policiste
kem lokalu Izba, ko je vanj vdrlo več
deset specialcev in policistov, vklenili
so nekaj gostov, jim čez glave povezni-
li kapuce in jih zvlekli na parkirišče.
Že dva dni prej pa so zaključili manj
odmevno akcijo, ki so jo končali na kla-
sičen način: s hišnimi preiskavami, za-
slišanji in priporom štirih osumljenih.
Večina osumljencev je bila policiji že
znana.

Brata Šabanovič sta se tako v pre-
iskavi kot na glavni obravnavi zago-
varjala z molkom, Jahn pa je bil vsaj
v preiskavi bolj zgovoren. "Drogo sem
užival, nisem pa je preprodajal naprej.
Brata Šabanovič sem poznal, a vmes ni
bilo droge, s SMS-ji smo se le dogovar-
jali, kje se dobimo. Zase sem kupoval
po dva do pet gramov droge naenkrat,
saj sem porabil na dan do dva grama."
Za silo zgovoren je bil v Jure Osenjak:
"Sedaj se že osem mesecev 'čist', prej
pa sem bil na metadonu. Ko sem uži-
val heroin, sem kupoval po dva, tri
največ pet gramov naenkrat, pa ne za
prodajo, pač pa zase, da nisem šel po
vsak gram posebej v Ljubljano. Obtož-
nica mi očita nakup 16. aprila v Ljub-
ljani, a takrat sploh nisem bil tam, za
10. april pa piše, da sem jaz vozil avto,
kar ni res."

nazaj, po njih udrihali, skratka niso
evidentirani očitki iz obtožnice. Pre-
cejšen policijski angažma je bil po-
treben v konkretni zadevi, je včeraj
poudaril Ivan Celestina, ki je bil vodja
oddelka za javni red. Po njegovem pri-
povedovanju so se kritičnega dne že
zjutraj krajani v kraju Mrzli studenec
pri Gotenici pričeli zbirati in postavlja-
ti vaške straže, ker jim je na uho priš-
lo, da se bodo morebiti k njim preselili
Strojanovi. Potem ko se je izkazalo, da
družini lokacija ni všeč in da prihaja-
jo domov, se je zgodba z vaškimi stra-
žami preselila v Zagradec. Ker je bilo
tu veliko vroče krvi med krajani, je na
kraj prišel tedanji direktor ljubljanske
policijske uprave Branko Slak in prev-
zel vajeti v roke glede navodil, katere
policijske ukrepe naj uporabijo prisot-
ni organi pregona.

Zagovornika Kajdiža, odvetnika
Benjamin Peternelja, je zanimalo,
zakaj niso izvedli ukrepov, da zausta-
vijo družino Strojan, še preden se je
izgred pričel, in Celestina je odvrnil,
da po njegovi oceni za kaj takega ni
bilo zakonske podlage. Andrej Sliv-
nik, zagovornik Zdenka Vidica, pa je
pričo povprašal po razlogih, zakaj je
bil kmalu po dogodku razrešen Slak,
a mu ni znala postreči z odgovorom.

nato prepeljala v splošno bolnišnico
na Jesenicah v nadaljnjo oskrbo. Vo-
jaški helikopter je v gore ponovno po-
letel okoli 16. ure, ko je v kamniških
planinah, v dolini Kamniške Bele,
med sestopanjem po brezpotju pla-
ninki zdrsnilo po skalnatem terenu.
Hudo poškodovana in nezavestna se
je ustavila 50 metrov nižje. Reševalci
GRS Kamnik in posadka helikopterja
Slovenske vojske so poškodovano pla-
ninko oskrbeli in jo prepeljali v ljub-
ljanski klinični center, vendar je med
prevozom umrla.

Letos je dežurna posadka 15. heli-
kopterskega bataljona Slovenske voj-
ske v reševalnih akcijah posredovala
štirikrat, pri čemer je prepeljala štiri
poškodovane ali obolele osebe, osem
reševalcev in nad 200 kilogramov me-
dicinske opreme. Skupno je letela pet
ur, so še zapisali na obrambnem minis-
trstvu. (čk)

Policiste so obvestili, da se je na smučišču Stari Vrh zgodila nesreča. Ugotovi-
li so, da sta 33-letni moški in 30-letna ženska skupaj sankala in trčila v ograjo.
Moški se je pri tem huje poškodoval, ženska pa lažje. Policisti pri ogledu niso
ugotovili odgovornosti upravljavca smučišča, zato bodo napisali samo poroči-
lo na pristojno državno tožilstvo. (čk)

Policisti Postaje prometne policije Celje so v noči na soboto na avtocestnem po-
čivališču Lopata pri Celju izvajali poostren nadzor nad prometom in ustavili
674 vozil. Pri 227 voznikih so opravili preizkus alkoholiziranosti in ugotovili,
da jih je osem vozilo pod vplivom alkohola. Pet voznikov so morali zaradi ugo-
tovljene previsoke vsebnosti alkohola pridržati. Najvišja ugotovljena stopnja
alkoholiziranosti je bila 1,04 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Naj-
višja ugotovljena hitrost pa 188 km/h. V poostrenem nadzoru, v katerem so
poleg policistov Postaje prometne policije Celje sodelovali še predstavniki spe-
cializirane enote za nadzor državne meje ter sektorja kriminalistične policije
Policijske uprave Celje, so policisti zaznali 61 kršitev. Sicer pa so policisti minuli
konec tedna zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali skupno 17 voznikov
in zasegli eno vozilo. (gp)

V nedeljo zvečer se je na Stojanskem Vrhu zgodila huda prometna nesreča. Po
prvih ugotovitvah ogleda je 27-letni voznik osebnega avtomobila med vožnjo
od Gadove Peči proti Brvem domnevno zaradi neprilagojene hitrosti izgubil
oblast nad vozilom. Začelo ga je zanašati, zletel je s ceste in trčil v nekaj dreves.
Voznik se pri tem ni poškodoval, huje pa se je poškodoval 25-letni sopotnik, saj
je zaradi suma poškodb glave in hrbtenice ostal v brežiški bolnišnici. Policisti so
za voznika, ki je vozil kljub prepovedi vožnje zaradi predhodnih kršitev zakona
o varnosti cestnega prometa, odredili alkotest. Ta je pokazal 0,72 mg/l alkohola
v izdihanem zraku, odredili pa so mu še strokovni pregled. O nesreči so policisti
obvestili preiskovalnega sodnika in okrožnega državnega tožilca. (čk)

Minulo nedeljo okoli 19. ure so iz murskosoboške bolnišnice obvestili opera-
tivno-komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota, da so oskrbeli
otroka, ki se je poškodoval s pirotehniko. "Policisti so z zbiranjem obvestil ugo-
tovili, da je dvanajstleten otrok iz okolice Murske Sobota tega dne okoli 16.30 v
družbi treh drugih otrok pobral na travniku v bližini hiše več neeksplodiranih
petard. Petarde so na travniku ležale že od novoletnih praznikov. Iz petard je
izločil eksplozivno zmes, jo stresel na kup in zmes prižgal z vžigalnikom. Zmes
je nenadoma zagorela in otroka opekla po prstih desne roke. Lažje poškodova-
nega so odpeljali v bolnišnico, da so mu oskrbeli rano. Drugi otroci niso bili
poškodovani," je včeraj sporočil predstavnik za stike z javnostmi PU Murska So-
bota Jožef Prša. Policisti bodo o dogodku obvestili okrožno državno tožilstvo
in center za socialno delo. (mš)

Policisti so na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri vstopu v Slovenijo
kontrolirali 51-letnega državljana Srbije. Ob kontroli osebnega avtomobila Volk-
swagen Golf so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno leta 2009 na Madžarskem.
Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja
bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državne-
mu tožilstvu. (čk)

lika Štuhec, smučarka, ki se vrača po hudi poškodbi: "Vese-
la sem, da sem zopet nazaj na tekmah, čeprav sem na
kasneje odpovedanem veleslalomu Zlate lisice nastopi-
la samo kot predtekmovalka. Za mojo psiho je to velik
korak naprej. Trenutno ne čutim nobenih bolečin v poš-
kodovanem kolenu. Morda se bodo pojavile kasneje, ko
se bodo mišice ohadile. Doslej smo uresničili načrt tre-
ningov, to je bilo neke vrste pripravljalno obdobje. Pri-
čakujem, da bom še letos zopet na tekmah, verjetno na
kaki Fis-tekmi in na državnem prvenstvu. Dekleta iz
reprezentance so zdaj bolj ali manj na tekmah svetov-
nega pokala, potujejo po svetu. Ko imajo kak trening,
se jim z veseljem pridružim. V zadnjih dveh letih sem
trenirala v okviru svoje ekipe, sedaj se počasi vračam
v reprezentanco."

Jovan Vidovič, nogometaš Maribora: "Priprave na spomla-
danski del sezone so se začele, vsi se trudimo izpolniti
zahteve vodstva. V novem okolju so me dobro sprejeli,
vem, da sem prišel v urejen klub. Vzdušje v moštvu je
izvrstno, vsi se zavedamo, kakšne naloge so pred nami.
V premoru smo delali po posebnem programu, da bi
lažje prenesli napore priprav. Z zdravjem je vse v naj-
boljšem redu, verjamem, da bom za drugi del sezone
ustrezno pripravljen. Z igranjem v Mariboru vidim pri-
ložnost za uveljavitev in odhod v tujino. To bom dose-
gel le s prizadevnostjo. Toda zdaj je v ospredju prvotni
cilj, osvojitev naslova državnih prvakov in pokalnih
zmagovalcev."

Rok Drakšič, slovenski judoist: "Že to, da sem se uvrstil
na masters tekmovanje najboljših šestnajstih judoistov
vsake kategorije na svetu, je velik uspeh. V Bakuju je
bila v kategoriji do 66 kg zbrana vsa smetana. Do finala
je šlo kot po maslu, v odločilnem dvoboju pa je bil moj
tekmec Mongolec Tsagaanbaatar Hashbaata, predlan-
ski svetovni prvak in trikratni prvak Azije. Najin prvi
dvoboj doslej sem začel hrabro in si v prvi minuti z juko
priboril prednost 5:0. Obdržal sem jo do konca četrte mi-
nute, ko je tekmec hipec moje nezbranosti kaznoval z
iponom. Kljub porazu sem zadovoljen, kajti spoznanje,
da mi lahko uspe kak met tudi proti tako sijajnemu ju-
doistu, je veliko vredno."

Filip Flisar, reprezentant v smučarskem krosu: "Čeprav
sem na tekmi za svetovni pokal v Les Contaminesu
osvojil 23. mesto, nisem nezadovoljen. To je bila moja
peta tekma v sezoni in vselej sem se uvrstil v finale. Na
zadnjih dveh tekmah sem osvojil deseto in 13. mesto,
približno tak dosežek sem pričakoval tudi v Les Conta-
minesu. Toda imel sem smolo, saj so se mi že pri prvem
skoku odprle vezi in moral sem odstopiti. Veseli spozna-
nje, da je moja pripravljenost dobra in se lahko uvrščam
med šestnajst najboljših. Po novoletnih praznikih sem
sedaj prvič doma, malo se bom spočil, ob koncu tedna
odpotujem prek luže, kjer me najprej čaka tekmovanje
povabljencev, 4. februarja pa svetovno prvenstvo."

Klemen Bauer, biatlonski reprezentant: "Na tekmah svetov-
nega pokala v Ruhpoldingu sem razen streljanja stoje na
sprintu zadovoljen s strelskim izkupičkom. Videl sem,
da lahko zadevam tudi na več tekmah zapored. Posle-
dica prebolele viroze je bil nekaj slabši tek. Zdaj sem že
povsem zdrav in upam, da bom kmalu v decembrski
tekaški formi. Včeraj sem že treniral v Anterselvi, kjer
bodo naslednje tekme svetovnega pokala. Prvi cilj na
četrtkovem sprintu je osvojiti čim več točk in uvrstitev
med najboljših trideset v skupnem seštevku, da bi lahko
v soboto startal na tekmi s skupinskim startom. Proge v
Anterselvi so lepo speljane in mi ustrezajo, tudi visoka
nadmorska višina mi ni nikoli delala težav."

Robert Markoja, strelecSD Štefana Kovača Turnišče: "Med-
narodno tekmovanje v Rušah je bilo zame uspešno. Prvi
tekmovalni dan sem z zračno puško po dobrem dosež-
ku 591 krogov v osnovni seriji še boljše nastopil v fina-
lu in tekmovanje s 693,3 kroga končal kot osmi. Drugi
dan sem v osnovni seriji dosegel izvrstnih 594 krogov,
žal pa v finalni seriji nisem bil tako natančen kot dan
poprej, tako da je bil moj končni rezultat 695,3 kroga.
Osvojil sem drugo mesto za sijajnim Madžarom Petrom
Sidijem, to pa je bilo tudi prvič, da sem na tekmovanju v
Rušah stal na zmagovalnem odru. Prihodnji teden bom
nastopil v Miinchnu, marca me čaka tekmovanje za sve-
tovni pokal v Sydneyju."

Ta teden se nadaljuje evroliga, Union
Olimpija bo v četrtek ob 21. uri igra-
la v Rimu proti moštvu Lottomatice,
ki jo je pred dnevi prevzel trener Sašo
Filipovski. Med "top 16" je po dolgih
sedmih letih tudi Union Olimpija.
Ljubljančani se bodo v šestih tekmah
pomerili z Romo, Maccabijem in Bar-
celono. "Ne le prva, vsaka tekma bo
odločilna. Poraz na gostovanju sicer
ni usoden, zmaga prav tam pa velik
uspeh," je dejal trener Olimpije Jure
Zdovc. V razprodane Stožice bo pri-
hodnji teden najprej pripotovala Bar-
celona (27. januarja).

Zdovc se zaveda, da je skupina
izredno težka, saj so si prav vse ekipe
pred žrebom zaželele v svoji skupini
Olimpijo. "Še vedno nas podcenjujejo,
ker še niso spoznali pekla Stožic." Mac-
cabi in Barcelona sta absolutna favori-
ta, koliko pa jima lahko štrene mešata
ostala kluba, med tema tudi zeleno-
beli iz še nepremaganih Stožic? "Spoš-
tujem trenerja Filipovskega in vesel
sem, da je dobil priložnost v Rimu.
Ne bo mu pa lahko, čeprav se že po
prvih tekmah vidi, da uvaja red v
igro. Prej je Roma igrala nepovezano,
divje, zdaj so že bolj disciplinirani. Za-
pihal je nov veter," je spremembe pri
nasprotniku označil Zdovc: "Na nas se
bodo lahko dobro pripravili. Če bomo
pravi, je to ekipa, ki se je kljub vsemu

Poročali smo že, da bo Edi Kokšarov po koncu sezone zapustil celjske rokome-
taše in se preselil v Rusijo k Čehovskim medvedom. Kokšarov bo po dvanajstih
sezonah, v katerih je nastopil na 409 tekmah in dosegel 2072 zadetkov, zapu-
stil RK Celje Pivovarna Laško, pojasnil je: "To je bila ena mojih najtežjih odloči-
tev v življenju.

Na mizi sem imel korektno ponudbo Celja, da prevzamem trenersko mesto z
naslednjo sezono. Ves čas sem imel tudi ponudbo iz Čehova, ki sem jo na koncu
tudi sprejel in za katerega bom v prihodnji sezoni nastopal. Čeprav sem bil sko-
raj prepričan, da bom ostal v Celju, je nov izziv, ki se mi ponuja z medvedi in
v povezavi s tem z ruskim rokometom ter reprezentanco, pa tudi pogovor z
družino, pretehtal, da sem se odločil za odhod iz Celja, ki bo vedno zapisan v
mojem srcu." (sta)

Teniška igralka Polona Hercog je izgubila v prvem krogu odprtega prvenstva
Avstralije v Melbournu, premagala jo je Anastasija Sevastova iz Latvije s 6:4, 7:6
(7:5). Latvijka je dobila prvi niz po 42 minutah igre, v drugem pa povedla s 3:0.
Hercogova, ki bo čez dva dni praznovala 20. rojstni dan, je izenačila, toda v po-
daljšani igri je bila Latvijka bolj zbrana. Hercogova bo v Melbournu nastopila
še med ženskimi dvojicami s Hrvatico Petro Martic.

Prva nosilka Danka Caroline Wozniacki je izgubila sedem iger proti Argen-
tinki Giseli Dulko, zgolj pet v treh nizih pa jih je Slovaku Lukašu Lacku prepu-
stil Roger Federer. Enako prepričljiv je bil tudi Srb Novak Djokovic proti Špancu
Marcelu Granollersu. Blaža Kavčiča danes čaka dvoboj proti Kevinu Anderso-
nu iz Južnoafriške republike, Grega Žemlja bo igral z Marcosom Baghdatisom
s Cipra. (sta)

Poročali smo, da vodstvu nogometnega kluba Nafta, slovenskega prvoligaša,
še vedno ni uspelo poiskati generalnega sponzorja, ki bi ob pričetku prisilne
poravnave zagotovil stabilno delovanje kluba v prihodnosti. Tudi včeraj je
bila usoda kluba, ki ima 1,3 milijona evrov dolgov, negotova. "Trudimo se,
da bi vseeno uspeli zagotoviti pogoje za pričetek priprav in nemoteno igra-
nje v spomladanskem delu, v nasprotnem primeru bi nogometni klub Nafta
moral iti v stečaj in članskega nogometa v Lendavi to spomlad ne bi gledali.
Potekajo intenzivni pogovori z novimi in starimi sponzorji, največji pouda-
rek je namenjen deblokadi transakcijskega računa, ki onemogoča vsakršno
finančno poslovanje.

Odgovor na to vprašanje bomo dobili v sredo," nam je včeraj povedal pred-
sednik lendavskega nogometnega kluba Igor Magdič. Zaradi neizplačanega dela
zaostalih obveznosti nogometaši Nafte včeraj niso pričeli priprav, je pa vodstvo
kluba dovolilo prvemu strelcu jesenskega dela prvenstva Jožetu Benku in Roku
Buzetiju, da si poiščeta nove delodajalce v tujini. (mš)
manjših problemov je bilo le z virusi.
Lahko pričakujemo, da se bo Zdovc za-
nesel na standardno ekipo, kjer (sko-
raj) ni prostora za mlada Dina Murica
in Sasuja Salina. Slednji je bo Zdov-
čevem mnenju nekoliko izgubljen,
pa tudi Kenny Gregory na njegovem
igralnem mestu igra izvrstno. "Nekaj
tekem smo že odigrali zelo dobro,
moramo jih ponoviti," je na včerajš-
nji tiskovni konferenci dejal Kenny
Gregory.

Včeraj so izžrebali polfinalna para ko-
šarkarskega pokala za ženske: AJM -
Celje, Ilirija - Kranjska Gora. Razpis za
organizacijo zaključnega turnirja še po-
teka, zadnji rok za prijavo je 24. janu-
ar, finalni turnir bo mesec dni kasneje
(24. in 25 februarja). (šr)

Košarkarji Krke drevi začenjajo tekmo-
vanje v drugem delu evropskega poka-
la challenge. Dolenjci, ki so v prvem
delu osvojili prvo mesto v predtekmo-
valni skupini, igrajo v skupini J, kjer so
še turška Karsiyaka ter belgijski mošt-
vi Dexia Mons in Antwerp. Krka se bo
v drevišnjem prvem krogu v domači
dvorani ob 19. uri pomerila z Dexio.
Belgijci so v domačem prvenstvu na
drugem mestu, leta 2008 so igrali v fi-
nalu pokala challenge in izgubili proti
latvijskemu moštvu Barons. V drugem
delu pokala challenge - za evroligo in
evropskim pokalom tretjem po moči -
nastopa 16 moštev, razdeljenih v štiri
skupine. V četrtfinale se bosta uvrstili
po dve moštvi iz vsake skupine, zma-
govalce četrtfinala čaka nastop na zak-
ljučnem turnirju, ki bo od 29. aprila do
1. maja. (mla)

Be-no Udrih nas je- z razlo-
gom ne-nastopanja za košar-
karsko re-pre-ze-ntanco na
le-tošnje-m EP (že-nite-v) tako
ze-lo prepričal, da se- že- spra-
šu-je-mo, kaj bo natve-zil le-ta
2013, ko bo EP v Slove-niji.
Morda ločite-v? Če- se-je- že- lo-
čil od re-pre-ze-ntance-.

kovani telesni pripravljenosti. Pavza
je bila dolga, fantje se zavedajo, kaj jih
čaka. Veseli so, da so spet začeli trenira-
ti," nam je včeraj dejal trener Darko Mi-
lanič, ki si želi, da bi jih takšno vreme
spremljajo celotno obdobje do začetka
spomladanskega dela. A po vremenski
napovedi sodeč, se mu želja ne bo ure-
sničila. Toda v Ljudskem vrtu imajo pri-
pravljenih več scenarijev za izvedbo
treningov. Brez pogovora o novih spre-
membah v moštvu ni šlo. V Ljudskem
vrtu je to zimo zelo živahno. "Zgodba
je podobna tisti izpred šest mesecev,
kar pa ne spreminja naših ciljev. Pri-
čakujem, da se bodo novinci čim prej
vključili v naše delo," meni Milanič.

Gabriel Da Silva in Jovan Vidovič
sta prišla še pred novim letom, pogod-
bo sta podpisala še Etien Velikonja in

Uzbekistan, Katar, Japonska in Jordanija so se v nedeljo in
včeraj pridružili Iranu v četrtfinalu petnajstega azijskega
pokala, potem ko se je sklenil skupinski del v skupinah A
in B. V nedeljo je velik udarec doživela Kitajska po remiju
z učinkovitim Uzbekistanom (2:2), včeraj je dan zaznamo-
val preobrat Jordanije proti Siriji. Apetiti rastejo predvsem
gostiteljem Katarcem.

"Zakaj pa ne?" je Bruno Met-su, francoski strateg na
klopi Katarja, odgovoril v nedeljo domačim novinarjem,
potem ko so ga po prepričljivi zmagi nad Kuvajtom (3:0)
vprašali, ali lahko gostitelji turnirja in svetovnega prven-
stva 2022 prvič osvojijo pokal, čeprav bogata zalivska dr-
žava še nikdar ni prišla dlje kot do četrtfinala. "Še posebej
bi se rad zahvalil domači nogometni zvezi, ki me je podpr-
la navzlic uvodnemu porazu proti Uzbekistanu in na srečo
ni storila istega kot Savdska Arabija, ki je med prvenstvom
zamenjala selektorja."

Če je domačo reprezentanco vzpodbujalo kar 30.000 na-
vijačev, je bilo povsem drugače včeraj, ko je za nameček
v Katarju ob močnem vetru še deževalo. V skupini B je Ja-
ponska odpihnila povsem obupano Savdsko Arabijo (5:0),
Jordanija se je z zmago proti Siriji (2:1) šele drugič uvrstila
v četrtfinale tekmovanja. Prva četrtfinalna para sta Uzbe-
kistan - Jordanija in Katar - Japonska.

Danes sta na sporedu obračuna skupine C, kjer ima
na papirju najlažjo nalogo Avstralija proti že izpadli Indi-
ji, v drugem obračunu se bosta pomerila Južna Koreja in
Bahrajn. Jutri bo dan D za Srečka Katanca in Slavišo Stoja-
noviča na klopi Združenih arabskih emiratov, ki bodo mo-
rali premagati v četrtfinale že uvrščeni Iran in upati, da
Severna Koreja odpravi Irak. Navijače slednjega je sobotna
zmaga proti Katancu (1:0) tako navdušila, da so v strelja-
nju v zrak umrli trije navijači, 24 je bilo ranjenih, čeprav
je premier Nuri Al-Maliki navijače pozval, naj proslavljajo
na drugačen način.

Saga o prestopu Etiena Velikonje je kon-
čana. Mariborčani, predvsem športni
direktor Zlatko Zahovič, so 22-letnega
napadalca iz Nove Gorice hoteli imeti
že poleti, a posel so sklenili v zimskem
prestopnem roku. Velikonja je okrepil
Mariborovo konico napada. "Res sem
zelo zadovoljen, da sem postal član NK
Maribor. Komaj čakam na prvi trening
in prvo snidenje. Poznamo se že dalj
časa in z vključevanjem v moštvo ne
bi smel imeti težav," je včeraj dejal Ve-
likonja.

Ampak negotovost, nezadovoljstvo
sta gotovo vplivala na igre.
"Nekaj že, čeprav sem pri Gorici dajal
svoj maksimum. Sem pa mnogo več
sposoben, kar bom skušal dokazati v
Mariboru."

Obdobje do 2014 je dolgo, vendar je
Maribor odskočna deska za naprej in
obst-aja možnost-predčasnega odho-
da v t-ujino.

Rudarsko Velenje bo od danes do
konca tedna v znamenju namiznega
tenisa. V Rdeči dvorani se bo danes
s kvalifikacijami začelo že dvanajsto
mednarodno odprto prvenstvo Slove-
nije v tej športni panogi. Po višini na-
gradnega sklada, ki znaša 122 tisoč
ameriških dolarjev - skupni proračun
prirediteljev, namiznoteniškega kluba
Tempo Velenje, zavoda Rdeča dvorana
Velenje in NTZ Slovenije, je 250 tisoč
evrov -, je velenjski turnir med šestimi
najpomembnejšimi v svetu.

Prijavljenih je blizu 400 igralcev iz
več kot 40 držav. Konkurenca bo izjem-
na. Pri igralcih bosta od najboljših
manjkala samo prvouvrščeni na sve-
tovni ITTF-lestvici, Nemec Timo Boli,
in drugouvrščeni, Kitajec Ma Long, pri
igralkah pa le vodilna na lestvici ITTF,
Kitajka Guo Yan. Prvi nosilec med moš-
kimi bo tretjeuvrščeni na lestvici, sve-
tovni prvak Wang Hao (Kitajska), med
ženskami pa njegova rojakinja Guo
Yue. Nastopil bo tudi olimpijski prvak
iz pekinga Ma Lin.

Razen Bojana Tokiča od Slovencev
nihče ni dorasel svetovnim mojstrom
namiznega tenisa. V kvalifikacijah - te
se bodo začele danes ob 9. uri - bo zai-
gralo trideset naših igralcev in igralk,
neposredno si je nastop na glavnem
turnirju glede na uvrstitev na ITTF-lest-
vici, kjer je trenutno na 53. mestu, za-
gotovil le Tokič. Glede na to, da imajo
gostitelji tekmovanja pravico, da za
glavni turnir določijo po dva igralca in
igralki, se je selektor moške reprezen-
tance Bojan Rak odločil, da bo ob Toki-
ču na glavnem turnirju zaigral še Saš
Lasan (183. na ITTF), selektorica žen-
ske reprezentance Vesna Ojsteršek Dr-
novšek se je odločila za Tino Safran, ki
je povratnica v reprezentanco, in Jano
Tomazini.

Kvalifikacije bodo zelo zahtevne in
vsaka zmaga ali celo uvrstitev sloven-
skega igralca ali igralke v glavni tur-
nir bi bila velik uspeh. Tega se zaveda
tudi slovenski reprezentant Gr-egor-
Zafošt-nik. "Žreb mi je v kvalifikaci-
jah namenil drugo skupino, v kateri
bosta moja tekmeca hrvaški reprezen-
tant Borna Kovač, ki igra v Avstriji, in

Ne-učinkovitost
košarkarje-v Maribora
proti He-liosu za rubriko
"saj ni re-s, pa je-"

Košarkarji Maribora Messerja so v dva-
najstem krogu lige Telemach igrali v
Domžalah pri Heliosu. Bolj kot končno
razliko, izgubili so za 24 točk (69:45), si
bomo zapomnili, da gostujoči košarkar-
ji v tretji četrtini niso dali niti točke,
prejeli pa so jih kar 22. Ob polčasu je
bilo 36:30 za Helios, po tretji četrtini
58:30. Kako se lahko takšna neučinko-
vitost pripeti prvoligaški košarkarski
ekipi, smo povprašali trenerja Maribor-
čanov Slobodana Rmuša in košarkarja
Bojana Jovanoviča. Prej je bila kritična
obramba, v zadnjih tekmah je postal
napad problematični del igre Maribor-
čanov.

"Ko ne gre, ne gre. Marsikdo, ki po-
gleda rezultat tretje četrtine, misli, da
je bila ta tekma igra mačke z mišjo,
kar pa nikakor ni res. Svojim igralcem
nimam česa očitati. Do polčasa smo
bili enakovredni, nato pa se je zgodil
neverjeten črni niz, ko nismo zade-
li niti iz stoodstotnih priložnosti. Po

Da se je preporod slovenskega juda začel leta 2002, vemo. Tega leta sta Raša
Sraka in Petra Nareks na prvenstvu stare celine v Mariboru osvojili
bronasti kolajni. Od tedaj ni bilo več nobenega evropskega prvenstva, s
katerega se naši judoisti (in predvsem judoistke) ne bi vrnili z najmanj eno
kolajno, osvajali so jih tudi na svetovnih prvenstvih. Olimpijski kolajni sta
osvojili Žolnirjeva in Polavderjeva. Leta 2004 je v Atenah bron pripadel
Urški Žolnir. Štiri leta pozneje je njen podvig z osvojitvijo kolajne enakega
sijaja v Pekingu ponovila Lucija Polavder.

Naslednja priložnost za nov vrhunski dosežek slovenskega juda bodo
olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Kvalifikacijska tekmovanja za
olimpijski nastop so se začela aprila lani z evropskim prvenstvom na
Dunaju in nadaljevala s septembrskim svetovnim prvenstvom v Tokiu ter
tekmovanji za svetovni pokal, končala se bodo aprila prihodnje leto z
evropskim prvenstvom. Pot do nastopa v Londonu je zelo trnova. V vsaki
od sedmih moških kategorij bo nastopilo po 32 judoistov, v vsaki od
sedmih ženskih kategorij po 24 judoistk. Neposredno si bo nastop
zagotovilo po 22 najboljših fantov in 14 deklet vsake kategorije s svetovne
lestvice, prosta mesta bodo popolnjena po različnih kriterijih.

V Atenah so nastopili štirje naši judoisti, v Pekingu jih je bilo pet, v
Londonu naj bi jih bilo sedem, morda celo osem, kot je prepričan
predsednik JZ Slovenije Bogdan Gabrovec. Prvi mož slovenskega juda
optimizem gradi na sijajnih dosežkih naših fantov in deklet na doseda-
njih kvalifikacijskih tekmovanjih. Z enim očesom se z Londonom že
spogledujejo Lucija Polavder, Raša Sraka Vukovič, Urška Žolnir in Rok
Drakšič, ki so na svetovni lestvici razvrščeni od drugega do devetega
mesta. Vsak od teh potrebuje samo še eno vrhunsko uvrstitev, a ne
dvomimo, da jim to ne bi uspelo. Ob omenjenih se za nastop v Londonu
najresneje potegujejo še Petra Nareks, Ana Velenšek, Aljaž Sedej in Matjaž
Ceraj.

Predsednikovemu optimizmu bi lahko prikimali. Porok temu je vsekakor
odlična organiziranost slovenskega juda, nadgrajena s strokovnim delom,
ki sega od najmlajših do najstarejših kategorij tega športa. Lucija, Urška,
Raša in Roki niso šampioni od včeraj, kalili so se več kot desetletje, trdo
delo jih je izoblikovalo v športnike najvišjega slovesa. Z vrhunskimi
dosežki nas ne le razveseljujejo, ampak tudi razvajajo. Judo je trenutno
eden od najbolj čislanih slovenskih športov in če bo še naprej deloval na
temeljih, ki si jih je zgradil v zadnjem desetletju, potem se bo slovenska
bera olimpijskih kolajn v judu zagotovo povečala že v Londonu.

TOTI LIST - ODVISNO STRANKARSKO TROBILO - NEODGOVORNI UNEREDNIK: DARINKO KORES JACKS - LETO 74 - CENA: 1,10 EUR (HUMORISTIČNI ČASOPIS VEČER DOBITE ZASTONJ) - ŠT.: 3

Medtem ko državljani povsem brezskrbno prežvekujejo, sta koalicija ter
opozicija zadnje dni besno sestankovali, četudi že vnaprej napovedujemo,
da bomo ob končnih rezultatih njihovih sestankovanj samo še bolj - besni!
Pahor & Co. so na svoji klavzuri - ki bi jo sicer mirne duše lahko poimeno-
vali posvet, a se klavzura sliši mnogo bolj konstruktivno - ugotovili, da
vlada tokrat rešuje gospodarsko krizo, ne pa politične.

Po naših dolgoletnih izkušnjah je povsem vseeno, kaj vlada rešuje, reši itak
ne kaj dosti, četudi po Pahorjevih besedah "obstaja politična volja, da se z
velikim angažmajem v letu in pol naredi vse, da s fiskalno stabilnostjo, ki
je pogoj za trdno rast, zagotovimo nova delovna mesta in socialno
vzdržnost". Lepo je slišati, da obstaja politična volja, a so njeni pozitivni
učinki državljanom prav tako nevidni, kot je neviden sam Bog, četudi ta
menda obstaja. Ali bo ob tej vladni retoriki pri življenju o(b)stalo na tisoče
obubožanih državljanov, pa je že malce težje vprašanje, na katero naj
Pahorjevi mojstri skušajo odgovoriti na naslednji klavzuri, če ne bo ta še
bolj klavrna!

Ne miruje niti opozicija, saj v SDS napovedujejo predlog nove ustave, in to
kar za drugo republiko! Kolikor nam je poznano, imamo sicer samo eno
republiko - a če nam opozicija obljublja še eno, zakaj pa ne? Vprašanje je le,
kje jo bomo ustanovili. Morebiti prav na otočku v našem lavorju morja, ki
nam ga je nekdanji šef vlade Janez Janša v svojih tedanjih vizijah sveto
obljubljal? Nekakšni slovenski Havaji torej! Ideja ni napačna, četudi
menimo, da bi raje ostali kar pri eni republiki, saj našim politikantom
manjka le nekaj pameti ter gradbenega materiala, pa bi končno zgradili
pravično temeljno družbeno pogodbo Slovencev, ki se ji pravi ustava. In
prav takšen predlog nove in pravične ustave nam bo že decembra
predstavila firma Janša & Co. Do takrat pa so po svojih besedah odprti za
predloge s katerekoli strani.

Upamo, da so za predloge odprti tudi v vladi, zato pozivamo državljane,
naj čimprej pričnejo s pošiljanjem svojih predlogov, še preden bo prepo-
zno!

Zaostanek

Letos bi morala biti zgrajena nova
sodna palača v Ljubljani, žal pa ne stoji
še niti ena opeka. Pač še en sodni zao-
stanek!

Malenkost!

Ni kriv

Mariborski župan Franc Kangler ob
zadnjih obtožbah zatrjuje, da je pov-
sem nedolžen. Ja, potem pa je itak vse
v redu!

Srce tu-di?

Op-timist

Minister Ivan Svetlik kljub 110.000
brezposelnim ostaja optimističen. Nič
čudnega, ob njegovi plači!

Bo več ...

Ukrep

Poslancem je vodstvo parlamenta
zmanjšalo število tiskanih publikacij,
ki jih prejemajo. Bodo pač malce več
spali!

Je zdravo ...

Nepotreb-no

V Mariboru se je oblikovalo gibanje, ki
odgovorne opozarja na pomanjkljivo-
sti v mestu. Škoda časa!

Čigavega?

Trikrat

Britanci lažejo povprečno trikrat na
dan. Nič posebnega, naši politikanti
trikrat na dan govorijo resnico!

Zgovorno

Da vedno več mojih sodržavljanov
živi na pragu ali pod pragom revšči-
ne, je znana stvar; da se armadi brez-
poselnih vsak dan pridružijo stotnije
novih, ki, kot recimo Preventovi (bolj
zastonj), čakajo neizplačane plače, re-
grese, odpravnince, ker bojo iz stečaj-
ne mase vsi drugi prej podrzali, kot
pa delavci, je tudi znano. Zato ni nič
čudnega, če si kot po tekočem traku
sledijo akcije zbiranja pomoči: enkrat
za poplavlenjce, pa za šivilje Mure, pa
za delavce Vegrada, enkrat za Rdeči
križ, drugič za Karitas. Solidarnostni
koncerti, pomoč zbirajo v Tedniku, pa
pri Marjotu v nedeljo zvečer, pa kar na-
prej, da ublažimo nesrečo, ki potrkava
na polkna vedno več družin.

V akcijo Pomagajmo se je tvorno
vključil tudi naš vrli predsednik vlade
BP. Da bi pomagal Zidarjovmu SCT-ju,
je frčov k beduinom v Afriko, z Gada-
fitom je menjov lipicance za kamele,
samo da bi bilo iz te moke kaj kruha
ali da bi iz libijskega šodra bilo kaj be-
tona in mavte. Pa mu na žalost ni ra-
talo. V akcijo se vključuje cela vlada, a
kaj več od nakladanja o razbremenitvi
gospodarstva in o tem, da bojo banke
odprle kase, še nismo slišali. Doživeli
pa smo zakon o majčkenem delu in sli-
šali smo, da bi vlada prav rada po pr-
stkih udarila tiste, ki fušajo.

Prejšnji teden pa se je v akcijo Poma-
gajmo gradbenim podjetjem jezično
vključila tudi gospodarska ministrca
Darjica Radičeva. Kot je povedala - in
to ji lahko verjamemo -, imajo gradbe-
na podjetja v težnji, da se izkopljejo iz
težav, vso, predvsem pa moralno pod-
poro vlade. Na kratko: vlada jim čvr-
sto kot železobeton stoji ob strani in
jih podpira v prizadevanjih, da prema-
gajo krizo.

Kaj ni to lepo in fino? Gradbena
podjetja se namreč srečujejo s težavo,
ki je doslej ni bilo: imajo veliko dogra-
jenih stanovanj in lepo sezidanih cen
zanje, ni pa kupcev za ta stanovanja po
teh cenah.

Ja, včasih so bili kupci, pa ni blo
lukenj, zdaj je pa ravno obratno. No,
in zdaj izkoriščam Toti list kot medij
in se v akcijo Pomagajmo vključujem
še jazst s pobudo. Čemu neki ne bi
mamka država - v preteklosti ji je že
več kot uspešno ratalo - vsa neprodana
stanovanja po tržnih cenah odkupila
in jih po t.i. Jazbinškovmu zakonu raz-
prodala svojim kadrom, postlancem in
vsem tistim, ki imajo gnar, kasneje pa
bi vsa stanovanja in bajte obdavčila z
novim nepremičninskim zakonom, ki
ga že tudi skup paca.

Po zadnjih raziskavah agencije Eurofound se sicer že pregovorno zabušantski
slovenski delavci čutijo med najbolj utrujenimi ter pregorelimi v Evropi, saj
so delovne razmere po njihovih besedah vse prej kot zgledne. Seveda še nikoli
nismo slišali, da bil delavski razred zadovoljen s plačo ali delovnim okoljem,
zato je treba priznati, da so takšni rezultati povsem zavajajoči ter ne dajejo re-
snične podobe, saj bi takšne raziskave morali opravljati naši resnicoljubni de-
lodajalci.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Igor Antauer zato povsem upravičeno dvomi, da so predstavljeni rezultati mero-
dajni, saj meni, da uporabljeni vzorec ni reprezentativen, obenem pa ocenjuje,
da delovne razmere niso tako slabe, kot naj bi se skušalo predstaviti. Se povsem
strinjamo: delovne razmere so še veliko slabše! Samo trinajst odstotkov naših
nekvalificiranih delavcev namreč meni, da bi lahko opravljali svoje delo še po
60. letu. Odstotek je odločno prenizek; le poglejte, kako urnih nog so delavci,
ko po opravljenem šihtu zapuščajo tovarno, in kako betežno vstopajo zjutraj!
Malce jutranje telovadbe jim, lenuharjem, ne bi škodilo! Mar bi se zgledovali
po Kitajcih, ki vsako jutro pridno telovadijo! Ne nazadnje naši delavci itak že
prejemajo kitajske plače; še malo pa bodo živeli od skodelice riža, če si ga bodo
le lahko privoščili ...

Nekateri dušebrižniki pa kljub vsemu menijo, da bodo naši delavci na svojih
delovnih mestih dejansko še naprej izgorevali, vse dokler ne bo od njih ostal le
še pepel. A se zaradi tega delodajalci ne bodo prav nič posipali s pepelom. Nas-
protno, s pomočjo mastnega dobička, ki ga ustvarjajo izgoreli delavci, bodo na
počitnicah prav lepo zagoreli! (Tropinovec)

Bojda obstajajo narodi, ki imajo svoje
ustave že krepko več kot dvajset let.
Čudež, kajti pri nas še za toliko ni bila
dobra ... Ob predlogih, ki so se kakor
ošpice pričeli širiti iz največje opozicij-
ske še na tiste ta zaresne, se vzbuja kar
nekaj pomislekov.

Namreč, govora je o spremembi
ustave, temeljnega pravnega akta, na
katerem stoji podalpski svet! Najprej se
lahko, kakopak, povprašamo o umno-
sti naših odločujočih. Ali zgolj tistih,
ki bi to radi bili. Kajti ob domnevi, da
so pri temeljenju naše družbene ure-
ditve sodelovale dejansko najumnej-
še, predvsem pa najbolj usposobljene
glave tedanjega časa, se postavi dvom
v umnost, morda pa zgolj v dobrona-
mernost predlagateljev sprememb.
Zgolj zaradi tega, ker je sila težko ver-
jeti, da je politika šport, s katerim se
iz povprečnih čvekačev z leti razvije-
jo kapacitete, ki bi prerasle tiste, ki so
ustavo pisale ...

Seveda je moč domnevati, da je
ustava zastarela. Če že naši politiki ne
zastarajo, lahko vsaj papir. Zastarela,
kakopak zaradi ožjih političnih intere-
sov, ki bi hlastali, a na obstoječi način
tega ne zmorejo. Pri čemer se, aleluja,
vsi po vrsti sklicujejo na neko, domnev-
no in k sreči le politično, zablokirano
deželo! Verjamem, da jih marsikaj
moti na njihovi trnovi poti do oblasti.
Po možnosti čim bolj absolutne, takš-
ne, kakršne navadno krasijo prava de-
mokratična gibanja, kakor jih vsaj pri
nas nekateri pojmujejo. Ko menijo, da
je demokracija zgolj prevlada moči, ne
pa vsebine. Pa jim predlagam, ko se že
ustavnih sprememb lotevajo, naj kore-
nito razmislijo vsaj o dveh stvareh.

Prva je ta, da razlastijo ljudstvo
vseh pravic, ki so že tako in tako, vsaj
dejansko, vse bolj dane v roke politič-
no-gospodarskih oligarhov, pa bi tovr-
stna pravna sprememba le vzpostavila
realnejšo podlago za to, da bi raja tudi
formalno ostala brez sleherne pod-
lage. Druga sprememba, ki je vsaj po
moji oceni več kot nujna, pa je v zapi-
su ustavne možnosti, da lahko politi-
ki, kadar se jim izkaže nezadovoljstvo
nad taistim ljudstvom, denimo zaradi
slabih volilnih rezultatov, to ljudstvo
enostavno zamenjajo! Kajti, po vsem
sodeč bi si upal to trditi, kaže, da je pri
nas lažje menjati ljudstvo kot pa naše
ljube, večne inovatorje sprte sprave!
(Uroš Vošnjak)

Vsem, ki želite postati uspešni mened-
žerji ter vas krasijo pogoltnost, sebič-
nost in debela koža, podajam nekaj
nasvetov, s pomočjo katerih lahko
željo uresničite ... Vendar pohitite, do-
kler je sploh še kaj ostalo!

Najprej morate priti v podjetje. Ta
korak je najtežji, a si ga olajšate, če
imate sorodnika na ustreznem mestu
ali pa vam uspe vzpostaviti pristen
stik s katero med političnimi stranka-
mi. Deležni boste njene podpore in za
ceno zanemarljivih, skorajda nevidnih
donacij vam bodo odpirali vrata.

Ko se boste zavalili v fotelj, ne
smete mirovati. Podajte se do predsed-
nika ene izmed naših bank in ga prepri-
čajte, da bo v vašem lastninjenju videl

Križanič je prepričan, da je kriza
tako zanič, da je ne misli reševati, še
več, prepričan je, da je kriza pogoj za
njegov obstoj in za obstoj številnih
računovodij, knjigovodij, finančnih re-
ferentov, blagajnikov in drugih finanč-
nikov, ki ribarijo v kalnem in namesto
da bi delali, potapljajo ladjice. Sam ni
malenkosten in ladjic ne potaplja, če
pa že, potem se po zgledu svojega pre-
poznavnega predhodnika loti kakšne
Splošne plovbe. Namreč. Če krize ne bi
bilo, bi se moral finančni minister za-
dovoljiti s križankami, tako pa upa, da
bo kmalu napočil čas, ko bo njegovo
ministrstvo spodbudilo trgovanje s kri-
žarkami. Finančni minister torej niti
približno ne sme odstopiti, saj bo samo
ob njegovi nesebični asistenci možno
vladno barko strokovno potopiti ter

Teden po novem letu smo na televizij-
skih škatlah zasledili poročila o pad-
cih številnih ptic. Ljubitelji teh krilatih
živalic so se spraševali kaj neki je pov-
zročilo njihove padce izpod neba, še
sploh, ker v njih niso našli sledov stru-
pov. Končno so ugotovili, da je bilo
krivo novoletno svetlobno in zvočno
onesnaževanje, ki so ga povzročili člo-
veki ob pretirani uporabi raket.

Pri nas pa imamo s pticami selivka-
mi bolj slabe izkušnje. Ribiči se priduša-
jo, preklinjajo ter prepirajo z ljubitelji
ptic zavoljo vse številčnejših kormora-
nov, ki pustošijo in malodane sproti
poberejo ribe, ki jih ribiči vzgojijo v ri-
bogojnicah ter vložijo v reke. Niso pa
kormorani ptiči, ki v našem gospodar-
stvu naredijo največ škode. Ma ne ga

osebne interese. Ponudite mu delež!
Za zavarovanje posojila, ki ga pod nor-
malnimi pogoji tako ne bi mogli priča-
kovati, ponudite, denimo, dva vagona
ljubljanske megle, toliko da bo zadošče-
no formalnostim.

Ko se dokopljete do denarja, tedaj
sprožite postopek izdaje delnic. Delav-
cem naložite, da jih morajo pokupiti
vsaj nekaj čez polovico in to po njihovi
desetkratni vrednosti. Kasneje, ko jih
boste metali na cesto, jih boste, kako-
pak, odkupovali od njih po vrednosti,
ki ne bo dosegala niti petine nominal-
ne. Vendar pozor! Preden pridete v
fazo odpuščanja, si poiščite poslovne-
ga partnerja. Zgolj zaradi tega, da bo
vaše podjetje po trojni vrednosti kupo-
valo delnice njegovega in obratno. Pre-
sežek si bosta po bratsko razdelila, ker
boste potrebovali kapital za odkup del-
nic odpuščenih delavcev ...

Zatem si na račun v Švici nakažite
najmanj trikrat toliko, kolikor je vred-
no vaše podjetje (pomaga ponoven

posel ustrezno zapiti. Medtem ko bar-
čica po morju plava, se premieru niti
približno ne sanja, kako malo je v resni-
ci vredna nabuhla politična slava.

Kam torej plovemo? Vemo, pa ne
povemo, odgovarja premier, ki bi bil
menda raje na jahti kot pa v vladni pi-
sarni, kjer noč in dan krpa luknje na
prepereli finančni plahti. Ker je zad-
nja koalicijska klavzura na vsej črti
spodletela, se je premier odločil, da
bo zgodbo, ki zlovešče in nejasno opo-
zarja na Splošno plovbo, izkoristil za
splošno plombo. Poslej mora biti dru-
gače. Informacije izza tesno zaprtih
vladnih vrat nekontrolirano odtekajo
in zadnji čas je, da premier svoje minis-
tre zaplombira in jim tako zapre usta
ali vsaj ustnice. Le te so seveda lahko
tudi sramne, ne smejo pa biti nesram-

srati! Mnogo hujše in mnogo požrešnej-
še ptice selivke je ustvarilo naše gnilo
tranzicijsko zatohlo ozračje v našem go-
spodarstvu. To niso kakšne lastovice,
drobcene ptičke, to so nenasitni jastre-
bi, ki se selijo iz uprav v uprave, iz nad-
zornih svetov v nadzorne svete, iz uprav
v nadzorne svete in obratno. Nemara za
krajši čas sfrčijo še v politiko ali prifrčijo
iz nje, za njimi pa ostajajo prazne kase.
Koliko gnezd v upravah in nadzornih
svetih so zadnja leta zamenjali jastrebi,
kot so Meh, Korelič, Svetelšek, Bavčar,
da omenim le nekaj teh tičev, univerzal-
nih jastrebov, ki le žro in delajo škodo, tr-
gajo tkivo in za sabo puščajo koščice?

Tako je Korelič namesto v penzijo
iz Luke sfrčal za nadzornika v Petrol,
kamor je iz Tuša za direhtarja prifrčal

obisk predsednika bančne uprave),
razglasite poslovno nesposobnost in
pričnite, v duhu dobrega gospodarja,
z nižanjem stroškov. Lastne plače nika-
kor ne znižajte, ker vas bodo šteli za ne-
sposobnega! Odpuščajte zaposlene in
odkupujte njihove delnice in čas vam
bo izkazal naklonjenost, pa boste po-
stali vsesplošno cenjeni kot sposoben,
iznajdljiv, skratka ugleda vreden po-
slovnež!

Premoženje sproti prepisujte na
ženo, otroke, strice ... Za vsak primer,
če bi vam kdaj očitali domnevne ne-
čednosti. A niti tedaj se vam ni treba
ničesar bati. Boste pa postali medij-
ska zvezda in pred kamerami v raznih
združenjih pridigali o pravni državi in
vrednotah!

P.S.: Kakopak pa na tak način ne
boste mogli prodreti v normalnih oko-
ljih. Tam kot predpogoj menežerjeve
uspešnosti štejejo rast podjetja, var-
nost zaposlitve, višino plač ter podob-
ne neumnosti.

ne ali celo žaljive. Na pretečo socialno
bombo prvi vladni minister odgovar-
ja s plombo. Pod opombo pa premier
še dodaja, da odpade vsakršna državna
razprodaja. Ker imamo Računsko so-
dišče in Protikorupcijsko komisijo, ti
bosta oddelali svoj del posla, premier
ne bo dovolil, da bi ga nepooblaščeni
imeli za osla. Pripravljen je sicer riga-
ti, to bo zahteval tudi od svojih minis-
tric in ministrov, toda rigati bo poslej
potrebno s plombo na ustih, kar druga-
če povedano pomeni, da je širokouste-
nje stvar preteklosti, plombe pa stvar
prihodnosti. Torej, z riganjem in plom-
bo na ustih gremo naprej! Gospodje,
ponujam vam opcijo: pred potopom
nas lahko rešite tudi s svojim odsto-
pom. Ali kdo res ve, kje so naše ladje?
(Matija Logar)

Svetelšek, naredu en miš maš z EsCe-
Tejem, naredu torej eno sranje, kup
škode, vzel odpravnino, ratov neza-
menljiv svetovalec, vse te malverza-
cije bomo pa Slovenceljni poplačali z
najvišjimi cenami bencina daleč nao-
koli. Kaj je Koreličev jastreb nadzoro-
vov, še sam ne ve, ve pa gvišno, kolk je
pobrav s sejnincami. Politikanti, reci-
mo poštenjakarska vlada z ministrco
Kresalovo, ki ma na jezičku boj proti
kiriminalu, postlo pa deli z enmu od
njih, pa namesto da bi te jastrebe pos-
pravila v kletke, se pravi za rešetke, do-
voljuje, da ti tiči neomejeno pustošijo
državna podjetja, saj vedo, da bojo v ne-
dogled stiskali in ožemali delavčke ob
mezdah, s katerimi ni moč ne umret
in ne preživet. Do kdaj še? (Praprot)

Več-je količine denarja posojam, a samo
zdravim podjetjem! Ponudbe sprejema
doktorica Gordana Živčec Kalan pod
Operacija uspela!

Okoli 1400 nerešenih prijav korupcije
menjam za eno samo plavo kuverto!
Gsm 44-33, g. Drago Kos.

Nekaj sto izurjenih poštnih golobov
kupim, saj zaradi liberalizacije pošt-
nih storitev ustanavljam prvo privat-
no pošto! Ponudbe pod Delali bodo
zastonj.

Ugodno kupim karto tretjega razreda
za francosko-nemški vlak. Plačam iz
svojega žepa! Ponudbe sprejema pre-
mier Borut Pahor pod Vozi me vlak v
daljave.

Nekaj sto izurjenih krtov za potrebe
prekopavanja povojnih grobišč ter
iskanja kosti kupim. Gsm, 44-44, g.
Mitja Ferenc.

Slovenija na maturi ...

... ali na zrelostnem izpitu, kuker so nam u starih cajtih našrajbali na diplomco.
No, in glih zdej je biv slovenski folk na enmu takmu izpitu, kuker je tud reku
sivoglavi govorec na partizanski proslavci u Dražgošah. Reku je tud, da ogorče-
nje nad korupcijo in kriminalom dokazuje, da je naš folk uhranu etične vred-
note, pa da politka nujno rab rehabilitacijo (slovenski pravopis: rehabilitirati =
povrniti ugled, usposobiti). Lepo ga je blo slišat tud, ko je reku, da so se napake
politke odkrile u krizi, u sabotaži vladavine prava in poštenja in u zlorabi prava
za privilegije (slovensk pravopis: posebne pravice, posebnost, prednost, izjem-
nost) in pridobitništvo.

Govorčeve besede so legle blažilno kot mrzu obkladek na pregreto betico
in požele bučn aplavz. Ampak govorc ni biv noben drug kot predsednik Slove-
nije v cajtu prvih dveh petletk prihvatizacije naše državce, ko so neznano kam
poniknle velike frabrke in firme kot SMELT, Litostroj, TAM, MTT, Metalna, pa
na desetine in desetine druzh manjšh cvetočh podjetij. Tiste besede tm zgorej
je odflancov Milan Kučan Demenca, ki se natank spomina herojske partizanš-
ne, tist, kr se je pa pr ns dogajal gune petletke, ko je biv on predsednk države,
pa mu uhaja iz spomina, kukr gunmu k ma alzhajmerjovo bolezn, ki se spomn,
koko ga je dav njegov fotr kot mulčka klečat u kot, ne spomn se pa, da je dav
včerej popovdne toti list namesto na kredenco u hladilnk med jogurte. Ja, De-
menca je pozabu, da je biv nš predsednk, ko so po našh fabrkcah kot gobce po
dežku poganjali prvi tajkunčki. In po njegovmu mnenju zdej politiki rabjo re-
habilitejšn. Jok! Vsi z njim vred rabjo izgon u pozabo, pa pika! Ampak dokler
bodo on in podobni nakladaški patroni deležni tolikšnih ovacij, nagrajevani
s takšnim aplavzom, bomo Slovenci padali na zrelostnih izpitih. V Dražgošah
smo še enkrat pogrnili. (Jože Praprotnik)

Nekaj neovrgljivih dokazov, da nisem
kriv zlorabe uradnega položaja, še
bolje, prav ničesar, kupim - ne glede
na ceno! V zameno postanem vaš pri-
jatelj, splačalo se vam bo! Gsm, 44-44,
župan Franc Kangler.
Poučno brošurico Kako zmanjšati brez-
poselnost na sto in en način kupim.
Gsm, 44-44, minister Ivan Svetlik.

Javno pozivamo gledalce in poslušalce,
da plačate januarske položnice, sicer
boste gledali še slabši program! Vod-
stvo RTV Slovenije.
Javno sporočamo, da Družba za držav-
ne avtoceste posluje transparentno
ter v skladu z veljavno zakonodajo
dela z državnim denarjem kot svinja
z mehom! Piarovci.
Delavci! Znova niste dobili plač? Znaj-
dite se vendar! Vaš Toti delavski sveto-
valec.

Kapitalisti! Ste znova ogromno zasluži-
li? Zapravljajte vendar! Vaš Toti kapita-
listični svetovalec.

na koncu vsake vodoravne vr-
stice je vejica): 1 ojačevalec -
11 Ork, 14 Lucija Polavder, 16
eser - 17 tamariska, 18 Oli-
ver) T(wist) - - 19 Aar - - 20
notat, 21 Tyson - 24 tabela - -
, 27 oniks - 28 mir - 29 ivak,
32 rake - 33 Sara - 34 Nena, 35
akolit - - 37 spiker, 39 kof - 40
ora - 42 irs - 43 Li, 44 Swanson

Skrita križanka

V lik ne-sime-trično razporedi-
te- 34 črnih polj.

Vo-do-ravno-: 1 naprava za ojača-
nje zvoka, 11 rimski bog smrti,
14 ime in priimek naše odlične
judoistke, 16 pripadnik eser-
jev, 17 grm ali drevo, tamari-
ša, 18 začetnici Dickensovega
literarnega junaka Twista, 19
reka, ki teče skozi Bern, 20
opazka, pisna opomba, 21 nek-
danji ameriški boksar (Mike),
24 razpredelnica, preglednica,
27 okrasni kamen, karneolski
sardoniks, 28 čas brez vojne,
29 ljudsko ime za vrbo ivo, 32
mlinski žleb, 33 ime plavalke
Isakovič, 34 nemška rockovska
pevka, 35 nekdanji pripravnik
za duhovniški poklic, 37 radij-
ski napovedovalec, 39 devet-
najsta črka hebrejske abecede,
40 oranžada, 42 ljudsko ime za
gobo mavrah, 43 kemijski znak
za litij, 44 ameriška filmska
igralka (Gloria, 1897 do 1983),
46 časovna študijska enota, 48
južnoameriška kukavica z grba-
stim kljunom, 49 ime ameriške-
ga filmskega igralca Spaceyja,
51 ime pesnice Škerl, 52 žrtve-
nik v cerkvi, 54 rojak, doma-
čin, 56 začetnici ameriškega
filmskega igralca Cruisea, 57
mesto v vzhodni Romuniji, 59
ploščata morska riba, 62 divji
prašič, do prvega leta starosti,
65 mineralna voda, 68 mesto v
indijski državi Karnataka, 69
preja iz mešanice naravnih in
umetnih vlaken, 70 slovenski
koncertni dirigent (Anton), 71
opora invalidoma pri hoji.

Navpično-: 1 zastarela metoda
zdravljenja tuberkuloze, 2 ime
in priimek odlične poljske smu-
čarske tekačice, 3 ime pesnika
Mermolja, 4 ulkus, razjeda, 5
začetnici humorista Juriča, 6
sanitetni material, 7 hotelsko
stanovanje z več sobami, 8 lom-
ljenje, 9 ime mladinske pisatelji-
ce Peroci, 10 francoski filmski
režiser (Marcel, 1906 do 1996),
11 alinea, nova vrsta, 12 daljša
tekoča voda, 13 znak za mno-
ženje, 15 igralec na violino, 19
predmestje belgijskega mesta
Llega, 22 Priliznjen obreklji-
vec, 23 slonov čekan, 25 poča-
sni stavek v baročni suiti, 26
prestolnica Brazilije. 30 mno-
gočlenar kolobarnik, 31 rast-
lina iz družine papajevk, 33

V posestnici se skriva naslov Shakespearove tragedije. Rešitev ima
dve besede. (UN)

- ŽUPANOVA MICKA po komediji A. T. Linharta. Zaključena predstava.
Sreda, 19. 1., ob 10.00.

- Milan Jesih CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključeni predstavi.
Četrtek, 20. 1., ob 9.30 in 11.00.

Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na 03 42 64 208. Naš
spored tudi na spletni strani: www.slg-ce.si.

- August Strindberg V DAMASK. Za abonma četrtek,
izven in konto. Četrtek, 20. 1., ob 19.30.

- Milena Markovic BARČICA ZA PUNČKE. Za- izven in konto. Torek, 18. 1., ob 18.00.

- Yasmina Reza ART. Za-ključena-predsta-va- za-Gimna-zijo Ra-vne na-Koroškem.
Sreda, 19. 1., ob 18.00.

- Predstavitev knjige Larisa Gaiserja Geopolitika - Dina--
mika-medna-rodnih odnosov 21. stoletja-.

Za-jzven. Petek, 21. 1., ob 19.30.
- Romana Ercegovič TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE. Na-gostova-nju v Novi Gorici.
Sobota, 22. 1., ob 10.30 in 16.00.

Bla-ga-jna-je odprta-vsa-kdela-vnik od 9.00 do 13.00, ob sreda-h do 17.00, in uro pred
predsta-vo. Informa-cije po tel. 02 749 32 50, infoŽmgp.si, www.mgp.si.

Prireditve, vodeni ogledi, kaj početi... - vse o turistični
ponudbi destinacije Maribor-Pohorje.

Za-vod za-turizem Ma-ribor, informa-cije in rezerva-cije:
TIC Maribor, 02/234 66 11, www.ma-ribor-pohorje.si
Novo! Vinski večeri v Hiši Stare trte
20. 1. ob 19.00 predstavitev in pokušnja vinsko-kuli-
narične ponudbe Podpohorske vinske turistične ceste.
27. 1. ob 19.00 predstavitev in pokušnja vinsko-ku-
linarične ponudbe Gornjeslovenjegoriške vinske
turistične ceste.

Vpis v gledališko šolo Atilem za otroke, mladino in odrasle. Več informa-cij na-
www.atilem.si ali na tel. št. 040 508 490._

Projekt Slovenski teden, predsta-vlja-nje in spozna-va-nje Prlekije.
Ma-rko Koča-r predsta-vlja-svoje prleške pesmi. Torek, 18. 1., ob 20.00.
Ciril Ambrož: Prlekija v besedi in sliki (LCD-predstavitev). Sreda, 19. 1., ob 20.00.
Nastop glasbene skupine ŠTRK. Četrtek, 20. 1., ob 20.00.

Predstavitev nove številke zbornika Subkulture - prispevki za- kritiko in a-na-lizo druž-
benih giba-nj, IX. Koroška-cesta-18. Četrtek, 20. 1., ob 19.00.

Bolivija - Peru, potopisno preda-va-nje, društvo PoTUJ. Torek, 18. 1., ob 19.00.

Krizantema na klavirju, SMG Ljublja-na-. Gla-sbena- predsta-va-. Za- gleda-liški a-bonma-
in izven. Sreda, 19. 1., ob 19.30.

Amfitrion, KD Svoboda osvobaja. Gleda-liški a-bonma-. Četrtek, 20. 1., ob 19.00.

Pionirska knjižnica Nova vas
(S)prehodi, razstava izvirnih ilustracij
Mojce Sekulič - Fo.

Predstavljamo pravljično pesniški
mozaik literarnih del slovenskega
mladinskega pesnika in pisatelja Boruta
Gombača.
Knjižnica Tabor

Razstava Knjiga tiho govori, preprosto
... (S. Kosovel). S predstavitvijo sloven-
skih pisateljic in pisateljev odpiramo pro-
stor za skrivnosti slovenske literature.
Pionirska knjižnica Tabor
Razstava fotografij: Irska, od Dublina
... do Dublina. Avtorja Kristina in Dami-
jan Mlinarič.
Knjižnica Pobrežje

Listki padajo z dreves, ježek jih natika
..., razstava.
Knjižnica Šentilj
Razstava Dežela pravljic.
Razstava fotografij Samostan svete
Katalene, Arequipa, Peru. Avtorica
Tatjana Jamnik.
Knjižnica Bistrica ob Dravi
Razstava fotografij otrok iz ustvarjal-
nih delavnic društva Sena.
Knjižnica Studenci
Vile, razstava otrok iz vrtcev.
Knjižnica Tezno

Otvoritev razstave fotografij SLG Celje
skozi čas. V kulturnem programu bo
nastopil kitarist Aljaž Cvirn. Preddverje
Levstikove dvorane.
Torek, 18. 1., ob 18.00.

Za majhne in velike
lutkoljube razpisujemo
drugi del druženja in
ustvarjanja z lutkami
od 1. februarja
do io. junija 20H.

Več o programih Miniminiriti
in Puppets Minority si oglejte
na www.lg-mb.si, kjer so
dostopne tudi prijavnice.
Prijave sprejemamo do konca

Vse predstave so za izven.
Cena vstopnice je 4. EUR.
Blagajna je odprta vsak dan od
ponedeljka do petka med 10.
in 13. uro ter uro pred začetkom
predstave.

- Ženska, sodobni pasijon. Izbor pesmi, režija- in
izvedba-Mojca-Simonič. Četrtek, 20. 1., ob 20.00.

- GeraldineAron: Moja- brilja-ntna- ločitev, monok-omedi-
ja-. Igra-Irena-Mihelič. Petek, 21. 1., ob 20.00.

Multimedijski projekt Staneta Špegla Chopin po velenjsko, v okviru regiona-lne
kulturne na-veze Tria-ngel. Četrtek, 20. 1., ob 19.30.

Komorni orkester Festine z dirigentko Živo Plo-j. Skupa-j s solistom, trobenta-čem
Fra-ncem Kosmom, bodo krstno izvedli skla-dbo Dia-logi in krogi skla-da-teljice Nine
Šenk. Petek, 21. 1., ob 19.30.

Eva Nina Kozmus, fla-vta-. 6. koncert medna-rodnega- gla-sbenega- cikla-. Vstopnine ni.
Sreda, 19. 1., ob 19.30._

Latinojazz, BigBand RTV Slovenija, solist Ralph Peterson J. R. (bobni), dirigent
Lojze Krajnčan. Sobota, 22.1., ob 20.00.

Benjamin Izmajlov, violina, Goekhan Aybulus, klavir. VVolfov koncertni abonma in
izven. Četrtek, 20.1., ob 19.30.

Karmen Pečar, violončelo, Marko Hatlak, harmonika. Za- a-bonma- kla-sika- in izven.
Velika- dvora-na-. Torek, 18. 1., ob 19.30.

Igra-lnica-za- ma-le in velike vsa-k petek ob 10.00.
PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS
Pravljična ura vsak četrtek ob 17.00.

Krivica boli, gleda-liška- komedija-Toneta- Pa-rtljiča-. Sobota, 22. 1., ob 18.00.

Tom Sawyer in vražji posli. SLG Celje. Za mladinski abonma in izven.
Torek, 18. 1., ob 17.00.

Cikel razstav mladih umetnikov ARTNOX. Ra-zsta-va- slik Vesne Ča-dež in Metke
Snoj. Na ogled do 9. 2.

Ra-zla-gova-ul. 23: prireja-v ja-nua-rju teča-j Intenzivne pripra-ve na-sprejemni izpit.
Vabimo vas tudi na ostale likovne tečaje.

- Šestindvajset milijonov minut kasneje. Nove tenden-
ce, iz zbirke MSU Za-greb. Na ogled do 13. 2._

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - INDUSTRIJ-
SKI MARIBOR V 20. STOLETJU, sta-lna- ra-zsta-va-.

- EVFONIJA - ZVOČNI VRT, intera-k-tivna- ra-zsta-va- izvir-
nih gla-sbenih instrumentov. Na ogled do 28. 2.

- ČLOVEKA NIKAR ... Boj za- slovensk-e severne meje
junij-julij 1991, obča-sna- ra-zsta-va-.

Muzej je odprt od ponedeljka do petka med 8.00 in
17.00, v soboto med 9.00 in 12.00.

Zgodovina medicine in zdravstva mariborskih avtor-
jev. Izbor del ma-riborsk-ih a-vtorjev, k-i pišejo zgodovino
medicine in zdra-vstva-. Ra-zsta-va-je pripra-vljena-v
sodelova-nju z Medik-ohistorično sek-cijo Slovensk-ega-
zdra-vnišk-ega- društva-. Na ogled do 2. 2.

Avgust Černigoj: Hospitalizacija (Risbe 1977-1979). Premierna- ra-zsta-va- k-rok-ijev,
sk-ic in la-vira-nih risb enega- na-jpomembnejših slovensk-ih lik-ovnih ustva-rja-lcev 20.
stoletja-. Ra-zsta-va- risb iz depoja- Ga-lerije Avgusta- Černigoja- iz Lipice je pripra-vljena-v
sodelova-nju s Kobila-rno Lipica-. Na ogled do 2. 2.

100 let esperantskega gibanja v Mariboru. Ra-zsta-va- pla-k-a-tov in k-njig, k-i priča-jo o
zgodovini društva-. Na ogled do 31. 1.

Razstave so na ogled od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00, v soboto med
9.00 in 13.00. Vstopnine ni._

Pionirska knjižnica Rotovž
SO^ Razstava ilustracij in slikanic slovenskega ilustratorja

* S pomočjo astrologije, psihologije, numerologije, tarot in ciganskih kart
vam pomagajo uresničiti vaše želje na poti do srečnejše prihodnosti.

Splošni pogoji so objavljeni na www.kosmika.si. V kolikor želi uporabnik sodelovati prek telefona, ki ni v njegovi
lasti, mora za dovoljenje vprašati lastnika telefona. Cena klica na številko 01 589 66 30 po ceniku vašega operaterja.

Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VEČER

DRA-GI- OBRTNI-KI-, PODJETNI-KI-, SKUPA-J STOPI-MO V KORA-K S ČA-SOM.
BODI-MO KORAK PRED DRUGI-MI-. PONUDI-TE SVOJE I-ZDELKE, STO-
RI-TVE ZA SAMO 88 EUR (ena objava 3 stolpce širine in do 2 cm višine);
cena z DDVje 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OBJAVE LOGOTIPA!

PRI-DI-TE, POKLI-ČI-TEA-LI- POSLJI-TE OGLA-S DO 10.30, I-N VA-SE SPOROČI-LO JE LA-HKO ŽE JUTRI-
V VEČERU! POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU 02/23 53 370.

Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 18. januarja 2011,
ob 15. uri na pokopališču v Selnici ob Dravi.

□ za najmanj tri leta, od februarja 2011, pri čemer plačam naročnino za dve
leti, tj. 45,60 EUR (namesto 68,40 EUR), tretje leto prejemam revijo brezplačno

Izpolnjeno naročilnico pošljite najkasneje do 21. januarja 2011 v kuverti na naslov
ČZP Večer, d.d., 2504 Maribor. Naš dom lahko naročite tudi po telefonu 02/235 33 26
ali e-mailu narocnina@vecer.com. Naročnina na Naš dom velja do pisnega preklica.
Naročnik s podpisom dovoljuje, da ČZP Večer, d.d., njegove podatke uporablja v
skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Ne joka-jte ob mojem grobu,
le ti-ho k njemu pri-stopi-te,
pomi-sli-te, ka-ko trpel sem,
i-n več-ni- mi-r mi- za-želi-te.

Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi
bolezni v 87. letu zapustil naš dragi mož,
oče, dedek in pradedek

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. januarja 2011,
ob 13.30 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

• revijo boste ekskluzivno prejemali nekaj dni prej, kot bo na voljo na prodajnih
mestih, pri čemer dostava na dom ostaja brezplačna

snaha Mija, vnuki Mateja, Boštjan, Tina z družinami,
Damjan s Suzano, Klavdija, pravnuki Larisa, Klara, Patrik,
Sebastijan in ostalo sorodstvo

petje sla-vcev se zbu-di-,
v cvetje zemlja- se za-grne;
za-me pa- pomla-di- ni-.

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. januarja 2011,
ob 15. uri na hajdinskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.

Žalostni sporočamo, da nas je po hudi
in dolgotrajni bolezni v 71. letu zapustil naš dragi
mož, oče, tast in dedek

Na zadnji poti ga bomo pospremili jutri, v sredo, 19. januarja 2011,
ob 14.30 na pokopališču Gorca v Malečniku.

Svet je ta-ko prostra-n
i-n vsa-k od na-s ta-ko
ma-jhen - a-če na-s povezu-je
pri-ja-teljstvo, smo veli-ka-ni-.

Od njega se bomo poslovili v sredo, 19. januarja 2011,
ob 12.45 na pokopališču Dobrava.

Prijatelji: Pero, Stanka, Branko, Franci, Majda, Eva, Mirko, Marijan,
Zdravko, Zlatka In Srečko

Glej, zemlja- si-je vzela-, ka-r je njeno,
a- ka-r ni- njeno, na-m ne more vzeti-,
i-n ti-sto, ka-r je neskončno dra-goceno,
je večno i-n ni-kda-r ne more u-mreti-.

Skromno i-n ti-ho si- odšel,
za- na-s si- dela-l i-n trpel,
srce lju-beče zda-j spi-,
na-m pa- rosi-jo se ža-lostne oči-.

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 56. letu zapustil
naš dragi mož, oče, dedek in tast

Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 19. januarja 2011,
ob 15. uri na pokopališču Sv. trojica v Rogaški Slatini.

Žalujoči: žena Marija, hčerka Tanja In sin Aleš z družinama
ter ostalo sorodstvo

Iz mi-nu-li-h dni- koma-j sli-šno zveni- ra-di-o,
še vedno se zdi-, da- veter pri-na-ša- ti-sti- zna-ni- gla-s .

Žalostni sporočamo, daje umrl naš dolgoletni sodelavec,
prijatelj, radijski voditelj in novinar

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. januarja 2011,
ob 12.45 na pokopališču Dobrava.

Nemi ostajamo ob spoznanju, da te ni več med nami, dragi brat, sin,
svak, stric in nečak

Od njega se bomo poslovili v sredo, 19. januarja 2011, ob 15. uri
na pokopališču Sv. trojica v Rogaški Slatini.

Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu
na ruškem pokopališču.

Skrb, delo i-n veselje
bi-lo tvoje je ži-vljenje,
na-m osta-ja- zda-j pra-zni-na-
i-n veli-ka- boleči-na-.

Z bolečino v srcu sporočamo,
da nas je zapustila naša draga mama,
babica, prababica in sestra

Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v sredo,
19. januarja 2011, ob 14. uri na pokopališču v Benediktu.

Vsa- topli-na- tvojega- srca-
i-n vsa- tvoja- lju-bezen
osta-ja- za- vedno z na-mi-.

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustila naša
draga mama, babica in sestra

Iz Narapelj 11, Majšperk
nazadnje stanovalka Doma starejših občanov Tezno, Maribor

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. januarja 2011,
ob 12.30 iz vežice v Majšperku na pokopališče Sv. Bolfenka.
Žara bo pripeljana v vežico Majšperk danes ob 15. uri.

Zadnje slovo od drage pokojnice bo jutri, v sredo,
19. januarja 2011, ob 15. uri na pokopališču na Zgornji Ložnici.

Za njo žalujemo: hčerka Vida z možem Miloradom,
vnuki Nada z družino, Nina in Urban ter nečak
Marjan z družino

Vse poti- so večne, sta-re,
vse gredo na-sproti- smrti-.
Vsem je na- za-četku- rojstvo,
vsa-k kora-k je večno nov.
Vsa-k človek je za-se svet,
ču-den, svetel i-n lep
kot zvezda- na- nebu- ...

Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v sredo,
19. januarja 2011, ob 12.45 na dobravskem
pokopališču v Mariboru.

Živahno trgovanje na
razstavi orožja v Tucsonu
samo teden dni po
streljanju, v katerem
je umrlo šest ljudi

Na tisoče obiskovalcev prodajne razsta-
ve orožja v Tucsonu je minuli konec
tedna, samo teden po besnem strelja-
nju, ki je zahtevalo šest človeških živ-
ljenj in porodilo nova vprašanja glede
preveč popustljivih ameriških zako-
nov o posesti orožja, živahno kupova-
lo pištole ali puške. "Ljudje si mislijo,
da bodo v ZDA bodisi prepovedali po-
sedovanje orožja ali pa bodo kdaj sami
žrtev streljanja. Tako eno kot drugo po-
večuje obseg prodaje orožja," je glede
vzdušja na razstavi Crossroads of the
West Gun Show dejal Randall Rec-
rod, prodajalec pri eni izmed stojnic.
Razstava je potekala samo teden dni
potem, ko je 22-letni falirani študent
Jared Lee Loughner začel besno strelja-
ti na množico pred neko živilsko trgo-
vino, pri čemer je ubil šest ljudi, med
njimi neko devetletno deklico in zve-
znega sodnika. Med streljanjem je bilo
trinajst ljudi ranjenih, vključno s kon-
gresnico Gabrielle Giffords, ki je bila
ustreljena v glavo, zaradi česar je njeno
zdravstveno stanje še vedno resno.

Študija Akademskega inštituta za
mednarodne študije iz Ženeve je po-
kazala, da so ameriški državljani naj-
bolj oboroženi ljudje na svetu in da je
posedovanje orožja zanje ena najbolj
cenjenih ustavnih pravic. In tako so
si ljudje v soboto, medtem ko je bila
ameriška zastava pred razstavnim
poslopjem v čast žrtvam streljanja še
vedno spuščena na pol droga, navdu-
šeno ogledovali stojnice, ki so se šibile
pod težo jurišnih pušk AR-15 in polav-
tomatskih pištol. Med temi so bile tudi
izredno priljubljene 9-milimetrske piš-
tole Glock, kakršno naj bi bil po bese-
dah policije uporabil tudi napadalec
minuli konec tedna. Nekateri so kupo-
vali lovske in druge puške ali pištole
za samoobrambo, ljubiteljski zbiratelji
pa so kupovali in prodajali starinsko
orožje.

Zoper Loughnerja so izdali obtožni-
co s petimi točkami, med drugim pa
mu očitajo umor zveznega sodnika in
poskus umora Giffordsove. Zaradi nje-
govega strelskega napada so se popust-
ljivi ameriški zakoni o posesti orožja
spet znašli v središču pozornosti. V
zvezni državi Arizoni lahko državlja-
ni, ki so stari najmanj 21 let, v skla-
du z zakonom v žepu nosijo orožje,
ne da bi morali pridobiti posebno do-
voljenje ali opraviti kakšno posebno
urjenje. Zagovorniki nadzora nad po-
sedovanjem orožja pravijo, da bi radi
odpravili luknjo v zakonu, ki omogoča
nakup pištol na razstavah orožja, kakr-
šna je bila ta v Tucsonu, kjer nihče ne
preverja podatkov o kupcih. Nekateri
člani ameriškega kongresa se zavzema-
jo za ostrejšo ureditev posedovanja ne-
katerih polavtomatskih pušk in pištol,
s kakršno je lahko Loughner med na-
padom v samo nekaj sekundah izstre-
lil več deset nabojev. Toda mnogi v
ZDA temu nasprotujejo in ravno nas-
protno menijo, da so takšni strelski na-
padi dokaz, da bi si morali Američani
priskrbeti še več orožja za samoobram-
bo. (Reuters)

Moški jaha na svojem konju skozi plamene med tradicionalno versko prire-
ditvijo Luminarias na večer pred praznikom sv. Antona v španski vasici San
Bartolome de los Pinares, približno sto kilometrov severno od Madrida. V
skladu s tradicijo ljudje s tega območja s svojimi konji drvijo skozi ogenj, da
bi živali "očistili". Sv. Anton je sicer zaščitnik živali, (dr)

Madžarska policija je v nedeljo zvečer v povezavi s smrtjo treh deklet, ki so jih
v soboto v gneči do smrti poteptali pred diskoteko v Budimpešti, aretirala pet
ljudi. Med aretiranimi so trije organizatorji sobotnega dogodka in dve osebi, ki
sta najeli prostore. Vsi so osumljeni ogrožanja človeškega življenja. Panika v pri-
ljubljeni diskoteki Zahodni Balkan, kjer so pripravili zabavo s tehno glasbo, je
povzročila prerivanje in gnečo ob izhodu, kjer so do smrti poteptali tri dekleta.
Preiskava o vzrokih za paniko in o vzroku smrti treh žrtev še poteka. Policijska
preiskava naj bi predvsem ugotovila, ali je bila diskoteka prenapolnjena in ali
so imeli zadostno število izhodov. (dpa)

Napoved za Slovenijo: Danes bo precej jasno. Zju-
traj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah
in predvsem ob morju megla ali nizka oblačnost,
ki se bo zlasti ob morju zadržala večino dneva.
Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob
morju okoli 4, najvišje dnevne od 8 do 12 stopinj
Celzija.

V prihodnjih dneh: Jutri bo pretežno oblačno in
hladneje. Proti večeru se bodo od severa razširile
padavine, po nižinah sprva kot dež, ki bo v noči na
četrtek prešel v sneg. V četrtek bo snežilo. Na Pri-
morskem bo zapihala burja.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 9,
Ptuj 6, Radenci 5, Murska Sobota 7, Celje 8, Slo-
venj Gradec 4, Velenje 9, Rogla 6, Novo mesto 7,
Ljubljana 5, Letališče Jožeta Pučnika 4, Portorož
5, Koper 5, Nova Gorica 5, Triglav Kredarica 5 sto-
pinj Celzija.

Vremenska obremenitev se bo postopno kre-
pila, pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo
začele pojavljati z vremenom povezane teža-
ve, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski
znaki. Ponoči bo spanje moteno. Priporoča-
mo dosledno upoštevanje morebitnih pred-
pisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo
previdnost.

Po seda-nji pokojninski
za-konoda-ji se la-hko
upokojijo sa-mo posa-me-
zniki, ki so 31. 12. 2010
in vse do izpolnitve pogo-
jev za- upokojitev uživa-lci
pra-vice do dena-rnega-
na-domestila- a-li so na- ta-
da-n in vse do izpolnitve
pogojev za- upokojitev
po seda-nji za-konoda-ji
vključeni v obvezno
pokojninsko za-va-rova-nje

Veliko državljanov je v lanskem decem-
bru, o tem smo že pisali, še pred uvelja-
vitvijo novega zakona o urejanju trga
dela (1. januarja 2011) opozarjalo na te-
žave, ki naj bi nastale pri tistih, ki se
jim do konca leta 2010 ne bo iztekla
pravica do pridobivanja nadomestila
za brezposelne. Obdobje plačevanja so-
cialnih prispevkov naj bi se jim skraj-
šalo za dve leti, strah pa jih je bilo, da
bi se upokojevali že po novem pokoj-
ninskem zakonu, čeprav ta še vedno ni
sprejet. Med brezposelnimi je namreč
krožila govorica, "da ni primerno, da
bi se zaposlili, kajti če si na zavodu, se
lahko upokojiš po starem, če pa se za-
posliš, te takoj zaobjame novi zakon,
ki bo, ko bo, izglasovan z vsemi sla-
bostmi".

Veliko zanimanje je tako vzbudil zlasti
393. člen (po novem 394. člen) predlo-
ga novega zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki ga je 16.
septembra 2010 sprejela vlada. Ta je po-
sameznikom, ki jim je manjkalo do pet
let starosti in pet let pokojninske dobe
in jim je bila 31. 12. 2010 priznana pra-
vica do denarnega nadomestila za pri-
mer brezposelnosti, dopuščal možnost
upokojitve po ZPIZ-1 (starem zakonu),
če so celotno obdobje do izpolnitve po-
gojev za upokojitev prejemali denar-
no nadomestilo ali bili upravičeni do
plačila prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje od Zavoda RS
za zaposlovanje. Osnovni namen člena
je bil zaščititi starejše posameznike,
ki so proti svoji volji oziroma iz dejan-
skih poslovnih razlogov ostali brez za-
poslitve ravno na prehodu iz enega v
drug pokojninski sistem in so bili tik
pred upokojitvijo.

V ministrstvu so pojasnili, da je odbor
državnega zbora za delo, družino in so-
cialno zadeve zaradi potrebe po uskla-
ditvi določil ZPIZ-2 (novega zakona) z
novo zakonodajo na področju zaposlo-
vanja in zavarovanja za primer brezpo-
selnosti (zakona o urejanju trga dela)
pa tudi na podlagi opozoril strokovne
in širše javnosti, da navedeni člen do-
pušča manipulacije in špekulacije de-
lodajalcev in tudi delojemalcev, ki ne
sledijo osnovnemu namenu, to je var-
stvu pričakovanih pravic, predlagal
in sprejel ustrezna dopolnila. "Aktual-
ni 394. člen tako izrecno navaja, da se
lahko po obstoječi pokojninski zako-
nodaji upokojijo samo posamezniki,
ki so 31. 12. 2010 in vse do izpolnitve
pogojev za upokojitev uživalci pravi-
ce do denarnega nadomestila ali so na
ta dan in vse do izpolnitve pogojev za
upokojitev po ZPIZ-1 vključeni v obve-
zno pokojninsko zavarovanje ter jim
prispevke plačuje Zavod RS za zaposlo-
vanje ali bodo od 31. 12. 2010 in vse
do izpolnitve pogojev za upokojitev
upravičeni do kombinacije teh dveh
pravic."

Naj torej še enkrat povemo, da
bodo glede na to, da zakon ni začel
veljati s 1. januarjem 2011, kot je bilo
predvideno, potrebne pred njegovo
kasnejšo uveljavitvijo še nekatere vse-
binske prilagoditve, med njimi se bo,
pojasnjujejo v ministrstvu, najverjetne-
je spremenil tudi 394. člen.

Pojasnili so še, da je "ministrstvo
v vsakodnevni komunikaciji ves čas
opozarjalo, da namen varstva pričako-
vanih pravic ni varovanje špekulativ-
nih, sporazumnih odpovedi pogodb
iz poslovnih razlogov v interesu de-
lodajalcev in delavcev. Pristojne služ-
be na ministrstu so državljane zato
jasno opozarjale tudi na tveganja, ki
jih s takšnim ravnanjem prevzame-
jo, in jih spodbujale k ostajanju v za-
poslitvi."

ZaščMi- naj bi-
starejše
po-samezni-ke,
ki- so- pro-ti- svo-ji-
vo-lji- o-zi-ro-ma
i-z dejanski-h
po-slo-vni-h razlo-go-v

1-z enega v drug
po-ko-jni-nski- si-stem
i-n so- bi-li- ti-k pred
upo-ko-ji-tvi-jo-

Povedali so še, da so "zaradi mehkej-
šega prehoda med obstoječo in novo
pokojninsko zakonodajo ter ob upošte-
vanju posledic gospodarske in finanč-
ne krize vsi posamični predlogi nove
pokojninske zakonodaje vsebovali do-
ločila, ki pod točno določenimi pogoji
brezposelnim posameznikom, kljub
uveljavitvi nove pokojninske zakono-
daje (ZPIZ-2), omogočajo upokojitev
po obstoječi pokojninski zakonodaji
(ZPIZ-1). Ob prilagajanju, dopolnjeva-
nju in spremembah posameznih pred-
logov novega zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju pa je mi-
nistrstvo za delo, družino in socialne
zadeve vseskozi tudi opozarjalo, da se
lahko in se predvidoma bo vsebina
predloga ZPIZ-2 do dokončnega spre-
jema v državnem zboru še spreminja-
la."

Bralec sprašuje: "Kolikšno odpravnino smo dolžni prejeti odpuščeni delavci?"

Sindikat odgovarja: "Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih
razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino.
Tako določa 109. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS 42/02,103/07).

Osnova za njen izračun je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel
delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Dogaja se, da delavec v času odpovednega roka ne dela, temveč je v bolniški.
V času bolniške odsotnosti delavec ne prejema plače, temveč nadomestilo
plače. Zato je pravilno ugotovljena osnova za izračun odpravnine plača, ki bi
jo delavec dobil, če bi delal, kar pomeni, da se mora nadomestilo za bolniško
preračunati v polno plačo. Invalidom III. kategorije, ki prejemajo nadomestilo
plače zaradi nižje plače na drugem delovnem mestu, se v skladu s sodbo
višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 278/2003 to bruto nadomestilo
prav tako všteva v osnovo za izračun odpravnine. Delavcu, ki je pri delodajal-
cu zaposlen več kot eno leto in do pet let, pripada petina osnove iz prejšnjega
odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu. Delavcu, ki je pri delodajalcu
zaposlen od pet do 15 let, pripada četrtina osnove iz prejšnjega odstavka za
vsako leto dela pri delodajalcu. Delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen nad 15
let, pa pripada tretjina osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri
delodajalcu. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih
prednikih. Pri upoštevanju delovne dobe je treba upoštevati vso oddelano
dobo pri delodajalcu, se pravi ne glede na prekinitve. V obrazložitvi sodbe
višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 823/95 namreč piše, da, če bi bila
odločilna zgolj neprekinjena delovna doba, bi moral zakonodajalec to nujno v
zakonskem besedilu poudariti, kar pa ni bilo storjeno.

Zakon o delovnih razmerjih v 4. odstavku 109. člena določa omejitev višine
odpravnine, in sicer, da odpravnina ne sme presegati desetkratnika ugotovlje-
ne osnove za izračun odpravnine, razen če v kolektivni pogodbi na ravni
dejavnosti ni določeno drugače. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti določa
pravico, da se lahko odpravnine izplačujejo tudi nad desetkratnikom osnove
iz ZDR, torej več kot deset povprečnih bruto plač delavca. Toda, Zakon o
dohodnini določa, da se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki
je izplačana na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ne upošteva v davčno
osnovo, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposle-
nih v Sloveniji. To pomeni, da, če je v kolektivni pogodbi dejavnosti določena
pravica do izplačila nad desetkratnikom osnove iz ZDR, je delavec upravičen
do celotne odpravnine, tudi če je večja od njegovih desetih povprečnih bruto
plač, vendar pa je tisti del odpravnine, ki je večji od desetih povprečnih
mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji, obdavčen. Zakon o prispevkih za
socialno varnost določa, da se prispevki od odpravnin, izplačanih zaradi
prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o
delovnih razmerjih, ne plačujejo. To pomeni, da se v primeru odpravnine
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga prispevki ne
obračunajo. V primeru odpravnine iz razloga nesposobnosti so se prispevki
do nedavnega obračunavali, toda odločba ustavnega sodišča, ki je bila
objavljena v Uradnem listu RS št. 62/2010, je ugotovila neskladje tega
odstavka tega člena Zakona o prispevkih z ustavo in določila šestmesečni rok,
da državni zbor to neskladje odpravi. Dokler se to neskladje ne odpravi, se od
odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. V
zaključku bi želela delavce opozoriti še na odločbo ustavnega sodišča, št. Up-
63/03-19, ki določa, da se delavec ne more odpovedati odpravnini."

Zavod RS za zaposlovanje vabi na sejemsko prireditev Informativa 11, vseslo-
venski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja. Sejem bo potekal
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v petek in soboto, 21. in 22. januarja
2011, od 9. do 18. ure. (zku)

• nekoga potrebujejo v Mariboru za pomoč pri prodaji, plačilo 3,50 evra na
uro,

• dva študenta iščejo za prodajo mobilnih aparatov, plačilo 3,50 evra na uro in
stimulacija,

• v Središču ob Dravi potrebujejo nekoga za šivanje pustnih kostumov, plačilo
4 evre na uro,

• v Ormožu potrebujejo dva študenta za pomožna gradbena dela, plačilo 3,50
evra na uro,

• za opravljanje administrativnega dela potrebujejo nekoga v Bistrici ob Dravi,
plačilo 4 evre na uro,

• za delo v proizvodnji iščejo 4 študente v Slovenskih Konjicah, plačilo 3,50 evra
na uro ter malica in prevoz.

Če vas mika delo v Avstriji in če dobro
kuhate, lahko na mesec zaslužite okoli
1200 evrov neto, računate pa lahko
še na dodatek za delovno uspešnost.
Diplomirani medicinski sestri ponu-
jajo plačo po kolektivni pogodbi, sicer
pa zagotavljajo štirinajst plač na leto.
Mizar v Avstriji lahko zasluži od 1300
do 1800 evrov neto. Sicer pa je v tej dr-
žavi še povpraševanje po delavcih za
delo v skladiščih in v usnjarstvu. Na Ni-
zozemskem ponujajo zidarjem, železo-
krivcem in tesarjem 400 do 600 evrov
na teden neto. Ryanair vabi stevardese
in stevarde iz različnih držav ter ponu-
ja mesečni zaslužek od 1100 do 1400
evrovneto in zagotavlja velike možno-
sti za napredovanje.

Razmišljate morda o Franciji? V Pa-
rizu boste lahko v Dysneylandu oprav-
ljali najrazličnejša dela, v Španiji in na
Kanarskih otokih pa boste lahko dela-
li kot športni in turistični animator-
ji. Na Cipru potrebujejo monterje, na
Danskem pa zdravnike in najrazličnej-
še specialiste medicine. V Veliki Brita-
niji ponujajo farmacevtom najmanj 33
tisoč funtov bruto na leto.

Takšna dela ponujajo evropski deloda-
jalci na Euresu, omrežju javnih služb
za zaposlovanje in nacionalnih part-
nerjev iz 31 držav članic EU/EGP in
Švicarske konfederacije. Po podatkih
Euresa (EURopean Employment Servi-
ces) je bilo na portalu konec preteklega
tedna na voljo skoraj milijon prostih
delovnih mest.

Tudi če ste usposobljeni za negoval-
ca v domovih za ostarele, če ste morda
medicinska sestra ali pa ste "drugo
osebje" za delo v splošnih bolnišnicah
in klinikah, z zaposlitvijo domala nik-
jer ne bo težav.

Spomnimo: Eures deluje na območ-
ju držav članic EU, Evropskega gospo-
darskega prostora (Norveška, Islandija
in Liechtenstein) in Švice. V Sloveniji
deluje v okviru Zavoda RS za zaposlo-
vanje od 1. maja 2004. Cilj omrežja je
podpora pri uresničevanju prostega
pretoka delavcev ter spodbujanje med-
narodne delovne mobilnosti v državah
članicah. Storitve Euresa so brezplač-
ne, več kot sedemsto svetovalcev po
vsej Evropi pa ponuja informacije o živ-
ljenju in delu v državah članicah EU/
EGP in v Švici ter posreduje pri zaposlo-
vanju na evropskem trgu dela v sodelo-
vanju z delodajalci, iskalci zaposlitve
delodajalcem in drugimi partnerji.

Na Euresov portal lahko vnesete
življenjepis ter preverite delovne in
življenjske razmere v državah članicah
EU/EGP in v Švici. Velik del informacij
je dostopen tudi v slovenskem jeziku.

In kakšno delo v tujini zanima dr-
žavljane Slovenije? "Slovenski iskal-
ci zaposlitve najpogosteje sprašujejo
o možnostih zaposlovanja v Avstriji,
Italiji in Nemčiji, predvsem zaradi
geografske bližine in tradicije zapo-
slovanja v omenjenih državah. Zara-
di dobrega znanja angleškega jezika
sprašujejo tudi o zaposlitvenih prilož-
nostih v Veliki Britaniji in Švici," pojas-

Valerija Okorn: "Na slovenski portal
Eures se obrača vedno več tudi tujcev,
državljanov tretjih držav."(Osebni arhiv)

Iskalce zaposlitve zanima predv-
sem, kakšne so možnosti za zaposlitev
v tujini, kakšne so delovne razmere,
plače in kako visoki so stroški življenja
v določeni državi. Konkretna delovna
mesta, za katera delodajalci pričakuje-
jo tudi slovenske kandidate, so preve-
dena v slovenski jezik in objavljena na
spletni strani Zavoda RS za zaposlova-
nje (http://www.ess.gov.si/eures).

"Svetujemo, da si posameznik pred
odhodom v tujino ogleda delovne in
življenjske razmere na Euresovem
portalu ter naveže stik s svetovalcem
v svoji državi in v državi, kjer bi se rad
zaposlil. Poskrbeti je treba še za zadost-
na finančna sredstva za začetek biva-
nja v tujini, saj so življenjski stroški v
nekaterih državah članicah precej višji
kot v Sloveniji. Odsvetujemo odhod v
tujino brez predhodnega dogovora
o zaposlitvi," pravi Valerija Okorn,
vodja Euresa v Sloveniji.

Pri vprašanju "oditi v tujino ali si
poiskati službo doma" vsak najprej po-
gleda, koliko bo zaslužil. Pričakuje na-
mreč vsaj dvakrat večji znesek, kot ga
zasluži doma. Ko ugotovi, koliko je v
drugi državi stroškov in davkov ter
kako je z znanjem tujega jezika, po na-
vadi raje ostane doma.

Poglejmo še nekatere okvirne za-
služke v nekaterih državah. Po po-
datkih z Euresovih spletnih strani v
Veliki Britaniji za nego in pomoč na
domu (delovni teden traja 37,5 ure) po-
nujajo na uro 6,20 do 8,20 funta bruto,
za pobiranje in sortiranje krompirja
pa manj - 5,52 funta bruto. V Avstriji
lahko kuhar zasluži na mesec okoli
1200 evrov neto in tako dalje.

In po katerih službah slovenski iskal-
ci zaposlitve trenutno najbolj povpra-
šujejo?

Valerija Okorn: "Povpraševanja so
zelo raznolika. Sprašujejo po enostav-
nih delih (pomožna dela v gostinstvu,
delo v proizvodnji, skladišču, paki-
ranju, sezonska dela ...). Zanimanje
je precejšnje tudi za delo v turizmu
in gostinstvu. V zadnjem času je več
povpraševanja za delo v tujini v grad-
beništvu, kar je verjetno posledica
odpuščanj gradbenih delavcev v Slove-
niji. Po različnih možnostih zaposlitve
sprašujejo predvsem diplomanti druž-
boslovnih usmeritev, ki tudi v Sloveni-
ji težje najdejo zaposlitev. Mladi pa so
na splošno bolj pripravljeni spremeni-
ti državo, ker še nimajo družinskih in
drugih obveznosti."

Kakšna je njihova struktura? Okor-
nova pravi, da je večina starosti do 35
let, vendar so v zadnjem času pogosti
tudi starejši iskalci zaposlitve, nad 50
let. Med temi je največ pomožnih de-
lavcev, takoj za temi pa mnogi z vi-
sokošolsko izobrazbo družboslovne
smeri, pa tudi ekonomisti. Zanimivo
je dejstvo, da je med iskalci zaposlitve,
zlasti med pomožnimi delavci, veliko
takih, ki sploh ne poznajo jezika žele-
ne države zaposlitve, a vseeno vztraja-
jo pri iskanju dela v tujini. Nekaterim
uspe, predvsem tistim, ki imajo v tej
državi sorodnike.

Na slovenski portal Eures se obra-
ča vedno več tudi tujcev, državljanov
tretjih držav, ki so v Sloveniji ostali
brez zaposlitve in jih zanima, kakšne
so njihove možnosti za zaposlitev v dr-
žavah EU.

Dober zgled, da lahko delovne izkuš-
nje, pridobljene v študentskih letih,
pomenijo dobro izhodišče za lasten
posel, predstavljata Nina Ribič in
Matej Fekonja. Čeprav sta oba tik
pred zaključkom študija ekonomije,
Nina bo diplomirala iz marketinga,
Matej pa iz mednarodne menjave, sta
se odločila, da še pred diplomo v prak-
si spoznata to, s čimer sta se v teoriji
srečevala že med študijem. Pred nekaj
meseci sta namreč postala lastnika tr-
govine s športnimi oblačili višjega ce-
novnega razreda.

Glavni povod za to, da sta sploh prišla
na misel o lastni trgovini s tekstilom v
središču Maribora, je bilo dejstvo, da je
Nina, preden sta postala lastnika tega
poslovnega lokala, v njem dobro leto
in pol delala kot študentka. Poleg dra-
gocenih izkušenj s strankami se je v
tem času naučila tudi osnov poslovod-
skega dela. A trgovini takrat ni šlo naj-
bolje. "Ko ti je neka blagovna znamka
všeč in pred tvojimi začenja propadati,
hkrati pa tudi poznaš stranke, ki si še
vedno želijo, da bi se trgovina obdrža-
la, začneš razmišljati drugače. Zaznaš
neki potencial in vidiš, kaj vse bi se še
dalo narediti. Vedela sem namreč, česa
si stranke želijo in kaj bi lahko izboljša-
li v naši ponudbi," o okoliščinah, ki so
vplivale na kasnejšo poslovno odloči-
tev, začne pripovedovati Ribičeva. Tudi
lastnik ji je nato nekajkrat omenil, ali
morda pozna koga, ki bi bil pripravljen
prevzeti trgovino in jo voditi dalje. "Na
začetku se je zdelo, da so denarni vlož-
ki preprosto preveliki, potem pa sva
se vseeno odločila, da poskusiva. Če
ne poskusiš, namreč nikoli ne moreš
izvedeti, kako se bo izteklo. Ne smeš
dopustiti, da te strah odvrne od tvojih
idej in ciljev," Fekonja odkrito sprego-
vori o pomislekih na začetku.

Ne glede na obilico dobre volje in zag-
nanosti, ki sta ju premogla, pa oba
priznavata, da to še zdaleč ni dovolj.
"Zavedala sva se, da brez kreditov ne
bo šlo. Kolekcije namreč stanejo po
več deset tisoč evrov na sezono, poleg
tega sva morala odkupiti še inventar
trgovine. Da pa bi kot študenta dobila
tako visok kredit, je v današnjih časih
misija nemogoče," težave mladih pri za-
gotavljanju začetnega kapitala izposta-
vi Fekonja. Starši so jima omogočili le
to, da sta dobila kredit preko očetove-
ga podjetja. Saj obstajajo tudi nekatere
državne oblike pomoči mladim podjet-
nikom, a se je to izkazalo kot veliko
priročnejša možnost. "Srečo imava, da
ima oče podjetje, v katerem sem poma-
gal že od mladih nog. Tam sem delal že
vse mogoče. Vedno sem rad bil samo-
stojen, ne glede na to, ali sem opravljal
prevoze s kombiji, uvažal šampinjone
ali delal kaj drugega. Vse ni bilo vedno
tako uspešno, kot sem sprva pričako-
val, ampak s tem pridobiš neke izkuš-
nje, ki ti koristijo v prihodnosti," meni
Fekonja. Med največjimi izzivi omenja-
ta pogajanja z dobavitelji. "Vsi ljudje, s
katerimi poslovno sodeluješ, hočejo
od tebe iztržiti čim več, posebno če si
mlad, a se jim ne smeš pustiti izkoristi-
ti. Ostati moraš trden, lepo pa je tudi,
da imaš ob sebi koga, ki ti zna svetova-
ti. Brez nasvetov in izkušenj se lahko
hitro opečeš. Imam pa zelo dobro part-
nerko pri pogajanjih. Sam včasih raje
popustim, Nina pa je tista, ki udari po
mizi in je trdnejša pri svojih stališčih,"
pripoveduje Fekonja.

Največjo razliko med delom v last-
nem podjetju in študentskim delom
v tuji trgovini Ribičeva vidi v motivi-
ranosti za delo. "To je res čisto druga-
če. Saj sem se trudila tudi prej, ko sem
v trgovini delala še preko študentske
napotnice, ampak je sedaj situacija po-
polnoma drugačna. Tvoje plačilo za
delo je namreč neposredno odvisno
od prodaje," ugotavlja Ribičeva. Da bi
čim bolj zmanjšala stroške za plače in
posledično hitreje poplačala dolgove,
večino dela v trgovini opravita sama,
občasno pa jima pri tem pomaga še
študent. "Težko je najti nekoga, ki bo
delal s tako vnemo, kot delaš sam, zato
je nujno uvesti neki sistem nagrajeva-
nja. Študentu je namreč v osnovi vsee-
no, ali proda pet jakn ali eno samo, če
pa ga znaš stimulirati, je stvar precej
drugačna. Najina filozofija je, da sva,
če podjetje dobro posluje, dobiček pri-
pravljena deliti," zaključi Fekonja.

De-loda-ja-lci ve-liko ra-je-
za-poslijo ka-ndida-te-, ki so
kra-te-k ča-s bre-zpose-lni,
kot pa- tiste-, ki so na-
za-vodu prija-vlje-ni že- le-to
in ve-č, ugota-vlja-jo na-
ma-riborske-m za-vodu
za- za-poslova-nje-

"V času krize v zadnjem letu so imeli
več priložnosti za zaposlitev tisti, ki
so bili aktivni, so sprejemali zaposlit-
ve za kratek čas in so se hitro vračali
na trg dela. Tisti, ki so bili brezposelni
že pred krizo in niso bili toliko aktiv-
ni, pa so tudi v tem letu ostajali brez
zaposlitve. Gre za tako imenovane
dolgotrajno brezposelne, kijih je med
vsemi prijavljenimi že skoraj polovi-
ca. Ob koncu lanskega leta je bilo dol-
gotrajno brezposelnih že 7180, leto
prej pa 5619. Delež dolgotrajno brezpo-
selnih torej narašča, in to nas skrbi,"
pravi direktorica mariborske območ-
ne službe zavoda za zaposlovanje Vla-
sta Stojak. Zanimiv je še podatek, da je
bil povprečni čas prijave brezposelnih
oseb v evidencah zavoda konec decem-
bra eno leto, osem mesecev in 29 dni.

"Že doslej smo to zelo poudarjali,
zdaj pa bomo še sploh 'delali' predv-
sem za aktivnosti brezposelnega: torej
za vključevanje v usposabljanja, kratke
oblike dela, delavnice, klube za iskanje
zaposlitve in vse druge oblike pomoči,
kjer se lahko oseba aktivira, išče dela.
Tudi od brezposelnih bomo zahteva-
li, da še bolj aktivno iščejo delo - tudi
preko agencij, okrepili smo elektron-
ske storitve, krizni center," pravi Sto-
jakova.

"Ta trend je pri delodajalcih prisoten
že kar nekaj časa. Ključni razlog pa je
v tem: povpraševanja po novih zapo-
slitvah je relativno malo, a so. In tista
so po dobrih kadrih, torej po tistih, ki
bodo podjetju prinašali visoko dodano
vrednost. Kvalitetni in dobri kadri so
zelo malo časa na trgu dela, ker si takoj
najdejo drug karierni izziv," ugotavlja
Laura Smrekar iz zaposlitvene agenci-
je Competo.

A tudi dobri kadri ne uspejo vedno
hitro do zaposlitve - primernih delov-
nih mest na nekem področju včasih
preprosto ni. Skorajda pravilo je, da če
človek ne uspe hitro najdi zaposlitve,
se z vsakim mesecem zmanjšujejo nje-
gove možnosti, znajde se v nekakšnem
začaranem krogu. Kako je mogoče lju-
dem pomagati, da izstopijo iz njega?

Kakšne so izkušnje delodajalcev in kadrovskih služb? Kako dojemajo čas tra-
janja brezposelnosti, ali ta pri odločanju igra kakršnokoli vlogo in kakšno,
čemu pri izbiri med več kandidati dajejo prednost? V kadrovski službi Uni-
verzitetnega kliničnega centra Maribor pojasnjujejo:"Izkušnjam, ki jih imajo
na zavodu za zaposlovanje, moramo žal pritrditi. Res je, da ljudje, ki so dalj
časa brez zaposlitve, izgubijo stik z delovnim okoljem in se vanj težje ponov-
no vključijo. Drugi razlog je strokovne narave, saj strokovnjak, ki v svojem
poklicu ne dela, v tem času običajno ne sledi stroki in njenemu razvoju in je
ponovno prilagajanje ponavadi daljše in težje, v nekaterih strokah pa celo
zelo težko. Pri izbiri med več kandidati se daje prednost predvsem strokov-
nim delovnim izkušnjam."

Janez Aj'lec, lastnik in direktor podjetja AJM, pa pravi: "V AJM-ju na novo za-
poslujemo relativno malo. Sploh za neproizvodni del velja, da so nove zapo-
slitve redke in le na novonastalih delovnih mestih. Ko zaposleni enkrat pride
k nam, pri nas tudi ostane, tako da se obstoječa delovna mesta redko sprazni-
jo. V proizvodnji je pretok zaposlenih večji, saj je tukaj količina dela odvisna
od sezonskih nihanj. V toplejšem delu leta, ko imamo več naročil, zaposluje-
mo tudi večje število ljudi. V zimskem času, ko je dela manj, pa pogodbe pre-
kinemo, vendar jih ob dvigu sezone ponovno zaposlimo.

Temu, ali je kandidat za zaposlitev brezposeln ali zaposlen, ne posve-
čamo posebne pozornosti. Pri izbiri bodočih sodelavcev dajemo prednost
izkušnjam, ki jih postavljamo tudi pred izobrazbo. Za nas je namreč izredno
pomembno, da ima novo zaposleni že izkušnje iz naše branže oziroma s po-
dročja, na katerem bo delal. Veliko pozornosti namenimo tudi vtisu, ki ga
posameznik pusti na nas oziroma neverbalni komunikaciji posameznika na
prvem razgovoru. Ta veliko pove o človeku in njegovem odnosu do dela in
okolice. Tukaj je odlična moja žena Marija, ki zna človeka odlično oceniti, vča-
sih že samo po načinu hoje. Sicer pa so pri nas dobrodošli kandidati, ki imajo
pozitiven odnos do dela, so pošteni in cenijo družinske vrednote, za delo v
proizvodnji pa seveda morajo imeti še ročne spretnosti."

Na razgovorih pa opažamo, da se veli-
kokrat kandidati javijo 'kar tako', ne da
bi imeli pri sebi jasno razčiščene cilje
in želje, kaj točno želijo, ampak gredo
poskusit na različna področja dela.
Npr. nekdo, ki je delal malo v marke-
tingu, malo v prodaji, se javlja na delov-
na mesta, ki pokrivajo vrsto različnih
drugih področij in že to lahko deloda-
jalca 'zmoti': raje bo vzel nekoga, ki je
res strokovnjak in dober na enem po-
dročju kot pa nekoga, ki je bil malo tu,
malo tam. Zato poskušamo kandidate
usmerjati, da si postavijo jasne cilje in
želje, kajti na ta način bodo bolje pre-
pričali delodajalca - tako s prošnjo kot
na razgovoru za zaposlitev."

Delo oziroma zaposlitev je ena najpomembnejših virov posameznikove
identitete, v mnogih okoljih je tudi neposredno povezana z vrednostjo, ki
jo posamezniku daje okolje, v katerem živi. Zato je biti brez dela (lahko)
stresno ne le zato, ker so s tem povezane neposredne materialne posledice
(praviloma imajo brezposelni na voljo veliko manj denarja in tudi drugih
ugodnosti, npr. zdravstvenih in drugih zavarovanj in podobnega kot
zaposleni), ampak tudi zaradi povsem psiholoških vidikov, povezanih s
statusom posameznika.

Različni ljudje brezposelnost sicer dojemajo zelo različno. Nekateri se tudi
s stanjem dolgotrajne brezposelnosti sprijaznijo brez večjih notranjih
konfliktov, za veliko večino pa vendarle velja, da ima brezposelnost zanje
izjemno hude posledice, tudi kar zadeva dojemanje lastne vrednosti.
Praviloma brezposelnost namreč načne posameznikovo samozavest in
samopodobo, to pa seveda vpliva na njegovo iskanje zaposlitve, novih
priložnosti. Hkrati pa to na subtilen način vpliva tudi na "drugo" stran,
torej na potencialne delodajalce: kandidati, ki dvomijo o sebi in o sposob-
nostih, ki ne odražajo samozavesti in tega, da se je nanje mogoče zanesti,
so za delodajalce nedvomno manj zanimivi.

Tako se prične začarani krog dolgotrajne brezposelnosti, iz katerega je
posamezniku težko izstopiti, pa če si tega še tako želi. Izkušnje namreč
kažejo, da brezposelni, ki so manj časa v evidenci zavoda za zaposlovanje,
precej lažje dobijo zaposlitev kot tisti, ki tam "obtičijo" in se z vsakim
mesecem daljše brezposelnosti njihove možnosti za zaposlitev samo še
zmanjšujejo. Poleg tega tisti, ki so brezposelni manj časa, dobijo (in kandidi-
rajo za) boljše zaposlitve.

Zato je tako pomembno, da se posameznik ne znajde v začaranem krogu
dolgotrajne brezposelnosti. Veliko bolje je sprejemati krajše (četudi ne zelo
privlačne) zaposlitve za določen čas in prehajati - če je treba - iz zaposleno-
sti v brezposelnost in spet nazaj, kot pa na zavodu za zaposlovanje v
evidenci brezposelnih čakati na "pravo" priložnost. Verjetnost, da se ta
pokaže in jo bomo lahko izkoristili, je namreč precej večja v prvem kot pa
v drugem primeru prav zaradi dejstva, da delodajalci pogosteje izberejo
kandidata, ki je delovno bolj aktiven, kot pa tistega, ki se ga prilepi oznaka
"dolgotrajno brezposeln". Res v krizi velikega povpraševanja po delavcih
ni, a dejstvo je, da nekatere priložnosti ostanejo neizkoriščene, ker so
iskalci zaposlitve premalo fleksibilni in preveč zazrti v svoj "prav" ter
predstave o tem, kaj je zanje (še) primerno in sprejemljivo.

Konec minulega leta je bilo na območju območne službe Zavoda RS za zapo-
slovanje Maribor registriranih 15.544 brezposelnih (ali 7,7 odstotka več kot de-
cembra 2009). Zelo veliko ljudi se je na zavod prijavilo decembra, več kot 1800.
December in januar že sicer veljata za meseca, ko je običajno večji priliv v brez-
poselnost zaradi tako imenovanega sezonskega značaja. Mnogim se konec leta
namreč iztečejo zaposlitve za določen čas.

Decembrski priliv v evidence brezposelnosti je poleg običajnih razlogov to-
krat pripisati tudi dejstvu, da je na zavod prešlo več trajno presežnih delavcev
in starejših brezposelnih - bilo jih je kar 40 do 45 odstotkov. Seveda ni skrivnost:
mnogim tem manjka le malo do upokojitve in so se tako izognili napovedani
pokojninski reformi ter si zagotovili upokojitev po sedanjih pogojih. Delež sta-
rejših med brezposelnimi tudi zato narašča - decembra je bilo starejših od 50
let 5143 brezposelnih, torej vsak tretji; v enakem obdobju pred letom dni "le"
4068 oseb. Povečan priliv v evidence brezposelnih na mariborskem zavodu za
zaposlovanje pričakujejo še ta mesec, saj so se mnogim 31. decembra iztekle
vključitve v javna dela.

No, spodbudno pa je, da zadnji čas narašča povpraševanje po delavcih. De-
cembra se je zaposlilo več kot 600 brezposelnih, naraščajo tudi prijave potreb
po delavcih. "Decembra so delodajalci prijavili 2222 potreb po delavcih, kar je
zelo veliko, saj primerjava kaže, da v zadnjih štirih letih noben mesec ni bilo
čez 2000 potreb. Lani celo leto je bilo skupno čez 25.600 prijavljenih potreb po
delavcih, kar je skoraj za 4000 potreb več kot leta 2009. To je zelo dober znak,"
pravi direktorica mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Vlasta
Stojak. (tv)

DANES		Boris Jaušovec
Iz brezna
!	i i		f

	64,10
63,79	---
62,69

december 2010	421.366
december 2009	392.476
december 2008	397.472
december 2007	321.627
december 2006	273.473
december 2005	233.665
Ob preoblikovanju investicijskih družb v vzajemne sklade se je število vlagateljev povečevalo VEČER Vir: ATVP

2010	17,364
2009	18,220
2008	-303,664
2007	486,869
2006	163,901
2005	311,310
Podatki so v milijonih evrov VEČER	Vir: ATVP

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3311
Japonska	JPY	392	109,91
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,335
Danska	DKK	208	7,4500
Izrael	ILS	376	4,7242
Velika Britanija	GBP	826	0,83610
Madžarska	HUF	348	274,74
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7019
Poljska	PLN	985	3,8730
Romunija	RON	946	4,2588
Švedska	SEK	752	8,9160
Švica	CHF	756	1,2854
Norveška	NOK	578	7,7860
Hrvaška	HRK	191	7,3955
Rusija	RUB	643	39,8748
Turčija	TRY	949	2,0554
Avstralija	AUD	036	1,3371
Brazilija	BRL	986	2,2369
Kanada	CAD	124	1,3139
Kitajska	CNY	156	8,7759
Hongkong	HKD	344	10,3517
Indonezija	IDR	360	12085,48
Indija	INR	356	60,6250
Južna Koreja	KRW	410	1484,14
Mehika	MXN	484	16,0125
Malezija	MYR	458	4,0672
Nova Zelandija	NZD	554	1,7189
Filipini	PHP	608	59,227
Singapur	SGD	702	1,7136
Tajska	THB	764	40,685
Južna Afrika	ZAR	710	9,2223

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	850,96	0,78
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1248,13	-0,43

VP	Izdajatelj	NT ZT		% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
GRVG	GORENJE		N 12,9000 -0,7700		12,9000	13,1000	12,9000	4970	22
IEKG	INTEREUROPA		N 3,7000	-1,8600	3,6700	3,7000	3,6700	362	4
KBMR	NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR		N 10,3000	0,5900	10,0700	10,3000	10,0700 12782		41
KRKG	KRKA		N 64,1000	0,4900	64,0000	64,2900	63,3000 18686		166
LKPG	LUKA KOPER		N 16,0000	-1,2300	16,1000	16,1000	15,7000	905	12
MELR	MERCATOR		N 159,8000	3,1000	156,0000	159,8000	155,1000	1120	23
PETG	PETROL		N 265,0000	0,0000	262,0000	265,0000	261,0000	538	25
TLSG	TELEKOM SLO.		N 87,0000	0,0000	87,0000	87,0000	85,0000	2814	28
Trg delnic - Standardna kotacija
VP	Izdajatelj	NT	ZT % spr.		Odp. tečaj Maks. tečaj		Min. tečaj	PL	ŠP
ABKN	ABANKA	N	47,0000	0,0000
AELG	AERO. LJUBLJANA	N	17,6000	-2,2200	18,0000	18,0000	17,5000	634	12
DPRG	DELO PRODAJA	A	26,0000	0,0000
ETOG	ETOL	A	97,0000	0,0000
IALG	ISKRA AVTOE.	N	19,9000	0,0000
ITBG	ISTRABENZ	A	5,0000	-0,0200	5,0000	5,0000	5,0000	821	6
MAJG	MLINOTEST	A	5,5000	0,0000
MTSG	KOMPAS MTS	A	7,6500	0,0000
NIKN	NIKA	A	15,2000	0,0000
PILR	PIVOVARNA LAŠKO	N	13,7400	-2,9000	14,1200	14,1200	13,7400	765	4
POSR	POZAVAROV. SAVA	N	8,0000	0,0000	8,0000	8,1000	7,9000	1859	10
PRBP	PROBANKA	A	24,3000	0,0000
SALR	SALUS	N	380,0000	0,0000	380,0000	380,0000	380,0000	10	1
SAVA	SAVA	N	84,0000	-6,1300	84,0000	84,0000	84,0000	128	7
TCRG	terme Čatež	A	190,0000	0,0000
ZTOG	ŽITO	A	96,0000	-2,0400	96,0000	96,0000	96,0000	2	2
ZVTG	ZAVAROV. TRIGLAV	N	18,4000	2,7900	17,9800	18,4000	17,9800	12504	23

ST1R HRAM HOLDING TEAG TEKSTINA	A 1,6500 A 0,4510		0,0000 0,0000	1,6500	1,6500	1,6500	11	1
TKMG KOŠAKI TMI TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A 58,0000 A 0,2340		0,0000 0,0000
TRSG TRIGLAV NALOŽBE VHDR VIPA HOLDING	A 1,3000 A 0,8100 -		0,0000 19,0000	0,8100	0,8100	0,8100	82	2
VLJG VELANA ZDDG TERME DOBRNA	A 2,0000 A 5,8000		0,0000 0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	N 0,0100 -		75,6100	0,0410	0,0410	0,0100 16956		4
ZVHR ZVON ENA HOLDING	N 0,1000		0,0000	0,1030	0,1030	0,1000	8882	3
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AB08 ABANKA VIPA 8. IZD.	N	101,0000	0,0000
AB09 ABANKA VIPA 9. IZD. ADIfi ADAMIČA VTDA 1f"l T7I"\	N	100,3000 1IYI Í/YV1	0,0000 n mvi
AB10 ABANKA VIPA 10. IZD. BCE10 BANKA CEL. 10 IZD. DfC11 EAMfA fTI 11 T7I"\	N	100,6000 106,6000 oo nem	0,0000 0,0000 n mvi
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD. BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N	98,9500 100,1000	0,0000 2,1300	100,1000	100,1000	100,1000	1	1
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N	100,7000	0,0000	100,7000	100,7000	100,7000	1	1
BCE14 BANKA CEL. 14. IZD.	N
BCE8 BANKA CEL. 8. IZD.	N	100,0000	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N	100,0000	0,0000
BZ03 BANKA ZAS. 3. IZD.	N	100,6000	0,0000
CIM1 CIMOS 1. IZD.	N	102,9000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N	100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N	89,0000	0,0000
DRS1 DARS	N	103,0000	0,0000
DRS2 DARS 2. IZD.	N
DRS3 DARS 3. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N	91,5000	0,0000	91,5000	91,5000	91,5000	1	1
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N	103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N	98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N	96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB1/ FACTOR BANKA 1/. IZD.	N	98,7500	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N	95,0000	0,0000	95,0000	95,0000	95,0000	4	3
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N	94,5000	0,0000
FB22 FACTOR BANKA 22. IZD.	N
KBG1 KB1909 1. IZD.	N	102,5000	0,0000
KBG2 KB1909 2. IZD.	N
KBM/ NOVA KBM /. IZD.	N	98,2200	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N	102,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N	97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N	91,0000	0,0000
MEO1 POS. SISTEM MERCATOR	N	100,8500	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N	107,0000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB1/ NLB 1/. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N	91,7000	0,0000
NLB20 NLB 20. IZD.	N
NLB22 NLB 22. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB23 NLB 23. IZD.	N
NLB26 NLB 26. IZD.	N	104,5000	0,0000
PBS6 POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.	N	104,0000	0,0000
PBS/ POŠT. BANKA SLO. /. IZD.	N	100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N	109,2000	-0,0100	109,2000	109,2000	109,2000	1	1
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N	104,8000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N	96,0000	0,0000	96,0000	96,0000	96,0000	18	1
PRB12 PROBANKA, obveznice 12. izdaje N
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N	100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N	85,0000	0,0000
PSN1 POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N	90,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N	98,5000	0,0000
RS23 R. SLOVENIJA 23. IZD.	N	102,0000	0,0000
RS26 R. SLOVENIJA 26. IZD.	N	100,0000	0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N	101,5000	0,2000	101,1000	101,5000	101,1000	139	2
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N	102,0000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N	140,0000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD. DC/./. D Cl m/EMTlA /./. T7I"\	N	104,0000 1flC IYIY1	0,0000 n mvi	104,0000	104,0000	104,0000	30	1
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD. RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD. DC/.O D Cl m/EMTlA /.0 T7I"\	N	105,0000 103,5000 im rmn	0,0000 0,0000 n mvi
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD. RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD. DCC2 D Cl m/EMTlA C 2 T7H	N	100,0000 105,2500 me WW1	0,0000 0,0000 n mvi
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD. RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N	105,8000 103,1100	0,0000 0,0000
RS5/ R. SLOVENIJA 5/. IZD. RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N N	105,5000 98,0000	0,0000 0,0000

RS61 R. SLOVENIJA 61. IZD. RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD. DCA2 Cl m/CM/. 27C a/t/thi o		N N	100,0000 97,0000 m/. m	0,0000 0,0000 H IYMY)
RS63 SLOVEN4,3/5 6/2/2019 RS64 R. SLOVENIJA 64. IZD. RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.		N N	104,2100 107,1000	0,0000 0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.		N	112,7200	0,0000
RS6/ SLOREP 4.125 26/01/20		N	101,5600	0,0000
RS68 R. SLOVENIJA 68. IZD.		N
SA02 SAVA 2. IZD.		N	100,9000	0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD.		N	100,0000	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N	105,2000	0,1900	105,1900 105,2000 105,1000 1973	8
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.		N	102,0000	0,0000	102,0000 102,0000 102,0000 1628	1
ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.		N	100,0000	-2,4400	100,0000 100,0000 100,0000 1	1
Trg strukturiranih produktov - delnice investicijskih družb
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL		ŠP
KDIR KD ID	N	5,3900 0,7500			5,3500 5,4000 5,3500 2179	24
NF1N NFD 1 DEL. INV. SKL.	N	0,7000 -1,1300			0,7030 0,7100 0,7000 138429	29
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj		NT	ZT % spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL			ŠP

PODRAVJE	POMURJE	POMURJE
Ptuj	Ljutomer	Sombotel
O-troš-ki parlament kritično	Obrtna zbornica in Karitas pomagata	Na slovesnosti ob začetku Pavlovega
o vplivu vrstnikov in medijev	socialno ogroženi družini	leta tudi hči Avgusta Pavla

Še niste naročeni na Večer pa bi radi izkoristili ugodnosti? Naročite si svoj Izvod časnika čim prej po telefonu: 02 23 53 321 ali po e-pošti narocnina@vecer.com.		VEČER

8	9	Z	L	6	<7	S	£	L
S	L	6	L	9	£	Z	8
L	£		Z	8	S	6	9	L
L	Z	8	9	S	6	L		£
6		£	8	L	Z	9	L	S
9	L	S		£	L	8	Z	6
	S	9	£	Z	L	L	6	8
£	8	L	6	L	9		S	Z
Z	6	L	S		8	£	L	9

SESTAVIL MARKO NAPAST	MATU- RANTKA	DOKUMEN- TARNI FILM	VRANJI SAMEC, KROKAR	ODREZANI DROBCI, KOSI	KURČATO- VIJ	HRVAŠKI PEVEC DEDIČ	PREBIVALCI TAJSKE
ODVETNIK
OKRASNI ROB NA OBLEKI, OBROBEK
GRŠKI BAJE- SLOVNI LETALEC					SIMON JENKO LITIJ
DELAVEC, KI GRADI PREDORE
PAMET, RAZUM			NEKD. IT. SMUČARKA (DANIELA) POTKA
KRATEK, REZEK GLAS PRI PRELOMU					MANJŠA POSODA ZA MERJE- NJE SNOVI	DELUJOČI VULKAN NA KOSTARIKI	TURŠKO LJUDSTVO V RUSIJI
VIŠJI UKAZ, ODREDBA
PLESNA FIGURA PRI ČEIVORKI				DALJŠE OBDOBJE ANGELA HLEBCE
STARO MESTO V IZRAELU, V GALILEJI
ZELO TANEK ZAJEDAVEC v Črevesju
KOŠČEK GRIŽLJAJ				NEKDANJI RUSKI VLADAR
SRBSKO M. IME, ALEKSAN- DER				IGRALEC RANER

KINO
Torek, 18. januarja
MARIBOR
^KOLOSEJ
TURIST 15.00, 17.15, 19.30, 21.45
NJUNA DRUŽINA 15.20, 17.30, 19.40, 21.50
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	17.1G, 19.2G, 21.BG
MEGAUM	16.1G
TRON: ZAPUŠČINA	18.1G
SPUSTI ME K SEBI	2G.4G
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 1. DEL	15.15, 18.15
PARANORMALNO 2	21.15
LEDENA PAST 16.GG, 18.GG, 2G.GG, 22.GG
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	16.4G, 19.GG, 21.2G
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE	16.2G, 18.4G
ROMANCE MED PRIJATELJI	21.GG
GREMO MI PO SVOJE	16.BG, 18.BG, 2G.BG
DVORANA XPAND
MEGAUM, 3D	15.GG
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, 3D	17.GG, 19.2G
TRON: ZAPUŠČINA, 3D	21.4G
kjer So ¿vezcje domu
GREMO MI PO SVOJE	16.GG, 18.2G
ZGODBE IZ NARNIJE, 3D	2G.25
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	16.G5,18.B5,21.G5
TRON: ZAPUŠČINA, 3D	21.1G
NJUNA DRUŽINA 15.1G, 17.2G, 19.BG, 2G.4G, 21.4G
SPUSTI ME K SEBI	15.BG, 18.GG, 2G.BG
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, BD, sinhronizirano 15.G5, 16.25, 17.G5, 18.25, 19.GG
TURIST	16.1G, 18.BG, 2G.5G
ČAS LOVA NA ČAROVNICE	16.15, 18.55, 21.2G
KINOUDARNIK
ČAROBNO SREBRO	18.GG
CELJE
Kjer So zvezde doma
GREMO MI PO SVOJE	16.4G, 18.5G
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	16.2G, 18.4G, 21.GG
ZGODBE IZ NARNIJE, 3D	2G.BG
TRON: ZAPUŠČINA, 3D	21.1G
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	15.4G. 18.1G. 2G.4G
NJUNA DRUŽINA 15.1G, 17.2G, 19.BG, 21.4G
SPUSTI ME K SEBI	21.45
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, BD, sinhronizirano 15.G5, 16.BG, 17.G5, 18.BG, 19.GG
TURIST	16.G5, 18.25, 2G.5G
ČAS LOVA NA ČAROVNICE	16.25, 18.55, 21.2G

LJUBLJANA
^KOLOSEJ
TURIST	17.GG. 19.2G. 21.4G
NJUNA DRUŽINA 15.1G. 17.2G. 18.BG. 19.BG. 2G.4G. 21.4G
MEGAUM, BD	16.BG
GREMO MI PO SVOJE 15.GG. 16.1G. 17.1G. 18.2G. 2G.BG
DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM	19.2G, 21.55
JAZ, BARABA	15.BG
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	17.BG, 19.4G, 21.45
MEGAUM	16.45
MR. JOINT	18.5G, 21.2G
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	16.4G, 19.G5,21.BG
SPUSTI ME K SEBI	15.5G
DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM	18.1G, 21.1G
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 1. DEL	15.1G, 18.GG, 2G.5G
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE	17.GG
TRON: ZAPUŠČINA	19.15
SOCIALNO OMREŽJE	21.45
AMERIČAN	16.15
PARANORMALNO 2	18.15
LEDENA PAST	2G.1G, 22.1G
KINOKLUB VIČ
DEKLE. KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO	17.BG. 2G.BG
DVORANA XPAND
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, 3D	16.2G
TRON: ZAPUŠČINA, 3D	18.4G, 21.2G
KOPER
^KOLOSEJ
MEGAUM, 3D	16.1G
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, 3D	18.1G
TRON: ZAPUŠČINA, 3D	2G.BG
TURIST	17.1G. 19.2G. 21.BG

KRANJ
^KOLOSEJ
NJUNA DRUŽINA	16.5G, 19.GG, 21.1G
SOCIALNO OMREŽJE	18.GG
AMERIČAN	2G.BG
GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE	17.GG
TAMARA DREWE	18.4G, 21.GG

8	9	Z	L	6	<7	S	£	L
S	L	6	L	9	£	Z	8
L	£		Z	8	S	6	9	L
L	Z	8	9	S	6	L		£
6		£	8	L	Z	9	L	S
9	L	S		£	L	8	Z	6
	S	9	£	Z	L	L	6	8
£	8	L	6	L	9		S	Z
Z	6	L	S		8	£	L	9

8	9	Z	L	6	<7	S	£	L
S	L	6	L	9	£	Z	8
L	£		Z	8	S	6	9	L
L	Z	8	9	S	6	L		£
6		£	8	L	Z	9	L	S
9	L	S		£	L	8	Z	6
	S	9	£	Z	L	L	6	8
£	8	L	6	L	9		S	Z
Z	6	L	S		8	£	L	9