THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA- Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od,boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. V JUŽNEM DELU ALBANIJE SE JE LJUDSTVO UPRLO ZOGUJEVI VLADI. _ GEN. PROTEGEROV, MAKEDONSKI KOMITAŠ, PODPIRA NOVO ITALIJANSKO ORGANIZACIJO V ALBANIJI. BALDWINOYA IZJAVA. Atene, Grčija. — Semkaj je prišlo poročilo, ki pa še ni po- ' trjeno, da je izbruhnila vstaja ' v južnem delu Albanije, kjer ,, , D .. .. . „ i • i j , i m vel. Britanija pošilja svoje ce~ se jo ljudstvo uprlo vladi Ah- . ... / . ; .J J te na Kitajsko le za to, da pomagajo pripadnikom Anglije, katere preganjajo Ki- med ZoKU-ja. DniKo poročilo se glasi, da je general Prote^erov, makedonski komitaš. zadnje čase nahajal v Albaniji iz neznanega vzroka. Vendar nekateri, ki so jim razmere znane, pravijo, da je bil tipkaj po naročilu italijanske vlade. Nedavno jo bilo porocano, da je bil Pro-tejjerov v Albaniji ubit. Po-zneje sr> je izkazalo, da je bila ta vest izmišljena. Ko se je poročalo o njegovi smrti, ta-krat s«1 je on nahajal v Tirana. Tukaj imajo Italijani novo društvo, ki se imenuje "Društvo trgovskih agentov.' 'Ime je Seveda nedolžno. Temu društvu je obljubil general Pro-tegerov svojo pomoč. Imenovano društvo ima v oskrbi zgradbo cest na vzhodnem delu Al- tajci — tako je dejal Baldwin. — Tretje zasedanje parlamenta otvorjeno ob navzočnosti kraljeve dvojice in princa. London, Anglija. — Angleški premier Baldwin, je v poslanski zbornici rekel glede kitajske zadeve, da pošilja Anglija svoje čete na Kitajsko le I zato, da pomagajo svojim državljanom, katere preganjajo Kitajci. V Šanghaju se bo izkrcalo le toliko vojakov, kolikor se jih potrebuje za varstvo! pripadnikov Vel. Britanije, o-|stale čete bodo pa pripravljene čakale v ITongkongu. A' tozadevni resoluciji bri-banije blizu meje. jtanskega kabineta se glasi, da Vest o smrti generala Pro-j "ima Anglija nobenega druge-tegerova je bila nai venoma namena na Kitajskem ka-izmišljena, radi tega, da se je, kor le ščititi svoje državljane, zmedlo njegovo sled in se je kar je njena dolžnost. Število med tem časom nemoteno po-1 vojakov ni določeno, ki se ima gajal z Italijani. Da imaio v! izkrcati v Šanghaju. to je od-Albaniji svoje prste vmes Tta-; visno od*razmer. Ako voditelji lijani, je znano in ni več taj-j angleških čet vidijo, da postaja nost. |nevarnost za angleške pripad- Iz Belgrada prihaja vest, |nike v Šanghaju večja — toli-da je ustanovljena ' Legija za^o več čet naj pošljejo v me-osvobodenje Makedonije in za-;8*0« njih dolžnost je nuditi po-sužnjenih krajih v Albaniji," j prizadetim. Glede nato, ki ima svoj glavni stan v Ko-Uako pravi Baldwin, ni govora, rici in podružnice v Tirani injda bi se bilo treba Angliji spu-Draču. 1'radniki legije so Al- ščati v kakšna pogajanja z vo- ZADNJA POT JAPONSKEGA CESARJA. • . 'V v , -.-i • • % c§>" vCi; . 'r ■ Iz Jugoslavije* ZOPET INTRIGE PROTI LJUBLJANSKEMU V S E U ČILI-ŠČU. — JUGOSLOVANSKI KLUB PREPREČIL NAMERO RADIČEVCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI Slika nam predstavlja del sprevoda japonskega cesarja Jošihito, ki je umrl koncem decembra, pogreb se je pa vršil 7. februarja, katerega se je udeležilo poldrug milijon ljudi; ..v gnječi jih je bilo en tisoč ranjenih in dve osebi sta prišli ob življenje. V LISBON! TEČE BRATSKA; KRIŽEM SVETA KRI. Imnci in Bulgaria a predsednik in pretežnja večina članstva so Italijani. EKSEKUCWA MORILCEV KLEIN A. Joliet, III. — Šest jetnikov v jolietski državni ječi je bilo danes obešenih radi umora, ki so ga izvršili nad nadzornikom Peter Kleinom. Guverner ki je že rešil večini zločincem življenje in jih porr.ilostil, se ni ganil, da bi rešil morilce, ki so usmrtili Kleina. Celo Small ni čutil najmanjše simpatije do teh zločincev. Črnec, Sam Washington, ki je umoril svojo ženo in se je nahajal v Cook County jetniš-nici, je tudi v petek zjutraj plačal zločin s smrtjo na veša-lah. Med morilci Kleina so trije Meksikanci. Za te se ie zavzel mehiški konzul in si prizadeval, da bf jih rešil smrti na ve-šalah, kar mu pa ni uspelo. To je prvi slučaj v državi Illinois, da bi šest oseb bilo usrr.rtenih za umor enega človeka. tlitol.ii Kitajske radi gibanja angleških čet, katerih naloga je pomagati svojim državljanom. i V torek se je otvorilo tretje | zasedanje sedanjega parla-j menfa. Navzoča sta bila kralj in kraljica ter prestolonaslednik. Pred otvoritvijo se je vršila običajna parada, ki je spominjala na dneve kralja John-a. Kočijo, v kateri se je nahajala kraljeva dvojica s princom, je vleklo šest konj, podobnim za las eden drugemu. Velikanska množica ljudi je stala na obeh straneh ceste, kjer se je vila parada. Milijonske vrednosti draguljev so imeli na sebi — vse se je lesketalo v dvorani, kjer je postavljen prestol, na katerega je sedel kralj, njemu na desni je pa stal princ. Lord Balfour, Uporniki se bije jo ,v glavnem mestu Portugalske z vladni" mi četami. — Mnogo je mrtvih in ranjenih. — Vstaja v Oporto udušena. — Williams Bay, Wis. — Edin B. Frost, ravnatelj Chicago's -Yerkes opazovalnice naznanja, da se bo videl na nebu od 13. do 25. t. m. planet Merkur. Omenjeni čas bosta najbližje skupaj planeta Merkur in Jupiter. Planeta se bo-London, Anglija. — Semkaj sta videla skozi dva tedna je prišlo poročilo iz glavnega! vsaki večer v mraku, mesta Portugalske, ki se glasi, — Los Angeles, Cal. — A. da se bije huda bitka v Lisbonij Jankowski in C. Callahan, ki med uproniki, ki so dobro o-] sta bila vedno prijatelja, sta se boroženi in vladnimi četami. V j Pri igranju golfa skregala, sredo je bilo že blizu 100 mr-i Jankowski je potegnil revolver Radičevci proti ljubljanskemu | pečenke vseučilišču. Belgrad, 21. jan.— Finančni odbor je vzel v razpravo proračun naučnega ministrstva, ki znaša 873 milijone 126 tisoč in 923 Din. Proračun je približno za 81 milijonov večji od lanskega leta. Kljub temu, da je proračun večji, pa so krediti še vedno nezadostni. Vladna večina se je posvetovala, koliko da bi v tem proračunu reducirala. Velika borba se je vršila za ljubljansko vseučilišče, katerega ukinitev so radičevci zahtevali. In sicer so zahtevali ukinitev medicinske fakultete. To so zahtevali nekateri člani Ra-dičevega kluba. Radikali so to zahtevo v glavnem že sprejeli. enzura, ker nekateri K« » io 7« f. .n i i i\o se je /a ta sklep zvedelo, , - . . RO poslanci Jugoslovanskega ,n se prodajajo javno, kjer kluba pričel] z ^^ proti temu. Tudi rektor g. dr. GIBANJE PROTI NEMO-RALNOSTI. Za leposlovne liste se more u~ vesti prinašajo pohujšljive slike in se prodajajo javm jih lahko kupuje mladina. tvih in veliko število ranjenih. Kolikor je znano, inozemci ni m prizadal težke svojemu prijatelju, poškodbe nakar je so nič prizadeti. Tam se nam-; tudi sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev reč nahaja večje število Ame-rikancev in Angležov. Neko poročilo se glasi, da so v mestu Oporto, kjer se je za-! čela vstaja minuli teden, vladne čete premagale upornike, ki so se podali. Pravijo, da je vodil napad predsednik Car-mona sam, ki je jezdil na čelu svojih zvestih čet. Preclno so uporniki izročili mesto, so zahtevali od zmagovalcev, naj obljubijo, da ne bodo kaznovali narednike, korporale in prostake, ki so se bojevali na strani upornikov. Predsednik je vse obljubil, le to ne. da bi naredniki ne bili pozvani na odgovor. Ko se je začela revolucija v Oporto, so ti^di železničarji zastavkali. Par dni ni vozil noben vlak v mesto in iz mesta. Takoj ko so prišle vladne če- Za Callahana ni upanja, da bi o-kreval. — Galena, 111. — preminula Mrs. Nancy v starosti 101 leto. — Danville, 111. — Ogenj je izbruhnil v kleti Ike S. Levin trgovine za obleko in napravil lastnikom $150,000 škode. — Peoria, 111. — Maurice Washington, D. C. — Po vseh večjih mestih v Ameriki se javno prodajajo leposlovni listi, brošure in knjige, ki so zlasti za mladino pohujšljive, katere pa najrajše kupuje. Začelo se je gibanje proti temu in je bil predložen kongresu predlog, za upeljavo cenzure. Poslanec T. Weber Wilson, je zato, da bi se ime- iil drobovje raztrosili okrog. Race, ki so jedle ta' drob, so poginile/ hlapcem, ki so priznali, da so jedli te skvar-jene purane, ni bilo nič! -o- Ne zgoda. Pri žaganju drv se je v Mariboru ponesrečil v Slovenski ulici št. 8 171etni Ivan Korošec iz Cvetlične ulice. Zašel je z roko pod cirkularno žago, ki ga je težko ranila. Rešilni oddelek mu je roko ob\ -zal t< r ga prepeljal v bolnišnico. Stjepan Radič Stjenan Radič i epan napisal' članek obsojen. je v "Domu" v katerem je Franiču očital korupcijo. Si je-pan Radič je bil of;--., jen na pet dni zapora ali -V»o |)jn kazni in na plačilo sodnih stroškov, ki znašajo skoro 6000 Din. -o- Smrtna kosa pričela na Laškem ko i za- Lukman je storil vse, da bi se ta namera demontaže našega!10 največjega prosvetnega zavoda ic<'tkom ,eta I™'"" ^ ili Ja-preprečila. Radikali so končno ''nUarja je umr1 Jakob H™bai% to zahtevo radičevcev odbili. Tako so ostali vsaj ti malen-1 kostni krediti, ki so se določili za sedanje vseučilišče. Reduciralo se je samo nekaj osebnih kreditov. Od asistentov na medicinski in tehnični fakulteti in laboratorijih filozofske fakul- doma iz Lukove^ , r' Umrl je v hlevu v Reči Barantal j s kurami ga leta dan pa ga je hitela, da se ni mogel niti domov. Star je I * i noval tozadevni odsek, katere mu bi izdajatelji morali pred- tete Jlh ostane samo 15» ložiti svoje delo', predno se po- J6.1* eno mesto fakultetnega stavi na trg tajnika, tako da ostanejo trije. ' Mladina najrajše sega po u- Mfsto šestih Pisarniških urad- mazani literaturi in sploh bro-J! i°V llh le samo pet" Vsi osta" šurah ter magazinih, kjer so'll ,kredltl v Poračunu za vseu-nemoralne slike. Cas je že biljcillsce in tudl za gledališče so da so se nekateri zganili in za-,ostah nespremenjeni. V prora-čeli z gibanjem proti temu;cunu 80 se nadalje črtale nekatere manjše postavke. Sax je sedel v neki tukajšni re-i strupu, ki zastruplja našo mla-i stavraciji, ko pridejo notri j dino. —u- banditi in ukažejo roke kviško. Sax je hotel rešiti demantni Kolikor je znano, kroži po deželi 70 takih ma gazi nov, ka prstan vreden $2000 in ga u-, tere lahko kupujejo šolarji taknil v usta. Ko pride eden izmed roparjev do njega in ga z revolverjem sune pod-rebra, je v strahu prstan pogoltnil. -o- ZDRAVNIKI KRŠITELJI VOLSTEADOVEGA ZAKONA. predsednik sveta, je pokleknil pred kralja in mu izročil besedilo govora pri otvoritvi parlamenta. I BIRGER OBDOLŽEN UMORA Harrisburg, III. — Charles Birger, voditelj zloglasne ban-de, nasprotnik bratov Shelton-] ov, s katerimi je prišel v na-j sprotstvo radi kompeticije v BANKE ZAPRTE V SOBOTO.! razpečevanju prepovedane pi-V soboto, (ine 12. t. m., bo-j jače, je bil na svojem domu do v proslavo rojstva predsed- aretiran na podlagi obdolžbe nika Lincolna, vse banke v umora. Birger je dal* povod, Chicagi zaprte celi dan. Z o-; da je prišlo 13 oseb ob živ- ž žirom nato, naj tisti, ki imajo | ljenje. Kakor je že bilo poro-kaj opravka v bančnih zavo-,čano ,je imel v gozdu trdnjavo, dih, svoje posle opravijo dan — -1-——-- zato je takoj poslala tara^v Lisbono eno križarko in dva rusijca v Oporto. Washington, D. C. — Semkaj je prišlo poročilo, da je bil ameriški poslanik v Lisbonu v nevarnosti. Krogle v mestu so frčale na vse strani, primoran je bil zapustiti poslaništvo in oditi na varnejši kraj. Poslopje je bilo zadeto od strelov iz pušk in strojnic. Poslanik je v svoji v brzojavki vladi v Washington poročal, da pričakuje še hujših bojev. Žalostne razmere državnih uradnikov. Neki državni uslužbenec, ki njih vsebina je pohujšljiva,! J® že od 1885 v državni služ-celo pošteni odrasli ljudje se'bi- Pa do danes še ni potrebo-takih knjig ogibljejo. |vaI nobenih listin za višjo pla- New.York, N. Y. — V tu-!čilno stopnjo, potrebuje sedaj kajšnem mestu so začeli tudi|kar 15 različnih listin, in sicer: po gledališčih in' nočnih loka-'1- krstni list, 2. poročni list, 3. lih čistiti. Tudi nekatera gle- domovnico, 4. krstne liste o-dališča, kamor ni zabranjeno,trok» 5- vojaško izkaznico, 6. mladini predstavljajo igre, v j šolsko izpričevalo, 7. spričeva-katerih nastopajo napol gole lo o položenih strokovnih izpi-ženske. V New Yorku so zato tih, 8. i i cem delo in zaslužek. Da poda-Nesreca. Rojak Louis Skul z r . . . .-»-.o XT* . -t tj. , _ !jam v mojem dopisu to statisti- 212 Vine St. je kolidiral s svo- J7 . J . 1 . ,. , . . , |ko ie vzrok to, da bodo imeli jim avtojem z enim drugim. J . ' . "L, . . , , , , delavci priliko videti, kako se Oba avtoja sta hudo poskodo 1 1 KAJ JE NOVEGA V FOREST CITY____ - - Forest City, Pa. Delavci najrajši čitamo, pišemo in govorimo le o delavskih razmerah. In kdo naj nam zato zameri! To vprašanje se nas najbolj tiče, zato se tudi zanj najbolj zanimamo. Pri nas so se delavske razmere malo poslabšale. Poročal sem že zadnjič, da je bil tukajšni bližnji šoht prekinil z delom začasno. Konvencija v Indianapolisu je končana in zdaj pa pride na vrsto vprašanje, kako se bodo pogovorili v Miami glede bodoče plačilne lestvice. Kot se da dognati iz sedanjih poročil, bo velik boj. Operatorji se baje pripravljajo, da bodo znižali plačo na vsak način. Lewis in njegovi odborniki, ki bodo zastopali interese prčmogarjev, tega ne bodo dopustili. Vslecl „ ____ | tega vlada v večih krajih rane- RAZNE SLOVENSKE IN DRU-I,^ da bo prjslo (,„ m|.tv„ ke pri pogajanjih in da stavka na polju mehkega premoga bo neizogibna. Premogarski baro-njc imajo majhno srce za delavca in so ne bodo podali kar tako. Kdor drugače misli, se vara. V računih, katere je izdal Mr. Kennedy, tajnik organiziranih premoga rje v v Ameriki, je navedeno, da je celokupna unija prejela tokom zadnjih treh let $8,375,85:5.74. Njeni izdatki pa znašajo za zadnja tri leta $7,760,918.90. Dne 1. decembra 1926 je imela premo-garska unija v svoji blagajni $610,748.58. Tekom stavke na antracitnem polju je unija izdala v pomoč 158,000 stavkar-, iem na polju trdega premoga niti v poštev prišli. Zmerni ele- j $1,100,000.00. To navajam za-menti so jih nadkriljevali. Mr.|to> da bodo .mM t itatol ii videli, O'Brien tudi izjavlja, da je na,kako unij , približno oosluje in vsaki konvenciji več zmernega |zaka j yjljra priSpCVke. duha, delegat je so zmerni in I Frank Kovačie, lOIetni slov. trezni ter razsodni in vidijo, da falU iy bližnjejjVamllinga se se da edino mirnim potom gra- | je po IiCsn,:.{ 0iJStrelil s samo-diti in dosegati uspehe. Z vrto- kresora< Hotel j,, dobiti iz sa-glavo politiko, ki jo zavzema- 'mokrosa kroglo, ker ji; tičala jo komunisti in socialisti, se pa tesno Ko kl..pa kl.OKlf, vcn? pri_ ne pride drugam, kakor do vse- tfsne DO nesreči na nek n:lfiiv GE VESTI IZ LA SALLE. La Salle, 111. Kar je nas rudarjev, zdaj ob vsaki prosti uri razmotrivamo, kako bo izpadla konferenca med operatorji in premogarji v Miami, Florida, ki se prične te dni. Iz tukajšnega sosednega mesta Peru je imenovan kot član Mr. Wm. J. O'Brien k odboru, ki bo zastopal premogar-je pri ureditvi plačilne lestvice. Mr. O'Brien je bil tudi delegat na Indianapolski letošnji pre-mogarsk; konvenciji. Rekel je, da tako mirne konvencije še ne pomni. To pa je bilo seveda zato, ker je velika večina podpirala Mr. Lewisa in njegovo stališče na konvenciji. Komunisti, niti zabavljajoči socialisti niso ampak samo govore, da jim bodo dom postavi. To pa se prav lahko zgodi o sv. Nikol. Najbrž, da bomo mi, ki tem zgagam verjamemo, -tudi veliki slepci. Tone s hriba se principijelno ne vtika v nobeno politike^. Tudi tu se nisem spustil v nobeno debato. Dal nisem nič, zato ker ob takih prilikah nisem preveč slep. Vedel sem pa že v naprej, da bodo zgage imele srečo in na svoje limance dobile nekaj slepcev. Je pač tako, kakor je rekel veliki Lincoln: You can fool some people some time, you can fool some people all the time, but you cannot fool all the people all the time! To bo držalo tudi v tem slučaju . . . Zdaj pa, kaj je novega v Jolietu in okrog Jolieta? Mnogo, mnogo. Kdo naj vse popiše. Ne, jaz ne bom vsega popisal. Tone je rad z malim zadovoljen. Zato bodite še drugi, ki čitate moje slabe dopise. Veste, pri nas v Jolietu lju-■■■■ ..i i..... i vana. K sreči se poškodovala. Margaret Zupančič z 700 N. Chicago St., kjer vodi restavracijo, je bila prijeta od suhaških policajev in aretirana radi prepovedane pijače. Suhaški agen-tje pravijo, da v restavrantih se ne sme dajati gostom drugega, kakor le čisto nedolžno vodo. Mrs. Zupančič je bila izpuščena takoj na svobodo pod poroštvom. Hiša, v kateri se je preje v Jolietu na 1006 No. Chicago Street tiskal Amer. Slovenec, je bila te dni prodana za 10 tisoč dolarjev. Kupil jo je neki Dr. Curtis. Poleg drugih imamo tudi mnogo žalostnih novic. Dne 1. februarja se je moral podvreči operaciji radi žolčnega kamna dobropoznani rojak Mr. Rudolf Požek, krojač in čistilec oblek na 1007 No. Hickory St. Operacija se je slabo obnesla in je dne 5. febr. ob pol eni uri voznika nista 'ravna Pr°ti njim. Stroji, parne cla bo sproti poročal. Te dni so bili ponovno in ne- lopate itd. vsako leto odje stotinam delavcem delo po rudnikih. Da bi se to vprašanje pošteno rešilo, bi bilo pravično, da bi delo razdelili na krajši delovni čas, pa bi bilo več dela in za več ljudi. Toda o čem takem razmotrivati pri nas je kaj ga mesteca Utica. malo varno. Vendar upajmo, da pride čas, ko se bodo delavstvu odprle oči tudi v mrzli moKresa tesno. Ko tisne po nesreči na petelina in na ta način je i 'ustrelil samega sebe. Krogla !-.:c nahaja blizu kolka. Zdravi jse v bolnišnici in upati je, da bo kmalu okreval. Novo podjetje v naselbini. Josip Dobiš in Rudoli Kamen sta te dni vzela \ najem gazo-kateri na novo imenovani po j]jnKko postajo na vogalu Main številu 36, motornih policistov, |in gout h street. Obenem sta ki bodo pazili na avtomobilskih vzeja agencijo za znane Chrys-cestah na promet v La Salle o- |ierjeve avtomobile. Pod jetnima kraju. Mecl temi 06. je imeno- jro1akoma ytf\\m obilo uspeha! van tudi Joe Mertel iz sosedne- j jn &lefan Kojkt. sta stranske polomije. Dobro bi bilo, da bi taka zdrava pamet j srečala tudi nekatere naše ro- j jake v Ameriki. Kako bo pote- I kalo pogajanje na konferenci v Miami je obljubil O'Brien, Rojak Mr. Frank Furar se nahaja kritično bolan v Chica-gi v bolnišnici. Zadnjo nedeljo Minnesoti. Kadar bo delavstvo So ga obiskali Mrs. Frank Fu solidarno, tedaj bo zmaga tudi tu. Lansko leto je bilo v tukajšnjih rudnikih na železnem o-krožju 15 smrtnih nesreč. Med temi so bili tudi sledeči Jugoslovani: Steve Kovič se je smrtno ponesrečil v Smith-Rust majni, ko ga je zasula zemlja, ki se je prevrnila s kare. Druga žrtev je bil Mike Kavkovič; delal je v Spruce odprti jami. Vzrok ponesrečbe je, da ga je zmečkal do smrti stroj, ki koplje zemljo. Tretja žrtev je bil John Turk, delal je v Webb ie dni obhajala svojo srebrno poroko. Želim njima, da bi zdrava in vesela obhajala še zlato poroko! Frank Poterlin. sin družine Mr. in Mrs. Frank Peterlin, se je te dni hudo pobil, ko je pa- rar, njegova soproga, ut z njo je šla tudi Mrs. Frank Zupančič in njena hčerka iz Oglesby. del na Llewellyn hribu m si Miss Mary Baznik z 944—4lh . zlomil tn> rfcbra. Nahaja se v Street je bila zadnjo soboto po-! bolnišnici sv. Jožefa. opoldne zatisnil svoje trudne majni, bil je povožen od tovor- čaščena s posebnim iznenade-njem, ko je posetilo njen dom kakih 40 prijateljic ter ji čestitalo k njenemu rojstnemu dnevu. Kajpada, da je nato zavladalo pravo veselje in večer so prebili pri primerni pošteni zabavi z igranjem na klavir in drugimi primernimi zabavnimi igrami. Tako je vedno kaj novega tudi pri nas. Opazovalec. Poročevalec. "ČAROVNICA" V MINNESOTI. McKinley, Minn. Poroča no je bilo, da se bo vršila -JO. jan. v McKinley, Minn., igra "Čarovnica." Res jo bilo tako, in dasi je zunaj brila mrzla burja, bila je zima (Dalje na 4. strani.) AMERIŠKI INDIJANCI. (Konec.) Javorov sladkor, pemikaii' (osuše-no bivolovo ali jelenovo meso, kakšenkrat pomešano s sadjem ali divjimi jagodami) in mnogi drugi produkti prihajajo iz istega vira. Indijanci so nam dali tobak, kakor tudi mnogo pijač, kot čokolado, labrador-ski čaj itd. Ni res, da je bil vsak indijanski "medicinski mož" šarlatan, ki si je prisvajal nad^ nijiravne moči in zlorabljal nevednost- in prazno vero svojega plemena. Vsaj nekateri izmed teh zdraviteljev so bili veščaki v rastlinstvu in mnogo lekov in medicinal-nih zelišč, ki so jih Indijanci rabili, je prešlo v moderno lekarstvo. Izmed lekov, ki so jih Indijanci prispeli, najbolj znani so __ •gloviti kinin, kakor tudj ipekahuaaa, kokai- in romantičnih epizodah v življenju slav- na in kurari. Belokožci so tudi prevzeli od Indijancev mnogo barvil. "Hammock" (vi-šeča mrežnica), ki so jo Arawak Indijanci rabili za spanje, je dandanes v rabi pri vseh civiliziranih narodih. Kavčuk (India rubber), ki danes tvori podlago velikanske industrije, je tudi prispevek Indijancev. Indijančevo poznavanje velikih vodnih poti te dežele in stez čez gozdove in gorovja, je omogočilo hitro naseljevanje te dežele. Večina velikih ameriških cest je bilo zgrajenih, koder so se vile indijanske steze. Indijanski junaki. Premagana indijanska rasa je zapustila mnogo s4«dov tudi izven polja gmotnih stvari. Nešteto je število indijanskih krajevnih imen v tej deželi. Patetične indijanske povesti in legende o junaških činih nih indijanskih poglavarjev in junakov so postale pravcat zaklad za ameriške pesnike in pisatelje. Longfellow je ovekovečil Indijanca Hiawatha, junaka neke legende Iroquois Indijancev. Fennimore »Cooper je črpal-svoje slovite zgodovinske povesti iz indijanskega življenja. In kdo izmed nas ni v svoji mladosti čital in užival indijanskih povesti? Izmed indijanskih poglavarjev so se mnogi prikazali v tako junaških potezah, da so vzbudili domišljijo belokož-ca, in še do danes v literaturi, v umetnosti, v drami na odru in v filmu, nastopa kak indijanski poglavar, ki se nam navadno dozdeva kot poofiebljenost neustrašenosti, o-< sebnoga junaštva, dostojanstva in trdne volje. Indijanski junaki so zasloveli med svojimi soplemenjaki večinoma kot vojskovodje v borbi proti belokožcu. Imena nekaterih izmed teh junakov so še vedno jako popu- larna; naj omenjamo "kralja Filipa," Te-cumseh, maščevalnega "Sedečega Bika" (Sitting Bull), sina Skakajočega Bika in nečaka Štirih Rogov, ki je skalpiral svojega prvega sovražnika v starosti 14 let, nadalje mešanika Osceola in Črnega Kragulja, strašilo nekdanjih dni — vsi ti so nače-lovali Indijancem v bojih in krvoprelitjih proti belokožcem, da pridobijo Ameriko nazaj za svoje pleme. Indijanci Združenih držav predstavljajo dandanes 193 raznih plemen (tribe) in stanujejo na kakih 200 reservacijah. "Indij m-ska dežela," t. j. vse indijanske reservaeije skupaj vzete, bi pokrivala površino tako obsežno kot so, vse New England države z državo New Yo«j-k vred. Zgodovinske pritožbe Indijancev so večinoma pozabljene. Leta 1924 je kongres podelil ameriško državljanstvo vsem Indijancem v Združenih državah. To je bilo deloma v zahvalo za način, kako so se Indijanci izkazali tekom svetovne vojne. V ameriški vojski je bilo 10,000 Indijancev in v mornar:ci 2000. Xa-redba maršala Petain, s katero je podelil francoski vbjni križ vojaku Josipu Okla-bombi, čistokrvnemu Choctaw Indijancu, n-as nekam spominja na junaško dobo indijanskih bojev. V tej naredbi francoski poveljnik proslavlja v živih barvah skoraj neverjetno junaštvo dotičnetra Indijanca. Več kot 1700 Indijancev je danes v federalni službi, uslužbenih v upravi indijanskih zadev. Indijansko pleme tudi > i i brez svojih zastopnikov v kongfusu. Senator Charles Curtis iz Kansasa Indijanec Kaw plemena. Charles D. Carter, kongres-nik iz OKlahome, je član Chickassfw plemena. W. W. Hasting, Cherokee Indijanec, je član kongresa iz Oklahome in bivši senator Robert L. Owen je član istega indijanskega plemena.—F. L. I. S. Petek, 11. feEriiarja 1927. "AMERIK AN SKI SLOVENEC' Lov na nilskega konja. KRIMINALNA KOMISIJA PREGLEDUJE OROŽJE. Francoz Pavel Berthhollet, ki je prebil več mesecev v za -padni Afriki, je podal pariškim časnikarjem prav zanimivo sliko, kako je lovil nilskega ali povodnega konja za živalski vrt v Parizu. Tako-le pripoveduje: Meseca maja lanskega leta sem se naveličal množice nezanimivih dvonožnih živali, ki se peha po pariških ulicah in sem sklenil odjadrati v Francosko Zapadno Afriko. Kaj hočete! Komaj sem šest mesecev v Parizu, že si zaželim nazaj med prave opice, naravne panterje in geparde, ki so odkriti, pošteni nasprotniki. Izkrcal sem se v Dakarju, najel 32 črncev, ki so mi nosili hrano, prtljago in orožje, vsak po 25 kg in najdi v divjo notranjost. Slednjič smo dospeli v zamorsko vasico Kade, kjer setai se nastanil. Kmalu so mi zamorci sporočili, da so zapazili v mimo tekoči reki ogromno samico nilskega konja z mladičem. Zame dragoceno spo-' način izborno maakiral. Nato ročilo! Takoj sem se pripravil sem se vrnil v šotor. Ni mi tre-no lov. Vzel sem sabo šotor, nutno preostalo drugega kot poljsko posteljo, risano kara- spati, kaditi, pisati razglednice binko, samokres, lovski nož, prijateljem in ubijati nadležne laso in vrvi za zvezanje uje- muhe. urnih krač umaknil s poti in pustil zver naprej po stari sledi. Tako sem spoznal psihologijo povodnega konja in si enkrat za vselej zapomnil, da ga nič ne spravi iz prvotnega pota. Tokrat pa sem hotel tajeti živega povodnega konja, zato sem na njegovi sledi izkopal ne ravno globoko jamo. Ce bi bila namreč globoka, bi si lahko žival, ki tehta kakih 2000 kg, zlomila nogo ali se kako drugače poškodovala. Kakor vidite, smo lovci divjih zveri dokaj obzirni ljudje. Povodni konj je previden. Jame sicer ne more vohati, pač pa izborno voha človeški vonj. Zato sem si bil poprej namazal škornje in roke s krokodilovo mastjo. To je edin vonj, ki ga ne plaši, že iz preprostega razloga, ker živi povodni konj v vodi v najboljšem prijateljstvu s stricem* krokodilom. Izkopano jamo sem pokril z vejami in s travo in jo na ta Nad 30 mest je bilo zastopanih na konferenci "National Crime Commission," ki se je vršila nedavno v Chicagi. Delegati so razpravljali, kako bi se preprečilo, da bi lopovi ne mogli priti do orožja, zlasti strojnic, s katerimi je večina profesijonalnih banditov oborožena. Slika nam predstavlja komisijo, ki pregleduje razne vrste orožja. tega povodnega konja. V bližini reke sem na skritem prostoru razpel šotor in se v njem čisto po domaČe ure- Naslednjega dne se je žival ujela. Že od daleč sem čul njeno rezgetanje. Hrzala je glasneje kot star, razdražen žre- nili precejšnje število debelih ^ tramov. Lažje spraviš prevr-! njeno lokomotivo po koncu, kakor nilskega konja iz luknje. Kabel, s katerim smo mu bili zvezali noge, smo pritrdili na stoletna drevesa in na železne kole, ki smo jih bili zabili globoko v tla. Ko je bila zver na prostoru kraj luknje, je napela vso moč, hoteč raztrgati jekleni kabel. Ni ji uspe- , lo. Spravili smo jo naprej v do- da' cel° ves Continent, ter tako bro zavarovano stajo, kjer ča- Kanada. Piže :Rev. A. Mlinar, Hod gcville, Sask., Canada. ZDRAVSTVO. Kaj je gripa in kako se je oču- naslednje tipe: 1. toksična (zastrupljena) oblika z glavo- vamo. Gripa je akutna mrzlična infekcijska bolezen, ki se razširi od časa do časa na široke teri- dil. Edin spremljevalec, ki sem bec. No, zdaj so stojrav naga vzel seboj, je bila majhna stopile prave težkoče. Kako zvesta psica, po imenu Paga- naj srečno spravim zverino iz ja. Dasi Parižanka, se je tako luknje in jo odvedem v prista-privadila afričanski pustinji, nisce, odtod pa na ladjo, da zares ne bi bil našel boljše-i Poklical sem zamorce. Zve-ga lovskega psa za divje zve-' zali smo konju .vse štiri noge z ri. Ves dan in noč sva prežala jeklenim kablom. To je nam-pri reki. Naposled sva zapazi- reč edina vez, ki je s svojimi la velike dvoživke. Cela rod- strašnimi zobmi ne more raz-bina vodnih konj se je gostila grizti. Preden pa spraviš zver čez noč na prosenem polju, iz luknje, jo moraš malce li- ka prevoza v Evropo. Upam, da se je ne polasti ne živčna bolezen, ne domotožje in da jo bo kmalu radovedna množica z zanimanjem opazovala v pariškem zveriniaku. . -o- BOGASTVO BIVŠEGA RU-, SKEGA CARJA. dva kilometra od reke. Ko se je zdanilo, sem šel s' psom' po sledovih. Povodni konj hodi široko razkoračen in domačiti. Pet dni sem hodil obiskovat povodnega konja v luknji. Nosil sem mu nekoliko trave in Zadnji ruski car je veljal za najbogatejšega človeka v Evropi. Njegovi letni dohodki so znašali 150 milijonov zlatih rubljev, njegova civilna lista pa 32 milijonov rubljev. Poleg te- Je oboleli človek. Vsled tega se ga je imela vsaka princesa in bolezen tudi najprej pojavlja bolom, bolečinami v udih, de-liriji in bruhanjem; včasih preide v meningitis; 2. kataralična torije ter preplavi cele dežele, ?bIika * nahodom vnetjem gr-™ i™«™* Ia> sapnika, bronhijev, očesnih veznic in angino; 3. revmatold-na, pri kateri se pojavijo v pro- zavzame pandemičen značaj. Prva tako obsežna epidemija je poznana iz leta 1580, ko se večini bolečine v udih, mi- v , sicah m sklepih; 4. želodčno-črevesna oblika z debelo obloženim jezikom, bruhanjem in vrstno poplavo. Takrat se je ?roHv\: pne"m,onWna' 2una*-__„ _____••• n začetkom kakor pri obicaj- je iz Orienta razširila čez celo Evropo; v letih 1918 do 1921 je Evropa doživela zadnjo to- bolezen pojavila v Španiji, odkoder se je razširila na sosednje dežele pocl imenom "španska." Bila je zelo hude narave. Širjenje gripe sledi našim ni pljučnici. Zadnja je bila posebno -pogosta v minuli epidemiji v letih 1918 do 1921. Imenovali so jo radi njene opasno- „ _ a • , , . . , sti naravnost pljučno kugo. prometnim sredstvom ter vsled ^ . . L V11.\ Pri vseh naštetih obhkan bo- (Da Vojna med Angleško in Francijo se je bližala z velikimi koraki in je izbruhnila 1. 1756. V Akadiji so še vedno živeli francoski podaniki, nekdanji naseljenci. Novi angleški naseljenci so bili med njimi. Governer Lawrence ni vedel kaj početi ž njimi. Cafre Breton bil je še vedno močnejši od Halifaxa in kaj, če bi Akadija bila napadena od morja od Francozov in za hrbtom od francoskih podanikov, ki niso hoteli priseči angleškemu kralju? Neko nedeljo bili so povabljeni v Grand Pre blizu Annapolis (Acadia) in tam se jim je naznanilo, da so vsa njih posestva konfiscira-na in da morajo zapustiti deželo. Razne angleške ladje so jih raznosile kamorkoli je prišlo, do angleških ali francoskih posestev. V obupu so morali zapustiti lepo in priljubljeno deželo, katero so tako pridno [zbranih na kanadskih vodah. Ko se je ta premoč podala pred bližnji Louisbourgh, bil je zgubljen. Sicer so se Francozi tam izborno bojevali, pa so podlegli in Angleži so ujeli 6000 Francozov. Avgusta meseca padla je trdnjava Frontenac in novembra Ducjuesne, in kar je Francozom še ostalo, bil je Quebec in Montreal. Zima je zopet napravila mir in Montcalm je ostal v Quebeku, Vau-dreuil pa v Montreal. Montcalm vedel je dobro, kaj ga drugo leto čaka, bil je pripravljen na to. Na svojo žalost je opazil, da je brezvestni inten-dant Bigot korumpiral bolji stan v Quebeku. Igralo se je za visoke svote in marsikateri častnik je zapravi j i v osti in razuzdanosti podlegel. Bigot je goljufal Francoze, Indijance in je.) nje le zedinila vse angleške e-lemente. Tedaj so bile politične homatije na Angleškem prav korumpirane. Postal pa je tedaj William Pitt v Londonu tajnik vojske in mornarice. Bil je zelo previden, odločen in izurjen vojak, ki je lastoval zaupanje ne samo Angležev, ampak tudi amerikanskih kolonij. Zbral si je poveljnike za armado po zmožnosti in ne po naklonjenosti, kakor se je prej godilo. Zbral je mlade in odločne komandante. Med temi bil je James Wolfe, star 30 let, zbran za generala cele vojske. General Amherst pa je bil maršal vseh amerikanskih sil. Maja meseca leta 1758 zbralo se je v luki Halifax 40 angleških vojnih ladij z mnogimi prevodnimi ladjami, tako da je bilo tam zbranih 20,000 mož, največ kar jih je kedaj bilo tega ne prekaša hitrost širjenja bolezni hitrosti naših pro- ... . ... .. .. „ metnih sredstev - raznašalec komplikacije pljuč lezni pa lahko nastopijo naj- le malo dviga svoje tezkeno- nežnih ferstik dreyeRa kinkm_ ge, tako da pusca za seboj po be Lakota ukroti slednjič naj-travi dve vzporedni, pohojem nevarneišega ujetnika. Neko je trava progi, sredi katerih nedotaknjena. Če hočeš loviti povodne konje, moraš poznati njih psihologijo. Pred leti, ko je še ni- jutro pa sem opazil, da se je zver umirila. Prijazno me sicer ni gledala, vendar pa ni več kazala zob, ko sem ji gečkal nozdrvi s sladkornim trsom, sem poznal, sem hotel prestre-1 Mulija je mirno s koncem ust-Či povodnega konja na ta na- nic prineseno travo; bilo je čin, da sem postavil šest do jasno, da je začela mojemu u-zob oboroženih lovcev v pol- jetniku presedati pičla in krogu preko sledi, sam pa sem skromna hrana in da si je zase postavil nanjo in čakal. O- želel kaj boljšega, četudi za gromna zver je polagoma prilezla po sledi ter me začudeno ceno svobode. Tako je napočil čas, da sem opazovala z majhnimi rjavimi lahko odvedel svojega povod-očmi. Nato pa se je z odprtim nega konja v smeri proti civi-žrelom zaletela po sledi, v sme- liziranim krajem. S pomočjo ri proti meni. V ogromni odpr- zamorcev sem pripravil vse tini sem opazil štiri velike zo- i česar je treba za tako potova-be. Lahko si mislite, da sem se nje. Pod trebuh smo mu pori- PONI IN NJEGOV VADITELJ. Na sliki vidimo ponija, Id j« najbolj drosiran izmed vseh konj v Ameriki. Njegov vaditelj je Fred Foster iz Los Angeles, star Me 12 let. vsaka velika kneginja svojo apanažo.. Carjevi dohodki so bili tako ogromni, da je mož vsako leto naložil v blagajno za doto svojih hčera 80 milijonov rubljev. Poleg tega je imel ruski car velikanske vrednosti v nepremičninah. Vse to je podedoval, toda tega še ni bilo dovolj in je svoje imetje množil z dokupo-vanjem. Naposled so njegove nepremičnine zavzemale tolik prostor, kolikor znaša cela površina današnje Nemčije. Gozdove je sekal, les pa prodajal. Zemljo je dai ljudem v obdelovanje. Nepregledni so bili carjevi vinogradi, rudniki in mlini. V Sibiriji je imel car najboljše rudnike za platino, zlato, srebro, železo in baker. -o- NAROČENA GLAVNA MESTA. Novo glavno mesto Avstralije Canberra bo skoraj dovršeno in spomladi ga nameravajo z velikanskimi slovesnostmi blagosloviti. To glavno mesto je bilo sezidano v kraju, kateri je bil popolnoma neobljuden in je bilo v pravem pomenu besede "naročeno." Po otvoritvi prvega avstralskega parlamenta leta 1901 so sklenili postaviti mogočno mesto ter prostor zanj poiskati. Po dolgem iskanju so se končno odločili za pokrajino Canberra ter prostor v obsegu 1500 štirjaških milj določili kot ogromni stavbeni prostor. To je bilo leta 1910. Svetovna vojna je nato velikanski načrt nekoliko zavrla, tako da so šele leta 1920 pričeli z delom v polni meri. Čudno se nam zdi, kako more v popolni puščavi nastati tako nenadoma celo moderno mesto ter postati kulturno središče velike dežele ali pravzaprav dela sveta, vendar pa je to delo avstralske vlade sijajno uspelo. Ni pa to prvo mesto, ki je bilo "naročeno," kajti marsikatero glavno mesto je že nastalo po naroČilu, n. pr. Petrograd. v večjih centrih, v pristaniščih, oziroma sploh velikih mestih. Razen velike hitrosti, s katero se bolezen širi. je zanjo posebno karakteristično dejstvo, da povzroča takoj obolenje celih množic, čemur je vzrok njena velika okužljivost in pa okol-nost, da se povzročevalci raztrosijo v okolico po kasljanju in kihanju bolnikov. Širi se torej po kapljični infekciji. Prav posebno pa pripomorejo k čim večjemu razširjenju lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Razvoj epidemije same je naslednji: med pojavom prvega obolenja do vsestranskega razširjenja poteče kakih 14 dni ter doseže v treh tednih višek, v teku nadaljnih 14 dni preide popolnoma. Cela doba epidemije traja torej, sodeč po sedanjih izkušnjah 6 do 8 tednov. Spričo enormnega o-bolevanja je procent umrljivosti relativno majhen. Vzrok bolezni je infekcija, pljučne mrene, možgan, ledvic, jdeve v Kanadi. Na tisoče za živčevja itd. jpadnih Indijancev se je zbira- lo v Montreal in Vaudreuil se Sigurnih sredstev zoper gripo nimamo, obvarovati se pred obolenjem je razmeroma težko spričo dejstva, da velika množica lahko obolelih zanaša po kaši jan ju, kihanju itd. bolezen vsepovsod. Kljub temu ne smemo zanemarjati vseobčih higijenskih pravil, ki epidemijo zelo omeje. Bolnika bomo izolirali v posebno sobo z lastno posteljo in perilom; oseba, ki bolnika streže, se mora držati predpisov snage, desinficira naj si usta in roke, upotreblja-va naj vrhno obleko, ki jo odloži, če zapusti bolnika. Splošno se priporoča, da vsakdo, ne glede ali ima direkten stik z bolnikom, skrbi za pogostno razkuževanje ust s kakim primernim ustnim razkužilom (3 odst. hidrogenhiperoxid, for-mamint, anakot anginol tabl., dočim je kalijev hipermangan brez učinka), na noben način pa ne uporabljajmo v boju zoper bolezen alkohola, ki nas za- to je naseljenje povzročevalcev le varatj in zmanjšati na obdelovali; mnogo jih je pomrlo od žalosti, ker so zgubili domovino in vse. To je bil povod vojni. V tem času imela je Francoska svoje roke vezane v sedemletni vojski doma. Dosti pomoči iz Evrope Kanadcem ni bilo pričakovati. Angleška in Amerikan-ci skupaj so nadvladali Kanadčane tako, da je dvajset Angležev prišlo na enega Kanadca. Governor v Kanadi bil je tedaj Marquis de Vaudreuil, častila-komen sitnež. General pa je postal slavni Montcalm, 44 let star, ki je dospel iz Francije začetkom 1756. — Gotovo bi Montcalm imel večji uspeh, če bi se bil mogel znebiti zaprek governerja. Obenem je bil on rojen Kanadec in ti Francozov niso dosti marali. Bili so že to- j^ado, izdajal papirnat denar^ liko patriotični, da so postali !za katerega je Francija bila ljubosumni na svoje lastne za- »odgovorna itd. Disciplina bila je na nizkem. Vse to so Angleži vedeli in Wolfe se je iz- je slinil okoli njih, kakor da bi on bil general, kar je Montcal-ma pa zelo oviralo. Vendar pa je leto 1756 bilo srečno za njega. V hitrih pohodih zadal je Angležem hude udarce. Vzel jim je Oswego in 1600 ujetnikov ž njim. Drugo leto zagnal se je prav v notranjost New Yorka ter vzel Fort William Henry. Leta 1758 prebil je s 4000 možmi med jezeri George in Champlain, premagal angleškega generala Abercrombie, ki je vodil 15,000 mož. Pobil mu je 2000 mož ter ga pognal v beg. Če pomislimo, da sta bili utrdbi Niagara in Duquesne tufli v rokah Francozov, moramo reči, da je Kanada stala tedaj na zenitu premoči v Ameriki. Nesloga in ljubosumnost amerikanskih kolonij med seboj bila je druga pomoč Kanadcem, vrhu tega še pennsyl-vanski Quakerji, ki so se zoper-stavljali vsaki vojski. Vse, kar _ je Kanadi sedaj manjkalo, bilo bolezni v naših organih: nosu, grlu, pljučih, glede identitete povzročitelja samega pa se mnenja še ne strinjajo. Inkuba-cija, to je doba, ki preteče od okužitve do izbruha bolezni, traja pri gripi le kratko dobo enega do treh dni. Med tem časom opažamo včasih predhodne znake kot zbitost in nahod, po navadi pa se človeka loti bolezen nenadoma s tresavico in rapidnim naraščanjem temperature in močno ' utrujenostjo. Bolnika muči hud glavobol, v nadaljnem poteku bolezni se pojavi omotica, bolečine v hrbtu in udih, apetit zgine. K temu se pridruži v mnogih primerih katar dihalnega predora, nahod, vnetje sapnika in bronhijev. Omeniti je, da prične gripa včasih s.čisto abnormnimi znaki, kakor: nenadna globoka* nezavest, krči ali hipno nastala omotica. Takim atipično pričetim obolenjem sledi navadno lahek in hiter potek. y splošnem pa razločujemo šo odporno silo ter nas tako iz<*atno vojaštvo in Angleška je to dobro vedela. Skupna nevarnost angleških kolonij in pa angleške krone doma je nazad- bolenju še bolj izpostaviti. Posebno nujno svetujem, da ostane vsakdo, ki je obolel na gripi, doma in v postelji, kajti pogosto zadostuje to, da odstranimo bolezensko atako, medtem ko si pri premali pažnji lahko povzročimo najhujše komplikacije. Pri količkaj o-pasnejši bolezni je poklicati zdravnika, ki ugotovi stanje bolezni, oziroma komplikacij ter tako vodi potek bolezni do mirne rekonvalescence in o-zdravljenja. -o- Ali ves, da se nahajamo v mesecu katoliškega tiska? Kaj boš ti storil za Am. SI. ZAKAJ TRPETI? Bevmatične, nevralgične in bolečina milicah so hitro odpravljene s primen uporabo &PA1N-EXPELLERJA4 TvornUk* witmVa rag. ▼ pat. nr. Zdr. dr. Glejta, da dobite pristnega—sKvnega l reč kot 50 let. ZahtoTijte SU>BQ troniiko snamtt razil o Francozih, da so "omahljivi vojaki pomešani z nediscipliniranimi divjaki, katere pa vodi navit star lisjak, ki ve kaj dela." Montcalm in Wolfe bila sta zelo izvežbana, olikana, bil je stavljen en ženij proti drugim. Leta 1759 stalo je na vodah St. Lawrence 49 angleških vojnih ladij, čez 200 prevoznih s 30,000 vojaki, armada, katere St. Lawrence reka dosedaj še ni videla. Quebec bil je po naravi izvrstno utrjen, razun na zgornjih planjavah "Abraham," odkoder seve napada ni bilo pričakovati. V istinitosti sta Montcalm in Wolfe igrala vloge kot volk in lisjak. Wolfe je napadal Quebec od raznih strani, pa povsod bil je odbit z velikimi zgubami. Wolfe se je podal neki dan na poizvedbo preko Quebeka in našel neko stezo od reke gori po strmini skalovja, ki se je vlekla do planjav Abraham. Da je steza zgoraj bila zastražena, znal je dobro. Tako tudi spodaj. Bila je že pozna jesen za ta okraj in bal se je, da mu mornarica (Dalje na 4. strani.) MAČKA BIVŠEGA SULTANA V WASHINGTONU. Na sliki vidimo Mrs. Martin K. Met-calf, soprogo poveljnika Metcalfa, U. S. N., ki ima na vrvici "Pansy", mačko, ki je nedavno še mijavkala po palači turškega sultana. Mačko je prinesel seboj v Washington Metcali, stara je osem let. Na razstavi mačk v Washington*!, je imela Pansy vedno dovolj občudovalcev. "AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 11. februarja 1927. KANADA. (Nadaljevanje z 2. strani.) zamrzne, kar bi pomenilo za njegovo vojsko pogin. Bil je 12. september. Tistega dne dal je pročelje Quebeka nenavadno močno obstreljati, kakor da bi hotel povzročiti izkrcevanje moštva od spredaj in naskok, v resnici pa je poslal malo posadko preko Quebeka, kakor da bi jih dirigiral proti Montreal. V isti smeri proti zahodu je stal tudi De Bougainville s francoskim regimentom De la Raine na straži s 1500 možmi. O polnoči 13. septembra se spusti angleški poveljnik Holmes v čolnih tiho proti tisti skrivni stezi. Straža ga vpraša "kdo tukaj?" Odgovori se mu v francoščini "Francija." — "Od katerega regimenta?" — "Od La Reine." — "Passe" — noter, odgovori straža in Angleži se izkrcajo brez ovire. Ko se je mračil da m, bilo je okoli 5000 Angležev na planjavi A-braham v poraz Montcalma. Zbral je vse svoje moči in ob 10. uri zjutraj po četrturni borbi padle so kocke. Prvi je padel Wolfe, zadet od dveh krogeij, drugi Montcalm! Francozi so se morali udati premoči Angležev. Wolfe je bil prepeljan na vojno ladjo in pozneje v London. V kapelici pri sestrah ur-šulinkah v Quebec pa je ležal na parah Montcalm, obžalovan od vseh Kanadcev in objokovan od udanih mu Indijancev, ki niso vedeli kam v prihodnosti. Bil je vesten katoličan in udan svoji nalogi, pri kateri pa ga je Francija skoro popolnoma zapustila s svojo pomočjo v borbi s tako nadsilo. Pokopan je v Quebeku v grobu, katerega je deloma izkopala angleška granata. Sicer se je vojska vlekla še leto dni, pa brez uspeha za Francoze. Tudi Montreal se je moral udati in leta 1760 podpisal je Vaudreuil mirovno pogodbo, s katero je oddal tako-rekoč vsa Kanado Angležem, osebno posest pa rezerviral in prosto izvajanje katoliške vere za vse Kanadce. Ta pogodba je bila ratificirana 1. 1763 v Parizu. Tragični propad francoske nadvlade in smrt dveh tako iz-bornih poveljnikov kot sta bila Montcalm in Wolfe, pretresel je ves tedanji svet. Kocke so padle v prid Angliji. Kakor je enkrat malikovalec Jeroboam prevzel Izrael, tako sp nekato-liški Angleži prevzeli krščansko dedščino Francoske, ki je zanetila iskro in vsejala seme pravega krščanstva v Kanadi, katerega pa ni mogla dalje negovati in gojiti, ker se je doma sama izneverila temu visokemu poklicu. Ob pravem času prešlo je to krščansko žezlo Francije po božji previdnosti v roke drugega naroda, ki se je v teku časa bolj prijazen izkazal krščanstvu kot lastna mati, ki je postala doma prava mačeha sv. IZ SL0¥. NASELBIN. * (Nadaljevanje z 2. strani.) in snežni zameti, vendar kljub vremenskim neprilikam je bila udeležba velika. Po igri se je vršil ples v mestni dvorani; sukali smo se do jutranjih ur. Moj namen pa ni, da bi hvalila igralce, to prepustim drugim, kajti bila sem sama med igralci. Stari pregovor pa pravi, da samohvala nič ne koristi. Vendar se pa tem potom zahvaljujem vsem udeležnikom, ki so nas posetili v tako hudi zimi, ko so bila pota zares slaba. Pa tudi se moramo zahvaliti za lep red in mir v dvorani, da ni nič motilo igralcev, kar je tudi nekaj pripomoglo do boljšega uspeha. Skoda pa res, da ni bilo tukaj Toneta s hriba. Kajti bilo je luštno in zabavno — dekleta kakor pušelci, gotovo bi se ne bil vrnil od nas brez družice. Toraj Tone, nekaj si zamudil. Vedi, da so pri nas dekleta kot vrtnice — kar je pa še največ vredno — one so zavedne Slovenke. Koliko je bilo čistega dobička od prireditve, še ne vem, ko bom zvedela, bom poročala. Pozdravljam vse čitatelje! Josephine Lautižar. -o- O DELAVSKIH RAZMERAH V DETROITU. . . Detroit, Mich. Večkrat sem čital v listih, da bo leta 1927 posebno dobrft leto — prosperiteta na celi črti. Bo, za kogar bo — za delavca menda ne. Kakor kaže pri nas, bo prav slabo. Pri Fordu so nam obetali, da bomo delali 5 dni — plačo bomo vlekli pa za šest. Zalibog se je pa tako spremenilo, da ni ne enega in ne drugega. Dela se po 2 ali 3 dni na teden — kolikor dni, toliko se plača in nič več. Vsakemu je znai o, da se ne more živeti s tem, kar se v dveh dneh zasluži. Toraj tukaj ni govora o prosperiteti. Semkaj ne svetujem nikomur hoditi. Štapar-jev je tukaj dovolj. Na tisoče ljudi je brez dela. Druga leta so ta čas delavce jemali v delo, zdaj jih pa ven mečejo. Snega smo imeli meseca januarja tukaj več kot preveč. Že več let ga ni bilo toliko v tem času v našem kraju. Zdaj je pa izginil in vse že diši.po spomladi — ako nas ne bo kaj goljufalo. Naznanjam tudi, da imam še 12 koledarjev, katere lahko dobijo naročniki pri meni na 1697 Kendalle Ave., Detroit, Mich. Pozdrav! John Judnich, zastopn. cerkvi. Zapuščeni in obupani katoliški Francozi in Indijanci v Kanadi pa so postali novo seme potomcev, o katerih se po pravici trdi, da so najboljši in najpobožnejši narod dandanes v obehAmerikah in bržkone celega sveta. (Konec I. dela.) KAKO SE GODI ROJAKOM V BARBERTONU. Barberton, O. Dne 12. februarja bo imelo pevsko društvo "Danica" igro. Igra je bolj žalostna, drama iz kmečkega življenja. Da pa ne bo samo žalostna, bodo zato poskrbele itri deklice z majhno otroško igrico. Povrh vsega tega se bo pa tudi zapelo, tako da bo res vredno iti pogledat. Ljudje naj se pa tudi zavzamejo, da bodo res prišli in obenem tudi dali korajžo igralcem in pevcem, da bodo bolj z veseljem prihajali k vajam. Začetek prireditve bo ob 7. uri zvečer. V bolnišnici sv. Antona je umrl naš rojak Mr. Frank O-breza. Ker je bil vojak v svetovni vojni, je bil pokopan iz naše cerkve z vojaškimi častmi na pokopališče sv. Avguština. Zapušča ženo ter 2 otroka. Pri družini Mr. in Mrs. Jos. Škrabec na 3rd Street so dobili zdravo majhno hčerkico, pravijo tudi, da so jo zelo veseli. Čestitamo! Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca! Mrs. A. Okolish. ste še nikdar toliko videli, ka- je zelo priljubljena med rojaki GLASOVI IZ SEVERNEGA MICHIGANA. Calumet, Mich. Gotovo mislijo po drugih naselbinah, da nas je v Calumetu že vse veter odnesel. Pa ni tako, samo preveč zmrznjeni smo, ker se tako malokdo oglasi iz Calumeta. Dne 6. februarja so nas zapustili začasno č. g. župnik Father Klopčič in so odšli se zdravit v bolnišnico nekam v Minnesoto. Priporočali so se nam v molitev ter tudi jaz jih priporočam vsem v toplo molitev, da bi jim Bog kmalu povrnil ljubo zdravje, da bi se zopet zdravi in pokrepčani vrnili med nas. Vas, g. urednik povabim, da pridete na C-alumet, da bote videli, . koliko imamo snega pri nas. Garantiram vam, da ga ni- kor ga imamo mi. in tudi drugorodci. Pogreb je . Z delom gre na Calumetu pa pokazal, da je to resnica, kajti še dosti dobro. Tudi zaslužek (istega dne se je udeležilo veli-ni preslab., Seveda za lenuha k<> število naših rojakov in tudi pa ni kruha. drugih narodnosti. Pogreb se Ohceti nismo imeli še nobene 'je vršil z mašo zadušnico, ka-ta predpust in kakor izgleda, jtero je daroval domači župnik tudi nobene ne bo. Pa naj plo- ,sv. Trojice dne 3. jan. Pokojna he vlečejo. Dekleta preveč zbirajo. Zna se pa zgoditi, kakor se tista pesem glasi: zdihujejo na stare dni, pa ni ga, ni ga, ni! Tudi jaz apeliram na vse naročnike, agitirajte za Amerik. Slovenca, ker je v resnici najboljši slovenski list. Najbolj je priljubljen vsem povsod, zato ni čudno, če gre povsod glas, le Amer. Slovenec je za nas! Ne samo v Ameriki, tudi v stari domovini jim je najboljši prijatelj. Pozdrav vsem bravcem Amer. Slovenca! T- Szasledovalka. -o- DELO FARNE ŠOLE V INDIANAPOLIS NAPREDUJE. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik:—Zopet se oglašam v našem priljubljenem listu Amer. Slovencu. V prvi vrsti moram poročati, da delo pri naši farni šoli napreduje in gre lepo izpod rok, pravijo, da bo meseca marca že dogotovijeno. Vsi se tega veselimo, najbolj pa naši otroci. Poročati pa imam tudi nekaj žalostnega. Dne 30. jan. je smrt pretrgala nit življenja E-lizabeti Hribernik, roj. Berdov-nik v vasi Ternovče, dne 24. septembra 1861. Po domače se je reklo pri Smodiži, fara Mozirje, Štajersko. Pokojna je bolehala že več let na srčni bolezni. Zdravniki ji niso več mogli pomagati, edina rešitev, tako so rekli, bi bila operacija. Po nasvetu dr. V. Whitteja se je podala dne 30. jan. ob 7. uri zvečer v St. Vincent bolnišnico z upanjem, da bo tam okrevala — a še tisti večer, 20 minut do 11., je izdihnila svojo blago dušo. Pokojna je prišla v Ameriko 1. 1892, toraj je bivala v tej novi domovini 34 let. Bila je pripadala k društvu Krščan- starosti 59 in 61 let. Lahka naj skih mater, katerega članice so ji bo ameriška zemlja. Priporo-jo tudi -spremile k zadnjemu čamo jo v blag spomin in moli-počitku. Tukaj zapušča žalujo- tev, ostalim pa naše sožalje. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ž eni to ran j a. — Cene zmerne. Itn — K. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Mi vam povemo kako lahko Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce; ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca , v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem._________ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all suPIx>rt from readers o! this paper! - Always support your home town dealers and mediants! South Side Wood Supply 5outh 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem m Hrvatom. ROK JURIČEK. lastnik. JEWELER On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. .........................................-.........................ŠTJ^ iS JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704*706 N. Sth Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377 J. 3747 W. * dobite 6% obresti na vaše vloge. * Če posadite drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo. Prav tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite t&ko, da jih. vam, prinaša. 1 Pridite k nam in mi vam povemo, v.am dobiti po 6 % na vaše vloge. kako je Metropolitan Bank State čega soproga ter dva sina v starosti 26, oziroma 42 let in eno sestro v starosti 74 let in se več drugih vnukov in pratnukov. V starem kraju Louis Komlanc, zast. V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoli-pa dve sestri v Iški list Amer. Slovenec! RED OSMIMI LETI bi odgovorili na to vprašanje naglo rekoč : "Liberty Bonds." Danes, ko vlada ne ponuja več svojih bondov ljudem, se je večina obrnila drugam, ta večina še vedno raste in investira svoje prihranke v "securities of the public utility companies" ki nas zalagajo s plinom, elektriko in nam nudi udobno transportacijo. Dovolj je razlogov, zakaj je ta način investiranja najbolj popularen danes. » "Public utility service" je nujna potreba* 1. Postanete eden izmed lastnikov naprav, ki producirajo potrebščine, katerih se poslužujejo milijonarji in delavci — za kar so vedno večje zahteve. A stroški so všteti k življenskim potrebščinam. 2. Dividende se vam pošljejo po pošti vsake tri mesece, sigurni ste t> odst. o. Idealna investacija za ljudi, ki imajo le malo denarja. Delnice so po $100 in se dobijo na lahka odplačila, ki se lahko prodajo, čc kdo potrebuje denar. Pridružite se 650,000 investorjem Nad (;."><>,000 mož in žena v Illinois je že na poti finačne neodvisnosti. Več tisoč se jih je po-služilo našega načrta za odplačevanje, po par dolarjev mesečno. Denar se vrne vsakemu, ki ni več zmožen plačevati. Ta oglas vam nudi lepo priliko, da se pridružite tej množici za-'dovoljnih delničarjev, ki so vaši sosedje. Se danes pošljite po pošti kupon, mi vam pošljemo vse podrobonsti zastonj. = Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis Utility Securities Company, 72 West Adams Street, Chicago Without obligation. please mail mc li'•-•rat life telling i <«w I may invest in public utility stock, paying abort on easy payments if I choose. Name ............................................ ............ ........................... itrcet City St ate CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-fiajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika Df Arcy poslopje, 2. nadstropje št v. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto x od t zjutraj dsl; zvečer. v V nedelj« od 10. zjutraj do 12. opoludnn. Petek, 11. februarja 1927. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLjENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ' JOLIET UL Zedinjenih Državah Severne Amerike Naše geslo: "Vse ca vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." »v J- GLAVNI ODBOR: Predsednik.......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St^ Joliet, UL II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik__________________________JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, UL Zapisnikar_________________________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, UL Blagajnik............................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St, Jofcet, UL Duhovni vodja_______________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBORI ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, UL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, UL JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St^ Ottawa, UL POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. UniversaL Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, UL o- Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. were fated »s of their »ges in lftlS. It must be understood .that the rate schedule adopted only will prove adequate if properly applied, unless the Society has sufficient funds already accumulated to make up any deficiency created by the improper application of the rates. Evidently the society did not h*ve on hand sufficient funds to make up the difference between the-rates 4or entry ages and attained ages. The Officers are to be congratulated, however, on making provision for the e*tra reserve fund contributiops of 2c per month on $250 certificates and 4 cents, per jnonth on $500 certificates. The present value of these extra contributions is shown to be $7,635.67. If it had not been for the value of these extra contributions, the valuation would have disclosed a deficiency in excess of $11,000.00. We call attention to the fact that the valuation is based on the National Fraternal Congress Table of Mortality and four percent interest assumption. This is the minimum standard prescribed by the statute, far the valuation of fraternal certificates. During 1925 the actual mortality came within the expected according to the table on which the valuation was based. The next rate of interest income during 1925 was in excess of the required net rate. It may be the future mortality experience will be favorable to the extent that it will be possible for the Society to attain 100% solvency without an increase in rates. That remains to be seen, If, however, the Officers desire to take action at this time to place the Society on a 100% basis we will be very glad to go into this irfatter and advise definitely as to what steps should be taken. "" < Further explanations appear unnecessary.. We will be pleased, however, to furnish any other information desired. Please do not hesitate to r-.all on us. In conclusion, we thank you for the confidence shown in having the valuation made in our office and we trust you will call on us for any future service in this line. With best wishes for the New Year, J remain Yours very truly. CLARENCE L. ALFORD, Actuary. HOLY FAMILY SOCIETY OF U. S. A. VALUATION AS OF DEC. 31, 1925 Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se iviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE I Attorney, of L". S. A.. IZ URADA PREDSEDNIKA D. S. D., JOLIET, ILL. Sla nini društvam oziroma članom in članicam Družbe sv. Družine: Tukaj Vmn podam in priobčim priporočila in navodila ter proračun ' V aluation Report) izdelan po aetuarju Mr. Landis za našo slavno Družbo Družine seveda v angleškem jeziku, saj vemo, da danes skoraj vsak razni i angloko č i t a t ako pa kateri ne, mu naj pa kdo raztolmači. Uljudno Vas 1 »v -iiu. da pazilo prečitate vse navedene točke, da bodete potem natanko 1-11 -pričani <> blagostanju naše slavne podporne organizacije D. S. D., kakot .sledi: !• R A X K J. JOXES, Holy Family Society Rialto Square llldg., Joliet. 111. Dear Mr. (ones:— Enclosed herewith \v<- are forwarding the detailed results of the valuation as of Dee, 31. 1*>25. Under separate cover we are returning the Annual Statements for 1924 and 1925. together with three official valuation reports. Also, we are returning the valuation statistics in order that they may be used as a ^uide in the preparation of similar data. in view of the fact that this is the first valuation made for this society ve will submit a rather detailed explanation of the various factors which enter into the computations. According to the data furnished through your office there were 1,095 members in good standing Dec. 31, 1925. Each member carries a certificate providing a death benefit of $250 or $500. The total insurance, or protection, in force Dec. 31. 1925 aggregated $476,500. Under a prospective valuation we must determine the Actual and Continent Assets and the Actual and Contingent Liabilities, the difference between these two amounts representing the surplus or deficiency as the case may be. The "Actual" Assets and "Actual" Liabilities are taken from the Annual Statement of the Socictv. It is necessary to compute the "Contingent" assets and Contingent" liabilities. 1 lie "Contingent ' Liabilities are represented by the "present value" of I n.mised benefits or protection. As stated, the total insurance in force Dec. ! l(»25 amounted to $476.500. This protection is carried by members whose p--< sent ayes range from 16-66 inclusive. Multiplying the amounts of insur-■ 'iee at each age by the proper, factors derived from the mortality table we ! the present value of protection or "Contingent" liabilities. For in-at age 1(j there is $5000 of insurance in force, the present value of s shown to be $1,091.95. This means if the Society had? the sum of to the credit of the members carrying the $5,000 of insurance at age sr.teen it would not be necessary to requiry contributions from these mem-I.vrs. Similarly, for each age we determined the present value of the pro-'ccti-.n in force and found that the total value of. same, or "contingent" it\ amounted to $164,579.93. In other words, the "present value" of the S47o.5l>0 of protection in force amounted to $164.579.93. If the Society had actual net assets on hand in the amount of $164,579.93 it could pay total death i s-es, aggregating $476,500. as they become due at the death of these members. without requiring any contributions from the members. The present va' :e of protection is called "contingent" liability because it depends upon ; tut ure event — the death of present members. The Soeiet> has no such sum as $164,579.93 in hand, but does have, as a partial asset, the promise of present members to contribute a certain amount each month on account of the protection afforded them. The members at prr-int age 16. carrying $5000 of insurance, contribute $4.10 per month to'the , mortuary fund. By using the proper factors derived from we obtained the present value of future net contributions o_r "Contingent" ;'sset>. For instance, the members at age 16, carrying aggregate protection or S-"''Of), contribute $4.10 per month and the present value of their future t ontributions to the mortuary fund amounts to $980.56. In addition, these members pay a certain amount monthly to the reserve fund sfnd the present value of their future reserve fund contributions amounts to $95.66. For each ;.ge we determined the present value of future contributions and we found the total value of same, or "contingent" assets, amounted to $135^73.83. 1 bus. we have the present value of the Society's agreement to pay death Protection in force Dec. 31, 1925 ................................................................$476,500.00 Present Value of Promised Benefits ....................................................... 164.579.93 Present Value of Future Net Contributions ....................................135,973^83 PODJETNEGA ŽUPANA ZA CflKJAGO." Naročniki ( c«), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!" "Podjetnega župana za Chir cago," takšen bi bil Edward R. Litsinger, republikanski kandidat za nominacijo pri primarnih volitvah 22. februarja. To on obljublja in kar obljubi, drži, kar je dokazal kot advokat, podjetnik, bankia in uradnik. Required Accumulation ..............................................................$ 28,606.10 VALUATION EXHIBIT DEC. 31. 1925 ASSETS — ACTUAL & CONTINGENT Present Value of Future Net Contributions ............................................$135,973.83 Admitted Assets less $415.72 Expense and $1,724.91 Disability Fund Assets __________________________________________ 26,955.53 Total .$162,929.36 LIABILITIES — ACTUAL & CONTINGENT Present Value of Promised Benefits _______________________ _ Actual Liabilities less $400.00 Expense Fund Liabilities .................. \................. ______$164,579.93 2,160.59 Total Deficie Assets to Liabilities .................... .....$166,740.52 .....$ 3,811.16 97.72% NOTE *- The above valuation is based on the National Fraternal Congress Table of Mortality and four p_efcent interest assumption. .Nashville, Tennessee. December 1926. ABB LANDIS, >tan anci .9: CLARENCE -O- L. ALFORD, Actuaries. DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA GL. BLAGAJNIKA DRUŽBE SV. DRUŽINE. Joliet, 111. Večkrat se sliši izraz, da_naj gl. uradniki DSD. kaj več pišejo v našem glasilu A. S. To je sicer njih dolžnost, da se spodbuja in navdušuje članstvo Družbe k delavnosti za večjo in močnejšo organizacijo. Ker je pa naloga gl. blagajnika v prvi vrsti, da opravlja svoj posel, kakor pa pisati dopise, zato se nisem doslej še nikoli o-glasil v našem glasilu. Sem eden tistih, ki rajše čitajo kakor pa pišejo. Kar se tiče napredka pri naši dični DSD. je že poročal naš gl. tajnik in ste gotovo že, ali pa še boste čitali letno poročilo, katerega dobi vsak član in članica. Zelo razveseljivo je, ko nam poročilo kaže lep napredek, posebno v finančnem ozi-ru obeh oddelkov. Napredka, the mortality ta-jkakor smo ga imeli 1926 poleg toliko smrtnih in operacijskih mo se, da je to naša dolžnost, da pridobimo in pripeljemo katoliške rojake in rojakinje pod zastavo DSD. Konvencija se urnih korakov približuje. Društva, ki so bila zastopana na zadnji konvenciji po enem delegatu, naj bi gledala, da bi poslala na prihodnjo po dva ali tri. Isto velja za ženska društva. Torej naprej za dosego 2000 članov v odraslem oddelku, kar se lahko zgodi, ako le vsak enega pridobi do prihodnje konvencije. Pri tem pa ne pozabimo agitirati tudi za mladinski oddelek, 'ki je naša podlaga, na kateri stoji naša bodočnost. Naj bo naš cilj pridobiti vse katoliške družine pod zastavo slavne Družbe sv. Družine. Pozdrav vsemu članstvu! Simon Setina, gl. blag. -o- EDWARD R. LITSINGER * Edward R. Litsinger. Trdo delo, tega je on navajen, kajti kot reven deček je začel delati v Bridgeport pred več leti. Ko je pohajal v šolo, se je tako preživljal, da je vozil s konji in si zaslužil za šolnino. V večerno šolo je pohajal in prišel naprej ter postal advokat. Dasi še mlad, vendar je imel uspehe v svojem življenju kot podjetnik in uradnik. Starši so prišli semkaj iz druge dežele. Vsak reven deček v Chicagi, cigar starši so prišli iz druge dežele, si lahko vzame Litsinger ja za vzgled. Njegovi starši so bili priprosti ljudje, in on take ljudi pozna. Njemu je znano mesto, ker je bil tukaj rojen, znano mu je tudi, kaj mesto potrebuje. Nominirajte "Ed" Litsinger-ja pri primarnih volitvah na republikanski listi. Volitve se bodo vršile na rojstni dan Wash-ingtona. Aprila bo pa gotovo 'izvoljen za župana. Nominirajte Elbert E. Elmore za mestnega zakladničarja in Harry E. Hoffa za City klerka 22. febr. To so trije kandidati republikanci, katerim je na srcu — "predvsem — Chicago." -o- Rojaki, zavedajte se, da se nahajamo v mesecu kat. tiska! Agitirajte in pridobivajte novih naročnikov! nen the l>v valuation dotečenih obresti in inventarja. ftt>. aggregating $476,500, shown by valuation to be $164,579.93 whereas »resent value of the members' promises to make contributions is shown . to be $135.973.83. Deducting the value of future net contribu- .Torej V Šestih letih je bilo nations from the * " ..... je najmlajši izmed štirih kandidatov za župansko mesto v slučajev, ni mogoče nihče pri- Chicagi. Star je 52 let in uspe-čakoval. Da pa stalno napredu- šen advokat, bankir in podjet-jemo, nam kaže knjiga gl. bla- nik, kakor tudi javni uradnik, gajnika, ko je bilcTdecembra 1. Od_revnega dečka iz Bridge-1920 le $12,507.47 v blagajni, porta, kjer je trdo delal, da je dec. 1926 pa $34,638.82 brez zamogel plačevati šolnino, se POHIŠTVO NA PRODAJ. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamp na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. value ot promised benefits we obtained $28,606.10 which is the '"m «"' required accumulation the Society should have had on hand Dec. 31, 1 ''-5. In other words, to have been 100% actuarially solvent the Society should have possessed net actual assets Dec. 31, 1925 in the amount of $28,606.10. Referring to the valuation exhibit you will note thes "Actual" Asset amounted to $20.955.53. representing the Total Admitted Assets less the Ex-pense and Disability funds because these funds were not available for the payment of death losses. The "Actual" Liabilities amounted to $2.160.59 after excluding the liabilities against the Expense Fund. As explained, the " \ctual" Assets and Liabilities w e taken from the Annual Statement as of p-H 31. 1925. ^Already we have explained how the "Contingent" Assets and Liabilities were ascertained. You will note, therefore, that the Total Actual and Contingent Assets .'•mounted to $162,929.36 and the Total Actual and Contingent Liabilities to > l.74(),52 disclosing a deficiency in reserve of $3,811.16 and making a ratio of .Wets to Liabilities of 97.72%. 1J\ reference to the official valuation report you will note it not only was necessary to make a valuation but also to investigate the mortality cxperi-i ne e covering the year of valuation and determine the net rate of interest income. A sheet is attached showing the results of the mortality investigation. 1 he expected death losses according to the National Fraternal Congress Table • ■! Mortality amounted to $3.785 whereas the actual death losses incurred, during 1<>J5* aggregated $3.750, making actual to expected of 99.08%. Referring to items 81—88 inclusive of the official valuation report you will note the net rate of interest income during 1925 was 5.91%. GENERAL COMMENT It no doubt will be disappointed to the Officers of the Society to learn that t!u- rerating. which became effective Jan. 1, 1926. did not place the Society - n a 100% solvent basis. The reason for the deficiency, hpwever, is obvious, l'he rates which became effective the first of'this years_, were not properly applied because they were applied as of original ages at entry. They should have been applied as of the present attained ages of the members, not as of original ages at entry. The Society has been doing business since 1915. Mem-, bers, who were admitted in 1915 were eleven y^ars old?r iy 1926 and yet 4hey iV, predka za $22,131.35. To je po mojem mnenju velik korak naprej, posebno še ako pomislimo, da smo imeli do leta 1926 zelo nizki asesment. Zatorej bratje in sestre na noge in na plan, sedaj ko se spomlad približhje in kmalu se zopet narava zbudi. Zbudimo se tudi mi iz zimskega spanja in pojdimo na delo. Zavedaj-----^ PRODA SE na lepem kraju 10 akrov obsegajoča farma, ki obstoja iz kokošjereje in sad j ere je. Farma se nahaja blizu mesta Columbus, Wis. Na farmi je lepa moderna hiša z 11 sobami in druga poslopja. Lepa prilika za onega, ki hoče kupiti farmo z dobro zemljo in na lepem kraju. Pišite za pojasnila v angleščini na: Mr. Elmer Hurelle, Columbus, Wit., lastnik. s do s je povzpel na visoko mesto. Danes je velik podjetnik in predsednik dveh bank. Predsednik Cook County Board of Review je že deset let. Z Litsingerjem, ki rona za župana, sta tudi na istem tike-tu za primarne volitve 22. febr. Elbert E. Elmore, ki kandidira za mesto zakladničarja, in Harry Hoff za mestnega klerka. Elmore je mlad trgovec in bankir ter edini veteran svetovne vojne na vseh treh tiketih za mestne volitve. Harry Hoff prebiva na severno-zapadni strani in je "chief deputy recorder" Cook okraja, ki je daleč okrog znan kot pošten po-litikar republikanske stranke. o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Dr. ST. P. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do S pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton PTc TeL: Lafayette 1544. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in nas zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Sazume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo »kupno potovanje se vrši iatotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. BRYN MAWR AVE. med Avondale in Nagle a ves, blizu Uveh vogalov, 5 business lot, po 30x125 po $35.00 za čev. Lepa prilika. Kuhnel's Variety Store, 6301 Bryn Mawr Ave. Phone _Kildare 1907._38-p do p PRODA VOGAL 69x125 na lepem kraju severnozapadno blizu "L" —post. Hickox 724 Grace St. 54-s do s 2 NADSTR. lesena hiša $6000 takoj, rent nese $1440 letno, v dobrem stanju. 4407 S. Wallace St. 88-č do č TAKOJ MORA prodati bungalow 6 sob spod. in 3 zj?or. Prva ponudba v gotovini se sprejme. 6320 School _St-___96-p do p NA IRVING PARK blvd. trgovina in 2.stan. garaža za 2 k. — Samo $21,000, lastnik odhaja z mesta. — Juniper 2167. 92-p do p ŽENSKE VESELITE SE! HIŠA 6 STAN. 6-5 sob, porč za spat 2327-29 Winnemac blizu Ravens-wood "L" in 3 kar, cena $44,500. _Irvjng 6827._89-č do č PRODA ZID. poslopje 5-5, hot w. ht. garaža za 2 kari. $16,000, takoj $3500. — 7229 S. Washtenaw Ave. _______55-s do s 3 NADSTR. zid. hiša 4908 N. Rockwell, 6 sob, sun parlor, porč v steklu garaža, $24,000, na lahka odplč. vprašajte v 1 nadstr._86-č,p,s PRIMERNO ponudbo sprejme za 3 nadstr. zid. hišo, garažo za 3 kare zidano. 8052 S. Bishop St., 1st Apt. . __78-č do č MODERNI BUNGALOW na "restricted" cesti, 6 sob, v kuhinji omara v zidu, ht. water heat na olje. "Weather striped" vse skozi, garaža za 2 kari. 6250 N. Maple- wood Ave._._75-č,p,s PARME NA PRODA J Zdravila proti ženskim boleznim so dosegljiva. Mitozo žensk občuduje to zdravilo, brez katerega bi ne smele biti. Nikar ne trpite, pojte nazaj po poti k zdravju. Lameco Laboratory v Pittsburjrhu ima v rekordu imena mnojtih žensk, ki so se zdravile z LAXVI-BURNUM COMPOUND. Mnoffo bi jih že danes pokrivala črna zemlja, ko bi se no bile posluževale teh izvrstnih zdravil. Miioko se jih je s tem zdravilom otelo tudi noža. ki bi bile morale biti operirane, a jih je naše zdravilo rešilo. Bolečine, na katerih trpijo ženske, pustijo sledove na obrazu in telesa ; žen.ska postane pred časom stara. Kdo mara za atarikavo bolno žensko? Njeno življenje je brez veselja. LAXVIBURN'UM COMPOUND za ženske nerednosti je v resnici pravi dobrotnik za ženske. Ako trpite na nerednem mesečnem toku, slabosti, če vas Lresa mrzlica,' ali vam je rado slabo in če ste nervozni, ni za vas boljspira in bolj učinkujočejra zdravila.' Tudi kronični glavobol Ke ozdravi in izpuhu spanja in krči v želodcu. Ako imate bole-, čine med rameni in v hrbtenici, je zdra-' vilo od vseh priporočljivo, ki so ca že rabili z popolijim vspehom. Tudi je dobro ako jc kdo izfiubil tek ali če ima bolečine pri izpuščanju vode. Vspcšno se rabi proti slabemu si»ominu. zabasanosti, bolečino po kosteh, iz-trube enernije. melanholije, če kdo bljuva in sploh proti vsem ženskim nerednostim. Ako naročite in se i>oslužujetc teh zdravil, boste vedeli hvalo tistemu dnevu, ko ste prvič videli ta oprlas. So tri porijode. ki bo z;i ženske nevarne. Ko dekl; prestopi v žensko df»-bo. ko je v blagoslovljenemu stanu in ko prestopi z ženske dobe. Neprecenljiva so ta zdravila za ženske. LAX VI BURN'UM COMPOUND jc rešil že mnojtim življenje. Kar stane spioh ne pride v poštev .tako dobro j_> to zdravilo, (kilavo vas ozdravi bolečin, l.i s« omenjene zjjoraj in tudi drunih, ako vzamete "full treatment", ki stane Slo.4«. Pošiljamo na vse strani. Lameco Laboratory, 189 Lameco Bids-. Box 963, Pittsburgh, Pa. I>a se posiijatev zasiiarura, je treba 2.)c več. V lekarnah se to zdravilo ne prodaja. Ne pošiljamo po povzetju (C. O. D.). "RED RIVER VALLEY LANDS", črna zemlja, vše obdelano. Vprašajte za cene. A. C. Schultheis — Grand _Forks,_N. D.__27-p do p PRODA 480 AKR. "Shale land", pripravljeno za patent, v Mount Logan Shale okraju severno od De Beque, v Garfield County. Lahko je dosegljivo in je dobičkonosno. J. E. Ford, _Grand junction, Colo._29-p do p FLORIDA LAND FOR SALE. Tri lepe parcele obdelane in posejane, na zelo lepem kraju ob "Old Spanish Trial". Pišite za podrobnosti. D. Faircloth. Milton. Fla.__30-p do p 19 AKR. dobra poslopja, nizka cena za takojšno plačilo. $3950.00. Mrs. M. Gable, Union, Mo., R. 3. ------36-p do p Ravno takp se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; * 3) ako »te namenjeni dobiti kako ose- bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, aH kako dnigo notarsko listino, ali Če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & 455 W. 42nd St., N. Y. ČEŠARK New York, SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE. a) najnovejše: 25057—Slovenec Sera, kvartet "Jadran' Perice, kvartet "Jadran". 25056—O Mraku, poje kvar. "Jadran". Dolenjska, kvartet "Jadran". 25055—Vigred se povrne, moš. kvartet. Oj doberdob, moški kvartet. 25054—Bodimo veseli, polka, dom. god Na Jadranski obali, dom. godba 25053—-Jaz bi rad rudečih rož, kvartet. Hribčki ponižajte se, kvartet. 25052—Xa veselje svatbe, harmonika. Na adriatskem bregu, harmon. b Posebne za predpust: 25044—Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, 3 harmon. 25043—Polka štaparjev, tri harmonike. Ti si moja, valček, tri harmon. 2501—Veseli rudarji, tri harmonike. Sladki spomini, tri harmonike. 25040—Hojer valček, tri harmonike. Pečlarska polka, tri harmonike. 25027—Sobotni večer, harmonika in ksilofon. Nedelja polka, harmonika in ksilofon. 25020—Štajerska, Fr. Lovšin, harmon. Stari kranjski valček, harmon. 25019—Gorica, igra slovenski tercet. Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, dom. godba. Čevljarska polka, dom. godba. 25013—Ob Planinskem jezeru, domača godba. Mlatiška polka, dom. godba. 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, harmonika. Domžalska polka, harmonika. 25050—Orlovska koračnica, godba s petjem. Orjuna koračnica, godba s pet. 25048—Na kranjskih gorah, orkester. » Gospodarski valček, orkester. 6137—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet Ponočni pozdrav, moški glas. 7993—Milka, o j srček moj, mes. kvart. Deklica mila, mešani kvartet. —i—o- 3 plošče skupno s post. stanejo..$2.50 5 plošč skupno s poštnino stane....4.00 10 plošč skupno s poštnino stane.. 7.b0 Za Canado stane vsaka plošča 85c. skupno s poštnino. Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik na * JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd St., New York, N. Y. DVE LEPE FARME proda ceno, $1000 takoj, ostalo na odplč. S. S. Lockwood, Mjngo. O. 52-s do s 'STOP LOOK LISTEN" kupi farmo v Bennet okraju S. Dakota. Raste koruza in alfalfa. Cene nizke, na odplč. American Colonization Company, Martin, S. Dak. __ 68-t do t V MASSACHUSETTS — HADLEY, MASS. najboljše farme v New England. mlekarstvo, tobak in čebula. Lepi dohodki. Orodje in živina. Pišite kedaj lahko pridete. Vel. in male farme. Callahan & Lacey, Atty's. at Law, 189 High St., Holyoke, _ Mass.______28-p do p PRODA FARMO 80 milj od Atlanta ob Bankhead glavni ccsti, za mlekarstvo. Vprašajte E. L. Polvak, 289 Iry St.. Atlanta. Ga. 72-1 do t ALABAMA zemlja v južnem delu Alabama in Mississippi, najboljša zemlja za farmo, mlekarstvo in *ko-košjerejo. Pišite kakšno hočete. \\\ H. Silver, 1000 Duuphin St., Mo- _bile._Ala._______ 84-č,p,s 208 AKR. v Iowa, južni tki Linn o-kraja, idealni prostor za farmo. Poslopje lepo, 3 milje do šole. Xa odplč. Box 4, K. F. D. 3. Coggon, _ Iowa.___83-č,p,s OBDELANA farma 56 akr. ob tlakovani cesti 8 milj do Omaha pošte, farma za živinorejo in kokošjerejo. Poslopje dobro in gospodarsko poslopje ter dvojna garaža. Vprašajte 522 Exchange Bldg., Stockyards, Omaha, Neb.___ 720 AKR. dobro obdelane zemlje, za živinorejo, tudi živino proda in \ se orodje. Voda dobra, cena nizka. Za podrobnosti vprašajte F. Shmirt-mayr. Box 86, Thoreau, N. M ex. ______80-č,p,s 20 AKR. Scioto County, farma, olje, plin. Camberger, 529 Klotter, Cin-cinnati. O.______ 79-č,p,s v naselbini. Cena nizka. R. 4. 94-p 80 AKR. na lahka odplc kjer je dobra zemlja. Link Hi'\vie. Sparta. 11! S ADO N O S NIK blizu Grand Junction, Col. Pišite na Arthur F. Pearson. 902 N. Summit St., Arkansas _ City, Kan s._95-p.=,t UGODNA PRILIKA PRODA BARBER SHOP, 2 stola, belo lepo opremo, na 5336 AVent-worth Ave. 53-s do s "AUTO ELECTRIC & BATTERY" postaja z vso opremo in zalogo proda, dela dobre kupčije, ne zamudite prilike. Monroe 1077, 1416 W. Roosevelt Rd. 65-t do t "CHICK! CHICK! CHICK!" Naše piske vam delajo žlvjenje — kupčija dobra. Rocks, Red, $18.50, Leghorns, $16.00, Minorcas $23.00. — Z naročilom je poslati denar. — Flake's. Petland, Salem, Ore. 70-t do tt ZA ZANESLJIVE informacije glede malih farm, za take, ki želijo mirni dom, v "Lower Rio Grande Valley" naj se obrnejo na Fonville, Box 115 _Forth Worth. Tex.____91-p.s.t DELO IN S LUŽ B B GIRLS EXPERIENCED za otroške oblekce. E. Finegold & Co., 305 W. _ Adams St.__87-č,p POZNAVALCI JUŽNEGA DELA MESTA Ako vam je znan južni del mesta in južno zapadtii, mi imamo za vas lepo delo, ki vas bo gotovo zanimalo. $5000 lahko zaslužite letno, treba jc tudi umeti angleški jezik. Vprašajo naj osebe čedne zunanjosti, ki se ne strašijo lahkega dela. Vprašajte GENERAL MANAGER, soba 660 First National Bank Bldg., 31 S. Clark St., Chicago, 111. 66-t,sr,č BUSINESS LOTA v Nilcs Center kjer je mojega denarja $1100 oddam za $350.00. Mrs. Luc* 5349 Sheridan Rd. 90-č do č • _ - • r.^i . •-• . - - _ : ■ * v;-,'' ' - . • i'' " S ' " V'': . ' " - "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek', 11. februarja 1027/ GOSPODI mE WJ0UET0 so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše X. POGLAVJE. Na Galeji. Rozamundo so odvedli iz steeplskega gradu preko travnikov doli k steeplskemu zalivu, kjer je čakal nanje velik čoln — oni, ki sta njegove sledove našla brata v blatu. U-krcali so se, svoje mrtvece in ranjence pa so položili v ribiški čoln, ki je bil last njenega očeta. Privezali so ta čolnie k zadnjemu delu ladje in odrinili ter veslali doli po reki. Počasi so vozili po temi in ob padajočem snegu; včasih so veslali, tupatam pluli s tokom, romar Nikolaj je pa krmaril. Vožnja je bila nevarna; dasi so se držali blizu obrežja tako, kolikor so smeli, ga vendar niso videli. Konec te poti je bil, da so zavozili na blato, odkoder se navzlic vsem naporom niso mogli izkopati. Upanje je tedaj vzklilo Roza-mundi v srcu, ki j^ sedela nepremično kakor kip sredi čolna; poleg nje je bil princ Hasan, okrog njiju pa njegovi oboroženi ljudje, kakih dvajset mož. Morda obtiče tam do zore, si je mislila, in tedaj jih bodeta dohitela in rešila brata s svojimi oprodami. Hasan pa je uganil njene misli in ji je rekel prizanesljivo: ''Ne varajte se, gospica; povedati vam moram namreč, da vas preložimo, ako prikipi sila do vrhunca, v mali čoln in odrinemo, vse drugo pa prepustimo našim zasledovalcem." • Naposled so odrinili čoln iz blata in tok jih je nesel zopet proti morju. V prvem jutranjem svitu je uzrla Rozamunda pred seboj v megli galejo, ki je bil zasidrana ob izlivu reke v morje. Zahvalili so Alaha za srečno pot, preložili njo v galejo in jo spremili v njeno kabino. Na zadnjem delu ladje je stal visok mož, ki je poveljal mornarjem; ob njenem prihodu je stopil k njej, se priklonil ter rekel: "Gospica Rozamunda, tako zopet najdete človeka, ki ste mislili, da ga nikoli več ne vidite." Ob medli svetlobi se je ozrla vanj in stresla se je groze, bil je vitez Lozelle! "Vi tukaj, sir Hugon ?" je zajecljala. "Kjer ste vi, tam sem jaz," odgovori s porogljivim glasom in obrazom. "Mar nisem prisegel, da bo tako, lepa Rozamunda, ko me je vaš pobožni brat premagal v boju?" "Vi tukaj?" je ponavljala, "vi krščanski vitez, in v Saladino\'i službi!" "V službi kogarkoli, samo da me privede do vas, Rozamunda." Ko pa je vitez videl, da se bliža emir Hasan, se je obrnil in dal mornarjem nekaj povelj; ona pa je odšla v svojo kabino in se v smrtnem strahu zgrudila na kolena. Ko je Rozamunda zopet vstala, je čutila, da se ladja giblje; zaželela, je, še enkrat videti eseško deželo; podala se je na zadnji del ladje, kjer sta jo Hasan in sir Hugon vzela v svojo sredo. In tedaj je bilo, da je uzrla stolp cerkve sv. Petra na bregu in pred njo bratranca na konjih. Videla je tudi, kako je Wulf vzpodbodel svojega konja T morje in slabotno slišala njegov glasni klic; "Ne boj se! Za teboj pridemo!" Neka misel ji šine v glavo; planila je proti ograji; njena spremljevalca sta pazila na- njo in jo prijela,, tako da je le svoje roke dvignila v znamenje. Veter je napel jadra in ladja je plula hitro dalje in kmalu je Rozamundi izginilo izpred oči domače obrežje. V svoji tugi in jezi se je obrnila proti Hugonu Lozellu, ga obsula z bridkimi besedami, tako, da se ji je umaknil. "Strahopetec in izdajalec!" je rekla. "Ti si zasnoval vei/fca načrt, dobro poznavajoč vse skrivnosti nafre hiše, kjer si bil često naš gost! Ti si za denar nevernikov umoril mojega očeta, s{ nisi upal pokazati svojega obraza pred njegovim mečem ,le prežal si ob obrežju kot tat, pripravljen, da vsprejmeš, kar so ukradli pogumnejši možje. Bog se bo maščeval nad teboj, ti hinavski vitez! Ali nisi slišal, kaj sta klicala bratranca^ za menoj? Za teboj pridemo! Da, pridejo in njihovi meči, ki si se jih bal, bodo predrli tvoje srce ter izročili tvojo dušo tvojemu gospodu Satanu!" Prenehala je, tresoča se v sveti jezi, Hasan pa je strmel vanjo in zamrmral: "Pri Alahu, prava princezinja! Takega sem videl Salah-ed-dina v njegovi jezi. Da, docela njegove oči ima." Sir Hugon pa je odgovoril z nerazločnim glasom: "Naj prideta — eden ali oba. Jaz se ju ne bojim, in tam moji nogi ne bo izpodletelo v snegu." "Gotovo ti pa izpodleti v pesku ali na skali,' 'odgovori gospica, se obrne in zbeži v svojo kabino, kjer se je vrgla na posteljo in pla-kala; najraje bi bila umrla. Tolažilo jo je to, da je bil Hasan njen prijatelj, in njen stric Saladin gotovo ni imel želje, da bi bila osramočena. Najbrže ni vedel ničesar o tem človeku Lozellu, razen da je eden onih krščanskih izdajalcev, ki so bili vedno pripravljeni izdati križ za zlato. Ali Saladin je bival daleč, njen dom bi bil daleč in njenima bratrancema je pokalo srce tam na izginjajočem obrežju. Ona pa je bila sama na tej ladji s tem zlobnim človekom. Bog je bil edino njeno upanje. Ladja se je zibala in ona je žalosti in strahu zbolela. Hasan jo je tolažil, sam ji je do-našal zdravil in jedil. A bolnica ni ničesar marala; ona je želela samo umreti. Ležela je več tednov v nezavesti. Ko se je prebudila, je čutila, da sije gor-ko solnce skozi okno kabine in zagledala je pred seboj žensko, ki je držala v roki kupico — čvrsta ženska srednjih let in prijaznega obraza. Ozrla se je okoli sebe in spomnila se je na vse. Bila je torej še vedno na ladji. "Odkod ste vi?" vpraša žensko. "Iz Francoskega, gospica. Ta ladja se je ustavila v Marzelju in tam so me najeli, da strežem neki bolnici; to mi je'milo, ker sem itak imela namen, odpotovati v Jeruzalem iskat syojega moža in mi je bilo obljubljeno dobro plačilo. Ako bi pa bila vedela, da so tu na ladji sami Saraceni, ne vem, če bi bila šla — to se pravi vsi izvzemši kapitana sir Hugona in romarja Nikolaja, čeprav ne vem in ne morem uganiti,, kaj delata onadva in vi v taki družbi." "Kako vam je ime?" jo vpraša Rozamunda malomarno. MESO IN GROCEEIJO V zalogi imam vedno vsake vrste -sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v'mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicaeo Telefon 2917. Prva slovenska čistilnica in kroačnica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors PRIPOROČAMO ZA VARNO INVESTACIJO 6 % prve vknjižbe (MORTGAGE) 6 % zlate bonde od $soo naprej NA POLJUBNI TERMIN. Denar pošiljamo brzojavnim potom v vse Icraje Ev* rope za kar računamo le 50 ceatov. PRISTOPITE K NAŠEMU HRANILNEMU BOŽIČNEMU KLUBU 1927. Novak & Steiskal State Bank 1817-19 SO. LOOM IS ST., CHICAGO, ILL, Phone: Roosevelt 3205-0-7. Odprto ob ponedeljkih in sobotah >d 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. ^ Pmg€ dufcve od 9* uro zjuteaj5, : do 5. večer. . . . . . Mnogokrat uteče ljubezen pri oknu — predno pride revščina v hišo skozi vrata. NASLOVI jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki. Naslov na konzule se napravi sledeče: Consulate of the of die Serbs, Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjeaih državah-trije, v Kanadi dva. Njih naslovi so sledeči: 1. 1819 Broadway, New York, M. Y. (Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y., Pa.. W. Va^ Ohio, Ala., Miss., Me.. N. H., Vfc, Mass, Conn^ R. I., N. J„ DeL, M<>0<>0'O<><>OH3<>CK>OO OOOO O-O O O OO OOO-O OO OOOO o I O znanstvenikih, ki iščejo duše. med v resnici veliko značajnost človeka ali značaj sam? Je-li kedo kedaj našel poezijo, glasbo, umetnost ali znanost v ana- Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912 J. L. TELSER Furniture & Housefurnishing 2107-11 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. TRGOVINA ZA VSE HIŠNE POTREBŠČINE PO ZMERNIH CENAH PROTI GOTOVINI ALI NA OBROKE. STEWART-WARNER Matched- Unit_ Radio Ako kak slovenski duhovnik dokaže potom logike našim protiverskim fanatikom, da sc v zmoti, niso oni niti najmanje v zadregi ali ugnani. Ha! Jezuitska logika! Tak in enak odgovor more priti seveda le od fanatika. Poleg tega pa taki odgovori tudi jasno kažejo njegovo "visoko izobrazbo," ker s tem nehote sam pripozna, da je "jezuitska" logika bolj popolna kot njegova in da on njej ni kos in se mora, ker ne more drugače, poslužiti otročjegia izgovora. Nadalje si pomagajo, kadar pridejo v zadrego, tudi z besedami n. pr.: "Farji so zviti, znajo farbati, ker to je njih posel itd. Mi poslušamo znanstvenike. Znanstvo je ona sila. po kateri mi spoznavamo resnico." No, pa še mi malo poglejmo , kaj delajo znanstveniki in kaj . nam oni povedo o duši in nje jneumrljivosti. Opozarjam pa, da znanstveniki pri svojih trditvah ne uporabljajo "jezuitske logike," ampak da ima vse njih prepričanje in sklepanje materijalno logiko za podlago. Čitatelji Amer, Slovenca se gotovo spominjajo, ko se je tukaj omenilo izjavo slavnega zdravnika in znanstvenika Dr. ("has. i jem in atomom, pripravljen propad met .laz d ru tri ! I Radio V zraku je vse polno zabave, bodite tudi vi tiste deležni in kupite RADIO pri nas, cene od $50.00 naprej. MESEC. FEBRUAR je mesec velikih dogodkov. Mi smo sedaj gotovi z inventarjem in imamo razne predmete, ki morajo iz trgovine, da napravijo prostor novemu blagu. Naša velika zaloga vam nudi razne predmete ravno sedaj, po znižanih cenah. Pridite pogledat naše nove vrste pohištva, ki je različno. Tudi preproge zelo lepe za nizko ceno. Lahko prihranite sedaj 33,1-3 odstotkov. Zberite takoj za poznejši čas. Pridite k nam in sami se prepričajte kaj imamo in kakšne so naše cene. "Gas Range" plinove peči bele plošče zadaj in na strani ,ki ne zarja ve j o, za kar garantiramo, so take kakor slika. Sedaj posebna i cena "ECONOMY SALE" navadna cena je $52.50. Sedaj samo $39.95 To je le ena primera izmed tisočih predmetov, ki vam jih nudimo sedaj za znižano ceno. — Nikar ne zamudite te lepe prilike. Izberite sedaj mi vam- dostavimo kadar boste želeli. Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki - » Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in za pa dno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno poŠto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. materij« nergi jo, časom lir«-z I I I Mayo, glasom katero se j«* on j izjavil, da veruje, da jo neka nadnaravna siia, kateri ie že i bil priča pri postelji bolnika, j kateremu ni on mogel nič več j pomagati, in kako da je morali mesto prepustiti duhovniku, ki je prišel k bolnemu in kateri mu je dal boljša zdravila kot pa on sam. Ta zdravnik pa je rekel tudi to-le: "Moderni zdravniki so še ravno tako v nejasnem glede človeške duše kot kedaj prej, ne glede na to, da so preiskali i " T- "V f . . ' 4. ' , zemljo, da vsak prostor in kotiček v teleti su do zadnjega detajla gWle!^. njegove sestavo in gibanja." Temu odgovarja Francis Trevelyan Miller, kateri so j« ravnokar vrnil iz enoletnega potovanja po Evropi, kjer je kot historiographer vodil inve-stigacije v 14 deželah v konferencah z znanstveniki in učenjaki v zadevah, tikajočih so podlage naši "takozvani" civilizaciji. Resnica je. pravi Mr. Miller, ali kdo neki je trdil, da je duša pritrjena na anatomijo človeka? Kedo je neki ustvaril teorijo, da je ona fizični organ ali vsaj sorodna s fizičnim organizmom? Ali je kedaj zdravniška veda našla misel v možganih človeka? Je-li kedaj našla idejo v pameti človeka? Je-li kedaj našla železniški stroj, radio inštrument, jeklarno, avtomobil, petdeset nadstropij visoko poslopje ali brooklvnski most v glavi človeka? In vendar vemo, da je vse to izšlo in zraslo v ideji v zagonetni, še ne odkriti misli v pameti človeka. Vse, kar obstoji, vsak mehanizem, vsaka stavba sploh, vse, kar je človek naredil, je le ma-terializacija te zagonetne misli ali nevidne ideje. In vendar še ni bil noben zdravnik v stanu kedaj izločiti ene ali narediti operacijo na eni, ali jo odstraniti iz možgan človeka. Znanstvenik ni še nikdar videl misli, čutil ali jo otipal, dokler se ni ista sama razodela potom besed, rečeh in v aktualnem delu. Vendar mi vsi pripoznamo, da misel obstoja in da je najbolj močna reč na svetu. Je-li kdo kedaj našel ljubezen ali sovraštvo v srcu človeka ali kje dru gje pritrjeno v njegovi anato tpmiji človeka? More li kedo najti v Dr. Mayo-tu samemu tisti organ, kateri ga dela velikega zdravnika? Vsak moderni mehanik je zmožen skupaj zložiti mehanične ude človeka, ali kako pa dati življenje v tako telo? Kako preskrbeti kretalno silo? To je veliko vprašanje, na katero niti Dr. Mayo, velik znanstvenik kot je, niti kateri drugi znanstvenik, kateri je še kedaj živel ali bo živel, ne more dati odgovora ali najti stan motivacije v anatomiji človeka. In motivacijska sila za vesolj-stvom samim, nespreminjajoče se postave, katere drže planete na njih potih in motivacijska sila za vsem stvarstvom. Imenuj jo kakor hočeš, Rog ali duša; z vsakim imenom, katero ti pri j a, fakt jo in ostane, ona obstoja. Preidimo k drugemu znanstveniku, k Dr. Heber I). Curtis, kateri je astronom v Allegheny Conservatory. On verjame v «Iušo in nje ncsmrtpost. V svojem govoru pred American Association for the Advancement of Scioncc v Philadelphi-!ji. jo rekel med drugim: "Iz-jgleda tako, kot da bi bil nekak ' prepad mod zunanjim vsemir- Osehno sem pripoznati še svetom iz onim iz duha, z e-naterijo, prostorom in prestanka, z niče- sar izgubljenim. Smo li mi edina prikazen, katera pride na konec, se ustavi, preneha in so uniči po 60 letih ali malo več? Kar se nerodno imenuje "duh" človeka, se pretvori v nove sestavine. s« igra s posta- ami kemične akcije, spreminja lice življenje v novih oblikah. Duša nikakor ne more >iti izjema. Xa nek način, tega ne more pojasniti, ona tudi mora posedati neprenehanost. Razumevanje je sicer staro, ali sklep je neizogiben. Tukaj torej vidimo tri na različnih poljih delujoče znanstvenike. Vsi trije verujejo \ dušo. Vsak posamezen pa jo išče drugače. — Dr. Mavo z nožem in mikroskopom; M r. Miller potom sile. potom Stvarnika vsega; I)r. Curtis potom zakonov narave, kakor jo on razume, ne ozirajo se in prezirajoč Silo, katera je dala te zakone naravi in naravo samo. Znanstveniki nikakor ne zanikajo duše, posmrtnost in Stvarnika, kar se tako rado po-vdarja v naših protiverskih listih, izvzemši seveda ateiste, katere se dobi tako med učenimi kot med najbolj priprostimi. Seveda, ako bi ljudje iskali vero potom znanstvenikov in ne potom cerkve in sv. pisma, je sicer ne bi izgubili, imeli pa bi toliko različnih, križajočih se pojmov o verskih vprašanjih, kot n. pr. o naši prohibiciji ali kot naši socijalisti, svobodomi-sleci, komunisti in vsi drugi . . . isti o potrebah z ozirom na socijalno izboljšanje med ljudmi. Ant. Okolish, Barberton, O. -o- ' V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec! mi ji? Je-li kdo kedaj že našel pogum ali strah, veselje ali žalost, dobro ali slabo v organizmu človeka? — Je-li kedaj zdravnik našel vest ali druge zagonetne stvari kot individua-lizem aH ujnetnost? Ali eno iz- PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. - LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, 111