819
Iz beloruske ljubezenske lirike
PJATRUS BROUKA (rojen 1905)
*       *       *
Kol znano, sem že ostarel,
pozabiti bi te hotel.
Lahko je reči: Srečno pot!
A višnje zdaj cveto povsod,
cveto in cvetje se blešči —
...                .
med njim pa tvoje so oci . . .
Ko grem čez dan na senožet,
da petje murnov čul bi spet,
r     j                                                             r
med čudovito slasbo to —
kaj slišim: tvoj je smeh med njo!
In ko k potoku grem pod vas,
valove vidim tvojih las.
Pogled mi splava zdaj k meglam,
k oblakom — ti si tudi tam!
In ni rešitve, saj bi rad!
A v duši mi zveni pomlad . . .