Poštnina plačana v gotovini Leto LV, V Liubliani. v nedeljo, dne 16. oktobra 1927 St. 235. Posamezna številka 3 Din Naročnina pncvno Itdaja so državo SHS meteCno ZO Din polletno 120 Din oeloletno 240 Din za Inozecnsfvo mei.Cno 33 Din nedeljska l7xln}t» celoleino vJugo> Slavili SO Din, met Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I alolp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm v iSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, V ure naslednik kralja Ferdinanda zastavil vse sile za konsolidacijo države. Cilj sam. politike je ohranitev miru. Romunija je pripravljena ohraniti mir z vsem sosedi. Dalje se govori o Društvu narodov, ne omenja se pa konflikt z optanti. Narodnim manjšinam in cerkvam se zagotavljajo vse pravice, ki jih imajo po ustavi. Obeta se poboljšanje trgovine in prometa. Na popoldanski seji sta bila z veliko večino izvoljena predsednika senata in narodno skupščine Savian in Nicolajescu. v Sofija. 15. okt. (Izv.) Danes je ministrski predsednik Ljapčev otvoril sobranje s pre-čitanjem pisma kralja Borisa. V torek se začne nih krajih. Razglas se utemeljuje s tem. da je bila vlada k temu koraku prisiljena radi varnosti države. NOVI ZAPLETLJA,TI V ROMUNIJI? v Budimpešta, 15. oktobra. (Izv.) Vesti iz Romunijo poročajo o pokrelu, ki se je začel iz narodne kmetsko stranke proti vplivu Vin-tila Bratianu. V kratkem bo stranica imela v Albi Julii velik protestni shod proti režimu Bratiana, na katerem bo zahtevala vrnitev bivšega prestolonaslednika Karla. Vlada je poslala v Albo Juho velike kontingente vo-jaštva, da prepreči eventualne puče. Tudi kraljica Marija je baje prešla k nasprotnikom Bratiana in želi povratek svojega sina, hoče potovati v inozemstvo, da bi sestala s sinom in da bi ga pregovorila k temu, da bi se vrnil v Romunijo. Na romunskem dvoru so prejeli vest, da se je Karol v resnici ločil od ma. dame Lupescu, kar bi vsekakor olajšalo njegov povratek v Romunijo. Položaj vlade j« iziedno težaven, ker je v velikih zadregah ter se je moral finančni minister, ki s« jc pred kratkim vrinil iz inozemstva, sam prepričati, da inozemstvo pri sedanjih negotovih romunskih razmerah ni pripravljeno dati no-benega denarja. Ne samo Allxi Julia, temveč ves Erdolj je baje vojaško močno zaseden tei je Siguranza, romunska tajna policija, razvila intenzivnejše delovanje posebno v Aradu Temešvaru, Kolosu in Velikem Varadinu. RAK0VSKI SE POSLOVIL PO — FRANCOSKO. v Pariz. 15. oktobra. (Izv.) »Journal« po roča. da se je Rakovski, ne da bi francoski vladi predložil svoje poslovilno pismo, danes zvečer ob 6. z berlinskim brzovlakom odpotoval v Moskvo. Pred odhodom je zagotovil i ruskem poslaništvu poročevalcu »Journalac da je ^oročilo, da je njegovo mesto dobil ruski poslanik v Tokiu, zaenkrat prezgodno. MADJ ARI ZOPET DEMENTIRANI. v Pariz, 15. oktobra. (Izv.) »Petit Parisl ene« ugotavlja v članku, ki jo menda ofic.i-ozno inspiriran, da se not« z dne 24. jul. 1920, ki jo je objavila madjarska vlada, nanaša samo na čisto gospodarsko vprašanje. O teritorialnih spremembah., o katerih govori madjarska vlada, se ne more govoriti, ker bi te^a ne trpela niti Mala antanta, niti kaka dnuza velesila, celo Italija na. fedfeiislci pregledi Notranja politika. Verifikacijski odbor je dovršil svojo delo; potrdil je vse mandate razen mandata Miloša Vukičeviča in enega v sarajevskem okrožju. Dr. Kramer,jev in Urekov mandat sta se verificirala z enim samim glasom večine, to .je 10:11. — Seja narodne skupščine bo v ponedeljek. —• Minister za socialno politiko dr Gosar je predložil zakonski načrt, ki naj podaljša delno zaščito stanovanjskih najemnikov do 1. maja 1928., vendar tako, da se že sedaj omogoči gospodarjem svobodno izbiranje najemnikov, odnosno najemnikom svobodno izbi-^ ranje stanovanj. — Vlada je pripravila nov načrt volilnega zakona, ki ga je obravnavala na seji ministrskega sveta dne 10. t. m. Po novem volivnem zakonu bi bilo 320 narodnih poslanccv. 270 jih volijo posamezni okraji. Vsak okraj voli enega poslanca. 50 poslancev se voli na državni listi. Pri teh pridejo v poštev samo tiste stranke, ki so dobile nad 50 tisoč glasov v celi državi. Dr. Marinkovič in dr. Laza Markovič sta vložila izpreminjevalne predloge — Demokratska zajednica je zaključila svoje dolgotrajno klubovo zborovamje z resolucijo, ki razmerja med vlado in njo ni razčistila. Klub izreka zaupanje predsedniku Ljubi Davidoviču, jemlje pa tudi na znanje poročilo svojih zastopnikov v vladi; pri tem izraža željo, da se zagotove konkretna jamstva za pravni red v državi. — Gospodu Vukičeviču so demokratje predložili svoje zahteve; imeti hočejo podtajnika v notranjem ministrstvu, poljedelsko ali agrarno ministrstvo, 20 županskih in 150 glavarskih mest. O tem se sedaj vodijo pogajanja. — Gg. St. Radič in Svetozar Pribičevič sta na sestanku v Zemunu dne 10. t. m. sklenila garancijski pakt, glasom katerega ne gre nobeden brez drugega v vlado. Zunania politika. Radi atentata na generala Kovačeviča imamo spor z Bolgarijo. Naša in zunanja sodba je soglasna v tem, da ima prste tu Italija. Inozemski listi so ob tej priliki pogreli staro vest, da je vodja makedonstvujočih Protogerov bil od Mussolinija prav svečano sprejet in da je od italijanske strani dobil 2 milijona lir. Brez dvoma pa makedonskih napadov še ni konec. V Italiji je javno de'o v notranjosti osredotočeno na peto proslavo fašizma koncem tega meseca. Brat Mussolinija je Italijane posvaril, da je le preveč teh slavnosti, a kakor se vidi, fašizem bree njih ne živi. V Š poniji se je vendar enkrat otvorila narodna skupščina. Njena oblast je lo posvetovalna, a na njene predloge in zahteve vlada odgovarja ali pa ne. Značaj novega režima je najbolje dokazala Čez 8000 mož močna policija, ki Je ob tej priliki slražila skupščino. V Angliji sta bila najvažnejša dogodka občna zbora konservativne in delavske stranke. Oba sta imela značaj priprave na volitve. V Belgiji je precej nervoznosti vzbudil nastop Vandervelda, socialista in zunanjega ministra, ki je izjavil, da socialisti morajo brezpogojno uveljaviti socialistični program. Stranka sedaj še vedno vztraja v »buržujskk koaliciji. V Nemčiji gredo vse priprave na prvo zasedanje parlamenta 18. t. m. Prvi pride na vrsto šolski zakon, na katerega čaka Nemčija že od prevrata sem. Med Poljsko in Litvo je grozil konflikt. Jabolko spora je mesto Wilna, ki naj bi bila za Litvo središče, so jo Poljaki zasedli, veleposla-niška konferenca pa dejanje sankcionirala. Litva se je obrnila na Društvo narodov, Zaleski pa na Pariz in London. Napetost še ni odstranjena. Dolgotrajna diplomatska borba R n k o v s k i gre — Rakovski ne gre — se je končala z zmago Brianda in Rakovski je šel iz Pariza v Tokio. Moskva se je bala njegove opozicije doma, ker je Rakovski pristaš opozicije, a ena najsposobnejših glav, kar jih imajo sovjeti na razpolago. Češkoslovaška je v volivnem boju za občinske volitve. V Pragi sami kandidira 18 strank, vendar so se meščanske stranke dogovorile za vezavo list. Ugodno potekajo pogajanja z Vatikanom. Vatikan je prvič po 50 letih uradno razglasil, da smatra rimsko vprašanje za zadevo, ki se tiče le Vatikana in Italije. Cena bega, ki je bil akreditiran pri naši in albanski vladi kot albanski poslanik, je v petek zvečer ob 10. uri zavralno umoril mlad albanski dijak Bebi. Atentator sam prizna, da je hotel poslanika umoriti, ker da dela v škodo Albanije. Zločin je bil naročen, o tem ni dvoma. Spomnimo se na dogodke, ko je naša vlada z Albanijo pretrgala diplomatske vezi. Tedaj so Cena-beg ni niti upal iz Beligrada v Albanijo. Cena-beg je bil pristaš prijateljstva z Jugoslavijo. Zato je padel. Zarota, ki je naperjena proti naši državi, je obsežna in niso izključena še nadaljnja presenečenja Niti pa, kot smo vedno povdarjali, vodijo v Italijo. * Volitve v Zbornico za obrt, trgovino in * -i ■ • i [, industrijo v Ljubljani. Prihodnje dni razpošlje zbornica za trgovino, obrt in industrijo glasovalne listine vsem volivcem. Zadnji dan, ko morajo biti vse odposlane, je po uredbi 20. oktober. Glasovalne listine so: glasovnica, izkaznica ter dve kuverti. Vsaka teli listin nosi uradni žig. Glasovnico je izpolniti s tiskano kandidatno listo, ki »e prilepi na glasovnico. Nato se dene tako izpolnjeno glasovnico v malo kuverto z napisom: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica.« Malo kuverto se nato zapre. To malo kuverto (v kateri je glasovnica) in izkaznico se dene nato v veliko kuverto. Velika kuverta ima naslov za volivni odbor. Nato je treba poslati večjo kuverto priporočeno volivni komisiji. Vsak lahko zbira glasovalne listine in jih za drugega odpošlje. Pazi naj seveda vsakdo, komu da listine. Kdor oddaja na pošto, pa naj gleda, da bo oddano pravilno in da bo glas veljaven. Gre za vsak glas. Zato prosimo vse volivce, da so pozorni, komu oddajo svoj glas. V obrti so vse glasovalne listine rdeče barve. Nosilelj liste v obrti je g. Ivan Ogrim, stavbenik v Ljubljani. V trgovini so glasovalne listine modre (plave) barvo. Nosilelj liste v trgovini je g. Ivan Jelačin ml. trgovec v Ljubljani. Celotno listo objavimo, ko se začno iz zbornice razpošiljati glasovalne listine. Volitve v zbornico TOI so določene za 30. oktober. Pod tem pa je razumeti le zadnji dan, ko mora biti vsaka glasovnica pri volivnem odboru. Kar bi došlo po 4. uri dne 30. oktobra, je zamujeno in neveljavno. Ministrski svet sprejel stanovanjski zakon. Kako je SDS dobila ljubljanski mandat (Iz predvčerajšnje seje verifikacijskega odbora.) V debati o ljubljanskem mandatu SDS v verifikacijskem odboru je poslanec g. dr. H o h n j e c obširno dokazoval, s kakšnimi sredstvi se je dosegla večina 23 glasov. Dokazal je, če odštejemo glasove, ki jih je SDS na nepravilen način dobila, da je le manjšina glasovala za g. dr. Kramerja. V naslednjem navajamo podatke iz govora posl. g. dr. Josipa Hohnjeca, ki ga je Lmel na petkovi seji verif. odbora. Del govora smo na kratko prinesli že včeraj. Iz njega je razvidno, da je mandat SDS v Ljubljani pridobljen na sleparski način i goljufijami. Kakor smo poročali, je poslanec dr. Hoh-njec navedel samo nekatera dejstva, ki so se doslej ugotovila. Volivni upravičenci niso mogli voliti, ker so pred njimi in mesto njih glasovale neopravičeno osebe. Poslanec je navedel posamezne slučaje na posameznih voliščih v Ljubljani. Glasovali so ljudje, ki so ali umrli, ali odsotni iz Ljubljane. Navedel je slučaje, v katerih je jasno dokazano, da so nekateri ljudje, opremljeni z legitimacijami, preskrbljenimi od SDS, poskušali na ta način glasovati po dvakrat ali večkrat. Naštel je tozadevne slučaje. Dalje je navajal slučaje, ko se je glasovalo po večkrat, in sicer enkrat na deželi, enkrat v Ljubljani. Teh slučajev je veliko. Poslanec jih navaja imenoma. Tako n. pr. bi lahko te sleparije v Ljubljani takole kategorizirali: 1. Volivci niso mogli glasovati, ker so pred njimi glasovali podkupljeni ljudje. 2. Tisti, ki so glasovali dvakrat, enkrat v Ljubljani, enkrat na deželi. 3. Zabeležiti je tiste, ki so glasovali mesto takih, o katerih je dokazano, da 11. septembra siploh niso bili v Ljubljani. 4. Mrliči, ki so v Ljubljani glasovali, čeprav ni v volivnem zakonu, da smejo mrliči glasovati. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, so glasovali 4, ki so umrli pred 11. septembrom. Ako bi se bili tisti, ki so glasovali namiesto umrlih, ozirali na strankarsko pripadnost umrlih, bi bila krivica manjša, kakor je sedaj, ko so glasovali za SDS. 5. V tej kategoriji so tisti, ki so v aktivni vojaški službi, pa so kljub temu, da jim volivni zakon ne dovoljuje aktivne volivne pravice, glasovali. Takih slučajev se je ugotovilo pet. 6. Tisti, ki Jim je priznana volivna pravica le za občinske volitve. Kljub temu, da so bili iz volivnih imenikov izreki ami ran i. so jih predsedniki volišč, ki so bili pristaši SDS, ptustili glasovati. Kako vlogo je na strani SDS agitatorjev igral denar, dokazujejo sledeči slučaji: 1. Nek volivec, zapisan v volivnem imeniku na I. volišču, po svojem poklicu gostilničar in posestnik, je bil pred letom dni obsojen po § 104. na 500 Din globe. Vsled tega je zapustil SDS in je izjavil da bo glasoval proti njej. 4 dni pred volitvami je od SDS prejel povrnjeno globo in stroške zagovornika proti obljubi, da bo glasoval za SDS, kar je tudi storil. Priče so na razpolago. 2. Na 5. volišču je bil nekaj časa pri skrinjici SLS oviran pravilen odtok krogljic radi tega, ker je bila v žrelo skrinjice poldrag oeiti meter dolga trska. Na ta način se je dogodilo, da so na to opozorjeni ljudje lahko iz prve skrinjice odnašali krogljice in jih oddali v drugo skrinjico. To je zabeleženo tudi v zapisniku glavnega volivnega odbora. Če resumiramo ie nepravilnosti, sledi: 1. Da je namesto v volivnem imeniku navedenih volivnih upravičencev glasovalo 16 neupravičenih volivcev. 2. Da so nekateri glasovali dvakrat, enkrat na deželi, enkrat v Ljubljani. Na ta način je glasovalo D8 ncupravičencev. 3. Da je namesto odsotnih upravičencev glasovalo 7 neupravičeneev, 4. da so namesto umrlih glasovali 4. 5. da so glasovali v aktivni vojaški službi se nahajajoči 4, 6. da so glasovali za te volitve izreklami-rani 3 in 7. vsled podkupljenosti 1 volivec (v kolikor je podkupljivost dokazana!) To znaša 73 glasov. Iz navedenih slučajev jasno sledi, da se je s temi glasovi okoristila SDS. Moja trditev, da je g. Kramer dobil ne večino, ampak manjšino, je upravičena. Zato je predlagal g. dr. Hohnjec, da se odrodj anketa, ki bo vse nepravilnosti in nezakonitosti preiskala in ugotovil«, v kolikor so te nepravilnosti vplivale na rezultat volitev v Ljubljani, ter da se verifikacija mandata g. dr. Kramerja odgodi. Govornik je vse svoje dokaze podprl z imeni, uradnimi volivni m i spisi, kazenskimi spisi, uradnimi poizvedbami, izjavami prič in dokumenti. Kljub temu so nekateri demokrati, sam. demokrati, radičevci in zemljoradniki glasovali za Kramerjev mandat, ki je mandat manjšine, ne večine! DEMOKRATSKE ZAHTEVE IN RAZNE i KOMBINACIJE. Demokratske zahteve, ki so jih predložili g. Vukičeviču, se v lwlgraj.sk i b političnih krogih različno komentirajo. Radikali jih označujejo nasplošno kot pretirane. G. Vukičevič pa da načelno ni proti njim, piše »Pravda«. G. Vukičevič pristaja na to, da dobe demokrati podtajnika v notranjem ministrstvu: istotako je oljan prepustili demokratom več županskih in glavarskih mest, le o številu le-teh se še pogaja. Največ od-jx>ra je med radikali vzbudila demokratska zahteva po poljedelskem odnosno agrarnem ministrstvu. Ob tem vprašanju — lako piše »Pravda«, so radikali sprožili vprašanje rekonstrukcije ministrstva. G. Vukičevič da namerava v vlado pozvati nekoliko bivših ministrov', med katerimi se imenujejo gg. Nin-čič, Maksimovič, Trifunovič, Vujičič j. dr. Na drugem mestu poroča »Pravda«, da eo pašičevci, centrumaši in novoizvoljeni radikali po-slanci za lo, da l^odi bodoči načelnik radikalne stranke dr. Ninčič. r Belgrad, 15. oktobra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926 v končnoveljavnem besedilu. Predlog tega zakona po spremembah, ki so se izvršile na včerajšnji in današnji seji vlade, se glasi takole: Čl. 1. Prisilna izseljevanja najemnikov, zaščitenih z zakonom o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, iz stanovanj, na katora se nanašajo omejitve navedenih zakonov -e od lože brez razlike, ali je najemnik pristal na odpoved ali ne, dokler najemnik ne najde drugega stanovanja, v katerega bi se lahko vselil, najdalje pa do 1. maja 1928. To velja tudi za tiste najemnike, ki jim bo po čl. 3. tega zakona stanovanje odpovedano po 1. novembru 1927. Čl. 2. Od 1. novembra 1927 dalje preneha, izvzemši slučaj po čl. 4. tega zakona, vsako dodeljevanje stanovanj. Stanovanjska sodišča se ukinejo. Njihova pristojnost preide s 1. novembrom 1927. na redna sodišča. Čl. 3. Stanovanja, na katera se do 31. cktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, lahko gospodar v času od 1. novembra 1927 pa do 1. maja 1928 vsak čas odpove in svobodno odda najemnikom, ki že stanujejo v takšnih stanovanjih. Če se najemnik stanovanja, na katerega se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, izseli, pa ni v istem mestu dobil drugega takšnega stanovanja, ostane gospodarju izpraznjeno stanovanje svobodno na razpolago brez vsakršnih omejitev. Istotako ostane gospodarju na svobodno razpolago stanovanje, katerega ne bi mogel oddati v roku enega meseca po izpraznitvi po predpisih odstavka 1. tega člena. čl. 4. Gospodar, ki odda stanovanje, na katerega se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. mija 1925 in 23. oklobra 1926, v nasprotju s predpisi čl. 3., ali ki v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi hotel oddati, oziroma ga zadrži za sebe, se kaznuje po pristojnem sodišču z denarno kaznijo 1000 do 5000 Din, dotično stanovanje pa se odda kateri od oseb, navedenih v zakonu od 23. oktobra 1926, Pritožba proti tej razsodbi ne odloži njene izvršitve. Čl. 5. Ce se jc najemnik, kateremu je go- spodar oddal stanovanje v nasprotju z odredbami čl. 3., žc vselil, mora stanovanje v roku osmih dni, potem ko je bil obveščen o razsodbi pristojnega sodišča o kazni po čl. 4., izprazniti, sicer bi ga izvršilna oblast v roko 24 ur prisilno izselila. Ravno isto velja tudi za gospodarja, ki se je v nasprotju s predpisi čl. 5. sam vselil v izpraznjeno stanovanje. Čl. 6. Veljavnost odredb čl. 11. zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma čl. 6. zakona od 23. oktobra 1926, o dovoljeni višini najemnine za stanovanja, na katero se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, in sicer za osebe po čl. 6. zakona od 23. oktobra 1926, se podaljšuje do 1. maja 1928. Na stanovanja, ki ne odgovarjajo splošnim gradbenim predpisom in najvažnejšim higienskim pogojem, ostanejo odredbe 1. odstavka tega člena tudi po 1. maju 1928. Na katera stanovanja se to nanaša, bo predpisal minister za socialno politiko s pravilnikom v sporazumu z ministrom za javna dela in ministrom za ljudsko zdravje. Čl. 7. Najemnikom, ki spadajo pod omejitve zakona od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, kj po odpovedi stanovanja v roku treh mesecev ne bi sebi našli drugega stanovanja, lahko gospodarji od tega roka dalje povišajo najemnino tudi preko višine, ki jo določa čl. 11. stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 oziroma čl. 6. od 23, oktobra 1926, in sicer največ za četrtino dosedanje najemnine. < Najemnikom, katerim se $ stanovanje odpovedalo pred 1. novembrom 1927, lahko gospodarji v navedenem slučaju povišajo najemnino z ozirom na 1. odstavek tega člena od 1. februarja 1928 dalje. Čl. 8. Veljavnost odredb 4, 5, 10 g. d. ž. e. stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 ostane v veljavi do 1. maja 1928. Čl. 9. Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko izda potrebne naredbe za izvršitev tega zakona. Čl. 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše. Obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1927. Našemu ministru za socialno politiko priporočamo, da ta zakon razglasi vsem našim ministrom in da skrbi za njegovo izvršitev. Oblastem pa zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakemu pa, da se mu po korava. med demokrati in sodlalisti. Maribor, 15. oktobra 1927. V več noticah smo že poročali, da obstaja -B1U USOIOAS DIJ1A315 kvoigod A ]pni ITTAB.ldUU med mariborskimi demokrati in socijalisti pakt za občinske volitve in sicer tako, da bi demokrati glasovali za socialističnega župana, socijalisti pa bi jim zato dali zopet v roke Mestno hranilnico, da hi delali z njo kot so dosedaj. Socijalisti so to dosedaj tajili. Pravijo, da je vse skupaj laž, kar smo mi pisali o njihovi zvezi z demokrati. Ko pa smo te dni poročali, da je bil socijalist Pelejan na kandidatni listi Žerjavovj prj volitvah v verifikacijskem odboru v Belgradu, tega niso upali več tajiti, le to so poudarjali, da Petejan ne more nič zato, ako ga demokrati kandidirajo. Kar takti pa se tega ne bodo mogli otresti. Poudarimo zato danes znova, da so torej v Belgradu bili na isti listi Pivko in Petejan, demokrati in socijalisti. Zakaj socijalisti to zvezo tako tajijo, je razumljivo, ker mariborski delavci niso prav nič pripravljeni, da bi zamenjali svoje rdečo .srajce za črne orjunaške in se bratili z ljudmi, kateri so jih do zadnjega bičali in k,j imajo žig najhujše buržuazije in kapitalizma. Demokrati zveze nič več ne tajijo. Ne le, da so v svojih listih vse zadnje sooijalistične shode šteli za svoje in jih kot take ludi na širok« popisovali, ludi vse soci jal istične glasove štejejo dosledno za svoje 1 To so ponovno riliorskega lističa. Tu čisto odkrito priznavajo, da bodo volili socijalističnega župana. Za primerno osebo smatrajo g. Grčarja, ki je itak bolj demokrat kot socijalist in je lo slišal žc med delavci samimi. Demokrati hočejo na vsak način izsiliti potom svoje politične kupčije s socijalisti, da dobe v roko zopet Mestno hranilnico. Nova situacija, nova pota stojijo pred demokrati, »kj nočejo z nobeno drugo« skupino v toh volitvah kakor s socijalisti, ker »o že vezani po dogovoru. Pravijo, da se pripravljajo za volitve s hladnim računanjem s Številkami. Ničesar ne bomo izdali, ako povemo, da se tudi mi pripravljamo s hladnim računanjem in s številkami in sicer iz revizijskega poročila, kj ho do golega razgalil demokratsko gospodarstvo v Mariboru, obenem pa veliko razsodnost socijalistov, kj hočejo še naprej podpirati to gospodarstvo s svojo najnovejšo žlahto, ki so sj jo ustvarili. V Mariboru bo za nas nastala nova situacija in sicer na ta način, da bo socialistično delavstvo obsodilo politično kupčijo svojih voditeljev in se bo preorijentiTalo v smer, v kateri edino je najti rešitev socijal-nih teženj in tudi pomoč v slučaju potrebe. Delavstvu svetujemo, da naj ta dva meseca širijo med delavstvom to misel, da bo res nastala v Mariboru nova situacija, pa ne taka, kakor si to demokrat in njihovi priganjači želijo. Življenska socialna vprašanja Slovenije Šentpetereka vojafinica t Ljubljani, 90 nastanjene vee osrednje slovenske invalidsko institucije (invalidski dotn, pro-toa delavnica, invatodska organizacija i. dr.) ter stanovanji«) sodišče. Pogled na >palačo* ljublj nnsko bolniške blagajno ta gradbo nove delavske zbornice. Ti dve stavbi bodcta živ dokument xJeniokirateke< soc. politike (bolniška blagajna) in našega dela na tem polju (del. zbornica, katere stavba je predvsem zasluga dr. Gosti rja in sedanjega magistralnega gerentstva). Razgovor z obl. odbornikom dr. Brecljem. Naš urednik je obiskal oblastnega odbornika Irja Brecelja, referenta za oblastno socialno skrb-»tvo, ki je bil tako prijazen, da je odgovoril na nekaj stavljenih mu vprašanj. V kakšnem stanju je današnje invalidsko skrbstvo? Stanje vojnih oškodovancev, vdov in sirot je bedno ln za našo državo sramotno. Po vseh drugih državah, tudi pri malih, je invalidska oskrba znatno boljša. Invalidska organizacija je že letos poltmi ob volitvah v oblastno skupščino zahtevala, naj oblastna samouprava prevzame od drive invalidsko skrbstvo. Ljubljanski oblastni odbor se je takoj o tej zadevi posvetoval in na podlagi zanesljivih poročil doznal, da je znašal invalidski davek v L 1926 Din 21,373.025, Izdatki pa za invalidsko oskrbo Din 19.864.763, torej je imela državna uprava v prošlem letu okroglo Din 1,500.000 samo iz invalidskega davita več, kakor jo je stala vsa Invalidska oskrba. Poudarjam, da vse te številke veljajo samo za Slovenijo. Ljubljanski oblastni odbor je takoj pod vzel korake pri ministrstvu za socialno politiko, da država odstopi oblastnim samoupravam z invalidskim davkom tudi vso skrb za invalide, ker bi s tem slovenskim invalidom lahko naklonil poldrugi milijon podpore več. Toda radi nesrečne, popolnoma centralistično urejene invalidske uprave se še ta stvar ni dala tevesti, ker je treba tudi invalidski zakon in druge zakonito veljavne določbe izpremeniti z zakonom. Po zatrdilu ministrstva tudi niso v drugih pokrajinah naše države razmere tako ugodne, da bi se mogel ta prenos že sedaj izvršiti, zu Slovenijo samo pa bi bik) težko doseči to izjemno stališče. Ljub- Dr. Anton Brecelj, ljanski oblasbri odbor vztraja tudi sedaj na tej zahtevi, ker je centralistična uprava za prospeva-nje invalidskih zadev prava nesreča in ker se presoja vprašanje vseh invalidskih zadev po razmerah v Srbiji, ki so za vojne žrtve ie 9ame po sebi dosti ugodnejše, kakor v Slovesni ji. Kaj bi bilo treba v prvi vrsti danes »boljšati in predrugačlti glede invalidskega skrbstva? Najpreje Be mora izvršiti prenos kompetenc ministrstva za socialno • politiko glede invalidske oskrbe na oblastne samouprave in hkrati s tem izročiti oblastnim samoupravam ves invalidski davek; drugič bi bik) treba, dn se iz sredstev na-rotlnoga fonda, kamor se stekajo poleg drugih dohodkov tudi visoke postavke iz državnega proračuna, sorazmerno porazdeliti na oblastne samouprave, zakaj slovenski invalidi ne dobivajo iz tega londa skoraj nič; tretjič bi bilo treba, da državno oblasti same v prvi vrsti upoštevajo določilo, da •e v državne službe sprejemajo vojni invalidi in drugi vojni oškodovanci V naših krajih je to določbo, kolikor je meni znano, zares upoštevala samo sodna uprava. Vsem drugim upravičenim zahtevam invalidov, vojnih vdov in sirot bi ee dalo e decentralizacijo invalidskim oakrbam prav lahko ngpditi Za katere panoge socialnega skrbstva je upati, da pridejo v bližnji bodočnosti v roke oblastne samo-nprave? Ker nisem prerok in ne prerokov sin, ne vem točnega odgovora. Ljubljanski oblastni odbor je stavil na vlado zahtevo, da prepusti oblastnim samoupravam poleg invalidskega tudi vse mladinsko skrbstvo, skrbstvo za gluhoneme in slepe ter za brezposelne in izseljence. Hkrati je odšla na vlado tudi zahteva, da se minister za socialno j>o-litiko v finančnem zakonu pooblasti, da sme centralistično zakonodajo potom uredbe decentralizi- Fran Lavtižar, Rešimo bolniško zavarovanje! Ko se je vpeljalo obvezno zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode za vso državo, so uvidev-nejši poznavalci razmer nasprotovali načinu, s katerim se je zakon za zavarovanje delavcev uveljavil v praksi. Centralizem ni bil na mestu. Obnesel ratt. Kdaj in kako se bodo te zahteve oblastnega odbora, ki so zahteve vsega bednega našega prebivalstva, mogle izvršiti, mi ni znano. Upam pa, da je pri naši vladi stališče ugodnejše, ker so se uvidevni državniki in politiki prepričali, da je centralistična uprava doživela popoln polom v vseh panogah socialne politike. „Brez deta ni je!a.M Najbolj pereče socialno vprašanje v Sloveniji je brezposelnost in vse kaže, da bo to za dogledno bodočnost tudi še ostalo. Pred vojno je šel naš človek, ki ni mogel živeti doma, v Trst, v alpske rudnike, na VVestfalsko ali pa v Ameriko, kjer je dobil dela in jela, zato tega vprašanja Slovenci do prevrata sploh nismo poznali. Danes je stvar drugačna. Iz najrazličnejših vzrokov, ki jih ne bomo navajali na leni mestu, velik del naših ljudi ne more dobiti kruha doma, na tuje pa ne more, ker so meje deloma zaprte (AmerikaI), doloma pa trpijo na brezposelnosti tudi druge države. Glede na to je jasno, da ostajajo pri nas stalno velike množice brez zaposlenja in s tem seveda tudi brez kruha, kar povzroča med prizadetimi ne samo brezupno bedo, temveč tudi celo vrsto drugih kalamitet za vso družbo. Industrijske države, ki so bolehale žo v prejšnjih časih na tej socialni krizi, bo dolgo iskale najrazličnejših sredstev za rešitev tega vprašanja. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da so uspešna samo tri sredstva, namreč: 1. dobro organizirano posredovanje dela, 2. zavarovanje za brezi>oselnosl, 3. smotreno organizirano izseljeništvo. Vse troje je organska celota, zato jc nemogoče ločiti drugo od drugega, če nočemo, da ostanejo tozadevna prizadevanja na pol pota. Pri nas smo po prevratu začeli le z organizacijo posredovanja dela, ki je prva leta dobro napredovala, a ko jo je vzela v roke osrednja vlada, se je razvoj ustavil, polagoma se je začelo nazadovanje, v zadnji dobi pa komaj še životari brez pravega gospodarja. Glede zavarovanja za brezposelnost se ni naredilo niti najmanjšega koraka. Pač so različni či-nitelji izdali večje vsote za denarno podpiranje brezposelnih, a to je bilo organizirano tako ne-smotreno in diletantsko, da je bil velik del tozadevnih sredstev vržen skozi okno. A. llarinč ek, je določil zopet Osrednji urad. In ta }e določil » prvi vrsti demokratsko banke, predvsem Slavett-sko banko. Politika je odločevala tudi pri nastavljanju uradništva. Kakšno usodo je doživel g. Kocmur, ki je bil kolikor toliko samostojen in kot tak nasproten računom demokratov, je vsakomur znano. Moral je iti, na njegovo mesto je prišel eksponent SDS g. dr. Bohinjec. Ko so dobili demokrati polno moč v Okrožnem uradu, so nastavili na odločivna mesta svoje privržence, dočim so marsikaterega dosluženega uradnika grobo prezrli. Na Okrožni urad so je vtihotapilo po protekciji veliko oseb. ki nimajo za to ne moralne ne dejanske kvalifikacije. Pri takih razmerah ne more biti urad na višku in tudi ne bo, dokler bodo trajale te razmere. Bolniško zavarovanje mora postati eminentnfl socialna ustanova, brez vsakega političnega ozadja. Politična tendenca pa pomeni ves sedanji ustroj: ravnateljstvo, predsedstvo, upravni svet in uradniški aparat. Nr. mesto sedanjega ravnateljstva mora J priti drugo, prehodno, ki bo nosilo v sobi dovolj sile, da sanira to nezdravo stanje in da izpelje volitve, potem katerih naj pride uprava Okrožnega urada r roke resničnih, od interesentov izvoljenih zastopnikov. Da bi govorili sicer o krizi bolniškega zavarovanja, ni potrebno. Kajti kriza obstoji že od leta 1922., od datuma, ko je bil zakon o zavarovanju delavcev razglašen. Ce hočemo, da preneha ta kriza, moramo bolniško zavarovanje iztrgati iz območja sil, ki povzročajo krizo, iz oblasti centralizma. V sodanji dobi je vsak centralizem težko breme za vsako življenje, izredno težko breme je pa centra-Hzem Osrednjega urada, kateri je natrpan uradnikov, ki niso imeli nikoli v življenju ne z bolniškim zavarovanjem in tudi ne z drugim socialnim udej-stvovanjem ni kakega opravka. Ni čudno, da je ta aparat strašno pedamticen, črkolovski in da m« manjka iniciative. Pod tako upravo pomeni bolniško zavarovanje bolnika, kateremu more rešiti živ^ 1 jen je le takojšnja in temeljita operacija — samouprave. Brez te ni in nikoli ne bo socialnega vnrovanja. Izseljeniško vprašanje je ostalo prav tako skoro nenačeto. Imamo že nekaj let v Zagrebu iz-seljeniški komisarijat, ki jc mrtvorojeno dete, ker je brez zveze s posredovanjem dela, ne vživa neobhodno potrebne podpore konzularnega aparata in nima potrebnih organov neposredno med ljudstvom. Skratka: za rešitev vprašanja brezposelnosti smo storili bore malo, a še to skrajno diletantsko in nesmotreno. Vse dosedanje izkušnje pri nas jasno kažejo, da država ni ne voljna in ne sposobna rešiti tega, »lasti za Slovenijo tako zelo perečega vprašanja, zato je edino primerno, da ga prepusti našima oblastnima samoupravama, ki edini moreta vso to skrbstvo ograditi hi voditi, kakor bi bilo potrebno ter mu dati potrebno stabilnost. Vsaka drugačna rešitev bi bila stvari le v škodo, ker bi prav gotovo samo podaljšala sedanje slepomišenje, ker bi ne mogla v zadostni meri ustvariti enotnosti vseh treh navedenih panog reševair.ja tega vprašanja in ker bi nujno morala ostati enostranska. Brezposelnost namreč nikakor ni vprašanje kakega posameznega sloja, temveč občo narodno vprašanje, zato je tudi edino pravilno, da ga rešuje činitelj, Iri re-prezentira ves narod. Izročite tedaj vso skrb za brezposelne v roke oblastnih samouprav, izročite jim sredstva, ki se stalno stekajo v to svrho in tedaj lahko upamo, dn pridemo vendarle že iz dosedanjega nevzdržnega stanja. B. jo bilo ležeče v prvi vrsti na tem, da razpolagaj« 7 denarnimi viri. In to se jim je popolnoma posrečilo s tem, da so dobili odločujočo besedo pri Osrednjem uradu v Zagrebu. Največjo pažnjo »fl pa i>osvotiIi Sloveniji. Kajti ta je imela že precejšnje premoženje. To so hoteli dobiti na vsak način v svoje roke. Prejšnji ravnatelj ljubljanskega Okrožnega urada g. Kocmur je prvi s|>oznal to nakano. Vsled tega je forsiral zidanje stavbe za Okrožni urad. Usoda prvotnega načrta je znana Demokrati so ga pokopali. Da bi razpolagali tud! s tekočini denarjem, je odredil Osrednji urad < Zagrebu, da se nalaga odvisni denar Okrožnil uradov le v zavodih, ki imajo »značaj prvih de namili zavodov«. Kateri zavodi imajo ta značaj Fran Erjavec, bj se morebiti, ko bi bil položaj v vsej državi na zavarovalnem polju enak, in sicer z ozirom na upravni aparat, na obseg že izvršenega bolniškega zavarovanja in z ozirom na duševno razpoloženje vodivnik oseb. V Srbiji bolniškega zavarovanja do leta 1922. sploh niso poznali, na Hrvatskem le deloma, skoraj v celoti v Sloveniji. O upravnem aparatu r.o bomo izgubljali besed. Kar se pa tiče vo-divnih oseb. ki so kumovale rojstvu >modernega< liolniškega zavarovanja, jim ne moremo dati kvalifikacije oseb s socialno miselnostjo in s socialnim čutenjem. Vsled tega ni bil akt vpeljave in izpe-. ljave socialnega zavarovfmja socialnega, ampak I političnega izvora. Del marksistov hi demokrati so si razdelili interesna polja v socialnem udejstvo-I vanju sploh. Demokrati z, boljšo rutino so opeharili ! socialiste, katerim so dali v prvem momentu nekaj vodivnih uradnikov s trdnim namenom, da jih pri prvi priliki zameno s svojimi ljudmi. Demokratom Dnevne 'k Seja celotnega odbor« Vzajemnosti bo v sredo 19. t. m. popoldne ob poltreh v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Konstituiranje odbora; 2. predlogi za občni zbor Saveza v Zagrebu 26. t. m.; 3. slučajnosti. — Odbor. * Nova podružnica Zadružno gospodarske banke v Kranju je začela poslovati 10. oktobra. ★ Za doktorju zdravilstva bo promoviral 18 t. m. ua vseučilišču v inomostu g. Tomo Furlan z Verda pri Vrhniki. Castitamo! k Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor 23. oktobra 1927 ob 10.30 dopoldne v sodni palači v Ljubljani. Na dnevnem redu je razprava o uredbi k zakonu o uradnikih. -k Iz Jesenic smo prejeli. Dasi je letošnje poletje zrastlo mnogo novih hiš, vendar je stanovanjska beda vedno okrutnejša. Na obrazih stanovanjskih najemnikov si pretekle dni bral, s kakim strahom pričakujejo 1. novembra, ko bo stanovanjska zaščita ukinjena. Rami gospodarji so najemnikom napovedali kolikokrat jim bodo stanovanje podražili, zopet drugi pa naznanili, da jih 1. novembra vržejo pod kap. Eno sauio upanje so še gojili številni najemniki in to upanje je bil dr. Gosar. Rekli so: v Belgradu imamo ministra, ki ni samo minister za socialno politiko, pač pa človek, ki v resnici socijalno čuti. In marsikomu se je obraz razvedril, ko je bral v četrtkovem »Slovencu, načrt zakona za podaljšanje stanovanjske zaščite. Koliko je tistih, ki so v svojih srcih hvalili gospoda ministra, ve sam Bog. + Težavne razmere v črnigori. Predsednik zetske oblastne skupščine Radovič se je oglasil te dni pri ministru za socijalno politiko dr. G o s a r j u , da i'/,poslu je pomoč za Crnogoro. Radovič je poročal ministru o težavnih razmerah v Črnigori, posebno glede vode. Crnagora je vsa brez vode; na Cetinju že deset dni nimajo wde, ki jo dovažajo šest ur daleč iz reke Croojeviča. V Črnigori je danes voda dražja nego alkohol. Minister dr. Gosar je odobril Radovičeve predloge in izjavil, da bo dal od 10 milijonov dinarjev večjd del Črnigori za nabavo živil. k Pri zastrupljenih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij in kokain, jc uporaba naravne »Franz-Josef-grenčice zelo važno sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »F r a n z-J o s c f« - voda naglo odstrani trdovratno_ zaprtje, ki je glavni vzrok mučnim napadom kolike. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Električne inštalacije (tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna Vojnovič & Cie., Glince pri Ljubljani. Telefon 2043. Proračuni brezplačno. k 30. oktobra tekočega le»a se vrši žrebanje efektne loterije društva Inval. dom v Trbovljah. Kdor še nima srečk, naj jih nemudoma naroči. Še je par tisoč srečk na razpolago, pri tem, ko je 200 krasnih dobitkov na razpolago. k Trgovski lokali bodo prihodnji mesec na razpolago v občinski palači v Gornji Radgoni. Primerno je zlasti za steklarja in urarja, ker teh obrtnikov v trgu ni. Več pove današnji oglas. ■k Vesela vest za naše radioamaterje. Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iznenadilo, ko so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi MR 3, da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakc-lita namesto sedanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica je sestavljena in montirana po novih ameriških metodah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi MR 3, ki je bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pustila tvrdka Tungsram, d. d., vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radio-cevi v seriji. ■k Otvoritev kavarne Medolič v Zagrebu. Poznana zagrebška kavarna Medulič je bila vsa na novo in najmoderneje rcnovirana otvorjena v soboto, dne 1. oktobra t. 1. Sedanji lastnik gospod Ciril Tratnik ni štedil velikih stroškov, da se kavarna temeljito preuredi. Že preje je bila kavarna Medulič prvorazredni lokal, danes pa je ena najelitnejših kavarn v Zagrebu. Zidovi so obloženi z ukusnimi lesenimi stenami, fotelji so udobno in elegantno prevlečeni, na stenah so postavljena nova ogledala, a okusni veliki lestenci dajo diskretno razsvetljavo. Celokupni vtis, ki ga daje ta renovirana kavarna, je sedaj najlepši in ni dvoma, da jo bode obiskovalo najodličnejše občinstvo. Najbolj okusno je urejen vhod v kavarno. Ventilacija je najmodernejša. V kavarni svira dnevno salonski orkester zagrebške vojaške godbe. Nadalje so v kavarni novi biljardi, kakor tudi v posebni dvorani v 1. nadstropju. Kljub velikim izdat-kom za preureditev so ostale cene na isti višini. ■k Prepovedani listi ▼ naši državi. Ministrstvo za notranje reči je prepovedalo italijanski list »Popolo di Trieste«, ki izhaja v Trstu, madjarski list »Magyarsag«, ki izhaja v Budimpešti in pa brošuro »Nem, nem, soha«, ki je bila natisnjena v Budimpešti, ker pišejo proti interesom naše države. — Dovoljen pa je iznova list »Novi Svijet«, ki izhaja v Čikagu. k Kitajski politik stopil r benediktinski red, V benediktinski red je stopil pred kratkim v Bruslju bivši kitajski ministrski predsednik Lau Tseng Tsiang, znameniti politik in diplomat, ki je bil predsednik kitajske delegacije na mirovnem kongresu v Versailles. k Nove telefonske pristojbine v prometa • Češkoslovaško. Po ministrskem odloku in po posebnem sporazumu, ki je bil sklenjen med našo in češkoslovaško upravo, so se govorilne pristojbine v prometu s Češkoslovaško takole izpreme-nile: Bled-Praga 4.80 zl. fr. ali 52.80 Din, Kranj-Praga 4.80 zl. fr. ali 52.80 Din, Ljubtjana-Brati-olava 4.35 zl. fr. ali 47.85 Din, Ljubljana-Brno 4.35 il. fr. ali 47.85 Din, Ljubljana-Moravska Ostrori 4.80 il. fr. ali 52.80 Din, Ljubljana-Praga 4.80 zl. fr. ali 52.80 Din za navadno govorilno enoto. Za nujne pogovore je pristojbina trikrat, za silno nujne (čelair) pa desetkrst tako velik«. Pristojbina novice za navadno pozivnico ie enaka tretjini pristojbine navadnega pogovora. k Osebne vesti s pošte. Imenovani so za pogodbene poštarje: A. Borštnik v Gradacu v Beli ' Krajini, V. Strausova pri Sv. Križu blizu Kostanjevice in M. Groznikova pri Sv. Križu blizu Litije. — Prestavljeni so; pb. ur. II/3 Fr Urbič in V. Kunst iz Maribora na Bled, P. Zabukovčeva iz Ljubljane na Bled in J. Kobalova iz Maribora h glavnemu brzojavu v Belgrad; M. Kraljeva iz Rogaške Slatine v Celje, V. Trefaltova iz Zagorja ob Savi v Štore, E. Kettnerjeva iz Ljubljane v Višnjo goro, P. Zajčeva iz Celja v Maribor, K. Šarabo-nova iz Maribora v Ljubljano,; Draga Acimovičeva iz Celja na Rakek, V. Ušeničnikova iz Železnikov v Domžale, A. Klemenčičeva iz Ljubljane na Vič, Karlota Horakova iz Mengša na Vrhniko, Marija Medcnova iz Cerknicc v Lož, Frida Huttmanova iz Ljubnega v Ruše, O. Moserjeva iz Ljubljane v Podnart in V. Kušarjeva z Javornika na Gor. na Jesenice - Fužine; Draga Kuraltova z Rakeka v Ljubljano; telef. K. Flisekova iz Zagorja ob Savi v Trbovlje, Bižalova z Vrhnike v Stari trg pri Rakeku, N Anderličeva iz Kranja v Rajhenburg in T. Lovšinova iz Kostanjevice na Krki v Sodra-žico; M. Jevnikarjeva iz Rogaške Slatine v Ljubljano, K. Mirtičeva iz Vinice pri Črnomlju v Črnomelj, O. Beširovičeva iz Skoplja v Kočevje, J. Pavlin iz Maribora na Pragersko, A, Tušek s Pra-gerskega v Podčetrtek, M. Kitzlcrjeva iz Šiške v Ljubljano, A. Kokolova iz Meže k Sv. Lovrencu na Pohorju in A. Koreninijeva iz Ljubljane v Cerknico; služ. 1. skup. L. Skitek iz Brežic v Grobelno, služ. 2. skup. T. Pavli iz Grobclnega na Pragersko in V. Zonpe iz Celja v Grobelno. — Napredovali so v Ljubljani za zvan. 2. skup. Fr. Marinko, služ. 1. skup., za zvan. 3 skup. L. Cuder-man, J. Falout, J. Špsrovec, A. Kozinc in A. Meglic, vsi služ. 2. skup. — Upokojena sta; F. Rudolf zvan. 3. skup. in Iv. Kalan zvan. 1. skup., oba v Ljubljani. k Pogodbena pošta Mačkovci. K tej nedavno otvorjeni pošti sc uradno naznanja; Poštni okoliš tvorijo selišča Mačkovci, Dankovci in Prosečka ves, ki so bile izločene iz poštnega okoliša Murske Sobote, vas Kuštanovci iz okoliša pošte v _ Križevcih v Prekmurju, vasi Moštjani in Peča-rovci iz okoliša pošte v Puconcih in vas Otovci iz okoliša pošte v Petrovcih. V Mačkovcih se vrši ožja (krajevna) dostava, za druge vasi ie pa uvedena selska poštna služba, in sicer: za Otovcc, Prosečko ves in Pečarovec ob pondcljkih, sredah in petkih, za Kuštanovec, Moštjance in Dankovc.e pa ob torkih, četrtkih in sobotah. k Dunajska vremenska napoved za 16. oktober: Mirno suho jesensko vreme, južno od srednjih Alp negotovo k V počastitev blagopokojncga profesorja fvana Franketa, slovenskega slikarja in njenega večletnega odbornika je darovala Narodna galerija v fond za akademijo znanosti in umetnosti 500 Din. •k Smrt na električnem drogu. 261etni Ciril Lenart, čevljarski pomočnik iz Trbovelj, jc pri Sv. Jederti nad Laškim v petek zvečer ob 7. uri zlezel na električni drog in se prijel za žice elektro-voda Fala-Trbovlje. Velikanska napetost ga jc takoj usmrtila. Visel je zgoraj do sobote zjutraj, dokler ni prišel monter in ga snel. ■^-Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani poživlja vse svoje člane in ribiče, da se polnošte-vilno udeleže pogreba častnega člana prof. Ivana Franketa. •k Slovensko ribarsko društvo bo oddalo te dni par sto komadov enoletnih slučkov, komad po 1 Din, za manjše komade 50 para. Reflektanti naj se priiavijo odboru. k Kdo še ne ve, da se bo 13. novembra vršilo žrebanje velike loterije »Martinišča« v Murski Soboti? — Vsi župnijski uradi, ki so dobili srečke v razprodajo, se naprošajo, da srečke ali razprodajo ali pa jih takoj vrnejo, kar je povpraševanje veliko in odboru primanjkuje srečk. ~k Bogoslovci-volivci. Ob vsakih volitvah se ponavlja ista zgodba, da demokratje natančno štejejo bogoslovskc vrste. Menda jih boli, da imajo ti gospodje tudi volivno pravico. To razumemo. Zlobnost pa je, če njim očitajo volivno goljufijo, ker ni število volivcev vedno enako. Vsak pameten človek ve, da bogoslovec nima denarja, da bi se v počitnicah vsak teden pripeljal v Ljubljano, le demokr..tje tega ne razumejo.Stranka pa tudi nima za sabo bank, s katerimi bi gospodarila, kot delajo demokratje. k Pes se je izgubil. V petek dopoldne se je zatekel lep pes lovske pasme, rujav, z belo liso spredaj in z belima prednjima nogama, visečih uhljev. Kdor ga dobi, se prosi, da naj naznani proti -nagradi gospodarju Novi Vodmat 284, za šelo, p. Moste pri Ljubljani ali pa na uredništvo :>Slo-venca«. ■k V mariborsko bogoslovje so letos vstopili v I. letnik sledeči gg. abiturientje; Bejek Janez iz Murske Sobote, Korde;': Zdravko iz Pre-valj, Kiizma Jože iz Bogojine, Močilnik Matej iz Mežice, Oberžan Jože iz Loke pri Zid. mostu, Orešnik Franc iz Sv. Bolfenka pri Središču, Paluc Ignacij iz Sv. Antona v Slov. gor., Petan Janko iz Sromelj, Rojht Ivan iz Sv. Lovrenca v Slov. g,, Schauer Anton iz Sv. Križa nad Mariborom. Sem Jaka iz Ljubnega ob Savinji, Šimenko Andrej iz Rogoznice pri Ptuju, Štukovnik Franc iz Velenja, Vahčič Rudolf iz Vidma ob Savi, Veselic Frahc iz Sv. Marka niže Ptuja, Wraber Jakec iz Kaple. k Srečke efektne loterije Invalidskega doma v Trbovljah. Kdor še ni plača! srečk, se opozarja, da dotične srečke, ki ne bodo plačane do 28. t. m., ne morejo zadeti. Žrebanje se vrši nepreklicno 30. t, m. in bodo eventuelno po takih srečkah zadeti dobitki ostali last društva Invalidski dom. Kdor še nima srečk, naj jih čimprej nabavi, ■k Vsem, ki čakajo »Mentorja«. Po dogovoru s tiskarno bi bil moral »Mentor« včeraj iziti. Toda kakor smo že javili, se je minuli teden pokvaril v tiskarni stroj, na katerem se list tiska, in sc jc radi tega list zakasnil za par dni. Izšel bo najbrž v sredo, 19. oktobra. Vsebina bo prav zanimiva in bo nedvomno ugajala mladini in odraslim. Na uvodnem mestu bo prinašal Tironov zanimiv spis »Iz dnevnika starega profesorja«. Sempronija bomo letos videli polnega duhovitosti, zabavnosti in novih idej v pokrajinskem mestu — o katerem, bodo bravci gotovo takoj uganili, zlasti ker se bo tudi spis »Med mladimi literati« (J. Langerholz) nanašal na dijaške razmere v istem pokrajinskem mestu in celo — približno ob istem času. Prosimo, da se javijo vsi, ki si žele list nanovo naročiti Nekaterim ga bomo poslali tudi na ogled. Kdor ga ne namerava naročiti, naj blagovoli vrniti takoj prvo številko. k Katerih imen ne smejo imeti otroci? Smešnih aH revolucionarnih kot so: Lenin, Leo Troekij, Julij Caesar, Garibaldi, Giordano Bruno. : Tako je sklenila italijanska vluda iri zagrozila, da I takih imen ne bo registrirala. Kaj ni Mussolini rc-' volucionaren? k Veliki vojaški manevri med Savo in Dravo. Dne 14. t. m. sta odšli zagrebška in kar-lovska posadka na velike manevre, ki se vrše na rostoru med Savo in Dravo, katerega obmejujeio ot skrajne točke: Karlovac - Zagreb - Varafln-Koprivnica - Virovitica - Pakrac - Sisak. Manevrov se udeležuje znatno število rezervistov in pripreg. Vojno opremljene čvrste čete so naprav-ljale na prebivalstvo najboljši vtis. Zanimivo ie, da prisostvujejo vajain tudi časnikarji, ki bodo svojim listom poročali o poteku vaj. k Boj alkoholu napoveduje bolgarska vlada z vso ostrostjo, Zokonski osnutek predvideva točno, kje se alkohol sploh sme točiti. k »Borba« zaplcnejene. Zagrebško državno pravdništvo je zaplenilo včerajšnjo številko komunistične »Borbe« zaradi komunistične propagande k Zagrebški občinski svet. Dne 14. t. m. se je sešel novi zagrebški občinski svet na svojo tretjo sejo. Pred prehodom na dnevni red se jc obravnavala zahteva komunističnih obč. svetnikov Gržetiča in Tomaniča, ki ju policija preganja zaradi komunistične propagande, da ju občinski zastop vzame v zaščito. Župan Hcinzcl je izjavil, da policija navedenih občinskih odbornikov ne preganja kot takih, vendar pa bo vedno ščitil ugled občinskega zastopa in njegovih članov. — Občinski odbor je nato prešel na dnevni red. Izvršila se je volitev podžupana. Izvoljen je bil s 24 proti 12 glasovom kandidat Hrvatskega bloka g. Milu-tin Majer šolski nadzornik v p., ki je takoj zavzel svoje mesto. Nato so izvolili razne odseke. Končno je bil soglasno sprejet nujni predlog proti ukinjenju gornjih razredov na zagrebški humanistični gimnaziji, k Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. ■k Lesna industrija, la remscheid.ske žage za jermenike, mlinske, krožne in druge, smir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. •k Pod najostrejšim tekmovanjem različnih pisalnih strojev je podelila Kranjska industrijska družba, Jesenice, tvrdki Ivan Legat, Maribor ,naročilo na 8 pisalnih strojev »C o n -t i n e n t a k različnih velikosti. Zopet dokaz, da je pisalni stroj »Continentak v kakovosti in primerni ceni od drugih strojev nedosegljiv. 7. Ko testo se v stroju vleže, se v oblike razne reže; sto kar vrst, verjeti smete, imajo že CiuMfana O Obrtniška stavbna zadruga ima danes, v počašoenje Krekovega spomina, svoje javno zborovanje v Rokodelskem domu ob desetih dopoldne, pritličje, levo. O Indiskretna trgovka. Po Ljubljani hodi in se predstavlja v razne družine neka nemško govoreča trgovka (ne vemo je li krščena alj Židinja), katera ponuja gospem aparat, ki naj služi v zelo dvoumne namene. Najlepše pa je, da dela reklamo za svoje blago s tem, da pripoveduje, katera gospa je to že kupila. Ce bo šlo tako naprej, se bo kmalu do zna l cel seznani. Na odgovornost jo seveda ne bo poklical nihče, tembolj pa svarimo vsako pametno ženo pred to trgovko, katero naj poštene družine kratkomalo postavijo pred vrata. 0 Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima v ponedeljek, dne 17. oklobra, ob pol 6 zvečer važno izredno sejo. O Jugoslovanska Matica prosi vse zasebnike, zbirke in galerije, ki posedujejo slike naših in tujih slikarjev, predstavljajoče pokrajine, mesta in ljudi iz Goriške, Trsta in Istre, da ji to blagohotno javijo, in sicer na naslov: Jugoslovanska Matica, Ljubljana, 6e-lenburgcva ulica 7-II. O Svengnlijev poslovilni večer je danes v nedeljo ob pol 9 zvečer v Unionski dvorani z izbranim, novim senzacijonelnim sporedom. Izven obsežnega sporeda — sugestivne gledališke scene. Tajna moč sugestije skozi zaprta vrata. Cene vstopnicam po 30, 20, 15 dinarjev, stojišča po 10 Din. Vstopnice so v predprodaji danes v nedeljo pri blagajni hotela Union od 10—12 in od 4. ure popoldne dalje. Ne zamudite posetiti tega zanimivega večera. O Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, ki je pokazalo na gledališki razstavi, kako je ves čas svojega obstoja gojilo dramatiko z uspehom, bo letos obdržavalo za svoje člane nekako govorniško in dramatično šolo, predvsem za naraščaj. Te >aje se bodo vršile redno vsak pone-.__T i,,^, i j 111| ---i i-Danes, v nedeljo, ob osmih zvečer v Ljudskem domu repriza „Graničarji" Narodna igra v 3 dejanjih in 4 slikah s petjem in godbo. Vstopnice se dobe od t« dopoldne do 6 zvečer nn Starem trgu 2/1. od (> naprej pu pri blagajni v Ljudskem domu. deljek ob osmih zvečer. Člani, k* s« i zanimajo za govorništvo in dramatiko, naj se j redno in številno udeležujejo tečaja! 0 Aero.klub »Naša krila« razstavlja ! svoj avion Ljubljana. V nedelja, dne 16. in ponedeljek, dne 17. t. m., bo na ljubljanskem velesejmu v prvem paviljonu desno od glavnega vhoda razstavljen novi naš avjon. Razstava se vrši od 0. ure zjutraj do 1 popoldne i in od dveh do petih popoldne. Pri aparatu bo napravljen most, ki bo vsakemu posamezniku omogočal upogled v notranjost aparata, poleg tega pa bo neprestano navzoč tudi odbornik kluba, ki bo dajal pri ogledu podrobno pojasnilo o funkciji posameznih delov aparata med poletom. NE SŠČITE V OGLEDALU elegance in finega modernega kroja svojemu plašču. Prepričevalno elegantno kroji in izgotavlja fine damske Kasha-plašče samo tvrdka DRAGO SCHWAB - Ljubljana. © Tatvine. Poslovodji Francu Demšarju, sta- nujočemu v Alešovčevi ulici, je nekdo odpeljal z dvorišča gostilne Kmet v Zgornjii Šiški 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke Oppel. — Inženirju Ladislavu Klincu je neznan tat iz njegovega stanovanja v Vodmatu odnesel 210 Din vredne čevlje. © Predavanje Slovenskega planinskega društva. V petek, 21. t. m., ob 8. uri zvečer bo predaval g. prof. Janko Mlakar v veliki dvorani hotela Union o Maierhornu in Monte Rozi. Vstopnice po 10, 8, 5 in 2 Din se dobe v predprodaji v unionski trafikii in na večer predavanja pri blagajni. Vstopnice so nekoliko dražje kakor običajno pri predavanjih, to pa zato, da se odpo-more Aljaževi kapeli, ki je zašla v hudo denarno krizo. Predavanje bo pojašnjevalo veliko lepih skioptičnih slik. O Velik protestni shod proti predloženemu načrtu novega stanovanjskega zakona priredi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani v četrtek, dne 20. oktobra točno ob sedmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Obenem se bo protestiralo tudi proti ponovno sklenjeni in previsoki vodarini in gostaščini za leto 1928. v sedanji visočLni ter se razpravljalo b mestnem gospodarstvu ljubljanskem. Na shod so vabljeni prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, ki naj se ga zanesljivo udeleže. Na shod se bodo povabile tudi vse gospodarske kor po raci je. — Odbor. O Promenadni koncert vojaške godbe bo danes ob enajstih v »Zvezdi«. Spored: Urbach: Regina, marš; Keler: Blagoslovitev tempelj na, uvertura; R. Wagner: Valkira; Pahor: Slovenski svet; Boehne: Lutka, ragtime; Cerin: Rasti, rožmarin, marš po slov. pesmih. 0 Umrla sta v Ljubljani: Jerica K«tfStth, vpok. tob. delavka, 64 let. — Ivan Frfcake, akad. slikar in profesor, 86 let. 0 Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred Škofijo 15. 0 Razstava b zaloga pletilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Trajno kodranje, vodno ondula-cijo, prvovrstno barvanje las izvršuje se strokovno v datnskem česalnem salona GJUD ALEKS. ML., Ljubljana, Kongresni trg 6. O Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. MarilsoF □ Smrt d\oh znanih Mariborčanov. Na svojem posestvu Rotendorf pri MureJcu je je umrl znani mariborski pek ie Kralja Petra trga g. Sehober. Bajni je bolehal že dalje časa na srčni vodeuici. Umrl je tudi komaj 5-1 let stari izdelovatelj železnih blagajn na Koroški cesti 7 Franc Schel.1. Oba pogreba se bosta vršila danes v nedeljo popoldne med četrto in peto uro popoldne na pobrežkem pokopališču. □ Duliovskn imenovanje. Za župnika pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi je imenovan g Franc Molan, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Na novo službo odide v začelku novembra. □ Osebni- vesti. Gg. inženerja Sergej Goriup in Ivo Zupanič sta te dni na,pravilu strokovni profesorski izpit i. odliko. Castitamo! □ Pogrešan žrtev brezposelnosti je najbrže postal strojnik Blaž Sulcer, ki je že 6 mesecev brez dela. Dne 5. oktobra se je odpravil k dr. Gorišeku v Sv. Lenart v Slov. gor. ter izjavil ženi, da se bo vrgel v Dravo, ako tam ne dobi dela. Žena domneva, da je svojo grožnjo v obujmiosli v resnici izvršil. □ Kam V »V Ljubljano jo dajmo!« Tako se glasi ime gledališče predstave, katero priredi Kat. slov. izobraževabio društvo v Studencih pri Mariboru, odsek Ljudski oder, v nedeljo, dne 16. oktobra 1927 ob 7. uri zvečer v dvorani gostilne Gačnlk v Studencih, Dr, Krekova cesta 20 (nasproti delavnice drž. železnice). □ »Jutro« iu narodnost. Petkovo 'Jutro« poudarja z naslado, da bo izšla v kratkem posebna brošura, v kateri bodo še enkrat in obširno pogreta vsa lažnjiva pričevanja liomških renegalov iz Avstrije v znanem proces« proti »Volksstimme« radi klevet, priobčenih na slovensko duhovščino. Jutrot se huduje, ker je oddal oblastni odbor dela v Rogaški Slatini tvrdki Iloffmann, a pozablja, da je steber »nacijonalne« SDS klical iz Avstrije nemške genegate kot priče v dokaz, da bi naj bili slovenski duhovniki v dobi prevrata — morilci. Dovolj sramote za »Jutro« In SDS je bilo, da je aramotilca slov. duhovščine in sploh vseh Slovencev zagovarjal slovimski advokat, ki sicer j vedno poudarja svojo narodno plat po »Jutru«-. Srn,mota je bila, da so se lažiizpovedl nemškorene-| galskih prič ponatlskovalo v .•■Volksstimme«. Največja sramota in SDS n« je, da prinaša že pred-reklanio ca brošuro, v kateri se bo skušalo Slovencem utisniti pečat — kajnovstval □ S. M. Jakoba + V zavodu Šolskih sester je umrla S. M. Jakoba iu je bila te dni pokopana. Bila je živa priča svetosti rajnega Slomška. Spomini na Slomška so ji bili najdragocenejši. □ No lc 60, ampak 71 stanovanj je oskrbela mestna občina za to jesen. 60 jih je v štirih novih stanovanjskih hišah v Smetanovi ulici, 11 stanovanj pa je dala adaptirati v znani Hoffmanovi hiši, ki jo je kupila z;u-adi tega, da se regulira Tatenba-chova ulica in njen prehod ua Mlinsko ulico. Od-sedaj je v tej hiši bila neka tovarna. Stanovanja bodo z malimi stroški prav v kratkem na razpolago. — Širokoustni socijalisti seveda zamolčijo delavstvu, kako občina v vseh možnostih išče sredstva in prostore, da omili stanovanjsko bedo □ Nezgode. Delavec Jakob Klaneček je sna-ŽU zid na tovarni Tement na Glavnem trgu. Nenadoma pa se je lestva, na kateri je stal, izpodnesla in padel je s tako silo na tlak, da je obležaL Prepeljan je bil v bolnišnico. — V tovarni Freund zaposlena delavka Marija Dolenc je pri padcu dobila težke poškodbe na dolnjem delu života ler so jo morali prepeljati v bolnišnico. □ Teika kolesarska nesreča. V Vetrinjski ulici sta včeraj dopoldan trčila skupaj dva kolesarja. Dočim se enemu ni nič zgodilo, je drugi priletel z glavo s tako silo na pločnik, da si je izbil sprednje zobe, potolkel nosno kost ter se občutno ranil na obrazu. □ Opravičilo mariborskim čitaleljem. Včeraj so izostale novice in ostali dopisi iz Maribora radi neke tehnične napake in jih danes objavljamo, v kolikor je to potrebno. — Uredništvo. □ Upravičena kasen. V četrtek zvečer je bil na Aleksandrovi cesti v gostilni Kurničič aretiran znani razgrajač in pijanec Rudolf Schifiko, ki je zagrizen sovražnik Slovencev ter psujo in zmerja naš narod in državo ob vsaki priliki. Policija mu je prisodila 10 dni zapora, zaslužil bi pa, da se ga preda sodniji, da se izpametuje. □ Konj ga je ugriznil. Ivan Čermenek, 37 letni hlapec pri tvrdki Rogatsch je vozil z dvo-vprežnim vozom po cesti v Lajtersberk. Nenadoma pa ga je konj zgrabil z zobmi za nogo ter mu iztrgal skoro cela meča. Rešilni oddelek ga je moral prepeljati na dom, kjer se zdravi. □ Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 17. oktobra prične državljanski cikius. O bistvu in namenu države bo predaval v ponedeljek ob 8. uri zvečer naš prvovrstni strokovnjak vseučiliSki prof. dr. L. Pitamic iz Ljubljane. — V petek 21. okt. predava o Prekmurju naš prvi domači zgodovinar prof. teol. dr. F. Kovačič. □ Pridite danes popoldne ob 5. uri v Narodni dom k itrri »Junaška deklica«; (Ivana d'Arc), ki jo prirede članice stolne dekliške Marijine družbe! Celje REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA CELJSKEGA. Za petek 14. oktobra t. 1. ob 18. uri sklicana seja celjskega občinskega sveta je pokazala, kako se sedanja večina zaveda, da ji je v občini delo najsvetejša dolžnost, in tudi, da zna delati. Seja sama je potekla mirno ter je bila večina sklepov soglasnih. Vsled seje finnncno-gospodarskega odseka je mogel g. župan sejo otvoriti šele ob pol 19. uri. Po zaJdjučloi tajne seje je referiral pravni referent g. dr. V o r š i č in predlagal dolgo vrsto sklepov, ki so bili vsi soglasno sprejeli. Za finančni odsek je referiral g. dr. Vrečko: Okrajno glavarstvo je sklicalo že dve anketi v pereči zadevi regulacije Hudinje. Pri zadnji anketi so se stroški regulacije, ki naj bi znašali okoli 1 milijona dinarjev, nwdelili procentualno na posamezne interesirane flUrporacije in privatnike. Po temi kalkilu naj bi mestna občina prispevala 15 odstot. vseh stroškov. Občinski svet je sklenil prispevati le 10 odstot., če bo delo stalo do 1 milijon dinarjev. Gospodarski referat je podal obč. svet. gosp. Mož i na : Najvažnejši je pač sklep glede reorganizacije mestnega oskrbništva, ki požira silne vsote mestnega denarja. Ker se dosedanji načini štednje niso obnesli, je večina sklenila: 1. Vsa večja dela naj se oddajo zasebnim podjetnikom in sicer potom razpisa. Samo manjša dela bo izvrešvalo mestno v lastni režiji. — 2. Vsa stavbna dela (kanali, ceste itd.) se odvzamejo iz področja mestnega ekonomata in podrede mestnemu stavbnemu uradu. — 3. Po izvršeni delitvi dela bo gospodarski odsek predlagal spremembe v osobju. — 4. Mestne delavce sme sprejemati in odpuščati le župan, ne pa mestni oskrbnik. — Proti tem splošnim smernicam je govoril demokrat prof. Mravijak, ki je zahteval, da se o tej stvari razpravlja šele v proračunski debati, ko bo gospodarski odsek izdelal celotni predlog za sanacijo razmer v mestni ekonomiji. Zakaj se je temu zavlačevalnemu predlogu demokratov pridružil tudi socijalist Komavli, že skoro razumemo. Večina pa je z zgornjimi sklepi manifestirala odločno voljo, da hoče z zdravljenjem razmer v mestni ekonomiji pričeti takoj. Na podlagi tržno-obrtnega referata g. Leč-ntka se je sklonilo: Prošnja Alojzija Valanda za dovoljenje, da bi smel na Slomškovem trgu dvakrat v tednu prodajati lončarske izdelke, se radi zaščite domačih lončarjev odkloni. Obširen referat socialno-politionega odseka je podal g. dr. Ogrizek, ki je poročal o stanovanjski akciji mestne občine. Pri slučajnostih je obč. svet. Komavli re-voltiral proti pretirano visokim tržnim cenam na celjskem trgu in zahteval regulacijo cen. Vprašanje, ki je brez dvoma važno, je bilo oddano tržuo-obrtnemu odseku v razmotrivanje. Ob 19. uri 15 min. je gospod župan zaključil sejo. (Prlp. ur. Prejeli smo podrobno poročilo o vseh sklepih, pa ga v celoti radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti.) * * * £r Esperantski tečaj za začetnike bo v kratkem otvoril celjski esperantski klub. TAJINSTVENE SILE hipnoze in nigeitij njih čudežno zdravilna moč, telepatija, vldovitost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjuje na lahko razumljiv način knjiga z mnogo prakt''čnini navodili, ki sc naroča za 28 Din pri »VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova 8 A. 8069 Občinske volitve. V zmislu znane okrožnice JDS so tukajšnji samostojni demokrati napeli vse sile, da bi pritisnili našo stranka da bi Sla z njimi v zvezo pri bodočih občinskih volitvah. Po napadih v Jutru , kjer so opsovali zaradi znane nezaupnice naše ljudi z besedolomci in jih opljuvaii, imajo še drzno ceio, da s sirenskitni glasovi kličejo lia pomoč narodnost in rajni narodni blok, da bi se naslonili na našo stranko. Nemara mislijo, da so pozabljene persekucije od strani njihovih eksponentov, zaradi katerih je moral naš pristaš »na vrat na nosc v Srbijo, drugi pa iz službe. Tudi v Meuonijevi aferi skušajo premamiti javno mnenje, češ, da so naši mestni svetniki prav tako krivi kakor g. župan, kj je po mestnem statutu odgovoren za poslovanje uprave. Vabila za skupni nastop so iluzorna. SLS je že glasovala enodušno za sklep, da pojde v volivni bol s svojo lastno kandidatno listo in pod svojim pravim imenom. S tem je postavljena na laž tudi govorica, da pojde-1110 z Nemci, kar so nam gospodje že opetovano očitali. Cerkev sv. Oibalta je dobila novo streho, stolp se je prepleskal in v cerkev so napeljali električno razsvetljavo. Kočevje Kočevska NRS sklicuje sejo zu 13. november. Takrat naj se ugotovi zlasti stališče, ki ga zavzemajo člani in krajevne organizacije do stanja, ki je nastalo s tem, da je postala SLS zaveznica NRS. — Da olajšamo članom in krajevnim organizacijam to težavno delo, jim pridemo mi na pomoč. Ugotavljamo, da kočevska NRS ni NRS. »Konkretni slučaji absolutno potrebni«, pravite. Evo vam jih! 1. Brzojavka — dr. Sajovic — Kočevje — od Žerjava. 2. Sumničenja in napadi na SLS v zadnji »Samoupravi« radi gimnazij. 3. Zadnje skupčinske volitve NRS+SDS = 150 glasov za SDS. 4. Dr. Sajovic je sam izjavil, da je 11. septembra agitiral za SDS. Trdimo na podlagi toli dejstev, da je kočevska NRS Sajovčeva SDS ravnotako pravoverna kot je dr. Rajhova. Po tem naj se člani in organizacije ravnajo na seji. Stališče SLS napram kočevski NRS je s tem jasno označeno Jesenice Ogromno delo za izvedbo loterije katol. del. prosvetnega društva je takorekoč dogotovljeno. Koliko večerov ste prebili v društvenem domu, klonjeni nad pisalnimi mizami, kjer se pisali tisoče naslovov, urejevali reklamacije, odgovarjali na brezštevilna vprašanja, vpisavali v razne zapisnike, hodili razna pota, prodajali srečke, morali marsikatero grenko žaljivko vtaknili v žep mesto »kovača« za prodano srečko. Z eno besedo, pomagali ste, da se je tako častno izvršila ta velika naloga. Za vso to požrtvovalnaost, ki nima primere, pa vam loterijski odbor ue more dati drugega kot prisrčen Bog plačaj. Imejte vsi tisti, ki ste se žrtvovali za dobro stvar, da ste v resnici pripomogli v obilni meri za dobro stvar. Tudi vsem tistim, ki so nam poslali raznih dragocenih darov ali na kakoršenkoli način pripomogli, da je bilo število dobitkov tem večje, darovalcem mlajev za našo 30 letnico itd., vsem povrni Bog. — Bog živi! — Loter. odbor kat. prosv. društva Jesenice. Krekov večer, katerega je priredilo kat. del. društvo preteklo sredo, je posetilo lepo število društvenikov. Najbolj je ugajal igrokaz »Ob vojski«. Pomenljiv je bil govor g. kaplana Križmana. Danes zvečer otvori dramski odsek K. D. D. sezono 1927-28 z zgodovinsko igro »Dekle z biseri«. Naj ne zamudi nihče. Glavne vloge so v najboljših rokah, režijo pa- vodi g. kaplan Košiček. Pri predstavi svira društveni orkester. V sredo 19. t. m. je v društvu prvi društveni sestanek tekoče sezone. Udeležijo naj se ga vsi društveniki, kakor se je godilo druga leta. Za novo povest, ki izhaja v »Domoljubu« pod naslovom »V goliških plazovih«, katero je spisal tukajšnji rojak g. Savinšek, vlada na Jese-vsakemu znani, drugič pa je bilo takoj po prevratu vsakemu znai, drugič pa je bilo takoj po prevratu tihoiapstvo precej razvito v gornji Savski dolini, zato tudi tako zanimanje. JSovo mesto Komisijski ogled za zgradim nove meščansko in ljudske šolo v Novem mestu. Okrajno glavarstvo v Novem mestu razglaša: Mestna občina Novo mesto je predložila skice za zgradbo nove meščanske in ljudske šole v Novem mestu in predlagala poleg že pravomočno izbranega stavbenega prostora, da bi se določilo kot stavbeni prostor zemljišče štev. 295, 296 in 365 kat. občine Novo mesto, ki je tudi h s t mestne občine. Radi tega se odreja ogled stavbenih prostorov in razprava radi nove šolske zgradbe v okvirju predloženih načrtov na sredo, 19. okt. 1927 ob 14. uri. Udeleženci se zberejo pred poslopjem okrajnega glavarstva v Novem mestu. Vabijo se interesenti in sosedje k tej uradni razpravi. Tržič V. prosvetni večer priredijo danes zvečer ob osmih skupno vse naše katoliške organizacije in bo posvečen Krekovemu spominu. Na sporedu je petje, deklamacija, govor in poklonitev stanov velikemu organizatorju. Vstopnine ni. Obilna udeležba na tem večeru naj priča, da znamo tudi v Tržiču ceniti našega Kreka! Hrastnik Vajeniška preizkušnja oblačilu-? zadruge se je vršila preteklo nedeljo v Laškem. Novo stavbe. Na Dolu bo kmalu postavljen veliki društveni dom. Nasprotnike močnb v oči bode. Lep nov trgovski lokal si je uredil g. Zupan v Hrastmku. Vr&nika Orlovski odsek na Vrhniki otvori letošnjo igralsko sezono z igro »Živa zakopana«, dramo v 5. dej. Prvič jo bodo igrali drugo nedeljo dne 23. oktobra ter se ponovi 30. oktobra. Vstopnice so v predprodaji pri g. Jezer sku v Rokodelskem domu. Vič Občni zbor Orla se vrši 20. okt. t. 1. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu. Bratje Orli, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! Letni občni zbor kat. prosvetnega društva se vrši 23. oki. t. 1. ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu. Pridite vsi društveni člani in članice na la občni zbor, dn čujete poročila posameznih odbornikov. Samostojni predlogi se morajo vsaj 3 dni prej naznaniti odboru. Nafcenefše in ua.jboljše modroce, spalne divane, otomaue, žimo dobile pri tvrdki Fran lager, tapp!nik; Ljubljana, Sv, Petra na?ip 29 pri Zmajskem mostu lepša. IDEAL MiLO-KREME-SHAMPOO Zagorje nit Savi Volivcev v TOI zbornico šteje zagorska občina 170 Ln sicer trgovski odsek 75, obrtni 93, industrijski 2. Spomenik v vojni padlim so pričeli graditi na kraju, kjer je stal bivši Molezov hlev. Blagoslovljen bo spomenik spomladi »Jutro« ni odgovorilo na vprašanje, zakaj demokratje iščejo posojila pri maščevalnih »klerikalcih«. Zato odgovarjamo mi s sledečimi fakti: Odličen gospod, ki ni demokrat, je imel večjo vsoto denarja izposojenega pri demokratski posojilnici. Obresti je moral plačevati po 14% ; zalo je prosil pri naši posojilnici, da je demokratom vrnil. Drug gospod, ki jo liil demokrat, je plačeval demokratski posojilnei po 10%, dobil je na prošnjo pri nas po 8% in je demokratom vrnil. Električna zadruga v Zagorju je plačevala dolgo časa nam po 8%, demokratom pa 10% obresti od posojila. Ljudska stavbna zadruga je prosila posojila pod garancijo občine; demokratje so ji ponudil po 1% dražje posojilo kot pa naša posojilnica. Naj zaenkrat zadostuje to kot odgovor na vprašanje, zakaj demokratje iščejo posojila povsod drugod, samo pri svojih ljudeh ne. Zanimivo bi bilo najbrž tudi poročilo posojilnice v Izlakah in Št. Lambertu, kako so zagorski demokratje žejni cenenega klerikalnega« denarja. Z mnogo večjo pravico, kot je '»Jutro -nam očitalo maščevalnost, bi mi demokratom očitali oderuštvo, če bi imeli vsaj malo takega političnega sovraštva, kot ga ima »Jutrov« dopisnik. Smrtna nesreča. Dne 14. t. m. se je v Birol-lovem kamnolomu smrtno ponesrečil delavec Ciril Jušič. Prvi strel mu je spodnesel tla. tako, da se je med kamenjem valil 80 metrov v globino. Kamenje drugega strela pa je padalo na njega.. Kljub temu je umrl šele dve uri j>o nesreči in je bil do zadnjega pri zavesti, tako da je prejel še svete zakramente. Pokojni jc bil beneški Slovenec, doma blizu Vidma, star šele 36 let. Poročil se je pred dvemi leti. Slovenska, krajina Občinske volitve razpisano. Po dolgem času je Slovenska krajina vendar dočakala razpis ob činskih volitev. Vršilo se bodo od 13. novembra naprej. Ozkotirna železnira. Ob potoku Ledava se je proti kolodvoru v D. Lendavi zopet začela graditi ozkotirna železnica. Četrti požar. V Rakičanu je zgorelo Štefanu Perloci gospodarsko poslopje. Značilno, je, dn jc bil pri omenjeni hiši v kratkem času že štirikrat požar. Ruše Gasilno društvo v Rušah napreduje ne samo po številu članov, ampak tudi v spretnosti in točnosti. Tn mesec jc storilo društvo mogočen korak naprej: nabavilo si je po požrtvovalnosti svojih članov in po posebni dnrežljivosli občine Ruše, luvarne za dušik in drugih dobrotnikov novo dragoceno motorno brizgalno. ki jc bila zadnjo nedeljo slovesno blagoslovljena Elektrifikacija Ježice. Vsa uiformirana javnost tuk. občine odobrava in priznava velik gospodarski čin, ki ga je napravil naš občinski odbor s sklepom pogodbe z mestno občino ljubljansko o elektrifikaciji tukajšnje občine. Edina izjema je demokratski občinski odbornik g Hvastja, ki jo v svoji strankarski zagrizenosti nasprotnik te gospodarsko akcije, ker je prišla iz vrst zastopnikov SLS in socijalistov, čeprav je tn v korist vsem občanom in seveda tudi redkim pristašem SDS. Ta gospod je čutil potrebo olepšati vlogo demokratskih treh odbornikov na občinski seji dne 28 septembra t. 1., ki so na željo prijateljev d. d. ■ Elektre« nameravali preprečiti sklep pogodbe z mestno občino ljubljansko, a so ostali osamljeni Na njegova nestvarna izvajanja — na osebne izpade, ki si jih jo v svoji objektivnosti g. Hvastja dovolil, ne odgovarjamo — malo odgovora, občanom in Ljubljančanom pn pojasnila: Vprašanje elektrifikacije občine Ježice se rešuje že skoro 10 let. Prvotno je skušala občina dobiti električno silo od elektrarne Česen v Tacnu in je že 1. 1919. 3tvnr tako daleč dozorela, da sc bili že drogovi za daljnovod pripravljeni in da sc si posamezniki dali instalirati električno napeljavo v svojih stanovanjih. Prehitela pa nas je električna zadruga v Sp. Šilki. Z oddajo toka tej zadrugi je bila elektrarna Česen izčrpana i.n elektrifikacija Ježice se je morala odložiti. L. 1925. je nameravala elektrarna čr^cn napraviti kot rezervo parno lo-koinobilo. Pričela so se znova pogajanja z Jezico. Ker pa se jo mislilo tedaj zaenkrat elektrificirati samo 3 vasi Ježice, se jo v to svrho ustanovila »Električna zadruga«, ki je z elektrarno Česeu dosegla popolen sporazum in vse formalnosti za sklep pogodbe so bile že rešene. Do realizacije to pogodbe pa ni prišlo, ker so gospodje firme »Transformator* lik pred podpisom pogodbe zainteresirali lastnike elektrarne Česen za povečanje njihove vodno centrale, kar pa v doglednem času V6led financijelnih težkoč ne bo izvedljivo. Že pred tem t. j. 19. sept. 1924 pa je občina stopila v stik tudi z d. d. »Elekt.ro- v Ljubljani. Toda ponudba to družbe je bila nesprejemljiva. Vse omrežje visoko- in nizkonapetostno ter transformacijsko postajo bi naj bila zgradila občina ozir. zadruga na lastne stroške. (1 km omrežja za daljnovod bi stal 45.000 Din, 1 km nizkonap. omrežja 90.000 Din, transformatorska hišica z aparatom 75.000 dinarjev). Omrežje visoke napetosti pa bi morala občina odstopili »Elektri« brezplačno v last. Električni tok hi si bila »Elektrac zaračunavala po 6 Din n k\v. Razumljivo jo, da sc na tej bazi pogajanja nisc nadaljevala. »Elektrac jo nato pričela ponovno i ponudbami 23. nov. 1926 in 16. dec. 1926. ki s< pa bistveno niso razlikovali od prvotne in jih ni1 občina niti zadruga vsled pretiranih zahtev •»Eldk tre« ni mogla akceptirati, ker ni mogla občanov prepustiti Elektri v popolno gospodarsko eksploa-tacijo. (Vso ponudbo so občanom na vpogled pr županstvu.) Letos v juniju pa je stopila občina ponovno v stik z ljubljanskim komisarjem g. Mencingerjem in njegovimi sosvetniki. Prejšnji gerentski sosvet jo j« hil namreč odbil. Pogajanja so se vršila par mesecev in pri občinski seji dne 28 septembra t. 1., ki so se je udeležili tudi za. vladni kom is« r Mencinger, ravnatelj mestne elektrarne U. ing. Ciuha, kar je g. tlvastja previdno zamolčal, ier gg. sosvetu iki Pire in Pust, se je sklenila po-godiba, s katero so zadovoljni vsi občani, razen shanikarske nestrpnosti g. Ilvastje in ujegoviii dveh tovarišev. Nekaj tednov pred zaključkom pogajanj z Ljubljano, je bil o tem obveščen tudi g. predalnik »Elektre. ki je izjavil, da se »Elektra« ne urnima več za Ježieo, ker je njena električna sila izčrpana. Tik pred sklepom pogodbe z Ljubljano pa ne je znova pojavil zastopnik »Eleklre« s kratko ponudbo, glasom katere je Elektra pripravljena dobavljati električni tak 15 odstot. ceneje. kakor mestna elektrarna. EleMrifikacijski o.lbor je po temeljiti razpi'avi in posvetovanju s strokovnjaki to ponudbo odbil in sklenil predložiti osnutek pogodbe i. Ljubljano občinskemu odboru, kar se je zgodilo pri že omenjeni seji. Zakaj se je odločil za mestno občino in ne za Elektro? 1. Ce je glasom izjave predsednika -Elektrec električna sila iste izčrpana, bi ta mogla dobavljati tok Jezici na škodo njega kvalitete. Izjavo zastopu.ka Elektre , da namerava ta zgraditi v Medvodah večjo električno centralo, pač ni vzeti resno. 2. Mestna občina ima lastno elektrarno, saana tok producira in ga bo oddajala neposredno konsumentoni. P. d. »Elektra« nima lastne elektrarne, ampak tok kupuje od papirnice v Vevčah, s katero ima sicer pogodbo do leta 1930. Kakor hitro bi pa prišlo do kakih sprememb pri enem ali drugem podjetju, kar so pri današnjih gospodarskih razmerah ponovno dogaja, ostane lahko »Elektra« brez centrale. Ljubljana nam nudi torej trdno garancijo za trajno dobavo toka, katere nam pa d. d. Elektra, ki je sama prekup-čevalka toka. ne more nuditi. 3. Mestna elektrarna je komunalno podjetje, ustvarjeno ne radi lastnega dobička, ampak predvsem zato, da zadošča potrebam ljudstva in je vedno pod kontrolo najširših plasti ljudstva, torej konsianentov ter oblasti (občinski svet, vlada); d. d. »Elektra« pa je trgovsko podjetje, ki gleda gotovo, kakor vsak trgovec, predvsem na lastni dobiček, je brez kontrole konsumen-tov in so torej ti tudi brez vpliva na njeno vodstvo, določim jc- cen itd. 4. Na podlagi dosedanjih izkušenj z -^Elektro,« ki je stavila, dokler ni vedela za konkurenčne ponudbe, naravnost nesprejemljive ponudbe, se je dvomilo o iskrenosti najnovejše njene ponudbe. Četudi je ta vsebovala za 15 odstot. nižje cene, bi se ta ugodnost z različnimi klavzulami, kakršnih smo navajeni, zopet zmanjšala. Sicer pa je določevanje cen pri mestni elektrarni v rokah ljudstva torej konsumentov, kar pa pri Elektri ni. G. Hvastja je v svoji veliki gorečnosti za d. d. >Elektro« tudi pozabil omeniti brezplačno cestno razsvetljavo, ki nam jo nudi Ljubljana. Pri tej je samo instalacija proračunjena na 35.000 Din, električni tok pa na podlagi tarifa »Elektre« letno na 21.250 Din. 0 tej ugodnosti v ponudbi »Elektre« ni niti črke. Sieer je pa vsakemu jasno, da se go-sjiodarski odnošaji med Ljubljano in Jezico avtomatično vedno bolj poglabljajo. Le dolžnost zastopnikov obeh občin je. da obe občini čim prej strnejo v najožje in najprisrčnejše gospodarsko sodelovanje, kar bo v korist tako Ježici kakor Ljubljani. Prvi korak k temu sodelovanju je sklenitev navedene pogodbe, ki jo g. Hvastja v svoji res občudovanja vredni objektivnosti imenuje -partizanski čin«. Mi gremo mirno preko takih izpadov onemogle jeze in užaljenosti in bomo že v bližnji bodočnosti presenetili g. Hvastjo z novimi partizanskimi čini', ki jih bomo lapravili roko v roki z zastopniki mesta Ljubljane. Za elektrifikacijski odbor občine Ježice: Janez Sever, župan; Ahlin Vinko. Dimnik Miha, Dolničar Janko, Kos Lovro. obč. svetovalci in odborniki. Restavrscila Ljubljanski dvor Vsak dan sveže morsKe rl&€. najboljša letošnja porlugiiiha in pristni KraSftl teran. Vsak večer od pol 8. naprej igra salonski orkester. Vstopnina prosta. Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča restavrater Pupovac. Dopisi Polzela. — Občinske volitve. SLS postavi za občinske volitve svojo kandidatuo listo, katere nosilec je dosedanji župan in oblastni poslanec Anton Mešič. —- Kakor slišimo, pripravljajo tudi naši demokratje posebno kandidatno listo pod nekakšnim nestrankarskim gospodarskim imenom. Za nosilca liste, oziroma njih županske^.i kandidata še ne vemo, zdi se nam pa, da ga bodo težko dobili, ker nikdo ne želi propasti, če tudi pod lepo donečim imenom. „HIapec Jernej" in njegova pravica. Povest, spisal Ivan Cankar. V 9 slikah za »der priredil M. Skrbinšek. Režiser M. Skrbinšek. Snočni poizkus, predstaviti Cankarjevo stilno dovršeno parabolo na oder, ni prinesel uspeha. Ta umetnina je tako uravnovešena sama v sebi, v svoji stopnjevani argumentaciji, v svojem epičnem lirizmu, da za oder prav tam, kjer je najmočnejša, nič ne ostane. Na odru nastanejo slike, kt niso ne dejanjn no alegorije — indiferentni odrski stilizem, brez moči, podajanje elementa, ki ga ni. Treba bi bilo šele iskati tal. kamor bi se postavile te slike, če so sploh mogoče. Dostojno je učinkovala edino 7 slika, v župnišču I zbrušeni dvo- in trodelni skladi Cankarjevega paraboličneg« sloga so v načinu celotnega podajanja zveneli nemogoče. Glavno vlogo — Jerneja — je igral g. Skrbinšek. Stopinje svojih poti je razločno zarezal in proti koncu poglabljal, a ni prepričeval in ogreval. Omeniti bi bilo še g. Cesarja kot župnika in g. Lipaha kot potepuha. Družina na sedmini in družba pred gostilno sta bili nemogoči. Igra se mogoče malo zboljša, bistveno pa se v tej smeri ne more spremeniti. F. K. Kulturni pregled e Kupujte srečk efektne loterije za Ljudski dom v Novem mestu. žrebanje je nepreklicno 13. novembra 1927. Izžfebane srečke se objavijo v Sloven. in Domoljubu. C/ublfansTco gledišče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Nedelja, 1C. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija. Izven. Ponedeljek, 17. oktobra: IDEALNI SOPROG, igra. Red D. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 16. oktobra ob 15. uri: ORLOV, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 17. oktobra: Zaprto. V operi se poje danes popoldne ob 15 uri opereta Orlov« z go. Poličevo v glavni vlogi. Predstava je ljudska in veljajo za njo znižane cene. — V drami pa se igra ob 8. uri zvečer Shakespoarjeva komedija Ukročena trmoglavka«. Mariborsko gledišče Repertoar: Nedelja. 16 oktobra ob 20 uri: BAJADERA. Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. C. Premijera. Mariborska premijera »Pygmalion« v lorek dne 18. t. m. v režiji g. VI. Skrbinška zuači za mariborsko gledališeč dogodek prve vrste. Saj je to v Mariboru prvi Shaw. ki je danes pač najpopularnejši in najuspešnejši živeči dramatik. Ljudski oder v UubHanh V nedeljo, dne 23 oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer otvori Ljudski oder svojo letošnjo sezono, 16. od svojega početka in sicer s premijero izvirne slovenske igre ZLATOROGc. V igri nastopajo sojenice Bele žene, nagajivi škrati in hudobni Zeleni lovec, domačini obojega spola; mladi in odrasli, Benečani, lovci, rudarji in biriči. Dejanje je polno močnih efoktov. Predvajajo se krasni plesi, ki jih je v narodnem duhu naštu-diral Pino Mlakar; pojo se melodiozne Vodopiv-čeve skladbe, ženski, mešani in moški zbori, spremljani po salonskem orkestru glasbenega društva »Sloga«. PrasvGia LETOŠNJE NOBLOVE NAGRADE. Kakor vsako leto tako se bodo tudi letos odlikovali znamenitejši pisatelji in učenjaki dne 10. decembra, ua obletnici Noblove smrti, z Noblovo nagrado. Že sedaj ugiba jo listi, komu se bo letos sreča nasmehnila. Švedski listi naštevajo imena nekaterih osebnosti, ki bi prišle pri tem v poštev. Od Nemcev sta pisatelja Thomas Mann in Siegfried Undset, nadalje je Anglež Hardy, Norvežan Olaf Donn, Italijanka Ciracia Deledda in Francoza Gide in Claudel. Za medicinsko nagrado se imenujejo raziskovalec raka profesor dr. Fibiger, amerikanski kirurg za možgane Eushing, Šved dr. Fahraus, ki se bavi s fiziologijo krvi in slednjič v Parizu živeči Romunec profesor Levaditti. Nagrado za liziko dobi skoraj gotovo nemški učenjak Watthaus, za kemijo pa švedski raziskovalec Fajans. Ravno pred sto leti je izšla prva izdaja »I pro-messi sposi« (Zaročenca) izpod peresa slovitega italijanskega kat. pisatelja Manzonija. 2e 1823 je Manzoni sporočil Goetheju svoj načrt o večji zgodovinski povesti«, jeseni 1827 je pa izšlo delo v celoti. Nova knjiga o Jugoslaviji. Hermann Wendel je dobil epigona v osebi graškega vseučiliškega profesorja dr. Josipa Matla, ki je zbral svoje eseje in jih izročil znanemu berlinskemu založništvu »Zeit-sehrift fiir Politik«, da jih izda kot posebno knjigo z naslovom »Entstehung des siidsla\vischen Staates«. Isti namen kot Wendla je vodil Matla pri tem delu: informirati Nemce o državi SHS, ker so v še predvojni in povojni psihozi smatrali novo državo >kot simbol zla, sovražnosti in korupcije«. Delo je informativno za Nemce; ne pozabi pa — o tem bi se dalo govoriti — povzdigovali avstrijsko kulturo, ki ji želi — ohranjenja. V celoti je knjiga simpatičen pojav. Drugi zvezek novci L. K. Lazareviča je preložil Jan Hudec na češki jezik. Prevod je založilo znano založništvo Otto v Pragi. Širolin oratorij v zagrebškem gledališču. — Dne 16. t. m. bo izvajalo hrv. pevsko društvo »Kolo« v zagrebškem Nar. gledališču oratorij dr. Božidarja Širole: »Život i spoinen sv. brače Cirila i Metodija, slavenskih apostola.« Oratorij je isto društvo prvič izvajalo na letošnjem festivalu v Frank-furtu ob Majni, kjer je doseglo delo odličen uspeh. Solo bodo peli gg. dr. Viktor Berkovič, Julij Bette-to, Josi]» Križaj in Vekoslav Klasic. Sinočnja predstava »Graničarjcv« je izpadla nad vse pričakovanje. Danes ob osmih zvečer se ponovi. Ne zamudite poseliti 'predstavo, ker sinočnja publika je bila povsem zadovoljna. Vstopnice v predprodaji na Starem trgu 2-1 od desetih dalje. Ljudskim knjižnicam. Knjižnice po deželi se večkrat pritožujejo, da nimajo primernega branja za ljudstvo. Marsikaka teh knjižnic pa še nima niti Jakličevih Ljudskih povesti ali celo Finžgarjevih Izbranih spisov, ki jih z istim pridom bere izobraženi in preprosti Človek. Vse te knjige se lahko na-roče pri Novi Založbi v Ljubljani. Do božiča bo tudi izšel nov zvezek Finžgarjevih spisov. Slovensko Umetniško Društvo obvešča svoje člane, da je prišlo povabilo za udeležbo na -Jugoslovanski grafični razstavi v Pragi od glavnega aranžerja g. Tomislava Krizmana. Razstavljena bodo le dela moderne smeri in to grafika, risbe ter mala plastika. Udeležbo treba prijaviti S. U. D-do 20 t. m. Obenem pošilja priznalno pismo senatorja Antonia Garbassa S. U. Društva za sodelovanje na mednarodni grafični razstavi v Florenci, kjer je aruužiralo jugoslov. oddelek naše prosvetno ministrstvo s pomočjo Tomislava Krizmana. Toneta Kralja slika »Slovenska svatba«, katero je dalo založništvo Velhagen & Klasings v Berlinu iz razstave slovenske umetnosti najnovejše dobe, barvno reproducirati v velikosti 16X18 cm, izide v prihodnji številki Velhagen & Klasings Monatsheften. SLIKAR PROF. IVAN FRANKE. Včeraj 15. oktobra zjutraj ob šestih je umrl v Ljubljani v Gorupovi ulici slikar in znani ribar g. f. Franke. Pokojnik je bil rojen 16. maja 1841 v Dobju pri Poljanah. Oče mu je bil finančni lovec. Šolal se je v Cerkljah in v Kranju in gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1. 1862. Slikarsko akademijo je obiskoval na Dunaju do 1866, potem beneško do 1873. Na prošnjo rusko kneginje Žukovske je odpotoval na Kitajsko, da bi ponesel pismo ruskemu carjeviču. Po vrnitvi se je naselil v Ljubljani, dokler ni 1. 1878 dobil protesuro risanja v Kranju. Odtod ie prišel pozneje na gimnazijo v Novem mestu in 1. 1891 po sinrtl prof. Globočnika na realko v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve 1908. V mlajših letih je slikal večinoma nabožne slike za cerkve. Za časa bivanja na Kitajskem je naslikal več pokrajinskih slik in zadnja leta je slikal razen portretov večinoma pokrajinske slike. V poslednji dobi je skušal posnemati inkarnal beneških slikarjev 16 veka in jc bil ponosen na to, da je prodrl v to tajnost. Bil ie tudi pisatelj ,ki je pisal članke iz slikarske in stavbarske stroke za Zvon«. »Dom in Svet«, »Slovan«, Oesterreichische Monarchie in W. u. B. (Umetnost srednjega veka na Kranjskem), »Popotnik« (O varstvu umetniških, historičnih in prirodnih spomenikov). S slikarstvom se je ukvarjal do zadnjega časa v svoji tihi delavnici v Mladiki. Pred tednom se je prehladil in 15 oktobra sklenil svoje delavno življenje v 87. letu starosti. Procesor Ivan Franke je bil tudi organizator ribarstva v Sloveniji. Ko je prišel leta 1878 za suplenta v Kranj, se je v prostih urah povsem posveti! ribarstvu. Že leta 1881 je priredil v kleti mlina na Okroglem prvo vališče Leto nato je sezidal 7. vladno podporo novo vališče v Lajhu pri Kranju. Že v prvih letih svojega ribarskega delovanja je napisal knjižico »Umetno ribarstvo«. Proučeval je ribarske razmere v naši domovini, posebno pozornost je poseSal račjim vodam in proučevanju račje kucre Uspeh svojega proučevanja je obelodanil v knjižici »Zboljšanje ribarstva v Krki« (1899) in znamenitem poročilu o kranjskih vodah in njihovi Favni, ki sra je priobčil v izvestju ljubljanske realke leta 1892. Leta 1889 je prevzel vodstvo vališča na Studencu, ki ga je spremenil v velik ribogojni zavod. Kmalu nato je ustanovil novo moderno vališče v Poljani pri Zelimljem. Posebno temeljito se je bavil s proučevanjem ribje hrane Lota 1905 je predaval na mednarodnem ribarskem kongresu na Dunaju o prehrani rib in o pomenu planktona. Za ribarski kongres v Vašingtonu (1908) pa je napisal obširno študijo o ribji hrani. V naše vode ie zaplodil tri nove postrvi in sicer šarenko, zlatovčico in jadransko postrv Uspešno je sodeloval ko se je ustvaril kranjski ribarski zakon in na podlagi tega zakona izvedel revirno razdelitev, ki je še sedaj v veljavi. Ko jo začel izhajati »Lovec« ie bil njeetov glavni sotrudnik, Slovenskemu ribarskemu društvu pa je bil vedno radovoljno na razpolago, kadar je rabilo njegovo pomoč in nasvet. Dr. Božidar Širola: Oratorij Sv. Ciril in Metod. To najnovejše odlično delo hrvatske zborovske literature, ki je prožeto pravega slovanskega in cerkvenega duha, izvaja v Ljubljani v soboto, 22. t. m. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba. Oratorij se odlikuje po plastičnem slogu, pisan jo v arhaističnem tonu, v svoji harmoniji pa je preprost in v izpeljavi posameznih del le nekako polu-modereu. V posameznostih je delo mojstrsko izpeljano ter izredno zanimivo. To je navdušilo angleško družbo, da je sprejela dr. Širolov oratorij v oficijelni del letošnjih glasbenih svečanosti v Frankfurtu. Vsebina je v kratkem sledeča: leto-pisec Crnorizac Hrabar je popisal življenje svetih bratov Cirila in Meloda ter bere ta življenjepis svojim sobratom. V Solunu sta bila doma, Metod je bil že knez, a se je odrekel svetu in šel v samostan, ko je bil brat Ciril še mlad. Pozneje ga je pozval car v Bizant, da bo součenec mlademu ca-reviču. Tu spozna prave in pa poganske nauke. Ciril je obdržal svojo vero ter postal ugleden in učen. Tako je zmagal Janisa, ki je učil krivo vero in postal je bibliotekar cerkve sv. Sofije Dostojanstvenik je ljubil skromnega mladeniča-učenja-ka, ter mu ponudil svojo hčer za ženo. Da se temu izogne, zbežal je iz Bizanta ter se skril v samostanu pri bratu Metodu. Car je poslal k Cirilu poslanike moravskega kneza Rastislava. da pride učit njegov narod v pravi veri in v slovanskem jeziku. Oba sveta brata sta šla na Moravsko ter postala slovanska apostola. Zavidniki pa so .ju založili papežu Iladrijanu in vsled tega sta morala v Rim na zagovor, tu jo Ciril težko obolel in umrl, a brat Melod je nadaljeval započeto delo. To je kratka vsebina oratorija, ki je brez dvoma eno najpomembnejših muzikalnih del naše glasbeno literature. Prcdprodaja vstopnic za sobotni koncert v Matični knjigarni. Spori Prav zelo so jezili Ogri, ko jim niso ugodili glede njih trme v zadevi srednjeevropskega pokala. Naravna posledica je bila seveda la, da so odpovedali svoje nadaljnje tekmovanje v boju za ta pokal. V kotu stojijo in se kujajo. Na bojnem polju sta ostala samo še Rapid in Sparta. Kosala se bosta 30. I m. in 12. ali 13. novembra; prvo bitko bo vodil Belgijec Praag, drugo pa Ilolandec Eymers. Prav veliko zadoščenje morajo imeti Cehi, ko so v Budimpešti pred fanatičnimi 40.000 gle-davci premagali Ogre 2:1. S tem je že precej povedano. — Lani smo zmeraj brali, da so na prvem mestu angleških prvenstvenih bojev ali New Castle ali Burnley ali Sunderland; letos so pa doslej vsi zaostali in je prišel na čelo We9tbam United s 13 točltnml, dnčim ima šest klubov za njim po 12 točk. Na Dunaju ima pa Admira 9 točk, Rapid, Austria in Wacker pa po 6. — Belgijci se nam dopadejo. Stranka, ki je igro zgubila, je do krvi pretepla sodnika iu njegovega tovariša. Stvar je prišla pred sodišče, In so tam takole rekli: štirje so obsojeni na dvamesečno ječo, dva na enomesečno, sodnik in njegov tovariš dobita vsak 4000 belgijskih frankov odškodnine. Prav. — Saj je čisto prav, da se tudi ženske udejstvujejo v športu, in mi to tudi zmeraj zagovarjamo, pospešujemo in priporočamo. So |fi gotove meje. Naenkrat se ti porodi izrodek. Na primer na Francoskem; ne samo, da vadijo ženske tam nogomet, kar je že samo na sebi obsodbe vredno, šle so tudi še naprej in razpisale tekme za nogometno prvenstvo, v dveh razredih. Če je kakšna stvar na svetu, ki za žensko ni pripravna, je to gotovo nogomet. Ker smo že pri žogah, na povejmo fce kaj o tenisu. Zadnji boj za Davisov pokal je prinesel lepo vsoto 40.000 dolarjev čistega dobička. Rekli so, da bodo šli francoski zmagovalci po svotu okoli, v Avstralijo, Argentino itd. Pa bosta šla samo Bo. rotra in Brugnon in lloussusa bosta vzela s seboj. Karel Koželuh bo ob rivieri branil Bristolski pokal; njegovi češki rojaki so premagali Romune v lepem razmerju 9:1 (Avstrijci nedavno prav težko 8:7). Izborna rokoborca Finec Huhtauen in Poljak Sztekker sta borila v Berlinu boj, ki ga najbrž Berlin takšnega Se ni videl. Izredne so kakovosti Huhtanenove, a Sztekker ga še prekaša; le prevelika napadalnost jo Sztekkerja zdelala in se je slednjič tako rekoč sam vrgel. To je oni Sztekker, ki ga v Ameriki nihče ni mogel premagati, ne v prosti rokoborbi in ne v grškorimsld, tudi Zaikin ne. »Sztekker verfiel auf die imglaublichsten An-griffsmethoden und erbrachte den Beweis, das6 RingkHmpfe heute nicht mehr durcli den Bizeps entschieden \verden, aondem dass auch die takti-sche Einstellung von grosster Bedeutung ist.< To smo vedeli že prej, Sztekker je samo nov dokaz, da zahteva rokoborba poleg telesnih sposobnosti tudi izredne duševno sposobnosti. Tretje mesto si je priboril Kavan, četrto Leskinovlč. Heeney bo boksal 18. novembra s Sharkeyem, 12 rund. Izid boja bo tudi dokaz Paolinove kvalitete, ki se je boril s Heeneyen svoj čas brez odločitve. — V izredno dogočasnem boju je premagal v 15 rundah Dlener VVagenerja po točkah in je postal zopet nemški prvak. — Po točkah je v boju na 15 rund vzel Loughrau Mac Tigueu naslov svetovnega bokserskega prvaka poltežke teže. Tt-gueu je star okoli 40 let, Loughran 25 let. — Kakor bi bil razsajal silen vihar, takšna je bila dan po boju Dempseya in Tunncya arena Soldier Fields, vse navzkriž in narobe. Na tleh je ležalo šest ponarejenih zobovij, trije tucati klobukov, dva površnika, en čevelj, več ključnih obročkov in ključev, 10 daljnogledov, vse polno kozarcev, glasbeno orodje in slednjič — o prohibicijal — okoli 500 praznih sleldenic. Arne Borg je plaval v Berlinu 880 y v 10:14K; nov svetovni rekord, ki pa morda ne bo priznan, ker ni imela plavnlnica predpisanih izmer. — Zopet sta dve ženski preplavali Kanal, Gleit-zejevn in Lcganova, obe iz Londona, prva v 15 urah in 15 minutah, druga v 13 urah in 10 minutah. Čas Loganove je za poldrugo uro boljši kot rekord Ederlove. O Loganovi so najprvo dvomili, če je ros priplavala čez, ker so na Francoskem pred startom ni nič oglasila: sedaj pravijo, da njen rekord ni dvomljiv. — 800 m je plavala ameriška vrsta v svetovnorekordnem času 9:38. 100 km je prevozil na dirkališču v Parizu Linart v 1:23:03, 100 m pred Brunierom je prišel na cilj. — Jean Rainaud je vozil na Jean Bouino-vem dirkališču v Marseille s koleskom 50 km v 1:11:16 (prejšnji svetovni rekord 1:12:30K); v 1 uri je prevozil 42.382 km in bo šel sedaj nad francoski rekord Marcela Bcrthe, 43.625 km. V dvosedežnem aeroplanu se je dvignila Angležinja Elliot Lynn 6512 m visoko, svetovni rekord zn aeroplane te kategorije. »Kako boš tekel, če ne ješ mešal« je dejal Nurmi Peltzerju. Glej o tem poseben članek. — Francoska InhkoaMetska zveza je priznala sledeče nove francoske rekorde: 1000 m Marlin 2:26, skok s palico Viotousky 3.825 m, kopje Degland 60.975 metra. Sedaj pride na vrsto Duhourjev rekord v sunku krogle 14.875 m, doslej Paoli 14.69 m. — 32 let starega Gabyja označajo Angleži kot najboljšega svojega atleta letošnjega leta; njegova forma je zmeraj stalna. Lorda Burghleya je v teku čez lese premagal že 30 krat ta pa njega samo dvakrat. — Švedski trener Holmer označa nemški način treniranja sprinterjev za najboljši na svetu. — V Amsterdam pridejo tudi Kitajci in IndijcL '*>n, 3000 m je pretekel Peltzer v 3:57, njegov velm... i, nasprotnik Ejno Borg 3:57.9, LagerstrSm pa 3:59.6. — Kosale so se Avstrijke in Poljakinji zmagale so Avstrijke 61:45; 100 m Schurinek 13.200 m, Wagner 27.8 itd. — Čehinja Kabanova 800 m 2:37.3, Sycbrova 80 m lese 13.4, dva nova češkoslovaška damska rekorda. — V Amsterdamu ne bo več olimpijsko vasi; čisto prav, slabe skušnje. — Švicarski maratonski tek jc dobil Rieben, v 2:47:02, ameriški maratonski tek pri Newyorku pa med 150 tekmeci Michelsen v 2:33:11. — Na Angleškem se bo pričel 22. t. m. tek. na 1000 milj (1609.33 km), zmagovalec bo dobil 1000 funtov, t. j. ca. 276.000 dinarjev. 2000 tekačev je priglašenih, izključen bo vsakdo, ki katerikoli dan ne bo prišel v določenem minimalnem času na cilj. — Najznamenitejši dogodek v laHd atletiki zadnjih dni je Pentilov met kopja 69.88 m, nov svetovni rekord. Šved Lindstrfim. ki je imel rekord doslej (66.62 m), je pa zalučil kopje 65.60 m daleč, in tudi že 67.32 m. pa je prestopil. Seveda ga Pentilov rekord draži. LindstrSm je Šved, Pentiia Finec. ČLANOM MOTOKLUBA »LJUBLJANA«. Odbor poživlja in prosi vse člane, da se sigurno udeleže povorke na Olimpijski dan, dne 16. t. m z klubovim znakom in zastavico. Zbirališče na velesejmskem prostoru ob pol 10. uri. Odbor. ž^TETOTerue društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885. od 50- do 100 000 Din Poizkusite srečo, naročite takoi srečke 1 Znamenit' zc?odovinsk§ dnevi. Dne 9. oktobra 1517 so jo rodil španski pesnik Miguel de Cervantes Saavedra. 10. oktobra 1827 je umrl pri Londonu italijanski pesnik Nicolo Foscolo 11. oktobra 1902 so otvorili sibirsko železnico. 12. oktobra 1492. je Krištof Kolumb odkril Ameriko (otok Guanahani). 12. oktobra 1912 sta Srbija in Bolgarija napovedali Turčiji vojno. 13. oktobra 1752 se je v La Chaux-de-Fonds rodil mehanik Ilenri Louis Jaequet Droz. 13. oktobra 1822 je v Benetkah umrl italijanski kipar Antonio Ca-nova. 14. oktobra 1552 je v Baslu umrl reformator Os\vald Myconius. 14 oktobra 1852 je umrl v Frel-burgu a. d. U. Friderik Ludvik Jahn, oče nemških telovadcev. 15. oktobra 1877 so Rusi pri Aladžadagu premagali Turke. 15. oktobra 1912 sto Turčija in Italija sklenili mir. $a& ŠAHOVSKI TURNIR. v London, 15. okt. (Izv.) Stanje po četrti I partiji je sledeče: Partija Niemcovič-BUrger je prekinjena, Winter-Marechall remis, Rethis je premagal Vidmarja, Yates-Bogoljubov prekinjena. Coiie jo premagal Fairhursta, Tairta-ko\ver-Tkomas prekinjena. V slučaju, da bi vsak komad imel določeno ceno iznenadila bi Vas vrednost Vašega perila, katerega uporabljate tekom tedna. 4 moške srajce...............Din 2 ženski srajci..............................„ 2 para moških spodnjih hlač..................„ 2 kombiueja................................„ 12 ovratnikov................................„ 3 dne. žepnih robcev........................„ 16 parov nogavic moških in ženskih............„ 2 pyjami.................. „ 2 pregrinjali za postelje.................„ 1 beli namizni prt s serveti..................„ 1 barvani namizni prt s serveti..............„ Otroško perilo................ „ Brisače in kopalno perilo......................„ Kuhinjsko perilo................ Din 720— V družini, ki šteje 4 250'— člane, uporabi se perila te-140"— kom osmih dni skoraj za 300— Din 9.500—. 120'— Kljub temu račun še 600'— ni popoln, ker pri tem še 600'— mnogo manjka. Ste li ke-600 — daj pomislili na to, ko ste 2'000'— izročili Vaše perilo na mi-1.200'— lost in nemilost perici. Ste 750'— li pomislili kedaj, koliko 750'— prihrano pomeni to, da pe-750'— rilo namesto da v najkraj-500'— šem času razpade, pride v 9.280'— Vašo omaro vedno popolnoma nepoškodovano. Ne smete dovoliti perici, da ona po mili volji izbira sredstvo za pranje. Ne varčujte tam, kjer ni treba t. j. na milu. Ne pustite nikdar, da se z Vašim dragocenim perilom menca in riba, ko isto dosežete, ako namočite perilo v obilni Rinso-vi peni, a pri tem ostanete sigurni, da nič ostrega ne more priti v dotiko z Vašim perilom, kakor tudi nobena kislina ali pa drugo belilo, ki neusmiljeno razjeda Vaše perilo. Stvari, s katerimi se mora posebno postopati, pustite na strani ter jih operite skupaj s perilom, katero peremo samo z Luksovo peno. »Besednjak divjega moža . Sestavila Giovanni Papini in Domcnico Giuliotti.1 (Dalje.) IGRALEC (ATTORE). Je človek, ki ni nikdar »on sam«, ampak vedno in vselej »nekdo drugi«. In onega »nekega drugega« tudi ni, ker se je rodil iz domiSljije nekega drugega. Igralci, pa najsi še tako slavni, koncem konca niso nič drugega kakor lutke kateregakoli dramatičnega pisatelja. Ti revčki se ponarejajo na znotraj in na zunaj na kaj različne načine ter so obsojeni, da celo življenje predstavljajo različne iz-mišljaje svojih pisateljev (pogosto druge vrste), ki se jim zdi, da fiksirajo in po opičje oponašajo mnogovrstne videze življenja na štirih lesenih deskah, ki so razsvetljene z električnim solncem ter obdane s stenami in pokrajinskimi kulisami iz poslikane lepenke. In čim bolje se igralec v tem majhnem svetu, izumetničenem iz scenerij, oblek, lasulj, zlate pene in šminke, izpopolnjuje v tem, da z lastno umetnostjo utelešuje narejene stvaritve umetnosti, ki ni njegova, tembolj prenehuje biti človek, tem manj je v zvezi sam s seboj, tem manj je last samega sebe. In ker je moral vse mogoče strasti vedno le fingirati, se nekega dne zave, da nima nobene več. Kadar je izven odra, še zmeraj igra. Igra nehote in neprestano z vsemi, ki so krog njega, predvsem pa igra s tistim koščkom ponečedene duše, ki mu je še ostala in M ne ve več, če je njegova ali Hamletova ali Osvaldova ali Orestova ali Rabngasova.1 Mogoče igra tudi, kadar spi, kadar sanja. Igralčeva tragedija obstoji v tem da mora videti v sebi komedijanta tudi tedaj, ko jo komedija že doigrana. Ce mu umre otrok, študira in igra svojo bol, mesto da bi za njim žaloval; če mu »pride veselje, sam Bog ve odkod«, ga izraža, ne da bi se zavedal, tako, kakor bi bil na rampi, kajti on nosi gledišče s seboj, ga ima v mozgu in krvi. BARBAR (BARBARO). Barbar je človek, ki še ni popolnoma civiliziran, to je še ne poneumljen in izrnoz-gan; zato pa ga naši sodobniki, ki so okin-čani 7 neskončno bolj kruto, rafinirano in hinavsko surovostjo, sovražijo iz dna srca. Stari barbar je bil nekoliko preveč pre-tepaški Ln bebast; bil pa je odkrit, veren in zmožen vsakega zanosa. Današnji omikanci pa so izgubili vse barbarske kreposti, neverjetno pa so povečali in preobrazili njegove napake. Barbari so delali pokolje z mečem; omikanci pa prinašajo pogubo z alkoholom, kokainom in dušečimi plini. Barbari so telo le redko umivali, omikanci pa si duše ne umijejo sploh nikoli. Barbari so se bali Boga in kralja, omikanci pa proklinjajo Boga in obglavljajo v pravem ali prenesenem pomenu svoje kralje. DEBELI ČETRTEK (BERLINGACCIO). Izginil je, kakor je izginil post. Danes ni več ne orgij ne bičanja, sploh nobenega dejanja, ki bi šlo do skrajnih mej. Velika, enolična, zaprta in temna žalost, ki je še bolj žalostna in mračna, kadar se dela veselo, se je kot zadnja gobavost prijela človeške duše. Ljudje ne verujejo več ne v paradiž pre-šičev ne v paradiž angelov. Vsakega grize njegov lastni greh in ne ve več, da je greh tisti neizprosni notranji črv, ki ga gloda in okužuje. Pride debeli četrtek in človek se ne smeji, pride post, človek se ne joče. Suho in nesmrtno drevo, ne krepi ga nobeno upanje in zvija se zaman pod nebom, ki ga bo kaznovalo; v divjih mukah prenaša svojo bolest. Glej človek I TEHTNICA (BILANCIA). Je 7,elo potrebna vsem tistim, ki jo znajo rabiti. In ti so: Trafikanti (ki v Italiji prodajajo tudi sol), peki, štacunarji, boginja Temis in drugi pošteni obrtniki. BONA FIDE (BONAFEDE). Kakor hitro priznamo, da je kdo ravnal v dobri veri, ni nobena lumparija več taka, kakor jo bila prej. Kdo pa ne ravna v dobri veri? Dobra vera ateista obstoji v tem, da ravna tako, kakor bi Boga ne bilo. Dobra vera tatu obstoji v trdnem prepričanju, da je tatvina nekaj čednega. Dobra vera morilca v veri, da so umori dovoljeni. Dobra vera prešuštnika v domišljeni nasladi prešuštva. Midva pa praviva: »Ateizem je zločin, tatvina je zločin, umor je zločin, prešuštvo je zločin.« Rajši manj besedi: Kdor naredi škodo, plačaj! In če bi morali vedno plačati v razmerju s škodo, ki smo jo naredili, ne bi bilo na zemlji več toliko črepinj. DOBROTA (BONTA). Pač, dober je treba biti, a samo do gotove meje. Njegova dobrota pa naj preneha, kakor hitro bi se bilo treba upreti zmoti, krivici, grdobiji, zlu in hudiču. To je tista dobrota, ki je všeč vsem so-vražnikom krščanstva, pa najsi bodo odkriti ali okrinkani. Iti zato so ruski antikristi poveličali Judeža ter proglasili Tolstega za svetnika. PAZDER (BRUSCOLO). Ce ti pade pazder v oko, si pogubljen, kajti tisti, ki imajo bruno v očesu, se bodo pohujševali in govorili, češ, da ravnaš grdo otroki, da pretepaš ženo, da zastrupljaš očeta, da zapravljaš čast, da žališ ljudi na cesti ali pa da izdajaš domovino. Premišljujte torej besede Evangelija in ljubša naj Vam bo gobavost kakor osebe, ki se pohujšujejo. GROZA (BRIVIDO). Ne spominjava se več, o kom so že govorili, o Poeju, o Baudelaireju ali o kom drugem, češ, da je ustvaril »un frisson nouveau«, A je še neki drugi umetnik, neskončno večji kakor tale dva, ki pripravlja za nas novo, recimo rajši: zadnjo grozo, grozo poslednjega dne, ki jo tako ljubko opisuje neki njegov učenec v lirični pesmi, kalera se začenja takole: Dies irae, dies illa Solvet saecluni in favilla. BRILJANT (BRILLANTE). Briljante nosijo na prstih, jih obešajo na ušesa ali kam drugam kukavi bogatuhi (moški in ženske), ki nimajo v sebi ničesar, kar bi se svetilo. BARABA (BARABBA). Judje prvega stoletja so bili strastni in na vse zadnje celo spoštovanja vredni ljudje. Izmed dveh, to je med Jezusom in Barabo, so si izbrali Barabo, politično žrtov; izbirali pa so enostavno med smrtjo in svobodo, to je med dvema enostavnima, pa vzvišenima stvarema. Ce bi se danes pojavil prav isti dilema, bi Judje sporazumno s Pilatom dali zapreti Jezusa v umobolnico, mu-čenik Baraba pa bi postal v kratkem času državni svetnik, potem poslanec v skupščini in nazadnje, kdo ve, mogoče celo guverner v Jeruzalemu. DOBRO (BENE). Stari filozofi so si napenjali možgane, da bi spoznali, kaj je najvišje dobro; kristjani so prišli do sklepa, da je to Bog. Moderni filozofi pa, prepričani, da je boljše sovražno dobremu (kakor pravi italijanski pregovor), mislijo, na je najvišje dobro stolica rednega profesorja na kaki imenitni univerzi in krožek papagajev, ki ponavljajo njih modrost okoli katedra. DOBRODELNOST (BENEFICENZA). Je hudičev surogat za krščansko ljubezen. BIJOLOGIJA (BIOLOGIA.) Bijologi so tisti učenjaki, ki ubijajo živa bitja, in kadar imajo pred seboj mrtvo tka- nino, iščejo skrivnost življenja. Na podlagi to ga so prišli do sledečega sklepa: I1, da izhajajo živa bitja iz mrtve narave potoni naravnega razvoja; 2. da jo duša, oziroma življenski princip, iznajdba metafizikov ter izvira iz babje vero divjakov. Za novo cesto v Bistriškem jarku na kozjaku. Okrajni zastop marenberški si je v svojem novem sestavu pod gerentstvom župana iz Jan-ževskegu vrha ter oblastnega poslanca Luke Der-žečnika oglodal koncem septembra tek. leta dosedanja dela na okrajni cesti v Bistriškem grabnu, ki so izpostavljena neprestanim poplavam hudourne Bistrice. Zastopniki občin in interosentje iz Sv. Primoža nam Muto in Pernic so naglašali, da je |)otrebno zgraditi cesto do državne meje do potoka -»dvojih vode in to tembolj, ker je tudi štajerska deželna vlada v Gradcu sklenila zgraditi cesto do državne meje. S tem bi dobili iz Dravske doline novo cestno zvezo proti Sch\vanbergu in Lon-ču (Deutschlandsberg) v Avstriji, kar bi obenem omogočilo izvažanje velikanskih množin lesa, ki se nahaja ob državni meji v Pernicah in Soboti. Dosedaj namreč to ni bilo mogoče, kar je povzročile našim lesnim trgovcem, ki .so se zanašali, da se bo ta cesta z državno pomočjo že davno dogradila, ogromno škodo. Pri tej priliki so je izvolil za zgradbo te ceste poseben odbor, ki nuj poišče potrebna denarna sredstva bodisi pri interesentih samih, ali pa pri občinah, ki so na gradnji to ceste najbolj interesirane ter določi obenem nadaljne smernice. S tem je torej stopila gradnja ceste v Bistriškem jarku v odločilen stadij. Ta cesta ni samo velikanske gospodarske važnosti radi množin lesa, ki čakajo na izvoz, tudi za turistiko bo pomembna, ker bo odprla dosedaj neznan in romantično lep svet tujskemu prometu in tvorila obenem izhodno točko za Golico (Kor alpo) in zapadni obmejni Kozjak. Cer&renl v g sinila V, Razpis župnije Podčetrtek je objavljen in sicer je treba vložiti prošnjo do 27. novembra t. 1. k Izvencerkvoni sestanek ima Križan-ska moška Marijina družba prihodnjo sredo 10. okt. ob osmih zvečer v družbeipi dvorani. Zelo važno! Prosimo, polnoštevilno! Evliaristitni odsclc akademske kongregacijt ima nocoj op pol sedmih v marijaniški kapeii ure molitve z blngoslovom. Vabljeni tudi nekougrega-■listi. Rože svete Male Terezije. Karmelski samostan nn Selu pri Ljubljani je v proslavo 30 letnice smrti Male Cvetke priredil in založil knjižico >Rože sv. Male Terezije«, )>o kateri bodo številni njeni častilci gotovo z veseljem posegli. »Rože« opisujejo vrsto čudovitih ozdravljenj na priprošnjo male svetnice, vsa iz poslednjih let in med njimi več, ki so se dogodila v naši ožji domovini. Knjižica, ki jo odlikuje izklesan in jedrnnt slog ter izbranolep jezik, se dobiva v prodajalni KTD (pri Ničmanu) v Ljubljani ali v knrmelskeni samostanu na .Selu Cena: 5 Din je za lično in dosti obširno knjižico zelo zmerna. Orel Mariborsko orlovsko okrožje ima svoj letni občili zbor v nedeljo, dne 23. aktobra 1927 ob 10. uri dopoldne v Zadr. gosp. banki v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1., soba Zadružne zveze. Hrušica. Danes ima orlovski odsek ob 3 popoldne redni letni občni zbor v drutvenem domu v Hrušici. Občnega zbora se morajo udeležiti vsi redni člani in starešine. Vabljeni so tudi podporni člani. Po občnem zboru je upisovanje novih članov, mladcev in orličev. Starši, pošljite svoje sinove danes popoldne v naš doni. — Redna telovadba sc prične v sredo ob 8. uri zvečer. Novi člani dobrodošli. Bog živi! — Odbor. r Najnovejša moda Poudte Mon Parfum Bourjoln — l>arls "Poizvedovanja Izgubilo se je v torek ob 7 zvečer na gl. kolodvora platno za stojnico (rantoha). Pošten najditelj naj ga vrne proti primerni nagradi na naslov: Ciglič, Stritarjeva ulica 7-1, Ljubljana. Sol sv. Roka m noge Otrdela koža. Zmrzlina. Tj., .c«-.^ ''otenje rok Oteklina. iu nog. Utrujenost. —Izpahnenje. Poškodbe in pekoče nogo. ozdravlja noge. Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-uom. ki čudovito dobro učinkuje ua bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano ua nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni,' kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev I6-—. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Srednji devizn? Sečaii na liubli. borzi od 10. do 14. okt. 1927. Dne Berlin Curih Dunaj London Ne\vyork Pariz Praga Trst 10. 13.55 10.955 8.015 276.65 56.74 224.22 168.40 310.— U. 13.55 10.955 8.015 276.65 56.74 168.40 310.- 12. — 10.955 8.015 276.70 56.74 168.40 310.75 13. 13.55 10.955 «.U 15 276.70 — 168.40 — 14. 13.54 10.955 8.015 276.70 223.5 168.40 — Gospodarstvo Produkcija premoga v Sloveniji. I/, pravkar sestavljenih podatkov o produkciji premoga v Sloveniji z«i mesec avgust 1927 je razvidno, da je znašala la mesec produkcija 170.50-! toni napram 141.202 tonam v juliju ter 130.590 to-i.am v avgustu lani. Produkcija ie torej od julija na avgust napredovala za 12 odstot., od avgusta lani na avgust letos pa za 13 olstot. Skpno je bilo v prvih 8 mesecih t. 1. nakopanih 1,202.841 ton premoga napram 1,037.508 tonam v pivih 8 mesecih lani. Produkcija je torej letos za 12 odstot. večja kakor lani v istem času. Oddali so premogovniki v avgustu t. 1. (v oklepajih podatki za julij t. 1.): železnicam 79.624 (15.216) ton, brodarstvu 388 (285) ton, industriji 58.914 (52.783) ton, raznim strankam 12.684 (11.393) ton; izvoz v inozemstvo je znašal 4.997 (4.058) ton, sami so pa porabili 10.891 (10.857) ton. skupno so torej oddali 167.418 (144.692) ton. — Oddaja se je torej znalno povečala: zlasti pri železnicah (za celih 14.000 ton) ter industriji (za 6000 ton). Kljub temu pa je bila za 3054 ton manjša kakor produkcija in so se za toliko povečale zaloge. Število zaposlenih uradnikov je bilo letos v avgustu 267, paznikov 245 ter delavcev 8320. Kako se je gibala produkcija in zaloge letos, kažejo sledeči podatki (v tonah): povpr. 1913 povpr. 1026 1. pol. 1927 julij 1927 avgust 1927 132.250 139.880 148.523 141.202 170.502 71.205 67.715 70.769 Tržno poročilo. Ljubljana, dne 14. oktobra. Les. Stavbni les vkljub pozni stavbni sezoni gre živahno. Za Slovenijo je zlasti važen izvoz v južne pokrajine naše države, v Dalmacijo. Stavbno gibanje v Splitu je izredno živahno in ni pričakovati njegovega opešanja, kajti po naših informacijah je na splitskem magistratu okoli 300 prošenj za nove zgradbe, kar kaže. da bo stavbno gibanje v Dalmaciji zelo živahno. Poleg tega je pričakovati z razvojem tujskega prometa v kratkem gradbe novih velikih hotelov, kar bo zopet ugodno za naš les. Opaža pa sc, da Sloveniji manjka železniške zveze z morjem, ker mora vse blag j iti skozi Karlovec. Zato je nujno potrebno, da se vprašanje železniške zveze z morjem čim hitreje reši. Poleg tega je ovira čim večjega našega izvoza v Split asfaltiranje taniošnjih dovoznih cest k postaji. Zato gre blago samo do postaje Split-pred-mestje in Solin. V zvezi s tem so tudi reklamacije /.a razliko med pristaniško in lokalno tarifo. Kupčija z drvmi =e razvija normalno kakor tudi z ogljem. Cim dalje večje zanimanje je za testone. Poskušajo se delati sklepi za dobavo koncem marca, celo aprila 1928. Cene za južno sadje so letos visoke in izvoz prav živahen. Za razno rezano bu-kovino prekomorski trg stalno povprašuje. Zanimanje je tudi za nove hlode. Letos se pretežno povprašuje za hrastove pragove ne samo v Italiji, ampak tudi v drugih državah ob sredozemskem morju. Zato je našim producentom priporočati, da letajo normalne hrastove pragove, ker je odjem siguren. Zanimanje je nadalje za brzojavne borove drogove pristanišče Sušak. Zunanji svet se nadalje zelo interesira za naš okrogli les, ker naša produkcija ni zmožna izdelovati prvovrstno fino blago, o čemur smo že toliko pisali in grajali, sato tudi ne more doseči bolj ugodnih cen. Na italijanskem trgu ni nobenih znatnih izprememb, Francija poroča nadalje popolen zastoj. V slučaju da se sedanji položaj v Italiji vzdrži, je pričakovati znatnega odjema Romunska konkurenca za mehki les še prav občutno opaža. Kakor smo že neštetokrat opozarjali, bomo mogli konkurirati le s fino obdelavo lesa. Zato je potrebno zopet in zopet povdarjati, kako zelo važna bi bila pri nas šola m obdelovanje lesa. Merodajni faktorji naj začno razmišljati o tem in v slučaju, če se država ne pobriga za to, naj sprejme to šolo v svoj program oblastna skupščina, ki je za naše gospodarstvo največje važnosti in mu bo lahko, kakor se je na drugih poljih že izkazalo, veliko koristila. Žito. Na svetovnih tržiščih ni izprememb. Količine na potu v Evropo se nahajajočega žita so znatne in pritiskajo cene navzdol. V žitni trgovini vlada stagnacija in jc poslovanje omejeno na minimum. Iz Združenih držav ni novih poročil; iz Kanade pa nadalje prihajajo vesti o dobrem pridelku. V Chicagu so v teku tedna cene ostale skoro neizpremenjene. V Budimpešti tudi cene radi pomanjkanja prometa tako v efektivnem kakor ter-minskem poslovanju polagoma malenkostno nazadujejo. Na našem trgu ni izprememb. Ponudbe skoro ni nikake. Kupuje le najpotrebnejše. Zlasti se občuti stagnacija v moki. Ker smo nad svetovno pariteto, izvoz ne konvenira in je malenkosten. Vag. blago notira danes v Ljubljani: pšenica baška 78—79 kg 2% 340 Din, koruza stara 240 Din. nova sušena 235, rž domača 325 Din, oves 235. moka Og 470 Din. — Za proso se radi obilnega pridelka v celi Sloveniji 5e nadalje imenuje cena 2—2.50; ajde, katere pridelek je v celi Sloveniji prav znaten, še ni dosti na trgu. Cena se giblje med 2.50—2.75 Din. Fižol. Povpraševanje po fižolu za izvoz v Italijo je nekoliko ponehalo. Francija nadalje kupuje naš fižol. Cene so se ta teden v veletrgovini učvrstile: tako notira koks cirka 5 Din (prejšnji teden 4.75 Din), mandalon 1 (4) in ribničan 3.75—3.95 (prejšnji leden 3.75—3.85 Din). Za cipro-fižol (nazvan ludi preklast) se plačuje 6—6.50 Din za lepo, na roko izbrano blago. Krompir. Cena krompirja radi velikih ponudb nekoliko slabša. Plačuje se danes 0.85—0.90 (prejšnji teden 0 90 Din). Zelje. Cene za nakup vag. blaga so se učvrstile od 0.75 na 0.90 Din, za kislo zelje so ostale neizpremenjene 3 Din. Seno, slama. Cene so ostale neizpremenjene: za seno v balah prešano se plačuje 60—65 Din franko nakladalna postaja za 100 kg. Hmelj. Žalec. 15. okt. (Izv.) Nakupovanje se vrsi mimo po nelzpremenjenih cenah Žalec javlja nespremenjeno čvrsto tcndenco, kakor tudi Niirn-berg. kjer je najvišja nakupna cena za dobro-barvno blago narasla na 315 mark. Mast. Cene so neizpremenjene franko Ljubljana Din " 05—27 za kg en trros. Sladkor. Kakor smo že med tednom poročali, ie v Inozemstvu radi ravnokar objavljenih cenitev produkcije v tekoči kampanji tendenca slaba in so ceno popustile in bilo pričakovati,da se tudi pri nas ceno znižajo. Kava. Zaradi že večkrat omenjenega valori-zacijskega posojila Brazilije je tendenca za kavo čvrsta in se cene v inozemstvu vsak dan dvigajo. ,'ri nas pa, kakor smo že prejšnji teden omenili, še ni izprememb v cenah. Riž. Radi dobre kvalitete letošnjega pridelka riža je tendenca lako za italijanski kakor indijski riž, ki pa ne pride za nas toliko v poštev, slaba. Cene so nekoliko popustile. Slive. Letošnji pridelek je po količini v Bosni prav dober, dočim je pa po kakovosti slabši kakor lanski. Rotjših vrst sploh ni dobiti kakor n. pr. blago 80 ali 70, 110 in 90 pa po zelo nizki ceni. Tendenca je slaba. Cene so popustile. Gobe. Nakupne cene za gobe so sledeče: najlepše belo blago prima kvalitete 50—55 Din, povprečno lepo blago 38--45 Din, slabo blago se pa sploh ne kupuje. Orehi. Cene so radi obilnega pridelka v inozemstvu, zlasti n. pr. v Franciji nizke. Lepi orehi stanejo franko Ljubljana 6—7 Din. Jajca. Dovozi jajc so se nekoliko izboljšali, cene so pa neizpremenjene. Povpraševanje je še nadalje malenkostno. Solinški predmeti. Iz Frankfurtn poročajo, da je sklenila solinška industrija jeklarskih predmetov zvišati cene za 10 %. Izkaz o stanju Narodne banko z dne 8. oktobra 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 30. sepl.) Aktiva: Kovinska podloga 479.0 (—10.2), posojila 1586.3 (+12.0), račun začasne zamenjave 230.1 (+0.1), saldo raznih računov 1292.5 (—4.5); pasiva: bankovci v obtoku 5913.8 (+150.4), račun začasne zamenjave 320.1 (+0.1), drž. terjatve 170.1 (—31.8), razne obveznosti 1219.8 (—90.3), bilančna vsota 9885.2, ostale postavke neizpremenjene. Posledice ukinjenja carinarnice v Celju. Celje, 15. oktobra. (Izv.) Par dni po razglasu ukinjenja carinarnice v Celju, so zaostale direktne pošiljke za Celje v Mariboru. Kljub temu, da so se takoj odposlali dokumenti na razne čar. posrednike iu špediterje, ni blaga od nikoder, tvrdke posredujejo potom svojega osebja, a rešitve ni. Marsikatera stranka blaga ne bo sprejela, ker je blago bilo že oddano. Znani so slučaji, da je prišlo blago v Maribor v soboto, poslali so se vsi dokumenti, adresat pa še do danes ni nič prejel. Izostale so vse poštne pošiljke. Tvrdke, ki so prej dobivale po 20 in 30 poštnih zavojev na dan, ne dobe sedaj niti enega. Mariborska poštna carinarnica je premajhna za promet Maribora in Celja, morala bo najeti še prostore. Tudi je mariborski kolodvor premajhen za prejem vsega blaga. Posledice so ogromni stroški za celjsko trgovino. Upoštevati je treba, da igra zamuda 1 ali 2 dni že naravnost velikansko izgubo. Volitev novega predsednika Zveze denarnih zavodov v Zagrebu. Dne 28. t. m. se vrši izredni občni zbor Zveze denarnih zavodov v Zagrebu, kateri pripadajo tudi nekateri slovenski denarni zavodi. Ker se namreč dne 17. junija letos na rednem občnem zboru ni izvolil novi predsednik namesto odstopivšega dr. Vrbsniča, se bo moral izvoliti sedaj. Akcija za poživljcnjc prometa na zagrebški borzi. Z ustanovitvijo ljubljanske devizne borze je devizni promet zagrebške borzo padel. Zato si hočejo Zagrebčani zopet oživeti svoj nekdanji živahen promet. Te dni smo čitali, da nameravajo uvesti terminsko poslovanje tudi za 7% invest. posojilo. Dadalje je borzna uprava razpisala pismeno anketo o efektnem prometu zagrebške borze. Internirajo se tudi za uvedbo novih papirjev na borzi. Nagrade uspešnim perutninarjem. Tekom novembra bo vel. župan maribor. oblasti zanesljivim rejcem porazdelil brezplačne plemenske peteline rujave štajerske pasme. Samo oni, ki imajo resno coljo pričeti s čistokrvno rejo teh živali, naj se takoj ustmeiio ali pismeno prijavijo na pristojnem okr. glavarstvu, kjer dobijo nadaljnje informacije od okr. živinorejskega referenta (drž. kmetijski ali veterinarski referent). Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti. Cena vinskega mošta v Prekmurju. V poročilu »Vinska letina v Prekmurju*- se je piscu vrinila neljuba napaka. Mošt se ne prodaja po 7.50 in 8 Din, marveč le po 3.75 in 4 Din in se le za mošt najboljše kakovosti dobi 5 Din. izredno dobra letina krompirja. Maribor, dne 15. oktobra. (Izv.) Na Štajerskem je izredno dobra letina krompirja. Obrodil je obilo in je zdrav. Kmetje ga imajo v splošnem čez domačo vporabo in ga odprodajajo. Dozdaj so kupci krompirja, ki ga pošiljajo v južne kraje, kjer je bila huda suša. kupovali posebno po Dravskem in Ptujskem polju, kjer je krompir tudi preje dozorel kot v bregovitih krajih na obeh straneh Dravske doline. Po Dravski dolini je krompirja še precej na razpolago in kmetje čakajo na kupce. Cene so stalne od i— do 1.50 za kilogram. Pri prodajanju poljskih pridelkov kmetje zopet u videvajo, kako potrebno bo, da se odprodaja kmet. pridelkov in nakup potrebščin, nasloni na kmetske produktivne in nabavne zadruge. Do sedaj se je začelo delovati v tem oziru le na vinogradniškem polju in imamo nekaj že dobro delujočih zadrug, četudi so dandanes težke razmere za to. a na vseli drugih poljih kmetske produktivnosti je kmet prepuščen na prosto raznim nakupo-vnlceni. Kmetsko zadružništvo bo gotovo panoga, ki jo bo oblast s posebno vnemo gojila iu podpirala. Evropski karte! industrije dušika. Po poročilih francoskih listov se vrše pogajanja za ustanovitev kartela v industriji dušika, kar je v zvezi z nastajanjem evropskega kemičnega trusta. Med drugim naj bi kartel razdelil razpečevalne sfere ter zaščitil evropske produeente pred novim fabrikaeij-skim procesom naravnega čilskega dušika. Kartel evropsko lanene industrije. Kakor poročajo iz Prage, sc vrše pogajanja med angleško, belgijsko, češkoslovaško, nemško in francosko la-neno industrijo pogajanja za ustanovitev kartela. Razstave, in gospodarske prireditve v Turiuu J92S. V Turinu (Italija) se bo priredila v teku leta 1928. vrsta razstav in gospodarskih revij. Tako bo tam od aprila do oktobra 1928 velika kemična razstava, na kateri bojo razstavili svoje proizvode tudi inozemske tvrdke. Nadalje ,' dobijo tudi v pisarni Zbornice za TOI. v Ljubljani. Horsza 15. oktobra. Devizni promet je tu leden bil nekoliko slabši kakoi prejšnji leden. Znašal je 13.0 milijona Diu napram 14.1, ozir 18.62, ozir. 13.0 milijona Din v prejšnjih tednih. Da je devizni promet bil ta led"ii manjši, je pripisovati zlasti majhnemu prometu v četrtek in petek. V prv ih treh dneh iedna je znašal promet nad 3 milijone Din, v četrtek in petek pa pod 2 milijona. Znaten je bil promet v devizah Cu- rih, Loudou in Dunaj. Povprečno na dan je znašal promet 2.6 milijona Din napram 2.7 v prejšnjem tednu. Berlin je bil mednarodno iu tudi pri nas eel teden čvrst. Ta čvrstoča je pravzaprav padanje devize Nevvyork zaradi počasnejšega tempa konjunkture v Ameriki. Potrebe v Bedlinu je morala v torek krili Narodna banka. Curih in Dunaj sta ostala neizpremenjena in je v teh devizah tudi intervenirala Narodna banka: Curili vsak dan, Dunaj v ponedeljek, torek in četrtek. London je bil tudi ta teden zelo čvrst. Kar velja za Berlin, velja deloma tudi za London. Radi višje obrestne mere v Londonu je šel denar v London in nastalo je znatno povpraševanje po funtih, dočim so se angleški nakupi žita in pšenice v Ameriki zmanjšali. Razen v četrtek je vso potrebo Londona morala kriti Narodua banka. Nevvyork je ostal pri nas neizpremenjen. Pariz je bil v ponedeljek zelo iskan, potem pa do petka ni bilo zaključkov. Praga je bila neizpremenjena. Trst se je celo učvrstil; v Curihu pa je notiral v ponedeljek 28.35, v petek 28 345. Na efektni borzi v Ljubljani so bile v ponedeljek Strojne zaključene po 60, nato ponujane po 80. V ostalih papirjih ni bilo izprememb. Trg bančnih in industrijskih papirjev v Zagrebu je nadalje v stagnaciji in ni znatnih izprememb. V Zagrebu in Belgradu so državni papirji tendirali čvrsto. V petek pa so v vojni odškodnini realizacije nekoliko potisnile kurz i" se je promet zmanjšal. Na Dunaju je Kranj. ind. od ponedeljka na torek popustila od 50 na 48, pozneje ni bilo prometa. Ruše v petek 30..5, Trboveljska 59.95, napram 35 v četrtek ter 32.90 v sredo, ozir. 61 v ponedeljek. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR Mednarodna čvrstost Londona traja dalje, dočim je v prostem prometu v Ljubljani popustil na 276.50. Tudi Italija a lendirala čvrsteje. Iz Curiha je javljen kurz 28.35. V ostalih devizah ni izprememb. Zagreb. (Prosti ]>roniel.) Berlin 13.5525, Curih 10.955, Dunaj 801.5, London 276.70, Newyork 56.75 Pariz 223.25, Praga 168.395, Trst 310.5—311. Curih. Belgrad «.13, Berlin 123 78, Budimpo šla 110.65, Bukarešt 3.24. Dunaj 73.20, London 25.25 Nevvyork 518 50, Pariz 20.855, PraRa 15.365, Trsi Ljubljana. (Prosii promet.) Devize: Berlir 13.55, Curili 10.955, Dunaj 801.5, London 276.50 Nevvyork 56.75, Pariz 228.5, Praga 168.40, Trst 310.5 28.35, Sofija 3.74, Varšava 58.10. Trst. Belgrad 32 25-32.26, London 89.10-89.15, Nevvyork 18.27-18.29, Pariz 71.80—72, Curifc 351.75—353.75, Dunaj 255.25-261.25. Dunaj. Devize: Belgrad 12.47. kodanj 189.85 London 34.40875, Milan SS.71, Ne\vyork 708.4, Paria 27.80625, Varšava 79.44. Valute: dolarji 706.75, an gleški funt 34.445, dinar 12.40, češkoslovaška krona 2099.375. Praca. Devize: Lira 184.5. Belgrad 59.45, Pariz 132.5, London 163.4, Nevvyork 33.745. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.93, London 276-5. VREDNOSTNI PAPIRJI. Drž papirji v Zagrebu čvrsti. Na Dunaju Ti* boveljska 60.9 (včeraj 59.95), Ruše 38 (včeraj 36.5). Zagreb. (Prosti promet.) 1% invest. pos. 8i.5: agrari 55 bi., vojna odškodnina 400—401. Trst. Adria 182, Assicurazioni Generali 4615. Cosulich 200, Riunione adriatica 2165, Tripcovicb 265, Split cement 227. Dalmatia 96, Oceania 95. Dunaj. Po'ton.-savska-jadran.82.9, Hrv. esk. 10.8. Alpine 49.25, Greinitz 5.6. Levkatn 11.8, Tr bovlje 60.9, Ruše 38, Mundus 170. BLAGO: Dunuj, 15. okt. Na današnji borzi je prišlo do zmernih kupčij. Prodala se je: Avstrijska pšenica 79 kg po 39.50 iz St. Poltena, 78-79 kg po 39 iz Kilba, po 39.25 iz Herzogenburga. manitoba pšenica 82 do 83 kg iz St. Poltena po 54. Oves avstrijski 29.75—30.25, madjarski 30.25—30.75. Chicago, 15. okt. Začetni kurzi: Pšenica dec. 131.125, marec 134.125, koruza dec. 76.375, marec 89.50, oves marec 48.75, rž dec. 96.75. potrebščine v največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAS, Ljubljana, Cankarfevo nafor. 5 Telet. 407 Moda Govoriti in pisati o otroški modi bi se komu zdelo absurdno; če pa pomislimo, s kako vnemo skušajo matere obleči svoje otroke v čim lepšo obleko iu s kakšno vnemo šele pričakujejo otroci nove sezone, moramo priznati, da je prav vprašanje otroške mode važna komponenta pri duševnem razvoju otroka. Res je, da otroci analogno svoji rasli in živahnosti ljubijo čim bolj živo pisane barve, res j? pa tudi, da se la njihova instUctivnost ne sino ovirati, gledati pa seveda na praktičnost in večjo dovzetnost otroka za mraz. Zato se ni Čuditi, da prav jesenska sezona nudi gledo otroške, mode vse mogoče vzorce in oblike. Recimo plašči: Te kaj radi obšivajo s kožuho-vino iu ker je ni treba veliko iu ker gre za trpež-nosl, je običajna pristna kožuhovina. Za dečke jemljejo največ angleško blago, ki pa naj bo nekako nevtralne barve, ki se barvno prilega i ostalim delom obleke. Prvi vzorec na naši sliki nam predo-či, kako se da s primitivnimi sredstvi napraviti okusen in praktičen plašček; nima gumbov, veže in sklaplja ga pas, ovratnik je pa naložen s kožuho-vino. K plašču in k soglasju spada čepica iz istega blaga. Pri deklicah je plašč skoro iste vrste, vendar je na njeni več okrasja in mehkejših linij. Kar h. Ro JNS«. se pa tiče oblek za šolske otroke, sta posebno posrečena vzorca na tretji in četrti sliki. Za dečke se zbira navadno sivo, sivo zeleno ali pa rujavo blago. Zadnja dva vzorca sta pa, rekli bi, bolj »salonska«, to zlasti za sloje, ki so vezani na razne obiske in slične ceremonije. Na vsak način so pa ti vzorci jesenskih otroških oblek tako temeljito premišljeni, da so z njimi lahko okoristi tudi naj-siromašnejša družina in lahko osreči svoje otroke in jih navaja k zdravemu okusu. Zapestnice. Zapestnice so danes skoro nepogrešljiv atribut, zlasti večernih toalet. Ne gre za to ali je zapestnica iz pristne kovine ali kar že, bit' pač mora. pa naj bo magari v celoti cenena imitacija. Priljubljene so iz slonove kosti, pa dobro iz rczljane, ali pa obroči, posejani s pisano barvani mi biseri. Zlasti so pa priljubljene zapestnice h pisanega, to se pravi mešanega zlata, kar daje bolj efektne svetlobne odbleske. Kratka kožuhovlnasta jopica je za to In prihodnjo sezono zelo priljubljena. So napravljene iz mehke, prožne kožuhovine, izbegavati jc pa vsako vidno težo ali okornost. Barve so poljubne, v na-vodl so pa najbolj svetle. Radio PROGRAMI: Zagreb 810, Breslau 315.8, Barcelona 844.8, Praga 348.9, Leipzig 865.8, Scbenectady 379.5, Stuttgart 879.7, Toulouse 392, Hamburg 894.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 4615. Langenberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2. Miinchen 535.7, Budupenl 555 6, Varšava 1111 Carigrad 1230. Konigswusterhausen 1250. Nedelja, 16. oktobra. Zagreb: 20 30 kvartet Vlahovič - Molnar. -Praga: 11 koncert kvarteta: fcevčik - Lhotakjr: 1 Z. Fibich: godalni kvartet, G-dur, op. 8. 2. Dvorak; godal kvartet, A-dur, op 80., 16 koncert vojaške godbe, 19 prenos iz Brna: A. d Albert. Nižina, muzikal. drama — Leipzig: 20.30 koncert deškega zbora. — Stuttgart: 11.30 kot. služba božja. — Brno: 19 prenos iz gledališča: Nižina, muzikalna drama v 2 dej. — Rim: 20.45 Carmen (Bizet) 3. in 4. dej. — Langenberg: 20.15 zborovski in orkestralni koncert. — Dunaj: 11 koncert dunajskega simfoničnega orkestra, IG orkestralni koncert, 19 moderna glasba (z uvodnim predavanjem): godalni kvartet, op. 30 F-dur (Eg. Kornauth), pesmi Prochaeka, Horwitza, Ilauerja, Piska, Berga, Korn-golda, »Nora«, igra v 3. dej. (Ibsen). — Budapest: 12 in 21 ciganska glasba. — Varšava: 20 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsak« beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ponedeljek, 17. oktobra. Zagreb: 20.30 komorna giasba (Reisslger: trio G-mol, Sehubert: trio B-dur). — Praga: 19.15 vojaški koncert, 20 koncert solistov: L Kurzova (klavir). T- Zenickova - Rochova (poje, V. Zitek (poje), L fcelenka (cello). — Leipzig: 19 »Undi-nec, remant. čarov, opera v 4. dej. — Stuttgart: 20.15 proslava 150letnice H. Kleista. — Toulouse: 21. Seviltski brivec (Rossini). — Hamburg: 20 slovanski komorni koncert. — Rim: 20.40 večer moderne italijanske glasbe. — Dunaj: 20.45 koncert dun. simf. orkestra. Torek, 18. oktobra. Praga: 16.30 koncert (klavir in koncert). — Toulouse: 18-80 Aida (Verdi), 21 Seviljski brivec, 21.45 koncert. — Brno: 19 arije iz Verdijevih oper, 20 komorna glasba. — Rim: 17.15 vokalni in in-»trumentalni koncert, 20.30 prenos iz gledišča. — Dunaj: 20 komorna glasba (iz Mozartovih del). — Budapest: 19 prenos iz opere, 22.20 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba, nato evropska, solo in glasov-ske točke. Radio Nauk o radioteiiniftl Spisal Andrej Andreč Broširan Din 60'—, vezan Din 76 — Jugoslovansha knjigarno v ifuMiani. s v; /3* ' laspresf sodišča »ROKE KVIŠKU!« V vlažnih barakah prebivajo. Ne počutijo se dobro med nami. Kako bi se tudi? Tu, pri nas, zastirajo vsako obzorje visoke gore, tam so pa široke stepe ob Donu, kjer so zborovali po kozaških običajih in vse medsebojne spore obravnavali pred svojim lastnim vojaškim sodiščem. Svetovna vojna in revolucija v njihovi domovini jih je raztrosila po vsej zemlji, le v njihovi jih ni pustila. Šest jih je preti sodnikom. Sami bivši kozaški častniki. Prvi toži, drugi je tožen, ostali štirje pa prisegajo in pričajo. Mladi Kolja je bil pod carjem častnik najnižje šarže iu je moral vedno skrbno salutirati pred Fedjo, svojim predpostavljenim. Tu v Ljubljani, pa se je Kolja skujal. »Bila sva res oba oficirja v Rusiji, on je bil nekaj več kot jaz!« je premišljeval. »Danes, tu v tujini, sem jaz uradnik in knjigovodja, on pa, nevednež, je samo sluga. Naj pozdravlja 011 mene!« Fedja pa ni priznaval novih razmer. Strogo je zahteval od Kolje, naj ga on pozdravlja prvi. »Ne boš!« je rekel Kolja. »Kaj ne bom? Roke kvišku!« je kričal Fedja in že je krepko stisnil nepokornega Koljo zn vrat z roko, z drugo pa je vlekel iz žepa nož, grozeč, da se ne ustraši niti najhujšega, koljo so komaj rešili njegovi tovariši. Pred sodnikom se vojaško predstavita oba, Kolja in Fedja. Tudi priče pridejo in v strumni vojaški poziciji glasno ponavljajo slovensko prisego z izrazitim ruskim akcentom. Kn izpovedo, kar so vedeli, prijavi Kolja zahtevo, naj mu plača Fedja »pjat tisučev dinarjev« za bolečine. Fedja je še srečno odnesel kožo. Plačal bo samo dvesto dinarjev kazni in petdeset za odškodnino. Povrhu vsega bo moral poravnati še stroške in tudi taksa ne izostane. Kozaki nato vstanejo in z vojaškim korakom odidejo Iz dvorane. Še iz vežo se je čul razburjen Koljin glas, da bo za »pjat tisučev dinarjev« tožil Fedjo pred civilnim sodiščem. VASOVALEC. Fant Rado šteje šele komaj dvajset let. Pa Ima že punco, šestnajstletno sosedovo Lojzko, h kateri hodi, kadar le more v vas. Ali Lojzka ima očeta, ki je. prav tak, kot poje pesem, še mož po stari veri in ne pusti, da bi se dekle pečalo že tako zgodaj s »smrkovci«. Rado pa nalašč za to, ker jstari« ne pusti, le še bolj lazi za Lojzko in grbasta Mica iz podstrešja, tista, ki izve vsako novico najprej, ta ve, povedati, da nemara tudi Lojzka rada vidi, če je Itado blizu. Ko so hudi oča odšli v bližnjo krčmo na merico »ta žganega«:, ie Mica opazila, kako se jo Rado splazil v kuhinjo, kjer je gospodinjila Lojzka. Brž je Mica odšla po sstarega«. »Fant, kaj iščeš pri nns?« so dejali oča, ko so se vrnili iz krčme in so obenem — da bo bolj držalo, — zgrabili mladega vasovalca za ušesa. — ?Tole!« je odvrnil Kado in udaril Loj-kinega očeta »knock-oul« v obrat, da je mož takoj Starejša vdova dobra kuharica, vajena vseh hiš. del, želi službe kuharice v župnišču. — Ponudbe na upravo lista pod: »Gospodinja« 8185. Učenka 15 let stara, iz boljše hiše, bi se učila šivanja v modnem salonu, kjer bi imela stanovanje in hrano. — Ponudbe prosim: Trgovina, Gor. Lendava štev. 171. 8106 KURJAČA izprašanega, ki je zane« sljiv in obenem dober ključavničar, sprejme Ko-linska tovarna, Ljubljana nplflo pridno in po-UGIVIG gteno, iščem za kmečko domače delo, - Trnovo, Ljubljana, Ko. runova ulica 12, 8190 Sedlar vajenec sc sprejme na hrano in stanovanje pri Štel. Vin-cek - Tržaška cesta 9, | Glince. 8206 Strojna pletilja sprejme delo na dom. -Naslov v upravi St. 8086. Inseriraite v „ Slovencu Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejme Podboršek Ant., mesar, Linhartova ulica 4. Trg pomočnik prvovrstna moč, se takoj sprejme v manufakturno trgovino na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod značko: »Agilen« štev. 8160. Kateri TRGOVSKI potnik potujoč po Hrvatski, Bosni in Dalmaciji, prevzame proti proviziji prodajo vpeljanega izdelka domače obrti? — Za naslov in Izdelek se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 8144. krajevni" zastopnik za direktno prodajo pat. poljedelsk. predmeta, ki se mora šele vpeljati, se išče za takojšen nastop. Zahteva se znanje slov in nemščine, Ponudbe na upravo lista pod št. 8146, KUHARICA zanestj. oseba, tudi starejša, se išče. V poštev pridejo dotične, ki Imajo letna spričevala in po možnosti z znanjem nemščine. (Sobarica v hiši.) - Ponudbe pod navedbo starosti in zahtevk na poštDi predal 5, Ljubljana VII. (Spod. štfka), 8210 VRTNARJA oženjenega, ki se razume na sadje in čebele, iščem. Dobi lepo stanovanje in zemljišče v lep»m kraju Slovenije. Ponudbe pod št. 8199 na upravo lista. Dnhovnik-oenztionist dobi službo; novo žup-nišče, tik postaje Uršna sela —Toolice. Plača po dogovoru. - Oglasi: Župnf urad Toplice (Dol.). ZASTOPNICE za prodajo lukrativnih predmetov sprejmem proti visokem zaslužku. — Vprašati 16. 17. t. m. od 2—4 popoldne v hotelu »Union«, soba štev. 98. Nittinger. 8231 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za fino delo, velike kose, sprejme v trajno službo Anton Vrhovec, krojač, Dravlje št. 60. 8223 Dobri PRODAJALCI (prodajalke) manufakture se takoj sprejmejo. — Tekstilbazar - Ljubljana, Krekov trg. 8156 ..Jiegu---------------------- omedlel in obležaljiu tleh. Vnetega boksarja Rada pa jo zapisal stražnik. »Branil sem se!« trdi Rado pred sodiščem. »Sem že velik in se ne pustim vleči za ušesal« »No. že dobro, dva dni ne boste mogli vaso-vati, boste sedeli pri nas!« je dejal sodnik. »Pa sto dinarjev boste plačali l.ojzkinemu očetu, ker ste ga do krvi!« Fant je nekaj zamrmral, da je to proti boksarski tn pravilom, vendar pa ne preveč na glas, ker bi ga sicer sodnik slišal in ta ne pozna šale. IŠČEMO STROJNIKA za takojšen nastop. V poštev pride izključno le absolutno pošten, marljiv in vesten strokovnjak, ki mora biti strugar in imeti večletno prakso na večjih parnih žagah. Pism._ ponudbe na L. C. Tschinkcl v Ribnici. 8079 ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. 5512 UČENCA zanesljivega in sposobnega, sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom. Adolf Remic, Mirna peč. popolnoma trezen in zanesljiv, se išč« takoj za nov tovorni avto »Sau-rer« in osebni avto. Prosilec mora biti izurjen ključavničar in železo-strugar. Slovensko nemško potrebno. - Ponudbe z navedbo dosed. služb, rodbinskih razmer (samci imajo prosto hrano) in zahteve plače na: Tovarna kopit - Loka pri Žusmu. 8067 Iščem pošteno, skromno, pridno služkinjo ki zna kuhati. Opravljati mora vsa hišna dela pri rodbini 4 članov. Zglasi naj se le taka, ki bi hotela stalno ostati v hiši in bi skrbela za dom. — Stanujem v malem mestu na Štajerskem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »UČITELJ« 8112. Poravnajte naročnino \ Poštenega vajenca za glavnikarsko obrt — sprejmem. Alojzij Bernlk. Škofja Loka 54. 8226 Sprejme se takoj v trajno delo v vseh imitacijah le-sovja dobro izvežban pleskarski pomočnik. Naslov v upravi: št. 8241, Žensko pisarn, moč najraje začetnico, sprejme trgov, podjetje. Ponudbe na upravo lista pod: »Začetnica« 8229. Čevljarske vajence in učenke za prešivalke sprejme VOIKA, Krekov trg 10. Drž vpokojenci in drugi dobijo stalen zaslužek pri novem podjetju v Ljubljani. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 1500-8170. "prodajalko za trgov, z meš. blagom samo dobro računarico, takoj sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod šifro »Prodajalka« št. 8163. Preselitve s pohištvenimi ali plato-vozovl, brzo In najcenejše špedicija »Slove-nia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, telefon 2718. 7734 oddam sobo opremljeno, z električno lučjo, posebn. vhodom, v Zavodni št. 89 pri Celju- 1 ali 2 GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje z dobro tečno hrano ali brez nje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8184. GOSPOD se sprejme na stanov, in hrano. - Zelena jama 139. STANOVANJE dobi zastonj z oskrbo hiše oženjen par brez otrok ali zanesljiva ženska. - Poizve se v upravi »Slovcnca« pod St. 8188. KRASNA""^' soba za dve osebi, se odda s 1. novembrom. - Naslov sc poizve v upravi »Slovenca« v Mariboru. Snhn lepo in Pra*n°, vUUU 6 poseb. vhor dom, v sredini mesta, iščeta dve solidni gospodični, koji sta ves dan odsotni - za takoj ali s 1. dec. Plačata dobro. -Ponudbe pod: »Solidni« na upr. lista pod št. 8096. Stanovanje v sredini mesta dobi s 1. nov., kdor da brezobrestno posojilo. Ponudbe na upravo Slovcnca« pod »Ugodno stanovanje«. Sostanovalka se sprejme. Naslov pove uprava lista pod št. 8224. VEČ STANOVANJ eno- in trisobnih, 15 minut od centra, odda »Posredovalec« — Sv. Petra cesta št. 18. 8211 BBBBBBBHBBBBBBBBBBBHB3BflBEl ..SLOVENEC* Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo v tem med na- bolj razširjenem dnevniku. Vsak majhni obliki (najmanjši veliki ali pa tudi v priprosti šim Ijudstvoir po deželi naj-ogtas, pa bodisi v prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh, Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenecu za insercijo ob vsaki priliki najbolj MALA VILA se proda v Kamniku z gospodar, poslopjem. — Poizve se pri Rednaku, Velenje. 8228 Lepo posestvo prodam z vsem gospodar, poslopjem, tik glav. ceste in železnice, četrt ure od Litije, Gornji Log 5. Posredovalec družba z o. z. Realitetna pisarna Sv. Petra cesta štev, 18 ODDA: PISARNO, 2 sobi, blizu glavnega kolodvora. TRG. LOKAL, šentjakobski okraj, za trgovino ali obrt, LOKAL, manjši, za mlekarno, na Bregu. DELAVNICO, Glince, 55 m2, elektrika, poceni. šivalni stroj za čevljarje, dobro ohranjen, se poccni proda. -Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8077. Jesenov les : večja količina, stoječ, na-: prodaj. Posredovalci iz-j ključeni. Naslov v upravi ' »Slovenca« pod št, 8111. TULIPANE ! v najrazličnejših vrstah, I nudim radi opustitve vrt-! narstva po skrajno nizki | ceni 50—75 par komad 1 Marija Črnagoj, Ljubljana I (Privoz št, 17). 8153 KOLEZIJA: po 15 in 17 D BEŽIGRAD: po 30 Din. DUNAJSKA CESTA: od 15 Din naprej. TABOR: po 80 in 150 D. OŽJI CENTER: po 100, 125, 130, 140, 150, 300 Din. - »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. PFKARI JA z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba — dobro uvedena, naprodaj radi bolezni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8126. KAVARNA in RESTAVRACIJA I v mestu na Štajerskem, ! na prometnem kraju, se . odda v najem z odkupom j inventarja pod zelo ugod. pogoji. - Ponudbe upravi lista v Mariboru št. 320. 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. Domobranska cesta 23, Andlovic. m m družba z o. z. Realitetna pisarna j Sv. Petra cesta št. 18 j posreduje prodajo in na-' kup nepremičnin pod naj-! ugodnejšimi pogoji. Pro-i vizija plač. le tedaj, če ! se proda našemu kupcu! Kupci plačajo samo Kanarčki pevci, ugodno naprodaj. Naslov v upravi: št. 8227 Orehova jedrca lepo zdravo, letošnje blago, kupite najceneje pri Sever in Komp., Ljubljana Proda se dobro ohranjena, železna otroška POSTELJA precej velika, pripravna za dva. — Cena zmerna. Ogleda se lahko: Žagar, Cerkvena ulica štev. 19, Trnovo. 8219 Eicjl prve vrste volčje ■ pasme, prodam. — Alojzij BERNIK, Škofja Loka št. 54. 8225 Intellg, samec, trgovec in gostilničar, s solidno gostilno v lastni hiši z večjim sadn. vrtom, se želi poročiti z gospodično ali pa vdovo brez otrok, 40—50 let staro, s premoženjem 100.000 Din. Brezskrbno, mirno življenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Dobra gospodinja« 8169, POSTANETE TEHNIK ri6ar, mojster itd., s pomočjo tehn študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din Lycče Industrie!. Rue Enseignement, 37. Ličge, Belgija. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8, Odda se v sredini mesta prostor za loka! Ponudbe na upravo lista pod številko 8097. n - Kupne pogodbe in prepise uredimo brezplačno. dva psa dobermana, dobra čuvaja, proda DOVČ FR., Pokopališka cesta 29. 8204 Novo pohištvo prodam po ugodni ceni. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8208. TRGOVINA naprodaj s koncesijo in inventarjem na prometn. kraju pod zelo ugodnimi ' pogoji. - Ponudbe upravi pod »Trgovina« št. 8230.1 SREBRNE KRONE kupi F. Čuden, Ljubljano, Prešernova 1. PERNICE (tuhne) se kupijo. Pism. ponudbe pod »Pernice« na upravo T'I tU S P stare nogavice MWilJl» razne volnene odpadke kupimo. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Cunje«. Vsakovrstno po najvišjih cenah ■ erne, juvellr, Ljubljana Wolfovn ulica štev. i ~PAR KONJ z opremo in vozove, kupim. Ponudbe na upravo lista pod: Trgovina 8239 STARO OBLEKO pohištvo kupujem. Dopisnica zadostuje. M. Prekuh (Gallusovo nabrežje 23). Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo kleklanih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk, — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! Gostilna se odda v najem. Poizve se v upravništvu »Slovenca« pod št. 8207. Odda se v sredini mesta Gimn. abiturijentka j Slih lOkSl daje instrukcije! na dvorišču (50 ina), pod- za nižje razrede srednjih 1 *trfe in vcč HfM.lT šol in lj. šolo. Naslov viNaslov v uPravl "" 8118, upravi lista pod št. 8117. MISS FARLER angleške ure — Dvora-kova 3, III. radstr. 3000 Din kdor posodi za 6 mesecev proti dobrim obrc-stim. mu prrskrMm dobro službo. Ponudbe na upr. lista pod; Varno 33. RESTAVRACIJA v sredini trga Štajerske, je uaprodaf. Hiša, gostil, prostori, dvorana, notar, pisarna, 8 opremljen, sob za tujce, vrt, dvorišče, gospodar, poslopja z garažami. Izredno priprav, za podjetn. Amerikanca ali upokojenca. Cena Din 250.000. »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod Isin Franki slikar, profesor o pokoju danes ob sedmih zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 17. t. m. ob pol 3. iz hiše žalosti, Gorupova ul. 3. Ljubljana, dne 15. oktobra 1927. Ivan, Lev, Vladimir, Helena, Darinkn, Nelca in' Anica, sinovi in hčere (er oslalo sorodstvo. n ZVITKE (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6/1. ■■ Telefon štev. 2980 " KAVARNA (n sladoledaraa v Zagrebu, center, moderna, kompleten inventar, naprodaj. Potrebno 100.000 Din. »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. 8212 PletiSni stroj! patent »Ideal« do sedai aeprekosljivi šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Posnemaloiki za mleko in plahte za vozove in konje pri znani domači narodni tvrdki FR. STUPICA -Ljublj., Gosposvetska 1. modroce. posteljne mreže, telez postelje (zložljive), »tomane. divam in druge lapetniške izdclkt dobile najceneje ori RUDOLFU RADOVANU. teoetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma) etikete SITAR & SVETEK) Ljubljana C stra ~ L VAROSAN SžsaH 53. Hrv. §3 3 a iS O O. 1'ri poroča svoje najboljše Taim burice Mariboru kupite galanterijo, drobnarije, pariumerije vrvar-ske in pletarske izdelke - najugodneje pri - DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica štev. 26. »Juta« raloga vreč, Maribor, Aleksandrova 35 — ima vedno v zalogi vsakovrst. vreče v vsaki množini. žsSszos peč! in štedilniki pri znani domači narodni I tvrdki FR. STUPICA -Ljubljani. Cosposvet. 1. ..r li š n o moko n ržen« srao&ce; vedno svežo, kupite zelo nerodno pri A. ¥©IK. LJUBLJANA jeva cesta -4. Volna - bombaž za stromo pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pn PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. tio ne n t i dobijo prav dober obed in večerjo za Din 78.50 na teden. - Restavracija pri »Zvezdi« — Maribor, Pod mostom 11 (pri drž. mostu). Klavirji, Tovarna in zaloga klavir-lev. prvovrst. instrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila rsla^ovanje iri popravila za Glasb. Matico Konservnto-rlj in druge institnte se iz eotavlinjo od moje tvrdke. ročna postrežba, zmerne ce ne; luiii na obroke. Izde lovalee klavirjev R. WAH-DINEK — LJubljana, Gre. BorfICevn ulica 5, I. nadstr. MOŠKI ČEVLJI zimski, še dobro ohranjeni, št. 41, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Dr. G. Piccoii, lekarnar v Ljubljani priporoča pri ...iprtju in drugih težkočah ielodca svojo preizkušeno Žeiorično tinkturo. Delikatesna trgovina z bufetom Fr. Kurlnčiča Maribor, Aleksandrova 31 se priporoča čč. duhovščini kakor vsemu občinstvu za večkratni obisk. IPozor društva' O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-ateljc D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. amburlee, par tlture, iti um« sole in vse otrebšilne za vsa glasbilu 'SZ&eB^-Ž&jgfat Odlikovan " ....... na parišk Ceniki Ironko. razstj ism REJENČKA sprejme boljša gospa v oskrbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: »Solnčno stanovanje«. SVARILO. Obveščam vse, da moji ženi Rozaliji Glavan (po domače Žagarci) iz Šice, nihče nič ne posodi ozir. ne proda brez denarja, ker jaz nisem zanjo plačnik. Alojzij Glavan. OBVEŠČAM slav. občinstvo, da se že javljena otvoritev salona v gostilni Usenik preloži na poznejši čas. — Ivan Usenik, gostilničar. Union Janežič knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov Ljubljana, Florjanska 14 Priporoča: svojo stalno zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journalov, šolskih zvezkov itd. Vino naprodaj! Kdor želi kupiti dobro črno namizno vino, tiaj se obrne na »Prominsko seosko blagajno« v Čitluku, z. p. Oklaj, Dalmacija. Krasni velurji, šfofi in PORHANTI, ODEJE in triko ZIMSKO PERILO v veliki izberi in po nizki ceni v trgovini Morije SV. PETRA CESTA 26. EiekirotcUsiiaso podjetje Karo! FlorlantK ¥ Celfu. Canhar|e¥a ceste 2 (poleg davčnega urada). Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparatov. Poprava elektromotorjev in vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, motorji, števci, žarnice itd. in ves elektromaterijal. Točna postrežba! Nizke cene I Proračuni brezplačno! Prast a-sled! PreprSSafte se! vseh vrst, kakor sukno, velurje za plašče, doubl stofe, barhende, flanele itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa še vedno po uajnižjih cenah edinole J. Preac, maniuSak^riia tr^oina iKlaršbor, G!3Dnifr?s Sten. o. Poštni nameščenci na obroke. Iz boksa ženski Iz ševreta ženski polieu!]i Iz laka ženski poltevlll Iz ovtlne otroški Iz teietlne otroški Iz boksa otroški DOL obvezo in glejte nove cene čevljev: Iz teletine moški 152'- Oln Iz kravine moški podkovani 154'- Din Iz boksa moški 175'- Din Gorski (go)zercl) 180'- Din Iz teletlno Jenskl 152'- Din 175'- Din 169-- Din 139'- Din 30'- Din 41'- Din 54'- Din V.. Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več 1000slikami, industrija čevljev in veletrgovina r. stermeckl. Celje. šiev. 18. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denur. 100.000 glasbi! o o 00 ««o ■s^m- 1 a. 5 "3 SJ - 1» "O CO ^ N b"" g JI a g C, to y/, . u O 2 = 5° 1,2" gramofoni od 345'— Diu, violine od S5'— Din daljo "mandoline od !3G'— Din, citre od 192'— Dio dalje. Ročne harmonike od 85'— Din dalje, gitare, tambu-rice, vsa pihala itd. po izredno nizkih cenah s tovar uiškega skladišča. S dinl ne* ogled Vsako glasbilo lahko vrnete, če ne ugaja Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča MEINEE, IN HEROLD | tovarna glasbil, gramofonov in harmonik MARIBOR š«. 102 »PROFESORSKI ZBOR DRŽ. REALKE V LJUBLJANI* javlja tužno vest, da je danes preminul bivši njegov član W profesor v pokoju. Blagega pokojnik? vzornega učitelja in vzgojitelja, zvestega tovariša bo ohranil zavod v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1927. vi'35* AH i .Ml ! LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju) Tolarje in birete izdeluje po konkurenčnih cenah FRANC HIMMELREICH, krojaški mojster, Ljubljana , Pred škofijo 9 — in se preč, duhovščini najtopleje priporoča. '888 Ponikiovainica dvokolesnih, motornih in avtomobilnih delov, izložbenih podstavk in vseh tozadevnih potrebnih del izvršuje po najnižjih cenah Bogomir DIVJAK, ključavničar, Maribor. Ključavničarska ulica št 1. Specialna trpina suhna Franc Bedič, Maribor, JSfS^S priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega angleškega in češkega sukna po najnižjih cenah, -Najmodernejše velurje in ripse za damske plašče. mešanje. P. n. odjemalcem naznanjam, da nem premestil svojo mesarijo iz Frankopanove ulice št. 15 v D VOH A KO VO ULICO, v lastno hišo, 5t. 4, na vogal Kralja Petra trga. Zahvaljujem se za zaupanje, ki sem ga užival v prejšnji trgovini, ozir. mesnici 20 let in prosim, da mi cenjeni odjemalci taisto ludi v novih prostorih ohranijo naklonjenost. FRANC HOHNEC, mesar. univ. dr. Leo Samih specialist za ženske bolezni in porodništvo o r d i n i r a od 10—12 in od 2—4 LJUBLJANA, TAVČARJEVA (Sodna) 6. Teleion št. 26—14. Svetovno znane Lnfz-o^e peli iz Bludenz-a in emajl-tablice z napisom ima v zalogi ing. Mate Guzefj, Ljubljana-Šiška, Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve na dvorišču pod Celovško cesto štev. 58. Večje industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme ♦ ■a ^ % vsestransko veščega, ki je pri trgovcih s specerijo v Sloveniji dobro vpeljan. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je vposlati do konca oktobra t. 1. na upravo lista pod: »Dobro vpeljan« št. 8131. ZA LEKARNO, ki se na novo ustanovi, in še trifo trgovski lokali se oddajo v najem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni, predvideno s 1. novembrom t. L — Lokali odgovarjajo najmodernejšim zahtevam in leže na najbolj prometnem mestu trga. Stanovanja so na razpolago. Interesenti si naj ogledajo lokale osebno. Pojasnila daje ŽUPANSTVO TRGA GOR. RADGONA. ZAHVALA. Ker v naši neizmerni žalosti, povodom strašnega udarca vsled smrti našega ljubljenega sina Dimitrija nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej za vse tople izraze sočutja, prosimo, da tem potom sprejmejo najpri-srčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. primariju dr. Gregoriču za požrtvovalnost in zdravljenje, g. prelatu prof. dr, Francu Grivcu, g, prof. dr. Snoju, g. priorju Učaku, g. Torosu, gdč. Verne in ruski koloniji za vse njihove plemenite čine in podporo. Enako iski eno se zahvaljujeva dijaškemu pevskemu zboru za prekrasne žalostinlce, ter vsem darovalccm prelepih šopkov. Rodbina Dimitrijeva. Obmtovanjo vios. nahup In prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in volut. borzno naročila, preduleml in krediti vsaEie vrste, eskompt in inkaso meniš ter nakazila v tu- in inozemstio. safMleposit! itd. itd. BrzoievkB: Hredit Ljubljana TiL Z0M mi. ZSttH; Intsrurban E70S. 2806 ZAKAJ TECI VIS NAROD? Deca, žene, molje, vsi se udeležujejo nove tekme ČOKOLADE MILKA za veliko množino dragocenih nagrad. SUCHARD Samo pokusitl Suchardovo čokolado Je ie pravi ulitek. Bon se dobi v vsaki tablici po 1 in 2 Din. kamnoseški mojster v Llumiani. Resljeva c, 50 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate p&ošče za moblllje po nafnlžlih cenah. klobučarna Ivan Kvas TRGOVINA: Aleksandrova cesta It. 32. DELAVNICA: Mlinska ulica 8t. 21. Zaloga najmodernejših damskih in moških modelov. - Priznano nizke cene. - Prvovrstno blago. » Popravila se izvršujejo kar najhitreje in solidno, Poročni prstani F. Čuden Ljubljana. Preitmova 1. Najboliše šolske violine, godala, potrebščine in »t rune dobite le pri m uziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice AtJona Breznik-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). Jnteresanlno broJuro r\ uspešnem zof^riih enju amnov Vam pošlje brezplačno \ lekarna pri Odreseniku : PmoaJr, Vušehradska M f /• ki la ahoi. b= r niinifiimilnimiimiilminnuiff , P. n, cenjenemu občinstvu naznanjava, da •va pravkar PREVZELA "^BC dobro znano sostslno-resfavracigo »Hotel Union« v Novem mestu. Potrudila se bova, da postreževa svojim cenj. gostom vedno z najboljšo domačo hrano in pristno dolenjsko in štajersko kapljico. — Prav posebno se še priporočava cenj. gg. potnikom in izletnikom, ki so jim snažne hotelske sobe vsak čas na razpolago. — Cene zmerne, postrežba točna. Vsako soboto domače KLOBASE. -*C Za obilen obisk prosiva Pavel in Marija Jemc. ZOBOZDRAVN.—ZOBOTEHN. ATELJE ppimari] dr. med. Hoppf ZDRAVNIK in ZOBO-ZDRAVNIK v Slovenigradcu naznanja, da bo od nedelje, 30. oktobra 1.1. naprej izvrševal zobozdravniško prakso, in sicer samo ob nedeljah od 8. dopoldne do 4 popoldne. „SpectruiTi" d. d. Inž. Kopista, Duhsky in Krstič tvornica agledai in brušenega stekla Liubliana VII Medvedova ulica 38, tolefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušeoa v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina, navadna ogledala. Lesene žaluzije (roiete) za okna si nabavite najceneje pri A. KRČ v Kranfu Kokriško predmestje 70 Slovenija. Pristno slivovko droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka ulica it. 19 Postrežba točna. — Na drobno in debelo. Jakob S»erhavec, Maribor tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. Važno za krojače! Izšla je nova, velika Knjiga krojaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige! 15 iiln jainsive Svetovno znani nai boljSi šivalni stroj je edino le Stosurer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA Lllfi, mm ŠELENBURGOVA ULICA 6/1 Telefon štev 2980, z%% 4 Oglas Komanda 8. žandanncriskog puka u Ljubljani namerava nabaviti za sve svoje podredjcne jedi-niče: 100.000 pola koncept papira, U kg težine. 4000 pola boljeg kancel. papira, 5000 pola ovo|-nog papira za pravljenje kolerata, 2000 pola pir< nlka, 1000 pola indigo kopir papir za pisači atro|, 1000 koferta za novec slati. Pozivaju sc gg. trgovci, koji žele ove predmete lifrovati, da predlože svoje pismene ponude najkasneje do 22. ovog meseca blagajniku ovog puka. Nabavka če sc ustupiti onome, koji ponudi najpovoijniju cenu, koda ju odobri komanda žan-darinerije u Beogradu. Isporuka se imade izvršiti odmah po odobrenju. E. Broj 11.429 Komande 8. žandarmeriskog puka. TV03tff!CAKEM.IM OU.BARUIAKOV^IRNEIAINSTEKJUOA v . . 0l,ulBA I.OmUBU*"A ,/,/ s Mrai! antilelha iiarohrotina ilnij« R0YAI MAIL LINE za IUŽIMO AMERIKO Bra/lllio - llruguau - ArgentSn!|o m HUDO - CHILE - PCttlj. Intarni.plJ. .r doli. brezpl.f no Mi *.*ntka: LIUBLIANA. Holodvorshfl ulica 26 =111=111=111=111 Najboljša peHIama so oglasi v »Slovencu"! iii=Mi=iM=iii= d. l o. z. za tehniko in elektrotehniko, Ljubljana, Resljeva 3 Telefon 21-63 Stalna zaloga električne žice (Haekethahverke) in gole bakrene žice Dobavi bakrene plošče, palice in baker za pokrivanje streh POIEOTRGOVINA SCHNEIDER SVEROVŠEK tUiH PRVOVRSTNI MATERUAL-NIZKE CENEII Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i, t. d. po zelo nizkih cenah. Lepo posestvo 7 oralov, od katerih je 2 orala vinograda v do* brem stanju, popolnoma opremljena gosposka bita. lepa lega, v bližini Maribora, se poceni proda Posredovanje izključeno. — Ponudbe in informacije pri gospej SUZANI MARTINZ, MARIBOR Gosposka ulica štev. 2, II. nadstr. 8193 Mark Twain: 39 Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Žal mi je, da to slišim. Zmožen človek je bil Ven in pogumen.« »Zares je bil. Črna Bes, njegova punica, je še vedno pri nas, ampak je ni tukaj, ker je potu na vzhod. Čedna dečva, lepega vedenja in dobrega življenja; še nikdo je ni videl več kot štirikrat na teden pijano.« »Bila je vedno natančna — dobro se spominjam — prijetna deklina in vredna vse hvale. Njena mali je bila bolj razbrzdana in manj natančna, čmerikavo, zločesto babišče, a je imela več pameti kot jo take po navadi imajo.« »Vsled tega smo jo ludi izgubili. Ker je znala prerokovati srečo z dlani in na druge načine, je zaslovela kot coprnica. Zavoljo tega so jo po postavi pekli na počasnem ognju do smrti. Močno sem bil ganjen, ko sem videl, kako pogumno je prenašala svojo usodo — ves čas, ko so jo objemali plameni vedno više proti obrazu, ji osmodili redke kodre ln ji prasketali okoli sive glave, je psovala in preklinjala množico, ki je prodajala zijala, — preklinjala jih je, kaj sem rekel? — V resnici jih je preklinjala, in to tako, da človek ne bi slišal bolj mojstrskega preklinjanja, ako bi lisoč let živel! Ampak njena umetmja je na žalost umrla z njo. Ostali so pa še nizkotni in slabotni posnetki, ampak pravega bogo-kletslva ni v njih.« Glavar je vzdihnil; poslušalci so sočutno vzdih-nili in splošna pobilost jo za hip obšla zbrano družbo; tudi zakrknjeni izvržki, kot so bili ti ljudje, nimajo otopelih čuvstev, ampak občutijo božno čuvstvo iz- gube in tuge v velikih presledkih in v posebno ugod-nik okoliščinah — kakor n. pr. v slučajih kot je bil ta, ko je odšel s tega sveta duh in zmožnost, ne da bi zapustil dediča. Vendar je močan požirek žganja kmalu zopet povzdignil duhove žalujočih. »Ali je morebiti še komu izmed nas huda predla?« je vprašal Iiobs. »Nekaterim pač. Zlasti novincem — tako n. pr. majhnim kmetovalcem, ki so bili čez noč brez pomoči in lačni na cesti, ker so jim vzeli kmetije, da bi jih izpremenili v ovčje staje. Šli so beračit, pa so jih prijeli, privezali razgaljene od pasu do vratu k vozu in jih bičali, da jim je kri tekla; nato so jih djali v klade, kjer so jih ljudje obmetavali g kamenjem; ko so bili prosti, so zopet beračili, a so bili zopet bičani in povrh tega so jim odrezali eno uho. V tretjič so šli beračit — kaj so ti ubogi zlodeji mogli drugega storiti? — pa so jih z razbeljenim železom žigosali na licu, potem pa prodali kot sužnje. Ko so pobegnili, so jih polovili in obesili. Taka je njihova kratka zgodba, na hitro povedana. Drugim izmed nas se je manj hudo godilo. Naprej Jokel, Bu-ras in Janez — pokažite svoj okras!« Poklicani so vstali, slekli nekaj svojih cunj in pokazali hrbet, na katerem je bilo polno križema potekajočih brazgotin in klobas, ki jim jih je začrtal bič. Eden je odmaknil lase in pokazal, kje je nekoč imel levo uho, drugi je pokazal žig na rami v obliki črke P (potepuh) in pohabljeno uho; tretji je rekel: Jaz sem Jokel, svoje dni sem bil imovit kmet, sem imel ljubečo ženo in otroke — sedaj pa sem nekaj drugega po imetju in poklicu Žene in otrok nimam več — mogoče so v nebesih — morebiti pa tudi — na nasprotnem kraju — ampak dobri Bog bodi zahval jen, da ne bivajo več na Angleškem! Dobra moja stara poštena mati si je skušala služili vsakdanji kruh s tem, da je stregla bolnikom: eden njih pa j^ umrl, da zdravniki niso vedeli na čem, pa so zgrabili mater, češ, tla je coprnica, in so jo sežgali vpričo mojih otrok, ki so plakaje gledali. Angleška poslava je taka! Pokonci, vsi, in kozarec v roke! Tako; sedaj pa vsi napijmo tisti usmiljeni angleški postavi, ki jo je rešila pred angleškim peklom! Hvala, tovariši, vsem in slehernemu! Prosjačil sem od hiše do hiše — jaz in žena — in seboj sva nosila lačne otročičke — pa so naju prijeli, razgalili zgornji del telesa in naju gnali in bičali skozi tri mesta. Pijte zopet vsi na zdravje usmiljene angleške postave! Njen bič so je napil krvi moje uboge Marije, tako da je bila kmalu odrešena vseh nadlog. Tam na lončarskem polju je pokopana, varna pred vsem zlom. Otročiči pa so stradali, ko so mene gnali od mesta do mesta in bičali. Pijte, tovariši — ampak samo eno kapljico — eno samo kapljico na zdravje ubogih otročičev, ki niso živi duši nič žalega storili. Šel sem iznova prosjačit — prosil sem skorjico kruha; pa so me djali v klado in izgubil sem eno uho — glejte, tukajle je ostanek! Zopet sem beračil in tukaj je ostanek drugega ušesa, da me spominja na to. Vseeno sem zopet beračil — in prodali so' me kot sužnja — tukajle na licu pod tem madežem bi lahko videli črko S (suženj), ako bi se umil, ki mi jo je vžgalo razbeljeno železo! Suženj! Ali razumete to besedo? Angleški suženj! To je oni, ki stoji pred vami. Pobegnil sem gospodarju in kadar me zasačijo — prokletstvo nebes zadeni postavo dežele, ki to ukazuje! — bom visel!« Tedajci je glasen glas pretresel temačni zrak: ,Ne boš! — In danes je konec tiste postave !Kdo ie to? Kaj je to? Kdo pa si, možic?« Deček pa je neosupel in nezmeden obstal sredi vseh teh iznenadenih in vprašajočih oči in je odgovori! kraljevsko dostojanstveno: EillEIII i C S S £ a n .s ,n < '>3 .. ta ..A) -o S- J' -O 4) -j Si f« s? 8 S 03 > 3 S tŽ S . 3 efl B l 4 O a .a # O e -a s Q v 0 > - J in O S 1 i s 3 s ■S a "5 "S Q ž i 2 ; 3 tn = o aa rSI % B s 5 3 «i a * >Edvard sem, kralj angleški!« =IIIEIII Pri TEKSTItBAZARJU v Ljubljani, Krekov trg št. lO se prične jesenska prodaja, conejše, kot bi bila RAZPRODAJA V dokaz evo Vam cen: Velika partija tirolskega sukna. moškega, 150 cm, močno, prejšna cena Din 90"— sedaj samo.......Din 36'— Kodno križasto in rižasto sukno, !40cm široko, prej Din 95'— sedaj .... „ 76'— Fino m ško *nkno 140 cm v modnih barvah, prej Diu 145'— sedaj . . . „ 100*— Fino, čisto volneno double sukno 140 cm za vrhnje suknje in raglane; prej Din 185*— sedaj.........Din IStO- Cisto volneno moderno sukno 140cm za damske plašče, prej Din 165'— sedaj „ 95" Fine moške, moderno ugotovljene su-knene obleke, prej Diu 980"— sedaj „ 443' Ugotovljene euknene obleke za dečke prej Din 190 — sedaj.......Din 100 — Elegantni moški klobuki, prej Diu 110— sbdaj...............„ 45»— Moške snkneno vrhnje suknje in ra-glani (Double sukno), prejšna cena Din 1.160-— sedaj samo....... 600-— V dokaz ovo Vam cen: Fini, široki flanel barlmnt, zelo širok, perilni, prej Din 18'— seda j samo . Din 12*— Kepor-barhant, najmočnejši, perilni, ■ prej Din 19-— sedaj........ 14'— Čisto volneni velour 140 cm širok, lahko blago za damske plašče, prej Din 155-— sedaj samo....... 98*— Ostanke prodajamo v prvem nadstropju za skoro polovično ceno. Moderne športne čepice in najnovejše klobuke za gospode priporoča MARIJA SCHRflM v Mariboru, Aleksandrova testa štev. 11. 911 VB 'M VA y " zeleno francosko žganje M je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu. trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulica 26. KUPUJEMO STALNO kostanjev fanmski les proti takojšnjemu plačilu. ulica štev. 4. Ernest Marine. Celje ~ ZHnske?5a kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM. Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji. - Najnižje cene. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještaierski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na trimesečno odpoved 8°j0 Ljubljana, Sunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni rerande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA Družabnika se sprejme zaradi povečanja prvovrstne trgovine v Ljubljani. Brez sodelovanja z večjim, ob sodelovanju z manjšim (250.000 Din) kapitalom. — Dopise pod: »Sigurna eksistenca« na upravo »Slovenca«. hiiiiihii«—im ■um ■ i mi mtaiBBHP--a«Bww BRZOJAV! Slamoreznice, trijerji, geplji ravnokar dospeli. . STUPICA - LJUBLJANA. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. Najboljši šivalni stroj je edino le za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj „6uisied" Istotam v zalogi pittalni stroji „URAK*BA' Josi® Peteline Uubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cone. Tudi na mesečna odplačila. tfainp za »samega i Ilaflepši koncert lahko priredite tudi Vi o Mali Sliši, ako si kupite naše glasovirske citre, na katerih lahko priredite v eni uri brez poznanja not, in tudi brez osakegga posfuha, ker 3e na giasouirske cifre nauči lahko vsakdo najtežje skladbe in komade igrati, ako zna šteti do 5 in to vsled tega, ker so naše podložljive note tako prirejene, da je igranje otročje lahko. — V zalogi so tudi večglasne note. tako da se more igrati z več citrami naenkrat in prirediti Krasne koncerte. Zahtevajte pojasnila, prospekte in cenik, katerega Vam pošljemo brezplačno in franko. „flflaraf" dražba z d. z. (pref L Šancar) Mariborska razpošiljalna tvrdka in prva ter edina domača specijalna trgovina za glasovirske citre in podložljive note. maribor, mlinska ulica St. S». Vam ne more nil,®° poslati takih citer, zalo ne nase-£,09El&'faJ dajte takim inseratom, ki se skrivajo za raznimi časopisnimi šiframi. Pošten in reelen trgovec vsikdar objavi pravo ime svoje tvrdke. Zato bodite previdni! Za jesensko sezono novo prispelo! Volneno blago za plašče, kostume, obleke in bluze v najboljši kakovosti po zelo primerni ceni. Baržuu in pliš za obleke iu plašče. Crepe de chine v vseh modnih barvah po ceni od Din 88*— naprej. Damski in moški pulovri in telovniki. Velika izbira vsakovrstnih nogavic in rokavic. Zimsko perilo za dame, moške in otroke. Volnene čepice m nogavice. Flanel in parhent od Din 13'— naprej. Moško perilo, kravate in naramnice. Potrebščine za krojače in šivilje. Solidna postrežba! Zelo primerne eenel r. HlClflEUTSCH. modna trgotfna Maribor, Gosposha ulica 14. . Ustanovljeno: 1898. — Telefon: 128. — Brzojav: Michel. Pozor! "«J Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »IKIBUNA" f. B.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Kariovgka4, prometni mm za mmm d.d., ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikeie. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Alftlošičeva 15/1. Zadružna grospoctarslca tožinilko. d. d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesla lO Telefon št.2057,2470 »n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 Vs "/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominaie Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35*—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.