GLAS Savinjske AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek ■ (v bližini Tuša) — Tel.: 717-616 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Letnik 6, št. 100, 5.4. 2000 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b tel.: 0609 646-091 tel./fax: 063 711-136 - svetovanje - kompletna ponudba del - odvoz odpadnega materiala • garancija za delo Vse za streho Mcindl ESAL d.o.o. anhovo čfcemii _ ALU-PVC r okna in vrata zimski. . vrtovi senčila k jučavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 42 55 80 AVTOBIOGRAFIJA V PETIH POGLAVJIH 1. Hodim vzdolž ulice in padem v globoko luknjo, ki zija v pločniku. Zgubljen sem ... brez upaiga. Saj nisem sam kriv. In celo večnost traja, preden najdem pot ven. 2. Spet grem po isti ulici. V pločniku zija velika luknja. Delam se, da je ne vidim. In spet padem vaigo. Ne morem verjeti, da sem spet tam. Ampak, saj nisem sam kriv. In zopet traja celo večnost, preden pridem ven. 3. Spet grem po isti ulici. V pločniku zya globoka luknja, vidim jo. In spet padem vanjo ... kar iz navade. Tokrat imam odprte oči, vem, lye sem, zdaj vem, da sem sam kriv. Nemudoma pridem iz rye. 4. Spet grem po isti ulici. V pločniku zija velika luknja in jaz se ji izognem. 5. Zdaj hodim po drugi ulici. Ffjošul Khenpo UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Gradič M:M-Mi:[»H«]ul iJI riHHI Tel./fax: 063/ 719 221 ISSN 1 31 8 68 1 7 771318681014 ° i.T ' K A Šempeter v S. d. 13a tel.: 063/701-547 OPTIKA SIMONA PRAZNUJE 8. ROJSTNI DAN SAMOSTOJNEGA DELOVANJA, ZATO VSE STRANKE NAGRAJUJEMO V MESECU APRILU Z KUPONOM 10% POPUST NA VSE STORITVE. Okulistični pregledi vida POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Celje: četrtek 6. 4. 2000 Šempeter: četrtek 20. 4. 2000 ČTtm&na Qjf(odrun s./t. Celjeni, mesta Grewert>rolcha 9 tel: 063/415-086 OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE VABI VAS OPTIKA SIMONA 0-6 .. . KUPON I 0% POPUST OPTIKA (M> tmmta AVTO-MOTO DRUŠTVO © I« ŠLANDER CELJE POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKODA oes 471-705 AVTOMEHANIKA AVTOŠOLA AVTOPRALNICA Podjetje za mizarska dela, d.o.o. Medlog 7e, 3000 Celje. Tel.: 063/425 3950 Fax: 063/491 0291, Gsm: 041/614 041 NOTRANJA OPREMA - oprema lokalov, pisarn in poslovnih prostorov - izdelava kuhinj, vseh vrst omar in regalov po meri - in vse vrste stavbnega pohištva STAVBNO MIZARSKI IZDELKI -vhodna in notranja vrata, okna, stopnice.... Delovni dan Ide Rebula je tekma s dasom, Id jo sama sicer z radoživo lahkoto zmore, ni je pa zmogla njena stara analogna telefonska linija. V tistih časih, pravi gospa Rebula, ji je vedno ponagajal Murphyjev zakon: ravno takrat, ko je pričakovala pomemben klic, je bil telefon zaseden zaradi prihajajočih faksov in drugih manj pomembnih klicev. ISDN je premagal Murphyja, zdaj ni več strahu, da bo šlo kaj narobe. ISDN ji je omogočil kakovostnejše delo in življenje, prav to, za kar se zavzema društvo, ki ga vodi. ISDN Nasveti in brezplačne informacije na številki SVET GOVORI HITREJE! Telekom V) Slovenije >> http://www.telekom.si ------------KftmZNICA--------------------------------------------------------- CELJE Mačke in človekova svoboda Kar zmrazi me, ko pomislim, kaj vse se lahko naplete v človekovi glavi. Ponosni smo na svoj inte-lekt, ki nas je pripeljal do tega, da živimo v toplih hišah, okrog se prevažamo v avtomobilih, hodimo k zdravniku, jemo kuhano in pečeno hrano. “Čudna so pota Gospodova, ” pravijo, jaz pa dodajam: “Še bolj pa človekova.” Poleg vseh civilizacijskih dosežkov in neverjetnega tehnološkega napredka si nenehoma izmišljujemo najbolj abotne in ogabne stvari. Grozljivosti, ki jih besede težko opišejo, misli pa mislijo le s strahom in odporom. Ljudje se znamo zverinsko mučiti, pobijati, zlorabljati. Pri vsem nismo preveč selektivni. V minuli vojni na področju naše bivše skupne domovine smo lahko nenehno gledali posnetke množičnih morišč in slišali o skupinskih posilstvih deklic in žena, pobojih otrok, zverinskih mučenjih in divjanjih pobesnelih - no, težko bi rekel ljudi. In vendar? Smemo biti začudeni? Vsak dan, čisto vsak dan nas skozi TV bombardirajo z nasiljem. Ne repulzivnim, temveč tistim, ki je odet z gloriolo. Kdo se ne spomni vrlega Rumba, ki je ves plemenit potolkel kakih dvesto Vietnamcev na film? Pa van Damma, ki vselej zmasakrira svoje nasprotnike? Ste kdaj poslušali ljudi okrog sebe? Vse je agresivno. Dejstvo je, da živimo v agresivnem času. V tem času živijo tudi fantje, ki so si dali duška z masakriranjem mačk. Baje dvainštiridesetih. Celo dnevnik naj bi pisali o svojem početju. Trije fantje, ki po besedah ravnatelja do sedaj niso bili problematični. Predstavljajte si! Ubijali so mačke. Pa ne kar tako. Vse je bil ritual. Za vsako so si izmislili posebej mučen proces umiranja. Zdravi in normalni fantje. Bolano in hladnokrvno. Eno so pikali, drugo so žgali, tretjo vlekli, četro ...? 42? Ja, 42 naj bi jih bilo. Mislite, da so zraven jokali? Da jim je bilo tesno pri srcu? Najbrž ne. Najbrž moraš to početi iz užitka - zaradi neugodja gotovo ne. Adolescenti so torej uživali v ubijanju mačk. Sedaj je tega konec. Napočil je čas kazni. Za poboj dvainštiridesetih mačk bodo v za njih najslabšem primeru deležni najvišje zagrožene kazni pri nas za tak primer: treh mesecev zapora! Čakajte no! Trije meseci! Jaz sem bil v vojski celo leto, pa nisem nikomur nič naredil niti prej niti pozneje. Nedvomno je res: odmerjena kazen do grama “ustreza” teži zločina! Saj niso kradli čokoladic. Mučili in ubijali so. Ja, pozabil sem - saj so bile “samo” mačke. Danes in včeraj. Jutri bi lahko bila njihova sošolka. Vaša hčerka. Moj sin. Vi. Jaz. Sedaj nočem zagovarjati linča. Globoko verjamem v nedolžnost do dokazane krivde. A verjamem tudi v kazen. Ljudje nismo plemeniti. Iz zgodovine to spoznamo jasno in takoj. Ljudje se zakonov ne držimo zato, ker bi nam bilo mar za drugega, temveč ker se jih bojimo. Ko se zakonov ne bomo več bali, bo zavladal kaos. V Sloveniji z našim kazenskim zakonikom, ki še vedno verjame v zdravljenje z ljubeznijo, nismo daleč od tega. Tistim, ki ne verjamete, da se mediji obračajo v čedalje neposrednejše prikazovanje vsebine in imate dostop do interneta, predlagam, da se malo sprehodite po njem. Zadnje čase sem veliko slišal o Smrtkovih straneh. Avtor jih propagira kot najbolj krute strani v Sloveniji in priporoča vstop tistim, ki imajo dober želodec in nimajo moralnih zadržkov. Ko pridete na stran, kjer so prikazane nazorne slike eksekucij, torture, pohabljanja in raznih oblik deviacij, se človek vpraša, če gre ob gnusu, ki ga ob straneh prevzame, zgolj za moralne zadržke. In ob tem se porodi še misel, da stran verjetno obstaja, ker jo ljudje obiskujejo. Kdo jo obiskuje? Zgolj taki, ki se jim take stvari gnusijo? Malo verjetno. Najbrž so med njimi tudi taki, ki ob tem uživajo. Ob vsem, kar človek vidi na teh straneh, je poboj mačk prava igrarija. Nasilje bi le morali obravnavati kot nasilje. In kljub temu, da sem velik zagovornik svobode mnenja, govora in veroizpovedi, menim, da bi v primerih, ko gre za očitno kršenje svobode drugega ali vsaj za nagovarjanje na tako kršenje, morah ostreje nastopiti. Kakšno stran na internetu velja ukiniti zaradi grozljive vsebine in negativnih posledic, ki jih lahko ima. Prav tako bi morali premisliti, kaj je primerno za objavo in kaj ne, saj pretirano in neprizadeto prikazovanje nasilja vodi le k takemu odnosu do njega tudi v praksi. Želim le, da se čez nekaj let ne bomo znašli v družbi, ko bomo na lastne oči lahko videli, kako nekdo nekoga na cesti pretepe, posili ali ubije, pa žrtvi ne bomo pomagali. Še več. Niti prizadeti ne bomo. EIPO OM i:vvww.eurocomsi Slfflplj lo^tCčll Prodajalna ABAK Levec Prodajalna ABAK Celje 3301 Petrovče, Levec 56 Savinova 7 - Rimljanka ^063/452-012. ^063/451-960 d,#063/490-14-00 ,'j)malopradaja@eurocomsi fjabaktgeurocomsi $18'' -16", sob,; 9" -12" $110" -17", sob.: 9" -12" -ir^AČUNALNLK^,^>J«tgl • osnovna plošča Acorp, 4MB VGA, SB • procesor Intel Celeron 466MHz • DIMM 32MB • disk WD 6,4GB • FDD Mitsumi • CD-ROM Cyberdrive 48x • miš Logitech + podjogaj • tipkovnica Mitsumi' • zvočniki Juster 120W £5MONlTOR| 4Šk ^ALNI^ggE® Cena kompleta: ggg gjj ali 12x 13.000 SIT C Opomba: cena vključuje DDV in velja za gotovinsko plačilo. Možnost kredita do 24 mesecev. Izračun za kreditno odplačevanje je informativen. Človek ima svoje pravice in ima svojo svobodo. A individualna svoboda sega le do meja svoboi drugega. Povedano drugače: moja svoboda se ko- nča tam, kjer se začenja svoboda drugega. Ob vseh ustavnih pravicah te meje nimam pravice prestopiti. Nimam niti pravice misliti, da jo smem. Vid Burnik IZ VSEBINE: AKTUALNO Odprtje galerije savinjskih likovnikov Stran 5 GOSPODARSTVO Pesimizem na borzi Stran 6 Izbira dimnika pri kotlih na plin Stran 9 DEDIŠČINA In vendar so bili knezi Stran 10,11 PRAZNUJEMO Ob 5. obletnici GLAS-u Savinjske Praznujemo, anketa Stran 12-15 GRADBENA PRILOGA Arhitekt svetuje Stran 16 V lepem lepše diši Stran 17,18 Kuhinja starih civilizacij Stran 19,20 SVETUJEMO Podporni zid ali zasajena brežina Stran 22 Zeleni Jurij svetuje Stran 23 DUHOVNOST Za nas je Zemlja namesto nebes Stran 24,25 POČITNICE Pljusk med minerale Stran 26-29 ZA DUŠO IN SRCE Ljudje in zdravje Stran 30 In je prišla... Stran 30,31 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 36 Jazz festival v Velenju Stran 37 Mami jaz sem lez.... Stran 37 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefcvc: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aleš Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci:, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Griša Miheljak, Janja Košiča, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! USPEL JOŽEFOV SEJEM V PETROVČAH Dokaj lepa in prijetna nedelja je privabila na 12. Jožefov sejem v Petrovčah rekordnih 30.000 obiskovalcev. Na stojnicah so ponujali prav vse: od kmečkega orodja, semen, gnojil, strojev, sadik in vsega, kar potrebujemo za kmetovanje ali vrtnarjenje. Veliko je bilo tudi suhe robe in kmečkih dobrot. Manjkali pa niso niti kramarji, ki prodajajo prav vse in lahko rečemo, da dajejo prav tisti čar podeželskim sejmom. Posebno pozornost je vzbudila vrtnarska razstava s predstavitvijo pridelave in predelave zelenjave. Na njej so bili prikazani načini bio-pridelave vrtnin po najnovejših tehnoloških postopkih, ki so dobrodošli med proizvajalci povrtnin, posebej pa med vrtičkarji, ki pa so že tako postali slovenska folklora. Manjkali pa seveda niso domači proizvajalci salam in kmečke gospodinje, ki so predstavile zelo iskan domač kmečki kruh. Tu so se posebej izkazale gospodinje iz Vinske gore, ki s svojimi proizvodi ugnale vso konkurenco. Zanimiva pa je bila tudi predstavitev zelenjavnih jedi. Saj so se znanim pridružile še novejše. MARČNI VETER ALI FANY PIŠE FRANCETU Zares enkratna je bila krstna uprizoritev mono drame Marčni veter ali Fany piše Francetu. Zgodil se je 13. sušca letos v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Vlogo Fany je več kot odlično podala članica celjskega ljudskega gledališča pod režisersko taktirko Mihe Alujeviča. Monodrama je delo preboldskega rojaka Ervina Fritza, ki se je hrabro lotil predstavitve “gospodične v črnem”, kot so Fany Hausman tedaj klicali domačini iz okolice Novega Celja. Posebej je poudaril njeno veliko slovenstvo. Dasiravno je bila po rodu Nemka, se je počutila Slovenko, saj je večino svojega življenja preživela v graščini Novo Celje kot hči lastnika graščine. Po očetovem gospodarskem polomu je živela osamljeno v Dobriši vasi, kjer je mlada tudi umrla. O njej se ve le toliko, da je prva slovenska pesnica, ki je pisala ljubezenske pesmi ter pesmi z domoljubnimi in moralističnimi motivi, ki jih je objavljala v Celjskih novinah. Njeno pionirsko delo prve pesnice dolgo ni bilo sprejeto zunaj njenega okolja. Celo po njeni smrti so bile objavljene njene pesmi tudi drugod po Sloveniji. Da je bila krstna predstava prav v Žalcu - v njegovi bližini je preživljala svoje kratko življenje - je tudi priznanje za njeno pripadnost slovenstvu in Savinjski dolini. Predstave se je poleg avtorja udeležilo veliko število kulturnih delavcev in vseh, ki nekaj dajo na slovensko dramo ne samo iz Celja in Žalca, temveč tudi iz celotne Slovenije. Občinstvo je odlično interpretacijo nagradilo z huronskim aplavzom. NOČNO ROPANJE V ATOMSKIH TOPLICAH Da bi Zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtku postalo čimbolj privlačno in zanimivo, se trudijo, da svojim gostom ponudijo čim bolj pisano paleto storitev. Ena od takih je brez dvoma tudi nočno kopanje, ki ga od novega leta sem prirejajo vsako soboto v bazenskem kompleksu TERME. Ob stotem javljanju na Radio Celje so za svoje zveste poslušalce organizirali iz Celja poseben avtobus na takšno kopanje. Nočno kopanje zajema poleg standardnega kopanja še razne igre v vodi in takoimenovano aq-uaaerobiko, kjer se pod strokovnim vodstvom vaditelja kopalci dobro razgibajo v termalni vodi. Poživijo pa jih razne šaljive igre v vodi. V takoimenovanem “Bikini baru ” pa igra živa glasba vse do 01. ure ponoči, tako da najbolj vneti lahko tudi plešejo. Za organizirane skupine, kot je bila omenjena, pripravijo v zeleni dvorani Aparthotela še kratko predstavitev s filmom o Atomskih ZAVZEMANJE ZA SKUPNO SODELOVANJE OBRTNIKOV V NOVIH OBČINAH - 2. del Vaš članek in nadaljevanje: Vsekakor ne želite predstaviti bralcem načina vašega dela, ki temelji na prepisovanju za javnost pripravljenih sporočil. Ne poveste, da je bil v vašem odgovoru naveden razgovor na novoletnnem srečanju, na katerega so prišli tudi novinarji (vas ni bilo med njimi, pa tudi nekaterih drugih, ki jih navajate ni bilo tam) in ti so svoje bralce korektno seznanili z vsebino pogovora (bilo bi bolj koristno, da prepisujete njihove zapiske). Na tem srečanju se ni vodil zapisnik, zato tudi povzetka kakšne dogovorjene informacije niste mogli dobiti. Vendar je vse navedeno nepomembno in pojasnila v zvezi s tem niti nisem zahteval. Zahteval pa sem, da jasno poveste, kdo je predstavnik občine Prebold, katerega mnenje ste navajali v svojem pisanju (na tem razgovoru pa nas iz Prebolda ni bilo veliko). Še vedno zahtevam vaš odgovor. Vinko Debelak, župan Spoštovani gospod župan! Kot sem vam odgovoril že v prejšnji številki Glasu Savinjske, sem pri pisanju članka izhajal iz gradiva Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Menim tudi, da je moj odgovor na vaše vprašanje popolnoma korekten in gradivo, iz katerega sem izhajal tudi. Kot predstavnik občine Prebold pa ste bili na tej seji iz občine Prebold prisotni samo vi. To je razvidno tako iz zapisnika kot tudi iz informacij, ki sem jih osebno dobil na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec. S tem odgovorom zaključujem polemiko na zgoraj omenjeni članek, ker menim, da sem vam korektno odgovoril in na omenjeno temo z vami ne mislim več razpravljati. Boris Gorupič toplicah, da se gostje čim bolje seznanijo s tem mladim in mondenim zdraviliščem. Pred odhodom v bazenski kompleks si gostje ogledajo še vodno glasbeni show v ribniku pred Apathotelom, kar je tudi posebno doživetje. Zanimanje za tovrstne prireditve je na Celjskem kar veliko. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: wgi.vinko@siol.net IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstnikcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM vzses LIBOJE <2? UGODNE CENE UGODNE CENE [Prevoz je vračunan v ceno.[ X Možen nakup na čeke Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 Odprtje galerije savinjskih likovnikov 1 galerija Prejšnji^ mesec so v prostorih Savinove hiše v Žalcu odprli galerijo likovnih avtorjev s področja Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Tako je sestavljena zbirka, kjer si lahko na enem mestu ogledamo slike, skulpture grafike in risbe, ki so jih naredili posamezni avtorji. Večina jih je predstavljena z enim delom, zaradi prostorskih omejitev pa bi bilo več del tudi že kar težko postaviti v razstavne prostore. Zaradi tega se obiskovalec galerije seveda ne more podrobneje in celovito seznaniti z opusi posameznih likovnikov. Znano je namreč, da imajo mnogi avtorji v različnih obdobjih drugačna vsebinska in estetska izhodišča. Seveda pa ni namen takšnih skupinskih predstavitev, da bi celovito predstavila kakšnega posameznika, ampak je predvsem v tem, da se obiskovalec seznani z različnimi likovni pristopi, ki jih ali so jih razvijali avtorji iz tega prostora. Razstavljajoči se uvrščajo v različne generacije, svoja likovna izhodišča pa so prav tako oblikovali z različnimi pristopi. Ti segajo od kompozicij, v katerih je prisoten realizem, do raznih modernističnih izpeljav. Takšna raznolikost daje galeriji večplastnost, ob čemer se lahko seznanimo z različnimi individualnimi interpretacijami sodobne umetnosti. Na razstavi so s svojimi deli prisotni naslednji avtorji: akademski kipar, slikar in grafik Andrej Ajdič, slikar, grafik, oblikovalec, keramik Adi Arzenšek, slikarka Terezija Bastelj, akademski kipar, slikar in grafik Anton Herman, slikar in grafik Jože Horvat-Jaki, slikar Goran Horvat, akademski slikar Dore Klemenčič-Maj, akademski kipar Slavko Krajnc, slikar Jožef Muhovič, □aoDn Zbirka Klemenčič 2 galerija Savinova soba keramik Vlado Novak, akademski slikar Željko Opačak, slikarka, grafičarka, ilustratorka Darinka Pavletič-Lorenčak, in slikarka Jelica Žuža. V prostorih galerije je bila prej postavljena stalna razstava likovnih del Doreta Kle-menčiča-Maja. Več njegovih del je še vedno postavljenih in dopolnjujejo galerijsko zbirko drugih avtorjev. Prav tako je v teh prostorih soba skladatelja Friderika Sirce - Rista Savina, ki se uvršča med najznačilnejše predstavnike slovenske moderne iz obdobja ob izteku devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Boris Gorupič Ugodne cene Prodala na več obrokov Potrošniški krediti Gotovinski popusti siovimus MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515 fax:(063) 471-320 Če OBNAVLJATE ali GRADITE Vam Slovenijales Medlog nudi: - gradbeni in izolacijski material; - keramične ploščice in sanitarno opremo; - okna iz lesa in plastike vseh oblik in izvedb; - notranja in vhodna vrata (svetovanje in montaža); - vse vrste parketov, - široko izbiro laminatnih talnih oblog, stenskih plastificiranih in furniranih oblog; - žagan les za ostrešje in smrekovo oblogo za napušče; - pisarniško pohištvo - HOBBY razrez iveralov NOVO NOVO - robljenje iveralov z foljo in ABS trakom origim kanadi tegola DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO... PESIMIZMU NA BORZI NI VIDETI KONCA Rdeča nit zadnjega prispevka je bila, da so borzni indeksi (SBI in PIK) Ljubljanske borze tako nizko, da skoraj ne morejo biti nižje, pa so kljub temu še rahlo drseli navzdol. To se toliko bolj pomeni, da v takšni situaciji, če le ni potrebno, pač ne prodajamo naših vrednostnih papirjev, ampak se, seveda, če je to le mogoče, odločamo za investicije v te vrednostne papirje. V času od zadnjega pisanja je precej podjetij že predstavilo svoje poslovne rezultate, ki so v večini primerov dobri, pa se to ne odraža na ceni delnic v pozitivnem trendu. Tudi PID-i so dobili dodatno premoženje, pa smo kljub vsemu priča strmemu padanju tečajev. Težko je govoriti o samo enem vzroku za to nastalo situacijo, saj prav gotovo na to dogajanje vplivajo makro- in mikroekonomski razlogi. Zaradi politike Banke Slovenije, ki jo lahko opredelimo kot delovanje, ki ima makroekonomske cilje, se tujci zaenkrat še ne odločajo za priliv svežega kapitala na borzo, ampak čakajo na spremembe. Mnenje tujih investitorjev, ki ga je možno zaslediti v naših časopisih je tudi to, da bi bilo morda dobro počakati na izide volitev. V celotnem sistemu države smo priča precejšnji nelikvidnosti, kar pomeni, da tisti, ki bi sicer sedaj ocenili, da je precej delnic vrednih za nakup, tega ne morejo storiti. K večji meri se morajo poslužiti celo prodaj. Čedalje večje vprašanj, kako postopati v primeru, če želite kupiti vrednostne papirje. Zakon o trgu vrednostnih papitjev uzakonja v tem primeru naslednji postopek: - Po pogovoru s predstavnikom borzne hiše se odločite, kakšno vrsto pogodbe boste sklenili-To je lahko pogodba o posredovanju (če se sami odločate, katere delnice bi kupili) ali pa po-^dš ^0 ° uPrav^aniu sre^stev (če upravljanje vaših prostih denarnih sredstev prepustite borzni - Pogoj, da vam lahko sestavimo pogodbo je, da nam posredujete naslednje podatke: - ime, priimek - naslov, pošta - EMŠO, davčna številka - izobrazba, zaposlitev - telefonska številka, fax, e-mail - številka tekočega računa in pri kateri banki - fotokopija veljavnega osebnega dokumenta - pooblaščena oseba ( v primeru, da želite imeti pooblaščeno osebo, morate tudi za njo posredovati vse zgoraj navedene podatke) - po podpisu pogodbe nakažete tolarska sredstva na žiro račun pri določeni borzni hiši, iz teh sredstev pa vam takoj po opravljenem nakazilu izvršimo nakup na borzi ali nakup tistih delnic, ki še ne kotirajo na borzi (npr.Telekom) - o opravljenem nakupu vrednostnih papirjev ste takoj naslednji dan obveščeni z dopisom oz. potrdilom, da so delnice kupljene s tem postanete komitent določene borzne hiše, v našem primeru vas enkrat mesečno za en mesec nazaj obveščamo o materialnem stanju vaših delnic pri nas Ves postopek prodaje, še bolj pa nakupa vrednostnih papirjev, je ljudem še precej tuj in po mojem mnenju težko predstavljiv, da je celotna zadeva pravzaprav zelo enostavna. Veliko je tudi vprašanj, kako določeno privatizacijsko delnico zamenjati v drugo delnico. To ne gre direktno, ampak je potrebno seveda najprej prodati prvo, potem skleniti pogodbo z borzno hišo in šele nato lahko s tem in morda še z dodatnim denarjem kupimo še ostale vrednostne papirje. Želim veliko pametnih odločitev na tem in na vseh ostalih področjih. Za morebitna vprašanja se obrnite na tel.št.710-0-560 (Sitra.d.o.o.). Marija Rančigaj KOROŠKI ROJAKI NA SLOMŠKOVEM VEČERU V V Zdravilišču Atomske toplice že tretje leto prirejajo po navadi prvi petek v mesecu takoi-menovane “Slomškove večere”, v katerih predstavljajo znane slovenske književnike, ne manjkajo pa tudi umetniki iz drugih področij. Za taka srečanja so se odločili, ker je blaženi Anton Martin Slomšek tam bral svojo novo mašo in je tamkaj bil tudi edini novomašnik. Na teh srečanjih se je doslej že zvrstilo kar lepo število znanih osebnosti. Lipej Kolenik z našim animatorjem predstavlja svoje delo v Hotelu Atomske Toplice Zadnji med njimi je bil znani slovenski rodoljub iz Šmarjete pri Pliberku Lipej Kolenik. Predstavil je svojo knjigo “Mali ljudje na veliki poti.” Z njim se je o knjigi in življenju pogovarjal Ivan Jurhar, ki je avtorja tudi pripeljal v Obsotelje. Spomini, ki jih obuja v knjigi, so nastajali desetletja. Od leta 1960 dalje pa vse do leta 1987 je avtor zapisoval kakšen dogodek. Dostikrat se je to dogajalo v dolgih zimah, ko je delo na kmetiji takšne posle dopuščalo. Kolenikovi zapisi niso samo avtobiografski, temveč so v nekem obsegu zgodovina Pliberka in okolice, saj avtor ni črpal samo iz svojega lastnega doživljenja, temveč tudi iz pripovedovanja domačinov in prijateljev tostran in onstran meje. Tako so nastale izvorne zgodbe, ki so izključno ali vsaj v veliki meri zapis pripovedovanja drugih. Spomini govorijo o življenju malih ljudi, o njihovem boju za vsakdanji kruh, o njihovi borbi za golo preživetje, o hudem času nacizma, o veselih dogodkih, prijateljstvu, medsebojni pomoči. Knjiga govori tudi o njihovem trpljenju in o hudodelstvih, ki so jih morali prenašati. Imena krivcev, čeprav so v večini primerov znana, ne navaja, kajti njen namen ni ugotavljanje osebne krivde, temveč opis dogajanja z vidika malega človeka, ki je bil na eni strani objekt zgodovinskih zapisov, na drugi strani pa je sam skušal sooblikovati svojo lastno usodo. Knjiga je napisana v poznem pliberškem narečju. Za objavo jo je obdelal domačin in koroški rojak Janko Messner. I.Jurhar NOVICE. NOVICE, NOVICE TABOR - Svetniki v proračunu niso predvideli popravila šole v Lokah. Po odobritvi ministrstva za šolstvo, so prerazporedili sredstva iz postavke za okolje in prostor. Za obnovo šole v Lokah namenili 3,5 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo bo prispevalo 1,5 milijona tolarjev. TABOR - Svetniki občine Tabor so sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega vzgojnega izobraževalnega zavoda Vransko-Tabor, prav tako so soglašali s pristopom OŠ Vransko k poskusnem uvajanju devetletke. Ob občinskem prazniku 29. aprila bodo na slavnostni seji občinskega sveta javno razgrnili nov grb občine Tabor, ki so ga že potrdili občinski svetniki. LJUBNO - Županjo Anko Rakun in mozirskega župana Jožefa Kramerja so svetniki pooblastili, naj najdeta ključ za financiranje knjižničarstva in mozirskega Zavoda za kulturo. Zavod za kulturo naj bi pokrivala občina Mozirje, za knjižničarsko dejavnost pa naj bi polovico prispevala mozirska občina, ostalo pa naj bi delili po številu prebivalcev. LJUBNO - Občina Ljubno bi še letos rada pridobila gradbena dovoljenja za gradnjo infrastrukturnih naprav na Golteh, športnega igrišča v Radmirju in individualno stanovanjsko gradnjo. Plani bodo do sredine aprila v javni razpravi, maja pa bi začeli z izdajo potrebnih dovoljenj. NAZARJE - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj je skupaj s poslancem dr. Francem Zagožnom v nazorskem delavskem domu spregovoril o organizaciji kmetijsko-gozdarske zbornice, njem delu in tudi prednostih ter odgovoril na številna vprašanja. Volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice na bi bile v nedeljo, 9. aprila. NOVICE, NOVICE, NOVICE LGM Prodajni center Levec, d.o.o. Levec 18, 3310 Petrovče Tel.: 03 / 5471-201, 5471-330, 5451-107 Fax: 03 / 5452-134 LESNINA LGM, PC LEVEC d.o.o. VAS VABI V PRENOVLJENO TRGOVINO. OTVORITEV TRGOVINE DNE 7. 4. 2000 OB 13. URI ZA NAŠE KUPCE SMO PRIPRAVILI VRSTO UGODNIH CEN: - LAMELNI HRASTOV PARKET 12/12 že od 1.250,00 SIT / m! - KERAMIČNE PLOŠČICE že od 893,00 SIT / m2 - STENSKE OBLOGE HRAST že od 780,00 SIT / m! - VRATNO KRILO od 9.380,00 SIT STREŠNA OKNA VELUX - ZANESLJIVA OKNA ZA VAŠO STREHO STREŠNA OKNA AKCIJA STREŠNIH OKEN VELUX od 7. 4. do 6. 5. 2000 V prodajnem centru Levec Levec 18, 3301 Petrovče Tel.: 03/ 5471 - 201, 5471 - 330 - UGODNI PLAČILNI POGOJI - 10% GOTOVINSKI POPUST možnost plačila na 3 obroke brez obresti - možnost strokovne vgradnje in s tem dodaten prihranek Dne 12. 4. 2000: - brezplačno svetovanje strokovnjaka VELUX na domu - prikaz vgradnje Sc DODATNI 2% GOTOVINSKI POPUST S KUPONOM Avto moto park na Vranskem Posamezne občine, ki so nastale na novo iz prejšnje skupne žalske imajo bolj ali manj ambiciozne programe svojega razvoja. Eden od večjih, ki presega občinski prostor in ima širši pomen v Sloveniji in tudi mednarodni značaj, je izgradnja parka tehnične kulture z avto moto dirkališčem na Vranskem. Športni park tehnične kulture z Avtodromom Janez Puh - Johann Puch, Vransko Predlog o tem je bil sprejet na eni od sej občinskega sveta v lanskem letu. S takšnim parkom se namreč za občino s približno 2.500 prebivalci odpirajo nove razvojne perspektive. Na področju občine je bilo pred izgradnjo avtoceste veliko zemljišč, namenjenih za kmetijsko dejavnost. Z izgradnjo avtoceste pa so ta zemljišča postala degradirana in so izgubila svojo kvaliteto. Iz tega razloga se je pred prebivalce občine Vransko postavilo vprašanje, kako dolgoročno nadomestiti izpad dohodka in s tem tudi poskrbeti za nova delovna mesta. Na zamisel o takšnem tehničnem parku seveda niso prišli po naključju, saj je znano, da imajo na Vranskem že več let tudi muzej motociklov. Muzej starejših letnikov motociklov so si ogledali že številni obiskovalci, poleg tega pa so na Vranskem pričeli organizirati tekmovanja s temi vozili, kar je prebudilo precejšnje zanimanje. Zato je seveda povsem razumljivo, da bi radi na Vranskem še kaj naredili v tej smeri. Tehnični park bi seveda bil ustrezna dopolnitev tega. Z njegovo izgradnjo bi Vransko tako postalo osrednji prostor v Sloveniji za razvoj motociklizma. Znano je, da pri nas nimamo prav posebej izgrajenih prostorov za to namembnost. Pri tem ne gre le za tiste, ki se s tem ukvarjajo športno ali ljubiteljsko, ampak tudi za pripadnike vojske in ministrstva za notranje zadeve, ki si spretnosti hitre in varne vožnje pridobivajo na dirkališčih v tujini. Stroški z izgradnjo parka tehnične kulture z avtomoto dirkališčem so ocenjeni na blizu 3 milijarde tolarjev. Postavljen bi naj bil na prostor med obema prometnicama, se pravi med novonarejeno avtocesto in starejšo regionalno cesto. Park bi sestavljalo več enot, med katerimi so dirkalna steza, katere skupna dolžina bi bila 3.730 metrov, poleg bi bile naravne in pokrite tribune, službene poti, servisni objekt, pristajalna ploščad za helikopterje, plato za namestitev bivalnikov in transporterjev, nadvoz nad avtocesto, podzemni hodnik, televizijski stolp, obnovili pa bi tudi sedanji bencinski servis. Ker gre za precejšnja sredstva, ki bi jih bilo potrebno pridobiti, so na občini naredili predlog, pri katerem bi bilo več vlagateljev. Tako bi pri tem programu sodelovali domači in tuji vlagatelji, lokalna skupnost, država, sredstva pa bi naj dobili tudi iz programa Phare. Ali bo do izgradnje omenjenega parka tudi prišlo, se v tem trenutku pravzaprav še natanko ne ve, saj še niso zagotovljena finančna sredstva zanj, vsaj v celoti ne. Vendar v občini le menijo, da je načrt izvedljiv in se tudi pripravljajo nanj. Tako so sedaj v fazi, ko pripravljajo ustrezno dokumentacijo, in sicer urejajo prostorski načrt, ki pomeni osnovo za kakršno koli nadaljevanje del. Sedaj poteka javni razpis za dela na pripravi prostorskega plana. Tako bi naj letos uredili vso dokumentacijo in odkupili zemljišča, katerih večinski lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in pri tem je potrebno zagotoviti spremembo namembnosti in jih komunalno urediti. Sama gradnja parka tehnične kulture z avtomoto dirkališčem pa bi se naj pričela naslednje leto. Park bi za občino Vransko bil gotovo velika pridobitev, saj bi domačini dobili nova delovna mesta, prišli pa bi tudi številni obiskovalci. Letno bi naj bilo organiziranih 10 večjih prireditev, od katerih bi vsako obiskalo po 20.000 obiskovalcev na dan. To pomeni, da je izgradnja takšnega parka tudi ekonomsko upravičena, in da bi se povrnili stroški njegove izgradnje, poleg tega pa bi prinašal dobiček. Zato velja takšen predlog podpreti in z njim vzpodbuditi tudi druge občine in kraje na našem območju, da se lotijo ambicioznih programov, s katerimi bodo postali bolj prepoznavni in bodo pritegnili pozornost domačih in tudi tujih vlagateljev in obiskovalcev ob čim večji uporabi domačih potencialov. Boris Gorupič PRODAM, ZAZIDALNO PARCELO, 5000 m2, NA KIDRIČEVI CESTI V CELJU (na križišču bodočega odcepa na avtocesto za Maribor). CENA: 50 DEM/m2. ______Informacije: 041 648 262. LEGENDA: (V DIRKALNA STEZA '««• 3 730Lm) 'T tLVZKNA POT kkrvisni oeiekt U TRIBVNC 'I' PMfOAJALNA PlOttAD IICIJKDIMEUJA >1 POVRŠIN* ZA NAMKKTtTEV BIVALNIKOV IN TKANfPORTTlUlV NARAVNI' TMBVNC NADVOZ NAD AVTOCESTO PODZEMNI HODNIK - DOSTOPNI POTI BENCINSKI I - MAMtiTJUl •• AVTOCEST. 4i< TV STOLP J SERVIS ,LNA OČRTA »7 'A A10 IZBIRA DIMNIKA PRI KOTLIH NA PLIN V družbi Schiedel iz Laikove vasi pri Preboldu z veseljem spremljajo izvajanje in širitev plinifikacije na področju ogrevanja malih porabnikov, saj le tovrstne ekološke usmeritve zagotavljajo prihodnost nam in našim potomcem. Za proizvajalce dimnikov je prehod na plin kot energetsko sredstvo za ogrevanje pomenil zahtevo po prilagoditvi dimniških sistemov in sestavnih delov na nove pogoje v kurilnem sistemu, ki ga sestavljata ogrevalna naprava in dimnik. Bistveni spremembi v dimnem kanalu ob izgorevanju plina v primerjavi z izgorevanjem trdih kuriv sta v kratkem naslednji: - nižje temperature dimnih plinov že na vstopu v dimnik, - visoka nasičenost dimnih plinov z vodo in nizka meja kondenzacije. Ob upoštevanju pogojev v dimni cevi pri izgorevanju plina so pripravili ustrezno sistemsko rešitev dimnikov za: - izgradnjo novih dimnikov za obstoječe objekte ali novogradnje, - izvedbo sanacij dolgotrajnih ali neustreznih obstoječih dimnikov. Izgradnja novih dimnikov Za izgradnjo novih dimnikov priporočajo troslojni dimnik z izolirano šamotno dimno cevjo in prezraževalno toplotno izolacijo z nazivom SIH dimnik, ki so ga razvili strokovnjaki razvojnega centra koncerna Schiedel v Nemčiji. Dimnik s svojo konstrukcijo in sestavnimi deli povsem zadovoljuje tudi najstrožje kriterije, ki so zahtevani za dimnike pri uporabi plina. Šamotne UNI cevi za SIH dimnik so narejene iz šamotne mešanice, ki da po žganju neporozno glad- ko površino, ki preprečuje prehod nastalega kondenzata prek sten šamotnih cevi. Pri SIH dimniku kondenzat odteka na dnu dimnika, kjer je zbirna posoda z dovodno cevko. Za izgradnjo novih dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin, vam torej priporočajo izbiro SIH dimnika z UNI šamotno cevjo ustreznega premera. Ta hip je šamotna cev Schiedel UNI najbolj obstojna različica dimne cevi za vse vrste kotlov, goriv in za vse specifične pogoje v dimniku. Sanacije dimnikov Za izvedbo sanacij dotrajanih in neustreznih dimnikov pa so vam v firmi Schiedel pripravili sistem enoslojnih ali troslojnih dimnikov iz visokokakovostne nerjaveče pločevine, kakovosti W. Nr. 1.4404 in 1.4571 po DIN. Kakovostna pločevina, brezhibno izvedeni stiki in priključki so jamstvo, da sistema Drehfbc, NC (enoslojni) in DW (troslojni) v vseh pogledih zagotavljata ustrezno kakovost in življenjsko dobo. Za konec naj napišemo, da strokovnjaki koncerna Schiedel gradijo razvoj na vse bolj kvalitetnih šamotih, ki odgovarjajo vsem specifičnim pogojem v dimniku, ki jih ustvarjajo konstrukcijsko sodobni kotli in energenti kot sta plin in olje. Prisegajo na osem bistvenih karakteristik Samota: - trdnost (statična stabilnost, odporen na mehanska trenja-čiščenje), - lahka obdelava (rezanje, brušenje, dolbenje ...), - naravi prijazen material (mož nost recikliranja), - odpornost na korozijo, - odpornost na temperaturne šoke, - odpornost na kisline in na flourovodikove spojine, - dolga življenjska doba (30 let garancija), - univerzalnost (za vse vrste kotlov in goriv). SIH DIMNIK Vedno na vrhu! o an/ A v- % 10-30 ® letna garancija ® \ X s '>hajo Le pravi Schiedl dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak SANACIJSKI SISTEM Schiedel, d.o.o., Latkova vas 82, 3312 PREBOLD, tel.: (063) 702-214, fax:(063) 702-029 IW VEMDAfc SO BIU ^KlESI V Pokrajinskem muzeju Celje je od 12. aprila 1999 na ogled razstava z naslovom Grojje Celjski. Vsebina razstave zajema celotno življenjsko zgodbo srednjeveške plemiške rodbine, ki je od svoje prve omembe v listinah v 12. stoletju naprej nizala uspeh za uspehom tako na gospodarskem kot na političnem polju. Celjski grofje so bili ena izmed najvplivnejših plemiških rodbin v poznem srednjem veku v srednjeevropskem prostoru in edina, ki je imela svoj sedež v slovenskih deželah. Najprej so se Celjski imenovali svobodni gospodje Zo-vneški in so živeli na družinskem gradu Žovnek v Spodnji Savinjski dolini, ki so ga, kot domneva dr. Ivan Stopar, tudi sami pozidali.Zgodovinarji povezujejo izvor Zovneških preko Askvina, odvetnika samostana Krka na Koroškem, z mogočno družino Heme in Viljema, mejnega grofa, ki sta s svojimi posestvi obvladovala velik del današnjega slovenskega prostora v 11. stoletju. Žovneški družinski grb sta sestavljali dve rdeči bruni na srebrni podlagi. Gospodje so imeli razmeroma majhno posest, poleg Zov-neka le še grad Ojstrica in stolpa Senek in Libenštajn, a velike ambicije. Družina je bila udarna in propulzivna. Naj omenimo samo Konrada Zovneškega iz 13. stoletja, znamenitega borca na turnirjih in srednjeveškega pesnika, katerega sladke ljubezenske stihe lahko prebiramo še dandanašnji v prevodu dr. Antona Janka. Leta 1308 je Ulrik II. Žovneški postal vazal Habsburžanov in na ta način odprl družini pot do visokih položajev v njihovi službi. Izumrtje Vovbrških v Spodnji Savinjski dolini je leta 1322 prinesla Žovneškim v dedovanje naselbino Celje in Stari grad. Mladi Friderik Žovneški je bil tisti, ki je leta 1333 pripeljal družino v novi dom in leta 1341 dosegel, da ga je Ludvik Bavarski, rimsko nemški cesar, imenoval za grofa. Rodijo se grofje Celjski, ki v svojem grbu odslej nosijo tri zlate, po Vovbržanih podedovane zvezde na modrem polju. Stari grad nad Celjem novopečenim grofom ni bil po duši in že v drugi polovici 14. stoletja so pričeli na robu naselbine graditi reprezentančno stavbo, ki jo danes imenujemo Knežji dvor. Nasploh je druga polovica 14. stoletja minila Celjskim v znamenju številnih uspehov in nenehnega ekonomskega napredovanja. V fevd, zastavo ah z nakupom so si pridobili številna posestva na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Člani družine so se odlikovali na bojnem polju in v spretnem pridobivanju dobičkonosnih političnih in sorodstvenih zvez. Ulrika, sina Friderika L Celjskega, srečamo na vseh pomembnih evropskih bojiščih. Tesno mu je sledil sin Viljem. Herman L, Ulrikov brat, je slovel kot dober gospodarstvenik. Ekonomski interesi so ga vodih tudi pri poroki s Katarino Kotromanič, članico vladarske hiše iz Bosne - Bosne, bogate pov rudnikih in pomembnih trgovskih poteh. Ženske iz rodu Celjskih so si nadevale krone, med prvimi Ana Celjska, hči Viljema, ki v začetku 15. stoletja sede na poljski kraljevi prestol. Konrad Žovneški Svoj vrh so grofje Celjski dosegli rmana II., ki je vodil celjsko I v času He-hišo dolgih petdeset let (1385-1435). Pod okriljem mogočnega zaveznika ogrskega kralja, kasneje še nemškega in češkega kralja ter rimsko nemškega cesarja, Sigismunda Luksemburškega, so Celjski razširili posesti in si pridobili visoke nazive na Hrvaškem: v Medžimurju in Hrvaškem Zagorju. Zveza s Sigismundom je bila za celjske grofe odločilnega pomena. Herman postane tesen Sigismundov sodelavec in član elitnega Zmajevega reda. K us-idranju Celjskih na luksemburškem dvoru je nedvomno doprinesla poroka najmlajše Hermanove hčerke Barbare s Sigismundom Luksemburškim. Ta radoživa Celjanka je s svojo lepoto in svobodomiselnostjo nemalo kalila mir na srednjeevropskih dvorih, a kot močna osebnost zapustila sled za sabo do današnjih dni. Izumrtje Ortenburž anov s sedežem v Sp-itallu leta 1419 je Celjskim navrgla obsežne posesti na Koroškem in Kranjskem. Ko se Ernest Železni leta 1423 odreče habsburški fevdni oblasti nad celjskimi grofi, se le-ti odtlej štejejo med državne gospode Rimsko-nemškega cesarstva. Celjski se razvijejo v resnega tekmeca Habsburžanom. Leta 1435 veliki snovalec celjske hiše Herman II. umre, tik pred dosegom glavnega življenjskega cilja. Samo leto po Hermanovi smrti je Sigismund Luksemburški 30. novembra 1436 v Pragi povišal Friderika II. in Ulrika II. v državna kneza, njuni grofiji Celje in Ortenburg-Strmec pa v knežja (pra-porna) državna fevda s pripadajočimi pravicami: novčnim regalom, rudniškim regalom in pravico do lastnega okrajnega sodišča. Položeni so bili temelji za razvoj posebne celjske dežele. Zaradi obrambe svojih deželnoknežjih interesov je sprožil Friderik V. Habsburški, kasneje nemški cesar Friderik III., dolgotrajno vojno s Celjskimi, ki se je končala šele leta 1443. Friderik III. je priznal celjskim grofom naslov državnih knezov, ni jim pa priznal, kot je razvidno iz zadnjih raziskav, deželnoknežje oblasti na njihovih teritorijih. Habsburžani in Celjski so ob tej priliki sklenili tudi, kasneje za Čel-jske usodno, medsebojno dedno pogodbo za notranjeavstrijska gospostva. Dramatičnemu vzponu je sledil tragičen konec. Ulrik II. Celjski, vnuk in duhovni dedič Hermana II., je namreč nadaljeval ambiciozno politiko celjske hiše. Usmeril se je v dežele krone svetega Štefana. Varuštvo nad vnukom Barbare Celjske, ogrskim kraljem Ladislavom Posmrtnikom, mu je pri' neslo položaj kraljevega namestnika na Ogrskem. Ta zadnji veliki politični met Ul- rika II. je nosil v sebi kal smrti. Zarotniško ogrsko plemstvo, na čelu katerega je stal Ladislav Hunyadi, je 9. novembra leta 1456 v Beogradu umorilo Ulrika II. Celjskega. Tega dne je v trdnjavi Kalemegdan umrl zadnji moški potomec iz hiše pokneženih grofov Celjskih. Ulrika II. Celjskega so z velikimi slovesnostmi pokopali v družinsko grobnico v Marijini cerkvi v Celju. V skladu z dedno pogodbo iz leta 1443 je v okviru rimsko-ne-mškega cesarstva dediščino Celjskih prevzel cesar Friderik III. Habsburški. Celjski grofje so, zlasti kot darežljivi donatorji Cerkvi, pustili vidno sled v umetnosti na slovenskih in hrvaških tleh. V dobrih odnosih s Cerkvijo so iskali tuzemske koristi in se nadejali enostranskih ugodnosti. Številnim duhovnim ustanovam so darovali posesti, denar in različne privilegije. Najlepša, do danes ohranjena donacija Celjskih, je brez dvoma Marijina kapela v župni cerkvi sv. Danijela v Celju. Herman II. in Friderik II. nastopata tudi v vlogi ustanoviteljev samostanov. Ustanovi Hermana II. sta še danes delujoča kartuzija Pleterje in samostan pavlincev v Lepoglavi v Hrvaškem Zagorju. Njegov sin Friderik II. je nekaj let pred smrtjo pričel z ustanavljanjem dominikanskega samostana v Novem Kloštru pri Polzeli in bil ustanovitelj frančiškanskega samostana v Enzersdorfu v Avstriji. Zaradi spleta okoliščin so grofje Celjski ostali navkljub veliki časovni odmaknjenosti živo zasidrani v ljudskem spominu. Med najbolj znane spomine sodi zgodba o ljubezni med Friderikom II. in Veroniko. Po ne- nadni in sumljivi smrti prve žene Elizabete Frankopanke leta 1422 se je Friderik hitro poročil z neznatno, a lepo plemkinjo Veroniko Deseniško. Očeta je kočljiva poroka razjarila do te mere, da je leta 1425 najprej zaprl Friderika II., nato zajel neljubo mu snaho in jo postavil pred sodišče v Celju. Obtožili so jo čarovništva in naklepanja umora. Sodišče je Veroniko oprostilo, vendar mogočnemu tastu ni mogla ubežati. Herman II. jo je dal še istega leta na gradu Ojstrica utopiti. Pokopali so jo na pokopališče Braslovče, kasneje pa jo je dal Friderik II. prekopati v samostan Jurklošter. To pestro zgodbo, polno bojev, strasti, uspehov in razočaranj, smo muzealci v Pokrajinskem muzeju Celje skušali preliti v razstavo; podprta je z bogatim slikovnim gradivom, listinskim gradivom in kjer koli je le mogoče tudi z originalnimi eksponati, ki so jih posodili, poleg domačih, tudi nekateri muzeji iz tujine. Sestavni del razstave je raziskava lobanj, za katere se domneva, da so pripadale grofom Celjskim in jo je opravila dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine. Na podlagi ohranjenih lobanj je akademski slikar Rudolf Spanzel narisal portrete treh ključnih mož iz hiše Celjskih, Friderika I. Celjskega, Friderika II. Celjskega in zadnjega grofa, Ulrika II Celjskega. Rolanda Fugger Germadnik Muzejski svetovalec iz Pokrajinskega muzeja Celje POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Urednik Samo Jurhar ob 100. številki časopisa Glas Savinjske GLAS V SRC U Glas Savinjske je začel izhajati v začetku leta 1995, ko je ekipa mladih zanesenjakov začela uresničevati svojo idejo: da bodo izdajali lasten, neodvisen časopis in v njem pisali o temah, o katerih se sicer ni govorilo. Uresničevali so svoj cilj. V Glasu Savinjske je mogoče prebrati zgodbe o ljudeh, ki so se zaradi propadlih podjetij znašli na robu. Pisali so o drugačnosti, o marginalnosti, obravnavali in osvetljevali so področja mejnih znanosti, govorili o stvareh, o katerih se sicer ne govori ... Pisali so o aktualnih dogajanjih v lokalni in širši skupnosti. Poročali so, spoznavali in razgaljali. Hkrati so bili ožji sodelavci časopisa predvsem dobri prijatelji, kar ostajajo tudi danes. Duša in idejni oče celotnega projekta je Žalčan Samo Jurhar. Ko ga delo v tehničnem poklicu ni več zadovoljevalo, in ko je ugotovil, da so v življenju ob pehanju za denar in materialne dobrine še marsikaj drugega, se je odločil. Ukvarjati se je pričel z marketingom in kmalu odprl svojo agencijo za trženje in druge storitve. Glas Savinjske se je rodil kot vrhunec te poti. In čeprav danes od časopisa Glas Savinjske živi vsa njegova družina, čeprav je od prvotne ekipe ostal le še njegov oče Janko, se Samu takrat, pred petimi leti, najbrž ni niti sanjalo, da bo tako uspel. Da bo danes, po prelomu tisočletja, za katerega leta 1995 nismo bili niti prepričani, ali bo sploh prišlo, izšla stota številka Glasu Savinjske, tega predvsem njegovega časopisa. In kljub temu, da je trenutno usmerjen bolj komercialno. Glas ostaja Glas. Časopis, ki ga niso zamajali ne pritiski in ne ignoranca lokalne politike; prav tako tudi ne katastro- Urednik Glasu Savinjske: Samo Jurhar foto: Kaja falno gospodarsko stanje Savinjske doline. Sodelavci tega časopisa ostajajo prepričani v projekt in Samo ve, da mu ga bo nekoč uspelo uresničiti v celoti. Na podporo tistih, ki bi neodvisen medij lahko podprli, niti ne računa več. Za preživetje se pri tem časopisu borijo sami. Pred izdajo stote številke sva poklepetala. O preteklosti, sedanjosti in idejah. O realnem in idealnem stanju. O njegovem tiskanem otroku - časopisu, ki trenutno sicer res preživlja napornejše čase, ampak danes, ob stoti izdaji tega časopisa, je vsem tistim, ki zanj pišemo ali ga drugače ustvarjamo, pa tudi bralcem, lahko več kot jasno predvsem nekaj. Glas Savinjske ni več otrok. Danes je odrasel. Ideja o izdajanju neodvisnega časopisa sredi devetdesetih je bila zelo pogumna ... Glas Savinjske se je v naših glavah porodil leta 1994, ko se nama je s takratno sodelavko VTV Majo Zagoričnik porodila ideja, da bi v Savinjski dolini pričeli izdajati časopis, ki bo prinašal aktualne informacije. Odločili smo se za štirinajstdnevnik in ga začeli izdajati. Najprej smo pritegnili sodelavce, ki so že prej delali z agencijo Sarsa in grafike, ki so se ukvarjali z grafično postavitvijo časopisov. V novem letu je ideja dozorela, in začeli smo. Pripravili smo vsebino časopisa, se pogovorili o tem, kaj želimo ljudem povedati preko njega. Ker smo bili mlada, zagnana skupina, smo že s prvo številko prinesli nekaj novih idej. Od vsega začetka je bil to prodajni časopis, ki ga je bilo mogoče kupiti v vseh trgovinah. Takrat smo se odločili, da ga bomo tudi delili, čeprav je bila vsebina namenjena predvsem temu, da bi zadovoljili zahtevnejše bralce. Izdajali smo pettisoč izvodov, kar je bilo glede na 12.500 gospodinjstev, kolikor jih je bilo takrat v Savinjski dolini, seveda dovolj. Razen tvojega očeta se ni prej nihče od vas ukvarjal s pisanjem za časopis. Ste se zelo lovili? Časopis smo začeli postavljati sami, na lastnih računalnikih. Sčasoma smo uvedli določene grafične spremembe, ne pa velikih. Že takrat smo se odločili, da bomo izdajali revialni časopis. Zato smo si izbrali format A4, ki je v skladu s trendi, ki veljajo za podobne časopise v zahodni Evropi. Kakšni so bili odzivi na teme, ki jih je Glas Savinjske prinašal v prvih letih? Na začetku smo hoteli predvsem povedati nekaj stvari, ki jih večina ostalih medijev ni hotela ali pa ni upala povedati. Šlo je predvsem za področja mejnih znanosti, ki so se s spremembo družbe porodile tudi pri nas. Tudi krščanska cerkev je začela v tistem času doživljati spremembe, k nam je prodrla duhovnost in ljudje so bili nenadoma soočeni z množico novih stvari in področij, ki jih sploh niso poznali. Demokracija je prinesla marsikaj dobrega, pa tudi veliko drugačnega. Ljudje so začeli razmišljati drugače, hoteli so nekaj povedati in dobili so možnost, da so to storili. Ob ustvarjanju Glasu Savinjske ves čas rastemo sami in to želimo prenašati tudi na naše bralce. Vselej smo pisali o temah, ki smo jih želeli predstaviti bralstvu in marsikatera tema je res naletela na velik odmev, o čemer pišejo predvsem pisma bralcev in odzivi drugih struktur. samo o uradni politiki, vse ostalo pa pustiti pri miru. Vsem strankam, ki so takrat delovale na področju Savinjske doline, smo ponudili sodelovanje. Nekateri so ga sprejeli z odprtimi rokami, drugi so se zaprli v svoje okvirje. Ko se je časopis pojavil na trgu, so nas hoteli kar hitro ožigosati, češ da smo levi ali desni časopis ... Slovenci se pač zelo radi klasificiramo in še vedno velja rek Dva Slovenca, tri stranke. S strankami, ki so želele sodelovati, je časopis vedno sodeloval; seveda v skladu z uredniško poli- Se je v vsebino vašega časopisa kdaj vpletala politika? Kako so se na vaše delo odzivale različne lokalne strukture? Del ekipe Glasu Savinjske z gosti na tradicionalnem ZLATEM VESLU v Šport centru Prodnik. tiko, ki smo jo zastavili na začetku. In čeprav so nas vselej skušali postaviti v kakšen predal, lahko s ponosom povem, da smo bili vedno odprti za vse. Ukvarjali smo se predvsem s problemi Savinjske doline, tako Spodnje kot Zgornje. Hkrati smo zajeli še del Šaleške doline, Velenje in Šoštanj ter seveda velik del Celja. Časopis, ki se hoče prodajati, mora prinašati zelo aktualne napovedi ali pojasnjevanja dogodkov. Seči je potrebno v globino in razjasniti tudi vprašanja, ki na prvi pogled mogoče niso jasna. Marsikdaj smo objavili novico, ki ljudem ni bila všeč. Napake pa se vedno pojavljajo in glavna naloga našega medija je bila, da javnost to izve. Ko ljudje izvedo za problem, ga lahko začnejo tudi reševati. Dokler zanj ne vedo, pa je to nemogoče. Prva številka je izšla 15. marca 1995 in takrat je bilo v žalski občini veliko stvari, ki jih je bilo potrebno rešiti. Že prva številka je vzdignila veliko prahu in komentarjev, in sicer predvsem zato, ker so bili ljudje navajeni starega sistema: poročati Si takrat, pred petimi leti, sanjal o tem, da bo časopis preživel toliko časa, in to v obdobju, ki tiskanim medijem v Sloveniji še zdaleč ni naklonjen? Maja, Uroš, ata Janko, ki smo ga povabili k sodelovanju, ker se je že prej nekaj desetletij ukvarjal s tem ... Od te ekipe sva ostala še dva - moj oče in jaz. Sčasoma se je pokazalo, da mora človek, ki nekaj ustvarja, razmišljati tudi o preživetju, saj drugače ne bi več šlo ... Odkar je izšla prva številka Glasu Savinjske, se je zgodilo ogromno stvari. Nihče si ni želel neodvisnega časopisa, ki bi pisal o vsem tistem, o čemer se sicer ni pisalo. In mi smo na tej naši poti precej vztrajali. Dogodki, ki so ti ostali najbolj v spominu? V času, ko smo začeli, je bil najbolj pereč problem čistilne naprave, pa Hramše ... Umirala so podjetja. Dejstvo je, da se pri nas dogajajo stvari, ki se v Ljubljani ne dogajajo. Tu je ogromno stečajev in ljudi, ki so se znašli na cesti. Za nas je bil težak dogodek smrt našega sodelavca septembra 1996. Tomaž nam je ogromno pomenil kot človek in kot sodelavec in tragedija je v nas pustila globoke posledice. Tisto, kar drži skupaj sodelavce Glasu Savinjske, je predvsem veliko prijateljstvo, kar se odraža tudi v številnih družabnih aktivnosti, ki jih v podjetju pripravljate za stalne sodelavce. Kar veliko ljudi je sodelovalo z nami v vseh teh letih. Nl iteri so takrat še stud Ji danes so profesorji, inženirji, zdravniki ... Večinoma so se ukvarjali predvsem s tem, kako aktivno preživeti svoj prosti čas, ugotovili so, da v življenju obstajajo še druge dimenzije in na tak ali drugačen način se vsi ukvarjajo s katero od njih ... To je bilo tisto, kar nas je združevalo in o področjih, ki nas zanimajo, vselej tudi pišemo. Razmiš Ijamo zelo široko, zato je v časopisu mogoče najti veliko tem s področja alternativne medicine, duhovnih srečanj, vsega, kar imenujejo mejne znanosti. Pri Glasu Savinjske se vedno najde prostor za ljudi, ki si želijo povedati kaj novega, izvirnega posebnega. S tem časopisom želimo že od vsega začetka bralcem nekaj podariti in mislim, da nam to tudi uspeva. Kako ocenjuješ stanje tega časopisa danes? Stanje na področju medijev v Sloveniji trenutno nikakor rožnato in boj za preživetje je zelo močan. Ob tem se je pojavilo tudi nekaj občinskih časopisov, ki jih financirajo občine in tako smo se morali tudi mi prilagoditi razmeram na trgu. Tako smo naredili reklamno izdajo, ki je že nakazovala našo sedanjo pot. To je bil Ekstra Glas, reklamni časopis, ki je izhajala v nakladi od 15.000 do 17.600 izvodov, kar je bilo za to območje zelo veliko. Glas Savinjske je ves ta čas izhajal v nakladi 5000 izvodov. V letu 1998 se je tudi naš lokalni prostor nabil z novimi mediji, pojavili so se novi lastniki in tako je bilo takrat potrebno potegniti črto. Vprašali smo se, kaj moramo storiti, da lahko preživimo in odločili smo se, da bomo združili Glas Savinjske in Ekstra Glas v skupni časopis Glas Savinjske in bralcem smo ga ponudili brezplačno. Od takrat časopis ponuja informacije in komercialne oglase, v njem pa je še vedno mogoče najti marsikaj zanimivega in koristnega. Lani smo objavili Savinjske zanke in uganke v dosti višji nakladi. V prihodnosti si želimo sodelovati s podobnimi mediji, kot so mi, ki pa imajo v tem času dosti nižjo naklado. Ljudje se morajo začeti zavedati, da je to področje tranzitni center Slovenije. Zato so naši načrti zelo vezani na celjsko kotlino in Šaleško dolino. Upam, da bodo imeli ostali podobni časopisi interes zato, da se združimo, saj mislim, da bi imeli vsi skupaj še marsikaj povedati ... Osebna želja ob stoti številki? Da bi ekipa, ki trenutno deluje in še vedno verjame v projekt, ki smo si ga zadali pred petimi leti, še naprej podajala ljudem veliko novega, kakovostnega in predvsem veliko informacij, ki jih drugje skorajda ni mogoče dobiti. Za Glas Savinjske že dolgo ne uporabljamo več izraza “lokalni časopis”, ker smo ta pojem že zdavnaj presegli. Časopis je v tem času preživel nekatere “otroške bolezni”; njegov namen v tem času je znan, kdor ga vzame v roke, pa lahko ugotovi, da še vedno prinaša marsikaj tistega, kar je možno najti sicer samo v časopisih na ravni države. Gre za široke, odprte teme, ne glede na to, o katerih področjih pišemo. Trenutno so zelo odmevne svetovalne rubrike, ki jih nameravamo še razširiti, bralce še vedno zanimajo tudi teme s področja osebnostne rasti in mejnih znanosti. Veliko pišemo o glasbi, časopis pa še vedno prinaša tudi informacije o dogajanjih v prostoru same Savinjske doline. So stvari, ki dajejo Glasu Savinjske neko pomembno vrednoto. Ko ga dobiš v roke, ga ne moreš odložiti kar tako ... To, kar se dogaja sedaj, je v bistvu samo prehodna faza. V prihodnosti bomo k časopisu privabljali še več strokovnjakov z vseh področij našega življenja, saj sem prepričan, da bo Glas Savinjske kmalu spet postal aktualen, kritičen in neodvisen časopis, ki ves čas, ne glede na trenutni težji položaj tiskanih medijev ves čas širi svojo vsebino in s tem tudi smisel, s katerim se gotovo najbolj tesno dotika svojih zvestih sodelavcev, poslovnih partnerjev in bralcev. Prepričan sem, da vsi ti ljudje vse bolj prepoznavajo in cenijo kakovost, ki se jo trudimo z ustvarjanjem tega časopisa vnašati v naš življenjski in medijski prostor. In ker se danes za to danes trudijo vsi mediji, sem še toliko bolj ponosen, ker smo s časopisom uspeli prodreti tako daleč. Zato vem, da bomo uspeli preiti vse težave in kmalu spet stopiti nekaj pomembnih korakov naprej. NINA M. SEDLAR RADI STE NAS BRALI Pet let in 100 številk Glasu Savinjske je v Savinjski dolini in širše pustilo svoje sledi. Naše osnovno načelo je bilo: “Če berem Glas Savinjske, vem več, če v njem oglašujem drugi, vedo več o meni!” Skratka, bralcu smo želeli ponuditi čim več informacij od blizu in daleč. Bili smo časopis za vse krajane in meščane, vzpodbudni in v vsem polemični. Kaj si o časopisu mislijo naši poslovni partnerji in bralci, smo poskušali izvedeti od direktorjev uspešnih savinjskih podjetij, ki z nami sodelujejo. Andrej Sotošek, UPI Žalec: Vsekakor najprej čestitke ob jubileju. Časopis Glas Savinjske je prijetno popestril medijsko dogajanje v lokalnem in širšem regijskem prostoru in prav je tako, da se na področju, kjer je močna konkurenca, pojavljajo tudi novi mediji. Menim, da je bil časopis v tem obdobju izhajanja pri svojem delu dovolj objektiven in nepristranski ter je prinašal lokalne novice v izredno strokovni in tudi optimalni obliki in širini. Poleg tega smo se v njem lahko pojavili kot medijsko lokalno prisotni izvajalci izobraževalnih oblik in izobraževalne ponudbe, ki jo je časopis približal našim potencialnim kandidatom in udeležencem izobraževanja. Tudi v naprej pričakujem sodelovanje tako v obliki oglasnega kot tudi partnerskega sodelovanja, kjer pričakujemo od časopisa, da bo še naprej objektivno poročal o dogodkih na lokalnem nivoju ter seveda nekih skupnih pozitivnih dosežkih tako na regijskem kot lokalnem prostoru na področju izobraževanja odraslih. Dolfe Naraks, Trgovska družba Žana: Najprej čestitke vsem ustvarjalcem Glasu Savinjske ob tako lepem jubileju. Pet let in sto številk je po mojem, glede na pogoje, v katerih se je razvijal in delal časopis, zelo velik uspeh. Posebej ob dejstvu, da se je od vsega začetka časopis moral finančno pokrivati sam. Kljub poplavi raznoraznih revij in časopisov je Glas Savinjske našel svoj krog bralcev v Savinjski dolini in širše. Torej na območju, ki ga Žana kot trgovska družba pokriva. S časopisom smo sodelovali od samega začetka, v določenih časovnih obdobjih bolj intenzivno, drugič manj. Sodelovanje se je pokazalo kot pozitivno. Lahko ugotavljamo tudi, da časopis s svojo vsebino pokriva določeno strukturo bralcev, ki v njem najdejo dosti aktualnega in zanimivega branja. Zato je bilo smotrno, da smo preko njega izvajali določene propagandne akcije za obveščanje naših kupcev. Ždim in upam, da bo časopis še v bodoče sledil trendom razvoja tako po vsebini kot obliki. Kot trgovska organizacija želimo skupaj s Savinjsko trgovsko družbo, s katero se v letoš njem letu načrtuje povezovanje, v s časopisom pristno sodelovati še v bodoče. Še enkrat čestitke ustvarjalcem ob jubileju. Robert Čemažar, Savinjska trgovska družba: Čestitke ob jubileju. Menim, da je časopis v teh petih letih popestril medijsko dogajanje v Savinjski dolini in tudi širše. Savinjska trgovska družba se je kot ena največjih trgovskih organizacij na tem področju v njem pojavljala zelo pogosto tako na področju oglaševanja kot tudi na področju informiranja svojih kupcev. Menim tudi, da nam je bil časopis v veliko pomoč pri učinkovitem medijskem načrtovanju, tako da smo ga aktivno vključili v svoje oglaševalske akcije. S tem smo poskrbeli za dobro obveščenost naših kupcev o vseh naših prodajnih akcijah kot tudi o spremembah, ki so se dogajale v organiziranosti našega podjetja. Menim, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje dobro, saj morajo biti organizacije, kot je naša, kontinuirano prisotne v prostoru, ki ga informativno pokriva časopis. Samo Sadnik, STV: Sodelovanje med časopisom in televizijo je bilo zelo korektno. Oba medija, tako Savinjska televizija kot Glas Savinjske, nekako po letih sodita skupaj. Časopis Glas Savinjske je v ta medijski prostor prinesel določeno svežino, nov pogled na dogodke ter neodvisno in kritično pisanje. Dobro smo sodelovali predvsem na področju oddaj za mlade in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Opažam tudi, da se je časopis v zadnjem času vsebinsko odločil bralcem prinašati teme bolj poglobljeno in kritično, kar mu omogoča njegova neodvisnost, česar pa ni opaziti pri nekaterih drugih časopisih. Želim veliko uspeha tudi v prihodnje. Gregor Verbuč, Savinja Mozirje: Savinji Mozirje je za njeno medijsko komuniciranje s kupci pomembno, koliko njihovih potencialnih kupcev doseže posamezni medij. V času izhajanja Glasu Savinjske smo z njim sodelovali, saj smo menili, da je medij s svojo vsebino in naklado primeren tudi za naše kupce. Za nas ni pomemben samo gornjesavinjski kupec, temveč tudi kupec iz širše okolice. Tu mislim predvsem na kupce iz Spodnje Savinjske doline, ki kupujejo blago večje vrednosti, kot so pohištvo, akustični in tehnični izdelki, gradbeni material in podobno. Tak kupec se po ugodnih nakupih zapelje tudi nekaj kilometrov dlje od doma. Tekom teh let sem tudi spremljal razvoj in vsebino časopisa. Všeč mi je, da je medij prinašal kritičen in polemičen pogled na nekatere vroče dogodke tako v Zgornji Savinjski dolini kot tudi širše. Menim, da bi takšnih medijev moralo biti več, saj so tudi v lokalnem prostoru problemi, o katerih morajo ljudje biti bolje obveščeni. Časopisu ob jubileju želim, da bi tudi v bodoče bil uspešen in polemičen. Ferdinand Krbavac, Ford Krbavac, Rečica ob Paki: S časopisom Glas Savinjske sodelujemo pogodbeno že skoraj pet let. Rezultati oglaševanja so zadovoljivi in želimo si še nadaljnega sodelovanja ter propagiranja naše firme. Tako mi kot naši potencialni kupci so bili s takš Izdelki iz kolekcije pomlad - poletje 2000 že v vaši najljubši trgovini ELKROJ: novo - VELENJE (Center Spar) novo - CELJE Miklošičeva 5 NAZARJE (pri tovarni Elkroj) ŠOŠTANJ Aškerčeva 13 LJUBLJANA Celovška 32 KRŠKO Cesta krških žrtev 49 www.elkroj.si nim načinom oglaševanja in sodelovanja zadovoljni. Všeč nam je oblika in vsebina časopisa kot tudi kvaliteta tiska in populacija, ki jo časopis pokriva. Roman Brglez, Pekarna - Slaščičarna - Trgovina - Bar Vransko: Ko je časopis izšel, je bil pravi bum. Konkurenca takratnemu občinskemu časopisu Savinjčanu je bila vsekakor dobrodošla. Da je časopis svoje delo dobro opravil, je dokaz vaš jubilej, saj vemo, da je v tem času konkurent šel v stečaj. Sodelovanje našega podjetja s časopisom je temeljilo na korektnem poslovnem odnosu in dobri pokritosti populacije. Časopis je vedno prinašal zanimivo branje iz občine, regionalno in tudi širše. Vedno se je našla kakšna tema, ki jo podobni časopisi niso obravnavali. V prihodnje želim časopisu veliko uspeha z željo, da bi k branju uspel pritegniti prav vsako gospodinjstvo v naši dolini, saj bo tako za nas oglaševalce še bolj privlačen. Samo tF—75~ - Tokrat smo dobili pismo, v katerem nas bralka prosi za nasvet pri preureditvi kopalnice. Kopalnica je dokaj velika, vendar kar nekaj prostora zavzameta električni grelec vode in pralni stroj. Bralka nam žal ni sporočila, v kolikšni meri namerava kopalnico preurediti. Predvidevali smo, da bo ta korak temeljit in temu ustrezna je tudi naša ideja. Sedanja kopalnica ima dokaj nezanimivo, zgolj funkcionalno postavitev. Želja bralke je, da kopalno kad nadomestimo s prho. Tako smo na prostor, kjer je prej stala kad, postavili prho. Ker ne vemo natančno, katero prho bo bralka izbrala , smo predvideli samo prostor, ki ga naj bi prha zasedla. To je meter širine in meter globine. Ta dimenzija ni obvezna, lahko je prha tudi manjša, le večja pri tej postavitvi ne more biti. Električni grelec vode smo prestavili v spodnji kot, na steno pa ga obesimo skoraj tik pod strop. Tako lahko podenj postavimo pralni stoj. Ta stoji pod polico iz kerrocka. Električni grelec vode skrijemo v po meri narejeno omaro, v kateri je prostor tudi za kakšno polico, na kateri bo prostor za sveže brisače ... Pomemben del nove opreme kopalnice je predelna stena. Ta je delno narejena iz mavčno-ka-rtonske plošče (knauf), drugi del pa je lesena plošča, ki ima izvrtane luknje. Tako prostor ni povsem zaprt, nam pa hkrati nudi del intimnosti, ki jo v kopalnici tako zelo potrebujemo. Za to steno smo postavili straniščno školjko. Umivalnik je postavljen tako, da je dostopen takoj ob vstopu v kop- alnico (to je dobrodošlo predvsem, če imate vedno umazane male nadobudneže). Tudi umivalnik je delan po naročilu in se nadaljuje v pult iz kerrocka. Pod pultom je prostor za predale in manjšo omarico. V primeru, da je star dimnik mogoče odstraniti, postavimo umivalnik na sredino pulta, na vsaki strani pa pridobimo nekaj prostora. V tem primeru dobimo dovolj prostora še za kakšno manjšo visečo omarico. Pri umivalniku si privoščimo veliko ogledalo, pri njem pa dve ali celo tri steklene police. Ker v kopalnici večinoma ni nikoli dovolj prostora za vse naše pripomočke za osebno higieno, smo v kot za vrati postavili manjšo omaro s predali. Narejena naj bo po meri, tako da bo lahko delno skrila cevi centralnega ogrevanja. Pult in predelna stena sta rahlo zaobljena. Takšno obliko poudarimo tudi z vzorcem talnih ploščic. Za popestritev prostora naredimo kakšen manjši vzorec tudi na steni kopalnice. Če želimo prostor res zanimivo urediti, potem del stropa ponižamo (knauf) in v ta del vgradimo halogenske svetilke. Pri predlagani preureditvi kopalnice bo potrebno na novo urediti tudi nekatere odtoke in vodne priključke. Vendar menim, da to ni preveliko delo, ki ga moramo opraviti za željen cilj. Še enkrat bi rada poudarila, da je rezultat ureditve katerega koli prostora odvisen predvsem od dobrega načrta in dobrega ter natančnega izvajalca. Včasih od izvajalcev (v-ečinoma so to mizarji) pričakujete, da bodo kvalitetno delali kar po manjših skicah, na koncu pa rezultat ni takšen, kot ste si ga želeli. Vsem je lažje, če si že na začetku priskrbite dober in natančen načrt. Matejka Burnik-Goršek /m,* (u\ MODERNA HIŠNA TLA “-PARKETARSTVO KLEP?? Jože Klep, 3313 Polzela 276 063 720 720, 041 617 687, 041 795 687 Polaganje parketnih tal, brušenje, lakiranje PVC PODI, GUMA, TEKSTIL LAMINATNE OBLOGE Prtu** iteltMc imfnč Sr \wi lk‘h GORŠEK te/. 063 416901 041 248024 faks 063 416901 Kuhinja z otokom Verjetnost, da se boste prenove svoje kuhinje lotili kar sami, je zelo mala. To pa nikakor ne pomeni, da je prenova tako pomembnega prostora, kot je kuhinja, še posebej zapletena in zahtevna naloga. Bolje je, če na to gledate kot na velik cilj, ki ga boste dosegli in potem uživate v sv-oji zmagi. Je pa dobro, da za to opravilo poiščete strokovnjaka, ki vam bo znal prav svetovati. Pri stvareh, ki jih ljudje uporabljamo, je pogosto tako, da funkcija pogojuje obliko. To še posebej velja pri kuhinji. Resda se je oblika kuhinje spreminjala v skladu s trenutnimi trendi, vendar je vedno ostajala prostor, kjer je najpomembnejša udobna priprava hrane. Ko so se, predvsem oblikovalci pohištva, odločili, da bo kuhanje postalo skorajda laboratorijsko opravilo, je sledilo nekaj poskusov oblikovanja t.i. laboratorijske kuhinje. V takšni kuhinji je bilo zgolj in samo tisto, kar potrebujete za pripravo hrane, linije so bile enostavne in skromne, elementov pa ravno še toliko, da so uboge gospodinje komajda uspele v njih spraviti vse, kar sodi v kuhinjo. Takšnih kuhinj je verjetno sedaj bolj malo. Tisti, ki kuha, pa naj bo to moški in ženska, je pač ugotovil, da je prijetneje, če je kuhinja prijeten, družaben prostor, kjer kuhanje ni kazen, ampak postane užitek. Verjetno ima vsaka gospodinja svojo predstavo o idealni kuhinji. To je pač pogojeno z željami posameznika in njegovimi navadami. Neglede na vaš okus in ideje pa je dobro upoštevati nekaj splošnih nasvetov pri opremljanju kuhinje. Na prvo mesto je še vedno vredno postaviti dobro funkcionalnost. To pomeni, da morajo stvari, ki jih uporabite v kuhinji, opravljati delo, za katerega ste jih predvideli. Predvsem je to pomembno pri malih gospodinjskih apara- tih. Če si že privoščite vse takšne in drugačne sekljalnike, mešalnike, električne rezalnike ... je zelo pomembno, da za njih najdete tudi ustrezen prostor. Najbolje je, da je to kar na delovnem pultu, v vsakem trenutku pri roki in ne v kakšni omari v shrambi. Vsi ti mali gospodinjski aparati postajajo zadnje čase vse lepši, zato jih res ni potrebno skrivati. Tudi kuhinjske nape, hladilniki, pečice in umivalna korita postajajo vse lepša in kar je še pomembnejše, vse kvalitetnejša. Tako lahko kuhinji pomenijo pravi okras. Pri funkcionalnosti kuhinje je potrebno omeniti samo organizacijo elementov za določene opravila. Za idealno posta- vitev velja niz elementov, kjer hladilniku sledi manjša delovna površina, nato je tu pomivalno korito, pod katerim je koš za selekcioniranje smeti in takoj zraven pomivalni stroj. Nato ponovno potrebujemo kos delovne površine, nato štedilnik in malce privzdignjena pečica in za konec še toliko pulta, da lahko hrano ustrezno pripravite. Vse to je seveda idealna postavitev, ki jo pa zaradi različnih razlogov ne moremo vedno uresničiti. Mogoče še pomembnejša je sama prilagoditev kuhinje dejanskemu prostoru. Tako lahko na primer tam, kjer imamo zelo veliko prostora, oblikujemo kuhinjo z manjšim zajtrkovalnim pultom (manjša jedilna mizica), glavno jedilno mizo pa postavimo v jedilnico. Poglede na razmetano kuhinjo za-stremo z privzdignjenim pultom - šankom. Pravi oblikovalski izziv pa so manjše kuhinje. Vedno pa je dobro vedeti, kaj si up- Zelo uporaben koš za selekcioniranje smeti OGATQ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 50 LET A GUMNfd POLZELA 'ČUŠTVO ZAMPj GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA Tel.: 063/70 37 13, 70 37 131 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 3.4. do 20. 5. 2000 • 5% dodatni popust na spalnico VENEZIA samsko sobo LEA, drsne omare ZENA in regal IGOR Delovni čas prodajalne: od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 063 / 70 37 130, 70 37 131 orabnik kuhinje želi. Če je to oseba, ki ima rada družabnost, mogoče želi imeti svoje oke ob sebi tudi takrat, ko kuha. Potem je kuhinjo nujno oblikovati tako, da bo v njej prostor še za druge ljudi. Tudi ti ljudje se morajo v prostoru dobro počutiti, imeti prostor, kjer se bodo lahko usedli, hkrati pa ne ovirali tistega, ki pripravlja hrano. Spet drugi so srečni, če v kuhanju uživajo sami. In to jim je seveda potrebno omogočiti. Na razpolago imamo skoraj neomejeno mož nosti organizacije kuhinj. Od takšnih s šan-kom, pa z otokom v sredini prostora, mogoče dvolinijske kuhinje, pa takšne v L ... Možnosti je res veliko, če si le privoščite kuhinjo po naročilu. Mogoče ravno to, da so kuhinje po naročilu narejene po potrebah in željah naročnikov in pa njihova uni-katnost, odtehta njihovo malce višjo ceno. Pri kuhinjah po naročilu imate svobodnejše roke vi in tudi vaš oblikovalec. Tako lahko dober oblikovalec/načrtovalec kuhinj dobro in uspešno združi tiste nujne potrebe in pa želje naročnikov. Predvsem moramo paziti na višine. Višina delovnega pulta se lahko iz običajnih šestinosemdeset centimetrov dvigne ne enaindevetdeset. Če ste višje rasti, so lahko zgornji elementi malce višji, tako je lahko tudi šank za kakšen centimeter višji od običajnega. Vse te na videz majhne spremembe so res mogoče, le če se odločite za kuhinjo po naročilu. Tako lahko tudi sami presodite, koliko prostora potrebujete za živila in temu ustrezno, določite velikosti t.i. shrambnih košar. Če želite narediti red med steklenicami, potem v vaši kuhinji ne sme manjkati predal, narejen posebej za steklenice. Če veliko pečete, potem boste gotovo imeli privzdignjeno pečico. Če pa ste manjše rasti, zahtevajte spuščen štedilnik in nižji vsaj en del delovnega pulta. Že izbira materialov lahko v samem izhodišču naredi našo kuhinjo prav impozantno, lahko pa ravno z materiali uničimo to, kar smo z uspešnim oblikovanju naredili. Kuhinja s šankom in znižano delovno površino pri štedilniku Glede izbire lesa za fronte elementov je najbolje, da sledite svojemu okusu. Nato morate samo še uspešno izbrati material in barvni odtenek za pult ter oblogo stene. Pri pultu imate na razpolago kar nekaj zanimivih možnosti. Najbolj navaden in najpogostejši je pult iz ultrapasa. Po sami uporabnosti in tudi izgledu ga zagotovo prekaša pult iz kerrocka, kjer je paleta barv številčnejša. Lahko pa se odločite za malce drugačen pult iz lesa ali pa zidanega s plošč icami. Stene ob kuhinjskimi elementi lahko obložimo s keramičnimi ploščicami. Lahko pa tudi tukaj posežemo po zanimivejšemu materialu, kot sta ogledalo in kerrock. Brez strahu pa se odločite tudi za vitrine. Tiste z lučko v notranjosti in s steklenimi policami so še posebej privlačne. Pridih modernosti boste v tem trenutku dosegli, če kakšen manjši del elementov pobarvate z izbrano barvo. Če ste pristaši klasičnega, potem verjetno raznih pastelnih barv ne boste uporabili. Brez zadržkov pa lahko svoji kuhinji privoščite malce kroma. Pa naj bo to majhen stebriček, večji steber ali pa kromirana mreža pred radiatorjem. Seveda ne smemo pozabiti na pomembno odločitev glede materialov, ki jih polagamo v kuhinjah po tleh. Tudi tukaj so najpogostejše ploščice, ki so lahko ob primerni izbiri prav zanimive. Lahko pa izbiramo še med pl-uto, parketom, kamnom ... Kar koli izberemo, se mora nujno v našo kuhinjo skladno podati. Posebno pozornost je vredno posvetiti razsvetljavi. Vsekakor mora biti delovni pult dovolj osvetljen, da nam nudi možnosti za pri- jetno delo. Poseben šarm ustvarijo manjše halogenske lučke v zaključkih zgornjih elementov. Če se tem lučkam pridruži še lep lestenec nad jedilno mizo in še medla svetloba iz kakšne vitrine, potem smo lahko s svojo kuhinjo več kot zadovoljni. Res je pri načrtovanju kuhinj pomembno ogromno stvari, vendar je najpomembnejše, da se v njej uporabniki prijetno počutijo, jo z veseljem uporabljajo in da v popolnosti služi svojemu namenu. Zato je za vas najugodnejše, da skrbi, ali se bodo vsa vrata pravilno odpirala, da bo pečica v primerni višini, ali bo napa ustrezna, ali bo dovolj svetlobe ... prepustite strokovnjaku, ki zna vaše želje upoštevati, hkrati pa poskrbi, da bo vaša nova kuhinja oblikovana tako dobro, kot se le da. Matejka Bumik-Goršek (l\K \M\ \ n I ZA VAŠ DOM IN ZA VAJ STVIIOFA: Toplotno izolacijska fasada^ im* ^ 5c-—^PrednostT optimalna toplotna zaščita izreden prigraneK energije r os ^ odpornost na vremenske ^ spremembe dobra zvočna zaščita PRODAJA IN VGRADNJA: ESOT d.0.0. GLEDALIŠKA 2 , CELJE Tel: 063 42 56 350 Fax: 063 49 24 570 e-mail: esot@slol net IŠČEMO KVALITETNE IZVAJALCE IN TRGOVCE ZA STVROFAS SISTEM PRIIMEK IN IME: NASLOV:------- POVRŠINA FASADE cca: TELEFON: □ ŽELIM BREZPLAČNI PROSPEKT IN CENIK □ ŽELIM BREZPLAČNI OGLED KONTAKTNA OSEBA g. Rudi M. 0609 612 044 Kuhinja starih civilizacij Nemalo kje je zapisano, da je kuhinja srce hiše, ampak kuhinja je obstajala še preden je človek postavil prvo bivališče, pravzaprav s prvim ognjiščem. Dve tisočletji pred našim štetjem je bila babilonska kuhinja med najpomembnejšimi prostori, kjer se je zadrževala družina. Ognjišče, kjer so Babilonci pripravljali hrano, je bilo sezidano z opeke, jedi pa so servirali na velikem krožniku, ki so ga postavili na tla ali na nizko pručko. Obrok so premožnejši sloji uživali zleknjeni na slamnatih ležiščih, preprosti ljudje pa sede s prekrižanimi nogami.Na jedilniku so bile žitarice, iz njih so pripravljali tanko tolčeno testo, ki so ga spekli, čebula, buče, kumarice, ribe, sladki datelji, sočivje in vrtnine, solata, pesa, melone, le nekajkrat na leto pa so si privoščili tudi meso. Kislo mleko in sir so bili za poobedek. Posladkali so se s palmovim medom, čebeljim medom ter raznovrstnim svežim in suhim sadjem. Okoli kuhinje se je vrtelo tudi življenje Rimljanov. Kje natančneje je bila v hiši kuhinja, je bilo odvisno tudi od klimatskih raz- mer, je zapisano v knjigi Emona in rimska kuhinja. V južnih krajih je bila v notranjem dvorišču poleg latrine in blizu vodnjaka za deževnico. Če je hiša premogla vodovod, je bila postavljena kuhinja ob vodovodni napeljavi. Glavni del kuhinje, grajeno ognjišče z dimnikom in posebno vdolbino za drva, je bilo posta-v t vljeno v kotu pros-tora. Skoraj neverjetno je, da so Rimljani poznali celo prenosne pečice, ki so jih uporabljali namesto ognjišča, tam kjer kuhinje niso premogli, ali pa tudi v premožnejših hišah zato, da je servirana hrana ostala dlje časa topla. V hiš ah z več podnajemniškimi stanovanji niso imeli kuhinje, zato so nosili na pol pripravljene jedi v bliž njo pekarno. Arheološka izkopavanja v Emoni so razkrila, kakšna je bila rimska kuhinja, ki so jo našli na današnjem Mirju. SALONI POHIŠTVA Santes POLZELA TEL: 063 / 720-722, 720487 ' VELENJE TEL 063 / 870-774 (Blagovnica na Gona) ŽALEC TEL: 063/715441 (Hmezad dvorana ob železniški progi) Vse stranke vabimo v prenovljen salon pohištva v Žalcu. v vseh Sanles - ovih salonih pohištva takojšnja dobava (2 dni) kuhinj SVEA. Naš/ strokovnjaki svetujejo na vašem domu! ATLAS TRADING, d.o.o. MšŠKKKk. Teharska cesta 4. CELJE RflSSTffVRO PiiOMJRJ SŽ1LOR 063 441-924 Delovni čas: delovniki od 10. do 18. ure in sobote od 8. do 12. ure Velika izbira solarijev. savn. masažnih foteljev, masažnih tuš kabin, masažnih kadi. armatur MlS,^ vrhunskih evropskih proizvajalcev in klimatske naprave FUJITSU Rudimo Vam dostavo, montažo in servis. gsasE! recita DenForm Postavljena je bila v severni kot podolgovatega atrija ob latrini in kurišču za centralno ogrevanje hiše. Marsikatere slastne rimske jedi, ki jih je preveč da bi jih našteli, šo se ohranile še do danes, zapisane na primer v že omenjeni knjigi, ki vsebuje Api-cijeve recepte. Že zaradi tega, ker postajajo mehiške moč no začinjena kulinarika modna muha in ima večina novodobnih mehiških jedi izvor v azteški kuhinji, si poglejmo v kakšnem ambientu so jih pripravljale aztežke gospodinje v 14. stoletju. V azteški kuhinji so hrano tako pripravljali kot uživali. Ognjišče ograjeno s tremi kamni je bil glavni “kuhinjski aparat”. Ogenj je gorel dan in noč, ugasnili pa so ga le konec stoletja, po azteško vsakih 52 let. Ponovno so ga, zaradi bojazni pred koncem sveta ob prelomu stoletja, prižgali šele, ko se je začelo novo stoletje. Dospodinje so pač nakuhale še za kakšen dan hrane. Med opremo so sodili še lonci in trinoga posoda iz žgane gline, nepogreš Ijiva pa je bila metale - plošča iz vulkanske kamnine, na kateri so aztežke gospodinje vsako jutro s kamnitimi tolkači trle koruzna zrna v moko, iz nje pa pripravile tortilje in druge jedi v testu. Azteki stolov in miz niso poznali, zato so hrano pospravili sede na petah ali nizkih pručkah. Obrok je najprej pred ženo pospravil mož, nato pa še žena. In jedilnik? V večini jedi ni manjkalo paradižnikov in feferonov (chilija). Z mešanico obeh so pripravili mole, če so temu dodali še sadež avokado, so dobili guacamole. Poleg več vrst fižola in koruze so se na aztežkem jedilniku znašle gomoljnice in stročnice, od mesa pa kakšen puran, pes in za poslastico - črvi, zarejeni v koruznem storžu. Zadnji dve omenjeni jedi danes ne štejemo med izjemne kulinarične pridobitve, brez kakava in azteške čokolade pa še danes ne bi poznali te sladke razvade. ŽM SPONA MIZARSKO OKOVJE Delovni čas: DELAVNIK od 8h - 19h SOBOTA 8h - 13h MARIBOR, Obrežna 49 tel.: 062/109-29-10 PTUJ, Obrtniška 11 tel.: 062/780-09-90 CELJE, Škofja vas 40 tel.: 063/491-53-30 063/491-53-31 NOVO MESTO Resslova 1 tel.: 068/337-96-71 MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25 tel.: 069/36-620 SLOVENJ GRADEC Troblje 39 tel.: 0602/42-025 lecnoM/ind POLEG KUHINJ VAM NUDIMO - KOMPLETNO MIZARSKO OKOVJE - DELOVNE PLOŠČE - BELA TEHNIKA ARISTON in INDESIT - KUHINJSKE NAPE ARISTON 0mDesiT PARTNER VREDEN VAŠEGA ZAUPANJA SALON PONIŠLVA AMLIENT/V Drešinja vas 1, PETROVČE, tel.: (063) 707 302 Ugodna prodaja pohištva v APRILU KREDIT od 1 -5 let že od T+ 0% 35% gotovinski popust za vse kuhinje 'Podjetje za obdelavo lesa in trgovino Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel in fa^: (063) 833-681 Mizarstvo ‘Kovač, £0.0. Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno jalovostjo stavbnega pohištva! Izdelava oken in balkonskih vrat raznih oblik in dimenzij po naročilu! Podporni zid ali Pri urejanju okolice hiš, zgrajenih na nagnjenem terenu, se najprej pojavi vprašanje, v kakšni meri je potrebno teren nasuti ali izravnati. Večinoma si želimo teren popolnoma izravnati, še posebej, če je prostora malo. Temeljito ravnanje pa pomeni velike stroške, ki niso vedno sorazmerni s končnim rezultatom. Na terenih, ki so le rahlo nagnjeni in stabilni, ne bomo imeli posebnih težav. Če pa je parcela dokaj strma, je priporočljivo, da se najprej posvetujemo s strokovnjakom. Geomehanik bo ocenil stabilnost terena in njegovo nosilnost, statik pa bo opravil statični izračun podpornega zidu. Strokovna ocena je še posebej pomembna na plazovitih tleh, ki so pri nas pogosta. Ni vedno potrebno, da je podporni zid tako visok, kot želimo dvigniti teren. Lahko ga znižamo in zgornji del izdelamo kot brežino, ki jo zasadimo. Prednost te rešitve je vizualna, saj zid ni previsok, poleg tega pa se zmanjšajo stroški za gradbena dela. Tam, kjer ni potrebna velika nosilnost zidu, lahko podporni zid izdelamo iz posameznih elementov, na primer iz betonskih cevi z manjšim premerom. Betonske cevi so lahko različno visoke. Vanje nasujemo zemljo in posadimo rastline. Rešitev je lahko zelo atraktivna. Podporne zidove lahko poljubno zasadimo. Najlaže jih zasadimo s spodnje strani. Uporabimo lahko ovijalke, ki ne potrebujejo opore zasajena brežina (divja trta ali bršljan) in se vzpenjajo s pomočjo oprijemalnih koreninic. Če je pod zidom nekoliko več prostora, pa lahko zasadimo različne rastline, ki bodo zid zakrile. Seveda se moramo izogibati rastlinam, ki imajo zelo močne korenine, saj lahko sčasoma poškodujejo temelje. Če želimo zid ozeleniti z zgornje strani, izberimo rastline, ki se prevešajo, kot so na primer panešpljice, nekateri brini, koste-ničevje itd. Ovijalke za ozelenitev z zgornje strani niso primerne, saj se le slabo prevešajo. Včasih je zasajena brežina boljša rešitev kakor podporni zid. Teren, ki ni plazovit, lahko zasadimo tako, da je popolnoma prekrit z rastlinami. Priporočamo sajenje na folijo ali kokosovo prekrivko, saj tako plevel ne raste, zemlja ne drsi, rastline pa imajo boljše pogoje za rast. Plazovitega terena ne moremo sanirati le z rastlinami, saj korenine segajo le nekaj decimetrov v globino. Z zasaditvijo pa lahko učinkovito preprečimo erozijo in drsenje površinskih plasti zemlje. Priporočljivo je, da zatravimo vse tiste površine, ki jih je mogoče kositi brez težav, bolj strme pa zasadimo. Za večje površine, ki niso preblizu hiše, lahko uporabimo grmovnice, ki imajo močne, globoke korenine, na primer španski bezeg, japonsko kutino, dren, lesko, šipek in podobno. Tovrstne rastline lahko precej zrastejo, zato za brežino ob manjšem vrtu niso primerne. Če želimo, da bo brežina lepa, izberimo raje manjše rastline, kot so grmasti prstniki, panešpljice, brini, plazeče trdoleske, nizke spireje ... Dobre rezultate lahko dosežemo tudi pri sajenju na folijo. Izberimo temno vlaknato folijo, ki jo pritrdimo s kovinskimi klini. Folijo polagamo hkrati ob sajenju. Tako posajene rastline hitro rastejo in v letu ali dveh folijo popolnoma prekrijejo. Vlaknata folija po nekaj letih razpade, sklop rastlin pa tudi kasneje zaradi svoje gostote ne dopušča rasti plevelu. Brežino lahko zasadimo tudi tako, da bo podobna lepi gredi. Izberemo lahko skoraj vse rastline, ki bi jih sicer sadili na ravno gredo. Upoštevati pa moramo, da so rastline na osončenih delih zaradi naklona še bolj izpostavljene sončni pripeki, zato moramo za sončne brežine izbrati rastline, ki dobro uspevajo na soncu, za senčne dele pa takšne, ki dobro prenašajo senco. KAJ ZA APRIL SVETUJE ZELENI JURIJ SOBNE RASTLINE: So že v akciji in lepo poganjajo sveže poganjke. Če nam jih še ni uspelo vseh presaditi, je zdaj zadnji čas. Pozorni bomo na to, da jih ne presadimo v prevelike lončke, saj se lahko prst prehitro zakisa in je nevarnost za koreninsko gnilobo. Če posamezna lončnica v preteklem letu ni prerasla velikosti lončka in je še dovolj prostora za razrast korenin, jo vseeno presadimo ali pa ji v skrajnem primeru dodamo svežo kvalitetno prst. Še vedno je čas, da pomladimo vse ostarele rastline (porezane poganjke uporabimo za potaknjence), da odkrijemo listne uši (da ne naredijo prevelike škode). Posebne pozornost posvetimo božičnemu kaktusu, ki si je od cvetenja v tem času že spočil. Presadimo ga in ga začnemo redno zalivati. Zdaj je tudi čas, da v lončke posadimo kane, saj bodo tako prej zacvetele. OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE: So sredi bujne rasti. Vse rastline, ki smo jih marca posadili v majhne lončke, v aprilu posadimo v večje. Če so rastline prevelike, jih še vedno lahko obrežemo, da bodo postale nizke in bujne. Redno pregledujemo rastline, da sproti odkrijemo morebitne škodljivce, ki se jih v nasprotn em primeru težko znebimo. Proti koncu meseca bo že dovolj toplo, da lahko na prosto prenesemo nageljne, ki so med vrtovi in parki: načrtovanje svetovanje zasaditve - vzdrževanje Celje, Žalec, GSM 041 726 522, tel. fax.: 063 716 064 HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina ^------ Parižlje 12, Tel.&Fax.: 063 720-587 AKCIJA V APRILU - Korita PVC s podstavki in obešanke za cvetje od 175 - SIT - Bambus količki za paradižnik in fižol - 1,5 m in 3 m - Vse vrste zemlje za lončnice in balkonsko cvetje (bršljanke in surfinije) - Kosilnice vrtne - tudi s pogonom - Na zalogi še semenski krompir SE PRIPOROČAMO! šemi balkonskimi in okenskimi rastlinami najbolj odporni na nizko temperaturo. Ob oblačnem vremenu jih prestavimo jih v zavetno lego. NASVET: Pomlajevanje in presajevanje rastlin tako sobnih kot balkonskih bo uspešneje, če ga opravimo od 5.4. do 17.4. (ko je luna v rasti -od mlaja do ščipa). OKRASNI VRT Trava je po gnojenju postala lepo temno zelena. Rasti so začele vse čebulnice. Pripraviti moramo gredice za sajenje enoletnic in urediti že obstoječe grede trajnic. Dobro je, če v tem času vse rastline pognojimo z organskim gnojilom, ki ga rahlo zakopljemo v zemljo. Tako zrahljamo in prezračimo vso zemljo okrog rastlin, da pridejo do kisika tudi korenine, s tem pa se rešimo tudi plevela. Ob koncu meseca moramo prvič poškropiti že bujno rastoče vrtnice proti boleznim in škodljivcem. Če je zelo vlažno vreme, jih poškropimo že sredi meseca. ZELENJAVNI VRT Tu imamo sedaj največ dela. Potrebno ga je pognojiti in prekopati. Organska gnojila samo plitko vkopljemo v tla, da bodo mikroorganizmi hitro opravili svoje delo trgovina IRA Hmeljarska 15/ Prebold, tel/fax: 724 554 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD ALBIN HERMAN s.p. Soseska 12, 3312 Prebold tel./ fax: 063 724 039 GSM: 041 626 116 MOB.: 0609 626 116 OPRAVLJAMO VSA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKOPLESKARSKA DELA TER POLAGANJE ZAKLJUČNIH PODOV. AKCIJA Jupol Gold visoko pokrivna, pralna notranja zidna barva 51-2.124,00 SIT za 40 m2 101-3.549,00 SIT za 80 m2 POLEG DOMAČIH PROIZVAJALCEV BARV IN LAKOV VAM NUDIMO IZDELKE PROIZVAJALCA KRAUTOL GARAŽNA VRATA NORMSTAHL Radi bi vam predstavili garažna vrata nemške tovarne Normstahl, ki se že več kot 50 let ukvarja z izdelovanjem le-teh. Po kvaliteti spadajo vrata v sam evropski vrh, kar se kaže v samem izgledu, natančno premišljenih in izdelanih detajlih ter splošni funkcionalnosti. Vsa vrata (okvirji, okovje in krilo) so izdelana iz kvalitetne vroče cinkane pločevine. Krila vrat so nato lakirana s temeljno barvo, zatem pa še prašnato lakirana. V standardni izvedbi (brez doplačila) je na voljo kar 8 barv, in sicer: bela, siva, temno rjava, oker, temno in svetlo modra, zelena in rdeča. Vrata lamelnega tipa so lahko tudi izolirana. Izolacija je izvedena v obliki termo sendvičev. Med dva sloja pocinkane pločevine je pod pritiskom vbrizgana izolacijska pena. Dimenzijsko so vrata primerna tako rekoč za vsako garažo; tako enojno kot dvojno. Poleg velikega števila standardnih dimenzij so vsa vrata lahko izdelana tudi po naročilu. Vsa Normstahlova garažna vrata je moč avtomatizirati. Motorni pogon se fiksira na stop ali stransko steno. Taka vrata je moč odpirati z daljinskim upravljalcem ali raznimi tipi stikal (tipkalo, kodno,...). Tudi motorji spadajo v visok kakovostni razred, kar dokazuje tudi garancija (5 ali 3 leta). Tipi vrat: Odpornejše rastline lahko zasejemo takoj, ko se gredice nekoliko osušijo. Ostale, manj odporne, ki zahtevajo višjo temperaturo, pa lahko posejemo pod folijo ali klobučevino. Se bolj zahtevne vrtnine, kot so paradižnik, paprika, ku mare pa posejemo v lončke in jih postavimo na okensko polico. NASVET: V aprilu se že pojavljajo čebulne muhe, zato je priporočljivo, da čebulo, česen in por pokrijemo s klobučevino, da muhe ne morejo odložiti jajčec. Nad te gredice lahko tudi obesimo rumene lepljive plošče na katere se bodo muhe ujele. Ob prvem močnem pojavu muh pa je treba po dobrem tednu dni opraviti škropljenje proti tem škodljivkam. DVIŽNA NIHAJNA VRATA Klasična oblika vrat, ki je tudi cenovno najbolj ugodna. Zlasti so primerna za zamenjavo starejših garažnih vrat, saj jih je moč vgraditi nazaj na mesto, kjer so bila le-ta vgrajena. Tudi velika izbira modelov in dimenzij govori v njihovo prid. IAMELNA STROPNA VRATA Vrata, ki se med navpičnim odpiranjem lomijo in gredo pod strop. Primerna za garaže, kjer pred vrati ni veliko prostora in garaže, ki so del hiše. IAMELNA STRANSKA VRATA Vrata se odpirajo drsno (tečejo ob stranski steni v garaži). Če nam garaža služi tudi kot prehod, so ta vrata gotovo prava rešitev. Lahko jih odpremo samo za širino osebnega prehoda ali pa za celo širino. Vedno so izdelana po meri in se tako zlahka prilagodijo vsaki garaži. VSA GARAŽNA VRATA IMAJO 10 LET GARANCIJE! SEZAM Y,p. Slance 20, 3221 Teharje tel: 063 490 36 20, fax: 063 490 36 21 internet: www.sezamy-sp.si E-mail: sezamy@siol.net garažna vrata dvoriščna vrata ograje avtomatika za vsa vrata zapornice Pohištvo, ki ga že dolgo zaman iščete ... OBLAZINJENO POHIŠTVO IT Maros Pohištvo PREKO 150 MODELOV Maros d.o.o. VEČ K0T 500 VZORCEV Šmartinska 152, 1000 Lj. USNJA IN TKANIN TPC Celje (nasproti sejma) Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: 386 63/415 051 Fax: 386 63/415 052 Olje, menjava olja in pregled vozila. 5.500 SIT* Akcija traja od 10. marca do 30. aprila 2000 na vseh pooblaščenih servisih Peugeot v Sloveniji. Ponudba velja za vse znamke osebnih avtomobilov. V KAKŠNI KONDICIJI JEVAŠ AVTO? Izrabljenost motornega olja po določenem številu kilometrov je za Peugeotove strokovnjake zgovoren podatek o delovanju motorja vašega vozila. S tem sta povezana moč in odzivnost motorja, posledica pa prekomerna poraba goriva. Poleg kontrole olja pa na Peugeotovih pooblaščenih servisih pregledamo tudi štiriindvajset (24) točk, ki so ključne za optimalno in varno delovanje vašega vozila. Po vsakem pregledu vam bo mehanik izdal poročilo s priporočilom za morebitna popravila. Peugeotovi servisi so jamstvo za sistematično, učinkovito in pregledno servisiranje. Peugeot priporoča PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE PRI ČEM STE! PEUGEOT * Ponudba velja za vse znamke osebnih avtomobilov z bencinskimi ali dizelskimi motorji s kapaciteto oljnega rezervoarja do 5 litrov, brez menjave oljnega filtra. Cena vključuje mineralno olje. Vizualna kontrola 24 točk ni sestavni del obveznega tehničnega pregleda. Pooblaščeni servis: Avtoservis Marjan Tratnik s.p., Ločica ob Savinji 49,3313 Polzela, tel.: 063 702 640 Prodaja vozil in skuterjev Peugeot. £3 Del. čas 7h - 16h, sob. 8h - 12h. M 99 Bs sm g*ef® tMBMte coeteooo* O Jehovih pričah se ie od nekdaj govori marsikaj; predvsem o nenavadnih obredih, ki naj bi jih imeli med tako imenovanimi shodi; na rednih srečanjih, ki jih v krščanski cerkvi imenujejo maše. Jehove priče nimajo cerkva; njihovi shodi so v velikih dvoranah, kjer se dobivajo vsaj dvakrat na teden. Jehove priče v Celju so pred kratkim dobile novo dvorano, kjer imajo shode dvakrat na teden. Tako se od avgusta srečujejo na Bežigrajski ulici 9 (za salonom Kerasan), Jehove priče iz Celja pa zajemajo še področje od Savinjske doline do Šentjurja in Stranic. Na shod vsak teden pride povprečno 120 ljudi različnih starosti. id tistih, Oznanjevalci “Center Jehovih prič je v Bro-oklynu v New Yorku, slovensko središče pa je v Ljubljani. Sodobna zgodovina Jehovih prič sega v leto 1878, ko je izšla prva številka Stražnega stolpa, revije, ki danes izhaja v 132 jezikih, v vseh deželah pa je njena vsebina enaka. V Sloveniji so pričele Jehove priče delovati leta 1929;” pravi Otmar Sag-meister, katerega oče se je z njimi seznanil leta 1932. “Odraščal sem z njihovim naukom. Zares pa sem se Jeho-vim pričam pridružil šele, ko sem imel čez dvajset let in sem lahko odločal sam. Šele takrat sem zares sprejel vero v Jehova in v način življenja, kakršnega prepisuje Biblija,” pravi. Obred iniciacije Jehovovih prič je krst, ki ga opravljajo tudi v Celju. “Posebnih pogojev za to, da lahko nekdo postane Jehova priča, sicer ni, vseeno pa je kar Jehova je Bog, ki je v nekaterih prevodih Svetega pisma s tem imenom omenjen približno sedemtisočkrat. Še ena razlika med kristjani in Jehovovimi pričami; slednji ne verjamejo v troedinost. “Bog je oče Jezusa, on je njegov edino rojeni sin, vse drugo je plod mišljenja, ki se je razvilo pozneje, ko so si Boga pričeli ljudje razlagati zelo po svoje, ” meni Otmar Sa-gmeister. nekaj stvari, ki se jih držimo. Ker verjamemo Bibliji, prepričani smo namreč, da je v njej natanko tisto, kar je Jehova zares govoril, se trudimo po priporočilih te knjige tudi živeti. Tako od ljudi, ki postanejo Jehovove priče, pričakujemo, da se poročijo, če so pred tem s kom živele v zunajzakonski zvezi, da zagovarjajo nenasilje in enakost med ljudmi,” pravi Otmar Sagm-eister in dodaja, da ne ve, od kod govo-orice, da se med shodi Jehovovih prič dogajajo nenavadni in moralno oporečni obredi. “Prvi del shoda vselej predstavlja predavanje; vselej ljudem predava kdo od oznanjevalcev, ki se je za to prej dobro pripravljal, v drugem delu pa vsi skupaj poglobljeno študiramo Stražni stolp in se o tem pogovarjamo,” pravi Otmar Sagme-ister. “Jehove priče smo pravzaprav oznanjevalci in oznanjanje je naša glavna naloga. Ljudem pač prenašamo besedo Jehova, trudimo pa se tudi, da bi resnico, zapisano v Bibliji, prikazali s svojim načinom življenja.” Zato so Jehovove priče znane tudi po tem, da njihovi somišljeniki odklanjajo opravljanje vojaške obveznosti. “Glede tega je zdaj gotovo lažje, ko v Sloveniji ni potrebno več služiti vojske na klasičen način,” pravi Otmar Sagmeister. Nedeljski shod v novi dvorani na Bežigrajski ulici v Celju virati. Sogovornik pravi, da se to ne dogaja. “Krščanska cerkev nas pusti pri miru,” pravi. O tem, da bi se obe veji vere, povezali, pa tudi ne gre razmišljati, je prepričan sogovornik. “Glede na to, da Biblija odklanja sklepanje kompromisov, ne moremo sodelovati ali se združevati z nobeno drugo religijo, saj bi to pomenilo, da delamo kompromise. Naša edina naloga je, da razumemo in oznanjamo pristno Božjo besedo tako, kot je napisana v Svetem pismu,” pravi Otmar Sagmeister. Kot nimajo okraskov in ne cerkva, nimajo niti stroge hierarhične ureditve. “Med Jehovovimi pričami ni duhovnikov, delujemo izključno s pomočjo prostovoljnih prispevkov, ljudje, ki želijo voditi shode, pa lahko napredujejo do starešin oziroma pridobijo nekatere druge neformalne nazive. V ta namen Jehovove priče pripravljajo Teokratično strežbeno šolo, v kateri se, srečujejo vsak četrtek. Dvorana Jehovovih prič v Celju je na Bež igrajski 9 v Celju, shode pa imajo ob četrtkih ob osemnajstih in ob nedeljah ob sedemnajstih. Ob torkih se srečujejo v manjših skupinah, na zaključnih mestih. Ena takšnih skupin se srečuje na Bežigrajski ob 18. uri. Kar koli je Bog že resnično rekel (in kaj je mislil) ali, kako mu je bilo ime, je danes gotovo prezgodaj ocenjevati. To bo pokazala šele prihodnja zgodovina našega sveta; če si ne bomo še naprej božjih naukov razlagali tako zelo napačno, da se bo napoved Jehovovih prič zares uresničila. Kdo ve, koliko časa nas še loči do konca sveta ... Nina M. Sedlar Časopis Stražni stolp je del svetovnega biblijskega izobraževalnega programa, ki se podpira s prostovoljnimi prispevki. Izdajajo ga v Pennsylvaniji, istočasno izhaja v 121 jezikih, skupno pa izide več kot 22 milijonov ene številke. Otmar Sagmeister foto: Samo “Pravijo tudi, da smo zelo leni, vendar ni tako. Le kako bi, če bi bili leni, lahko uredili našo novo dvorano, kjer smo vse, razen dvigala in stopnic, naredili z lastnimi rokami?” se sprašuje. Jehovovim pričam se v veliki meri pridružujejo tudi mladi. Sogovornik pravi, da to niso samo nekdanji pripadniki krščanske cerkve, temveč tudi ljudje, ki so bili vzgojeni v drugih verah ali ateistično. Apokalipsa “Kako si vi predstavljate konec sveta?” je vprašanje, s katerim preseneti po nedeljskem shodu. Pogledam ga in molčim; ne nameravam razlagati, da veliko dogodkov priča o tem, da je apokalipsa že tu. Da konec sveta živimo prav zdaj. Kakor koli, Jehovove priče so znane tudi po napovedih o koncu sveta. Le tega napovedujejo že dolgo časa ... “To ne bo konec sveta v pravem pomenu,” pravi Otmar Sagmeister. “Po Svetem pismu naj bi konec sveta napovedala različna znamenja; Jezus je dejal, da bo to 40 znakov, po katerih bomo vedeli, da prihaja konec. Vendar konec sveta ne pomeni, da bo svet dobesedno razpadel; to bo predvsem konec verskega in političnega življenja. Nebesa namreč ostajajo božja; naše poslanstvo je, da si na zemlji naredimo življenje dostojno človeka, ker bomo ljudje ostali tudi potem, ko bo konec sveta,” pravi Otmar Sagmeister. “Namen Stružnega stolpa je, da poveličuje Boga Jehova kot Suverenega gosodarja vesolja. Pozorno spremlja svetovne dogodke, ki izpolnjujejo biblijsko prerokovanje...’’ (Iz revije Stražni stolp) “Naša naloga je oznanjati božjo besedo. Verjamemo, da je Biblija božja beseda in trudimo se, da bi jo razumeli pravilno in po naukih iz te knjige tudi živeli,” pravi sogovornik. Po podatkih biltena Jehovine priče, ki je izšel leta 1990, v 20. stoletju je v svetu več kot milijon 750 tisoč Jehovih prič, danes pa jih je že skoraj 6 milijonov. In od kod ime pripadnikov te vere? “Božje ime Jehova (ali Jahve kot ga uporabljajo nekateri) se v izvirnih hebrejskih spisih pojavlja skoraj sedemtisočkrat, v večini prevodov pa je ime Jehova nadomeščeno z “Bog” ali “Gospod”. Slovenske Jehove priče uporabljajo prevod iz začetka stoletja, v katerem je namesto izraza “Gospod” zapisano ime “Jehova”. Razlike Glede na to, da gre za vero v istega boga (z drugačnim imenom), bi lahko pričakovali, da bi skušala krščanska cerkev Jehove priče, ki verujejo v istega boga, vendar si njegov nauk razlagajo drugače, na kakšen način za- Pljusk med minerale Delček izreka nazaj k naravi lahko uresničimo v toplicah Termalni izviri, voda iz nederij zemlje, so naravno bogastvo, ki nastajajo zaradi prodiranja podzemne vode globoko v zemeljsko skorjo. Ob stiku z vročimi kamninami in magmo se voda segreje in obogati z minerali. Na površje pa privre kot izvir ali gejzir. Ozrimo se najprej po svetu in nekoliko v zgodovino. Zdravilišča s termalno in zdravilno vodo so vse prej kot razkošje in razvada sodobnega človeka. Po zametke izkoriščanja termalne vode moramo kar tri tisočletja nazaj, v bronasto dobo. Arheološke najdbe v St.Moritzu namreč dokazujejo, da so v tamkajšnjih kopališčih vodo uporabljali za obredje in v zdravilne namene. Se danes je St.Moritz eno najbolj mondenih letovišč, v katera lahko zaidejo le najbolj petični. Naslednje v svetu priznano zdravilišče je mesto Bath v jugovzhodni Angliji ob reki Avon. Termalne vrelce s 36-49 C so znali s pridom uporabiti Rimljani, mojstri v gradnji kopališč. Kopališče je do danes lepo ohranjeno in spada med zavarovane spomenike UNE-SCO-ve svetovne dediščine. Tudi večina najstarejših slovenskih zdravilišč je zaživela za časa Rimljanov, o čemer pričajo stare zahvalne plošče, stare 2000 let, ki so jih našli v Rogaški Slatini, na Dobrni, v Rimskih Toplicah. Nasledneje znamenito mesto je belgijski Spa, ki leži nedaleč od Liegea. Kopališča z mineralno vodo so obiskovali že v 1. stoletju. Po njem so povzela mednarodno poimenovanje vsa zdravilišča. Po svetu je še ogromno priznanih zdraviliških mest, ki jih razkrivajo že imena sama - v prevodu pomenijo, banja, kopališče, toplice ali izvir. Naštejmo jih le nekaj. Nemški Baden-Baden s kremenčevimi vrelci, češke Karlovy Vary z alkalno solinskimi vrelci, ameriški Colorado Springs z vodo, bogato z žveplenimi spojinami. Uporaba termalne vode v zdravilne namene je porodila eno najstarejših medicinskih vej- balneologijo. (balneos - kopati, logos -veda). Prvi pa je zdravilnost vod in terapevtsko uporabo mineralne vode opisal Hipokrat, ki je živel 460-377pr. n. št. Danes zajame bal-neologija zdravljenje z uporabo mineralne, termalne vode, zdravilnih blat in blagodejnega delovanja klime. Vrste toplic : hladne toplice, če temperatura ne preseže 20 C, navadne toplice nad 20 C, vendar voda ne vsebuje posebnih učinkovin oziroma snovi (Dobrna, Čateške, Laško), navadne slatine, vrelci vsebujejo ogljikove kisline, blagodejne za srčne bolnike.(Radenci), zemeljske slatine, s kalcijevimi magnezijevimi spojinami, za zdravljenje ledvic, mehurja itd, (Dolenjske toplice), alkalni vrelci z natrijevim sulfatom in kislimi solmi za bolezni jeter, želodca in črevesja, (Rogaška Slatina), slanice, vrelci z več kot 1,5% soli (Niška banja), grenčice, grenki vrelci z žvepleno kislimi solmi (Kissingen v Nemčiji), železove slatine z železovim sulfatom ali karbonatom za bolnike s krvnimi boleznimi, tako kot arzenovi vrelci, žvepleni vrelci z mnogo sulfidi, za zdravljenje kožnih bolezni, radioaktivni vrelci z raztopinami radioaktivnih soli proti poapnenju žil, kremenčevi vrelci za pljučne bolnike, tuberkolozo, artritis, poapnitev artrij, jodovi vrelci za revmatizem in išias. Sprehodimo se po naših zdraviliščih, ki so posejani po Sloveniji od Lendave do Portoroža. V Termah Čatež so termalno vodo, ki dosega od 41 do 61 C odkrili že konec 18. st. V njej so predvsem akratohipertermalne sestavine - kalcij, magnezij, hidrogenkarbonat. Leta 1925 je bil zgrajen prvi hotel Toplice, 1965 pa so zgradili zdraviliški dom z zaprtim bazenom. Isto leto so mu dodali še zunanji bazen, ki ga po letu 70 nenehno dograjujejo. V kompleks zdravilišča so dodali še prenovljen grad Mokrice, teniška igrišča in kamp. Terme so priporočljive predvsem za zdravljenje revmatičnih bolezni, degenerativnega in iz-vensklepnega revmatizma in za rehabilitacijo po poškodbah gibalnega sistema. Blagodejne so tudi za bolnike po onkoloških posegih, za nevrološke bolezni in osebe, ki jih pesti odvečna telesna teža. Zdravilni vrelec ob katerem so se razvile Toplice Dobrna je bil prvič omenjen že leta 1147, razcvet pa je Dobrna doživela v 18. in 19. st. Med L svetovno vojno so bile Toplice lazaret za avstrijske vojake, danes pa jo obiskujejo predvsem zaradi zdravilne klime in akratohipertermalne vode, ki ima 36 C, organskih in anorganskih pe-loidov (šote, močvirne obloge in ranga). Zdravilišče je najbolj primerno za zdravljenje ženskih bolezni, revmatičnih ortopedskih, nevroloških obolenj, psihonev-roze, športnih in drugih poš kodb ter motenj krvnega obtoka. Zdravilišče Dolenjske Toplice so zaživele v sodobnem smislu v drugi plovici 17. stoletja, medtem ko so zdravilnost vode odkrili že v 13. st. Izoakratotermalna voda ima 36-38 C in je po sestavi bogata s C02 in mineralizirana (kalcij, magnezij, hidrokar-bonati). Najuspešneje zdravijo revmatična obolenja lokomotornega sistema- kronični vnetni degenerativni izvensklepni revmatizem in sistemska obolenja veziva ter stanja po poškodbah in operativnih posegih. Zdravilišče Laško so poznali že rimski legionarji, v srednjem veku so prihajali misionarji, ob koncu prejšnjega stoletja pa je postalo mondno letovišče avstroogrskega cesarja Franca Jožefa I. Akrato-homeotermalna voda ima 32-35 C in je primerna za okrevanje po operativnih posegih na gibalnem sistemu, zdravljenje degenerativnih sprememb na sklepih in hrbtenici, z aizvensklepni revmatizem, nevrološka obolenja s poškodbami možgan in živčnega sistema ter stanja po opeklinah. Začetki zdraviliškega turizma v Lendavi segajo v leto 1965, ko je namesto nafte iz vrtine v Petišovcih privrela termalna voda. Petnajst let kasneje so zgradili ob vrtini prvi hotel Lipa. Termalna voda je fosilna mineralna, na izviru ima 62 C in vsebuj eveliko parafina. V zdravilišču zdravijo revmatična obolenja, degenerativni izvensklepni revmatizem, stanaje po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu, bolezni perifernega živčnega sistema, brazgotine po opeklinah in ginekološka obolenja. O Medijskih Toplicah, ki se ponašajo s termalno vodo s temperaturo 26 C, je v 16. st. pisal baron J.V. Valvazor. Tu poskrbijo za čimprejšnje okrevanje poškodovancev na gibalih, zdravljenje nevrot-skih stanj s telesno simptomatiko in lažje oblike revmatskih obolenj- Tudi v Moravskih Toplicah so iskali nafto in našli 1960 termalno vodo, ki je bila 1. 1963 proglašena za naravno zdravilno sredstvo, ki je fosilna mineralna hiperterma. Ob izviru ima 62-73 C, ohlajena na 36-38 C se uporablja za kopel. Drugi zdravilni faktor je sladkovodni peloid. Blagodejno vpliva na degenerativni izvensklepni revmatizem, stanje po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, deluje zdravilno na kronična obstruktivna pljučna obolenja in kožne bolezni. Geozdravilno termalno vodo, ki napaja bazene Atomskih toplic v Podčetrtku, so domnevno izkoriščali že Rimljani, nato pre štirimi stoletji baroni iz Miljane, v 17. in 18. stoletju pa menihi pavlinci iz Užitek v kopeli v Laškem boido SLOVENIJA Zastopnik in distributer: INN d.o.o. Košnica 61b 3000 CEIJE tel.: 063 4910340 fax.: 063 4910341 ZN PRIJETNO POČUTJE VAŠIH NOG NA DELOVNEM MESTU IN V PROSTEM ČASU Edini cokli na svetu z vzmetjo, ki ublaži težke pritiske, ki so jim vaše noge izpostavljene vsak dan. Ta vzmet iz specialnega jekla je bila testirana v najboljših evropskih laboratorijih in zdaj predstavlja osnovo za te zelo zanesljive in obstojne končne proizvode. Vzmet napravi cokel udoben in elastičen, odstrani udarce na nogo in tako zmanjša utrujenost. Ne boste čutili vsake neravne in trde podlage kot je beton ali asfalt, kar je zelo pogost vzrok za poškodbe nog. STOMA CENTER SANA STOMA CENTER SANA STOMA CENTER SANA STOMA CENTER SANA SANOLABOR Gosposka 7 Šlandrov trg 21 Mlinska 22 Bohoričeva 11 DIAFIT CELJE ŽALEC MARIBOR KRŠKO Počitnice izberete vi, za denarne zadeve poskrbimo mi Največja izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji: • kartici LB Eurocard in LB Visa, s katerima lahko plačujete blago in storitve ter dvigate gotovino tudi v tujini • zlata kartica LB Eurocard, ki vam poleg ugodnosti klasične kartice LB Eurocard zagotavlja članstvo v ekskluzivnem klubu ECI, zavarovanje za čas potovanja in nadomestno kartico v primeru izgube, v 24 urah, kjerkoli po svetu • plačilna kartica Karanta, za plačevanje doma • posojilna Karanta, ki vam ponuja posojilo, katerega mesečni obrok določite sami. Kot nadomestilo za gotovino so vam na voljo: • potovalni čeki American Express in Thomas Cook. Če pa se vam vseeno zgodi, da v tujini ostanete brez denarja, vam ga v nekaj minutah posredujemo prek sistema VVestern Union, tel. +386-61-140-12-23. Posojila V primeru, da se vam račun ne izide, lahko najamete osebno posojilo, za katero ne potrebujete dodatnih papirjev, s katerimi bi dokazovali, kako ga nameravate porabiti. Če prejemate plačo, pokojnino ali štipendijo na tekoči račun pri Novi Ljubljanski banki in boste posojilo odplačevali preko trajnika, vam bomo enoletno posojilo v vrednosti do 200.000 tolarjev odobrili brez zavarovanja. Vabimo vas, da se oglasite v kateri od naših poslovalnic, kjer vam bomo z veseljem svetovali. ljubljanska banka Nova Ljubljan%ka banka d.d., Ljubljana Podružnica Celje http://www.n-lb.si e-mail: infoffln-lb.si Olimja. Voda ki jo danes črpajo iz globin 100-500 metrov je mag-nezijkalcijevhidrogenkarbonat in ima temperaturo 30-37 C. V zdravilišču zdravijo kožne bolezni (psoriaza, ekcemi), revmatska obolenja lokomotornega sistema ter stanja po operativnih posegih in poškodbah. Voda vpliva blagodejno na arterijske obtočne motnje in poškodbe perifernega živčevja. Toplice, najbližje morju, so Terme hoteli Palače v Portorožu. Že pred sedemsto leti so v zalivu rož uporabljali solinsko blato, slanico in morsko vodo za zdravljenje. Danes zdravijo predvsem z solno-lužno usedlino slanico ali matično vodo, peloidom- solinskim blatom fangom. Blagodejna je tudi mikroklima, predvsem za revmatične bolezni, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu in brazgotine po opeklinah. Zdravijo tudi tonastenijo, kronične vnetne procese nosu, žrela in grla, kronične vnetne procese genitalij, nevroze in kožne bolezni. Kljub častitljivi starostibližnjega mesta mesta, so Terme Ptuj eno najmlajših slovenskih zdravilišč z dvajsetletno tradicijo. Naravno zdravilno sredstvo je zdravilna nizkomineralna voda, natrijevahidro-genkarbonatna akratoterma, s temperaturo 39 C. V deželi kurentov zdravijo revmatična obolenja, degenerativni, metabolični in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in opercijah na lokomotornem sistemu. V termah blažijo menedžerske in nevrološke bolezni. Začetek razvoja zdraviliške in slatinske dejavnosti v Zdravilišču Radenci je povezan z odkritjem Radenskih vrelcev mineralne vode 1. 1833, ki ga pripisujejo študentu medicine Karlu Hennu. Zdravilnost omenjenih vrelcev je strokovno utemeljil dr. Josef Hohn. Mineralna voda Radenska tri srca je z minerali in ogljikovim dioksidom bogata voda, nitrohidrogen karbonatnega tipa, ki ima ob izviru 41 C. Zdravilno je tudi sladkovodno blato z visoko vsebnostjo žvepla. V zdravilišču so se specializirali za zdravljenje bolezni srca in ožilja, kronična revmatska obolenja, zvišan krvni tlak, bolezni ledvic in sečnih poti, ustnih in zobnih bolezni in bolezni presnove. Izvir zdravilne mineralne vode donat Mg., po kateri slovi Zdravilišče Rogaška, naj bi po legendi ustvaril mitološki Pegas z udarcem ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 PODČETRTEK Tel.: 063/829-7000 Fax: 063/829-024 ZAZDRAVJE, ODDIH, IZLETIM REKREACIJO!!! VELIKONOČNI IN PRVOMAJSKI PAKETI PO IZREDNO UGODNIH CENAH V hotelu Atomske toplice**** (3 dni - pol penzion v Vi sobi že za 20.900,00 SIT in 22.100,00 SIT) POSEBNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE !!! do 1.11.2000 "KRATKE POČITNICE” (ponedcljek-petek) v hotelu Atomske toplice**** 4-dni POL PENZION v dvoposteljni sobi že za 25.500,00 SIT NUDIMO ŠE ! • Darilne bone za različne priložnosti • bogato športno in kulturno animacijo (že posebej obogateno v času počitnic) • izlete v bližnjo okolico s cestnim vlakom • preko 3500 mJ pokritih in odprtih vodnih površin • celodnevna kopanja s kosilom v Lipi (že za 2.300,00 SIT) INTERNET: httn:llwww.utom.ske-tonlicc.si E-mail: infu&atomske-tonlicc.si svojih kopit, vendar je resnici bližje dejstvo, da so jo uporabljali že v srednjem veku, I. 1141 in da je zdravilišče zaslovelo leta 1665, ko so z njo ozdravili hrvaškega bana Petra Zrinjskega. Donat Mg je po vsebnosti magnezija in bakteriološki čistosti izjemna v Evropi. Uporabljajo jo za zdravljenje gastro enteroloških bolezni, motenj v metabolizmu, menedžerskih bolezni in za zmanjševanje prekomerne telesne teže. Blagodejen učinke zdravilnih vrelcev v Topolščici so poznali že v 16.st. Moderno zdravilišče Terme Topolščica s srednegorsko klimo jc nastalo na prehodu 19. v 20. st. Zdravilna voda je nizkomineralna akratoizoterma s temperaturo 32 C. Z njo zdravijo stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu, degenerativna obolenja hrbtenice, spondilogeni sindrom, izvensklepni revmatizen, lažje oblike kroničnega obolenja srca in ožilja, dihalnih organov. V Topolščici okrevajo bolniki po prebolelih težjih boleznih. Med najmlajše terme na Slovenskem sodijo zreške. Naravna zdravilna sredstva so kalcij, magnezij hidrogen karbonatna akratoterma-Ina voda, ki ima na izviru temperaturo 34,5 C, naravno zdravilno blato - bentonit in zmerna srednjegorska klima. V Termah Zreče zdravijo degenerativna revmatična obolenja, obolenja lokomotornega aparata, poškodbe po po operacijah, staja po poškodbah in boleznih perifernega živčnega sistema ter psihične preobremenitve. Izvire zdravilne vode Šmarjeških Toplic je prvič opisal 1. 1792 Franc Anton pl. Breckerfeld iz bližnjega Starega gradu. V 19. stoletju so vodo uporabljali le zase starograjski lastniki Margheriji, javnosti pa je bilo kopališče dostopno šele 1. 1924, ko ga je kupila in preuredila družina novomeškega zdravnika Viktorja Gregoriča. Hipotermalna voda z 32 C je sorazmerno bogata s prostim CG2, kalcijem in prostim magnezijem. Vodo dopolnjujeta fango in mila predalpska klima. Toplice so blagodejne za bonike srca in ožilja, zdravljenje degenerativnega in izvensklepnega revmatizma, poškodb lokomotornega aparata, bolezni perifernega in centralnega živčevja, psihosomatske bolezni in psihonevroze. Ž.M. 9 Turistična agencija HERMAN CELJSKI Krekov trg 1, pp 250 3000 CELJE - SLOVENIJA FAX: (00386) 063/484-912 TEL.: 063 / 482-101, 29-33-155 E-mail: herman-celjski@siol.net http://hello.to/herman-celjski http://members.xoom.com/herman_ce/ Katalog POLETJE 2000 letos še obširnejši, ugodne cene v južni Dalmaciji! Plačilo na obroke s položnicami! Sodelujte v nagradnem žrebanju (1. nagrada so počitnice na Havvaih za 2 osebi) Prvomajski prazniki: Portorož - hoteli Palače 3 dni pol.p. že od 16.200 SIT Rovinj, Rab - zelo ugodno, 3 dni od 4.300 SIT Trogir, 3 dni + izlet 18.880 SIT (doplačilo prevoz) Dubrovnik 5 dni pol.p. od 17.140 SIT (doplačilo let. prevoz) Cavtat H. Croatia ***** 3 dni pol.p 20.000 SIT (pogled na morje, doplačilo za let. prevoz) Izleti: Gardaland: 27. 4., 1.5., 14. 5. 2000 Dunajski safari: 29. 4. 2000 Jurski park: 27. 4. 2000 NOVO IN ENKRATNO! Največji akvarij v Evropi (od žabe do delfina): 26. 4., 20. 5. 2000 PRVOMAJSKI IZLETI PO VSEJ EVROPI !!! NOVO: Vsak četrtek ob 19. uri v agenciji HERMAN CELJSKI brezplačno svetovanje za 3. steber pokojninskega zavarovanja - RENTO. Pojdite z nami, ne bo Vam dolgčas! Vaša turistična agencija HERMAN CELJSKI Jubilejni lO.Bklub Mariborska I. 3000 CeUe / Slovenija TEL: 063/482-933. 441-082. 441-150 FAK: 063/442-057. 442-058 UMAG 27. 4. - 2. 5. 2000 -ker že celo desetletje dokazujemo, da smo vredni vaietta zaupanja -ker se boste lahko vsak večer zavrteli ob živi elasbL 29. in 30. 4. pa bosta za vaše razpoloženje poskrbeli IRENA VRČKOVNIK In ALENKA LESJAK -ker boste lahko brezplačno odlerall "partijo" tenisa, na razpolaeo pa boste imeli tudi ierišča za košarko, mali nogomet in odbojko na plaži -ker bo vaš otrok lahko preživel del dopoldneva in del popoldneva v družbi svojih vrstnikov v brezplačnem otroškem vrtcu pod budnim očesom naših vzgojiteljic -ker bomo izžrebani družini povrnili stroške bivanja -ker smo za vas pripravili bogat fakultativen program -ker so turistične takse že vključene -ker bo vsak med vami prelel priložnostno darilce -ker bodo otroci deležni naslednjih popustov; do 2. leta v sobi s starši brezplačno, od 2. do 11. leta 50% popusta OBJEKT SOBA STORITEV CENA za 27.4. - 2.5. CENA za 29.4. - 2.5. DOPLAČILO za kosilo DODATNI DAN Hotel ISTRA 1/2 poloension 21.300.00 14.600.00 1.300.00 3.400.00 Depandansa hotela ISTRA 1/2 polpension 19.400.00 13.200.00 1.300.00 3.000.00 Hotel KORAU 1/2 polpension 34.400.00 22.600.00 1.700.00 5.700.00 Apartma POLVNESIA 1/3 naiem 28.500.00 20.500.00 / 4.000.00 Apartma POLVNESIA 1/4 najem 37.300.00 27.300.00 / S. 100.00 Apartma POLVNESIA 1/5 naiem 44.600.00 33.200.00 / 5.800.00 Bunealoui POLVNESIA 1/4 naiem 40.600.00 29.400.00 / 5.800.00 Bunealovv POLVNESIA 1/6 naiem 55.800.00 41.400.00 / 7.300.00 LJUDJE IN ZDRAVJE IN JE PRIŠLA... V prejšnji številki smo se malo predstavili in povedali nekaj besed o tem, kako lahko poskrbimo zase in svoje zdravje oziroma ga ohranjamo. Tokrat pa vam želim predstaviti čiščenje ušes oziroma odstranjevanje odvečnega ušesnega masla ali cerumna, kot mu pravimo. Že stari Egipčani, Indijanci, Kitajci pa tudi naši predniki so poznali težave z ušesi. Verjetno niso imeli tako hudih bolezni, kot jih poznamo danes, vendarle pa so obstajale. Vso spoštovanje klasični medicini, če pa le-to združimo še z alternativno, dobimo zelo dobro kombinacijo zdravljenja. Ušesno maslo ali cerumen se v ušesih nabira leta in leta. Mnogokrat prekomerno zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Ušesno maslo v normalnih količinah je seveda potrebno, v večjih količinah pa lahko povzroča glavobole, vrtoglavice, slabši sluh, zvonjenje v ušesih, srbenje in še kaj. Ušesno maslo naredi izloček, ki čisti in varuje uho, lahko pa se nakopiči v ušesu in tako nastane zamašek, kar lahko povzroči že naštete težave. Čiščenje z vatiranimi paličicami lahko to maslo potisne še bolj v notranjost sluhovoda. Zato moramo paziti, da z vatirano paličico samo obrišemo notranjost ušesa na primer po kopanju in je v nobenem primeru ne potiskajmo čim globlje v uho, saj tudi s tem početjem potiskamo to ušesno maslo še globlje. Prekomerno nabiranje ušesnega masla je potrebno odstraniti enkrat letno, najbolje pred poletjem oziroma preden se odpravimo na kopanje, saj voda trdi te zamaške v ušesih. Pri trdovratnejših zamašitvah pa ponovimo čiščenje v razmaku enega meseca oziroma tudi prej. Ušesni tulci, ki so jih uporabljali že stari narodi, niso novost, le pozabili smo nanje. POSTOPEK ČIŠČENJA: Čiščenje ušes z vodo je lahko tudi neprijetno in boleče, če je uho vneto, s tulci pa se očistijo povsem neboleče, temeljito in ni nobene nevarnosti. Ob izgorevanju tulca,' ki ga namestimo v uho, se maslo v ušesu segreva in s tem mehča, istočasno pa podtlak , ki pri izgorevanju nastaja le tega izvleče. Torej, če imate težave z ušesi, vam čiščenje ušes toplo priporočam. Zaradi velikega interesa za to čiščenje pa se je potrebno naročiti. Pozdrav vsem Ida * Čim bolj imamo radi sebe in se z odprtim in ljubečim srcem posvečamo življenju okoli nas, tem laže prebivamo v tem čudovitem svetu !* cŠAOLAH Branko in Ida Vse vrste terapij Regresija Refleksna masaža stopal Delavnice Reiki tečaji I, II in III stopnje Karuna Reiki tečaji Mojstrstva Zažčita prostorov Tel. doma: 063/415-962 GSM: 041/576-194 KUPON ZA JULIJO ŠIFRA................ VPRAŠANJE: ODREŽI IN POŠLJI Pomlad, namreč. In uradno je odprta sezona za lov na ljubezen. Dovoljeno vam je početi prav vse v znamenju ljubezni. Lahko jo iščete od cveta do cveta in milo oznanjate: “Nisem še našel/našla prave/ga!” In morda se potem vaše tetke sočutno spogledujejo in vam odobrijo iskanje vsepovsod. To uradno lahko počne moški svet, neuradno pa se v to zatekajo tudi ženske, čeprav pod okriljem svetobolja. Neuspešne gonje in razočaranja iz jutra v jutro (po možnosti s kombinacijo fizičnega in moralnega mačka) se končajo s trditvijo: “Moški so prasci!” In zbere se skupina deklet, ki se podpirajo v raziskavah na to trditev. Vse izkušnje kot nalašč potrjujejo to in deklice nihajo med zadovoljstvom ob potrjevanju hipoteze in med razočaranjem, ker se “Ta pravi" še ni pojavil. Pa je res tako? Morda pa je usoda že pripeljala nekoga za vas mimo vas, pa ga niste utegnili opaziti, ker ste bili preveč zaposleni pri potrjevanju zgoraj omenjene trditve. Ali pa ste se trudili “biti cool” in ignorirati vse osebke, ob katerih vam srce nemirno utripa in se vam mravljinci poženejo skozi telo... (za “intermeco” - meni pomeni “biti cool” - če poznaš svoja čustva, jih priznaš in deluješ v skladu z njimi in ne “fridžidersko” pohajkovanje okoli množic, ne da bi enkrat samkrat dal vedeti, da si jih opazil;...saj se še najmanjši hladilnik lahko počuti kot vroči ljubimec). Vsesplošno stanje, da je težko najti partnerja, je družbo pripeljalo v tako obsedeno stanje, da vsi tisti “srečneži”, ki se po postopku zaljubljanja in odljubljanja (časovno traja stanje zaljubljenosti največ dve leti), še vedno lahko pogovarjajo in srečujejo pod okriljem ljubezni ali vsaj prijateljstva, vsi evforični odhitijo pred matičarja in zapečatijo svojo vezo za večnost. Poroke odobravam, da ne bo pomote, samo če je kdo potem zaspal z občutkom varnosti, da si je zagotovil večno ljubezen - “malo morgen”. To je začetek konca. S poroko sta se tako zakonca zaobljubila drug drugemu, predvsem pa sebi, da se bosta podpirala v dobrem in slabem ... In za to je potrebna nenehna, iskrena komunikacija, ki pa ni možna, če nisi povezan s sabo in iskren vsaj do sebe ... In smo spet pri večni temi spoznavanja sebe in ljubezni do sebe. Zato sem tudi tu, menda. Vsi, ki ste na poti v zakon, vam želim sreče, vsem zaljubljenim želim iskren pretok, vsem samskim pa polagam na srce - spoznaj se do potankosti in vloga bodoč ega partnerja ne bo samo v tem, da ti pokaže vse stvari, spomine in bolečine, ki si jih potisnili globoko pod preprogo življenja. Izkoristi trenutke in bodi sam s sabo iskren, in ko bo čas, bo prišel nekdo, ki te bo podprl na poti navzgor. NE PRIKLENITE LJUBEZNI S TEŽKO ŽELEZNO VERIGO. POŠLJITE JO V SVET, V NEBO IN NAZAJ BO PRIŠLA TISOČ KRAT OBOGATENA. JULIJA ŠIFRA: OPUNCIJA SPLOŠNO STANJE: Prevečkrat dovoljujete preteklosti, da se vam pojavlja v mislih in vaš pogum za življenje je dobesedno usahnil prav ob pretehtavanju preteklosti. Življenje pa kar po svoje naprej. Nikakor se ne morete rešiti obč utka žalosti in melanholije zaradi otrok - raziščite vsa čustva, ki vas obhajajo pri tej temi. Uradno področje je pokrito s pozitivnimi akcijami, vendar bo še potrebno na določeno zadevo, ki se bo uredila v vašo korist, malce počakati. Vendar ne dolgo in vse to bo prineslo novih in željenih sprememb v vašo ljubezensko vezo. Na delovnem mestu vam kaže dobro, celo spremembe v pozitivno, medtem ko pa ima uradni partner večkrat občutek izgube glede delovnega področja, pri tem pa ima močno vlogo njegov karakter, saj se bodisi prepozno razburi in tako zamudi možnosti spreminjanja ali pa se razburi za prazen nič. V vašem domu še niso čisto pomirjene energije. Najbolj moteča je neka posesivnost glede denarja in navezanost starejše gospe na moškega, ki jo je zapustil (lahko tudi umrl). NAPOVED ZA PRIHODNOST: Splošno počutje se vam bo nekoliko dvignilo in z večjim optimizmom se boste spoprijemali z nalogami. Zavedajte se svojih želja v vsakem trenutku in delajte v skladu z njimi. Ostanite zaprti glede svojih težav, saj vam pogovor o njih ne bo kaj prida koristil, prej obratno. Uradne stvari se bodo zelo srečno končale. Uradni parter bo več časa preživel s svojo materjo (ali starejšo žensko), naj vas to ne moti preveč, samo svoj dolg, ki ga čuti še mora izpolniti. Izkoristite ponujeno možnost za krajši dopust in pojdite na potovanje. Ža delovno mesto se ne bojte, saj bodo vse spremembe v vašo korist. Večje spremembe glede otrok - resno pretehtajte svoj odnos do potomcev, da ne bo nepričakovanih zapletov. Vseeno bo pomlad za vas lepo obdobje, v znamenju veselja in ljubezni, re-piri so možni, vendar samo v primeru, ko ne boste vedeli, kaj želite. Stari prijatelj se vam bo oglasil in krajše druženje z njim bo vplivalo tudi na vašo ljubezensko vezo, razcvetela se bo. Obiskov, ki jih ne želite, se resnično izogibajte, saj bodo zelo slabo vplivali na vaše psihično počutje. Pazljivi bodite tudi z večjimi vsotami denarja, da ne bo prišlo v neprave roke. VPRAŠANJA: Usoda vas pri vseh željah podpira, zato brez skrbi. 1.SLUŽBA - trenutno stabilno, spremembe in neka odločitev bo prinesla večji denar, kot ste ga pričakovali. 2. ZAKON - notranje nemirni boste, kljub temu, da bo vse dobro. Resnično je čas, da se spoprimete s svojimi strahovi in jih pregledate do potankosti. 3. DEDIŠČINA - končni razplet bo dober za vas, kljub temu pa bi bilo potrebno končati z vso neiskrenostjo in se osredotočiti na eno stvar. LETO 2000: JANUAR, FEBRUAR, MAREC Novo leto se je za vas pričelo z velikim strahom pred propadom. Tako duševni obup in razumski strah sta vas privedla do zastojev tako v čustvenem razmerju kot na denarnem področju. Pogumno ste se spoprijeli z negativnim mišljenjem in z vzorci na omenjenih področjih, ki imajo korenine že v vaših starših. Stvari bodo delovale in energijo ste spravili v toki Takoj ste bili nagrajeni z uspehom na vseh nivojih. Se vedno pa je bila težava v prenosu notranje uspešnosti na zunanji uspeh. To ste ugodno rešili v drugem mesecu in notranja in zunanja os-rediščenost in organiziranost vas bo spremljala dvanajst mesecev. V marcu ste vse to podoživeli in močno pridobili na intuitivnem nivoju. Tako se je pozitivizem razširil na vse nivoje vašega življenja: na duševni, telesni, čustveni in duhovni. APRIL, MAJ, JUNIJ - V aprilu vas bo življenje potegnilo že v zgoraj pričete lekcije, saj boste lahko začeli opuščati skrbi za zdravje, denar, delo. Verjetno boste lahko opustili načine obnašanja, ki povzročajo zaskrbljenost. Skrb jc zanimivo stanje zavesti, saj nas zvabi v prihodnost in preteklost ter tako poskrbi, da sc popolnoma izognemo sedanjosti. Edini način za brezskrbno življenje je vztrajanje v neposredni sedanjosti.V maju vam bo jasno, da je premirje priložnost za premik skozi konflikte. In urili se boste v različnih sposobnostih - sposobnost pokazati se tv konfliktut. govoriti resnico in opustiti navezanost na rezultat. Kot nagrada bo prišla prenova in poživitev. V začetku poletja pa boste globlje zabredli v obvladovanje samospoznavanja. Resnično se boste spustili v proces ponovnega osvajanja samega sebe. JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER - V poletju boste doživeli čustveno izpolnitev in zadovoljstvo, kar bo obsijalo vsako področje vašega življenja. Pomirjeni boste s sabo in s svojim življenjem. Navidezna nasprotja v vaši naravi se bodo umirila. Zavedajte se, da imate v sebi različne talente, darove, ki jih je potrebno združiti za polno življenje. V tem času se vam bodo izpolnile vse jasnejše vizije. V svet se boste odprli s čistim, duhovnim srcem. Tako boste celotno poletje (možnosti so da celo do naslednjega poletja) doživljali čustveno celovitost in ravnotežje v vzgoji samega sebe in vzgajanja drugih. Vaša razmerja bodo postala zaup-nejša. OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER - Z jesenjo se bodo nakopičili še materialni dosežki, ki bodo temeljili na duhovni globini in čustvenem ravnovesju. Zunanji uspeh je odsev tistega, kar lahko pokažemo in ustvarimo, če smo notranje motivirani. Še posebej boste uspešni v dejavnosti, ki vas globoko spodbuja in navdihuje. Zdaj je tudi čas, da pogumno ustvarjate vse, kar si želite na novo. Delujte iz središča svoje biti. Brez strahu pokažite, kaj ste. Odgovarjajte na izzive in dokončno opustite vse strahove. Konec leta bo v znamenju previdnosti in modrosti. Čas bo za žetev dosedanjega truda. Za res bogate dosežke pa združite previdnost, urejenost, modrost ter pazljivost za podrobnosti. Ne podajajte se v skrajnosti in naprezajte se preveč. ŠIFRA : NEPOZABA, DAŠENKA MI, TIMIKOK (pošta se ni izgubila, samo malo je potrebno počakati na vrsto) SPLOŠNO STANJE: S partnerjem sta trenutno močno povezana, tako psihično kot fizično. Večina želja v sedanjosti se vama že uresničuje, vendar so še vedno prisotne energije preteklosti, ki vama ne dajo prestopiti v novo obdobje življenja. Vaš osebni prijatelj vam je nekoč hotel nekako škodovati in tega pečata ne more izgubiti, zato vajin odnos nekako ni iskren. Na uradnem področju se je že skoraj vse razpletlo, čeprav je nek večji denar, ki je bil namenjen vam in preko vas vašim otrokom, se kar nekje izgubil, zašel s poti. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Veliko stvari vaš še čaka, zato se lahko brez skrbi veselite življenja. Vedno bo za vas poskrbljeno in želje se vam bodo v večji meri izpolnjevale. Uradni partner je zelo navezan na vas, včasih celo lastniško, zato je tudi manj obiskov v vaši hiši kot nekoč. Na uradnem področju se bo vse za vas zelo ugodno rešilo, čeprav rezultatov ne boste več veseli. Bodite odprti za sporočila in zopet polno zaživite. Možno je, da se na domu razvilo neko delo, ki bo sprva samo za pokušino, potem pa se lahko razveje v pravi posel. Vaša prijateljica, s katero že dolgo časa prijateljujete, ne bo našla več pravega stika z vami in povzročala vam bo samo slabo vest in obč utek krivde. Sreča vam bo naklonjena. Tudi na ljubezenskem področju vas čaka osvežitev in nove spremembe na boljše. Dolgotrajen družinski prijatelj vam je zelo naklonjen, zato se lahko v vsakem trenutku brez težav obrnete nanj. Prihodnost bo dokaj mirna in v znamenju ljubezni, kljub temu pa ne bo odveč, če malo popazite na družbo mlajšega otroka, da se ne bo zapletel v neprimerno družbo in se čez poletje preveč “spoprijateljil” z določenimi drogami. Neko potovanje boste morali bodisi preložiti, ali pa nekdo ne bo želel iti zraven in se bodo okoli tega nakopičile skrbi, tako da od načrtovanega dopusta ne bo kaj veliko. Obdobje mirovanja je končano, čas je za akcijo in za uresničevanje skritih želja. VPRAŠANJA: L ZDRAVJE - Fizično boste zelo dinamični in odporni, vendar je nevarnost, da vam to spodkopljejo skrbi zaradi otrok. Morate vzeti v zakup, da so zdaj v obdobju, ko se jim spreminja največ stvari, in ko “zorijo” za pravo življenje, zato ni potrebno, da ste vedno zraven in da jim nudite uteho, je pa prav, da veste, kaj se z njimi dogaja. 2. REŠITEV PROBLEMA - bo kmalu in to v vašo korist, vendar vam to ne bo pomenilo toliko, kot ste sprva mislili. 3. DENAR - ga bo vedno dovolj, zato bodite odprti in se veselite življenja, saj bo za vse poskrbljeno ob pravem času. LETO 200(1: - razlaga po mesecih bo v prihodnji številki ŠIFRA: MODRE OČI SPLOŠNO STANJE: Dejansko vas ima preteklost in tudi vaša “tašča” v rokah. Toliko skrbi glede doma in največ žalosti in prepirov zaradi dela ne zmore nihče sam, zato si jih ne nalagajte na svoja ramena. Sprostite se ali pa najdite neko aktivnost, ob kateri boste za trenutek pozabili na “kaj vse bi bilo nujno storiti”. Vaša glavna skrb ste trenutno vi in s svojo stabilnostjo in urejenim položajem boste največ doprinesli v vezo, da se začne razvijati v pozitivno smer. Uradni partner mora sam skozi svoje skrbi in tudi s svojo mamo mora sam uravnove- siti odnos, saj mu še vedno pije energijo in visi na njegovem življenju. On mora storiti glavni korak in dokončno odrasti. Življenjske okoliščine ga samo peljejo v to smer. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Uradni partner bo veliko časa preživel z bližnjim prijateljem in on mu bo tudi odprl oči za drugačno videnje svojega stanja, kar bo dobro tudi za vas. Sreča se vam bo nasmehnila kaj kmalu, zato začnite bolj optimistično gledati na svet. Denarne zadeve se bodo uredile takoj, ko boste vedeli koliko denarja rabite za svoje življenje, koliko ga potrebujeta oba, koliko imate rednih stroškov... Denar ljubi natančnost in ljudi, ki ga imajo iskreno radi in se ga ne bojijo. Večji prepiri se bodo vrteli okoli zvestobe, vendar se ne obremenjujte s tem preveč, saj je to samo način, kako vaš partner pridobiva energijo od vas na zelo manipulativen način. Po dolgem času boste lahko mirno zadihali, saj bo močan občutek v želodci izginil, s tem pa tudi občutek izgube. Spet se boste lahko veselili življenja. Delovno mesto bo zelo dinamično in možnost nove zaposlitve se bo kmalu pojavila. Pod nujno pa uredite zadeve na uradnem področju, drugače se boste zapletli v manjše težave. Na trenutke še boste vedno žalostni, vendar boste to uspešno skrivali - vprašajte se: “Zakaj?”. Kljub temu, da se vam bo sreča vse bolj nasmihala, pa boste menda že iz navade še vedno polni skrbi. Redno bi se morali sproščati, predvsem pa umirjati razum - poskusite si najti način za lahkotno meditacijo. Stanje v domu se bo ne samo stabiliziralo, temveč se vam bodo začele želje izpolnjevati ena za drugo. Ne bojte se življenja in ne odlagajte dela na kasnejši čas. Odločujoč trenutek je tukaj, zdaj. Starejša ženska se bo tako spremenila, da jo boste komajda spoznali, v skupnost bo tudi prispevala večjo vsoto denarja. Za otroke bo še čas, zato ne bo odveč, če še malo počakate. VPRAŠANJA: Usoda vas bo podpirala v vsem, postanite bolj dinamični in se odprite tudi za druge bližnje ljudi. 1.OTROK - KDAJ - ne hitite, pogovorite pa se o tem s partnerjem in ga nekako pripeljite do iskrenih odgovorov, da ne bo določenih želja izrekal samo vam na ljubo. 2.POROKA - je že na vidiku in sočasno z novim delovnim mestom se vam bo uresničila tudi ta želja. LETO 2000: - razlaga po mesecih bo v prihodnji številki. ^ DUSET!<,.0.0. TRGOVINA - SERVIS, Parižljc 8a, 3314 Braslovče, cel.: 063/700-11-70 PRODAJA IN SERVIS MALE KMETIJSKE . MEHANIZACIJE PRIZNANIH ZNAMK: STIHL Jonsered Husgvarna SOlO - VRTNE KOSILNICE - MOTORNE KOSE -MOTORNE ŽAGE - REZERVNI DEU In POTROSNI MATERIAL Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo, vas poučimo o pravilnem delovanju in servisiramo. R11IRVNI DEU: BCS, ACME, LOMBARDINI, SIP, GORENJE MUTA SERVIS IN REZERVNI DEU ZAGOTOVUENII VABLJENI Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. preudarni užitki <)«tPv ve(ifem>čne£a jogurta m I'. zefene doCine Sfctera® €®y® POMEŽIK SONCU Zaradi pomanjkanja bodo mnogi otroci poči i niči. PR P/.IV p. II DOMA, PKP.PUSCP.NI SAMI ŠIBI IN CI ICI. Da bi bilo lakih otrok cim manj, ji rkvija O TROK IN DRUŽINA dala pobudo POMTZIk SONC l . V TUJ IICMANI PARNI AKCIJI /PLIMO ZBRA LI 74 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČITI LI POVANIL 2.000 O I ROKOM, KI BI Bil I SICPR /A TO PRIKRAJŠANI. ,, rRIDRC/l I P SP NAM. ()