38. štev. poštnina plačana V Ljubljani, sobota 25. septembra 1926. izvod mn vso Leto VI.
K	Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77.	Izhaja vsako soboto.	Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev.	
Trbovlje.
To je beseda gorja našega slovenskega rudarja. Kdor hodi po naših revirjili in ima oko, uho in srce človeka, ne more pojmiti, da je v dobi visoke človekove kulture sploh še mogoče, da naš človek, ki nosi na svojih ramah znatni, ako že ne glavni del usode našega gospodarstva, umira in z njim njegova družina zato, ker njegovo težko in občeko-ristno delo ni plačano tako, da bi zadoščalo za vsakdanji kruli.
Težke krize so preživljale in jih preživljajo vse države. Spominjamo samo na Češkoslovaško republiko, katere zemlje so bile zakladnica Avstro-ogrske industrije. Po vojni je grozila strašna brezposelnost in druge so-cijalne krize najhujše vrste. Nebroj tovarn je izgubila svoja stara tržišča, meje so bile zaprte, promet neurejen, surovine daleč od doma, carina neekonomična. Pred vratmi to-varen je stalo tisoče in tisoče ljudi, da zagrabijo za stroje in jih poženo v tek. Češki žilavosti, vztrajnosti in narodni zavednosti, ki je čutila, da gre za usodo in življenje
narodnih ljudi, lri so ustvarili svobodno lastno
državo, se je posrečilo premagati vse ovire. Danes se češko gospodarstvo, kljub veliki vsestranski tujerodni konkurenci veseli najlepših uspehov. Delavec je deležen močno socijalne zaščite, preskrbljen je za starost in onemoglost. Njegove plače so urejene tako, da more — živeti. Delovne prilike so zagotovljene, za primer nezakrivljene brezposelnosti ima pravico na redno zakonito brezposelno podporo. Take razmere ustvarjajo socijalni mir in dajejo vodilnim državnikom možnost, da svoj čas posvečajo drugim nalogam za1 utrditev notranjega razvoja, za zagotovitev miru na zunaj.
In Nemčija! Poražena v svetovni vojski je sprejela nase najtežje gospodarske udarce. J Nekdaj močna njena industrija je ležala na • tleh. Najvažnejša industrijska ozemlja so bila ; zasedena po sovražnih četah. K temu so se pridružile šc notranje politične borbe in silen padec denarja. Morda ni države vseh vekov, ki bi pretrpela tako težko gospodarsko krizo.
Kljub vsemu temu nemška politika na j svojega delavca ni pozabila. Vedno se je zavedala, da je delavec del naroda, ki je! ravno tako potreben zaščite, kakor ostali sloji, j na pr. industrija. Močna narodna in državljanska zavest je nemškim vladam narekovala stalno skrb in brigo za delavstvo, da je zadostno zaščiteno za vse primere. Vse socijalno zavarovanje je bilo razbito, blagajne so bile prazne, na pokojnino pa je čakalo milijone in milijone starčkov. Denarja ni bilo nikjer. Toda trda volja pomagati je našla izhode. Danes je nemško socijalno zavarovanje skoro da tam, kjer je bilo pred vojno.
Kratko: krepka narodna volja in zavest narodne dolžnosti napram narodu je v vseh državah dosegla velike uspehe. Narodi svobodnejše dihajo. Seveda je pri tem delu tudi delavstvo samo krepko pomagalo
in je v polni meri storilo svojo narodno in državljansko dolžnost. Delavstvo je zahtevalo zase pravice in zaščite kot del naroda in države; delavske organizacije so se na delavstvo z raznimi oklici obračale vedno z nazivom: Nemški delavci! Bodrili so jih k delu za gospodarsko rešitev in za notranjo politično ureditev vedno z opozorilom, da je ogrožena njih nemška domovina. Delavstvo je ta klic v polni meri razumelo in se v vsem svojem udejstvovanju po njem ravnalo.
Res je, da v naši državi vladajo nekoliko izjemne razmere, da smo nova država, ki svoje temelje šele ustvarja in se mora državna misel boriti še z velikimi težavami. Značaj cele države je agraren, kot taka ni naklonjena socijalnim delavskim vprašanjem. Toda eno je: narodna zavednost delavstva in njegova preorijentacija v smeri države, bi znatno poboljšala položaj. TPD je tuja družba, ki nima pravega interesa ne na obstoju države, ne na socijalnem razvoju naroda. Ko^t taka misli predvsem le na exp!oa-tacijo in na največji dobiček. Ona ni zrastla z državo in narodom, njeni vodilni in odločilni predstavniki nimajo in ne marajo imeti notranjih srčnih vezi z narodom, iz katerega
bogate. V narodnih državah gospodarski faktorji ^ kažejo naklonjenost socijalnim problemom iz narodnih motivov, ker jim je pri srcu razvoj naroda. Pri nas, ker je gospodarstvo zlasti večje industrije v n e n a r o d -n i h rokah, te težnje ne moremo iskati. Krepka nacijonalna in državna politika bi nesoci-jalnim pojavom kaj kmalu naredila konec. Seveda brez pomoči delavstva samega to ne gre. Delavstvo mora s svojim dejanjem in nehanjem dati narodni državni politiki krepko oporo. Zato delavstvo, ako hoče, da raz sebe zbriše sramoto «Trbovlje», ne sme podpirati protidržavnih in protinarodnih stremljenj. Borbenost v nacijonalni in državni smeri mora priti med delavske vrste. Krepka enotna narodna delavskairon-ta bo strah kapitalu. Kajti naša narodna politika more in mora biti samo soci-j a 1 n a.
V	Trbovljah je sicer po sporazumu med vlado in družbo nastopilo pomirjenje, vsaj začasno. Toda negotovost je še velika. Na odgovornih je ležeče, da to negotovost odstranijo. Čuvajte delavstvo, ker s tem čuvate narod. Na delavstvu pa je, da predvsem v vrstah svojih voditeljev napravi red in da pride do spoznanja, da je tudi v drugih državah delavstvo spasila močna nacijonalna misel.
Organizacija weitfalikih delavcev.
Pred vojno so bili westfalski Slovenci po večini organizirani v društvih sv. Barbare za slovenske rudarje ali v avstrijskem rudarskem društvu «Einigkeit». Dočim je bil namen društva sv. Barbare le verska vzgoja in ohranitev vere in nravnosti med slovenskimi rudarji, je društvo «Einigkeit» v svojih pravilih poudarjalo tudi gojitev domovinske ljubezni. Predsednika društvu sv. Barbare je imenoval mtinsterski škof. Predsednik je bil duhoven, ki je imel glavno in odločilno besedo. — Ta verska društva med člani niso gojila ne narodne zavesti, tudi se niso pečala z večjimi socijalnimi vprašanji, ki so zlasti po vojni postala zelo pereča. Pri tej pred- in povojni organizaciji westfalskih Slovencev je jasno, da ni bilo faktorja, ki bi mogel pravilno razumeti njih potrebe in Slovence vzgojiti v nove državljane in med njimi zastopati stališče, da so oni postali novi državljani, ki morejo le od nove države zahtevati uresničitev svojih teženj. Tako je ostalo med westfalskimi Slovenci še mnogo nevednežev, ki ali Jugoslavije sploh ne poznajo ali pa jo sovražijo in hočejo raje biti Esterajherji. Po vojni je prišel med westfalske Slovence duhovnik Kalan, ki pa svoje misije ni razumel. Zanetil je gori borbo Slovencev proti Srbom in s tem proti državi in ni bil zmožen v slovenskem rudarju vzbuditi narodno in državljansko zavest. S tem so westfalski Slovenci izgubljali močno moralno oporo in hodili okoli države kakor okoli vrele kaše, mesto da bi
svoj problem, kot svobodni jugoslovanski državljani z vso odločnostjo načeli. Njim je bila potrebna močna narodna in državljanska preorijentacija. Tako pa so Slovenci vztrajali v avstrijskih društvih «Einigkeit», podlegli so celo vsenemškim agitacijam .in postajali člani onih nemških organizacij, ki so se borile za Anschluss, češ, da bo tudi njih domovina priključena. Mnogi so se izdajali za avstrijske državljane, kar je seveda polagoma za nje imelo neprijetne posledice.
Nemška država je prehajala v urejene razmere in je morala seveda tudi odnošaje napram Slovencem urediti v skladu s svojimi zakoni. Postalo je naravno, da je morala nemška država Slovence smatrati kot državljane Jugoslavije in na tem dejstvu urejevati svoje zadržanje. Pri tem avstrijsko društvo «Einig-keit» svojim slovenskim članom ni moglo nuditi zaščite, isto tako ne vsenemški Volks-bund, slovenska društva sv. Barbare pa so svoje člane tako vzgojila, da o Jugoslaviji niso hoteli ničesar slišati in da so vztrajali v miselnosti, da so «staatslose Qesellen». Pri takem organizacijskem in miselnem stanju westfalskih Slovencev je bilo to naravno, da so pravni in socijalni odnošaji postajali vedno bolj usodepolni.
Ker je šlo za velevažna življenska vprašanja, katerih rešitev je treba vsaj odločno pričeti, so morali westfalski Slovenci razmišljati o novih potih in sredstvih. In kaj je moglo biti naravnejše, da so westfalski Slo-
venci morali zapustiti svojo staro miselnost, da so1 Esterajherji in sama katoliški Slovenci, in kreniti v okvir jugoslovanskega državljanstva ter pričeti gojiti ljubezen do nove države, ki je po mednarodnih pravnih običajih in zakonih edina zmožna in poklicana, da reši vsa vprašanja za svoje državljane. Avstrije ni — in ona ne more pomagati. Tako so se westfalski Slovenci pričeli organizirati na povsem novi podlagi, ki odgovarja izpremenje-nim razmeram. Pričela so se ustanavljati jugoslovanska delavska in podporna društva, ki so združena v Zvezi društev, ki ima svoj sedež v mestu Bottrop in katere predsednik je g. Pavel Bolha, ki je pokazal velike organizatorne zmožnosti in ki je v teku časa kljub velikim zaprekam ustvaril veliko delo v korist našim izseljencem ne samo pri jugoslovanskih, ampak tudi pri nemških oblastvih. Skuša zlasti nemško javnost zainteresirati za problem westfalskih Slovencev. Velike ovire mu delajo društva sv. Barbare, katerih	člani se celo	v tujini	gredo
avtonomiste in Samoslovence. Zveza skuša iz svojega delovanja izločiti vse politične spore, ki pretresajo domovino in hoče na tujih j tleh ustvariti prijateljsko sožitje z Nemci, ki po 60.000 revnih slovenskih rudarjev ne morejo biti	niti najmanj	ogroženi,	dasi
jih člani društva sv. Barbare skušajo spravljati v strah pred «srbskimi agenti«. Toda Nemci so resni in gotovo ne bodo nasedli takim	«trikom». Na drugi	strani pa	hoče
Zveza	ščititi	materijelne in	kulturne	koristi
svojih članov in s poudarjanjem državljanske zavesti in gojitvijo ljubezni do države, pri državnih oblastvih vzbuditi interesj za potrebe westfalskih Slovencev. Želeti je, da bi se vsi westfalski Slovenci oprijeli te! Zveze in jugoslovanskih društev, da na ta na-! čin napram našim oblastvom predstavljajo j močno enoto, ki jugoslovansko misli in čuti. Zločin nad tamošnjimi Slovenci uganja, kdor proti Zvezi, ki ima najidealnejše naloge, ruje in proti njej vzdržuje esterajhersko miselnost in sovraštvo proti Srbom. Za to v tujini ni mesta.
Zveza je imela 5. septembra svoj letni občni zbor, ki je nad vse pričakovanje krasno
uspel. Bilo: je nad 200 delegatov in delegatinj navzočih. Pogled nanje, na njih stvarno delo je v človeku vzbudil ponos, da so to še vedno sinovi naše velike domovine.
Westfalski Slovenci imajo velike težnje. Predvsem je važno vprašanje ureditve njihovega zavarovanja. Kot rudarji so vsi zavarovani za primer starosti in invalidnosti. Toda dobrote tega zavarovanja uživajo po predpisih nemškega zakona le toliko časa, dokler bivajo v Nemčiji. S povratkom v domovino ugasnejo, odnosno se ukinejo vse pravice in vse podpore. Zato gre njih težnja za tem, da se sklene med Jugoslavijo in Nemčijo posebna reciprocitetna pogodba, po kateri bi bilo našim državljanom v primeru povratka v domovino zagotovljeno prejemanje rent iz Nemčije. Na drugi strani pa je potrebno tudi varstvo iz zavarovanja pridobljenih pravic, tako, da bi se v Nemčiji v zavarovanju pridobljena leta pri preselitvi v domovino mogla nadaljevati.
Veliko pomanjkanje in bedo trpe vojne vdove, ki ne dobivajo prav nikakih podpor in so odvisne le od raznih nemških oblastev, da jih v najskrajnejši bedi podpirajo. Toda ta podpora je prostovoljna in kdor jo uživa, jo more tudi izgubiti. Naša sramota je, da pustimo tako žalostno umirati žene in otroke naših padlih sinov. V tem pogledu bo storiti najodločnejše korake pri vladi.
V	primeru brezposelnosti so naši ljudje izpostavljeni strašni bedi. Kot tuji državljani brez posebnih meddržavnih pogodb nimajo pravice do brezposelnih podpor. Nemška ob-lastva v tem pogledu sicer postopajo zelo človekoljubno in store vse, da rešijo naše ljudi pred najhujšem. Toda to vprašanje je treba stalno in zakonito urediti.
Nerešenih gospodarskih vprašanj je še ne-broj. Ne dotaknemo' se njih kulturnih potreb. Tudi tem je posvetiti vso pažnjo, ako nočemo, da bo mladi rod izgubljen za narod. Otroci obiskujejo nemške šole in je naravno, da slovenščino pozabljajo.
S tem smo problem naših bratov na'severu načeli in to delo bomo z vso odločnostjo nadaljevali. Škoda tako dobrih sinov, da bi zapuščeni umirali v tujini.
Brnski kongres.
Z veliko napetostjo se je pričakoval izredni zbor češkoslovaške socialistične stranke, ki se je vršil dne 18. in 19. t.-m. v Brnu. V stranki so nastala velika načelna in osebna nasprotja, da je bilo korenito razčiščenje nujno potrebno.
Ze lansko jesen pri volitvah v narodno skupščino se je opazilo, da se bojujeta v stranki dve skupini za premoč; stala sta si nasproti Klofač in Stfibrny, vsak s svojimi več ali manj bojevitimi prijatelji ob strani. Do javnega konflikta ni prišlo. Stranka je nastopila pri volitvah enotno in dosegla
lepe uspehe.
Po volitvah je nekaj mesecev kazalo, da ima češkoslovaški parlament sigurno večino, obstoječo iz nekdanje petke in stranke obrtnikov. Potek političnih dogodkov se je razvijal normalno in o stabilnosti vlade ni bilo dvoma. Vlada je bila v rokah Cehov in je bila opozicija Nemcev, Madžarov in Hlinkovcev ter komunistov brez moči. Splošno je prevladovalo kot v starem parlamentu naziranje, da je za vsak» ceno varovati češki značaj vlade in da še ni prišel čas, ko bi se tudi zastopstvo narodnih manjšin pritegnilo k pozitivnemu vladnemu udejstvovanju. Nadaljevati se je hotelo plodonosno parlamentarno delo zadnjih let, ki je prineslo Češkoslovaški toliko ugleda v inozemstvu, doma pa blagostanje in napredek. Seveda je pa to delo moglo uspevati le na lojalnosti vseh v vladi zastopanih strank. Včasih se je zdelo, da mora počiti, a vendar je parlamentarni virtuoz Švehla vedno
našel kompromisno formulo, ki je pomiiila duhove. Lahko to ni bilo, če pomislimo, da so v vladi sedeli poleg reakcijonarnih demokratov (Kramar) napredni socijalisti in da je bilo končno tudi večkrat težko najti soglasje med zastopniki agrarcev in konsu-mentov. Šlo pa je vendarle, če tudi ne več tako gladko kot v bivši narodni skupščini.
Srditi volilni boj gotovo ni pomirjevalno vplival na odnošaje med strankami, ki so predstavljale vlado. V političnem ozračju je tlelo, dokler se ni vžgalo: češka vlada je padla. Nastali so katastrofalni spori glede carin, glede kongrue in uradniških plač.
Po padcu češke vlade ni bilo mogoče sestaviti parlamentarnega kabineta in predsednik Masaryk je imenoval uradniško vlado. Edini parlamentarec v novi vladi je bil zunanji minister dr. Beneš. Češkoslovaška socijalistična stranka je pričela z najostrejšo opozicijo proti novi vladi, katero so z glasovanjem večkrat podprli tudi Nemci. V izvrše-valnem odboru češkoslovaške socijalistične stranke je poslanec Stfibrny odločno zahteval, da izstopi iz vlade dr. Beneš, ker nikakor ne gre, da bi bil istočasno, ko vodi stranka opozicijonalno borbo z vlado, njen mandator zastopan v vladi in s tem soodgovoren za delo vlade. Dr. Beneš je ostal v vladi na izrečno željo predsednika Masaryka m izključno le iz zunanjepolitičnih razlogov. Zahtevi Stfibrnega po odstopu dr. Beneša iz vlade se je upirala skupina voditelja stranke Klofača, poudar-
jajoč, da je v tem vprašanju državne interese nad-'rediti strankinim interesom. Skupina Stfibrnega je poostrila borbo proti dr. Benešu, pri čemer se ni izogibala niti intrigantskih političnih metod, samo da bi oslabila položaj zunanjega ministra, katerega vpliv v stranki je bil po njenem mnenju vse preveč odločujoč. V seji poslanskega kluba je bila v nenavzočnosti dr. Beneša sprejeta resolucija poslanca Trnobranskega (pristaša Stfibrnega), da se dr. Beneš poživlja, da izstopi iz uradniške vlade. Še preden je bila odglasovana resolucija, je bila oddana v priobčenje raznim listom, tako da je bila onemogočena vsaka korektura o sklepu s strani strankinega izvrševalnega odbora. Dr. Beneš se je nahajal pred vprašanjem, ali odložiti mesto zunanjega ministra, ali se pa zahvaliti stranki za poslanski mandat. Ker dr. Beneš ni hotel biti še naprej kamen spodtike strankinim nesoglasjem, je odložil mandat.
Resignacija dr. Beneša na poslanski mandat je povzročila med strankinimi pristaši veliko razburjenje. Proti Stfibrnega kampanji je bil vedno večji odpor v stranki. Dr. Beneš je dnevno dobival številne zaupnice od strankinih organizacij. Z odstopom dr. Beneša se je spor v stranki še povečal iri dobil najresnejše lice, ko se je na njegovo stran odločno postavil voditelj stranke Vaclav Klofač.
Pričel se je boj Klofač-Stribrny. Klofač je zagovarjal zunanjo politiko dr. Beneša in naglašal, da se mora v stranki onemogočiti vsaka tendenca, ki stremi za nasiljem v javnem udejstvovanju in odločevati mora izključno le resnična demokracija v duhu humanitete. Stranki je za vzor predsednik Masaryk, katerega duševna avtoriteta je nedotakljiva. Stribrny je nasprotno zagovarjal najradikalnejšo nacijonalno politiko, ki se ne bi vstavila niti pred državnim prevratom. Sodelovanje z Nemci je nemogoče in če drugače ni doseči češke nacijonal-ne večine v parlamentu, naj se oktroira nov volilni red. V javnosti so se raznesle vesti, da StFibrny simpatizira s češkimi fašisti. Klofač je pozval Stfibrnega, da dementira v javnosti vsako zvezo s fašisti. Na Klofačev poziv Stfibrny ni odgovoril. Med tem se je zvedelo, da je odstavljeni fašistovski general Gajda obiskal Stfibrnega in ga prosil nasveta in pomoči, kar se je, tolmačilo tako, da je Stfibrny v zvezi s fašisti. Spor Klofač-Stfibrny je dosegel svoj višek, ko je Stfibrny izdal brošuro, kjer brezobzirno napada Klofača in Beneša, očitajoč jima poleg načelnih prestopkov še manipulacije s strankinimi sredstvi v svoje osebne namene. Klofaču je Stribrny še posebej očital, da ga je hotel s falzificiranim zdravniškim izpričevalom proglasiti za paralitika, samo da bi se ga iznebil iz stranke. Klofač in Beneš sta nato v javnosti pobila Stfibrnega trditve. Razvila se je skratka nečedna osebna borba, katero je začel Stfibrny in s tem izgubil skoraj vse simpatije med strankinimi pristaši.
Osebi Klofač in dr. Beneš sta gotovo tako vzvišeni, da je absurdno misliti, da sta v privatnem življenju kaj zagrešila, kar bi ju diskvalificiralo v javnem življenju.
Končne sodbe o sporu Klofač-Stfibrny ni mogel nihče drugi izreči kot strankin zbor, ki je bil tudi v to svrho sklican v Brno. Na zboru zastopstva češkoslovaške socijalistične stranke dne 18. t. m-je bil delegatom po referatu V. Klofača prediren predlog, da se najprvo obsodi kampanjo Strmega proti Klofaču, odobri korektnost Klofa^ega na-I stopa in izključi iz stranke poslanca „ ri jrnega,
! poslanca Trnobranskega, tajnika Smeka in urednika Schwarza. Zaupnica Klofaču ,e bila odglasovana od 131 delegatov, doč.m ]e za izključitev Stfibrnega in tovarišev glasovalo 96 delegatov za in 42 proti.
Drugi dan, 19. t. m., se je vršil strankin zbor v najlepšem soglasju. Navzočih je bilo 850 delegatov z glasovalno pravico. Zbor je vodil, viharno aklamiran, predsednik stranke V. Klofa5' Z °.r°~
. vanja so bili poslani brzojavni pozdravi asai yku, Benešu in pisateljici Jiraskovi. Se tekom zboro-1 vanja je prišel na pozdrav odgovor predsednika ! Masaryka, ki se glasi: «Zahvaljujem sc za pozdrav
Pristnost in jakost Vam jamči naša
Kolinska
ii
ki daje kav/ izdatnost, lepo barvo in je izdelek domačega delavca ter zasluži, da se uporablja v vsaki rodbini!
in želim zboru uspeha in stranki, da bi brzo in popolno prebolela krizo. Kriza ni nazadovanje in more biti začetek obnovljenega življenja. Želim Vam- to obnovo v interesu našega političnega življenja in države.* — Zbor je pozdravil z daljšim pismom tudi dr. Beneš in Češkoslovaška Obcc legi-jonarjev.
Na zboru je referiral o smernicah strankine politike dr. Franke, o socijalno-gospodarskih vprašanjih Tučny in o socijalizmu kot vprašanju nravnosti in narodnosti V. Klofač. Po referatih in debati so bile sprejete resolucije, h katerim se še ob priliki povrnemo. Omeniti je, da politična resolucija brezpogojno priznava avtoriteto Masaryka in da se stranka izreka za parlamentarno sodelovanje z vsakomur, ki hoče iskreno služiti državi.
Na predlog V. Klofača se nazivlja odslej Češko-
slovaška socijalistična stranka s svojim nekdanjim imenom: Češkoslovaška narodno-socijalistična stranka.
Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen V. Klofač, za podpredsednike pa Tučntf, Klouda, Zeminova in Berkovec. Med člani osrednjega iz-vrševalnega odbora je bil izvoljen tudi dr. Beneš.
Kakor se poroča (navzlic izključitvi iz stranke) Stfibrny ne bo odložil mandata, ampak bo osnoval novo stranko. Posebnih izgledov pa nima na uspeh. Sicer je pa obžalovati, da se spor Klofač-Stribrny ni mogel drugače poravnati, kot da sta morala oditi iz stranke dva odlična delavca Stfibrny in Trnobransky, ki sta bila že od svoje mladeniške dobe v prvih vrstah narodno-socijali-stičnega pokreta.
Politični pregled.
Kongres pokrajinskih organizacij Socijalistične stranke Jugoslavije za Slovenijo so jo vršil preteklo nedeljo v Celju. Kongresu je predsedoval Čohal; kot delegat glavnega strankinega odbora je bil navzoč dr. Topalovič iz Beograda. Po poročilu upravnega odbora je prišlo do ostre kritike o delu dosedanjih funkcijonarjev stranke. Stranka ima v
SlovoniJI le 24 krajevnih- organizacij. Po referatih
so bile sprejete resolucije o organizaciji in tisku («Delavska politika* je odslej ofieijelno glasilo stranke), o razmerju stranke do socijalističnega ženskega gibanja in o ponudbi grupe «Zedinjenjc>, ki se je ločila od komunistov in je za fuzijo s soci-jalnimi demokrati. Kongres se je soglasno izjavil za fuzijo z «Zedinjaši». Končno je kongres protestiral proti zavlačevanju občinskih volitev v Ljubljani, Zagorju in Prekmurju in zahteval, da se potrdi izvolitev trboveljskega župana. Kongres je
napravil na vse navzoče zelo depremirajoč vtis, še prav posebno pa na one delegate, ki so videli socijalno demokratično stranko drugače močno in enotno kot je danes. Organizatorno je socijalna demokracija v Sloveniji zaenkrat na tleh.
Kongres saveza zemljoradnikov se je vršil pretekle dni v Šabcu ob prisotnosti čeških in poljskih gostov ter pet tisoč strankinih pristašev. Glavna referenta sta bila na kongresu predsednik zomljo-radniškega kluba Joca Jovanovič in Voja Lazič. Jovanovič je poudarjal v svojem govoru, da še ni dovršeno osvobojenje naroda, katero so pričeli Miloš in Karadjordje. Naloga zemljoradriiške stranke je, da osvobodi narod od meščanskih strank. Pri vseh državnih oblasteh se zrcali partizanstvo. Vlada se je pokazala nesposobno, sedanje vlade ni mogoče podpirati, ker je brez zaupanja vrednih mož. V vseh ministrstvih odločujejo advokati. Koa-
licija vladnih strank je izumetničila večino, a ni ničesar napravila. Obetalo se je izenačenje zakonov in zakon o neposrednih davkih. Ostalo je pa le pri obetanjih. Jovanovič trdi, da ima država
250.000	uradnikov, toliko kot nikjer na svetu. Zakaj sc ruši radikalna stranka? Zato, ker ni več načelna stranka, ker nima več programa. Jovanovič zahteva svobodne volitve, pravo narodno predstavništvo in z njim gospodarski parlament. — Voja Lazič je poudarjal, da brez razredne organizacije ni napredka. Vsi se organizirajo, samo seljak bi se ne smel. Lazič trdi, da se zahteva od uradnika, da služi partiji in ne državi. Ne ene stvari se ne doseže v uradih brez protekcije in denarja. Minister ne kontrolira dela uradništva, ampak samo vpraša, koliko kroglic dobi v njegovem srezu stranka. — Stranka je sprejela na svojem kongresu nov poslovnik.
Uzunovičeve izjave. Ministrski predsednik Uzu-novič je sprejel novinarje in jim v daljši izjavi očrtal sedanji politični položaj v državi. Uzunovič je poln optimizma in z vsem poudarkom zatrjuje, da ni vzroka za kakršnokoli politično izpremembo, ali pregrupacijo, ker obstoja med vladinima strankama popolno soglasje v vseh vprašanjih skupne politike. Vlada je stabilna in ima po Uzunovi-čevem mnenju zaupanje obeh ustavnih činiteljev. Dalje pravi Uzunovič, da Stefan Radič ni nikdar prišel do njega z zahtevo, da mora dr. Nikič izstopiti iz vlade! Povratek Nikole Pašiča v Beograd bo le okrepil sedanjo vladno kombinacijo in bo razblinil vse ono, kar se doslej v tej smeri vsled nezadostne poučenosti veže na ime in namere Pašiča. Kar se agitacije Svetozarja Pribičeviča tiče je ministrski predsednik mnenja, da je sicer njegova akcija za razpis -volitev zelo intenzivna, a je SDS v tem izolirana.
Pašič v Cavtatu. Na povratku iz Monte Carla se jo Nikola Pašič v družbi svojega sina Radeja
Poročilo inšpekcije
dela v mariborski oblasti.
V zadnjih številkah našega lista smo prinesli poročilo ljubljanske Inšpekcije dela. Danes prinašamo poročilo mariborske Inšpekcije in dodajamo poročilu obenem tudi naše mišljenje.
Mariborska Inšpekcija dela je v letu 1925. izvršila 1292 inšpekcij pri 1289. podjetjih. Izdala je 88 dovoljenj za nova podjetja, 67 za razširjenje in 11 za premeščenje. Obravnav je imela 151, in sicer: vajenške zadeve 28, za-državanje mezd 15, delavske listine 27,’ nepravilni odpusti 42, razne krivice in pritožbe 29 obravnav.
V	1289. inspiciranih podjetjih je bilo zaposlenih 10.108 delavcev, od teh 7255 moških in 2853 ženskih.
Izmed 88 novih podjetij bi bilo' omeniti dve srednji žagi, eno sušilnico in parilnico' lesa, en kamenolom, eno manjšo tovarno ogledal, tri manjše kemične tovarne za kosmetiko in ličila, nekaj oljaren, tri izvozne klavnice ob meji, eno srednjo tkalnico, malo tovarno strojev, dve žični vzpenjači za les, tri gozdne
železnice, eno stavbinsko in nekaj manjših vodnih žag ter drugih obrtnih naprav.
Delavska stanovanja so ostala v lanskoletnem stanju. Na novo se ni mnogo zgradilo, ker pomanjkuje za to gradiva. Le ena kovinska in kemična tovarna tvorita izjemo, ker zgradita vsako leto vsaj po eno večjo stanovanjsko hišo. Zopet vidimo, da se vse premalo upoštevajo določbe zakona o zaščiti delavcev, ki izrecno predpisuje gradbo zdravih delavskih stanovanj. In v celi mariborski oblasti imamo le dva podjetnika, ki gradita, vse ostalo ostaja leto za letom pri starem, enkrat vsled vnovčevanja, drugič vsled pomanjkanja sredstev; radovedni smo na izgovor prihodnje leto.
Varnostne in higijenske razmere so se v
zadnjem letu nekoliko izboljšale, kar je posebno razvidno iz manjšega števila nesreč, 'katerih je bilo v letu 1925. skupno 904 napram 1311 v letu 1924. Od 904. nezgod je bilo 10 mrtvih, pa ne pri strojih. Pri strojih je bilo 162 nezgod, vse druge so se dogodile izven strojev. Manjše letošnje število nesreč je gotovo pripisati predvsem manjši zaposlenosti, v veliki meri pa tudi naraščanju uvidevnosti delodajalcev, da je treba skrbeti za zaščito delavskega življenja in varnosti. Vendar se je pa ugotovilo še veliko nedostatkov in je
bilo poslovanje Inšpekcije dela tudi v tem oziru zelo živahno. Tako je tudi fjrav. Ce bi vse Inšpekcije dela pravilno izvrševale svoje naloge, bi morale nezgode padati in bi s časom ostal le mali odstotek prav slučajnih nezgod.
Izmed važnejših nedostatkov v varnostnem in higijenskem oziru se predvsem omenjajo slabe delavnice, pri manjših obrtnikih na kmetih, ki često služijo obenem tudi za vajeniška stanovanja in celo za stanovanja pomočnikov in mojstrove družine. To se je predvsem opažalo pri oblačilni stroki (krojači, šivilje, čevljarji) pa tudi pri pekovskih obrtnikih, kjer so se pekarne ponovno uporabljale za spalnice vajencev.
Razmere v mestu so v tem oziru nekoliko boljše, vendar se je čestokrat opazila prevelika zasedenost v manjših delavnicah, tako na pr. pri neki šivilji in modistinji, kjer je v prostoru 45 nv> zaposlenih 9 delavk, med njimi 5 vajenk pod1 18. leti; v drugem primeru pa pri nekem čevljarju, kjer je v prostoru 90 pr‘ zaposlenih 13 delavcev. V obeh primerih se je podvzelo primerne korake, da se nedosta-tek odpravi.
Pri večjih podjetjih v pogledu delavnic ni bilo zaznamovati večjih nedostatkov, le v treh kamnolomih so bile delavne barake v razpadajočem stanju, ter so se po intervenciji
ustavil v Cavtatu. Dnevno ga obišče več politikov radikalne stranke, da sprejmejo njegove direktive. Obiskal je Pašiča tudf odvetnik Vladimir Martinac v zadevi korupcijskih afer, o katerih razpravlja anketni odbor. Po dolgi konferenci s Pašičem in njegovim sinom Radejem je Martinac odpotoval v Beograd z instrukcijami za Pašičeve prijatelje, ki so člani anketnega odbora. Kakor znano je Dra-
Po cfrugit
Društvo narodov. Sedmo zasedanje Društva narodov je pred zaključitvijo. Najvažnejši dogodek je pač bilo sprejetje Nemčije v Društvo narodov. S tem korakom ni samo Nemčija ustvarila predpogoje za internacijonalno sodelovanje z 49 državami, ki so članice Društva narodov, ampak je stopila tudi na realno pot zbližanja a svojimi sosednimi državami. Prvi sadovi se že kažejo. Francoski in nemški zunanji minister sta se v bližini Ženeve sestala na daljšo konferenco, kjer sta obravnavala vsa sporna vprašanja, ki motijo mirno sožitje obeh držav, — Na pravkar vršeči se konferenci so bili izvoljeni tudi nestalni člani Sveta društva narodov in sicer za dobo treh let: Poljska, Čile in Rumunija; za dobo dveh let: Kolumbija, Holandija in Kitajska in za dobo enega leta Belgija, Češkoslovaška in San Salvator. Stalni člani so: Nemčija, Anglija, Francija, Italija in Japonska. Velik uspeh Male antante je, da je v Svetu društva narodov zastopana poleg Rumunije še vedno tudi Češkoslovaška. Dr. Beneš si je znal s svojim znanjem in velikim državniškim pogledom, ustvariti nepogrešljivo avtoriteto v koncernu držav. Prav tako je Jugoslavija odlično sodelovala pri letošnjem plenarnem zasedanju Društva narodov: njen predstavnik zunanji minister dr. Ninčič je predsedoval zasedanju in s svojim odličnim nastopom povzdignil ugled naše domovine v inozemstvu.
Pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Poljsko, ki je bil podpisan v Ženevi, potrjuje v prvem členu nadaljnje iskreno prijateljstvo in sodelovanje obeh držav. Drugi člen obvezuje vladi, da se sporazumeta v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ki in-teresirajo obe stranki, da se ohrani mir. V tretjem členu se obe državi obvezujeta, da za primer mednarodnih težkoč glede zunanjepolitičnih vprašanj takoj pristopita k izmenjavi misli v najdobrohot-nejšem zmislu. Četrti člen predvideva sklenitev dogovora o arbitraži. Pakt ostane v veljavi tri leta.
Inšpekcije dela obnovile. Glede stanovanj bi bilo omenjati samo še to, da je opažati, da so pri manjših žagah delavska stanovanja iz higijenskega in zdravstvenega ozira v zelo slabem stanju.
Higijenske razmere so posebno pri manjših obratih v zelo slabem stanju. Konstatiralo se je v tem pogledu precej nedostatkov, krivda pa je v mnogih primerih na delavčevi strani, ker tudi od te strani ni posebnega razumevanja za to, ter je potrebno1 še mnogo prosvetnega dela med delavstvom. Te besede v poročilu mariborske Jnspekcije dela podpisujemo z obema rokama, ker so pravilne in resnične. Prosvetnega dela manjka res našemu delavcu in tudi on mora poznati podrobno vse določbe in predpise o higijeni in zdravstvu v delavnicah, pa bo po njegovi inicijativi marsi-kak nedostatek odpadel. Poglejmo naprej, kaj pravi poročilo. Pri mnogih podjetjih so n. pr. kopalnice na razpolago, katerih se pa delavci
V	zelo malem številu poslužujejo. Neko podjetje je dalo delavstvu tudi brisače na razpolago, ki pa so že prvi teden bile odnešene domov, seveda se sedaj podjetje brani dati druge na razpolago. Neverjetno skoraj, a vendar resnično. Naš delavec se vse premalo poslužuje kopališč. Kar je kopanja več kot enkrat mesečno, se mu zdi odveč. In vendar
giša Stojadinovie pismeno izjavil anketnemu odboru, da je tudi stari Pašič vedel za afere svojega sina. Stojadinovič s tem indirektno obdolžuje Nikolo Pašiča in je zato mogoče, da pozove k zaslišanju anketni odbor tudi starega Pašiča. — Poroča se, da je Nikola Pašič zopet nekoliko obolel in ne namerava še takoj zapustiti Cavtata.
*
i državah.
—	S paktom je znatno utrjena pozicija Male antante.
Rezultat španskega plebiscita. Primo di Rivera se je moral zateči k plebiscitu, da se vsaj začasno še obdrži na vladi. Špansko ljudstvo naj bi z glasovanjem odobrilo njegovo diktaturo. Volitve niso bile svobodne in glasovalo se je javno. Plebiscit zato ne znači svobodne volje španskega ljudstva. Uradno se razglaša, da je šest milijonov državljanov glasovalo za Primo di Rivero. Opozicija se je absentirala od volitev. Voditelji opozicije so večinoma v Franciji kot politični emigranti.
Nesoglasje ined Francijo in Italijo. Fašisti so mnenja, da je bil načrt za atentat na Mussolinija zasnovan med italijansko emigracijo v Franciji, ki šteje 200.000 oseb. Fašisti dolže francosko vlado, da indirektno podpira emigrante, ker jimi dovoljuje bivanje v svoji državi. Ko Be je v Italiji zvedelo, da je prišel atentator iz Francije, je vse fašistično-časopisje pričelo s hujskanjem proti Franciji in zahtevalo, da francoska vlada izžene vse italijanske emigrante. Efekt fašistovskega hujskanja je bil, da so množice demonstrirale pred francoskima konzulatoma v Livornu in Trstu. Italijanski karabinerji so branili francoske konzulate pred razburjeno množico; padlo je več strelov in v Trstu je prišlo celo do boja med karabinerji in fašis lovsko milico. Red se je v Trstu vzpostavil šele potem, ko je bilo proglašeno obsedno stanje. Vse svetovno časopisje ostro obsoja fašistovske izpade proti Franciji. Poincare je pozval k sebi italijanskega ambassa-deura v Parizu in izrekel svoje ogorčenje nad pisavo italijanskega časopisja. Poincarč je apeliral na italijansko vlado, da prepove nadaljno časopisno kampanjo proti Franciji. Italijanski vladi je to tem lažje, ker v Italiji itak ne sme časopisje pisati drugače, kot je po volji fašistov, ki so de facto vlada.
bi moral znati vsak delavec, da je snaga vir zdravja. Če vendar zahtevamo od podjetnikov, da nam preskrbijo kopališča, jih moramo potem tudi uporabljati.
Varnostne razmere so se nekoliko zboljšale, ker sta delodajalec in delavec pričela pojmovati potrebo zaščitnih naprav, tako n. pr. se le še malo kedaj opazi, da ne bi bila tudi krožna žaga opremljena z varnostnim klobukom, vendar pa je tudi v tem oziru bila Inšpekcija dela primorana intervenirati, posebno v lesni stroki, kjer so razmere najslabše in kjer se je tudi letos zgodilo največ nesreč pri strojih. V neki električni centrali so se ugotovile nosebno kričeče razmere, kjer so bili delavci vsled izredno slabih instalacij pri visoki napetosti trajno v smrtni nevarnosti in je pripisati le izredni sreči, da se ni pripetila težja nesreča. Inšpekcija dela je poskrbela, da se razmere zboljšajo.
Vprašani© vajencev je tudi pokazalo precej nedo*statkov. Ugotoviloi se je ponovno pri manjših podjetjih preveliko število vajencev, tako da v mnogih primerih ni bila podana garancija, da se bo vajenec temeljito izučil v svoji stroki. Opažati je v tem oziru nazadovanje, ker se je pričelo smatrati vajenca za ceneno delovno moč, ne pa za bodočega pomočnika, ter se vsled tega ni pokazalo po-
Pangalosovi načrti. Odstavljeni grški diktator Pangalos je izjavil nekemu grškemu novinarju, da je imel namen, tik pred svojim političnim strmoglavljenjem, napovedati Turčiji vojno. Povod za vojno je bila zahteva, naj se vrnejo konfiscirana imetja grškim beguncem. Za Pangalosov načrt jo vedel edinole grški zunanji minister. Turčijo jo hotel Pangalos presenetiti z dobro pripravljeno grško vojsko.
Serija novih zakonov v Italiji. V fašističnih krogih se vrše priprave za uveljavljenje novih zakonov, ki naj varujejo Mussolinijevo oblast, že v bližnjem zasedanju rimskega parlamenta bo sprejet zakon, ki uvaja zopet smrtno kazen v Italiji, zakon, ki odpravlja poroto, in zakon, ki naj vsebuje represivne postopke proti elementom, ki vodijo v inozemstvu protidržavno propagando.
Nizozemski socijalisti za monarhistični cere-monijel. Nizozemski socijalisti so sklenili, da se odslej udeležujejo svečanih otvoritev parlamenta, pri katerih se čita prestolni govor. Doslej se socijalisti niso udeleževali takih sej.
Nova falzifikatorska afera. Pariška banka je po svojem zastopniku v Budimpešti naznanila policiji, da so se zopet pojavili v prometu falzificirani franki. Baje so to one novčanice, katerih policija ni zaplenila Windischgriitzovim sotrudnikom. Teh bankovcev je okrog 6000. V novo afero je zapleten zopet škof Zadravec. Dalje so v Budimpešti odkrili offset-stroj in klišeje, ki so bili pripravljeni za falzificiranje frankov.
Velike manifestacije za svetovni mir. Nizozemske strokovne organizacije so organizirale veliko manifestacijo za svetovni mir in za osemurno delo. Manifestacije so se vršile v Haagu in je v sprevodu sodelovalo 100.000 oseb in 1557 udruženj.
Iz NSS,
Seja izvršilnega odbora N. S. S. se bo vršila v nedeljo 26. septembra točno ob 10. uri dopoldne v strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Vse člane izvršilnega odbora pozivamo, da se te seje polnoštevilno udeleže. V primeru, da bi so kak član iz kateregakoli vzroka soje ne mogel udeležiti, pa naj pošlje pismeno svbje predloge, o ■katerih se bo na seji razpravljalo. Prosimo, da pridejo vsi člani ločno ob napovedani uri, da se seja ne zavleče na popoldne. — Načelstvo N. S. S.
sebne pažnje za njegovo vzgojo. Mnogo primerov je, da delodajalec vajenca po končani učni dobi odpusti, ter vzame drugega vajenca, vsled česar vlada med pomočniki velika brezposelnost, pomočniki pa ravno vsled tega sistema ne morejo biti predobro kvalificirani. Opažalo se je tudi nekaj primerov, da vajenci niso bili zaposleni samo v obrti, ampak tudi v delodajalčevem gospodinjstvu, za sekanje drv, na polju itd. Obiskovanje šol je še vedno pomanjkljivo. Delovni čas mladoletnih vajencev je še mnogokrat prekoračen. V mnogih primerih plačujejo vajenci visoko uSnino in odškodnino, v drugih krajih pa ni nikake učnine, tudi prispevke za okrožni ura l5'a' čujejo celo po učni dobi stariši, akoravno to nasprotuje zakonu o zavarov«njU delavcev, ter je imela Inšpekcija dela mnogo posla, da se je ta nedostatek odprav* ’ ?r vel'ko mojstrov ni hoteloi plačevat* te prispevkov in so hoteli razveljaviti učno pogodbo. Pohvalno bi bilo omeniti, da imajo skoro vsa podjetja, ki obratujejo na tovarniški načini svoje vajence prijavljene pri zadrugah; neko kovinarsko podjetje ima svojo vajeniško šolo ter svoje vajence tudi brezplačno popolnoma oskrbuje.
Zaposlen^ delavstva.
V	mariborski oblasti je 1 podjetje, ki ima zaposlenih preko 1000 delavcev, 1 ima nad
Strokovni
Še enkrat dejanski napadi na nsše odbornike.
V eni zadnjih številk lista smoi priobčili vest o grdeni napadu, ki ga je zagrešil član internacionalne organizacije v Rušah na našega predsednika Vrhovnika in smo že takrat omenili, da se končno dejanje tega napada odigra pred sodiščem, kjer bo napadalec prejel zasluženo plačilo. Prejšnji teden se je v Mariboru končno dejanje tudi odigralo in je napadalec Moravčnik dobil 8 dni zapora, obenem pa mora nositi vse pravdne stroške zaradi napada na našega predsednika. Moravčnik se je sicer pritožil, a mu je sodnik sam pripomnil, da ga veseli pritožba, ker bo vsaj prejel zasluženo kazen, medtem, ko je bil sedaj milostno obsojen.
Mi smo zadnji naš dopis naslovili tudi na organizacijo socijalnih demokratov in stavili vprašanje, ako se s takimi napadi identificira. Ker nismo1 prejeli odgovora, smatramo, da je vodstvo Strokovne komisije soodgovorno na takih napadih, ker bi sicer moralo izvajati konsekvence in člane, ki se poslužujejo dejanskih napadov, izključiti iz svojih vrst.
Iz Ruš nam sporočajo, da se naše člane vsak dan straši s ponovnimi napadi in se jim celo z revolverji grozi, ako ne nehajo biti člani naše organizacije. Mi smo že povedali in ponovno to povemo: Kroženj se ne bojimo in napadov tudi ne. Za enkrat smo dali vsaj enemu priliko, da je dobil zasluženo plačilo, odslej bomo vsakogar že za samo grožnjo oddali tja, kamor spada. Če vse to ne bo pomagalo, bomo posegli poi samoobrambi in na nat ne ha -krivde, ako io bo kdo izmed so-drugov pošteno1 izkupil. Mi nismo izzivali takega boja, ako ga pa člani Strokovne komisije želijo, naj ga nadaljujejo. Mi se bomo znali boriti.
Tudi Delavsko zbornico smo pozvali, naj se izjavi k tem napadom, ki izvirajo iz strokovnega in ne političnega gibanja, pa tudi nismo dobili nikakega odziva. Ne verjamemo, da bi Delavska zbornica odobravala klanje med člani posameznih organizacij in bo pod-vzela vse potrebne korake, da se to prepreči.
500 delavcev, 5 jih ima od 200 do 500, 10 jih ima od 100 do 200, 19 jih ima od 50 do 100, 35 jih ima od 20 do 50, 31 jih ima od 10 do 20 in 888 do 10 delavcev.
V preteklem letu ni bilo opažati, da bi bili zaposleni v tovarnah mladoletni delavci pod 14. letom. Pač pa je bilo opaziti, da so nekatera podjetja zaposlovala v razmerju do prejšnjega leta večje število1 mladoletnih delavcev med 16. in 18. letom, da bi tako prištedili na mezdah. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je predložil ovadbo, da se pri nekem kovinskem podjetju izkoriščajo mladoletni! delavci.
Inšpekcija dela je rešila več pritožb glede prekoračenja delovnega časa in izrabljanja delavcev.
Za dovoljenje nadurnega dela je zaprosilo 29 podjetij in jim je Inšpekcija dela tudi ugodila. Tukaj veljajo naše besede, ki smo jih v zadnji številki napisali na račun ljubljanske Inšpekcije dela.
V mariborski oblasti vlada precejšnja brezposelnost, posebno v kovinski in kožar-ski industriji. Neka tovarna tanina je v sredi leta ustavila obrat in odpustila 180 delavcev. Neka tovarna za izdelovanje oblek je reducirala obrat in je odpustila do 50 delavk.
(Dalje prihodnjič.)
vestnik.
Ponavljamo pa še enkrat: če želite boja, ga boste imeli, samo opozarjamo vas, da nas ne boste pozneje pitali z denuncijanti itd. Mi neradi koga javljamo oblasti, tolovaje in razbojnike, ki prežijo na naše člane ob cestah, pa bomo brezpogojno izročali v roke pravice ali pa sami obračunali z njimi.
To je naša zadnja beseda!
Ustanovna občna zbora v Mežici in Črni na Koroškem.
Kar se je zdelo še pred meseci nemogoče in kar so vsi internacijonalci sploh smatrali za nemogoče, to se je v nedeljo 19. t. m. zgodilo. V najhujši rdeči republiki, kjer ima Bernot svojo domeno, smo imeli dva ustanovna občna zbora in ustanovili smo dve novi podružnici, za kateri vlada med rudarji veliko zanimanje in se jima obeta najlepša bodočnost.
V Mežici se je vršil občni zbor v nedeljo dne 19. t. in. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Stopar. Občni zbor je otvoril in vodil tov. Josip Lakoše, ki je pozdravil vse prisotne in poudarjal velik pomen ustanovitve podružnice Narodno strokovne zveze v Mežici. Za tem je občni zbor pozdravil v imenu Izvrševalnega odbora centralni strokovni tajnik tovariš Kravos. O pomenu in namenu N SZ je govoril okrožni tajnik tov. Tumpej, ki je potem tudi obrazložil ustroj NSZ in dal vsa potrebna navodila. Po poročilih se je vršila volitev novega odbora in so vzklikom izvoljeni v odbor sledeči tovariši: predsednik Josip Lakoše, topilec; podpredsednik Josip Leskovšek, strojevodja; tajnik Ivan Capuder, rudar; blagajnik Jožef Kunc, rudar; odborniki: Ferdo Pustoslemšek, Maks Potočnik in Ivan Spruk, vsi rudarji; v nadzorstvo pa Luka Kos ln Florjan Koprivnik, oba rudarja. Po volitvah je tov. Kravos dal novemu odboru navodila, kako naj započne važno delo med rudarji in kako naj jih zopet privede med svoj narod. Ob splošnem navdušenju za NSZ je novoizvoljeni predsednik tov. Lakoše zaključil lepo uspeli občni zbor.
Popoldne istega dne se je ob 3. uri vršil ustanovni občni zbor za Crno v dvorani gostilne gospoda Krulca. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Pavle Cesar, ki je po otvoritvenem pozdravu dal besedo okrožnemu tajniku tov. Tumpeju, ki je obrazložil pomen in namen Narodno strokovne zveze. Njegovo izvajanje so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Nato je o delavskem 'položaju obširno poročal centralni strokovni tajnik tov. Kravos, ki je poudarjal obenem nujno potrebo po narodni strokovni organizaciji v obmejnih krajih, kakor sta Mežica in Crna. Po poročilih so se izvršile volitve odbora in so soglasno bili izvoljeni naslednji tovariši: predsednik tov. Pavle Cesar, rudar; podpredsednik tov. Ivan Vauhnik, strojnik; tajjnik Rajko Jančar, topilec; blagajnik Jakob Gradišnik, rudar; odborniki: Makso Rejk, kovač; Avgust Godec in Ivan Gumpolt, oba rudarja; namestnika Ivan Močilnik in Rudolf Rošer, rudarja; preglednika računov Avgust Paradiž in Juri Filatov, oba rudarja.
Po volitvah je tov. Kravos pozdravil novi odbor in mu dal navodila o delu, katerega je dolžan izvršiti. Ob velikem navdušenju za Narodno-stro-kovno zvezo je predsednik tovariš Cesar zaključil lepo uspeli občni zbor
Novi podružnici pod našo lepo Peco iskreno pozdravljamo in jima želimo obilo uspeha. Narodno delavstvd v Crni in Mežici se bo gotovo z veseljem oprijelo svoje organizacije, katero je tako dolgo pogrešalo. Vsi narodno zavedni delavci v naše nove podružnice.
★
Vsem podružnicam NSZ. Nekatere podružnice sprašujejo glede skioptikona, da li je potrebna elektrika ali ne. Sporočamo, da so skioptikoni urejeni za električno luč in se naj torej predavanja vršijo v prostorih, kjer je elektrika na razpolago. Kulturno-prosvetni odsek pa je obljubil, da bo vsaj en aparat vporabljiv tudi v prostorih brez elektrike. Dokler pa tega aparata ni, naj se vršijo predavanja v prostorih z elektriko.
Delavska zbornica objavlja uradno: Deputaoija Delavske zbornice, ki je odšla v Beograd na podlagi sklepa upravnega odbora DZ v seji dne 5. septembra t. 1. v svrho zaščite interesov delavcev in nameščencev v sporu, ki je nastal med vlado in predstavniki rudarske industrije, poroča: Po vsestranski pripravi pri pristojnih oblasteh v Sloveniji, je odpotovala delegacija dne 11. septembra t.l. v Beograd. Naslednji dan je na daljši konferenci s centralnim tajništvom’ DZ ukrenila vse potrebno za intervencijo pri raznih resortnih ministrstvih. Dne 13. t. ra. je pod vodstvom centralnega tajnika dr. "L. Topaloviča obiskala ministra za poljedelstvo, g. Puclja, in ministra za promet. Oba ministra je deputacija podrobno poučila o zadevi ustavitve obratovanja v rudnikih TPD ter obrazložila težke posledice, ki bi nastale za delavstvo in celokupno narodno gospodarstvo, ako državne železnice ustavijo nabavo premoga od strani TPD. Pri imenovanih ministrih je delegacija nadalje slišala, da je spor med vlado in rudarskimi podjetniki že poravnan, da pa hočejo slednji ceno sporazuma v doglednem času prevaliti na delavstvo v obliki znižanja mezd in podaljšanja delovnega časa. Delegacija je proti tem nameram najodločneje protestirala ter iznesla konkretne dokaze, ki ne dopuščajo znižanja delavskih prejemkov in podaljšanja delovnega časa. 14. t. m. je zainteresirala za stvar ministra za socijalno politiko, ministra za trgovino in obrt in ministra za šume in rude, ter jih zaprosila za vsestransko pomoč. Ministrstva so pokazala za vse stvarne utemeljitve in predloge delavske delegacije umtevanje in obljubila svojo zaščito. Delegacija je končno o vsej zadevi informirala še slovenske poslance. V parlamentu je našla poslance Jugoslovanskega kluba, ki so ji po obrazložitvi položaja obljubili, da bodo ščitili delavske interese. — Beograd, dne 15. septembra 1926. — (Dopis smo za zadnjo številko «Nove Pravde* dobili prekasno, zato ga objavljamo šele danes. — Op. ured.)
-J- Franc Kunšck. Iz Hrastnika smo prejeli tužno vest, da je v soboto 18. t. m. ob 11. uri 25 min. dopoldne zasul zasip v jami našega dobrega in zvestega člana, tovariša Franca Kunšeka. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je v nedeljo ponoči umrl. Pogreb pokojnika se je vršil v torek, dne 21. t. m. popoldne in se ga je udeležil tudi Izvrševalni odbor po svojem zastopniku. Našemu dobremu' tovarišu naj bo prav lahka ljubljanska gruda, njegovim zaostalim pa izrekamo iskreno tovariško sožalje.
SENOVO PRI RAJHENBURGU. Tukajšnja podružnica Narodno strokovne zveze priredi v nedeljo 26. t. m. ob 4. uri popoldne v rudniški restavraciji članski sestanek, na katerem poroča delegat centrale iz Ljubljane. Vabimo vse člane, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže, ker se bo na njem razpravljalo o aktuelnih delavskih vprašanjih.
Ustanovni občni zbor Narodno strokovne zveze.
Izvršilni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se vrši ustanovni občni zbor v nedeljo dne 24. oktobra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani. Na ta občni zbor bodo morale poslati vse podružnice svoje zastopnike in jih zato žo aedaj * opozarjamo, da bodo takrat storile svojo dolžnost. Prihodnji teden dobijo glede zborovanja vse podružnice natančna navodila in vabila. To je potem upoštevati.
Ustanovni občni zbor Narodno-strokovne zveze v Kranju. V petek 10. t. m. se je vršil v Kranju v
gostilni Engelman ustanovni občili zbor podružnice Narodno-strokovne zveze za Kranj. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tovariš Andrej Gašperlin. O pomenu in namenu strokovne organizacije je poročal strokovni tajnik tovariš Kravos iz Ljubljane, ki je tudi obrazložil pomen Narodno-strokovne zveze za domače delavstvo. Po prečitanju pravil se je z vzklikom izvolil naslednji podružnični odbor: predsednik Andrej Gašper-1 i n, podpredsednik Štefan Galjot, tajnik Otmar Zupančič, blagajnik Franc Tomažič, odborniki Anton N a d i ž a r, Marija Mežnar, Mara Pogačnik, Anton V i š n e r, Viktor Mihel-č i č, Franc Šegula in Franc J a n h a r. Pregledovalca računov Ivan Podlipnik in Berta F 1 a n-d e r. Po končanih volitvah se je oglasila k besedi tovarišica Marija Podlipnik, ki je pozvala izvoljene odbornike, naj svoje častne funkcije izvršujejo vestno in v korist delavstva. Tudi tovariš Sajovic je pozval odbor k resnemu in agilnemu delu. G. Sajovic je poročal o tkalski šoli, katero otvori mestna občina in poziva delavstvo, naj se te šole oprime z ljubeznijo, ker bo ravno ta šola
dala našemu narodu novih strokovnjakov, katerih nam danes manjka. Po pozdravnih besedah tovariša Gašperlina se je lepo uspeli ustanovni občni zbor zaključil.
STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Podružnica SSDU priredi v soboto dne 2. oktobra ob 20. uri v gostilni g. Antona Križnarja članski sestanek, na katerem poroča delegat centrale iz Ljubljane. Vabimo vse tovariše, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže.
MEDVODE. V sredo 22. t. m. se je vršila pri nas širša odborova seja, kateri je prisostvoval strokovni tajnik tov. Kravos, ki je dal odboru podrobna navodila za delovanje podružnice v jesenskem in zimskem času. Odbor je potem sklenil prirediti par slcioptičnih predavanj in v svrho podpiranja brezposelnih tudi nekaj prireditev. Prva taka prireditev se vrši v nedeljo 3. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni tovariša «DeteIa». Podružnica priredi ta dan vinsko trgatev in vabi tem1 potom vse člane in prijatelje narodnega delavstva, da prihitijo polnoštevilno na to prireditev in podprejo s tem naže brezposelne člane.
Mladinski vestnik.
JESENICE. Na zadnjem članskem' sestanku »Bratstva*, ki se je vršil v četrtek, dne 16. septembra t. 1. je bilo na sporedu predavanje društvenega tajnika o «Spartahovi vstaji». Zanimiva zgodovinska snov, ki je prav poučna obenem, je navzočim članom izredno ugajala. — «P u 1 p a n o v večer* v torek 21. t. m. je bil v vseh ozirih za nas dostojna proslava našega praznika in spomina borca za naša sveta prava. Br. Stanc Bokal je imel
globoko zasnovan in vzorno, navdušujoče podan govor. Krasno je nakazal Puplanovo življensko borbo, njegovo junaštvo in tragično pot. Na večeru je pridno igral violinski kvartet, recitiralo se je Kragljevo »Karlu Puplanu* in nekaj sonetov Mile Klopčičča. Lokal je bil prav prijetno okrašen, le udeležba bi bila lahko boljša. Sicer je pa neudele-žencem lahko žal. Mladina, naprej, v prve vrste!
Tedenske vesti.
— Obisk češkoslovaških parlamentarcev. Po dosedanjih dispozicijah se pripelje 70 češkoslovaških
parlamentarcev dne 3. oktobra zvečer v Beograd.
Na kolodvoru bodo svečano sprejeti. V pondeljek
4. oktobra se vrši v narodni skupščini slavnostna
seja naših in češkoslovaških poslancev. V sredo
6. oktobra odpotujejo češkoslovaški porlamentarci v Mladenovac, Arangjelovac in Topolo, od tam pa v Niš in Skoplje. V Beograd se vrnejo gostje v petek zvečer in se takoj odpeljejo v Zagreb, kjer ostanejo vso soboto. V nedeljo potujejo v Split in od tam v pondeljek z ladjo na Sušak in s posebnim vlakom čez Karlovec v Ljubljano, kamor pridejo v torek dopoldne ob 11. uri. V Ljubljani ostanejo češkoslovaški poslanci do večera, nakar se odpeljejo na Bled, kjer jih sprejme kralj v posebni avdijenci. Z Bleda se vrnejo češkoslovaški gostje v sredo zvečer čez Jesenice v svojo domovino.
— Skupščina Ciril In Metodove družbe se je vršila preteklo nedeljo v Rogaški Slatini. Veliko število udeležencev je pokazalo, da še ni zamrl zmisel za naše narodno-obrambno delo. Skupščino je otvoril predsednik Andrej Senekovič, ki je v pozdravnih besedah podal historijat CMD in poudaril, da bo družba še za naprej vsestransko podpirala in pospeševala slovensko šolstvo in prosveto ne samo v naši državi, temveč tudi v tujini, kjer prebivajo Slovenci. Zelo zanimivo je bilo tajniško poročilo inž. Mačkovška, ki je orisal razvoj družbinega delovanja in njenih uspehov. Ako bi ves naš narod sprejel cilje in ideje naše družbe, bi bilo za časa prevrata po nekaterih krajih naše domovine delo vse lažje. Tako je bil koroški plebiscit izgubljen že pred 30 leti, ko so se klerikalci dvignili proti idejam naše družbe. Od 85 šol, ki se nagajajo na slovenskem Koroškem, ima večina nemški poduk, dočim je na ostalih šolah slovenščina le za dekoracijo. V Sloveniji pride na Nemce re-
okupaciji zatvorjene vse slovenske privatne šole. Novi fašistovski šolski zakon je pa naš jezik pognal iz 188 naših šol na Goriškem, iz 15 na Tržaškem, iz 222 v Istri in iz 65 na Notranjskem; skupaj je torej čez 490 šol poitalijančenih. Nobena sila ne bo mogla ubiti slovenske nacijonalne zavesti, kajti narodi ne poginjajo vsled naredb in dekretov. Slovenski narod bo ostal, ko današnjih italijanskih in nemških nasilnežev že zdavnaj ne bo več. — Blagajnik CMD je poročal, da so družbini dohodki znašali v preteklem letu 878.632 Din, izdatki pa 992.284 Din. Čista -družbina iinovina jo znašala koncem lota 1925. 1,306.544 Din in se je tekom leta pomnožila za 134.742 Din. — Pri volitvah so bili z malimi spremembami izvoljeni (dosedanji odborniki; častnim članom je bil izvoljen društveni blagajnik Aleksander Hudovernik.
— Dalmatinske delavske zbornice za jadransko progo. Na seji upravnega odbora delavskih zbornic »v Splitu je bil sprejet predlog, v katerem se ugotavlja, da vse delavske zbornice uvidevajo važnost zgraditve jadranske proge tako v pogledu gospodarskega in kulturnega razvoja države, kakor tudi v interesu delavskega razreda, ker bo olajšana r. javnimi doli trajna brezposelnost.
— Stanovanjska akcija za javne nameščence.
V	državnem proračunu je votiran znesek 12.000.000 dinarjev za zgradbo stanovanjskih hiš javnim nameščencem. Ministrstvo za socijalno politiko je iz delalo pravilnik o porabi stanovanjskega fonda. Iz fonda se bodo dovoljevali krediti samo državnim nameščencem. Fond za stavbo stanovanjskih hiš obstoji iz navedenih 12,000.000 dinarjev in bo od države nadoknaden še z novimi krediti. V fond se stekajo tudi dohodki iz kazni pri prestopku stanovanjskega zakona, dalje dotacije raznih samoupravnih teles in končno obresti od kapitala. Krediti se no bodo dovoljevali za popravila in adap-
lativno večje število	šol kot	na Slovence, v Voj-	taci jo zgradb, ne za	kupovanje starih zgradb, am-
vodini pa je nastalo	nemško	šolstvo šele po pre-	pak izključno le za	zgradbo novih stanovanj. Iz-
vratu v naši lastni državi in	z našimi državnimi	, jemoma lahko dovoli	ministrstvo kredite za nakup
sredstvi. V Primorju	so bile	takoj po italijanski	I zemljišč za kolonije,	če za to prosijo zainteresirane
zadruge. Prvenstvo za prejem kreditov uživajo stavbne zadruge javnih nameščencev. Kreditov ne dobe nameščenci, ki uživajo državna naturalna stanovanja, nameščenci, ki imajo lastne hiše, ali če stanujejo v hiši svoje žene. Posojilo se dovoli v štirikratnem iznosu kapitala, katerega poseduje prosilec, vendar pa ta vsota ne sme presegati v Beogradu in Zagrebu 120.000 in v ostalih mestih
100.000	dinarjev. Stanovanjske zadruge nameščencev morajo biti osnovane na principu deležev in se dobiček zadruge ne sme razdeljevati med člane. Višina obresti za posojila znaša 5 odstotkov in se obračunava polletno in v naprej. Rok za amortizacijo je predpisan za zadruge na 20 in za ostale nameščence 15 let. Dolžniki imajo pravico, da ob vsakem času plačajo vso izposojeno vsoto. Državno posojilo se vknjiži na novi stavbi na prvo mesto. Dokler ni vrnjeno državno posojilo, dolžnik nima pravice, da drugje obremeni hišo. S fondom gospodari posebni odbor za graditev stanovanjskih hiš (pri ministrstvu za socijalno politiko), kateremu se predlagajo prošnje za posojila s potrebnimi opisi in načrti. — Načrt za zgradbo stanovanjskih hiš javnim nameščencem jo lep, samo v&ota 12.000.000 je za vso državo smešno nizka. Komaj 120 nameščencev dobi lahko po 100.000 Din in fond je izčrpan!
—• Nov program za dvorazredne trgovske šole. V
ministrstvu prosvete se pripravlja nov učni načrt in program za dvorazredne trgovske šole, ki se nahajajo tostran Save in Dunava in imajo značaj nadaljevanje osnovnih šol s trgovsko smerjo.
— Izplačevanje uradniških razlik. S 25. septembrom se prične (po poročilih iz Beograda) izplačevanje uradniških razlik.
— Zavidljive plače. «Naš Glas* priobčuje podatke o plačah na Nizozemskem in pravi: Najnižji javni nameščenci, cestni pometači, stražniki, zaslužijo kot začetniki v Amsterdamu na leto 1800 goldinarjev. če odbijemo 17 odstotkov za stanovanje in 0-7 odstotka za davščine, jim ostane na leto za
ivljenje 1254 goldinarjev ali 2390 Din na mesec. Mornarji, sprevodniki, kurjači v plinarni in ostali nižji uslužbenci dobe na mesec po 3500 Din. Mestni vrtnarji, kontrolorji cestne železnice in blagajniki pri plinarni zaslužijo na mesec povprečno 4440 Din; komptoaristi, krojači-učitelji, trgovski sluge po 5670 Din; učitelji, občinski uradniki, poštni uslužbenci po 6900 Din, višji uradniki, brzojavni uslužbenci po 9700 Din na mesec. Vračunanih je pa Že povsod 17-5 do 20 odstotkov za stanovanje in o-7 do 5-9 odstotka za davek. Vsi ti mesečni dohodki so mišljeni kot čisti prihod. V poštev je pa treba vzeti dejstvo, da so omenjeni učitelji in brzojavni uslužbenci samo višji in starejši uradniki, nikakor pa ne nameščenci z visokošolsko izobrazbo ali pa predstojniki uradov ali celo direkcij. Primera z dohodki naših javnih nameščencev je smešna. Nehoto se nam vsiljuje misel: Ali ne bi bilo umestno, da bi se otvorila skupna fronta vseh javnih nameščencev, da bi bil poudarek naših zahtev na vse strani odvažnejši? Zakaj bi bilo bas pri nas nedosegljivo, kar je drugod že fakt?
— Novinarski kongres se vrši od 27. do 29. t. m. na Cetinju. Glavna skupščina bo v dvorani nekdanjega črnogorskega parlamenta.
  Mednarodni kongres poštnih uslužbencev J
bil te dni otvorjen v Parizu. Na kongresu stopanih 480.000 organiz.irancev.
— Tujski promet v Primorju je bil letošnjo sezono izredno živahen. Do	av8»sta je obiskalo naše Primorje okrog 30.000 oseb, Računa se, da so potrošili letoviščarji v Primorju nad 600 milijonov dinarjev ^
  Slabo gospodarstvo. Državno tovarno slad-
korja na Čukarici pri Beogradu so inspicirali član* finančnega odbora ter ugotovili, da znaša deficit v letih 1924. in 1925. 31 milijonov dinarjev. Ravnatelj je opravičeval primanjkljaj s tem, da je sladkor prodajal po nizki coni, dočim je moral kupovati peso zelo drago. Državna tovarna je kar-telirana. Na sladkorne cone nima toicj nobe-
nega vpliva, le država ima trpeti vsakoletne ogromne izgube. Taka državna podjetja res niso splošnosti v korist.
— Mezdno gibanje poljskih rudarjev. Med lastniki poljskih rudnikov in rudarji je izbruhnil mezdni spor. Rudarji zahtevajo povišek mezd. Rudarjem se pridružuje ostalo delavstvo na Poljskem, ki tudi zahteva materijelno poboljšanje svojega
položaja.
— Reforma pouka na osnovnih in meščanskih šolah. Z novim učnim programom za osnovne in meščanske šole, ki ga je izdelalo ministrstvo prosvete, bodo izvršene gotove reforme v pouku in sicer po novih vzgojnih načelih in novih potrebah družabnega življenja. V osnovnih in meščanskih šolah se bo posvečala večja pozornost posebno ročnemu delu in telesni vzgoji. V meščanske šole se uvede vrh tega še en nov predmet, da bodo imoli gojenci vpogled v državljanske in sploh soeijalne dolžnosti. Pri raznih predmetih, kjer je to potrebno in mogoče, pa se bodo tudi bolje upoštevale metode eksperimentalnega pouka.
— Naša delegacija na mednarodnem invalidskem kongresu. Na mednarodnem invalidskem kongresu, ki bo otvorjen danes v Ženevi, bosta zastopala naše Udruženje vojnih invalidov gg. Lazarevič in J. Popovič.
— Razširjenje strokovne šole. Ministrstvo trgovine in industrije je pretvorilo obstoječo enoletno mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo pri tehnični srednji šoli v Ljubljani v dvoletno mizarsko in strugarsko delovodsko šolo. Gojenci se bodo sprejemali v to šolo vsako drugo leto.
— V nižjo vojno akademijo v Beogradu bi imelo biti sprejetih le 600 novih gojencev. Za sprejemni izpit se jih je priglasilo več kot še enkrat toliko. Napravilo je izpit 710 gojencev. Vojno ministrstvo je sedaj odobrilo, da se sprejme v akademijo vsi kandidati, ki so prestali izpit.
— Zdravniški pregled je predpisala enkrat na
mesec netlgTSasKn. obetrm za vso natakarje, slaščičarje in peko, prodajalce živil in brivce.
— Kužne bolezni. V Liverpoolu in v Parizu je obolelo več oseb na kugi. V Ilanovru je obolelo 1500 oseb na legarju; 42 oseb je mnrlo.
— Proračun mednarodnega urada dela znaša 7,974.165 frankov napram 7,166.000 frankov v prejšnjem letu.
— Premogovna produkcija v Sloveniji. V mesecu juliju 1926 je znašala celokupna produkcija premoga v Sloveniji 112.952 ton .V primeri s produkcijo v letih 1925. in 1924. (133.254 in 140.071 ton) se je zmajšala za 15, oziroma 20 odstotkov. Od zalog in dnevne produkcije so oddali premogovniki: železnicam' 50.141 ton, brodarstvu 230 ton, industriji 45.477 ton, raznim strankam 9109 ton. Sami so porabili 10.224 ton in izvoz je pa znašal 5451 ton. Vsega skupaj so oddali premogovniki 120.630 ton, tako da so se zmanjšale zaloge, ki so znašalo koncem junija 85.642 ton za 77.963 ton. Zaposlenih je bilo v juliju v premogovnikih 8847 delavcev, 270 paznikov in 285 uradnikov. V januarju je bilo zaposlenih še 12.955 delavcev in paznikov, tako da znaša dosedanja redukcija 3738 delavcev in paznikov. Samo v mesecih juniju in juliju se je reduciralo 725 delavcev.
— Brez ministrovega dovoljenja se ne sme poroditi odslej nobena učitqjjica. Prosvetni minister Miša Trifunovič je izdal odlok, v katererm pravi, da se učiteljice često poroče na način, ki se ne strinja z njihovim' družabnim položajem. Zato tnora vsaka učiteljica odslej predstaviti svojega fanta
ministru, ki potem odloči, če bo «ohoet» ali ne. Reč je ta, da bodo odslej fanti snubili učiteljice pri
—	ministru. Pa naj še kdo reče, da nismo v napredni državi.
— Ustanovitev Vseslovanskega zdravniškega saveza je bila sklenjena na zdravniškem kongresu v Beogradu. Prva skupščina saveza se vrši maja meseca prihodnjega leta v Varšavi.
— Nova tovarna. Nekdanjo tovarno mesnih izdelkov bratov Tavčarjev v Mariboru je kupil češki konzorcij, ki bo preuredil tovarniške prostore v apreturo za svilo. Novo tovarniško podjetje bo pričelo z obratom na pomlad.
— Knjižnica kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice. Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice je otvoril v svojih prostorih v Gradišču št. 2 knjižnico, pristopno za člane in članice vseh delavskih in nameščenskih strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 6. do 9. ure zvečer. Vstopnina s knjižnično izkaznico vred znaša 2 Din. Knjige se izposojajo le osebno za dobo 14 dni. Izposojnina za knjige do 100 strani znaša 25 par, za večje knjige 50 par, za vezane letnike revij i. p. pa l Din. Kulturno-prosvetni odsek je določil tako nizko izposojnino zato, da bo lahko knjižnico obiskoval vsak delavec. Ob istih urah kakor knjižnica je odprta tudi čitalnica.
— Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Dne 22. t. m. so bile zaključene volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. V celoti je bilo oddanih 7232 trgovskih, 17.123 obrtniških, 379 industrijskih, skupaj 23.734 glasovnic. Vseh volilnih upravičencev je bilo 32.952. Izid volitev do zaključka lista Se ni bil znan.
— Kljub prepovedi tržnega županstva na Jesenicah drvijo avtomobilisti še vedno kot je to njih stari običaj. Poleg privatnikov-civilistov se posebno odlikujejo vojaški šoferji. Vsak opomin je zaman. Dolžnost županstva je, da napravi vsemu temu koneo s tem, da naloži krivcem strogo kazen.
— Gostilničarske sekcije pri trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornicah. Zveza gostilničarjev jo predložila ministrstvu za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahteva, da se pri trgovskih zbornicah osnujejo posebne gostilničarsko sekcije.
— Orkan na Floridi je minulo nedeljo v nje nem južnem delu zrušil 2000 hiš. Obala je 60 milj daleč opustošena. Dosedaj so našteli 2000 mrtvih, 9500 ranjenih. Vse ladje, ki so se nahajale v pristaniščih so uničene. Čez sto milijonov dolarjev je škode. Orkan je trajal devet ur in je divjal s hitrostjo 320 milj na uro.
— S smrtjo na vešalih je bil obsojen pri mariborski poroti Ivan Markuzzi, ki je leta 1920. s sekiro umoril neznanega trgovca.
— - Jack London «2elezna peta», socijalni roman. Prevedel Ivan Vuk (IV. zvezek Leposlovne knjiž-nice). Pravkar je izšla 1. knjiga znamenitega romana »Železna pet a*. Sloviti pisatelj Jack London je že tako znan slovenski čitajoči publiki, da nam ni treba posebej govoriti o delih tega splošno priljubljenega, svetovnega pisatelja. Jack London jo Maksim Gorki Kalifornija. Njegovi spisi so vodno vzbujali veliko pozornost in založništva so se trgala zanj. «2elezna peta» je sijajno delo. Zato si bo gotovo ta roman naročil vsak. Predgovor je napisal pisatelj Bratko Kreft. Izdala ga jo »Zadružna založba, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 5», kjer so ga lahko naroči. Dobiva se pa tudi v knjigarnah. Cena Din 20.
Oekretirana imena.
Fašizem se na vse pretege trudi, da bi inozemstvo uveril, da je južna Tirolska izrazito italijanska pokrajina. Fašiste je zadnji čas zelo motilo, da je v južni Tirolski toliko nemških imen. Fašisti so se zato odločili, da z uradnimi odloki premene imena vsem onim nesrečnežem, ki so po svetovni vojni prišli pod komando Rima.
V uradnem listu je zadnje dni izšel odlok, s katerem se v južni Tirolski menjajo imena 1200 dru-
j žinam s 5000 družinskimi člani. Fašistični odlok ; govori o neki relativizaciji, po kateri naj dobe j stara imena vse one družine, katere so nekdaj imele italijanske ali latinske nazive. Za južno-tirolskimi zarobljenci naj bi prišli na vrsto tudi Hrvati in Slovenci v Primorju.
Besedilo dekreta se glasi enostavno: Tukaj na-
I pisano lastno ime je po dekretu 'prefekta v
i Triendu z dne..........izpremenjeno na ime ....
| Proti uradni premenjavi imen ni nobene pritožbe. Kdor se ne pokori ukazu in še naprej rabi svoje staro ime, je kaznovan z globo 500 do 5000 lir. Gospodarske posledice šovinističnega dekreti-ranja imen so naravnost neprevidljive. Nastala bo zmešnjava in razne znane firme bodo naenkrat oropane svojih uvedenih in reklamnih imen. Poleg tega, kdo bo še verjel na podpis menice, če ni gotov, kakšno ime .bo imel podpisnik drugi dan.
V južni Tirolski ne bodo izključeni na ulicah taki-le dogodljaji:
«Dober dan, gospod............kako se že sedaj
pišete?»
Oni drugi, ki se še ni zapomnil svojega novega imena, potegne iz žepa dekret z besedami:
«Dovolite trenutek, takoj pogledam: Giacinto Salvatici...»
Zabavni kotiček.
Pridiga. Župnik je zvedel, da neki njegov žup-ljan goljufa svojo ženo, čeravno je lepa. To je župnika vznemirilo in je v nedeljski pridigi dejal: »Ves začuden, opazujem, da možje gTeše zoper deveto božjo zapoved, čeravno imajo lepe žene, s katerimi bi bil nas eden popolnoma zadovoljen.*
Krstno ime. Mala Nadica sprašuje radovedno svojo mamico: «Povej, mamica, ali si že pri krstu dobila ime: ,Mamica’?*
Izvrševalni odbor Narodno-strokovne zveze in podružnica
V	Hrastniku naznanjata vsemu Članstvu tužno vest, da je član hrastniške podružnice, tovariš
Franc Kunšek
rudar
dne 20. t. m. v ljubljanski bolnici umrl za posledicami ponesrečbe, ki ga je zadela 18. t. m. v jami. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
vsaka učiteljica odslej predstaviti svojega fanta tudi v knjigarnah. Cena Din 20.
NAJPOPOLNEJŠI 15letna garancija BREZPLAČEN POUK
®j£p	šivalni	stroji	za	šivilje,	krojače,	6ev-	fig	štk	a
•Ufe i	S®	Bdr	ljarje	m	za	V8ak	d°m	Preden	nabavite	■ M llDAl' m H
W m	\am	WW	8hg	stroj,	si	oglejte	to	izrednost	pri	tvrdki	lav« Ž&a
Šelenburgova ul. 6/1. LJUBLJANA Telefon štev. 980.
Taiinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
«Gospod,» šepeče s tresočimi, bolest izrazujo-čimi ustnicami, «jaz nisem toliko kriva, kot mislite, --------jaz---------»
«Obdržite svoje podlo tajenje zase,» jo prekine z ostrim glasom, «Piff je vse priznal!*
«On laže!»
«Ne, izpovedal je resnico. Vaše tajenje mi je najboljši dokaz, kako izprijeni ste, kako pokvarjena je vaša duša. Podla ženska, nobene milosti ne pričakujte, umreti morate skupaj z vašo prijateljico, katero moram pod vsakim pogojem najti. Pričakovati nimate nobenega usmiljenja!*
In ne da bi se še enkrat ozrl na lepo jetnico, ki se mu je znova ječaje vrgla pred nogi, odide hitro iz celice. Mesto njega se pojavi Francis, ki takoj izvrši, kar mu je mož s krinko ukazal. Spretno razveže roki napol nezavestni Manueli. Potem pa prinese nekaj jedil ter jih postavi na mizico, ki stoji v kotu železne celice. Dozdevno se za lepo Špa-njolko, ki navidezno docela potrta sedi na trdem ležišču, prav nič ne zmeni. In vendar — od časa do časa se mladi mož ozre v zapeljivo pustolovko. Manuela tega ne opazi, ker misli le na svojo strašno usodo, na temno prihodnjost, — na grozen konec. Ali res ni nobene pomoči več? Ne, Manuela ve, da še nikdo ni ušel zagonetnemu možu, pričakovati ima le še smrt in kakšno smrt!
«Ali še kaj želite?* vpraša sedaj mladi mož, ki je doslej molčal.
Manuela se zgane.
«Nič, nič,* vzdihne Manuela globoko.
Še enkrat se ozre v njo, to pot za nekaj več tre-notkov. Sedaj zapazi tudi Manuela njegov pogled. Toda že se mož obrne in odide. Lepa Španjolka si ne ve tolmačiti izraza njegovega pogleda, ali je bilo v njem občudovanje ali sovraštvo. Toda čemu vendar to vprašanje! Moža, od čigar je odvisno njeno življenje, vendarle ni mogla omamiti s svojo lepoto. Prvikrat je lepa zapeljivka naletela na moža, ki je ostal kljub njeni lepoti in zapeljivim pogledom popolnoma hladnokrven, nedostopen, neiz-
P	Manuelo	navdajajo	novi upi.
Dva dneva sta potekla, odkar je bila Manuela ujeta — Tereza pa pobegnila. Lepa Španjolka se nahaja še vedno v železni celici na podmornici, kjer je preživela težke trenutke in duševne muke, vsak hip pričakujoč, da jo doleti grozna smrt. Te muke so bile zanjo tem strašnejše, ker je bila uverjena, da je mož s krinko vse mogoče korake podvzel, da ujame tudi njeno prijateljico Terezo. In čim mu to uspe, potem jo čaka pač najstrašnejše, kar jo more doleteti.
V	duhu vidi samo sebe že umorjeno, razmesarjeno in pohabljeno in vendar ni nikjer rešitve zanjo. Tajinstvenega moža pa niti za milost ne more več prositi, kajti od tedaj, ko je bila ujeta, ni nič več prišel k nji v celico.
Danes zjutraj, tretji dan, odkar je bila ujeta, je bila docela izpremenjena. Nič več ne sedi vsa obupana na trdem ležišču, nič več ne vije rok v smrtnem strahu, iz velikih temnih oči odseva nov žarek upanja.
Kaj se je zgdilo, da se je njeno obnašanje docela izpremenilo? No, rešitev te uganke ni ravno pretežka. Edinole pomenljivi izraz oči mladega paznika je povzročil to izpremembo v duši do smrti prestrašene Manuele.
Mož s krinko je bil brezpogojno uverjen, da se njegovi ljudje, brez izjeme, strogo ravnajo po nje-' govih ukazih. Toda na nekaj ni mislil strašni maščevalec, ko je po letih še mlademu Francisu izročil v varstvo lepo Španjelko. Čudovita lepota Španjolke je morala vplivati na srce mladega moža, navajenega na družbo svojih več ali manj neotesanih tovarišev, ki je nepričakovano stal popolnoma sam pred očarljivo lepo žensko. To žensko bitje, zapisano smrti, je v svoji hlinjeno ganljivi brezmoči napravila na mladega moža naravnost omamljiv vtis. In ta zapeljivi vtis ni ostal neopažen lepi pustolovki. Manuela, pretkana in preračunljiva koketa, ki se je lahkomiselno udala vsakomur, ki jo je nagradil z bogatimi darovi, je takoj uvidela, kako močan vtis je s svojo lepoto napravila na srce svojega čuvaja. Tudi ni nič odlašala, da ta vtis spretno izrabi za dosego svojih namenov.
Ce je Francis vstopil v celico, je ležala na trdem ležišču v pozi spokorne Magdalene, naravnost ganljiva slika ženske slabosti in brezmoči. Lepa pustolovka je izpod dolgih trepalnic vendar liki divja zver natančno opazovala, kakšen vtis napravlja s svojim komedijanskim hlinjenjem na mladega moža. Začetkoma je bilo njegovo vedenje dokaj plaho. Niti besede ni več izpregovoril kot je bilo neobhodno potrebno. Natančno se je ravnal po, ukazih svojega strogega gospodarja morda bolj kot j vsakdo njegovih tovarišev. Toda kaj kmalu se je! njegovo vedenje napram lepi pustolovki docela izpremenilo. Kmalu je dal izraza svojemu sočuvstvo-vanju napram očarujoče lepi ženski, najprvo seveda le s pogledi. Manuela ni več v dvomu, da se njenemu čuvaju kaj kmalu razveže tudi jezik. In v tem se ni varala.
Kot običajno leži Manuela zatopljena v svoje misli na trdem ležišču in napeto prisluškuje, če se že kmalu ne pojavi v celici njen mladi čuvaj. Ko-nečno vendarle zasliši odmev dobro ji znanih korakov in kmalu nato vstopi njen čuvaj tudi že v celico z zajtrkom v roki.. Manuela takoj prične s svojo dobro preudarjeno igro. Iz ustnic se ji izvije pritajeno mukapolno vzdihovanje, njeni lepi, nežni udje trepečejo kot bi jo tresla mrzlica.
Francis postaja pozoren.
«Tu je zajtrk,» reče čez nekaj trenutkov.
Nobenega odgovora; — le globok vzdih, podoben dihu nadzemnega bitja, odmeva po pusti celici.
Mladi čuvaj se ozre na lepo jetnico. Zdi se mu, da mnogo trpi, kajti njeni roki sta krčevito stisnjeni j v pest. Njena bujna prsa viharno in neenakomerno valove.
«Kaj vam je?» vpraša Francis začudeno.
' Njene ustnice šepdčejo nerazumljive besede, Francis pristopi bliže, ker misli, da je jetnica težko zbolela.
«Kaj želite?* vpraša znova.
Sedaj, ko stoji tako blizu nje, opazi šele čudovito lepoto jetnice v polni meri. Francis je tudi le človek in vrhutega še zelo mlad, zato seveda ni
čuda, da je začela njegova kri pri pogledu na zapeljivo lepo žensko tem hitreje valovati. Sedaj tudi čuje njene tihe besede:
«Oh, moj bog, te muke, če bi vendarle že prišla odrešilna smrt, ljubši mi je hitri konec, kot te neznosne večne muke!»
Francis stoji nepremično. Morda je to znak so-čuvstvovanja, ki navdaja sedaj njegovo srce?
Francis ve, da je ta krasna ženska zapisana smrti, ve pa tudi, da je malopridnica, ki ne zasluži nikake milosti. Hoče se obrniti proč, zopet oditi, toda — ne more.
«Izvršili ste nebroj zločinov, zato* vas čaka sedaj zaslužena kazen!«
Manuela se' ozre v zarjaveli obraz mladega moža.
«Da, grešila sem, toda le pod pritiskom prijateljice, ki me je neizprosno silila k zločinom. Jaz nisem toliko zakrivila kot misli vaš gospodar. O, ne, jaz sem nesrečnica, tuji, brezsrčni ljudje so mi že mladostna leta zagrenili in uničili!«
Francis stoji še vedno nepremično. Manuela dviga sedaj proseče svoji roki kvišku.
«Imejte vendar usmiljenje z menoj radi mojih groznih muk, gospod, rešite me vendar teh muk! Usmilite sc me, prebodite mi srce s tihim sunkom; niti trenila ne bom, ker vam vašega posla ne morem otežkočiti. Recite, da sem skušala pobegniti, da ste moj pobeg mogli le s smrtjo ubraniti. Ne pustite me poginiti v teh groznih duševnih mukah!*
«To je nemogoče,« odvrne Francis, «naša ladja se nahaja na dnu morja, odtod je vsak pobeg izključen, nihče bi mi ne verjel, če bi hotel izpolniti vašo prošnjo. Ne, kesajte se svojih činov ter se udano pripravljajte na smrt! — Kdor pade Jaku v ! roke, je izgubljen — zanj ni nobene rešitve več!*
Manuela se zdihovaje zgrudi na trdo ležišče. Da, grozni smrti nikakor ni mogoče uteči. Ali res ni nobenega sredstva, ki bi omehčalo srce njenega čuvaja?
Sedaj se ozre kvišku k Francisu, ki stoji poleg nje, njegove oči pa nepremično Strle v njeno zapeljivo telo kot da jih ne more obrniti od nje. Kajpak, ubogi Francis je bil že dolgo časa zaposlen edinole na podmornici, na kateri je spremljal svojega gospodarja na njegovih vožnjah. Sedaj pa stoji pred zapeljivo lepo deklico lahkoživko sicer, ki je pa tako krasna, da ne more obrniti svojih oči od nje.
Ha, kako se Manuela na tihem raduje, saj je takoj uvidela, da je na mladega moža napravila tako močan vtis, da ga je imela popolnoma v svoji oblasti. Zaveda se, da bo s svojo očarujočo lepoto znova odnesla zmago. Sedaj velja to zmago pametno izkoristiti. Vsaka nepremišljenost jo more pahniti v strašno pogubo. Francis je sedaj njeno edino upanje! Cc ji uspe mladega moža docela zaplesti v svoje mreže, potem je morda njena rešitev še mogoča! Morda? — Ravnokar je rekel, da je s podmornice vsak pobeg izključen, ker leži na dnu reke. Toda na to ne misli Manuela nič več.
(Dalje prih.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvau v Ljubljani.
Urednik Franjo Rupnik v Ljubljani.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič).
najboljša kolesa in Mini stroji
so edino
PETELINČEVI
znamke	. , .
Od dobrega naj
Gritzner, Adler, Phdnix boljše je švicar-
ia dom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk, skl P,etlln' str°j ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. „Dubied“
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Naroiaite
in
zahtevajte
Novo
Pravdol
KRAVATE,
ovratnik«, "“j0*’ 8r*jCe-
nog»rica’ nallrbtnike in palic«, modno blago, toaletne potrebščine, jedilno orodje ima v bogati izbori in po najniijih cenah edino
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.