21. številka. Ljubljana, vtorek 27. januarja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja vsak dan, izvzomsi ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti prejemu, za avstro-onereke dežele za celo loto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I ftold. 10 kr. Za pobijanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 golil. — Za goepođe učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 golti. 50 kr., po pošti prejoman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od čVtiri-stopne potit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiflka. Vsakokrat so plača žtempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Urodništvo jo v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Opravnistvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" V Tavčarjevi hiši.
Konfesijonelne postave.
Klerikalni liati vseh barv in jezikov bodo kričali na konfesijonelne poiitavo, katere je vlada državnemu zboru predložila. A obseg teh postav jim nikakor opravičenja za to ne daje, ker te postavo ne terjajo ničesa, kar bi v drugih državah uže davno uvedeno ne bilo, ali pa hc skoro »amo ob sebi razumljivo zdelo. Vlada je izročila 4 osnove postav.
Prva osnova ima 4 Čleue in 58 paragrafov.   Prvi Člen formulnrno odpravlja konkordat.   Dalje so bistvene določbe za med jeujo vnanjih pravnih razmer  katoliške cerkve Hledeče:
Za dobljenje cerkvenih služeb in dohodkov država terja, da jo dotičnik avst-rijsk državljan, v nravnem in državljanskem obziru neoporečcucga vedenja in da ima postavne zmožnosti.
Pri postavljanji duhovnov ima Škof osobo, katero misli v kako službo postaviti, vladi naznaniti. Ako vlada v 30 dneh nič ne odgovarja, potem nij nobenega zadržka. Oni, kogar deželna vlada ouict», ima pravico na ministra za kultnu priziv napraviti. Ce se priziv odbije, no sme se dotični v službo postaviti. Ako je kak lastnik cerkvene službe (duhoven) pregrešil se s kakim zločinom ali sicer kažnjivim dejanjem in bil krivega spoznan, in ako ga cerkveua oblast ne odpravi, potem ima p« svetna oblast potrebno storiti, kakor da bi dotično mesto ispražnjeno bilo. — Vsako izpraznjeno mesto je vladi naznaniti. Skofjo |morajoob enem zarazglašcujc vse svoje pastirsko liste itd. tudi deželni vladi poslati. Ceikveuc oblasti morajo vse naiedb.i o kaki
božji službi, ki gredo j reko meje starega običaja, predno jih oznanijo, dati državni oblasti na znanje. Po §. IG se cerkvena uradna oblast ne sme nikoli za to upotre-bljevati, da bi se zabraujevalo državljansko pravice rabiti ali postavo izpolnovati. Po §. 22 more vlada zmirom cerkveno stolno takso spremeniti, g. 23. določuje, da se nobeno fajinoštersko pismo ne sme zadržavati, če se tudi precej ne plača. Ustanova kato-liško-tcologičnih faknltse bode s posebno postavo uredila. Duhoven, ki bo več denarjev terjal, kakor mu stoln i-tarifa dovoljuje, bo z denarno globo kaznovan. Po $.3G. mora država čuvati nad tem, kako se glavnično pre-premožcuje cerkev in cerkvenih zavodov hrani in čuvati, da cerkveni organi mej svojega poklica in področja ne prestopajo. V ta namen smejo oblasti vse zakonito dovoljene prisiljcvanjske pomočke upotreljevati.
Ta prva zakonska osnova je najvažnejša, ker najgloboČJe v občnost sega. Ta bi.de tndi najbolj napadana, da si se kakor naši bralci vidijo iz tega kratkega izpiska, pravice katoliške vere ne dotika, in le ljudstvu olajšave dela ter ga pred silovitosti višjih cerkvenih oblastnikov varuje. —
Druga osnova ureduje klošterske razmere k državi in narobe. Tretja urejuje dohodke rehgijskega fonda, in podporo nižjemu duhoveustvu. Četrta pa določuje kako in s kakimi pogoji se nova religijska društva potrjujejo.
Vse t« postave prinesemo, kadar bodo v odboru predelane in v državnem zboru sprejete.
Politični razgled.
TVotruisJ«" «!<*>.«*I o
V Ljubljani 20. januarja.
iitthvinmvf je v svojem govoru ti-koma zedinjenja s Cehi konstatira], da so se vkljub napenjanju vlade, in kljubu raz-poru med lastnim narodom volili šturi vodje češkega naroda. Pač je. vlada z vso pezo svojega upljiva tiščala po drugem izidu. Dalje pravi, da bo Avstrija še lc takrat imela pravu podlago, kadar bo Ostavs U ko pravična, da jo bodo vsi narodi lebko pripos*-nali. S« ve, da je to zdaj dalj^, kakor je bilo pred aprilom preteklega leta. Ak«» hočejo centralisti opozicijo odriniti, potem bomo imeli parlament, ki ne bo imel v svojej sredi protitežja, kar bi gotovo malokateri pnlrtilćar Kolel. — Dalje pravi Hohenivart, da jc tre-notek sprijaznenja posebno zdaj ugoden za ustav-'. Kdo ve, ali se rešenje tega vprašanja ne bode enkrat pod hujšimi pogoji moralo zgoditi. — Ilerbst govori proti predlogu, in pravi, da razen formeluih Uirokov, namreč, da so pisalci uloge mandate zgubili, govori proti predlogu tudi to, ker so v rajhsratu pravni obstanek ustave ne da dis kotirat i. P raž a k priporoča, naj so predlog sprejme, da bo mir naredi med narodi. On pravi, da se od Cehov Moravani principi* jeluo nijso ločili v nazorih. Predlog jo pri glasovanji z veliko večino pal, s čemer so Nemci zopet jasuo pokazali svojo uespraVed-ljivo8t.
V zboru «//<•»• .»Aih poslancev je [r&nvi interpeliral uaučnega nrnistra, zakaj se je podučevanjc za odrasle ustavilo. tttefau Ma-jorog iuterpelira naučnega ministra, za Kaj nij odgovoril na zadnjo interpelacijo tikoma goljufij pri zidanji univerzitat. Trefort odgovori, da mu interpelacija še nij prišla v roke, da pa bo dokazal, da je dolžen je neresnično. Med hrupnim ploskanjem in upit-jem skrajne levice odgovori Major« s,  da si
kot pravici u in nepristrausk povestničar. ki čita našo povest iz izvorov in po tem sodi. Kdor jo imel priložnost njega poslušati tolmačiti povest, osvedočil se jc gotovo d njegovi nepristranosti. Iz ti čke, katero hočemo navesti, vidi hc najbolj njegova lepa povest* ničarska lastnost. Polten Nemec pofiteno sodi.
Ou govori namreč v ivojej napotnenjenj knjigi II. zv. na str. 271 — 273 o Hrvatih t kole :
„Samo 400, samo 300, samo 200 let je od tega Časa, kar se je po vseh cerkvah Srbije, Dalmacije, Ogn-ske, Nemške molil neenak s pristavknru : o gospod, reši nas od sla in pred besnostjo Turkov. Kd<. je pav teh železnih časih od vseh krščan kili narodov, stanujočih med Renom in Crnim morjem , zahodnim deželam razmerno največ služil ? Vsak, ki povest pozna, mora odgovoriti : Hrvat. Da nij bilo njega, bil bi prapor polumeseca tam do Rena pridrl. Ravno tisti Hrvat jc prelival reke  krvi za nemško
Listek«
Profesor dr. J. B. VVeiss o Hrvatih.*)
V najuovejšem času jo izdal glasoviti povestničar dr. J. li. "VVeiss, profesor jpovest-uiee na vseučilišči v Giadci, d\e jako zaui niivi knjigi. Prva od teh knjig govori o bizantinski in beuečanski povesti od postanka teh držav  pa do 1. 1084.
Druga pa govori o Jugoslovan ih, namreč o Hrvatih, Srbih in Bolgarih, ki so ustrojili bili samostalne države, kar nam Slovencem žali bože nij bilo mogoče, kajti nemška država nas je bila objela v svoje železno naročje, iz katerega nas nij hotela izpustiti.
*) ]Jyzantiniseho Goschichton von Aiig. Fr. Gfriiror. Ans soinoui Nacblasso horauagegebon, er-giin/.t and fortgesotzt von Dr. J. B. VVoiss, Profes* nor der Gcschichto an dor k. k. Universitat in (oaz. 1. Uand 1H7:J. II. Band 1874. — G raz. Verlag der Vuroins-Uuclulruckerci. — Cena a 4 gold. 50 kraje.
Pustimo prvo knjigo na stran ter primimo drugo v rok** in izpregovorimo kaj o njej. Prave kritike nam sicer nij mogoče pi-ati o t in deli', pa tega nam tudi nij treba, izrekli bodo drugi kritično sodbo o njem. Vsakako pa je vredno, da malo izpregovorimo o tem delo itt našo pov- stniearje nanj opozorimo.
Duzdaj smo bili navajeni od nemških in niudjarskih povesta i carjev samo grdeni biti. Vedno bi imeli ti naši neprijatelji pripravljenega žolča za nas, kadar bi o naši povesti pisali. Njiso jim bili izvori temel; istine, nego njihova strast in mržnja proti vsemu, kar je slovanskega, jo je \odila pri tem poslu. Pravičnemu posnavateljn povesti se je večkrat gnjusilo, ko je Čital povest polno psovk proti nam, kar se posebno v najnovejšem Času dogadja (pri meri Roggeja) In vse te psovke bi opravdali in hvalili nemški in madjarski učenjaci (!) z veliko pohvalo kot kritično pisane povesti!
Profesor Weiss o nas vso drugače sodi
tako odgovarjanje prepoveduje; obrekovanje in iuganje bo na ministre same in na krivične uradnike nazaj palo.
V i umio <l r>uv4'.
Zadnji govor fraii<*a*krr/n ministra zunanjih zadev, vojvode Dccazes, v katerem je svoj politični program razvil, je v konservativni in republikanski preši popolno pritrjen je našel. Drugače je seveda z nltra-montanskimi žurnali, ki od „Monde" po-fienši gori do „Gazette de France" vsi v koru obžalujejo , da je Dccazes razmere Francoske proti Italiji prijateljske imenoval. Se ve da bo to obžalovanje še živahnejšo, ako se potrdi, kar piše „Popolo Romano", da je šel sedanji začasni zastopnik Francije na italijanskem dvoru, prvi tajnik Tiby na povelje Decazesovo k Visconti-Venosta, da bi mu dal neko depešo svoje vlade, v kateri se italijanski armadi, rimskemu prebivalstvu in kraljeviču Ilnmhcrtu najtoplejša zahvala za udeležen je pri pogrebu obersta de la Ilaye izrekujo. To zadostenjc, ki so je dalo italijanskemu narodu za nevredno vedenje francoskih duhovnikov ki so bili od vatikana podpihani, se hvali v vseh parižkih liberalnih časnikih, kakor tudi v onih, ki izhajajo v nvečn<*m mestu".
Špunfskft mesto Vich, kjer je kolegij, v katerem se izobražuje osemsto jezuvi-tovskili učencev, so Karlisti vzeli. Uradi so se tresli, in so Saballa in Hugucta se sc-renado sprejeli. Zdaj oblegajo Karlisti Sa-badell, šest milj lioda od Barcelone. Republikanski general Cainpos gre obleganemu mestu na pomoč.
titf/frparlament je razpuščen in so nove volitve razpisaue. Odpre se zopet prvi teden meseca marcija.
Dopisi.
Iz HolriljMltctBru 24. jun. [Izvirni dopis.] Veseli čitamo razne dopise iz slovenskih krajev, videč, da se lepo narodna zavest Siri vedno bolj m?d prosto ljudstvo. — Najslabše vendar je — žali bog da! na Dolenjskem. Krško, Mokronog, Kostanjevica in Radeče ter Trebnje so kraji, kjer še vedno pogrešamo delavnih narodnih društev. Ljudstvo dolenjsko je. vneto za veselo kroge, kjer bo pozabite trud in skrb, pa nij jih. Socijalne* živenje je po dnlcn jskej strani, nekoliko izvzemši Novomesto, popolnem mrtvo. Čitalnice v teb krajih nij ene, niti no bralnega društva. V Krškem jo baje neko pevsko društvo, — vcrcH nas, da je — ali Človek , ki je v resnici v Krškem, no vć — da je. — V Radečah je kazino — so ve da samo ime.
Znano pa je, da — v drnžbi je mo5 in napredek j društvo to ali drugo, 8e je količkaj delavno, veliko stori in pripomore k omiki in napredku, in vendar nij v teh krajih niti ne enoga. Pisalo se je nže, apeliralo se celo na visoke duhove, ki „zvonec" nosijo, ali tem nij mar res za razvitek slovenskega naroda, nego — lastni interesi. —
Pa če tudi nij društev , naše kmetsko ljudstvo kaj marljivo bere in se tako zaveda. „Tednik" uže leze od hiše do hiše, vsak ga želi prvi brati v vasi.
Ko bi bilo le kaj delavnih moči, vse bi bilo drugače. Duhovni nič no store, k večjemu Še zavirajo, — učitelj tudi nič, le tu pa tam je kak vnet mož, ki pa sam ne moro veliko storiti.
Vi pa narodnjaki, ne držite križem rok in skušajte, da vendar enkrat oživite kako narodno društvo, ki bi veliko , veliko pripomoglo k povzdigi narodnosti.
Iz rrr«-l»ii i«':; t* 23. jan. [Izv. dop. | Pri nas je uže zopet vprašanje o dolenjski železnici na površje splavalo.   Kako se ta stvar   med   tukajšnjim   občinstvom rešuje, kakih zvijač se ustavaška stranka poslužuje, da bi Re znotila nad trebanjskimi rodoljubi, ki še Redaj nijso vneti za g. Dež man a, to naj vam kmalu pojasnim.   Ko  jo silni denarni polom toliko Število avstrijskih denarnih zavodov privel v pogibelj, jo tudi obožavateljem še vladajočega ministerstva nadeja  izginila,   do  bi   so tako hitro našel kak  dunajski  borzni  Krosu*  in prišel na pomoč projektirani naši  dolenjski železnici; to se ve da,  Če bi se pre oglasil in s pro-spehom se poganjal kak državni poslanec v dunajskem zboru.   O svojem času so usta vaki  najbolj  zamerili  narodmm kranjskim drž. poslancem,  da nijso hoteli iti sedet in moledovat v  dunajsko   lesenjaČo.   Kar po poslancih nijso mogli doseči, sklenili so na drug način si  priboriti.   Sla je deputacija na Dunaj. Pohodila je vse ministre in druge upi ji vne osobe; Lila je otovorjena z naj trdnejšimi zagotovili.   Ko  se je pa zopet ogoljufano videla,  izgovarjala  se je zopet na naše uporne drž. poslance, češ, da so leti sami krivi, da se naša največja želja še nij izpolnila.   —  Sedaj pak je situvacija celo drugačna.    Minister   financ, v   žepu ima dovoljenje za 80 milijonov gld., ki bi se naj upotrebili   nekoliko   za   zidanje   železnic , ustavak   gospod   Dežman,   velik prijatelj
sedanjega sistema, od katerega si naši neprijatelji zlatih hribov obetajo, če bode on le besedico črhniti blagovolil itd., vse jih nadaju gč sigurno nado, da bode nže prihodnjo jesen lokomotiv piskal po Dolenjski na veliko veselje tukajšnjega prebivalstva. Da so vse take govorice in nadeje zdaj še gola iluzija, no daje našim puhlim ustavovercem nič manje poguma, da ra znašajo bedaste novice, katere so pak vendar sprvoma posebno naa Trebanjčane razburile. Po vsej sili so nam hoteli natvez-ti, da bode g. Dežman nad nami <»svetil za to, da smo ga pri volilnem shodu, ki ga je bil aranžiral tu v Trebnjem ns prokletimi grabljami", nadlegovali in da bode on storil, da se bode železnica kje drugod, kakor skozi Trebnje naredila. Da bi njih čenče vendar ne bile prerohate, našli so hitro sredstvo, storiti take in enake bedarije verjetne. Trdč namreč, da hode g. Dežman z vso zgovornostjo zahteval, da se železniška proga na tovarne in grajščinc Auerspergov napelje, in da bodo Auerspergi za ta projekt vse sile napeli. Cela stvar se je tako resno obravnavala, da crno se uze res začeli bati, da bi bilo na vsem tem kaj resnice. Odposlali smo zarad tega deputacijo h g. grofu Bar-botu, naj bi ga naprosila, da nam to vprašanje razreši. Deputacija je bila pomirjena in zagotovilo se ji je , da so vse govorice o dolenjski železnic« le gol humbug, da pa bi mi naj nikdar ne bili veseli, če bi se ta stvar sedaj v državnem zboru pretresovati začela, ker bi res vsemogočna trojica Auers-pergov ves svoj upljiv v to porabila, da bi se železnica čez njih posestva napeljala. Kako se še ta stvar zaobrne, nam še nij mogoče ugeniti. Nadejamo se pak, da se bodo kranjski državni poslanci v državnem zboru brez ozira na njih politična mišljenja poganjali na hasek deželi, a ne pri k i m o v al i političnim vsemogotcem in ugajali njih osobnim nameram. Pričakujemo trdno, da bode gosp. Dežman na korist Dolenjske se moža skazal, a ne slepostrastno svojim političnim neprijateljem nagajal. Vcdcrcmo.
21. t. m. smo si tukajšnji rodoljubi napravili veselico z maškerado pri g. Tomšiču. Zbralo se je bilo lepo številice naših občank, občanov, uradnikov itd. Med maskami so posebno pozornost uzbudilo gospodičini Tomšičevi in gospa Vasic kot krasna Gorenjka. Med plesom se je tudi popevalo. Nekatere
mečem! Nazadnje bo pa vendar vseeno — ali v podobi, ali pa v resnici — hrvatski kralj, katerega roka bodo na predivni zgradi Justinijanovi, na cerkvi sv. Sofije križ — vendar ne onečasteni grški, nego blagoslovljeni, fn svtt izbaveČi latinski križ — nasadil. Kar je Gregor VII. doseči Želel, to se bode izpolnilo, kajti njegovo misli njiso iz poltenosti, nego iz bitnosti krščanstva pri-klilc, in narod hrvatski ima, kot nerazrušljivo sporočilo, blagoslov tega papeža."
Toliko o tem. Spregovoril bom po priložnosti šo kaj o tej knjigi. V ostalem pa jo priporočam vsem, ki se hočejo bolj po tanko podučiti o jugoslovanski povesti v srednjem veku. Veseli nas, da bo učeni povcstniČar svoju delo nadaljeval. Samo da dobimo v kratkem tretji del v roko !
Prof. J. S t okla s a.
carstvo v njegovih največjih stiskah, ko so se mu la«tui njegovi sinovi (uemški) sramotno izneverili; ravno tisti Hrvatje dajal snovo za ono neumrle stvaritve princa Kugona, za jez, ki je pritok, turško silo v trdne meje zbijal, in njen odtok pripravljal. V očigled vseh teh resničnih odgodkov moramo priznati: Gregora VII. osnovo so se po povesti sledečih osem stoletij očevidno opravičile.
Nič manje jo ho tudi prihodnost opra vičila. Črni oblaci vise nad turško državo; beseda o ..bolnem možu", katero je pred nedavnim severni knez izgovoril, jc v resnici, čeravuo ne oziroma na namero, popolno resnična. Tedaj nastopi zopet vprašanje, kaj bo z zapuščino turško ; tisto vprašanje, ki jc uže za dobe Gregorja VII. razsvitljcne glave zanimalo, samo s tem razločkom, da so takrat mesto Turkov Bizantince imenovali.   V sređujem veku jo bil papež, ki je
zastopal obče dobro vsega krščanstva, in z vago pravičnosti in sč skrbjo za vse naspro-tovajoče terjatve tega ali onega krščanskega naroda poravnal. Take moči nemajo nič več sedanji nasledniki Petrovi. Vsaka velevlast misli v stvari turške dedščine samo na svoj lastni dobiček, in ako se bode vprašanje v tem smislu rešilo, potem ne bo manj kalo, da ho iz zla gorje.
Po naših mislih je pa samo ena razrešitev po pameti, ki v tem obstoji, da so po-primemo idejo Gregora VII. so ve da novej šim razmeram primerjeno. Sedanja hrvatska država, vojaška granica, morate so stopiti ; morate Donavo, potem Balkan prekoračiti in dalje v Umnilijo, Filipopel, Adrija nopcl so pomekniti j morate z narodnostmi, ki turno stanujejo — kajti oni so — izuzemši nesrečno grško-iztočuo veroizpoved — s lir vati enega in  istega plemena — se stopiti.
Kdor  se   brani   vstopiti,   preko toga z
pesmi so se izredno lepo pele. Vso hvalo ima v
tem ozira g. To m S i čin »dolenjski slavček". Omenim to veselico le zarad tega, ker je bila kaj izredna. Ker se je tako dobro obnesla, upamo, da bode komite, ki se je nalašč zato konstituiral, v tem pustu še katero veselico osnoval, potem pak malo svojo delavnost predrugačil in tako narodno društvo oživel. Upati je, da se ne bomo več od nekaterih brezdomovinskih klevetačev v njih zlobne svrhe porabiti dali.
Pri tej veselici se je vendar nekaj pri-godilo, kar je po pravici javne graje vredno. Aranžer prve kadrilje se jc bil spozabil, da je v popolno slovenskem društvu, in začel po švabsko komandirati. Zbudila je ta brez-ozirnost občno nevoljo in g. dr. VašiČ, iskreni domoljub, ga jo prav sarkastično per-sifliral. Upamo da Re nikdar več no prigodi.
—s—.
Iz ««ori« o 28. jan. [Izv. dop.j Po dolgo trajajočem spanji, probudila se je naša čitalnica v jako živahno socijalno društvo, in če bode tako zložno napredovala i v bodoče, nadejali se nam je izdatnega uspeha. Lansko leto vedno prazni , krasni prostori Čitalnični , so letos vedno polni bralcev, igralcev in plesalcev; iz kratka: Čitalnica je sedaj pravo domače ognjišče.
Plesi so letos zelo obiskovani. Krasni spol gorišju ne najde pri nobenem društvu, ni laškem ni uomškem boljše zabave, nogo v čitalnici med Slovenci. Prcdvčerajšua plesna zabava jo bila jako živahna, po vsej pravici jo smelo prokrstimo v hrilantcu ples, kajti plesalci in plesalko so bili elegantno naprav Ijeni, ne v „crjavo sivih" suknjah, kakor Vaš podlistkar opisuje plesalce ljubljanske čital taluice. Mikavno jc bilo gledati , ko je 40 parov kadriljo plosalo. Mimo grede mi je omeniti g. JuvančiČa iz Ljubljane, ki nas je oni večer se svojo navzočuostjo razveselil, ter izvrstno kadriljo aranžiral. Videli smo pri nas nenavadne figure v li nali ju, pa še naj bolje se nam jo priljubil, da je v krasnem jeziku našem plese vodil; kajti celo Italijankam je ljubša slovenščina nego — francoščina, v kateri se navadno pri nas plesi vodijo. Žalibože , jako pogrešamo lanskega aranžerja g. prof. Gl..! Ou je bil za voditelja plesov na pravem mestu ; pa no mislite, da letos nemarno sposobnega aranžer ja! Kratko nikar, g. V. D. jo izvrsten in želeti bi bilo , da bi on, mestu g. D. voditeljstvo plesov prevzel, s tem bi nam ustregel vsestransko.
Naposled moram g. podlistkarju „Sočo" malo ugovarjati, da so no „parlira" edino laški in nemški, nego v mili slovenščini. Ko bi bil navzočen pri zadnjem plesu, priznati bi mi moral, da jo bilo dovolj slovenskih narodujakiuj in da so je ž njimi prav (letno po naški kramljalo.
O«! H\. Ho I d ta li Pita pri Ljutomeru 23. jan. [Izv. dop.] Na dan sv. Antona pu-ščavuika jo v naši cerkvi navadno proščenjc. Množina ljudi j iz bližujih krajev zahaja sem našega svetnika častit. Čast mu skazujejo s tem, da pobožno ljudstvo polaga na njegov oltar pokajeno svinjetino , mastne klobase, predivo in celo denarje. Zaics čuduo, da še uamalauemu Antonu, ki jc, kakor legeuda pravi, za življenja vse svoje premoženje bil prodal in šel v puščavo, ne prinašajo verniki v našem vinskem kraji vsako leto nekoliko poličev ljutomerčana na oltar!   K slanemu
mesu bi se dalo tečno piti. Pri drugih cerkvah se na tak način dobljene stvari razprodajo in denarji se razdelijo med ubožce. Kaj se pri nas s temi darovi počenja, nij nam znano , pa nas tudi nij briga za nje. Nam je druga stvar pri srci :
G. župnik J. Trampuš je uže preteklega leta časih začel po slovenskih „liberalcih" mahati. Dobro se spominjamo, da je enkrat rekel: „ue verujte bradačem in tistim gospodom , ki zlate prstane in lepe kratke suknje nosijo" itd.
Nekemu županu, za katerega je rodoljubni g. dr. Geršak „Slov. Tednik" naročil, jo rekel, naj mu ta list pošlje nazaj, češ, da je „brezbožon ;" na drugega, ki je tu kot naroden poštenjak obče znan , glasoval je pa kot volilec za dr. Ploja, je še zdaj jezen kar je pričo enega svojih žu pijano v sam rekel. Lepa lastnost, gospod župnik! ste uže sedmero glavnih grehov pozabili?
Ravno ta dan je v pridigi začel po sedanjih šolah udrihati kako so brezbožne in ljudstvu nekoristne, rekel je, kako se učenci v viših šolah kvarijo, da so sami lumpi, da po končanih študijah iz njih nič nij in da, mesto da bi staršem bili na veselje in radost, so jim le na brigo in žalost. Nam je dobro znano, da je s temi besedami meril na dva bivša vseučiliščnika, ki sta na univerzi pripisane tečaje izvršila, ker pa nijsta v naj boljših okolščiuah, morata se doma, na koliko jo mogoče, za izpite pripravljati. Gosp. župnik! ako učenec nij zelo premožen, se mu m vseučilišči slaba godi , nij tako kakor v bogoslovskcm odgajališči, kder so pitomci z dobro hrano pitajo. Ko bi bili vi, g. župnik, kedaj vseučilišče obiskovali, bi sedaj drugače mislili in hi se tudi bili toliko naučili, da takih besedi v pridigi ne bi govorili. Čudimo se, da ta dva gospoda na to vse molčita. Eden je znan kot pisatelj ter bi svojo spretno pero lehko zaostril. Mi od našo strani gospod župnika pnsimo, naj več enako surovih izrazov v pridigi no rabi, temveč naj mu bo njego-a dolžnost na srci. Večkrat se pripeti, da ga nij po tri, štiri in še več dnij doma , a kaplan iz drugo fare mora iti po poldrugo uro daleč na spoved !
Domače stvari.
— (Ces. kr. deželni predsednik) grof Aleksander Aucrspcrg se jo z včerajš njim poštnim vlakom popoludne odpeljal v Gori 00. —o—.
— (Dr. H u doc) je resigniral na baš dobljeno. tajništvo pri ljubljanskem magistratu.
— (Dr. A. Stare) pride za zdravnika v ljubljansko vojaško bolnico.
— (Suog) so je v nedeljo po noči spet silil iti, pa se je spet premislil in ljubljanskega polja še nij pobelil. Kranjci pravijo, da jo okrog sv. Pavla (25. jan.) navadno uajhujša zima, a mi imamo deues najkrasuejši pomladanski dan. —vir—.
— (K ako Si t) venci ravnopravnost spoštujejo) so prav dobro vidi iz povabil, s katerimi malo ljubljanske krčme na svoje plese vabijo. Ta povabila so namreč pisana v slovenskem in magjarskem jeziku; v magjarskem zato, ker je v Ljubljani ma gjarski regiment v garnizoni. No, pravite, da hočemo nemški jezik zatirati, pa še cehi magjarskega gojimo ! —o—.
— (P r e d p u s t). Meščanski ples na strelišči je bil zadnjo soboto prilično dobro obiskan. Kadriljo je plesalo 60 parov. — Plesa, katerega so tudi v soboto napravili ljubljanski delavci pri „Slonu", se je udeležilo prav mnogo plesalcev in plesalk iz delavskih krogov. — Tudi po mnogih manjših krčmah so zadnjo nedeljo prav živahno plesali; vsaj pobita okna, katera sem včeraj zjutraj pri nekaterih teh krčmah opazoval, so nam to pričala. —o—.
— (Včerajšnji ljubljanski semenj) je bil jako velik. Goveje živine so bili tako mnogo prignali, kakor uže dolgo na noben semenj ne. A kupčija nij bila posebno velika, ker jc bila živina prav draga. Tudi konj je bilo veliko, pa rnzen nekoliko Lahov, nič pravega kupca. Kako so kra marji pohvalijo t**ga no moremo se povedati.
— (Potres). Iz Mokronoga so nam 24. t. m. piso: Hud potres jo bil včeraj, t. j. 23. t. m. malo pred 8. uro zvečer. Zdelo se mi jo, da je grmel od zahoda proti vzhodu.
— Kmalu po prvem jo bilo še več malih sunljajev. Ljudje so vsi iz hiš bežali in so silno prestrašeni. Čudno je to, da slišimo vedno grmeti pod zemljo.  Kaj bode iz toga,
— ne vemo. Bal ko to vrstico pišem — se jo zopet malo zazibalo. —
— (Tolovaji.) Piše se nam: 20. t. m. je bil nek kmet na cesti med Histrico in Mokronogom od štirih, iz gozda prišlih tolovajev napadon. Dobil je nekaj ran na raniab, ko jim je pa svojo imrtjo v znesku 25 gl. od. dal, so ga spustili.
— (Iz Mozirja) po nam poroča, da se je tam sešlo 22. t. m. osem učiteljev, kateri so sklenili se združiti in napraviti dru-štvn imenovano: „S a vinsko učiteljsko društvo". Gg. učiteljema Skotlcku in Me-gliču so je naloga dala, pravila napraviti in v potrditev vladi poslati. Mi temu novemu društvu želimo srečo in dober vspoh za na rodno šolstvo. Podpore se je odljubilo od mnogo strani.
— (Bistroumen učenec.) Iz Uoljunca v Primorji so nam piše: V vasi na bližnji višavi je kaplan v Soli zbrani mladini po-jasnoval izrek iz sv. pisma: „Hodite po vseni svetu, in oznanujto sv. evangelij vsem narodom". 0 tem predmetu jo poznejo kaplan malega, bistroumnega učenca poupraševal. Čvrsto mu fant odgovarja; a osupneno in strmo pogleduje g. kaplan, ko mu učenec pove, da v Ameriko nij šol nijeden umrlih apostolov sv. evangelija oznanovat, kajti za Ameriko se je stoprv v novejšem času se-znalo, kakor so iz zemljopisja pozvedeli, katero jim učitelj predava. — Mrmrajo: „Prokleta nova era!", zapusti kaplan razsrjen šolo. —
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo so se predstavljale Ocrmovuikovo „Po-gumno G oren j ko", znana igra brej vse notranjo zveze, in brez vsake estetično veljavo. Posameini prizori so tako slabo mej soboj zvezani, da bi človek, kateremu nij znana zgodovina, kako so so uprlo pogumne IJlejite francoskim uradnikom , teško mogel vedeti, kaj so igra. Da pa „pognmno Oo-renjke" nedeljskim obiskovalcem našega gledališča in galeriji še vendar dopadejo, uzrok tema jo iskati v lepi sceneriji, posebno v petji in v posameznih prizorih, v katerih nastopajo krepke Gorenike in vrli Gorenjci v domači narodni obleki. — Groipioi Pod-
krajškova  in  Jaranikova, goepodje Kocelj, Schmidt in Kaj zel so se hva levredno trudili ter naredili  iz svojih nalog vse, kar in kulikor se je dalo iz njih storiti Žalibog, da je drugi igralci nijso dovolj spo dobno podpirali.   Igralo  se je v obče brez vsega ensambla. Nekateri gospodje se svojih nalog đosUđno niti toliko ne nauče,  da bi jim sufler mogel pomagati iz zadrege. Drugi mislijo, da slovenskega kmeta izvrstno predstavljajo, če se na odru kričavo pridušajo, surovo vedo, jedo in (prav v istini) pijo, kakor — (saj veste, kako pravi Slovenec!) To je škandal! P.
Narodno-gospodarske stvari.
Davek v avstrijsko-ogerski monarhiji.
Ako so sestavijo dohodki in stroški kako države, in se primerijo se- številom njenih prebivalcev, vidi se najbolje moč države. Kakor najnovejša statistična poročila kažejo, živi v Avstriji na 5459 Q miljah 20 milijonov ljudij. V deželah ogersko krone pa se je naštelo skoraj IG milijonov ljudi, ki zavzemajo 580;» □ milj.
Državno gospodarstvo kaže po zadnjih računskih sklepih sledeče številke. Sknpni stroški v Cislejtaniji (v okroglem številu) 343,040.000 gl., v Translejtauiji 298,055.000 gld., tedaj v Cislejtaniji za 44,01)4.000 gld. več. Skupni dohodki v Cislejtaniji znašajo 356,207.000 gl., v Translejtaniji 253,100.000 gld., tedaj v Cislejtaniji za 103,107.000 gld. več. V Cislejtaniji pade stroškov na vsako glavo IG gl., v Translejtaniji 18 gl., dohodkov v Cislejtaniji na vsako glavo 17 gld. 50 kr., v Translejtaniji 15 gl. 75 kr. Kaz-mera je tedaj za Cislejtanijo v obeh obzirih bolj ugodna, ker pride stroškov ua vsako glavo manje, dohodkov pa več , kakor v ogerskih dežolah. Iz tega se tudi lehko razvidi, zakaj je na Ogerskem pri man j kanje vedno večje, in da je treba tamo stroške zmanjšati, dohodke pa zvečati. — Poglejmo si posamezne točke dohodkov bolj na tanko.
Pri direktnih davkih jc v Cislejtaniji dohodkov: Na zemljiščnem davku 37,280.000 gl., na hišnem davku 10,500.000 gl., na pridobitnem davku 8,710.000 gl., na dohodnem davku 21,015.000 gl., na plačilih za davkarske eksekucije 138.800 gl., na zamudnih (ibrestih od zastalih davkov 104.000 gl. na Ogerskem pa: zcmljiščncga davka 22,600.000 gl., hišnega davka 5.530.000 gl., pridobitnega davka 5,490.000 gl., dohodnega davka 0,870.000 gld., plačil za davkarsko eksekucijo 830 gl., zamudne obresti od zaostalih davkov 718.000 gld. Tukaj ste posebno dve točki čudni: strašna svota, skoraj 1,000.000 za davk. eksekucije na Ogerskem, ki dajejo žalostno podobo delavne muči in požrtvovalnosti ogerskih državljanov.
Pri indirektnih ho v Cislejtaniji sledeči dohodki : Davek od žganja 7,881.000 gl., od vina 3,049.000 gl., od piv« 21,000.000 gld., od mesa 3,13!).000 gld., od sladkorja 12,452.000 gl., na Ogerskem pa: od žganja (5,200.000 gl., od vina 2,750.000 gld., od pive 1,407.000 gl., od mesa 2,031.000 gl., od sladkorja 1,077.400 gl.
Dalje od monopolov in davščiu: v Cislejtaniji od soli 10,012.000 gld., tabaka 55,211.000 gl., od štempeljnov 88,800.000 gl., od pravno davščine 2S(027.OU0 gl., od loterijo 16 260.000 gl., na Ogerskem pa: od soli 14,565.000 gld., (.d tobaka 20,230.000 gld. od štempeljnov 5,441.000 gl., od pravnih davščin 10,843.000 gl., od loterijo 3,070.000 gld. — Številke govore !
Dunajska borza 20. januarja.
(lavirao tolografiSno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld, 66 Enotni drž. dolg v srebru   .  .   74  „ t;r>
18G0 drž. posojilu.....J07   „ 50
Akcije n.lrodno banko    .   .      988   „ —
kr.
Kreditne akcije ...       .     242 „ 25
London........113 „ 45
Napol..........9 m 4*/t
C. k. cekini.......— - —
Srebro.........107 „75
JPoMlauio.
V«em bolnim moč in zdravje bres leka in hrez stroškov.
Revalesciere du Barry
Izvrstna ■dravilna brana lievalescicre du Barry odstrani vse bolezni: namreč bolozni v želodci, v živeili, v prsih, na pljuvali, jotrah, žlezah, na sliznici, v diiSnjakii, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, su-Sico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost," /.lato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizeni, protin, bledico. — Izpisek ta 75.000 ■pričeval o osdravljenji, ki so vsem lukom kljubovale.
Spričevalo št. 73.021.
Na Dunaji, 1. februarja 1871.
Neskoneiia hvaležnost tlo Vas mi daje povod, Vam to vrstice pisati. Uil sem skozi fitiri mesece od strasne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nij sem na svet prijatelja Vale izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov.
Spričevalo št. 0">.7ir>.
Pariš, 11. aprila 18G<>.
Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prcbavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi lievalescicre, ki jo Je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravi) spanje in trdno meso ter jo zopet dobro volje.
II. de M o n ti o u i s. Spričevalo št. 78.800,
Mohae, 20. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavno/.iiano „Itevale-Bciero" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 tuntno škatlico za mojega prijatelja pod' mojim Vam že znanim napisom pO poštnem podvzetji.
Z vBeni spoštovanjem
Jož. U11 e i n sta vitelj.
TeenejSi kot meso, prihrani Uevalesciere pri odraftčenih iu pri otrocih 5()krat svojo ceno za zdravila.
V plelmstik pušioah po pol funta 1 gobi. f>0 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov ifO gold., 84 funtov 'M gold.,
— Revalesciere-Riscuitun v pušicah a 2 gold. 60 kr. in 4 gold. 50 kr. — Itevalcsciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah zu l'J tas 1 gold. 50 kr., 24 ta-, 2 gold. 60 kr., 48 tns 4 gold. 00 kr., v prahu aa 120 ta • 10 gold., M 288 t as 20 gold., — za 576 tas .'Iti gold.
— Prodaje: Barry d u liarrv A. C oni p. na Du-
Wal)fl«chKn»K«> št. h, v I,Jh1iIJi>ii1 Ed Mu lir, v Uratlcl bratje Oberanziue yr, v Iiih-tiruku Diochtl & Fra u k, v CVlovui !'. Birn-hacher, v Lonci L ud vi g M ii 11 e r, v iMarlburn F. Kole tu i k & M. Mor 16, v Merama J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-
najska hiša na vuo kraji povzetjih.
po poštnih nakaznicah ali
St. 1000.
Razglas.
Ker je dolžnost gosposke ostro čuvati, da se slabo in tedaj zdravju škodljivo meso no prodaja, je mestni magistrat vnovič naj natančneji ogled vseh za klanje odločenih živali v javnih iu domačih klavnicah, živih in zaklanih, kakor tudi skrbno ogledovanje vpeljanega, in v mesnicah in prodajaluicah razstavljenega mesa zapovedal.
Ker bo pa natančna izvršitev tega zarad splošne varnosti tako potrebnega (»gleda mnogo stroškov prizadela, bo je mestni zbor pravice, njemu v deželni poatavi od 8. decembra 1868, št. 17 dane, posluži) in v svojih sejah 20. decembra 1873 in 20. januarja 1874 sklenil, za ogledovaujo mesa takse vpeljati, in te od 1. februarja 1874 naprej pobirati.
Po tem sklepu mora tedaj od 1. februarja 1874 naprej vsak mesar, klavec in živinski kupovalec
a) vsak čas iu na vsakem kraji ogled klavne živiue, žive in zaklane kakor tudi samega mesa brez ugovora dovoliti;
b) služabnikom ljubljanskega daca, ki bodo te takse oh enim z dozdaujim plačilom
20
10
pobirali, .še naslednje ogledne takse plačati, namreč:
1. od vsakega goveda.....30 kr.
2. od vsakega tukaj zaklanega, ali že zaklanega upeljanega teleta in prešiča........
3. od vsakega tukaj zaklanega, ali že zaklanega upeljanega ovna, kozla, koštruna, jagnjeta, kozlička, ovce in koze .....
Kot transito uplačana ogledna taksa se bo pri izstopu vrnila.
Služabniki ljubljanskega daca imajo pa pravico, kraje, koder se živina kolje in prodaja, vsak Čas pregledavati iu terjati, da se plačilo ogledne takse od navzočuc živine dokaže.
Te zapovedi se morajo natančno spol-novati, sicer bi se po okoliščinah ali meso konfisciralo, ali bi se pa proti prestopniku po cesarski postavi od 20. aprila 1854 kazensko postopalo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. januarja 1874.
Zupan:
(18—2) nZ)escli.2r]a.a,a^.3^.-
Zobje in zobovje •
se brez bolečine nastavljajo, ne da ga\
bi se korenine odstranile, zobobol se .
po   usmrtenji  živcev   odpravi,   vse 2"
/oluie   operacije,  kot:   plombi- 9
ranjc v zlatu, srebru in drugih mu- (P
sali, pilenje, snaženje in izdiranje zob ^ opravlja zobozdravnik             (14—3)
A. Paichel,
i>I«mIiselio ulic«' »tov. 3(1, v I.
nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
i
Došla naročila ua gospoda
dr. J. G. Poppa,
c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, mesto, ltogncrgas.se št. 2. Vaše blagorodje! Prosim najuljudneje, da mi pošljete se dvanajst, sklenic Vašu izvrstne anatlicriiiove ustne votle.  Znesek jo priložon. Spoštovanjem baronovka v. Maltzahn, v. Almasv, v Vollratharuhe, Mecklenburg-Selivveriii.
Čestiti gospod kolega! Po srečnem poskusu z Vašo umuln-iiiiovo  iiNtuo vodo
bi Hodaj tudi še z Vašim mi tako toplo priporočani 111 zobnim |»lonil»oiai poskusil. Prosim, pošljite mi prijazno vendar en otui z vsem pripadajočim in povodom, kako so rabi. Znesek liOtite po poštnem povzetji sprejeti.
Vašemu blagorodju so kot kolega celo udano priporoča
vojv. bruiiB viški telesni zdravnik, ti verni svetnik in prof.
vitez itd. itd. v Eigimmurktu
Vaše, blagorodje! Pridjano sledi f> gold. Blagovolite zato mi poslati po prvi pošti dve sklede! Vaše izvrstne ituuimepiuoie ustne vode iu zoliiifgti plomlm za samoplombi-ranjo otlili aobov z navodom, kako ho rabi. Spoltovanjem
Al«'liNtiutlcr burou HassilUo,
v Iterhomethu v Bukovini. Zaloge: (21—1) v I.|iil»ljttiil pri Po t riči č  in  Pir kor-j i
— j os. K a r i n ge r-j i — A. K r i s p o r-j i — Eduard Mahr-u — Kor. M »U h. Se. hmitt-u
— E. Birsohita-u, lekarji; — v K ran j i
pri L. Krisper-ji — Seb. Se h a u u i g-u , lekarji; — V Pliberg-u pri llerbst-u, lekarji;—v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji;
— v ltudolfovoiu pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— J o s o f U e r g in a 11 -11; — v Krškem pri V o d. 1$ o to o h O8-11, lek.; —v Kamniku pri Jahn-u, lekarjij   v  Gorici pri   P o 111 o n i - j i, lekarji
— J. Kellor-ji; — v VVarteitherg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri A n t o n. D ep o-r i s-u, lok.; —^Postojni pri K 11 p to r s e b 111 i d t-u lekarji; — vSkofjiloki pri C. Fabiani-ji, lo-karj i; — v Kočevji ]>ri J. B r a u n o - tu, lokarj i;
— v Idriji, e. k. rudarska lekaruica; — v Litiji pri   K.  M Ublw en zol-ji, lekarji; — v lla-
doljici pri Zal o kar-j ovi vdovi.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.