SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de junio - 4. junija 2009 UMETNA MEGLA (Junijska razmišljanja) MARKO KREMŽAR^ Sodelovati pri gradnji evropskega doma Vabilo slovenskih škofov k udeležbi na volitvah v Evropski parlament Težka megla, ki je desetletja ležala nad Slovenijo in omejevala pogled na resničnost, se je pod vplivom pomladnih sapic v pričetku devetdesetih let pričela dvigati. Posijalo je sonce in upravičeno smo upali, da bo po nekaj letih tako imenovane tranzicije ostal na meglo le neprijeten spomin. Čeprav je res, da tenka koprena rdečkasto sive megle neprestano puhti iz medijev, ki sledijo navodilom svojim neposrednih ali posrednih lastnikov, pa se zdi, da potrebuje centrala, ki skuša usmerjati javno mnenje na sončni strani Alp, od časa do časa se dodatno zameglitev. Prikrite tovarne umetne megle so v minulih mesecih kar nekajkrat pognale s polno paro v tek svoje v dolgih letih totalitarne vlade preizkušene in nikoli popolnoma ustavljene stroje, da prekrijejo vsaj še za nekaj časa pogled na pogubno stvarnost polpreteklosti. Zgodi pa se, da pride izjemoma kak meglen oblaček, vsaj na videz, tudi iz druge strani. V Lovranu pri Opatiji je lani na 4. forumu za dialog med vero in kulturo predstavil nadškofijski arhivar dr. France Dolinar dokument, v katerem naj bi se pokojni ljubljanski škof Anton Vovk kritično izrazil o medvojnem delu svojega prednika škofa dr. Gregorija Rožmana. Ko se je izkazalo, da tega sicer nepodpisanega dokumenta ni napisal škof Vovk, se za netočnost omenjeni zgodovinar ni opravičil, molčali pa so tudi organizatorji foruma. Okrog imena škofa Rožmana je bil za nekaj časa spet zasejan dvom, tokrat iz krogov znotraj katoliške Cerkve. Oktobra istega leta je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo, ki jo je avgusta leta 1946 izreklo nad škofom dr. Gregorijem Rožmanom in bivšim ministrom dr. Mihom Krekom vojaško sodišče jugoslovanske armade. Letos aprila, na veliki petek, pa je po dolgem odlašanju in zavlačevanju okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da omenjena rojaka, ki nista nikoli imela možnosti zagovora, ne bosta ponovno sojena, ker sta med tem umrla. Na ta način sta bila dr. Rožman in dr. Krek priznana kot nedolžna, vendar tako, da ni bilo treba nikomur preklicati vrsto laži na podlagi katerih sta bila nekoč obsojena od komunističnega vojnega sodišča. Seveda so dediči nekdanje partije takoj razgrnili nad imeni obeh nedolžnih nekdanjih obsojencev zaveso neutemeljene trditve, da vsebinska sodba partije še velja. Čeprav to ni res, čaka v miselni megli tranzicije tudi ta partijska laž, še vedno na dokončno razčiščenje. A vendar ni vse kot je bilo. Nekaj bistvenega se je spremenilo, kot je opazil tudi časnikar nekega slovenskega dnevnika, ki je opozoril, da je na ta način sodna oblast prepustila sodbo škofa Rožmana zgodovini. Od zgodovine pa težko pričakujemo v doglednem času kako nesporno razsodbo, ker so med zgodovinarji eni, ki škofa in njegova stališča med vojno in revolucijo obsojajo pa drugi, ki jih zagovarjajo kot pravilna. Na ta način se cenitev in sodba ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana vrača na cerkvena tla. Ne bo mogoče več čakati na svetno oblast pa tudi ne na zgodovinsko znanost, da bi opravili to delo namesto Cerkve, kateri je pokojni škof zvesto in pogumno služil do zadnjega diha. Čudna pota zgodovine so postavila moralno razsodbo o delovanju velikega Slovenca, škofa Gregorija Rožmana spet tja, kjer so se je dolga desetletja skrbno ogibali. Velika odgovornost je to. Velika bo tudi skušnjava, da bi se ji ponovno izognili s kako nejasno ,,sredinsko" razsodbo, ki naj bi bila ,,sprejemljiva" za vse, a ne bi razjasnila ničesar, pa čeprav bi bila povezana s prenosom škofovih zemeljskih ostankov v domovino. A čas za prenos trupla tega jasnovidnega, težko preizkušenega škofa na slovensko pokopališče bo napočil takrat, ko bo tudi njegovo ime, prosto klevet, stopilo v zgodovino slovenske Cerkve skozi velika vrata. Ni lahko (nad. na 2. strani) V nedeljo, 7. junija 2009, bodo v Republiki Sloveniji potekale druge volitve v Evropski parlament. Slovenski škofje člane Katoliške Cerkve in druge državljane vabimo k udeležbi na volitvah, s čimer se pridružujemo škofom, povezanim v Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije, ki so že marca letos pozvali k udeležbi na volitvah, ki bodo v državah članicah potekale od četrtka, 4. do nedelje, 7. junija 2009. Katoliška Cerkev podpira Evropsko unijo kot načrt upanja za vse njene državljane. Celo v času negotovosti zaradi svetovne finančne in gospodarske krize se je Evropske unija izkazala kot zavetje, ki se trudi ohranjati stabilnost in solidarnost med svojimi članicami. Z udeležbo na volitvah v Evropski parlament imamo vsi državljani možnost, da prispevamo k razvoju in izboljšanju položaja v Evropski uniji. Vsak katoličan ima ne samo pravico, temveč tudi odgovornost in dolžnost, da se dejavno zavzame za skupni evropski načrt s tem, da odgovorno uporabi svojo volilno pravico. Sodelovanje kristjanov v politiki je bistvenega pomena za ponovno odkritje duše Evrope, če želimo v Evropi odgovoriti na temeljne potrebe človeške osebe in služiti skupnemu dobremu. Med temeljna načela vsake družbe sodita spoštovanje človekovega dostojanstva in zavzemanje za skupno dobro, zato morajo vse politike Evropske unije vsebovati ta načela. Glede na to, da ima Evropski parlament zelo pomembno vlogo, od članov Evropskega parlamenta pričakujemo: - da bodo sodelovali in dejavno prispevali k spoštovanju človeškega življenja od spočetja do naravne smrti; - da bodo podpirali družino, utemeljeno na zakonski zvezi med možem in ženo; - da bodo pospeševali socialne pravice delavcev z zagotavljanjem takšnih pogojev dela, ki bodo spoštovali njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo; - da bodo podpirali gospodarski razvoj, ki bo utemeljen na etičnih vrednotah; - da bodo pospeševali pravičnost v odnosih med Evropsko unijo in deželami v razvoju; - da bodo uresničevali solidarnost s politiko pomoči najbolj šibkim in potrebnim v naših družbah in da bodo varovali stvarstvo z bojem proti podnebnim spremembam in pospeševanjem skromnosti in preprostosti v načinu življenja. Kristjani, ki nas razsvetljuje in vodi Kristusov nauk, smo povabljeni, da sodelujemo pri gradnji skupne evropske hiše. Ob tej priložnosti se tudi spominjamo besed papeža Janeza Pavla II. iz Posinodalne apostolske spodbude Cerkev v Evropi iz leta 2003: ,,Krščanski navdih lahko spremeni celoto političnih, kulturnih in gospodarskih dejavnikov v tako sožitje, kjer se bodo vsi Evropejci počutili doma." (121) Zato je naša pravica, odgovornost in dožnost, da se udeležimo volitev v Evropski parlament ter da volimo premišljeno in odgovorno. Slovenski škofje Vsi na veleposlaništvo (potem pa na proslavo) Stvarnost je pokazala, da (vsaj do trenutka ko naš list stopa v tisk) slovenski državljani na območju Republike Argentine nismo prejeli gradiva, da bi lahko volili po pošti. Torej, edini način, da lahko izvršimo to pravico in dolžnost je, da glasujemo na veleposlaništvu. V nedeljo 7. junija 2009 se torej zglasimo, med 9.00 in 17.00 uro po lokalnem času, na volišču na DKP, kjer postopek glasovanja poteka na enak način kot na volišču v Sloveniji (identifikacija volivca z osebnim dokumentom, podpis volivca, glasovanje z glasovnico). Naslov veleposlaništva v Buenos Airesu je: Av. Santa Fe 846 - 6° nadstropje, Buenos Aires. Tam bomo prejeli volilni listo, na kateri so navedene vse stranke. Voli se tako, da se obkroži številka nad imenom stranke za katero posameznik želi oddati svoj glas. Vrstni red strank na glasovnici je sledeč: 1. Nova Slovenija (prvi kandidat Lojze Peterle); 2. Stranka mladih (Dajko Krajnc); 3. Slovenska ljudska stranka (Ivan Žagar) ; 4. Krščanski socialisti (Maruša Benkič); 5. Socialni demokrati (Zoran Thaler); 6. Združeni zeleni (Vlado Čuš); 7. DeSUS (Karl Viktor Erjavec); 8. Slovenska demokratska stranka (Milan Zver); 9. Zares (Ivo Vajgl); 10. Neodvisna lista za pravice bolnikov (Marko Šidja-nin); 11. Liberalna demokracija (Jelko Kacin) in 12. Nacionalna stranka (Sergej Čas). Pazimo in prav izberimo! Je pa ta tudi prva junijska nedelja, ko se spominjamo naših pobitih junakov. Vabljeni smo, da se poleg volitev udeležimo tudi domobranske proslave, ki bo ob 16. uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Ne pozabimo naših korenin in udeležimo se žalne svečanosti! Jančar znova nagrajen Pisatelji in esejist Drago Jančar je dobitnik prve nagrade ,,Hemingway-Sparkasse". Gre za nekakšno ,,nadgradnjo" literarne nagrade ,,He-mingway", ki jo že leta podeljujejo v Lignanu. Tokrat bodo podelili še novo. Slavnostna podelitev bo 12. junija v Lignanu Sabbiadoru, piše Primorski dnevnik. Žirija, na čelu katere sta bila Mauro Mazza in župan Lignana Silvano Delzotto, je izjavila, da so Jančarja izbrali, ker se že vsa leta na območju, ki povezuje Furlanijo z Balkanom, zavzema za promocijo načel, kot so svoboda, strpnost in prijateljstvo. Pri porabskih Slovencih Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v torek, 2. junija, bil na obisku pri porabskih Slovencih, v okviru katerega je med drugim obiskal tudi Monošter. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru se je minister Žekš med drugim srečal s predstavniki slovenske manjšine v Porabju; predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, urednico časopisa Porabje Marjano Sukič ter glavnim urednikom Radia Monošter Francekom Mukičem. V Monoštru je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi odprl pisarno Razvojne agencije slovenska krajina. Žekš se je s porabskimi Slovenci srečal že sredi maja, ko je obiskal Krajinski park Goričko. Takrat je poudaril, da se je slovenska manjšina na Madžarskem na letošnjih evropskih razpisih dobro odrezala, več pa bi kazalo storiti pri sodelovanju na območju parkov ob tromeji Slovenije z Avstrijo in Madžarsko. Kot pozitivno je minister tudi ocenil čezmejno sodelovanje. Slovenska manjšina na Madžarskem si sicer že več let v prvi vrsti prizadeva za ureditev financiranja manjšinskih institucij s strani Madžarske, želijo pa si tudi rešitve manjšinskega zastopstva v madžarskem parlamentu in da bi v prihodnje lahko razširili program radia Monošter. Na območju Porabja živi približno od 3000 do 5000 pripadnikov slovenske manjšine. Ti živijo v Monoštru, Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanov-cih, Verici-Ritkarovcih in Andovcih. BERI_ LEPO JE BILO NA ŽEGNANJU.................3 MLADI SO TABORILI 3 BERGER PRI KULTURNI AKCIJI.........................3 Umrla je Ada Škerl V starosti 85 let je v petek, 22. maja umrla pesnica Ada Škerl. Škerlova je šele v zadnjih letih obveljala za ženski pol zbirke Pesmi štirih Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča. Z zbirko Senca v srcu se je leta 1949 zoperstavila kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta. „Namesto o izgradnji novega, upanja polnega sveta, je Škerlova opisovala intimne ljubezenske občutke, zaznamovane s smrtjo. Senca v srcu je izšla štiri leta pred izdajo znamenite zbirke Pesmi štirih," je pred leti povedala pesnica Barbara Simoniti, ki se je z nekaterimi drugimi kolegicami trudila za veljavo, ki pritiče Šker-lovi. Pesniška zbirka Senca v srcu (1949) Ade Škerl je bila za takratno estetiko povsem nesprejemljiva. ,,Štiri leta po koncu druge svetovne vojne je namreč poezija hotela in morala krepiti kolektivnega duha, propagirati zavestno odrekanje osebnemu in notranjemu, da bi ustvarjala primerno duhovno ozračje za udarniško obnovo porušene domovine. S tihim, nebojevitim subjekti-vizmom, z izpovedovanjem ljubezenskih in bivanjskih dvomov in deziluzij namesto zaupanja v svetlo prihodnost, z izražanjem intimne samote, bolečine in žalosti ob smrti ljubega bitja si je pesnica prislužila odklonilne sodbe sodobnikov," je v svoji knjigi Sprehodi po slovenski poeziji zapisala Irena Novak Popov. Kot je pojasnila Barbara Si-moniti, so bile te ,,odklonilne sodbe" pravzaprav vrsta grozlji- vih kritik in referatov v slogu stalinističnih političnih kampanj. V radijskem intervjuju z Gito Vončina je Ada Škerl povedala, kako ji je po izdaji sporne pesniške zbirke Ivan Potrč, zavezan socialnemu in socialističnemu realizmu, dejal: ,,Ali veš, da te za tole zbirko lahko zapremo?" Adi Škerl so takratni etabli-rani literarni krogi očitali tudi malomeščanski sentimentalizem, kar je po mnenju Simonitijeve daleč od resnice. Ada Škerl je bila pred izdajo zbirke Senca v srcu zelo priljubljena. Simonitijeva poudarja, da je s svojimi nastopi pred študentskim občinstvom - ob slavistiki je namreč študirala tudi igro - vedno znova navdušila, objavljala pa je tudi v vseh takratnih literarnih revijah. Ada Škerl je torej veljala za zelo obetavno pesnico, poudariti pa velja, da je bila zbirka Senca v srcu tudi zaradi antipropagande, ki jo je spremljala, takoj razprodana. Pesnica se je takrat umaknila iz javnega literarnega življenja, svojo naslednjo pesniško zbirko Obledeli pasteli je izdala šele leta 1965. Tudi v tej zbirki je ohranila intimizem, toda, kot je dejala Simonitijeva, takrat se je poezija že nagibala k modernizmu in Škerlova je ostala prezrta, povsem na obrobju. Leta 1992 je izšla še retrospektivna pesniška zbirka Temna tišina, v kateri je Kajetan Kovič izbral objavljene in nekatere še neobjavljene pesmi Škerlove. Škerlova se je umaknila iz javnega življenja. Med letoma 1958 in 1982 je bila lektorica na Radiu Ljubljana. Znova na mrtvi točki „Predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna ne bo spremenjen, Slovenija pa bo na koncu pristala na ureditev spora glede meja na podlagi mednarodnega prava, ne glede na to, da je slovenska politična elita primer spolitizirala", je v oddaji hrvaškega radia ocenil hrvaški predsednik Stipe Mesic. Kot je poudaril Mesic, ni potrebe, da bi v sporu s Slovenijo popuščali, Bruselj pa mora zahtevati ureditev spora na podlagi mednarodnega prava. Po njegovih besedah je temeljno vprašanje odnosov med državama slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU, ki jo je Ljubljana po Mesicevih besedah postavila, da bi prišla do izhoda na odprto morje čez hrvaško teritorialno morje. ,,Če bi Slovenija dobila stik z odprtim morjem, bo nekdo ostal brez svojega teritorialnega morja," je poudaril Mesic. „Komisar Rehn je vzel na znanje in o tem bo poročal predsedujočemu triu," je celotna vsebina kratke izjave, ki jo je po koncu srečanja Jandrokovic dal hrvaškim medijem. Sporočilo s sestanka zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške s komisarjem Rehnom je nedvoumno. ,,Za približevanje stališč, ki bi omogočilo dogovor o rešitvi problema meje in o nadaljevanju hrvaških pogajanj, komisar nima več kaj dosti ponuditi," piše Darja Kocbek v Večeru. Zdaj je čas, ko mora Hrvaška na najbolj občutljivih in bolečih področjih - reforma pravosodja, kmetijstva, ladjedelništva, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu -pokazati, da izpolnjuje pogoje za članstvo. Slovenija pa modrost, da se zna dogovoriti po evropskih standardih. ,,Do ustavitve hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je prišlo zaradi dokumentacije, ki je bila vnesena v pogajalski proces," je v Ljubljani na vprašanje o možnosti, da Slovenija umakne blokado, dejal zunanji minister Samuel Žbogar. O tem, ali so še kakšne možnosti, da bi Slovenija umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, pa je dodal, da glede deblokade ni nič novega. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT UMETNA MEGLA (nad. s 1. strani) slediti Učitelju, ki nas je pred dva tisoč leti opozarjal, da nas bo osvobodila le Resnica. Da ji lahko sledimo sta potrebna modrost in pogum, ki sta darova svetega Duha. Zato naj bi verniki vztrajno molili, da se bodo vrhovi nase Cerkve kot svetilniki resnice vztrajno dvigali nad megle, ki zastirajo pogled se mnogih rojakov. Dejstvo, da je Slovenija pokrita z množičnimi grobišči, ki so jih po vojni zakrivili komunisti pod vodstvom Tita, Kardelja in tovarišev, že dolgo ni več vznemirjalo slovenske javnosti. Moralo je priti odkritje rova svete Barbare v Hudi jami, da se je ponovno zbudilo zanimanje, ki je ob pretresljivih podatkih o trpljenju žrtev in prikrivanju zločina prekipelo do ogorčenja. Da ogorčenje ni trajalo predolgo so poskrbeli dediči nekdanjih likvidatorjev z novimi valovi zameglitve. Predsednik države dr. Danilo Turk je s svojo izjavo, da je odkritje množičnega morišča drugorazredna tema, prvi usmeril pozornost od tragike in ozadja povojnih pobojev na svojo 'netaktnost', katero je skušal kasneje razložiti, a ne preklicati. Stroj za ustvarjanje megle, je povečal brzino. Sledile so izjave predsednika partizanskih borcev Janeza Stanovnika, ki so zaradi zmedene kontradiktornosti pritegnile pozornost javnosti. Najprej je kot nekdanji partijec priznal, da je za prikrita grobišča in za poboje vedel od vsega početka, kar je dalo misliti, da je vedel zanje tudi, ko so se dogajali. Vendar tega ni obžaloval, marveč kmalu na to pojasnil, da so bili množični poboji v Sloveniji storjeni po Titovih navodilih pa da je bil cilj NOB tudi socialna revolucija in da so revolucije nujno krvave. Ko je videl, da s tako izjavo ne dela usluge Titovim domačim sodelavcem, je prišel na dan s trditvijo, da so partizani sledili navodilom ameriškega generala Eisenho-werja. Končno je krivdo za poboje naprtil Rooseveltu, Churchillu in Stalinu. Pri tem ni bilo važno koliko ljudi verjame vse to, kajti glavni namen je bil dosežen. Pozornost se je obrnila za nekaj dni drugam. Ko so predstavniki stranke SDS predlagali, naj se odstranijo iz javnih prostorov kipi in se preimenujejo ulice, ki spominjajo na ljudi obremenjene s povojnimi poboji, se je pojavil ljubljanski župan Jankovič z mislijo naj bi Ljubljana dobila kako ulico s Titovim imenom. Na pobudo mestnega svetnika Petra Božiča, ki je pri ljubljanski občini zavezan za poimenovanje ulic, naj bi postala Titova cesta nova severna vpadnica v glavno mesto Slovenije. Jankovič, ki je po rodu Srb, sicer pa eden najbogatejših ljudi v Sloveniji, je seveda predlog podprl z utemeljitvijo, da imajo vse druge države nekdanje Jugoslavije vsaj eno cesto s Titovim imenom in da Slovenija ne more biti izjema. Pri tem je spregledal, da so v Rusiji podrli Stalinove spomenike in da Nemcem ne pride na misel imeti ulico s Hitlerjevim imenom. Pri mnogih rojakih je predlog o Titovi cesti vzbudil odpor, mladi krščanski demokrati so pričeli zbirati podpise proti Titovi cesti in jih 5000 predložili županu, ki pa se zanje ni zmenil. Vendar je novica razdelila in razgrela duhove, s tem pa dosegla del svojega namena. Da bi utrdil dvomljivi ugled zločinskega diktatorja se je spet oglasil predsednik Turk in rekel, da je bil Maršal Tito ,,velika, pa tudi kompleksna zgodovinska osebnost, izjemno pomembna za slovenski narod." S tem je dal vedeti, da smemo spregledati maršalu manjše 'drugorazredne' spodrsljaje, kot so krvava revolucija storjena v korist partije pa množični poboji civilistov ter razoroženih ujetnikov med njo in po njej. Dano je bilo znamenje za nadaljnjo akcijo k poživitvi Titovega mita, ki naj bi za nekaj časa prekril Barbarin rov, pa Rog in Teharje ter tisoče še po smrti blatenih okostnjakov. Ko je kmalu na to, na rojstni dan Adolfa Hitlerja, prišlo v ljubljanskem mestnem svetu do glasovanja, je za imenovanje ceste po Josipu Brozu Titu glasovalo 24 svetnikov, proti so bili štirje, ostali pa so bili odsotni. Med tem pa je množično morišče v rovu svete Barbare pri Hudi jami sredi umetne megle nehalo biti novica, a ostaja, kot je bila in bo, pretresljiva resnica. Dvajset let po padcu komunističnih režimov po svetu in pri nas, kljub odkrivanju množičnih zločinov komunistične partije na Slovenskem, še ni sklepov pa tudi ne javne debate o odstranitvi spomenikov Kardelja, Kidriča, Tita in podobnih, ki so zanje v prvi vrsti odgovorni. Vendar ni razloga za pesimizem. Megla nad Slovenijo je umetna, sestavljena iz drobcev velike laži, ki ne prenese resničnosti in zato ne bo kos neizprosnemu času pa toploti poletnega sonca. Iz življenja v Argentini Sedaj se je izrekla tudi volilna sodna zbornica. Ta ponedeljek, 1. junija (ali ne bi bilo boljše, da bi bil 1. april, ali pa po argentinsko 28. december) je potrdila večino osporavanih kandidatov, tudi tako imenovane ,,pričevalne". Da pa ne bo dvoma, da so nepristranski, so potrdili tako vladne kot opozicijske kandidate (z eno izjemo). S tem je bil s strani sodne oblasti zadan nov udarec argentinskim demokratičnim ustanovam. Črka in duh. Zanimivo je, da so sodniki volili ločeno, Dva člana zbornice sta kandidate potrdila, eden pa ne. Ta je (v manjšini) izrazil je svoje prepričanje, da kandidati nimajo namena nastopiti mest, za katera bodo lahko izvoljeni. Večinsko pa sta dva sodnika izrazila prepričanje, da ni mogoče dokazati, da kandidati (predvsem guverner Scioli in šef vladnega kabineta Mas-sa) nimajo tega namena. Dokler ni mogoče tega dokazati, ni mogoče kandidatur preprečiti. Gre torej za popolnoma strokoven juri-dični pogled, ki ne jemlje v poštev političnih okoliščin sojenega predmeta. Priziv na vrhovno sodišče verjetno stvari ne bo spremenil. S tem je bila potrjena nova prevara, ki izmaliči smisel demokracije in ljudske volje. Kampanja se nadaljuje. Mimo sodnih zapletov, so stranke globoko utopljene v predvolilni boj. Jasno pride do izraza predvsem, da tukaj ne gre za debato idej, predlogov ali projektov. To je neprikrita in javno izražena borba za nadaljnjo neomajno oblast, in za poizkus to neomajnost omejiti. Politični opazovalci soglašajo, da bo vlada izgubila lastno večino v poslanski zbornici. O tem jasno pričajo napovedi v notranjosti države. Dejstvo je, da od velikih okrožij vladi napovedujejo zmago samo v provinci Buenos Aires. Drugod (pre-stolno mesto, Cordoba, Santa Fe) bo komaj dosegla deset odstotkov oddanih glasov. Ni čudno torej, da je vladna stranka vse svoje moči in sredstva vložila predvsem v največje volilno okrožje. Zanimivo je ob tem, kako je bivši predsednik spremenil svoj nastop. Iz nestrpnega in nenehno jeznega bojevnika se je prelevil v prijaznega in umirjenega moža, ki boža glave starkam in poljublja otroke. Pač, volilna strategija, ki se je povsod izkazala kot uspešna. Kljub temu večina anket kaže, da bo tudi v provinci Buenos Aires vlada izgubila, v primerjavi s predsedniškimi volitvami leta 2007, kakih 10 % glasov in Kirchner ne bi prejel dosti več kot 35%. Temno ozadje. Ko je bila volilna kampanja že v teku, je prišla novica, da je venezuelski predsednik Hugo Chavez podržavil med drugimi tudi tri podjetja argentinskega kapitala. Ni prvič, da je družba Techint žrtev sedanjega venezuel-skega „socializma". Poleg protestov omenjenega podjetja je izredno ostro izjavo podala celotna Argentinska industrijska unija. Zahtevala je od vlade močan nastop in obrambo argentinskih podjetij v Venezueli. Obenem je pozvala sosednje urugvaj-ske in brazilske unije, naj storijo vse, da preprečijo vstop Venezuele v Mercosur. Opazovalci tudi menijo, da je (končno) prišlo do preloma med argentinskimi podjetniki in vlado. Zakaj taka reakcija, ko gre le za tri manjše družbe? Enostavno: ideološka bližina in jasno uvrščanje zakoncev Kirchner z venezuelskim komaj demokratičnim predsednikom je tako jasna in tako preroška, da vzbuja sum, da bo Argentina stopila na isto pot. To napovedujejo tudi razna podržavljanja prej državnih in nato privatizira-nih podjetij (pošta, letalska družba ^) in predvsem prisotnost vladnih direktorjev v privatnih podjetjih, kjer je imel privatni (sedaj podržavljeni) pokojninski sistem svoje delnice. Vladni kandidat, guverner Scioli je takoj izjavil, da domača vlada nikakor nima namena podržavljati, ne pred ne po volitvah, a s strani predsednice in s strani predsednika vladne stranke še vedno čakamo jasne besede. Križi in težave. Obzorje resnično ni obetajoče. Vemo da pred volitvami ne bo večjih sprememb. Kaj pa po 28. juniju? Naj bo izid tak ali drugačen, nam bo kriza, ki je doslej prikrita, udarila v obraz. Glavni tajnik CGT, Hugo Moyano, ki sicer navdušeno agitira za vlado, priznava, da je brezposelnost huda, plače zaostale in bo zahteval močne socialne ukrepe s strani vlade. Kako mu bo ta ugodila, ko pa je državna blagajna prazna? Ekonomisti napovedujejo ,,impuestazo", močno povišanje vsakovrstnih davkov. Povišale so se tudi cene javnih storitev: prihaja zima, plin in elektrika pa sta se grozno podražila. Najbolj nevarno je, kako raste zadolženost provinc, ki dandanes dosega 11.500 milijonov pesov. To jih postavi v hudo odvisnost izrednih denarnih dostav centralne vlade. Računa Kirchner s to odvisnostjo, da bo ukrotil uporni parlament? Ni čudno, da v notranjosti kmetje, ki se mnogi nahajajo v obupnem položaju, sovražno sprejemajo in celo dejansko napadajo vladne kandidate. Vodstvo kmečkih organizacij je sicer ukazalo in zaprosilo, naj napadi prenehajo, a istočasno opozorilo, da je odpor sad stanja v katerega jih je potisnila vlada. SLOVENCI V ARGENTINI SKA Zegnanje pri Mariji Pomagaj Prvi obisk Aleša Bergerja Slovenci radi ohranjamo navado, da izredno častimo svoje svetniške zavetnike. To je pripeljalo do praznovanj, ki jih na splošno poznamo kot „žegnanje" (čeprav slovar te besede nima zapisane in je elektronski korektor ne priznava), ali praznovanje farnega zavetnika. Te navade nismo pozabili ne zanemarili Slovenci, ko smo se razšli po svetu. Zato se tudi v Argentini vsako leto zberemo v naši cerkvi Marije Pomagaj, ki smo jo sezidali v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. Ker pade praznik Marije Pomočnice kristjanov na 24. maja, je vsako leto slavje na nedeljo v bližini tega datuma. Letos je bilo to na sam praznični dan, v nedeljo, 24. maja. Ob pol dvanajstih je bila napovedana sveta maša. Cerkev je bila polna vernikov. Pri slavju je bil prisoten veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod z gospo. Zastopani pa so bili tudi vsi naši Domovi, saj smo poleg predsednikov in odbornikov videli tudi rojake iz vseh naselbin Velikega Buenos Airesa. Sveto mašo je daroval delegat Slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode, ob spremljavi g. Daneta Vrečarja SDB. Med mašo je občuteno prepeval ženski zbor iz San Justa, ki ga vodi gdč. Ani Mehle. Spremljala pa je na orglah prof. Andrejka Selan Vomber-gar. Po končani maši so se gostje pomaknili v dvorano škofa Rožmana, kjer so bile že pogrnjene mize za slavnostno kosilo. V ospredju je srečanju predsedovala velika slika brezjanske Marije Pomagaj, delo našega umetnika Staneta Snoja. Najprej je gostom posebej podaril lep trenutek glasbenega užitka isti ženski zbor iz San Justa, pod vodstvom Ani Mehle. V veselje in za užitek vseh prisotnih so zapele tri narodne: Ena ptička priletela, Jezusu pušeljček in Sladko vince s Turške gore. Za svoj nastop so žele zasluženo in navdušeno priznanje navzočih. Za tem je sledilo slavnostno kosilo, ki so ga pripravile in postregle gospe Zveze slovenskih mater in žena. Ta čas so prisotni izkoristili tudi za prijateljski razgovor in priložnostna srečanja. Ob koncu je najprej spregovoril hišni gospodar, delegat dr. Jure Rode. S toplimi besedami se je zahvalil vsem, ki na katerikoli način sodelujejo s cerkvijo Marije Pomagaj in Slovensko hišo: odbornikom ustanove, sodelavcem revije Duhovno življenje, Uradu za Slovence po svetu za sofinanciranje projektov; pa tudi tihim in skritim pomočnikom in kuharicam ter strežnicam, ki vedno rade na pomoč. Za njim je goste pozdravil vele- poslanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod, ki je omenjal povezovanje rojakov in iskanje slovenskih korenin, ki je opazno po vseh državah Južne Amerike. Končno je navzoče pozdravil tudi prisotni dr. Andrej Bajuk, bivši premier in bivši finančni minister Republike Slovenije, ki je poudarjal in pohvalil posebnost slovenske skupnosti v ohranjevanju vrednot narodnosti in vere. Za konec slavja, kot je tudi že stara navada, so se gostje ponovno zbrali v cerkvi, pri petju litanij Matere Božje. Priložnostni moški zborček je vodil ljudsko petje, spremljal pa požrtvovalni Janez Žnidar. Kako nam je pri srcu naša zavetnica Marija Pomagaj, in kako radi pojemo pesmi, ki so ji posvečene! S temi melodijami v ušesih in v srcu, so se rojaki razšli po svojih bližnjih in oddaljenih domovih, polni obnovljene vere in upanja. Pesnik Tone Rode nam je po telefonskem klicu sporočil koncem aprila, da bo prišel na obisk v Buenos Aires njegov prijatelj Aleš Berger. Našemu članu literarnega odseka se je zdelo zanimivo in primerno, da bi Aleš Berger predaval pri Slovenski kulturni akciji. Takoj smo sprejeli ponudbo. Za ta obisk je vedela tudi profesorica Mojca Jesenovec, ki je organizirala prevajalcu predavanje na Filozofski fakulteti buenosaireške univerze v četrtek, 7. maja ob petih popoldne na temo ,,O literaturi in prevajanju v slovenščino". Tako smo lahko sledili predavanju, bolje rečeno, sproščenim nizanjem misli, kajti Berger ni vedel, da bo potekalo izvajanje v obliki predavanja. POVZETEK ZIVLJENJEPISA ALEŠA BERGERJA Če bi v bežnih orisih opisali življenjsko pot Aleša Bergerja bi zapisali, da se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in francoščine. Najprej je delal v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 pa je bil urednik za prevodno književnost pri eni osrednjih slovenskih založb, Mladinski knjigi. Bil je eden od ustanovnih članov Nove revije. Po poklicu je esejist, dramatik, prevajalec in urednik. Iz francoščine prevaja poezijo, prozo, dramatiko in esejistiko. V slovenščino je prevedel izbor poezije Jorgeja Luisa Borgesa in Ciganskega romansera Federica Garcia Lorca. Za prevajalsko delo je prejel sledeče nagrade: Sovretovo 1983, Prešernovega sklada 1987 in Župančičevo leta 1993. Leta 2006 je napisal dramo Zmenki. Je avtor še vrste drugih kratkih proz in otroških iger. PRI SKA Slovenska kulturna akcija je vabila na srečanje z Alešem Bergerjem na temo ,,Jezik - literatura -knjiga in Slovenci danes". Večer je potekal v sobota, 9. maja ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Ob lepi udeležbi in po pozdravnih besedah predsednice organizacije je prevzel besedo pesnik Tone Rode, ki je v obliki intervjuja vzpostavil stik z esejistom. Pisatelj nam je osvetlil marsikatera področja slovenskega polpreteklega kulturnega življenja ne samo v literaturi, prevajanju in uredništvu, temveč tudi v politiki v širšem pomenu besede. Vendar si iz tega obroča političnega diktata demokratični pisatelj ali mislec vedno najde poti za spremembe, zahteve, revindika-cije. Aleš Berger je nanizal svojo pot na kulturnem področju in v odločilnih družbenih slovenskih trenutkih. Podčrtal je vlogo Nove revije, katere pomembnosti se niso osvestili v začetkih. Opisal je miselnost in načrte generacije, kateri on pripada, in je kasneje tudi objektivno podal mnenje o novih generacijah literatov in pesnikov. Razložil je pomembnost prevajanja za izoblikovanje slovenskega jezika na raven evropskih jezikov. Opomnil je na dejstvo, da so se skoraj vsi veliki pisatelji ali pesniki tudi ukvarjali s prevajanjem. Omenil je važne slovenske literate, ki so se posvetili tudi prevajanju. Prevajalci niso bili najbolj priljubljeni v Titovi Jugoslaviji, saj so vnašali po prevodih drugačne ,,tuje" in „reakcionarne" ideje Zahoda. Literarni zgodovinar Aleš Berger je čutil posebno radovednost do španskega jezika. Privlačila sta ga Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. Ta zadnji je bil pravi izziv, saj ni bil katerikoli prevod iz španščine, temveč prevod, ki naj bi izžareval vso dušo ciganskega prebivalstva v Andaluziji. Z velikim zanimanjem je publika sledila razlagam: kakšen mora biti prevod, katere licence si prevajalec sme dovoliti; kje so meje, da je prevod verodostojen; kdo ocenjuje kvaliteto prevoda; ali so teksti, ki so neprevedljivi in kakšne posebne težave predstavlja prevod poezij itd. Po končanem intervjuju so se z navdušenjem vrstila vprašanja, ki so dopolnjevala in pogobila izvajanje avtorja. Kot krona večera je Tone Rode prebral v španščini izbrano poezijo Jorgeja L. Borgesa, v slovenščini pa svoj prevod Aleš Berger. Ob zaključku se je predsednica zahvalila pisatelju Alešu Bergerju in tudi njegovi ženi Nadi Lesjak, ki ga je spremljala ob tem ilustrativnem večeru v naši sredi. KC TABORJENJE SDO/SFZ Mladinsko srečanje v Tandilu Ni na svetu nehalo fletno biti! Na pobudo zveznega Mladinskega odbora, se je po dolgem času zopet organiziralo skupno mladinsko taborjenje, pod vodstvom prof. Jureta Urbančiča. V soboto 23. maja se nas je že zgodaj zjutraj zbralo 43 mladih v Našem domu v San Justu. Skupaj smo zajtrkovali in se pred odhodom priporočili Mariji Pomagaj za srečno pot. Vožnja je bila kar dolga, a med zabavo s prijatelji nam je še prehitro minila, tako da smo kar kmalu zagledali pred seboj tandilsko gričevje. Nastanili smo se v ,,Mar^a para todos", skupaj kosili in si ogledali prostor. Ker je zunaj sijalo sonce, smo se še isto popoldne odpravili na izlet. Obiskali smo ,,Cueva del sapo", ki je skalnat predel bližnjega griča. Skupaj smo preživeli zabavne urice, ko smo plezali po skalah, se spuščali po strminah ter metali kamenje v prepad. Proti večeru smo se odpeljali v ,,Castillo Morisco", na vzpetini, s katere smo opazovali morje luči, ki jih odseva mesto Tandil. Ker je bil 23. maja predvečer praznika Marije Pomagaj, smo se kar tam zbrali k skupni molitvi in petju za slovensko mladino. Po vrnitvi smo takoj poprijeli za delo ter pripravili večerjo. Ta je bila še posebno okusna po celodnevnem pohajkovanju! Stanko Jelen nam je s svojo dobro voljo vedno pomagal, in nam še enkrat dokazal svojo kuharsko spretnost. Po večerji smo zapeli Mikaeli Resnik za 16. rojstni dan, ter se zabavali do pozne ure s petjem in plesom. V nedeljo se je v Tandilu spremenilo vreme. Proti jutru nas je predramilo močno grmenje in dež. Kljub vsemu smo upoštevali argentinski pregovor in pokazali grdemu vremenu vesele obraze. Dopoldne nam je hitro minilo ob skupnih igrah, ki so mnogo pripomogle k povezovanju med nami. Po kosilu je dež malo ponehal, tako da so se nekateri pogumneži odpravili zopet v naravo, a so se kmalu vrnili premočeni do kože. Popoldne smo se odpeljali v mesto, da bi si ogledali slavno skalo „Piedra movediza", a nas zaradi prenizkih oblakov in spolzkih kamnov niso pustili do vrha. Izlet smo nadaljevali z znanim Križevim potom, kjer smo se v molitvi spomnili na Jezusovo trpljenje. Nato smo imeli prosto urico za pohajkovanje po mestu, ob sedmih pa smo se zbrali v katedrali pri sveti maši, ki se je darovala tudi za namene slovenske mladine. Presenetila nas je množica vernikov, ki je zavzeto sodelovala pri sveti maši. Po večerji smo imeli molitveno uro, kjer smo se v duhu povezali z slovenskimi rojaki ob praznovanju žegnanja v cerkvi Marije Pomagaj. Ob polnoči pa smo še zapeli argentinsko himno, da smo tako proslavili dan osvoboditve argentinskega naroda. Zapeli smo tudi Tončiju Oblaku za 18. rojstni dan. Ker pa je petje ena najlepših slovenskih vrlin, smo še kar nekaj časa ostali združeni ob zvoku kitar. Pa še nismo bili prav nič zaspani, tako da smo do ranega jutra igrali karte in klepetali. Zadnji dan je bil spet moker, a smo ga vseeno uživali do konca. Zjutraj smo se skupaj zabavali ob raznih igrah in se še bolj spoznavali v prijetnem vzdušju. Kar prehitro je prišel čas odhoda. Po kosilu smo pospravili osebno Prt|jago, naložili vse na avtobus ... Še skupna slika in že je izginilo naše tridnevno zavetje izpred oči. Tudi med vožnjo smo se lepo imeli. Skupaj smo obujali spomine na minule dneve, se smejali, gledali filme in se pogovarjali. V Našem Domu v San Justu so nas že čakale družine. Veselo smo se pozdravili in se razkropili, zavedajoč se, da smo bili deležni edinstvenega doživetja. Zato smo zelo hvaležni Juretu in Stanku, ker sta nam s svojo dobro voljo in požrtvovalnostjo omogočila prekrasne dneve v družbi prijateljev, tako kot zveznemu mladinskemu odboru, ki je mnogo pripomogel pri organizaciji srečanja. Upamo, da se bo še večkrat ponovilo! Marjanka Grohar Na potezi je Zveza združenj borcev Vsi poznamo Spomenko Hribar in njeno nihajoče zadržanje do polpretekle zgodovine. Zato je zanimiv njen zadnji prispevek k razčisčenju povojnih dogodkov. Njena teza sedaj je, da ,,če želi Zveza združenj borcev ohraniti vrednote NOB, mora njeno vodstvo samo in javno pozvati svoje člane k pričevanju." Takole piše: Stvar je zelo preprosta: ko raziskuješ povojne poboje, poiščeš ljudi, ki kaj vedo - včasih se kdo tudi sam javi. Pogovor steče, nekaj malega povedo - potem pa je konec. Tisti, ki kaj vedo iz osebne skušnje, ne povedo vsega, kar vedo, ker se (še danes!) bojijo; tisti, ki so bili udeleženi na krivdni strani - in kar precej jih je, ki bi radi spregovorili, da si olajšajo dušo -, nekaj povedo, potem pa je konec. Ker ,,sem zavezan k molku"! Tudi meni je eden njih obljubil, da mi bo pred smrtjo ,,vse povedal", potem pa se je - dobesedno! -pogreznil v molk. Nisem ga mogla prepričati z nobenim nagovarjanjem in ne z obljubo, da ne bom nikomur povedala, kdo mi je kaj povedal. Niti tega mi ni razložil, kaj pravzaprav pomeni njegova trditev, ,,da je zavezan k molku". Je to prisega, podpis kakšne izjave, namerna, dogovorjena ,,zarota molka"? Ali kaj? Pred napovedano „izpovedjo" ga je prehitela smrt. Ko sem vprašala njegovo ženo, ali je zapustil kakšne zapiske, je odgovorila, da ne. Se pravi, da je svojo izpoved, svoje vedenje dobesedno pre-molčal v večni molk. Naj povem, da smo v komisiji za povojne likvidacije, ustanovljeni po volitvah (vodil jo je gospod Nace Polajnar), tudi razmišljali o tem, da bi predlagali Zvezi združenj borcev, naj pozove svoje člane, da bi sodelovali pri raziskavah povojnih dogodkov (saj nam nobena od povabljenih prič ni nič povedala!) - pa je bila „vladavina" Demosa prekratka, da bi to izpeljali. Leta 1999 je tedanja generalna državna tožilka naročila vsem tožilstvom, naj naredijo vse, da se povojne zadeve raziščejo. Tedaj se je začela raziskava „Sprava", ki jo od začetka vodi gospod Pavel Jamnik. Gospa Cerarjeva trdi, da je ves čas delal korektno, po vseh pravilih policijskega, kriminalističnega raziskovanja. Kakor naša komisija, je očitno tudi on vedno znova naletel na ,,zid molka"! Torej za nekakšno „zaporo" svobodnega govora gotovo gre! To domnevo izvajam iz dejstva, da Zveza združenj borcev NOB niti enkrat, ampak niti enkrat samkrat ni pozvala svojih članov, naj povedo, ali kaj vedo in kar vedo o povojnih pobojih, zato da bi čim prej prišli do resnice, do čim bolj celovite slike, kaj in zakaj se je dogajalo in dogodilo, kar se je dogodilo - in nas še danes obremenjuje! To naj bi povedali ne le zavoljo resnice in pomiritve, temveč še posebej zato, da bi oprali madež revolucionarnega nasilja z narodnoosvobodilnega boja! Ob tem, ko si Zveza združenj borcev prizadeva za „ohranjanje vrednot NOB", tistega, kar bi edino lahko opralo NOB in ohranilo njene vrednote, namreč razkritje zločinov revolucije, ne stori! Na potezi je torej Zveza združenj borcev za vrednote NOB, da tak poziv čim prej razglasi! In kaj je rekel gospod Pavel Jamnik na seji parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti? Navajam po Mladini: „Prosil bi predstavnika Zveze borcev, da nekako le javno sporoči svojim članom, da če že sami večkrat javno izjavljajo, da želijo, da se ta dejanja raziščejo, da naj nam ljudje, ki kaj vedo o tem, povedo, še posebej tisti, ki se sedaj skrivajo za tako imenovano zavezo molčečnosti." Kaj je v tem vprašanju in pozivu spornega? Šlo je 1. za prošnjo predstavniku Zveze borcev, 2. naj sporoči svojim članom ..., naj nam ljudje, ki kaj vedo, povedo, 3. še posebej tisti, ki se skrivajo(!!!), 4. za tako imenovano (!) zavezo molčečnosti. Jamnik ni trdil, da ta zaveza molčečnosti je taka, da bi jo lahko dobesedno vzel in potem „analiziral" s pravnega in ne vem kakšnega vidika še! 5. Na ta način bo Zveza borcev potrdila, dokazala, da je mislila resno, ko je izjavljala, da želi, da se povojne likvidacije raziščejo ... Da ni vse samo ,,blef", dodajam jaz. Da je potem predsednica komisije Eva Irgl „zavezo molčečnosti" vzela dobesedno in terjala odgovor od gospoda Janeza Stanovnika, je drugo! Je stvar njene interpretacije, ki je na podlagi Jamnikovih besed sicer možna (še posebej, če o stvari malo veš!), vendar je iz citata očitno, da je Jamnik izrekel ,,tako imenovano zavezo molčečnosti". Navadno ,,tako imenovana" pomeni opozorilo prav na to, da zadeve ne gre jemati dobesedno! Vsa pravniška mnenja (o katerih ne dvomim, da so točna) v tem primeru nimajo mesta, ker nihče ni trdil, da gre za pravniška vprašanja, ampak za etična! Toda odgovor gospoda Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev NOB, je sporen in sprenevedav! Izjava, da je Zveza borcev ,,civilnodružbena organizacija", danes drži. Ali bi vsaj morala držati! A da je bila v preteklosti to politična organizacija, hrbtenica oblasti partije, se je očitno „pozabilo". In tedaj je Zveza združenj borcev izrecno budno pazila na to, da ne bi kdo „blatil narodnoosvobodilnega boja in revolucije"!! - to je bil tedaj uveljavljen žargon (danes se je „revolucija" kar nekam „izgubila" in kakšen resen pravnik in nekdanji profesor celo sprašuje, kdaj, kje pa je bila revolucija?!). Da se gospod Stanovnik sam ne zaveda, kaj je rekel, ko je izjavil, da je Zveza združenj borcev NOB ,,civilnodružbena organizacija", je razvidno iz njegovega stališča: ,,(...) S svoje strani bom o tem obvestil gospo ministrico za notranje zadeve, da v dogovoru s šefom policije zadevo razišče in primerno ukrepa." Gospod Stanovnik bo torej pozval ministrico in šefa policije, naj ustrezno ukrepata! Se to spodobi civilnodružbeni organizaciji, ki ji je mar, da se zadeve čim prej raziščejo, ali je zapoznela reakcija predstavnika organizacije, ki je nekoč ukazovala, kako naj se zadeva razišče in kako naj se primerno ukrepa! In ob vsem tem Jamnik ni trdil, da gre za zaroto molčečnosti; povedal je le svojo izkušnjo, to, kako se ljudje, ki kaj vedo, celo „skrivajo za tako imenovano zavezo molčečnosti"! Zelo obžalujem, da je tokrat - na moje veliko presenečenje - Mladinin novinar šel še dlje, ko je zapisal, da je Mladina na policiji vprašala, ,,ali nameravajo zoper njega (Jamni-ka) sprožiti disciplinski postopek, ali se bo vsaj (Jamnik) opravičil"? Zakaj naj bi se Jamnik opravičil? In da pravzaprav kliče nad njega sankcije - je za časopis, ki je dolga leta zavezan varovanju pravice do svobodnega govora, nekaj povsem novega in zame res presenetljivega! Mladinino vprašanje preseneča v moralnem smislu, odgovor urada generalnega direktorja policije, torej represivnega organa države, pa zbuja skrb, saj se glasi: ,,V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da še preverjamo vse podrobnosti sodelovanja Pavla Jam-nika v državnem zboru in da bo v. d. generalnega direktorja policije na podlagi končnih ugotovitev sprejel morebitne ukrepe." Kakšne ukrepe? Ga boste vrgli iz službe? Ali ga boste premestili? Ali pa le osamili v kakšni sobici, brez možnosti dela (kot je bilo v preteklosti toliko primerov na različnih ministrstvih)? Ali pa mu boste ,,le" odvzeli pravico do javne besede o svojem delu? Se bo spet - zdaj z levega konca - začel ,,lov na čarovnice"? In to na človeka, ki je sprejel in opravljal delovno nalogo, ki je vestno in sočutno raziskoval povojne poboje zato, da bi končno prišli do dejstev - če že ne do zaokrožene resnice, katere možnost odkriti je zakopana v jamah skoraj šestdesetletnega zakrivanja! Zdaj pa naj bo kaznovan zaradi ,,tako imenovane zaveze molčečnosti", za katero se nekateri „skrivajo"! Sankcije zoper Jamnika bi pomenile, da se vrača čas „verbalnega delikta"! Na pobudo Mladine in Zveze združenj borcev za vrednote NOB! Če že hoče biti Mladina zvesta svoji tradiciji resnicoljubnosti in svobodoljubja in priti do ,,vseh podrobnosti" in če hoče odkriti, kaj se (metaforično ali dejansko) skriva za besedno zvezo ,,zaveza molka" oziroma ,,zaveza molčečnosti", potem naj si skuša odgovoriti na vprašanje - naj navedem še svojo skušnjo -, zakaj je bil moj dobronamerni esej Krivda in greh, ki je spregovoril o povojnih pobojih, tri leta v bunkerju, državni tožilec pa je resno zapisal: ,,Če bomo izid knjige prepovedali, bomo morali Spomenko Hribar zapreti." In kako to, da desetletja ni proniknila na dan resnica o povojnih likvidacijah?! Hic Rho-dus - hic salta! G. JOŽE RAZMIŠLJA Stanovitnost Od človeka se pričakuje, da je stanoviten, to je, da vztraja v dobrem, da ne gleda ne na levo ne na desno, da je zanj ,,da" vedno ,,da", in ,,ne" stalno ,,ne". Ni kakor vreme, ki se nenehno spreminja: danes je 30 stopinj vročine, jutri pa samo 12. Človek ni kakor jutranja megla, ki ne dopusti prostega in svobodnega gibanja, pa jo dopoldansko sonce prepodi. Tudi ni kakor tista cvetlica na polju, ki se zjutraj razcveti, zvečer pa usahne, kakor trava na strehi. Človek je več kot to in je nekaj stalnega. Res je, da se razvija, raste in dopolnjuje, a je vedno isti. Je isti, kot takrat, ko je bil še mlad in sedaj, ko je v odrasli dobi. Zaveda se svoje preteklosti, ko je bil še mlad, sedaj pa misli in dela, kakor zrel človek. Ve, da je vedno isti in ne drugi. Stanoviten naj bo v dobrem in naj se ne naveliča. Naj se ne ozira na one, ki delajo drugače. V stanovitnosti naj bo vedno sam svoj gospod. More se zanašati samo na Boga, ki ga ne bo nikdar prevaral. Ne pa tako na ljudi, ki nimajo te kreposti. Človekova borba na svetu je vedno težka. Priljubljena zahteva stanovitnosti pa je vedno in vsem zelo potrebna. Sodelujemo pa, če besedo držimo in če se drugi morejo zanesti na nas. DRUŽINA IN DRUŽBA V življenju kupimo veliko stvari, velikih in manjših, dražjih in cenejših. Do mnogih nimamo kakšnega posebnega odnosa. So kot potrošni material, ki ga zavržemo, ko ga ne potrebujemo več. Nekatere stvari pa so nam na poseben način dragocene. To ne pomeni, da so dražje. Imajo pa posebno vrednost zaradi odnosa, ki je z njimi povezan. Stara gospa, ki je že krepko prekoračila osemdeseto leto, ima v lični škatlici skrbno shranjene uhane. To niso kakšni dragi uhani. Če bi jih hotela prodati, zanje verjetno ne bi dobila ničesar. Pa vendar jih ima spravljene na prav posebnem mestu. Včasih, za praznike, si jih nadene in Uhani je tega posebno vesela. Uhani imajo svojo zgodbo. Ko je bila mlada in je odhajala v svojo prvo službo v mesto, ji je oče stisnil v roko bankovec in ji rekel, naj si zanj kupi nekaj, kar ji bo v veselje. Nekaj, kar jo bo tam, v tujem mestu, spominjalo na dom. Vedela je, da je oče težko dal tisti bankovec, zato je bil še toliko bolj dragocen. Ko je prišla v mesto, je najprej nameravala porabiti denar za vsakdanje stvari, ki jih je potrebovala. Potem pa je začela razmišljati, da ji ga je oče dal s posebnim namenom. Tako si je kupila uhane, ki si jih je vedno želela. Ne kakšnih dragih uhanov, saj za takšne bankovec ni zadostoval. Od takrat se je zamenjalo že toliko denarja, da se tudi ne more točno spomniti, koliko je bil tisti bankovec vreden. Ve samo, da ne prav veliko. Od takrat je minulo veliko let. Oče je že zdavnaj pokojni, mama tudi. Leta so minevala, velikokrat se je selila. Pravi čudež je, da so uhani še vedno pri njej. Sama se je postarala. Še vedno je pri močeh, zelo urejena. Sedaj ima kar nekaj nakita, zlate prstane, ogrlice, uhane, broške ... Med vsem tem dragocenim nakitom pa imajo prav posebno mesto čisto navadni ceneni uhani. Lepo je imeti nekaj, kar te spominja na dom in na ljudi, ki so ti blizu. Včasih so to predmeti, včasih pa tudi samo spomin. SLOVENCI IN ŠPORT ATLETSKA ZNAMKA Pošta Slovenije je izdala znamko pred svetovnim prvenstvom v atletiki, ki ga bo v dvanajsti izvedbi med 15. in 23. avgustom prvič gostil Berlin. Za prvi dan izida znamke v nazivni vrednosti 0,45 evra (45 centov) se bo štel 29. maj. Natisnjene so v nakladi 120.000 znamk. ROLAND GARROS BREZ SLOVENK Po uspešnih kvalifikacijah in odločni zmagi v prvem krogu, se 18-letni Poloni Hercog ni uspelo uvrstiti v tretji krog odprtega prvenstva Francije v Parizu. V drugem krogu jo je s 3:6, 6:4 in 6:2 premagala 57. igralka sveta Francozinja Aravane Rezai. Naslednji dan pa je izpadla še Andreja Klepač, ki je s partnerico Belorusinjo Jekaterino Dzehalevič tudi izgubila v drugem krogu. Boljši od slovensko-be[oruske naveza sta bili tretji nosilki Španki Medina Garrigues in Virginia Ruano Pascual, ki sta si vstopnico v tretji krog priborili v dveh nizih s 6:2 in 6:4. BLESTELI SO GIMNASTIKI Slovenska gimnastična ekipa je blestela v finalih svetovnega pokala v Moskvi, na zadnji tekmi tega dela sezone. Mitja Petkovšek je vnovič zmagal na bradlji, Alja^ž Pegan je bil drugi na drogu, Adela Šajn je "pobrala" dve srebrni kolajni (gred, parter), s petim mestom je bil zelo uspešen tudi Sašo Bertoncelj na konju z ročaji. Slovenija pa je imela na drogu ob Peganu še enega finalista; Alen Dimic je po napakah tekmo končal na osmem mestu. SLOVENSKI ODBOJKARJI V TRETJI KROG Slovenski odbojkarji tudi po drugem krogu kvalifikacij ostajajo v igri za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Italiji. Zadnjo tekmo turnirja v Povoi de Varzimu proti Portugalski so sicer izgubili z 1:3, a so vseeno zasedli tretje mesto, ki še omogoča nastop v tretjem krogu kvalifikacij. DRUGI ZMAGOVALEC V SERIJI CHALLENGER RIM - Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je v finalu turnirja ATP serije challenger v italijanski Ales-sandrii z nagradnim skladom 30.000 evrov s 7:5 in 6:3 premagal drugega nosilca Američana Jesseja Levina in s tem postal drugi Slovenec, ki mu je uspelo zmagati na turnirju serije challenger. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Se ni konec z vinjetami Evropska komisija še ni zadovoljna z dosedanjimi slovenskimi rešitvami glede vinjet. Evropski komisar za promet Antonio Tajani sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, a ti predlogi ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije, je v Bruslju povedal Tajanijev tiskovni predstavnik Fabio Pirotta. MODRA KARTA ZA TUJE DELAVCE EZ je dokončno potrdila modro karto - posebno dovoljenje za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v zvezi po vzoru zelene karte v ZDA. Razen Velike Britanije, Irske in Danske, ki se projektu niso pridružile, morajo države članice modro karto prenesti v nacionalno zakonodajo v dveh letih. NOVA DIPLOMATA Predsednik republike Danilo Türk je izdal ukaz o imenovanju Marjana Šetinca za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije na Poljskem in Stanislava Vidoviča za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije na Slovaškem, so sporočili iz urada predsednika republike. NOVO NA FILHARMONIJI Slovenska filharmonija bo v sezoni 2009/10 delovala pod vodstvom novih umetniških sil. Slovenski komorni zbor bo z novo sezono vodil Steffen Schreyer, mesto pomočnice direktorja za zbor pa bo prevzela Martina Batič. Novost je tudi, da je abonmajsko sezono letos prvič zasnoval Emmanuel Villaume, ki je lani postal šef dirigent orkestra. NOV MODEL AVTA IZ NOVEGA MESTA? Odprtje povsem nove proizvodne linije novega modela v novomeškem Revozu bi lahko posredno pomenilo odprtje od 300 do 400 novih delovnih mest, je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Odločitev o proizvodnji novega modela bo po njegovih besedah sprejeta v kratkem, v nekaj tednih. "Z Revozom se pogovarjamo o tem, da bi v Sloveniji odprli povsem novo proizvodno linijo novega modela, dvoseda, neke vrste kabrioleta, ki je manj masoven proizvod kot twingo in ima neko izrazito tržno nišo," je povedal Lahovnik. UPADANJE KADILSTVA V Sloveniji delež kadilcev med polnoletnimi prebivalci in tudi med mladimi upada, kar gre pripisati zlasti prepovedi kajenja na delovnem mestu in v javnih prostorih, je ob svetovnem dnevu brez tobaka (31. maja) dejala Helena Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravja. INFLACIJA V MAJU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja zvišale za 0,6 odstotka. Inflacija na letni ravni je znašala 0,7 odstotka, s čimer je prvič po letu 1991 padla pod en odstotek. Povprečna letna inflacija je znašala 3,5 odstotka. GLEDALIŠČE (SE VEDNO) BREZ DIREKTORJA Igralec in režiser Boris Kobal, dolgoletni direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, je nazadnje presenetil, ko je po dveh tednih dela nepreklicno odstopil z mesta umetniškega vodje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. "Peščica provincialnih terencev ni vredna mojega zdravja in življenja," je dejal. PO SVETU LETALSKA NESREČA Potniško letalo francoske letalske družbe Air France z 216 potniki na krovu, ki je iz Ria de Janeira letelo v Pariz, je izginilo z radarskih zaslonov. Letalska družba Air France je potrdila, da o izginulem letalu nimajo nikakršnih podatkov in da upanja, da bi našli preživele, praktično ni. Kontrola zračnega prometa je stik z letalom izgubila okoli 8. ure po srednjeevropskem času, ko je letelo nad Atlantskim oceanom. To bi sicer v Parizu moralo pristati nekaj po 11. uri. Na letališču Charles de Gaulle so zato že oblikovali krizni center, francoski predsednik Nicolas Sar-kozy pa je vse službe pozval, naj naredijo vse, da bi letalo našli. GOVEDA Sredi minulega meseca so v Ženevi podpisali dogovor o reševanju spora med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede uporabe hormonov pri proizvodnji govejega mesa pred Svetovno trgovinsko organizacijo. Z dogovorom se bodo za evropske proizvode bistveno znižale dodatne carine, uvedene zaradi prepovedi zveze za uvoz hormonskega govejega mesa iz ZDA. Hkrati pa se bo odprl trg unije za uvoz ameriške visokokakovostne, nehormonske govedine. GENERAL MOTORS Bela hiša je ameriškemu avtomobilskemu proizvajalcu UDAREC V OBRAZ (BORIS GRčAR) Najnovejši ukrepi avstrijske države, s katerimi bodo dokončno odpravili dvojezične šole na Koroškem in bodo omejili rabo slovenskega jezika na sodiščih in uradih, so slovenski narod zadeli v živo. Dolga zgodovina tlačenja in zapostavljanja se nadaljuje ... OBČNI ZBOR SLOVENSKE BESEDE Založba „Slovenska beseda", ki jo je pred desetimi leti ustanovil pok. svetnik Karel Škulj je imela v nedeljo, 24. maja svoj redni občni zbor. Zbor je vodil podpredsednik založbe g. Rudolf Smersu, ki se je v uvodu spominjal ustanovitelja in predsednika založbe ter urednika revije, ki nosi isto ime kot založba. Nato so odborniki podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je založba opravila v zadnjih desetih letih. (...) V novi odbor založbe so bili izvoljeni: za predsednika ing. Tone Matičič, za podpredsednika g. Franc Zorko, za tajnika g. Vinko Grčar, za blagajnika in upravnika g. Edvard Škulj, za urednika pub ikacij g. Rudolf Smersu in za odbornike gg. Marjan Trtnik in Anton Bodner. (...) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Telovska procesija za Slovence na področju Vel. Bs. Airesa bo v nedeljo 7. junija ob 10. uri dopoldne v baziliki Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Gospodarstvo Slovenije je bil naslov predavanju, ki ga je imel g. Avgust Horvat v soboto 30. maja na prosvetnem večeru Društva Slovencev. Predavatelj je zbral veliko statističnih podatkov, Prikazal je slovensko gospodarstvo pred vojno ter po letu 1945. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Stanislava Rupnika in njegove žene ge. Ane roj. Klemenčič, se je 10. aprila rodila hčerka. Dne 24. maja jo je v mestu Churruca na področju San Martina krstil dr. Mirko Gogala na ime Irena. V družini Franceta Jermana in Lučke Kralj v Bariločah se je pa rodil tretji sin. Bil je krščen za Martina Tomaža. Srečnima družinama naše čestitke. Poroka. V soboto 3. maja t. l. sta se v farni cerkvi v San Justo poročila g. Vinko Urbančič, iz znane Ur-bančičeve družine iz Čateža, ter gdč. Viktorija Josipi-na Ludvik, hčerka uglednega slovenskega staronasel-jenca g. Josipa Ludvika ravnatelja Scholnikove papirnice v Hurlinghamu. Za priče so bili: ženinu njegova mati gospa Alojzija in brat Tone, nevesti pa gospa in gospod Ludvik. Mladi par je poročil č. g. J. Mernik. Svobodna Slovenija, 4. junija 1959 - številka 23 RESUMEN DE ESTA EDICION General Motors dala še 30 milijard dolarjev posojila, s čimer se vsota doslej odobrenih posojil približuje 50 milijardam dolarjev. Iz Bele hiše so sporočili , da gre podjetje v postopek stečajne zaščite. General Motors bo razglasil četrti največji stečaj v zgodovini ZDA. Iz postopka naj bi izšel kot novi General Motors, ki bo prevzel nase večino premoženja starega. IZRAEL Izrael ne bo sprejel ameriških zahtev, naj ustavi gradnjo naselij na Zahodnem bregu, je za izraelski vojaški radio dejal izraelski minister za promet Jisrael Katz. S tem se je kot prvi visoki izraelski predstavnik odzval na nedavni poziv predsednika ZDA Baracka Obame k ustavitvi gradnje na zasedenih ozemljih. Spomnimo, da je Obama med srečanjem s palestinskim predsednikom Mahmudom Aba-som v četrtek znova pozval k ustavitvi gradnje judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki predstavlja ključno oviro v zastalih mirovnih pogajanjih na Bližnjem vzhodu. EDITORIAL La editorial del primer numero del mes de junio hace referencia a las matanzas ocurridas en Eslovenia decadas atras, y que los eslovenos en la Argentina conmemoramos especialmente en este mes. Los heroicos defensores de los hogares, domobranci, fueron asesinados a sangre fr^a y de modo cruel, al finalizar la segunda guerra mundial. Parte de la historia de Eslovenia, que el regimen comunista se ocupo de borrar de los libros y ocultar la verdad. El Dr. Marko Kremžar, en sus reflexiones, recurre a la metafora de la niebla artificial que cubr^a/cubre la verdad de anos de historia. Con la independencia de Eslovenia, el manto de niebla comenzo a levantarse, el sol comenzo a asomarse, pero aun sus rayos no han podido despejar la vision. La justicia anulo el juicio al obispo Rožman, acusado de traidor a la patria y condenado en ausencia en un juicio nulo. Numerosas fosas comunes estan siendo abiertas en el territorio esloveno. Con rigor cient^fico se estan descubrien-do las atrocidades del regimen comunista. El impacto de las imagenes e informes fue rapidamente reducido por los herederos de aquellos tiempos^ otro banco de niebla. Se propuso sacar los monumentos de Josip Broz Tito y demas jerarcas de la epoca. En contrapartida, una calle de Ljubljana tomo ese nombre, gracias a sus concejales y pese a las 5000 firmas de ciudadanos eslovenos en contra. Pese a todo esto no hay porque ser pesimistas. La niebla es artificial, dice el Dr. Kremžar. Esta compuesta de fragmentos de mentira, que no resistiran a la realidad y por ello no podran evitar que el calor del sol los disipe. (Pag. 1) ELECCIONES AL PARLAMENTO EUROPEO El domingo 7 de junio se llevaran a cabo las elecciones de los diputados eslovenos para integrar el Parlamento de la Union Europea. En Argentina se realizaran las elecciones en la sede de la Embajada de la Republica de Eslovenia, Avda. Santa Fe 846, piso 6, Buenos Aires, el mismo d^a en el horario de 9 a 17 horas. Es necesario llevar el documento personal (DNI, LC o LE). Al recibir la hoja con el listado de partidos inscriptos sera necesario hacer un c^rculo alrededor del numero del partido que el ciudadano esloveno desea elegir, para que el voto sea valido. Por ejemplo: el nro. 1 corresponde al partido NSi (Nova Slovenija), el nro. 8 fue adjudicado al partido SDS (Slovenska demokratska stranka), etc. (Ver mas detalles en el n° 11 y 18 del semanario) FIESTAS PATRONALES Como todos los anos se desarrollaron, el 24 de mayo en el Centro esloveno capitalino, las fiestas patronales. En la iglesia Mar^a Auxiliadora de los eslovenos tuvo lugar la misa. En el salon principal del Centro estaba preparado el almuerzo. A las 16 siguieron las letan^as a la Madre de Dios y la bendicion del Sant^simo Sacramento. (Pag. 3) DE CAMPAMENTO La organizacion central de jovenes eslovenos organizo un campamento en las sierras de Tandil. El sabado 23 de mayo, temprano, se reunieron para subirse al micro 43 jovenes de varios centros eslovenos. Jure Urbancic fue el profesor encargado de la excursion del fin de semana largo. El primer d^a durante el "reconocimiento de terreno" escalaron las sierras. Tanto el domingo como el lunes el clima no los acompano. Igualmente, recorrieron las estacio-nes del V^a Crucis, pasearon por el centro, se empaparon, cantaron, festejaron cumpleanos y^ se conocieron mejor. (Pag. 3) NOCHE CULTURAL El 9 de mayo, la Accion cultural eslovena realizo un encuentro con el ensayista esloveno Aleš Berger. Nacido en la capital eslovena en 1946, es diplomado de la Facultad de filosof^a de Ljubljana en literatura comparada y frances. El tema de la jornada se titulo: La lengua, la literatura, el libro y los eslovenos hoy. El poeta Tone Rode entrevisto al invitado y luego siguieron las preguntas del publico. Entre otros temas hablo de la importancia de las traducciones como enriquecimiento de la lengua eslovena en el nivel de las lenguas europeas y las caracter^sticas que deben tener. Cabe destacar que Berger tradujo al esloveno una seleccion de poes^as de Jorge Luis Borges y Primer roman-cero gitano de Federico Garc^a Lorca. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Stanka Mozetič, Kati Cukjati, Marko Vombergar in Marjanka Grohar Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O