TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 17. novembra 1934. štev. 129. Ati - ati Večji davki mogoči le pri večjih dohodkih Niso še razgrnjeni seznami o odmeri davčne osnove za vse ljubljansko trgovstvo, a že iz dosedanjih je razvidno, da je davčna uprava zvišala skupno vsoto davčne osnove ljubljanskemu trgovstvu za trikratni znesek. Ker se odmerja davčna osnova za pridobnino od dejanskega dohodka, pomeni to, oziroma bi moralo to pomeniti, da je davčna uprava prepričana, da so imeli ljubljanski trgovci letos trikrat večji dohodek ko lani. Pa ne samo Jo! Ker je bila vsem trgovcem predpisana davčna osnova, bi se moglo iz tega sklepati, da je davčna uprava tudi prepričana, da ni imel niti en trgovec izgube. — Optimizem davčne uprave je bil letos celo tako velik, da je n. pr. predpisala letos trgovcem, za katere je še lani priznala, da so imeli izgubo, celo višjo davčno osnovo, kakor pa je znašala za tega trgovca minimalna davčna osnova. Davčna uprava je torej naravnost vzgledno optimistična glede razvoja ljubljanske trgovine. Ker pa je davčna uprava s tem optimizmom zelo osamljena, bi bilo nad vse interesantno zvedeti, na kaj utemeljuje svoj optimizem. Morajo obstojati vendar konkretna dejstva, ki opravičujejo ta optimizem in zato si dovoljujemo davčno upravo prav iskreno zaprositi, da nam ta dejstva sporoči, ker bi tudi mi želeli verovati v tako ugoden razvoj trgovine. Žalibog pa takšnih konkretnih znakov zboljšanja nikjer ne moremo zaslediti in moramo biti celo prepričani, da je to sploh nemogoče. Trgovina je vendar odvisna od kupne moči prebivalstva. — Ce ljudje nimajo denarja, tudi ne morejo kupovati. Prav vsi pa vemo, da kupna moč prebivalstva ni narasla, temveč padla. Cena kmetijskih pridelkov se ni popravila in kmet je brez denarja. Zaščita kmeta velja še naprej, torej se tudi ni mogla popraviti prodaja kmetskemu prebivalstvu. Iz statistike OUZD pa je razvidno, da se je tudi višina delovne mezde stalno manjšala. Tudi kupna moč delavstva je torej nazadovala. Zmanjšane pa so bile tudi plače nameščencev, da je tudi njih kupna moč padla. Kako je s pridobitnimi sloji, pa dokazuje statistika Zbornice za TOl, ki konstatira za prvih 9 mesecev letošnjega leta zmanjšanje števila trgovinskih in obrtniških obratov za več ko 1000. Kupna moč prebivalstva je torej padla na vsej črti in zato je moral tudi nazadovati promet v trgovinah. Čim manjši promet, tem manjši pa tudi dobiček. Kje je torej podlaga za optimizem davčne uprave, zlasti še, ko se je položaj poslabšal tudi v izvozni trgovini. Trgovina z lesom, najvažnejša naša izvozna trgovina, je v polnem zastoju, trgovina s sadjem pa nam je mesto pričakovanih milijonov dobička prinesla milijonske izgube. Vseeno bi se moglo stanje trgovine popraviti, če bi se zmanjšala njej naložena javna bremena in če bi se odpravile one ovire, ki najbolj škodujejo trgovini. Pa niti v tem pogledu ni viden noben razlog za zboljšanje. Da se javna bremena niso niti najmanje znižala, temveč celo povečala, ve davčna uprava sama najbolje. Zato o tem ni treba nobene besede več. Preostaja torej še edino upanje za optimizem, da so padle one ovire, ki zadržujejo razvoj trgovine. Da naštejemo nekatere od njih: konkurenca nabavljalnih zadrug, konzumov in tvorniških prodajalen, prodaja blaga po potnikih po hišah, karteli, pomanjkanje kreditov in zastoj na denarnem trgu, visoke obresti itd. Zali-bog moramo konstatirati, da tudi ena teh ovir ni padla, da vse še obstoje prav tako, kakor so obstojale in da so se nekatere še celo povečale. Tako n. pr. se konkurenca tvorniških prodajaln kar neprestano veča, da vsa trgovina od tega vedno bolj trpi. Kje ostaja torej samo še sled za upravičenost optimizma davčne uprave! Kupna moč prebivalstva je padla, denarni trg ne funkcionira, kredit je predrag in nezadosten, konkurenca pa raste. Kako naj na podlagi teh dejstev naraste zaslužek trgovca, je uganka, ki je nihče ne reši. Če pa kljub temu davčna uprava trgovcu kar dekretira višji dohodek, potem je pač tudi njena dolžnost, da omogoči trgovcu, da tudi v resnici več zasluži. Davčna uprava bi morala postati zaveznik trgovca pri iskanju dohodkov in marsikaj bi v tem pogledu davčna uprava tudi mogla storiti. Če n. pr. davčna uprava pričakuje, da ji plača samostojen trgovec neprimerno večje dohodke ko nabavljalna zadruga, potem naj da trgovcu te privilegije, ki jih ima nabavljalna zadruga. Naj finančna uprava podpira tistega, od katerega nekaj ima, ne pa tistega, od katerega nič nima. Če hoče finančna uprava, da zasluži trgovec denar za davke, potem mora tudi upoštevati njegove zahteve, ki so pogoji trgovčevega zaslužka. Naj potem tudi ob- Z letošnjim finančnim zakonom je bil uveden 1% izredni prispevek za vse ob-vezanoe usliužbenskega davka. Izrečno pa pravi zakoni, da so od tega prispevka oproščeni delavci in dninarji hišna služinčad, orožniki, graničarji, podoficirji in staro-upokojenci. Besedilo zakona je jasno, da ne more biti bolj in nobenega dvoma ni bilo in, ni, da so delavci im dninarji tega izrednega prispevka oproščeni. Naša <±avxSna uprava pa jtei seveda drugega mnenja in lepega dne je izšlo »pojasnilo« davčnega oddelka pri finančnem ministrstvu, da je razumeti zakon tako, da so oproščeni od izrednega prispevka le na hitro rolko najeti delavci in dninarji, ki ne plačujejo uslužbenskega davka. Po zakonu jasna in evidentna določba je postala po »pojasnilu« davčnega oddelka nakrat nejasna. Vse gospodarske organizacij« so sicer »pojasnilu« davčnega oddelka ugovarjale in tudi opozarjale, da ,te v absolutnem tnaisiprotju z zakonom. Pa vsi ti ugovori so bili zaman, ker se je pri nas menda že udomačila navada, da se s »pojasnili«, raaniimi pravilniki in-navodili krartlkomalo zakonska določila zasukajo tako. da ustrezajo željam; nekaterih gospodov pri davčni upravi. Kar na lepem se na ta način razširja zakon, povečujejo dfcuvčna bremena, da ljudem končno ne preostaja nič drugega, ko da se zatekajo na sodišča na pomoč. Tako se je zgodilo tudi zaradi pobiranja 1 % izrednega prispevka od delavstva. Bila je vložena tožba r.a upravno sodišče v Celju in to je pritožbi v polnem obsegu ustreglo. Upravno sodišče praivi v svoji raasodbi imled drugim to-le: »Že po načelu, izraženem1 v prvem stavku t. 4. § 16. finančnega zakona za 1934-35 (da plačujejo izredni prispevek le zavezanci uslužbenskega davka) niso zavezani V beograjski »Štampi« je izšel te dni članek, v katerem se njegov avtor toplo zavzema za ustanovitev edinstvene organizacije za bolezensko zavarovanje zasebnih nameščencev. Kakor so premise, na katerih je člankar postavil svoj članek, v glavnem pravilne, tako pa so popolnoma zgrešeni njegovi zaključki. Pravilno namreč je, če člankar kritizira delo SUZORa in če je tudi nezadovoljen z zagrebškim »Merkurjem«, ker je pač stara resnica, da delovanje obeh teh institucij že davno ne zadovoljuje zavarovancev. Enako je res, da imajo Merkurjevi zavarovanci izven Zagreba mnogo manj dobička od zavarovanja, kakor pa oni, ki žive v Zagrebu. In če člankar spominja na ne- dači prodajalne tvornic v prav tej meri ko samostojne trgovine, ne pa da dovoljuje tvorniškim prodajalnam davčne privilegije na škodo trgovstva. In tako je glede vseh drugih ovir trgovine. Če hoče davčna uprava, da trgovec več plača davkov, potem mu mora tudi dati možnost večjega zaslužka. Pokazali smo tudi par primerov, ko davčna, oziroma finančna uprava more to storiti. Naj zato to tudi stori! Ali — ali! Ali več zaslužka in več davkov, ali pa manj zaslužka in manj davkov! Drugače ni mogoče in to mora spoznati tudi davčna uprava! Pri manjšem zaslužku pa trikratno višje plačevanje davkov ne more imeti druge posledice, ko konec trgovine! Kdo pa bo potem plačeval davke! Samo napredek davkoplačevalca je v korist davčne uprave in zato naj ta tudi nekaj stori za davkoplačevalca. Tudi najboljša krava ne da mleka, če nima zadostne hrane. Te resnice ne more zanikati niti davčna uprava. Zato pa: ali — ali! Ali več možnosti zaslužka ali pa manj davkov! k izrednemu prispevku nekvalificirani delavci, Idbinarji, najeti na hitro roko, ker sploh niso zavezani uslužbenskemu davku. Zato določila, da izrednega prispevka ne plačujejo delavci in dninarji, ni mogoče razumeti v temi smislu, da so tega prispevka oproščeni samo oni delavci in dninarji, ki so nekvalificirani in na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah, kajti ob taki interpretaciji bi bilo določilo, da so izrednega prispevka oproščeni delavci in dninarji, popolnoma odveč. Zaradi tega se mora pojem »delavci in dninarji« interpretirati le s splošnega narodno gospodarskega stališča.« Talko je stvar s tem dognana in »pojasnilo« davčnega oddelka se je izkazalo kot napačno. Mislimo pa, da s tem stvar s »pojasnilom« še ne bi smela biti končana, temveč da bi bilo treba poklicati na odgovornost onega, ki je zagrešil to samolast-no »pojasnilo«. Kajti ni vseeno za avtoriteto države, če se izdajajo »pojasnila«, ki pred sodiščem ne vzdrže. Ni pa tudi vseeno za gospodarske ljudi, če imajo zaradi neutemeljenih »pojasnil« stroške in pota. Treba že enlkrat sankcionirati načelo, da je kvalifikacija uradništva odvisna tuldli od tega, koliko pritožb na sodiSče je zaradi njegovih odločb. Kajjti ljudje se ne pritožujejo iz kaprice, temveč le prisiljeni, saj je vsaka prliftožlba zvezana s stroški in izgubo časa. Pri tej priliki bi spomnili le na to, kako je bilo pred vojno, ko so se odmerjali davki. Tudi takrat niso bili ljudje rožnate volje, ko so izvedeli, koliko morajo plačati. Kljub temu pa proti odmeri ni bilo skoraj nikdar nobene pritožbe. To dejstvo priča o dobrem delu nekdanje davčne uprave in želeti ibi bilo, da bi tuidU sedaj pomanjkanje vseh pritožb govorilo o enaki kvaliteti dela sedanje davčne uiprave. Menda ni to preveč zahtevano! prestani boj, ki vlada v »Merkurju«, če je nezadovoljen s prevelikimi režijskimi stroški, če graja, da se zavarovancem mnogo premalo nudi, kdo ne bi podpisal teh njegovih trditev. Prav tako nedvomno pa je tudi, da mora vsak razsoden človek kar obstrmeti, kadar člankar na podlagi svojih prejšnjih ugotovitev pride do naslednjega predloga, ko pravi: »Po našem mnenju je samo en izhod, da se uvede edinstveno in obvezno zavarovanje za vse zasebne nameščence in da se temu edinstvenemu zavodu izroči vse premoženje zasebnih bolniških blagajn, prepuščajoč društvom, da bodo še naprej društva za kar hočejo biti, samo ne za bo- lezensko zavarovanje, kajti dejansko to niso niti danes in pod to firmo samo pobirajo davek od dobrohotnih zasebnih nameščencev. Zbirajo težke milijone, od katerih pa zasebni nameščenci nič nimajo. . .< Na ta način misli člankar z združenjem 100.000 zasebnih nameščencev v edinstvenem zavarovalnem zavodu sbrati takšno silo, da bi dobivali zasebni nameščenci s samo po zakonu določenimi zavarovalnimi prispevki prvovrstno bolezensko zaščito. Člankar je tu v svoji vnemi prežel kar najvažnejša dejstva. Predvsem je pozabil, da imamo v državi dve zasebni zavarovalni instituciji, proti delovanju katerih ni nobene pritožbe in katerih članstvo zato tudi brez vsake reklame stalno raste. Notorično pa je nadalje, da bi ti dve instituciji nudili svojemu članstvu še znatno več, če bi smeli in če ne bi bili primorani, da krijeta deficite Suzora. Ti dve instituciji sta Trgovsko in bolniško društvo v Ljubljani ter Trgovačka omladina v Beogradu. Če bi bili obe organizaciji čisto avtonomni, da bi bili od Suzora čisto neodvisni, bi mogli še uspešneje in še ceneje opravljati svojo funkcijo. Ni treba storiti torej nič drugega, ko bolezensko zavarovanje popolnoma decentralizirati, pa je doseženo to, kar želi člankar. Zakaj torej šegati v daljavo, če je rešitev tako blizu. Moti se člankar, če misli, da je uspeh vsakega zavarovanja odvisen le od številti članstva. Stare bolniške blagajne so dobro funkcionirale, pa čeprav njih članstvo ni bilo veliko, ker so bili zato tudi režijski stroški majhni. S centralizacijo bolniškega zavarovanja so stroški sunkoma narasli in vse zavarovanje se je birokratiziralo, v čemer je tudi zadnji vzrok za vse neugodne pojave v zavarovanju, ki jih omenja člankar. In tega ni mogoče pri edinstveni organizaciji niti preprečiti, ker so v vsaki pokrajini razmere drugačne, ker rastejo posebni izdatki za kontrolo, za volitve i. t. d., ki jih na eno pokrajino omejeni zavarovalni zavod nima. Samo zato, ker se je bolezensko zavarovanje centraliziralo, je prišlo do vseh teh napak, ki jih člankar v »Štampi« omenja. Z odpravo centralizacije pa bodo te napake tudi odpadle. Če hoče zato člankar doseči resnično zboljšanje za bolezensko zavarovanje zasebnih nameščencev, potem obstoji le eno sredstvo, da se z gospodarskimi organizacijami Slovenije vred odloči za decentralizacijo socialnega zavarovanja. Samo v tem je rešitev. Ruždi bej o okrepitvi gospodarskih stikov med balkanskimi državami Na poli v Beograd in Ženevo so je ustavil turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej v Sofija, kjer se je precej časa razgovarjal z bolgarskimi novinarji. Poročal je o zelo ugodnem poteku konference v Ankari, na kateri se je razpravljalo o Bolgarski, kakor da Ibi (bila že <51anica Balkanske zveze. Viprašan o gospodarskih stikih balkanskih držav, je odgovoril Ruždi bej naslednje: »Naše gospodarske zveze z balkanskimi državami so dobre. Z Grško se razvijajo zadovoljivo. Da bi se še bolj okrepilo, e« ustanavlja mešana komisija, ki bo v kratkem začela zasedati v Ankari. Ta komisija se bo bacila z nekaterimi konkretnimi vprašanji, kakor o zamenjavi blaga med Turčijo in Grško ter izvozom nekaterih produktov, kakor so tobak, sulho grozdje itd. Predvideva se ustanovitev zasebne ustanove za tobak, ki bo delala z zelo znatnimi kapitalom. K udeležbi pri tej ustanovi bo gotovo povabljena tudi Bolgarska,. Prav tako se misli na razvoj gospodarskih odnošajev med državami Balkanskega sporazuma. V ta namen se je ustanovila posebna komisija, ki bo najprej dlo konca maja 1935 zasedala v Atenah z nalogo, da pripravi vse načrte in projekte. Upamo, dla pridemo na ta način do delne carinske unije.« ža dccMdcaiitzaufo saciat. a je doseči boljšo kvaliteto industrijske proizvodnje, če nima industrija delavcev, ki so usposobljeni za takšno kvalitetno delo. Takšne ljudi pa daje le dobro razvit obrt. Napredek obrta ni zato samo zadeva, ki bi se tikala edino obrtniškega stanu, temveč je to zadeva vsega naroda, ker je od tega odvisna njegova gospodarska bodočnost. Zato pa tudi obrtniški teden, ki ga prirede naše obrtniške organizacije v dneh od 1. do 8. decembra, ni samo njihova zadeva, temveč zadeva vseh nas, vsega naroda. Zato moramo tudi vsi delati na to, da bo uspeh obrtniškega tedna čim večji, ker s tem utrjujemo enega fundamentov našega gospodarstva. Za uspeh obrtniškega tedna pa moramo delati vsi tudi zato, ker je ta teden nujno potreben. Težave, ki jih mora danes premagovati obrtnik, so tako velike, da mora skoraj obupati. Na eni strani nadmočaa konkurenca tujih velepodjetij, ko Bata, Tivar itd., na drugi strani 'vedno bolj razširjeno šušmarstvo, da najde obrtnik z vedno večjo težavo odjemalcev. Predsodek ljudi, da je samo tuji izdelek dober, padla kupna moč prebivalstva in pomanjkanje vsakega cenenega kredita, vse to je vzrok, da pada število obrtnikov leto za letom. Nastaja vedno večja nevarnost, da podleže obrtniški sloj v tem neenakem boju za obstanek. A samo Slovenija šteje še danes 25.000 obrtnikov, to je 25.000 pridobitnih podjetij, ki preživljajo ne le 25.000 rodbin mojstrov, temveč tudi na tisoče pomočnikov in vajencev. Naravnost katastrofa za ves naš narod bi bilo, če bi še teh 25.000 mojstrov moralo preiti v armado brezposelnih. A ta nevarnost je vedno večja, če ne da javnost vsaj nekaj moralne podpore obrtništvu. Obrtnik mora spoznati, da v svojem težavnem boju ni osamljen, temveč da ga podpira vsa javnost in da se sme na njeno podporo tudi zanesti. In z novo silo bo šel na delo, z novo voljo bo ustvarjal nove vrednote. Eden prvih namenov obrtniškega tedna pa je baš ta, da dvigne obrtnikovo samozavest in da s tem utrdi njegovo odpornost. Vsa zavedna javnost bo zato tudi ob obrtniškem tednu izkazala obrtnikom svoje simpatije. Prav gotovo pa vsa gospodarska javnost. Kajti solidarnost veže vse gospodarske stanove v vzajemni pomoči in vzajemnem delu. Zato je obrtniški teden tudi teden gospodarskih stanor, ker mora biti teden solidarnosti vseh naših gospodarskih delavcev. Le v solidarnosti gospodarskih stanov je izhod iz krize in v lepšo bodočnost. In v tem znamenju na delo za uspeh obrtniškega tedna! Zveza trgovskih združenj Dravske banovine je prejela iz Beograda v pogledu pospeševanja zunanje trgovine po Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine naslednjo objavo o stališču zavoda: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je velik del svojega delovanja iposvetil spoznavanju inozemskih interesentov z našo proizvodnjo in z našimi izvoznimi tvrdkami. Zavod stremi za tem, da uvoznike naveže z našimi izvozniki ter tako vpostavi čim večje število poslovnih zvez med našimi in inozemskimi trgovci. Mnogo inozemskih interesentov se obrača na Zavod, naj jim preskrbi poslovne tveze z našo državo. Zavod javlja inozemskim interesentom vedno imena in naslove naših poznanih in zanesljivih izvoznih tvrdk. V poslednjem času pa to pospeševalno delo Zavoda ovira dejstvo, da se večina naših tvrdk le slabo, ali sploh ne odzovejo vprašanjem, ki jim prihajajo iz inozemstva — na osnovi posredovanja Zavoda. Inozemsko tvrdke potem ugotavljajo, da sploh niso dobile odgovora od našega izvoznika, niti na pismo, niti na brzojavko, ali pa da je bil odgovor nezadosten, ker ne vsebuje niti potrebnih podatkov, niti realne cene. S tem izgubljajo inozemske uvozne tvrdke interes za poslovanje z našim trgom in se potem sploh več ne zanimajo za naše izvozne tvrdke. Tako postopanj© naših izvoznikov vpliva v inozemstvu slabo na naše trgovske razmere v splošnem in s tem zmanjšuje tudi ugled naše zunanje trgovine. Pogosto se dogaja tudi, da naše tvrdke, radi tega, ker bi morale dati negativen odgovor, sploh ne odgovore inozemskim interesentom. Tak postopek je neprimeren tudi radi tega, ker se nekatere tvrdke obračajo na Zavod, da jim preskrbi zveze z inozemskimi kupci. Ko potem Zavod potrebno pokrene, ali napoti tujo tvrdko, da se neposredno obrne na izvoznika, je jako pogosto, da naša tvrdka ne da nikakega odgovora, kar povzroča tudi v inozemstvu nepovoljno mnenje o delavnosti Zavoda. V interesu naših izvoznikov samih je torej, da se ti nedostatki, ki ovirajo ugoden razvoj poslovnih odnošajev med našimi izvozniki in inozemskimi uvozniki, odpravijo ter da izvozniki vestno in točno skrbe za vpostavo poslovnih zvez z zunanjimi tvrdkami, če je le nekoliko upanja na uspeh. Državni gozdovi nerentabilni tudi na Poljskem Uprava poljskih državnih gozdov, ki je dokaj boljša od naše, je zaključila s 30. septembrom poteklo poslovno leto s čistim dobičkom 18‘7 milijonov zlotov. Ta dobiček ne more zadovoljiti, če se upošteva vrednost in velikost poljskih državnih gozdov. Saj se ti raztezajo na površino 25 tisoč kvadratnih kilometrov in se cenijo na 2'5 milijard zlotov. V strokovnih krogih so mnenja, da je vzrok neuspeha v tem, ker je uprava neprestano povečevala obrat, pa čeprav je bil položaj na mednarodnem lesnem trgu zelo neugoden, -r-Ker je imela potem uprava velikanske zaloge, je prodajala les v tujino tudi za slepo ceno. To kaže, da bi bil že potreben mednarodni dogovor, da bi državna uprava prenehala s prodajanjem lesa za vsako ceno. Trgovska načela bi morala veljati tudi za gozdove v državnih upravah. Poleg tega pa so bili tudi upravni stroški na Poljskem preveliki. Vse to je imelo za posledico, da se državni gozdovi na Poljskem niso obrestovali niti po 1 odstotku. Le domača vina in jedi tudi na banketih Soproga predsednika Ruzvelta je sporočila, da se bo odslej na silavnositnih koncertih in večerjah pri njej postreglo gostom tuicii z vinom. Serviralo pa se bo le belo in samo domače ameriško vino. Zeloti bi bita, da bi tuidli pri nas sledili primeru soprogo predsednika Združenih držav Sev. Amerike in da bi se pri vseh slavnostnih pojedinah postreglo gostom le z domačimi pijačami in domačimi jedili. Pa tudi visa naša poslaništva bi se morala istrogo ravnati po tem pravilu. In prepričani smo, da bi bili tuji gostje še bolj zadovoljni, kakor pa so sedaj, ker bi bilo to zanje prijetna izprememba. Kakovost vseh naših jedi im. pijač pa je tudi tako odlična, da jih moremo mirno ponuditi tudi razvajenim gostom. Obenem pa bi bila to učinkovita pra-pagamidla za našo deželne pridelke in to je tudi glavni namen vsega predloga. Dvigniilo pa bi se tudi naše kletarstvo, ker šele z večjim kansuimom bi se izplačalo vinogradnikom, da goje tudi najfinejša buteljčna vina. Poleg tega pa bi sii tudi nekaij' denarja prihranili, ker bi postal izdatek za tuja vina in živila odveč. Narod no-gospo-darske prednosti tega predloga so pač tako evidentne, da o njih niti ni treba posebej razpravljati. Ni pa prezreti niti moralnega učinka takšne propagande domačih jedil in pijač. S tem bi bilo poudarjeno, da spada pridelek našega človeka tudi na najbolj bogato mizo in trud našega kmetovalca in živinorejca bi dobil priznanje, ki ga zasluži. Le naipolnaobraženci se sramujejo domačih stvari, resnični naobraženci pa cenijo domačo stvar bolj od tuje. Primer soproge predsednika Ruzvelta to jasno dokazuje. Uradni podatki o naši žetvi Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva je znašala letošnja žetev (vse številke v milijonih met. stotov): pšenice: 18‘59 milijonov stotov, za 7'68 manj ko v 1. 1933 in za 3'03 manj ko povprečno v 1. 1930—1934; ječmena: 4'08 mil. stotov ali za 0'54 manj ko v 1. 1933 in za 0‘03 manj ko povprečno v 1. 1930—1934; rži: 1*95, za 0'5 manj ko v 1. 1933 in za 0-13 manj ko povprečno v 1. 1930—1934; ovsa: 3'33, za 0'37 manj ko v 1. 1933 in za 0-28 več ko povprečno v 1. 1930—1934; napolice: 0‘49, za 0'06 manj ko v letu 1933 in za 0'018 več ko povprečno v letih 1930—1934; koruze: 47’9 milijonov metrskih stotov, za 12'16 milijonov stotov več ko v 1. 1933. Boj proti nelojalni konkurenci V Berlinu je te dni zborovala Mednarodna liga za pobijanje nelojalne konkurence, kateri pripada v vsej Evropi okoli 10 milijonov trgovcev. Na konferenci se je naglašalo, da spada k sredstvom za odpravo gospodarske krize tudi boj proti nelojalni konkurenci. Zlasti bi bilo treba odpraviti razvado raznih pridaj. Delegati iz posameznih držav so poročali o zakonskih predpisih v njih državah proti dajanju pridaj, vendar pa bi bilo potrebno, da bi se z mednarodnim dogovorom pridaje odpravile. Ni pa smatrati kot pridajo rabat. Nekatere zlorabe, ki se pri rabatu pojavljajo, pa bi bilo treba odpraviti. »Službeni list« kr. ^banske juprave (Dravske banovine z dne 17. novembra Objavlja med drugim: Uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic) — Popravek v uredbi o zaščiti kmetov — Pravilnik za izvajanje uredbe o zaščiti kmetov — Dopolnitev v pravilniku za hranilno in čekovno službo pri poštah in v navodilih, za poslovanje s Poštno hranilnico — Pojasnilo o finansiranju mestnih poglatvarstev za čas oid) 1. I. do 1. IV. 1935. — Izpremembo v pravilniku o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v drž. bolnišnicah — Dopolnitev pravilnika za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. »Samouprava«, glasilo Županske zveze, z dne 15. novembra objavlja: Dr. Joža Bohinjec: Pomen delavskega zavarovanja za naše občine — Dr H. Steska: O organizaciji državne uprave v pokrajini in v okraju — Dr. V. K.: Ured ba o občinskih uslužbencih — Iz Županske zveze — Vprašanja in odgovori — Raz sodbe upravnega sodišča. ?oIi^nevesK Francoski beograjski poslanik je poročal zunanjemu ministru Lavalu o korakih, ki jih misli storiti jugoslovanska vlada zaradi marsejskega atentata. Zunanji minister Laval je izjavil, da se bo Francija popolnoma solidarizirala z Jugoslavijo. Enako stališče so zavzele tudi vse države Male antante in Balkanske zveze. Na prihodnjem zasedanju Društva narodov bo jugoslovanska vlada v dogovoru s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo izročila posebno noto, v kateri bo zahtevala, da odredi Društvo narodov preiskavo o marsejskem atentatu in o delovanju teroristov v raznih evropskih državah. Nota jugoslovanske vlade bo krepko podprta z dokaznim materialom. Tevfik Ruždi bej je prispel v Beograd in je ves dan konferiral z Jevtičem. V Beograd pa pride tudi minister Titulescu, ki po beograjskih konferencah odpotuje v Pariz. Vsa ta posvetovanja so v zvezi z akcijo naše države in njenih zaveznic pri Društvu narodov zaradi marsejskega atentata. Za zasedanje Sveta Društva narodov vlada že »oda j na j več j e zanimanje in je sedJaj že gotovo, da pridejo v Ženevo vodilni državniki iz vseih držav. Glede jugoslovanske note zaradi marsejskega atentata pišejo nekateri francoski listi, da bi ibilo z ozirom na običaje v Ženevi mogoče, da bi jugoslovanska vlada vložila svojo nolo šele ob koncu zasedanja. Nato bi se izvolil odbor trojice iz nevtralnih držav, ki bi moral za januarsko zasedanje pripraviti svoje poročilo. Na ta način bo Društvo narodov razpravljalo o organizaciji teroristov 'šele potem, ko bi bilo rešeno posarsko vprašanje. Preiskava zaradi marsejskega atentata bo kmalu zaključena in sodišče čaka samo še na izročitev soudeležencev. Ko pa se bo pričel proces, tedaj bo tudi prišlo na dan, kdo je ščitil in podpiral atentatorje. Vsi kominikeji iz Budapešte tedaj ne bodo nič pomagali. Resnica bo zmagala. »Madjarska se boji bodočnosti«, pišejo praški »Narodni listi«. Zaradi odkritij o marsejskem atentatu je Madjarska v tako veliki stiski, kakor še ni bila od podpisa Trianonskega dogovora. Revizionizem je popolnoma pokopan. Vrhu tega pa je Madjarska v nevarnosti, da zaide še v gospodarsko izoliranost, kar bi imelo usodne posledice za njeno gospodarstvo. Socialno demokratski poslanec Payer je na seji budimpeštanskega občinskega sveta, ki je razpravljal o vladnem dekretu, s katerim se odpravlja samouprava Budapešte, zaklical: »Kako se vendar morete v tujini boriti za madjarske pravice naroda, če pa sami izvajate protizakonitosti nad tem narodom v sami Madjarski«. Sporazum med Italijo in Francijo se počasi približuje svojemu uresničenju. Francija bo dala. Italiji znatne koncesije v Afriki in najbrže bo dosežen sporazum tudi v drugih vprašanjih. Vse sledove raznih taborišč teroristov v Italiji je dala italijanska vlada skrbno zabrisati. šušnik je na nekem banketu angleško-ameriških novinarjev izjavil, da sicer avstrijski monarhizem še ni aktualen, da pa je to čisto notranje avstrijsko vprašanje. Kancelar Sušnik se je malo zmotil, ker je habsburško vprašanje tudi zunanje politično vprašanje, kakor se je mogla Avstrija že večkrat prepričati. »Med Avstrijo in Nemčijo vlada vojno stanje, čeprav nekrvavo,« piše dunajski dopisnik »Times«. V podkrepitev navaja izjavo nemškega notranjega ministra Fri-cka avstrijskemu poslaniku. Frick je dejal: »Sprejeli smo boj in Vi veste, da vsak boj izvedemo do konca. Tudi to bomo izvedli in čeprav nas boli naše nemško srce. Izjavljam to v popolnem soglasju s Hitlerjem.« Pot Hitlerjevega zaupnika v. Ribbentropa v London je bila brezuspešna, ker se angleški državniki sploh niso hoteli razgovarjati na bazi, ki jo je predložil Ribbentrop, da bi namreč Nemčija zopet vstopila v Društvo narodov, če bi ji bila priznana svoboda oboroževanja. Minister Žaspar (Jaspar) je vrnil mandat za sestavo belgijske vlade, ker ni mogel sestaviti vlade. Kralj je nato dal mandat za sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Theunisu. Ameriška vlada je objavila svoj novi pomorski program, ki predvideva za leto 1934./35. zgraditev 24 novih bojnih ladij, od teh 2 veliki križarki po 10.000 ton. Mornariška vojska se bo povečala za 10 tisoč 600 mož. iDcnarsivo Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 8. t. m. se je njeno stanje v prvem tednu novembra izpremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je dvignila za 5'G na 1981*8, devize, ki ne spadajo v podlogo so narasle za G'l na 26*2. Vsota kovanega denarja se je pomnožila za 0'6 na 159*4. Vrednostni papirji so se zmanjšali za 3'5 na 15'7, efekti fondov pa so za enako vsoto narasli na 103*3. Posojila so se skupno zmanjšala za 4'8 na 1836*04, razna aktiva pa so se dvignila za 15*0 na 281*5. Obtok bankovcev je padel za 32 0 na 4347'9, zato pa so se povečale obveze na pokaz 51'9 na 1231*3. Razna pasiva so narasla za 3*0 na 241 ‘65. Celotno kritje se je zmanjšalo od 35*54 odstotka na 35*51 odstotka. Vloge pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju Pripravljalni odbor društva za zaščito interesentov vlagateljev bivše Poštne hranilnice na Dunaju, naznanja vsem vlagateljem in ilastnikom tekočih računov, ki so se gornjemu odboru prijavili, da je naša Poštna hranilnica že stavila predlog ministrskemu svetu, da 'reši vprašanje izplačila. Odbor bo pričel sedaj akcijo, da rešitev zadeve pospeši in da doseže čim ugodnejši kurz. Oni, ki so leta 1928/29 svoje terjatve pri Poštni hranilnici prijavili, pa se doslej podpisanemu odboru še niso prijavili, naj se čimprej prijavijo, da bo moglo društvo dokazati, kako velik je interes prizadetih na skorajšnji in ugodni rešitvi tega vprašanja. Prijave sprejema za pripravljalni odbor še nadalje društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. * Lesno banko hočejo ustanoviti pri nas nekateri lesni trgovci in industrialci. Banka naj bi finansirala lesni izvoz. Še v tem mesecu bodo zaradi ustanovitve banke v Beogradu imeli sestanek interesenti. Obtok bankovcev Madjarske narodne banke se je po izkazu z dne 7. novembra znižal za eno osminko na 3 in 5 osmink. povečala za 1 milijon pengov. Zakonito kritje je naraslo na 26 4 odstotka. Po izkazu nemške Državne banke z dne 7. novembra je njena zlata podloga padla za 4*7 na 77*8 milijonov mark, devizna podloga pa se je dvignila za 0*27 na 4*2 mil. mark. Bankovci v obtoku so padli za 171'7 na 3.651T milijonov mark. Kritje se je znižalo od 2'26 na 2.24 odstotka. Zasebni diskont se je na berlinski borzi znižal za eno osminko na 3*625. Nemško državno sodišče v Lipskem je razsodilo v procesu zaradi 6odstotnega posojila Kruppa iz 1. 1924, ki je imelo dolarsko klavzulo, da je bilo posojilo z dolarsko klavzulo zlato posojilo in da je treba obresti in anuitete izplačati na zlati podlagi. Takoj po tej razsodbi so papirji posojil z dolarsko klavzulo narasli. Irska je zaprosila Bazelsko banko za mednarodna plačila, da ji pomaga s strokovnimi nasveti pri ustanovitvi lastne emisijske banke. Banka je prošnji ustregla. Velik odliv zlata je morala pretrpeti v prejšnjem tednu Francoska banka. Okoli 500 milijonov zlata je odšlo v Ameriko, 100 pa v Anglijo. Vendar pa je ta odliv le začasen in ne pomeni za frank nobene nevarnosti. BLASNIK0VA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1935 JE IZŠLA LETOS ŽE DEVETDESETIČ. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je. da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji. Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani. G IfJJDOUKJlcr Devizno tržišče Tendenca čvrsta, promet Din 4,248.429*25. V primeri s preteklim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim prometom 3.800 tisoč dinarjev, znaša nazadovanje tekočega tedna le 448 tisoč dinarjev. Izmed posameznih deviz je po spodnji razpredelnici najmočneje porasel promet v Londonu (za 580 tisoč dinarjev) in nekaj manj v Dunaju, katerega je bilo po privatnem kliringu nabavljeno za 218 tisoč dinarjev več, kakor pretekli borzni teden. Razmerje skupnega v poedinih devizah tekom zadnjega in tekočega tedna doseženega prometa je bilo naslednje (vse v tisočih Din): Amsterdam minuli teden 169 (tekoči teden 79), Berlin 1 (6), Budimpešta 90 (—) priv. klir., Bruselj 40 (35), Din. deviza 401 (574) avstr. priv. kliring, Dunaj 832 (1050) priv. kliring, Curih 37 (78), London 942 (1522) inkl. privatni kliring, Newyork 525 (175), Madrid — (45) privatni kliring, Montreal 1 (1), Pariz 621 (423), Solun 47 (76) boni, Praga — (18), Trst 33 (159), Stockholm — (7). Narodna banka je intervenirala v običajnem obsegu in dala na razpolago Amsterdama za Din 25.000*—, Curiha in Pariza pa po Din 50.000'—. *“ Na poedinih borznih sestankih so prevladovali zaključki Dunaja in Londona, deloma tudi Pariza in dinarske devize. Dnevni devizni promet se je od ponedeljka 12. t. m. dalje gibal takole: 12. nov. 1934 Din 803.569*79 Dunaj-London. 13. nov. 1934 Din 1,504.197*49 London-Pariz. 14. nov. 1934 Din 964.224*02 Din-London. 15. nov. 1934 Din 412.573*68 Dunaj. 16. nov. 1934 Din 563.864*27 London-Dunaj. Največji dnevni promet izkazuje — nalik preteklemu borzn. tednu — torkov borzni sestanek in prav tako najmanjšega četrtkov borzni sestanek, ki pa je vseeno skoraj dosegel pol milijona. 12. nov. 1934. 16. nov. 1934. najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2302*63 2313*99 2305*96 2317*32 Berlin 1365*69 1376*49 1369*03 1379*83. Bruselj 794*96 798*90 795*24 799*18. Curih 1108-35 1113’85 1108-35 1113-85 London 169*53 171*13 169*97 171*57 Newyork 3376*33 3404*59 3386*05 3414*31 ' Pariz 224*38 225*50 224*77 225*89 Praga 142*12 142*98 142*34 143*20 Trst 290*85 293*25 291*35 293*75 V tem tednu niso devizni tečaji skoro nič oscilirali, ampak obdržali ves teden stalno rastočo tendenco razen Curiha, ki je beležil vseskozi brez izprememb. Od ponedeljka na včeraj so se okrepili devizni tečaji (vse v točkah) Amsterdama za 3*33, Berlina za 3*34, Bruslja za 0*28, Londona za 0*44, Newyorka za 9*72, Pariza za 0*39, Prage za 0*22 in slednjič Trsta za 0*50. Avstrijski šiling je bil trgovan v privatnem kliringu tudi ves tekoči teden, in sicer na dosedanji bazi Din 8*10—8*20. London je notiral v privatnem kliringu dne 14. t. m. Din 232*20—233*80 in dne 16. t. m. pa Din 231*20—232*80. V ostalih privatnih kliringih tokrat ni bilo notic. Efektno tržišče Tendenca bolj stalna. V tekočem borznem tednu so tečaji državnih papirjev nekoliko vidneje oscilirali, sicer pa obdržali dvigajočo se tendenco. Zaključkov ni bilo. Industrijski in bančni papirji niso beležili, medtem ko so bile notice državnih vrednot naslednje: Dne 12. novembra: 7% inv. posojilo 70 povpr., 8% Blair 58—60, 7% Blair 51—52, Seligm. obv. 62—65, Agrarne obv. 38—39, Begi. obv. 53 povpr., Vojna škoda 318—320. Dne 13. nov. 7% inv. posojilo 70—71, 8% Blair 59—62, 7% Blair 51—52, Seligm. obv. 60—63, Agrarne obv. 40—41, Begi. obveznice 53—54, Vojna škoda 322—324. Dne 14. novembra: 7% inv. pos. 70*50— —71, 8°/o Blair 63-66, 7% Blair 54-56, Seligmanove obv. 66—67, Agrarne obvez. 40—41, Begluške obv. 56—57, Vojna škoda 335-340. Dne 15. novembra: 7°/o invest. posojilo ponudba 70, 8°/o Blair 60—63, 7% Blair 52—54, Seligmanove obv. 64—66, Agrarne obv. ponudba 41, Begluške obv. 56—57, Vojna škoda 330—332. Dne 16. novembra: 7% inv. pos. 70—71, 8% Blair 61-64, 7% Blair 52—53, Seligm. obveznice 62—64, Agrarne obv. 39—40, Begi. obv. 55—56, Vojna škoda 330—333. Po gornji tabeli je 7% investicijsko posojilo beležilo včeraj neizpremenjeno ko v ponedeljek, oziroma v torek, 8% Blair za 3 točke višje v povpraševanju in 4 točke v ponudbi, 7% Blair za eno točko višje v denarni in blagovni notici, pravtako Agrarne obveznice, dočim so Begluške obv. okrepile svoj denarni in blagovni tečaj za 2 točki, a Vojna škoda za 12 točk v povpraševanju in 13 točk v ponudbi. Žitno tržišče Tendenca neizpremenjeno mirna. Cene koruze so ostale neizpremenjene, medtem ko je pšenica popustila za 5, oz. 7‘/t par pri kg. Na novo notirajo otrobi. Tudi cene moki so popustile. Žito: (Cene za 100 kg Iranko vagon slov. postaja.) Koruza: Din Din umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, Iranko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni 11S*- 117*— času primerno suha, zdrava, rešetana, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, Ico vagon slov. postaja, plačilo 30 dni 107*60 110'— Pšenica: bačka, 78 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 152*— 155'— bačka, 79 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 155*— 157*50 MlevBki izdelki: Moka: bačka nularica, franko kol. Ljubljana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 230'— 235*— banatska nularica, franko kol. Ljubljana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 237*50 240'— slavonska nularica, frc. kol. Ljubljana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 227*50 230'— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prometni davek 135*— 140'— pšenični, drobni v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prometni davek 110*— 115*— Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, Ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Šelenburgova ul. 3. Telelon št. 22-72. Neenoten razvoj na borzah V prejšnjem tednu se je zopet pokazala na velikih mednarodnih borzah neenotna tendenca, ki je bila deloma posledica negotovega političnega položaja. Ugoden potek volitev v USA pa je v Ameriki okrepil tečaje. Gibanje tečajev na velikih mednarodnih borzah je razvidno iz teh številk: CIKORIJA Koncem 1927 13. 20. 27. 3. 10. = 100% oktobra 1934 novembra London 78*9 76*8 76*8 76*3 77*3 Pariz 50*6 48*9 48*2 45*9 46*2 Berlin 32*6 32*2 32*2 31*8 31*3 Praga 56*9 56*8 57*6 57*7 57*9 Dunaj 32*6 32*4 33*3 33*3 35*0 Milan 86*6 86*1 87*9 87*8 88*8 Bruselj 23*2 22*5 21*9 21*7 21*2 Amsterdam 30*0 31© 31*6 31*0 30*5 Stockholm 12*5 12*6 13*1 13*5 13*4 Curih 37*8 37*^ 36*7 36*5 36*4 Newyork 54*6 54*5 53*2 53*6 56*3 Mednarodni borzni indeks se je v pre- teklem tednu dvignil od 44*5 na 44*9%. Naš pravi domači izdelek! Konkurz Kmetijske ekspertne zadruge Ena najtemnejših točk v povojnem slovenskem gospodarstvu je poglavje o Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru. Sedaj, ko motrimo potek afere iz primerne časovne distance, se zdi skoraj nerazumljivo, da je v skromnih in treznih slovenskih gospodarskih razmerah nekaj ljudi v razmeroma kratkem času iz nič ustvarilo tvorbo, ki je absorbirala milijone ljudskega premoženja. To je bilo mogoče le v izrednih časih, ki jih preživlja naše gospodarstvo, ko so naše preizkušene gospodarske ustanove pritisnjene k tlom, da malodušno ljudstvo izgublja vanje zaupanje. Le na ta način je mogel imeti uspeh apel na človeške instinkte. Le tako je mogla uspeti špekulacija na življenje in smrt. Afera Kmetijske eksportne zadruge je dovoljno pojasnjena in razčiščena v javnosti. Zanima sedaj le še končni gospodarski efekt poloma, ki se izraža v dognanjih konkurznega postopanja. Ko se je pričela likvidacija Kmetijske eksportne, se je ugotovilo 17.000 upnikov. Pri kon-kurzu se jih je prijavilo 4000. Ti so prijavili skupno terjatev za 30 milijonov Din. Seveda so bile zahteve pretirane, kef je večina teh zahtevala tudi izplačilo zavarovalnin. Posledica je bilo 30 velikih procesov, ki so jih upniki vse izgubili. Razen tega še 300 pravd, s katerimi je konkurzni upravitelj tožil dolžnike na izplačilo terjatev. Namesto 30 milijonov je priznalo sodišče upnikom na terjatvah 2,550.000 Din. V konkurzni masi zadruge je hiša na Aleksandrovi cesti, tiskarna v Gregorčičevi ulici, razen tega raznovrsten pisarniški inventar ter okoli 900.000 Din terjatev. Hiša na Aleksandrovi cesti je prodana tvrdki Pinter & Lenard za 860.000 Din, tiskarna v Gregorčičevi tiskarnarju Strašni-ku za 220.000 Din, od terjatev pa se je dalo izterjati samo okoli 100.000 Din. Skupni iznos vnovčene mase znaša 1,900.000 Din. Upnikom I. in II. razreda (davki in terjatve iz službenega razmerja) se je priznalo 100% terjatev, upnikom III. razreda pa 43%. Osnutek razdelitve pa se mora še odobriti na posebnem sestanku upnikov, ki bo dne 3. decembra pri mariborskem okrožnem sodišču. Trije vodilni funkcionarji Kmetijske eksportne zadruge Kenda, Krištofič in Zunkovič so oškodovali zavod za 900.000 Din. Škoda, ki so jo pa napravili s svojim poslovanjem na narodnem premoženju, pa se ceni na okroglo 9 milijonov Din. Izdelovanje in trgovino z orožjem je treba kontrolirati Ameriška vlada se je začela pogajati z vsemi velikimi državami, ki izdelujejo orožje, da bi smele tvornice z orožjem izdelovati orožje le proti naročilu kakšne države. Tudi izvoz in prodaja orožja in municije bi bil v bodoče dovoljen samo proti posebnemu dovoljenju vlad. Vsaka prodaja orožja in vojnega materiala pa bi se morala prijaviti Društvu narodov, ki bi vsako leto izdajalo poročila o prodaji orožja in vojnega materiala. 0P. Jpirčev« slatina kava 'c prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno ®r- Pirčeva sladna kava ie prav priletnega okusa in io pijo odrasli kot otroci r ulitkom. 'O 'aie J* irgf©vfnsfeegr« regisira ■■ii * m Vpisale so se nastopne tvrdke; Opeka, družba a o. z. v Ljubljani. Obratni predmet med drugim: Obratovanje tvor-niške opekarne na Brdu — Viču, nakup te tvpmice, ustanovitev, pridobitev, zakup im zakupodaja itvomišikih opekam. Osnovna glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v gdtovini. Poslovodje: Karel Dermastia, profesor; dr. Kržan, ravnatelj; Ivan Petelin, uradnik in Karl Polc, stavbenik, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, od katerih pa mora eden vedno biti ali prof. Dermastia ali dr, Kržan. tt. & Z. Pajk, Ljubljana. Izdelovanje moškega perila, ovratnikov in samoveznic. Javna trgovska družba. Družabniki: Rudolf Pajk, trgovec in Mata Pajk, njegova žena, oba v Ljubljani. Družbo zastopata oba družabnika samostojno. Jakob Kunter, trgovina z domačim in južnim sadjem ter deželnimi pridelki na veliko ter elksportom, Maribor. Imetnik Jakob Kunter, trgovec v Mariboru. Meuz Alfonz, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova cesta. Imetnik Alfonz Meuz. Vpisale so se te izpremcm/be pri nastopnih tvrdkah: Tovarna dežnikov, d. d. Dolnja Lendava. Izpremeniil, oz. dopolnil se je § 3. družbenih pravil. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana. Besedilo odslej: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Josip Vidmar. M. Soklič, trgovina z mešalnim blagom, Ljubljana. Pred Konjušnico. Izbriše se zar radi s in,rti dosedanji lastnik Matej Soklič, vpiše pa novi lastnik Alojzij Soklič, hišni posestnik v Ljubljani. »Standard«, družba z o. z., prodaja izr delkov tovarn Carl Pollak, Ljubljana. Izbriše se zaznamba prisilne uprave podjetja, uvedena s sklepom sreskega sodišča v Ljubljani. »Sladin«, družba z o. z., Mala vas pri Ježici. Vplačan jle ostanek 15.000 Din, da znaša vplačana osnovna glavnica 35.000 Din. Izbriše se poslovodja Maks Eršte, vpiše pa kot poslovodja gospa Ana StuchVy, sedaj na Ježici. Franc Lepoša, družba z o. z. Maribor. Osnovna glavnica se je znižala od Din 298 tisoč na Din 164.88287. Motoroil, družba z o. z. za razpečavanje mineralnega olja v Mariboru. Prokura se je 'podelila Josipu Romihu, prokuristu tvrdke. Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog, družba z o. z. Maribor. Družbi-na pogodba se je izpremenila v členih 5. in 8. Vpiše se nov poslovodja Lettner Ivan Georg, veieindustriaiec v Mariboru. Vsak poslovodja zastopa dlružbo samostojno. Videmšek Josip, trgovina s sadjem1 na debelo in eksport sadja, Maribor. Izbriše se idlosedainji imetnik Josip Videmšek, zaradi smrti, vpiše pa se sedanja imetnica Videmšek Lidijat trgovka s sadjem v Mariboru. Izbrisala se je nastopna tvrdka; Wilhclm Badl, trgovina z usnjem, Maribor — zaradi prestanita obrata. Veletrgovina kolonljalne in špecerijske robe Ivan Jelačin Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode Toc&czve~Iic£f