Leto 11. Poštnina plačana o gotovini. Ljubljana, četrtek 17. junija 1920. Štev. 136. iMMimuapn Posamezna Številka SO vin Mi©B¥ISiff DNEVNIK Cene po poiti: za celo leto . R M'— za pol leta . R IT— za četrt leta. R.JP-za 1 mesec. . H T— Za Ljubiino nresrtno 71 n Inozemstvo maefar&IF— ] Uredništvo In apnnic Hopitarlen ulica St. I Orodn. telefon Stev. 58 Posamezna Številka f@ vin« Ml in socializacija. ^,1 imetek ne sme biti v škodo rist;rn°Stl' ^sa'< obratni kapital mora kostim 1 J.avnemu blagru; gotovo pa vsaj ii-Pital' 1 S° zaPos^cn* pri njem. Noben ka-tlle me kiti sredstvo za zlo, ampak 5r*dstvo za dobra dela. tal ' S moralen poizkus, ki vrača kapi-efKUC^°V,ernu llamenu, je dobro delo. Ju-treK VfnpSkc Strokovne Zveze bi ne bilo Jial* nujno, če bi se kapital uporab-,ani '°raino- Moglo bi biti delo ločeno od linnrkv v^‘i,Jb temu bi mogel lastnik in m"1 !,aii.sv°j kapital moralno. Mogel bi ®em • ^e)ansk° 8a Pa ne. V najhuj- vj(.£ e vojne si videl v Ljubljani pse za-dečkV ^eP° obšite odejice, mnogim zi l„i0ttI.Pa ie sredi zime gledala koža sko-knpee. fealcri'*/^ v1’ So Y krajin, kjer niso ne-i desotlr,-- >in0j jjsočkratno prerasli na v- —' 2ado °2i^u' ljudje najzadovoljnejši. Vir ne- Ha . oijnosti ni zmeraj pomanjkanje. Ved-r f )e nezadovoljnost tam, kjer je ne- no a.a'. zr°k socialne nezadovoljnosti je ohlepa živi ična kapitalistična stranka, od mate? ’n nevoščljivost. Od pohlepa nevo^v- ^na kapitalistična stranka Czir !1Vosli materialistična socalistična komunistična stranka. tKor->' -0r vzrav’iava premoženjske odnose Rini c.1^1 P°l°r'-; odstranja korenine mno-orjj? E;0cia.lniiTi zločinom. ato strokovna sivo‘\l5aciia ze s tem, da učvrstujc delavski'/4 Se *ako ojačeno more ustaviti zlo-sbciJa kastnem telesu, mnogo prispeva k noso^r blagru in socialni zadovolj-k,Sj " -*c° Proti lastniku, ki zlorabi svojo rioč ; 'D?rabi delavstvo svojo organizirano sleč n '° “Porabi s pravično socialno mi-Jtopn/j ^e-°m družbe, da tako upestavi sii r^a«ki pravni red v državi, to je ti-jej0i “k1 ki sloni na načelu: Delo naj ima bi j’ 'Q M delavstvo storilo dobro delo se-rova’ n,etnu stanu, ker mu je s tem obva-Poka° ,katastrof, odjemalcem, ker jim je bstnl ° Prvega krivca pretiranih cen, in ni[a ' [U samemu, nad katerim bi se uteg-časo°~> kasu prekucij maščevati, pred tem ^OrT Pa ^ mu služilo premoženje v ne-a'n« razkošje. *b°3obcn v-vpravična gospodarska načela, ko or-samo s pomočjo Komunisti sklenili svof poraz. Kamniški komusičsSi hoče*© rabiti silo! 'hhče ni danes tako poklican in tako 1 izvojevati, da se uzakone soci-pan:_ v‘KVična gospode Hietf“!!ano delavstvo v. P0;2,strokovne organizacije, vdruženc 'K0Rovanški Strokovni Zvezi, dali- - ko tu vsak pokazal na matc-organizacijo socialistov in ko-temitst°v. Odgovarjam, da odločujejo med je (i V Jugoslaviji sedaj komunisti. Ti sto-ticnpm5 na islcm stališču, kakor svoj čas ftiu SKl. SOtialisti, da so nasprotni vsake-5lteffSocialnemu zboljšanju in rešitvi delav-Štyi,a Vračanja od stopnje do stopnje. Re-jcj/5? radikalno z revolucijo. To sc pravi ^elc K° kesodo: hudiča hočejo izganjati z Oz«},, ,’kom. Dosedanjo nemoralo hočejo ki /Vlti z drugo nemoralo. Nasilje tistih, ?rabijo sedaj svojo kapitalistično moč, v^v 1° nadomestiti z nasiljem svojih pri-‘encev. strokovna organizacija nc Wst«nti nikoli usodne napake, ki so jo Ij^ljv0 leto proglasili privrženci materia-pre: nc8a socializma in komunizma v »Na-se' j kosedami: »Ljudstvo je naš Bog« j e'| a koliko je resnice v teh besedah, Za/p. .,aJu pokazalo, ko so prišli oficielni Svoject * ravno istih ljudi na vlado in so «3X »* neusmiljeno skubili, eden .m sedanjih komunističnih voditeljev Misp Sedel tedaj v uredništvu »Napreja«. pa lJ1] riamreč, da ne gre, da bi en stan, Pošt a' • kidi delavski, imel za edino Vres}6116 l)udi samo tiste, ki jih je usoda me<* nie8ove vrste. Med delavci je Pošteno mislečih. Ti so poklicani s do u 0)0 ^rokovne organizacije od stopnje h0vj °Pn'c zboljševati delavsko stanje. Nji-ljudjenaravn’ 7 r vezniki so pravično misleči Č k* dila je bi naša strokovna organizacija ho-rugo p0t — recimo, da bi se posta- Ml. brez a st-a]išče revolucije ali pa reforme ^VstVo°ralc: ^ se ji zgodilo, da bi jo de-k^ja« ’ nasrčevano z golo besedo »revo-^aktik ’ Z^pu^rl°i ne glede na to, da je ta a £krajno nemoralna. Delavstvo bi Ljubljana, 17. junija. Snoči so imeli komunisti v Kamniku svoj shod. Posvetovali so se, kaj storiti, da jim ne ugasne luč življenja tako brž, ko so komaj začeli živeti. Še eno leto niso stari in že jim preti pogin. Komaj so izlezli iz zibelke in že morajo misliti na zadnje rešilno sredstvo. Sklenili so teror — nasilje — —, Njihova misel se jim zdi preslaba, da bi zmagala z razlogi. Agitacija, letaki, denar, časopisje-... nezadostno sredstvo za šepasto njihovo idejo. Zato so se izrekli na včerajšnjem shodu za sredstvo pesti! Kamniško delavstvo jih zapušča. Zato so sklenili komunisti snoči, da rešijo vsaj tovarno na Perovem s terorjem. Glasom sklepa bodo stopili v štrajk, ako podjetje ne odslovi vseh delavcev, ki niso komunisti. Sklep je naperjen proti krščanskomi-slečemu delavstvu in Jugoslovanski strokovni zvezi. Komunisti ne vedo, da so sklepali za svoj pogreb. Ne vedo, da so/ svoj čas socialisti na Jesenicah sklenili podoben sklep. Če bi ne bili storili tega skle- pa, bi imela strokovna organizacija na Jesenicah še vedno samo nekdanjih 37 delavcev. S tistim sklepom pa so zazvonili socialisti k lastnemu pogrebu. Socialistična stranka je morala oficielno preklicati in obžalovati svoj teror, in se je dvakrat blamirala. Rekla je »oficielno«, da ni teroristična, s tem pa že tudi razglasila: »Nedisciplinirano jato imam. Anarhija vlada v našem taboru«, Da nekoliko olajšamo komunistom smrtne bolečine in da se ne bodo na smrtni postelji mučili toliko časa kakor socialisti, zato pokličimo na dan postavo za varstvo dela. Skupine zahtevajte jo! Kamniškim tovarišem pa sporoča organizirano kršč. delavstvo svoj pozdrav in svojo voljo, da nc bo nobeno nasilje več ostalo nekaznovano! Vztrajajte! Tisoči stoje za vami, za vami stoji postava! Sila in nasilje pa naj vas še bolj strne in okrepi! Krščansko socialni delavec se ne uda nobenemu nasilju več! Dofi-eM fcaelfalSstov. Ljubljana, ti. junija. V zadnjih številkah smo že poročali o ogromnih dobičkih dunajskih bank, ki so večinoma v rokah judov. Dunajski listi prinašajo sedaj nadaljne bilance dunajskih bank. .Banka »Union« izkazuje — koliko je prikrila, ve samo upravni svet — za lansko leto okroglo 14 milijonov kron čistega dobička. Dividende bo izplačala 9 % ali 36 K na delnico. Svojo glavnico bb zvišala od 100 na 200 milijonov kron. Še mastnejši dobiček jc napravila lani reklo: mi stradamo, umiramo, in ko pride revolucija, če pride in če zmagamo, boste želi vi, voditelji in agitatorji, ki jih pošiljate med nas, mi pa bomo kot doslej. Socialno gospodarska reforma brez morale pa pripelje delavce tje, kamor jc pripeljala socialiste. Tem se godi tako, da jim uidejo listi, ki jim je reforma pomagala, med kapitaliste, tisti pa, ki jim ni, med komuniste. Ostane potemtakem edino Jugoslovanska Strokovna Zveza«, da izvede delavski socialno gospodarski program. Delavec, ki si je izboljšal stanje, mora pomagati tistemu, ki si ga še ni, in stroka, ki je na dobrem, tisti stroki, ki še ni na dobrem, vsa zveza pa uveljaviti, nove postave. Torej Jugoslovanska Strokovna Zveza, naprej pri tvojem svežem delu! DRAGINJSKE DOKLADE UČITELJEM. LDU Bclgrad, 16. junija Minister prosvete je zahteval od finančnega ministra, da poviša draginjske doklade učiteljem, enako kakor državnim uradnikom. MAŽARSKA. LDU Budimpešta, 16. junija. (Narodna skuščina.) Po odgovoru ministra za zunanje posle grofa Telekyja na interpelacijo posl. Hermanna izjavlja honvedski minister Secs na različna vprašanja, da so bili starejši letniki mažarske vojske že povsod odpuščeni. Samo pri konjenici in pri orožništvu so v službi še ljudje, stari nad 24 let. Vse brahialne čete v provinciji bodo razpuščene, oziroma prideljene orožništvu ali pristojnim divizijam. Posl. grof Apponyi je nato interpeliral v zadevi proti Mažarski naperjenega bojkotnega poziva, ki ga je izdala zveza strokovnih organizacij transportnih delavcev v Amsterdamu in izjavil, da bo po njegovem naziranju-še v zadnjem trenotku nastopilo iztreznenie v krogih v in zunaj dežele, ki postopajo v tej zadevi v dobri veri in da dotični krogi ne bodo uverjeni, da se tudi izvrši ta sklep, b čigar krivičnosti se lahko prepričajo, če se potrudijo, si o tem dobiti informacij iz avtentičnih virov. Ministrski predsednik ugotavlja, da trditev o smrtni obsodbi 5000 delavcev ne odgovarja resnici in da število obsojencev nc znaša niti 50 in da jc tudi med temi zelo malo delavcev. Inozemski delav- banka in menjalnica »Merkur«; njena bi-lanca izkazuje 17,554=098 kron čistega dobička. Izplačala bo 10 c/0 dividendo ali 40 K. na akcijo. Njen delniški kapital se ji obrestuje okroglo po 22 %I In kdo daje te ogromne dobičke kapitalistom? To gre na račun ljudstva, ki dela, a zraven strada in trpi. Tam se kopičijo milijoni, tu pa milijoni živih ljudi zapade jetiki vsled bede in lakote. Sadovi krvosesa — kapitalizma! ci so bili popolnoma napačno informirani. Kar se tiče sklepa Angležev, so ti stvar objektivno presojali in konstatirali, da ne zadene krivda niti vlade niti drugih faktorjev, ker vsi ti verujejo, da takezvani beli teror ne obstaja in da so bili izgredi, v kolikor so se pojavili, zadušeni. Mi ne moremo povabiti holandskih tajnikov delavskih strokovnih zvez ker vodijo niti njihovega delovanja neposredno k boljševikom. Kar se tiče cenzure je predsednik izjavil, da se mora ta ohraniti z ozirom na koristi vsega naroda. Predsednik smatra za zelo važno ugotoviti, da mažarsko delavstvo ni zahtevalo sklepa glede bojkota. Tukaj ne gre za akcijo zahodnega delavstva, ampak za bolj-ševiško akcijo. Predsednik meni, da se vsled tega ni treba bati, da si bo zahodno delavstvo sklep v celoti prisvojilo. LDU Budimpešta, 16. junija. (DunKU - OKU) O bojkotu, ki ga namerava izvajati mednarodna zadružna zveza proti Mažarski, so je minister za bogočastje Hallor proti sotrudniku »Az F,sta« izjavil, da bo ta bojkot v prvi vrsti zadel delavstvo, komur na ljubo je bil baje vprizorjen. Ako pa se avstrijski delavci pridružijo bojkotu, izvrže s tem direkten atentat na svoje lastne želodce, zakaj mi lahko že sedaj zadržimo živila, namenjena v Avstrijo. V osmih tednih pa bomo mogli zadržavati Avstriji neoblioclno potrebno žilo in ga pošiljati drugam. KRIZA V NEMČIJI. LDU Berlin, 16. jun. (Dun. KU) • Ger-mania« piše: Dr. Trimborn je danes ugotovil, da se nc more računati z vstopom socialistov v vlado. Dr. Trimborn je predlagal za državnega kancelarja predsednika narodne skupščine Fehrenbacha, ki pa je odklonil. Nato je dr. Trimborn sporazumno s Fehrenbachcm in s centrumom predlagal opravnika v Parizu dr. Mayerja. Državni predsednik je sprejel ta predlog. LDU Berlin, 16. junija. (Dun. KU) Danes zjutraj so sc nadaljevala pogajanja strank glede sestave osrednjega koalicijskega kabineta. Nemška ljudska stranka stoji ge vedno na stališču, da je pripravljena vstopiti v vlado s pogoji, ki so ji bili stavljeni. Krogi centruma se še niso popolnoma sporazumeli. Socialni demokratje so izjavili, da ne vstopijo v vlado, ki bo sestavljena iz strank centruma, K. V.: Ka| je tl delavsko zfeornico. Socialno vprašanje stopa pred rešitev! Vojna je globoki prepad, ki loči peščico bogatašev od milijonske proletarske armade dela, še razširila in brezmejno poglobila. Najhujše je zadelo vse to ravno Srednjo Evropo, ki jc po izgubljeni vojni morala zmagovalcem plačati dvakratno vojno odškodnino. Prvič jo je plačala kot vojno odškodnino, drugič s tem, da je inozemstvo smotreno ubijalo vrednost denarja teh držav. Stvar parlamentov bi bila, da bi razdelili pravično ta bremena tudi na kapitaliste, toda v vseh novonastalih državah niso parlamenti videli kričečih potreb ljudstva, pač pa so se združili in napeli vse sile v to, da bi družbo še bolj razkristja-nili. Tako vidimo, da se je parlament Nemčije bavil najprej z vprašanjem ločitve cerkve od države, medtem ko so stotisoči umirali lakote. Isto je bilo v Avstriji in na Češkem, kjer še sedaj vidijo takozvani narodni socialisti vso svojo nalogo v tem, da mečejo križe iz šol in konfiscirajo cerkveno imetje. Pa tudi pri nas ni glede tega dosti bolje. Gospodje buržuji, ki niso postavili niti ene socialne postave, so naenkrat vsi edini in vneti za kancelparagraf. Ker je iz navedenega jasno, da tako okoreli parlamentarizem, v katerem odloča le strankarstvo, ne bo mogel rešiti velikih socialnih vprašanj, bo treba kreniti na drugo pot. Že pred vojno so ravno krščanski sociologi opozarjali na to, da je treba zakonodajo delati. Gospodarske zakone na j dajejo stanovske zbornice (kmetska, delavska, obrtna, trgovska in industri-jalna), politične zadeve naj rešuje pa par-lament. Dasi upamo, da ni več daleč čas, ko bodo stanovska zastopsva prevzela vso gospodarsko zakonodajo, vendar se moramo za prvo, prehodno dobo omejiti na stanovske zastope s posvetovalno močjo. Naše poverjeništvo za socialno skrbstvo je izdelalo načrt za delavsko zbornico. V enketi so ta načrt odobrile vse tri delavske organizacije. Po tem načrtu bi obstojala za vsako pokrajino posebna delavska zbornica, kar je tudi potrebno z ozirom na različne gospodarske razmere posameznih delov naše države. Vse bi pa imele nekako centralo v državnem sosvetu delavskih zbornic v Belgradu. Delavske zbornice naj bi zastopale vse delavce v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Od delavcev so izvzeli vsi državni javni nastavlienci. Pomanjkljivo je to, da načrt med delavce ne šteje kmetskih delavcev. Ker sc zdi, da bi bile volitve takoj težko izvedljive, določa načrt zaenkrat začasno delavsko zbornico, ki naj deluje eno leto in izvrši predpriprave za volitve v redno delavsko zbornico. Začasna delavska zbornica bo štela 50 članov, ki se imenujejo zbornični svetniki, V to zbornico bodo imenovale zastopnike vse tri delavske organizacije po številu svojih članov. Pravičnejši in gotovejši bi bil seveda načw volitev, ki ga jc zagovarjala J. S. Z. V redno zbornico bo imel pravico voliti vsak delavec, ki je dovršil 18, leto in ki jc vsaj že tri mesece zaposlen v volilnem okraju; pravico voljen biti pa vsak delavec, ki je dovršil 20. leto in je že eno leto zaposlen v volilnem okraju, Določeno je, da se mora vsaka zakonska predloga ki zadeva delavstvo, predložiti delavski zbornici, da ta izreče o njej svoje mnenje. Svojo nalogo bo vršila zbornica pb odsekih, ki bodo izbrani za različne namene, kakor volilni, ali pa sestavljeni iz delavcev, zaposlenih v isti stroki, da ti ščitijo in varujejo tozadevne težnje in interese. Pripomnili bi še, da določa načrt precej visok kvorum za sklepčnost zbornice (eno polovico članov). Predloženi načrt je vobče dober in vestno izdelan ter ga pozdravljamo kot velik korak, naprej, Stom 2 - '•‘V&žčrtn Tis?*, Sfeg Ti, ftrh"x T^26/ 'A KI ' i'^r:,-rwpi‘^';S''’ Trije poidi. Včeraj }e minil« leto, ko smo po vojni prvikrat prišE skupaj. Tisoče in tisoče je štela naša družba na Šmarni gori dne 15. junija 1919. Še se nam je poznal napor vcj-nih let na obrazu, a v srcu nam je plula kri svežeje, mladostneje. SešK smo se, da pregledamo naše vrste, da se navdušimo za nadaljnje delo in da se — spo raano. Tovariši, se li še spominjate, kako rmo stali sinovi Krekovi na predvečer na*x. a slavlja pri gomili očetovi pri Sv. Križu. ; iko srno glasno prisegli zvestobo načelo , ki jih je tako vneto zagovarjal naš oče rek, kako smo prisegli zvestobo našim b :!om v zasedenem ozemlju. Ob dr, Krekov jm grobu smo sklenili slovenski in hrvatski krščanski delavci obljubo, da ne odjenjamo od poti, ki smo jo nastopili. Na Šmarni gori smo ob vznožju šmamogorske Device glas no dali svojim mislim in čutom duška. Razšli, smo se po svojih domovih. V srcu pa so nam ostali spomini na Šmarno-gorski tabor. £li smo na delo, ki danes ob obletnici kaže svoj plodonosni sad. Drug polet smo napravili avgusta meseca v Zagreb. Čez dvesto Slovencev in Slovenk jc bilo, med njimi največ delavstva. Dokazati smo hoteli bratskim hrvat-skim delavcem, da smo si bratje, ne le po materinem jeziku, ampak tudi po duši. Zagrebško slavje je prineslo nam zavest, da imamo tudi na oni strani slovenske meje sobojevnike, bratom. Hrvatom pa, da jim stoji slovensko krščansko delavstvo na strani v njih boju proti rdečemu terorju in v boju za zmago krščanskih načel. Ob tej priliki smo zanesli tudi med zagrebško mladino orlovskega duha. Naš polet ni ostal brez uspeha, danes imamo po Hrvatskem skupine J. S. Z. in orlovski duh pridobiva čim več tal med hrvatsko mladino. Tudi dnevi zagrebškega slavja ne ostanejo brez spomina in uspehov. Kronika razvoja našega. gibanja bo podčrtala v svoji poveštni-ei te dneve. Tretji naš polet bo v Maribor. Tamkaj se sestanemo z tovariši drugih držav. V po vojnem delu bo ta polet najvažnejši za nas. Slovensko, hrvatsko in, upajmo, da tudi srbsko krščansko delavstvo bo strnilo svoje vrste. Ob času, ko bo zbran ves jugoslovanski krščanski svet na svojih zborovanjih, ob času ko bodo med nami bratje in tovariši drugih narodov, bomo zborovali tudi mi, delavci in delavke. Sklepi, ki se bodo storili na našem zborovanju, bodo dalekosežnega pomena. Zato ne sme manjkati v soboto dne 31. julija niti e« delavec, niti ena delavka na naisem zborovanju. Z našo udeležbo moramo pokazati, da razumemo tok časa in potrebe. Pokazati moramo, da smo zreli za pristop k mednarodni organizaciji krščanskega delavstva, Nas čakajo še velike naloge. Na eni strani se razvija nemoteno in z veliko silo kapitalizem, na drugi strani nam prete .volkovi v podobi jagnjeta, ki razširjajo nevarnost, da nam pogazijo najsvetejše, našo vero, upropastijo naš dom in dotirajo delavski stan v na j večjo revščino. Iz zborovanja se moramo vrniti vsi poživljeni domov ter s še večjo močjo in voljo iti na delo za našo krščansko socialno stvar. Drugi dan se udeležimo orlovskega slavja. Zjutraj se udeležimo maše, obhoda in tabora, popoldan pa javne telovadbe Orlov in Orlic. Nastopali bodo tisoči telovadcev in telovadkinj. Med njimi bodo tudi gostje-telovadci drugih držav. Zamuditi to priliko bi bilo greh za vsakega, ki mu S dana možnost, da se Jahko udeleži, pa se ne udeležil, Ak° se še niste prijavili za mariborski tabor, storite to nemudoma. Zadnji dan za sprejemanje prijav je 30. junij. Prijavite sc prvi skupim, kjer ste organizirani, plačati se mora takoj 20 kron za legitimacijo, s katero dobi vsak pravico do polovične vožnje, do vstopa h koncertom in stojišča pri telovadbi, Delavci in delavke, ne zamudite našega zborovanja in ne manifestacije naše mladine, naših Orlov in Orlic! Vprašanje dra§lefc» Zdaj, ko }e minula svetovna vojska in oraginjc le še noče biti konec, dasi nastopajo proti njej zdaj za to ustanovljeni uradi v Ljubljani, v Sarajevu in v Zagrebu, jo pač potrebno, da se prične naša javnost resne in temeljito pečati z vprašanjem, 1 a-ko naj se draginja, če že ne zabrani, vsaj omeji. Ker delavstvo najbolj občuti draginjo, je tudi ono v prvi vrsti poklicano, da se bori proti njej. Predno je že izbruhnila svetovna, vojska, je delavstvo ječalo pod jarmom draginje, kateri ga je tlačil. Delavske plače žc takrat niso zadoščale, da pokrijejo izdatke in mu omogočijo kaj prihraniti. Delavstvo je že takrat vodilo praktično boj proti draginji v prvi vrsti s svojimi kon-sumnimi zadrugami, katere naj bi omogočale nakup cenenega blaga in na korist konsumenta odstranile vmesno kupčijo. Toda še bolj kakor vmesna kupčija podražujejo vse življenske potrebščine velike zveze industricev in bank, katerim ni v sedanih razmerah mogoče stopiti na prste. Veleindustrijci: tvorničarji 'so bili že pred vojsko združeni, v svojih kartelih in trustih, proti katerim je bila moč konsu-mentov, kateri niso bili niti združeni, preslaba. Niti v severno-ameriških Združenih državah, kjer so se sklenile proti trustom zelo ostre postave, se ta vojska proti naj-krutejšenvu izkoriS če vanju ni mogla izbojevati konsumentom v korist, tem manj pa pri nas. Med Slovenci in v bivši Avstriji je bil takorekoč prvi bojevnik proti kartelom in trustom nepozabni naš rajni dr. Krek, kateri je izdelal proti njim zakonski načrt, katerega določila so še zdaj v precejšnji meri aktualna, četudi je svetovna vojska moč v kartelih in trustih združenih ve!e-tvorničarjev in bankirjev postoterila. Opozarjamo pa precej pri tej priliki, da dr. Krek ni zahteval odprave kartelov, mar* več je hotel le doseči, da se strogo nadzor rujejo in da se jim zabrani grdo oderuštvo, ker ima zlo kartelov le tudi to dobrino, da zveze delavskih strokovnih organizacij vodijo ložje pogajanja in je tudi boj z organiziranimi kapitalisti enostavnejši, kakor z neorganziranimi delodajalci/ \ Članek bo dosegel svoj namen, ce se prične v Jugoslaviji smotreni boj proti iz* rastkom, kateri so zagrešili nad konsumentom. nekontrolirani in preveč proteži-rani trusti in karteli. Brez tega boja bo gospodarski položaj konzumenta trajno obupen! Stev. 136. I. Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Telovadni program. 1. V sredo zvečer, 28. julija 1920, se pripeljejo v Maribor telovadci, ki bodo tekmovali za prvenstvo O. Z. in pa vsi sodniki. 2. V četrtek 29. julija 1920 dopoldan začetek tekme za prvenstvo O. Z, Popoldan nadaljevanje tekme. — Zvečer prihod tekmovalcev za višji in nižji oddelek in onih, ki bodo tekmovali pri lahki atletiki. 3. V petek 30. julija 1920 tekme vrst za višji oddelek. — Popoldne tekmovanje vrst za nižji oddelek. — Popoldne prihod vseh Orlov in Orlic, tudi Čehoslovakov in Čehoslovakinj, ki nastopijo pri sprevodu in pri javni telovadbi. 4. V soboto 31. julija 1920 zjutraj tekmovanje vrst v lahki atletiki. — Popoldne ob 3. uri glavna skušnja za javno telovadbo po redu kot javna telovadba v ne. deljo !. avgusta 1920, in sicer: 1. Članske rroste vaje. za leto 1920 {Ju g oslova 'j in Čeh oslovski); 2. češke proste v e članic {Jugoslovanke in Čehoslo' kinje); 3. vaje z valaš! n? — sekiricami {Če-hosl ivaki); 4. vad teljske prestr- vaje za leto 1920 {Jugoslovan’); 5. vaje e kuže! — kiji (Čehe:!svakinje); 6. simbolična vaja po orlovski himni {Jugoslovanke); 7. narodni plesi (Čehoslovaki); 8. naraščaj in gojenke; 9. orodna telovadba; 10. jugoslovansko kolo (Jugoslovani), Med Jugoslovani nastopajo člani Iirv. ©mladinskih društev in članice Hrv. kat. ženskega saveza, ki bodo proizvajale 1 rv. narodne plese. Pri telovadbi sodelujejo sledeče godbe: vojaška, salezijanska, jeseniška in vse orlovske {6). KDO JE POVZROČITELJ UMORA ESSAD PAŠE? LDU Belgrad, 16. junija. Pariški »Jomv nal des Debats« priobčuje članek o E&sadu paši izpod peresa Avgusta Gaxj?aina, Gau-vain konstatira., da je bil atentat dobro Premišljen. Francoska policija in francoska sodišča naj bi se potrudila najti duševnega očeta zločina in paziti na sumljive elemente, ki se nahajajo v Parizu. Pri atentatorju najdena, vsota denarja je za mladega Škipe-tarja zelo velika. Treba jc za to ugotoviti, odkod da je dobil depar, Gauvain govori nato o vlogi Essada paše v dosedanji vojni in o predlogu Essada paše, ki ga Italija ni hotela sprejeti; Nato pojasnjuje posledice tega ravnanja Italije in navaja vzroke, zakaj da je Italija to storilo. Essad paša se na noben način ni mogel povrniti v Tirano, da sodeluje pri narodnem pokretu. Italijani so danes izgnani iz skoro vse Albanijo, celo v Valoni jim preti nevarnost. Situacija je toliko težja, ker se slične stvari dogajajo tudi v Tripolisu, Odkar je pred osmimi leti Giolitti povzročil evropsko krizo, s tem da je napovedal vpjno Turčiji in anektiral na papirju Iripoli«, okupacije in administracije Italije niso napredovale niti za en korak. Giolitti sedaj lahko občuti posledice te kampanje, ki se je započela v istem času, On, ki je tako strog napram italijanskim mtervencionistom, je vendar kljub temu eden povzročiteljev svetovne vojne. Okupacija Tripolisa jc izzvala balkansko vojsko. Ali v vseh poslednjih vojnah so odločevale osrednje sile, da dosežejo svetovno hegemonijo, GRŠKA MOBILIZIRA. LDU Berlin, 16. jim, (Dim. KU) »Vos-sische Zeitung« javlja 'iz Pariza. Po poročilu Agence Havas iz Aten f« grška vlada predčasno odredila vpoklic letnika 192J. BOJI MED RUSI IN POLJAKI. LDU Moskva, 16. junija, (Brezžično.) Frontno poročilo: Pri Kijevu napredujejo aašs čete, V Kijevu smo po naknadnih poročilih zaplenili 14 topov, nadalje več železniških voz municjje in okiopne avtomobile, Naše cete se bližajo mestu Prasiavu. LISTEK. Maksim Gorki; V Ameriki. MESTO ŽOLTEGA DIABOLA (Konec.) VIII. Od pustega oceana prihaja noč in diha na. mesto z mrzlim, slanim dihanjem. Na tisoče strelov ji pošilja nasproti ogenj toda ona gre, sočutno zagrinja s svojimi temnimi krili dolgočasna poslopja, zo-Pjmost ozkih ulic zakriva raztrgano revščino, spačen blesk bogatih oblek. Divji hrup pohlepnega brezumja sc ji vzdiguje nasproti in moti njeno tišino — ona gre in polagoma ugasuje prešerni blesk zasužnjenega ognja s svojo mehko roko zakriva inojne rane mesta. ^ Vendar,^ ko stopa v mreže ulic, nima moči, da bi porazila, razgnala s svojim svežim dihanjem gosti smrad — strupeno izparivanje mesta, ki jo zastruplja. Plazi se ub kamenitih stenah, ogretih od solnca, jeze po zarjavelih železnih strehah, po jlatnem tlaku, nasičava jo jedki prah, pobira smrad in ko povesi krila, se usede na Jrehe in ulice in umira. Ona že ne diha več — od nje je ostala samo še tema — svežost jc izginila, hlad je pogoltnilo kamenje, železo, drevje, umazani ljudje V njej ni več tišine, ni več poezije , Mesto ovija vladen zrak, stoka kot ogromna žival. Požrlo je preveč hrane za en dan, njemu je vroče, neprijetno in sanja nemirne, težke sanje. _ Ogenj ugaša in pojema, doslujsil je svojo pomilovalno službo komija, lakaja, reklame. Poslopja vsesavajo Jjudi enega za drugim v svojo kamenito notranjost. Suh, visok in grbast človek stoji na vogalu ulice in se dolgočasno ozira s svojimi topimi očmi na levo in desno, počasi premikajoč glavo. Kam naj gre? Vse ulice so osamljene, vse hiše zro druga v drugo z izbuljenimi očmi obokanih okenj enakomerno, ravnodušno in mrtvo .., Duševna bolest davi grlo, z vlažno in toplo roko zavira dihanje, Nad strehami stoji nepremično prozoren oblak dnevnega izparivanja tega prokletega, nesrečnega mesta. Skozi to pregrinjalo v nedosežni višini neba utrujeno trepetajo tihe zvezde, . človek je snel klobuk, vzdignil plavo in gleda kvišku. Višina poslopij v lem me. stu je vzdignila nebo še višje od zemlje. Zvezde sevajo blede, samotne V daljavi nemirno piska inčdfna ščal. Dolge noge človeka se čudno stresejo in vstop j v eno izmed ulic, k°raka počasi s sklonjeno glavo in maha z roko. Pozno je že, ulice postajajo čezdalje bolj puste. Samotni, majhni ljudje izginjajo kot muhe, ki padajo v temo. Na vogalih stoje nepremično stražniki v sivih klobukih in s palicami v rokah. Žvečijo tobak in počasi premikajo čeljusti. Človek gre mimo njih, mimo telefonskih drogov in množice črnih duri v ka-monitlh stenah. Nekje v daljavi grmi in ropoče voz cestnc žcleznice. Noč sc je zadušila v globokih kletkah ulic, noč je umrla. Človek gre enakomerno, prestavlja noge in maje svoje dolgo, upognjeno telo. V njegovi figuri je nekaj mislečega in nerazrešenega m on razmišlja, razrešuje ... Zdi se mi, d o (?>». In danes je lačen. . ie videti človeka, ki čuti v sebi življenje in živi samotno med črnimi stenami mesta. Odprta okna dihajo zopern smrad človeškega potu. Nerazumljivi, zatrti glasovi sc dremotno prelivajo v dušeči, bolestni temi,., Mračno mesto Žoltega Diabola je us. j nulo in sanjavo dremlje. PoHtlino n©wic®. + Zopet grozijc-J Iz Jesenic se nam poroča: Z ozirom na nared bo dež- vlade za Slovenijo, da se ne sme za kakršnokoli organizacijo odtegovati za prispevke, so b i bili poklicani zaupniki organizacij, ca po -pišojo, da sc na Jesenicah ne cdtegu,«. se pa tamkaj še vedno odteguje, se zaupnik J. S. Z. tov. Torkar ni hpi*l podpisa«, češ, neresnice ne more podpisati, io je Pa vzbudilo takšno jezo v nasprotjih vrsta ' d«, so zagrozih, da ga. vrnejo iz tovarne, - — • ’ > • ' nedolžna za- odgovor bodo pa kot večino vijanja, O tem sc bo poročalo fe natančneje. -f- Same vladne kri"?, Vladne kri*«! ki 3o pojavljajo zadnji čas, so značilne za nezadovoljstvo in razdrapane razmere P° vojnih dni. Vladni krizi 'pri nas, ki se J® zaenkrat srečno rešila, jc sledila v 1 liji, kjer je Giolitti na krmilu države. 1®*°" časno prebolevajo krize v N eniški Avstriji in v Namčiji ter na PoIjSKcoi. lu norveško Ktmdsenovo ministrstvo je bal že podalo svojo detnisijo. , ,-f Verska organizacij f^acoskuj »a toličaaov. V »Figara« piše biva zaupn irancoske vlade pri sv. stolici Cochin, a bo v novi konkordat med Francijo hi sv* stolico sprejeta določba o verskih _občiBf*** ki naj jih osnujejo francoski katoličan1« “ črt za te občine je svoj čas naše! pri enem delu francoskih škofov, “J pa ča je zavrgel. Načrt bo tedaj v dr s obliki dobil odobrenje Benedikta + Razkol v katoliški ljudski straniU v zgernji Italiji, Katoliška delavska stJa, v Bergamu je osnovala svojo lastno sko zbornico in izstopila iz katoliške W ske stranke. Nedavni papežev opo®W ) ostal, brez uspeha. .« -!- Začasna rešitev Imss v Av£ -Pt Glavni odsek avstrijske narodno ne jc temeljem pogovora s strankami B ”‘1 državnemu kancclarju, naj nemud ma predioži narodni skupščini zakon razpust in nov volilni zakon. Vi j Sanje o sestavi vlade so odgodili do P Jaodnje seje in sklenili, da mora z C -----V »Ji roči! državnemu kancclarju, naj ner ma predioži narodni skupščini zakon njen razpust in nov volilni zakon. 'TPr. d ib opnic® pred razpustom rešiti’ šc več neodloč#" vih najog. Ti sklepi kažejo, da jc avstrijski notranji politiki samo §e nja možnost za rešitev krize, ki j° *■- j pisuje dano stanje dejstev. Prepad socialno demokracijo ia krščanskimi 3 cialici je postal zlasti z nastopom finega tajnika za narodno branžo * Deutscha nepremostljiv, kar so na P0^ tovanju krščanskosocialne stranke 15- t.. m. soglasno ugotovili. >F.cichsP'-l^_ piše, da je tretja koajicija nemogoča. tako krščanski socialci izključujejo * alicijo z vsenemškimi meščanskimi kami. Ostala bi toyej le še možnost . časnega uradniškega kabineta, ki -oiitev. vittuuo jjufsie ao novm vuu‘“" je pa bila socjanjg. narodna skup-čina voljena kot ustavotvorna skupščina 1 e na doba določena dotlej, da reši u3!a^l0. zakone, a teli doslej ni reSila Pi pi- t je m goče r&zpustiti, ker ni nobene nad njo. Zato mora ona sama odJo1 sebi in skleniti zakon o svojem Prfd jz r.om razpustu. Kakor je pa razvidno . gomjega sklepa v glavnem odseku, ne.,vL slijo na takojšen razpust, ampak ii°^ v da reši redanji parlament vsaj nekaj P ^ nujnejših naJogr Kaj spada'v okvir , nalog, bodo odločile stranke v medse ^ nih dogovorih. — Krščanskosocialna S jj sila naglašajo, da stranka še ni 111 gC, tako edina iij na znotraj krepka kakor daj zato popolnoma mirna pričakuje t voja dogodkov. . i.j 4- Pribiftevič in Radič. >iBalkan« se v daljšem članku PcCa leizdajniško pravdo proti Stjepanu ču v Zagrebu. Navoja glavne točko tožbo in ugotavlja, da se Radičevo 6P_ karjenje z Italijo, vsled katerega so * diča zaprli, ne omenja z nobeno J?6® ‘ Pripoveduje se, pravi list, da za tc>.p,dfo benih dokazov. A preiskavo jo vodil 8 izmed prijateljev demokratov, ki dica najbolj napadali in ga pod čem vrgli v ječo- Čemu je bil toraj 11 :e zapil? »Zdi se. _ nadaljuje list ^ hotel g. Pribičevič na Hrvat*kea^ gočiti enega svojih konkurentov v d® ,0 gogiji, ne da bi so oziral na :;kodo, ki 1 ei pri tem moral trpeti državni ugled, je. nanj piadcž, de ima tajne zvezo s vražnikom domovine. To jo J l'ZJlljn}l! cept, ki ga je njegov učenec še Osebnega tekmeca g. Pribičeviča v f*u gogiji, Stipico Radiča (oba, pravijo, da^ psihopata), je vrgel iz politične er*'10 ^ najslco-peštanski način. In sodi sodišče. Zares bi moralo sodiš^f ^ eksaltiranemn nesrečniku pritisr1" čelo žig blaznosti, toda ob čim manj-zaciji... Taki procesi ustvarjajo ^ slabo kri. In potem... ako so demo proti političnim pravdam proti k°irii]rij. stom v stvari dokazane krivde J:nrn ,Hr sličnih prevratnikov, ki so mn°£0.?vfmi nejši nego Radič — a s ProdanovKp ^ republikanskimi strici pa eelo na paktirajo — zakaj zahtevajo samo rt. čevo »lavo? Aji vsi ali nobeden. sre v, 136. '.»Veceriu Ust*1, 3ne 11. 5»tmja 1938, Straa 3 mora vede«, kaj dela .Toda g. Pribičevič gieda samo na kaprico, samo n«"1 svojo stranko, samo na osebno mafiče’ On je po svojem položaju za držav; ./lin-j. o nevarnejši nego famozni Stipica Ra-«1(5. Ugibati se moramo škandalov veleiz-dajniških procesov.« To besede naj si zapijejo za ušesa tudi naši demokrati, ki so aoteli za vsako ceno imeti tak škandal udj pri nas in so izzvali viniški proces. ,Preiskava o Subotiških dogodkih fcaljucana. Sodišče v Subotici je — kakor poroča »Epoha« — te dni zaključilo prc-s avo o subotiških dogodkih. Preiskava ^ Socia^Pa^riotov tudi niso pozabili. Jeri m 8jwda so podali resolucijo, v ka-, »Sai° zbrane zborovalce v številu Vseh j ^ar pa ne odgovarja istini. Stei U ncev i® bilo na shodu, ako pri-*ilk v?i° Vse radovedneže (saj je za Kam-ven ^eden slučaj) in še otroke zra- Po —600. Sprevoda, ki se je vršil žilo T|0r°Vauiu skozi mesto, se je udele-evstevši godbo, S bicik listov, 225 mo-4o snm ^ ženskih, med katerimi je bila okolire°iSt°V oi>0M* spola iz Ljubljane in tudi r v^ljanske. Po trgu se je opazilo Judi, ki so nosili rdeče znake. Tako Nleči Vl5e1^ cel° gručo kmetskih deklet z . znaki na prsih iu mašnimi knjigi”1/ r°kahu Te niti od daleč niso slu-k> l, .. maskirajo komunistovke, pač pa Jsemi, znake, ker so jih ponujali vsa-Qa cesti. Slavnost se je vršila dru-hil * r®z kakih nemirov, le opoldan je ob v£* ,li 1)0 mestu petje in vpitje kakor rediMt pa to se je vršijo proti volji ®oe Tudi za blagoslov zastave je Med ^os^rl)el> ker niso komunisti hoteli, gost f^rev°dom po mestu se je vlil precej ro*ilu ameriške komisije deležnih ^ ^*eb. Priglasilo se je nad 500 oseb, ki JUko mogle vse upoštevati vsled na-5 j ®°„ omejenega števila. V poštev prihaja 15^’ mater, 23 dojenčkov, otrok od sirot • let 58< 7- do 14. leta 74. Popolnih ♦al\med temi 12, polsirot 68, od teh je ^trni. • kateri so izgubili očeta v vojni; ^validov je 7, dninarjev 7, iovarru-Uior 1 trtnih 28‘ Pri 27 rodbinah se je itlcJv ^ starejših, čvrstih otrok od akcije Uih ltiVrhu ^ga je priglašenih še 19 revolti i 2 39 otroci, ki pa niso mogli do-le Podpore, ker ne preostaja živil, Tiskarski škrat. V včerajšnjem na-stne Q^11 »Reakcionarci kažejo roge« VeliL Plf'a'i< da ie Kristan svoj čas snoval jjj. 3®sko industrijsko banko, kar je tiskar. s*rat izpremenil v ^osnoval«. Bodi s Popravljeno! stvoTf Koroško. Kakor jc naše občin-j* .] ^iormirano iz člankov, ki jih je ob-t^0 Pr<*d par dnevi naše časopisje, nam sWe55v& Italija v slučaju, da izgubimo Koroško, ugrabiti še najlepši kos Go to Kr]C:, ^°hini in Bled. Bomo dopustili ! Zato na Koroško, da (.ein ocuj VrL Prebudimo narodno zavest! Kraji ob &taVifria jezeru so pripravljeni^ vendar ri*>Tr-^0£to,'v: premalo. Pojasnila daje Tou-otfiee« ^ Borovlje. •— Železničarsko gibanje v Zagrebu. O ^ , Poročajo zagrebški listi: Minoio sobo-<1«1^ 2a£rebako ravnateljstvo odpustilo od ?. železniških delavnicah 6 ključavnic 2 utT~f Pomočnikov in 1 mizarja, in sicer g4 gojitvijo, da so obtoženi radi zadnje-lavsK . 1® za to zvedelo ostalo de- poj ?• I® takoj pustilo delo in zahtevalo * *!. Podravnatelj dr. Kosulja jim je na- da so se gornji delavci odpustili po dan Pr,°metnega ministrstva. Prihodnji r®m S° pr^redili železničarji shod, na kate-cev -50 Protestirali proti odpuščanju delav-Se V1 sklenili, da odpovedo delo, dokler Tak puiSeni n® sprejmejo zopet na delo. stra°. ^ Pojasnuje gibanje od delavske Sjed^- ^avnateIjstvo je podalo »Riječi« na-itu V f po,asnil°’- »O železničarskem štraj-2a!fanske novice. lj Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujem vsem gg. darovalcem južne železnice za podeljeno mi podporo. — Josip KJander v pok. lj Pevska zveza »Ljubljana«, V če. trtek 17. t, m. ob 8. zvečer nujna, skupna pevska vaja za nastop ob regentovem prihodu. Vse pevke in pevci! lj Dvorni maršal v Ljubljani, Danes dopoldne je dospel v Ljubljano z brzovla-kom dvorni maršal g. Damjanovič, da se dogovori glede prihoda regenta Aleksandra v Ljubljano. lj »Deseti brat«. V nedeljo dne 20, t. m. ob 8. uri zvečer bo vprizoril ^Ljudski oder« v Ljubljani narodno igro s petjsra v petih dejanjih »Deseti brat«. Vstopnice se dobč v predprodaji v trafiki gospe Modi-ceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Seja »Ljudskega odra«, Dane$ točno ob pol osmj uri zvečer se vrši kratka seja »Ljudskega odra«. Naj se je vsi polnoštevilno udeleže. lj Ustanovni občni zbor »Jugoslovanske Matice«« za 'Ljubljano se vrši v nedeljo dne 20. t, m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora, 3. Volitev odbora, 4. Slučajnosti, Pripravljalni odbor »Jugor slovanske Matice«, Jugoslovanska Strokovna Zveza. Redni občni zbor J. S, Z. se vrši na Petrovo* dne 29. junija t, 1. Skupine se opozarjajo na oglase, ki so jim poslani. Shod krščansko socialnega delavstva V Tržiču bo v nedeljo 20. t, m. v Našem domu takoj po drugi maši. Na 6jiodu bo govoril tqv. Kremžar iz Ljubljane. Delavci in delavke, pridite zanesljivo vsi na shod, Tržič, Izleta krščansko socialnega delavstva na Koroško so se udeležili trije odposlanci naše skupine in par delavk, Tržič« Pravijo, da je vlada razpustila komunistično društvo, kateremu je načeloval vojni bogataš Erloh iz Bistrice. Sedaj je general brez armade. Rdeče delavstvo samo ne ve pri čem je. Ko se je začel širi tj komunizem, tedaj so kar presedlali tukajšnji rdečkarji in postali čez noč komunisti meneč, da bodo pri morebitnem plenu dobili bogat delež. Ko se je komunistična stavka ponesrečila so postali nekateri zopet socialno demokratski starini. Pametni so uvideli vso gnjilobo socialističnih strtnk, jim obrnili hrbet ter pristopili Jugoslovanski strokovni zvezi, ki šteje 400 redno pla-čujočih članov in med temi več kot dobro polovico moških, »•»m«! mm ■ ■—i»»»i m.»,nn> »•m+tmmm******** ' Železničar. Pismene zahteve, katero so se predložile od strani Prometne zveze centralni direkciji v Pelgradu so: 1. Zahteve vratarjev, 2. Zahteve bločnih slug. 3. Nastavljencem, ki so bili vslod bolezni ali drugih razlogov, ne po Jas-tni krivdi premeščeni Iz eksekutivne službe v vrsto postajnega osobja in bili radi tega prikrajšani v napredovanju ali dragih ugodnostih, naj se vrnejo vse krivice in prikrajSki od onega časa, od kojega časa so jim bili ukinjeni. 4. Ukrepi glede varnosti železniških uslužbencev proti neopravičenim pritožbam od strani potnikov proti 6lužbenenj postopanju uslužbencev- 5. Glede službene obleke in pavšala uslužbencev. G. Radi neredne preskrbe premoga. 7. Zahteve za delavstvo, koje vsled starosti ni bilo sprejeto v provizijski sklad, da se mu zagotovi od strani ministrstva in posameznih direkcij skupni fond, kateri bode odgovarjal gotovi preskrbi prizadetih za starost. 8- Zahteva za obleko onim delavcem, kateri delajo pri ognju. 9. Zahtevo voznih ugodnosti za na-stavljence, delavce in njih družine. Nekatere zahteve, katere so se zahtevale med '•ofifiiame.gi od strani nasprot- nih, organizacij in, so bile podobne zahtevam Prometne zveze so: 150% draginjska doklada^ veljavna od 1. marca. Zenačenje plač uslužbencem v celi državi . Najdaljša službena doba za vlako spremno osobje 35 in za postajno osobje 30 let- Ako se delavec pri delu smrtno ponesreči ali umrje, naj dobi vdova 3 mesečno plačo z draginjsko doklado, brez ozir?L na druge pristojbine, ki ji pripadajo po pred* piših. Kar se tiče odmore draginjske doklade po mestih, so predlagali deleg. narodne organizacije, Prometna zveza in nevtralni delegatje, da se draginjska doklada izplai ča sledeče: 1. Na sediščih oblasnih direkcij in v, priznano dragih mestih po oceni oblasnih direkcij v polnem iznosu (100 %). 2. V mestih, kjer so razmere dražje, pa oceni ob!a*nih direkcij 00 °/0 od temeljne* ga iznosa- 3. V vseh ostalih mestih !n na dežel’ 80 % od temelnjega iznosa. Posredovala je Prometna ?veza tudi glede vpokojencev južne železnice na pri-, stojnem mestu, da se vsled nevzdržnih' razmer vpokojencem nujno izplača, v kolikor jim je ugodeno, kar se je v naših' časnikih že poročalo. Da se pa ni ugodilo tako, kakor se ja prosilo in je kričeče potrebno, pa ni kriva Prometna zveza, ne minister dr. Korošec, ampak generalno ravnateljstvo na Dunaju, ki ima denarja na razpolago za razno društvene godbe kar po 40.000 kron, a za godbo katera gode po želodcih naših vpo-kojencev, ji pa primanjkuje. Kaj so posamezne organizacije pri po< gajanjib zahtevale ,je hvalevredno. Kaj a9 bode pa doseglo, še danes ne vemo. Da pa po mnenju Z. J. Z- Prometna zveza ni prišla vpoštev, naj si tolmačijo! eospodje okoli Zveze, kakor jim drago. Resnica je !e ta, najsibode Prometna, zveza; še tako majhna po vašem mnenju, v poštev je prišla, kakor tudi njene pismene zahteve, katere jo njen delegat oddal f centralni direkciji v Belgradu. Na naslov fl. Deržiča z ozirom na nje* gov članek v »Jugoslaviji« od 12. junijas Rekli smo že, da se nas menda ne bojite, gospodje okoli »Zveze«, ker je g. DeržiS v »Jugoslaviji« vzdignil tak krik in vik proti Prometni zvezi Ko se bode gosp- Deržič popolnoma iz-kašljal in pomiril od strahu, bode pa zopet zdrav. Mislili smo, da se kot železničarji med seboj vpoštevamo in spoštujemo; toda birokratična Zveza jugoslovanskih železničarjev tega ne pripozna. Četudi gospodje trdijo, da je njihova Zveza nepolitična organizacija, vendar vsako na -j manjšo stvar politično izrabljajo. Gosp. Deržič napada črne internacionalne politike in njih vpiiv na Prometno; zvezo. Povemo vam, gosp. Deržič, kot železničarji le toliko, da mi no potrebujemo nobenih politikov, da bi nas komandiral j. Zahteva, da se Prometna zveza vpošteva pri pogajanjih, je zahteva na« Železničar jev samih, in ne kot pri vas, da vas komandira kdo drugi. Da jc pa šel pa odšel v Zemun k pogajanjem delegat Prometne zveze, jo bila to želja nas železničarjev samih. To vam bo lahko on sam povedal, da smo ga prišli iskati ne politiki, ampak železničarji sami. Poslali smo njega, ker ga poznamo, da ni nikak domišljav fanatik, in da mu je poštenjak Zvezar ali pa komunist v nasprotni organizaciji ravno tako ljub kot vsak drug njegov tovariš. Zato smo upali, da bode njegovo postopanje napram drugim stanovskim organizacijam pravilno in po Steno, in da bo tako primerno stori! svojo dolžnost. Da pa imamo mi v Prometni zvezi včlanjeni železničarji ravno tako pravico do pogajanj, je menda jasno; saj vršimo slu|bo ravijo tako dobro kot v Jugoslov. žel zvez! najbolj politični uradnik- Zato bomo zahtevali vselej in povsod, najsibo Železničarski minister g. dr. Korošec ali pa kdo drugi; to bomo storili ravno tako pri ravnateljstvih, koder so člani Zveze razni inšpektorji in višji inšpektorji. Nastopili bomo pa tudi povsod tam, kjer se bo uganjala korupcija nasproti noši organizaciji. Ker gosp. Deržič kriči, da Prometna; zveza tudi pri stavki ne pride v poštev, ga vprašamo: Kdo je pa prišel pri stavki na glavnem kolodvoru v poštev? Ali mogoče vi, ko ste se tik prod stavko unjaknili na dopust, ker niste vedeli, kako bode stavka izpadla? Ali pa član Prometne zveze, ko so je prej, ko vsaki drugi Zvezar, prvi upal na stroj, ki je vozil proti Zidanem mostu. Kaj ne da, ko ste videli, da ni nobene nevarnasti več za vašo politiko, ste se pa zopet pokazali! Prava predpodot:a generala, ki se skrije, ko gredo vojaki navdušeno v boj, da le njega kaj ne zadene, Ako pa mislijo gospodje pri ravnateljstvih, Oa ni potrebna drugo organizacija Stran ^ »Večerni Hsf«, dne 17. Junija 192 gtev. & razum Zveze ju go slo v. železničarjev, to; njihovo manijo dobro razumemo. Prometna zveza pa, ki. je komaj počela delovati, bo za. naprej v vseh ozirih' svojo dolžnost izpolnila, naj se gosp. Der-žič jezi, kakor mu drago. Ni dobro, da se organizacije med seboj kavsajo in napadajo radi osebnosti. Če pa tako hočete imeti, kakor gosp, Der-žič, tnrij mi vam in še kakemu drugemu gospodu v vašem okvirju lahko postrežemo, kar ne bo prijetno ne za vas, ne za kakega drugega. Glede delegata Prometne zveze pišete, da jo še član Zveze Jugoslovanskih Železničarjev. Nam doslej to ni bilo znano. Izjavljamo, da mu damo na orosto, da se odloči kakor mu ljubo. železničarji Prometne zveze. Kovinar. Jesenice, Sestanek kovinarjev, organiziranih v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, krajevna skupina Jesenice, se vrši danes 17, junija zvečer, kakor navadno. Na dnevnem redu so važna organizacijska vprašanja, med temi reorganizacija. Poroča tovariš Cvikelj, Jesenice, Pogajanja med Kranjsko industrijsko družbo in delavstvom njenih tovarn se vrše 22. t. m. na Osrednjem uradu montansitičnih obratov v Ljubljani) Tržič, Kovinarji, organizirani v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, skupina Tržič, so stopili v mezdno gibanje. Rudar. Zagorje, Zopet so stopili naši komunisti z novimi običajnimi obrekovanji na dan. Drugega sedaj nimajo, so pa pričeli trositi, okrog laži, da hoče naša stranka uvesti 12 umi delavnik. Seveda so pri tem pozabili povedati, kdo je izdelal sedajni zaikon o osemurnem delavniku, ker če bi to pristavili, bi morali priznati, da ga je ;poslanec Gostinčar ob času, ko je bil minister za socialno politiko. Pri tem imamo pripomniti samo to: Dokler ne dobe komunisti državnega krmila v roke, dotlej bo osemurni delavnik; ako pa pridejo komunisti na krmilo, potem se nam je pa bati dvanajsturnega delavnika, kakor se je zgodilo v Rusiji Toliko za sedaj. Če pa ne bo miru, bomo pa potem naprej govorili. Predilnlško delavstvo. : t; Trzic, Pred nedavnim časom' je pričela tukajšnja predilnica obratovati. Ker pa ni bilo delavstvo tako plačano, da bi *se dalo izhajati, je stavilo zahteve za povišanje plače. Sedaj pa je zahtevam ugo-. deno. Natančneje bomo sporočili v prihodnji številki »Večernega lista«. Takoj prve dni se je že pokazala potreba organizacije; Zato pa, predilničar, predilničarka, opri-mita se organizacije, ker le potom organizacije je mogoča rešitev! Litija. Kakor v Tržiču, tako se je tudi V, Litiji pričelo z obratovanjem. Zaenkrat je zaposlenih okrog 50 delavcev. Če bo pa enkrat tovarna v polnem obratovanju, bo zaposlila 400—450 delavcev. Kar se pa tiče gmotnega položaja, je zelo slabo. Delavke imajo nekatere 8 K dnevno. To ni nikaka plača, temveč miloščina. Skoraj vsak berač bo toliko priberačil na dan, ako še ne več. Zato bo treba nastopiti! Čipkarica. ,f Skupinam čipkaric v vednost in ravnanje! Jugoslovanska strokovna zveza v ^Ljubljani je sklenila v svoji seji, dne 15. junija t. L, dati vam lasten oddelek, — Pisarna referata bo zaenkrat na Starem trgu št. 2 v pisarni J. S- Z,, zato je vse dopise nasloviti tja. — Referent je strankam na razptolago vsak delavnik od 2, do 6. tire popoldne, Selca. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršilo pri nas ustanovno zborovanje čipkarske zadruge. Izvolil se je pripravljalni odbor iz peterih članic, z gdč. Kato Vrhun-čevo na čelu, ki si jc nadel nalogo pripraviti vse potrebno, da pride v kratkem času zadruga do funkcije. Selške in okoličanske čipkarice! Čas jeseni bo kmalu tu, priglasite in vpišite se! — Zadruga vam bo oskrbela zadostno množino sukanca, da vam v dolgih zimskih večerih ne bo primanjkovalo dela in zaslužka. —■ Preteklo zimsko sezono je bilo sicer malo nevolje na skupino in J- S. Z,, ker je bil nam sukanec obljubljen in ga potem ni bilo, — a tega ni bila kriva skupina in ne vodstvo v Ljubljani, krivda je tičala v neurejenih gospodarskih razmerah. Letos pa nam je po vladnih čini-teljih sukanec zagotovljen, zato ni skrbi! Zatorej, čipkarice, na plan za gospodarsko osamosvojitev! Dekleta in žene, vse v čip karsko organizacijo in zadrugo! — F. Škofja Loka. Slišale smo o organizaciji čipkaric v Žireh in Selški dolini in jiove-dati moramo, da se tudi pri nas v Loki čipkarice- zbiramo in mislimo ustanoviti sku pino ter zadrugo. V kratkem1 že namera- vamo prirediti ustanovno zborovanje, na katero povabimo govornika iz Ljubljane, da nam obširneje o naši stroki razloži, —■ Zanimanje za osamosvojitev čipkaric je veliko. Bog nam daj le moč, da se skoro svojih izkoriščevalcev, ki jih je posebno pri nas in v Poljanski dolini precejšnje število, rešimo in si. osnujemo zavod, ki bo naš in za katerega bomo same zainteresirane! -— Čipkarica. Vrhnika, Tudi pri nas na Vrhniki in okolici se čipkarice gibljejo, V nedeljo imajo sestanek v Rokodelskem demu, kjer jim odposlanec J. S. Z. iz Ljubljane obrazloži pomen organizacije in zadružništva. Prav tako čipkarice, v strokovni organizaciji je moč in v zadružništvu je gospodarska rešitev! — Prijatelj. Referent čipkarskega oddelka J. S. Z. naproša vse č. žup. urade, da mu v smislu okrožnice čimpreje odgovore, da se more do jeseni organizacija zadrug izvesti, ker je to v interesu čipkaric in zadrug. Zima bo tu in treba bo čipkaricam za jelo dela. Čas beži, nas pa čaka vsekakor še mnogo truda, da spravimo započeto stavbo pod streho! UsnfaF. Ljubljana, (Polakova tovarna.) PotaD-Ijajoči se čoln rešujejo naši »vneti« • soc. demokratje v svoji 23. številki »Delavca« z dne 5. junija 1920, ko pišejo pod firmo »O pogajanjih v usnjarski stroki«, češ, da smo mi stavili zahteve v prid tovarnarjem. To pišejo tisti socialisti, ki jih je bilo sram priznati, da so bile naše zahteve mnogo koristnejše in ugodnejše za delavstvo, vendar pa se niso mogli sprijazniti z njimi, ker niso izšle iz njihovih vrst, iz bojazni, da ne izgubijo še tistega dela delavstva, ki jim je po zadnji ponesrečeni stavki še ostal. Zato begajo delavstvo po Polakovi tovarni, češ, da so ravno zastopniki Jugslov, Strokovne Zveze krivi, da se že niso delavstvu izplačale 30% povišane plače, kot bi bila vsa stvar v rokah samo zaupnikov JSZ. v Polakovi tovarni. Seveda pri tem umetno pozabijo, da so tudi oni podpisali in privzeli iltotako nalogo izvršitve, — Pekla pa jih je najbolj druga naša zahteva po 14 dnevnem plačanem dopustu. V odgovor bodi samo to, da gg. smatrajo svoje delavstvo za nezavedno, kajti naše delavstvo se za njihovo besedičenje niti ne zmeni. Resnici na ljubo naj omenim še, da so socialni demokratje zahtevali dopust le v slučaju brezposelnosti in še tedaj le 40% dnevne mezde. S takimi frazami hočejo vzeti ugled »Usnjarski zvezi«, ker jih je strah pred dnevom, ko bodo morali računati na gotovost svojega propada. Zapomnite si, da ste ob zadnjem polomljenem štrajku sami odprli oči delavstvu, katero se ne da več voditi od vaših hujskačev za nos. Zatorej, zavedno krščansko delavstvo na plan in v boj za svoje pravice! S krščanskim delavskim pozdravom! I. C. — F. G. Kemični delavec. Vič-GIince. Sestanek delavcev tovarne za milo na Viču se vrši v petek 18. t. m. v društvenem domu po delu. Obravnavalo se bo gmotno vprašanje, Plače, ki so dose-daj, ne odgovarjajo več potrebam delavstva. Kmetijski delavec. \ Pri naših skupinah po deželi je včlanjenih mnogo kmetskih delavcev, mnogo je pa tudi še neorganiziranih. Ker imajo kmetski delavci lastno organizacijo, naj si ustanove po krajih, kjer jih je več, lastno skupino, kjer jih je pa manj, pa vsaj plačil-nico, v kteri naj gledajo na to, da si pridobe še neorganizirane tovariše. Krščanska organizacija kmetskih delavcev je velike važnosti za izboljšanje razmer. Le združeni si boste priborili pravice, ki vam po trudapolaem delu gredo. J, S, Z. vas poživlja, da ji stavite predloge o vaših zahtevah. Ker boste zadeli še na mnoge nepri-like, ne ustrašite se, ampak vsi v našo organizacijo. Niti eden naj ne izostane. Pred vsem bo treba gledati na skrb za starost in onemoglost. Pa tudi druge stvari so, ki vas ganejo. Pisma tičoča se organizacije kmetskih delavcev naj prihajajo v pisarno JSZ na Stari trg št. 2, osebni razgovori so vsak delavnik od 8. do 12. in od 1. do 3. ure. Lesni delavec. Tržič. V nedeljo popoldne bo sestanek lestnih delavcev pri Šininu v Dolini okoli 3. Viničar. Ljutomer. Zveza viničarjev J, S. Z. opozarja člane, da ne zaostajajo z plačevanjem mesečnih prispevkov, ker le tam, kjer je točnost in rej, se da kaj doseči. Obenem pa naj pridejo še ostali po članske knjižice ker rednemu članu se potem lahko izplača bolniška podpora v slučaju bolezni. Vsakega člana je dolžnost, da svojo člansko knjižico prečita in potem se bo gotovo zavedal in postal reden član zveze. Služkfnfa. Novomesto. Naše služkinje so nas zopet razveselile z lepo prireditvijo. V nedeljo 13. t. m. so uprizorile igro: »Najdena hči« z burko; »Mutasti muzikant«. Kakor vselej, so bile tudi sedaj dobro izvežbane ter igrale, saj nekatere, kakor prave igralke. Veliko truda so imele, a malo dobička jim ostane vsled novega davka. Zato proč z davkom na take prireditve! Cestar. Mežica. Dobro je in potrebno, da se oglasimo tudi mi cestarji iz koroškega okraja, da bodo ljudje vedeli, kako se nam godi. Beremo po časopisih, da cene padajo, ali žalibog, mi ne vemo o tem ničesar. Glavo nam belijo naše plače, katere so tako sijajne. Danes pri tej draginji ima cestar z družino 420 K mesečne plače. Sedaj naj pa gradbena direkcija pomisli, kako je mogoče cestarju izhajati. Vsak pameten državljan bo sprevidel, da mora cestar slabše živeti kot vsak dninar. Treba je samo malo računati, par kilogramov moke in 420 K ni več. Kaj bo pa potem? Kje je slanina, olje, sladkor, če ga sploh dobi, in druge življenjske potrebščine? Na obleko pa mu sploh ni treba misliti. — To je na kratko orisan položaj koroškega cestarja, v kakšnih razmerah se nahaja. A ljudje, ki imajo o tem odločevati, imajo gluha ušesa. Zato apeliramo na merodajne faktorje, da bi se zganili, ker prignano je do skrajnosti. Delavski obzornik. Odpor avstrijskega poštnega uredništva proti socialdemokratskemu terorju. Po prevratu se je celokupno avstrijsko poštno uslužbenstvo od sluge do ravnatelja organiziralo v poštnem strokovnem društvu in tehnični Uniji. Tu so vso oblast potegnili nase socialni demokrati, ki so šli celo tako daleč, da so od članov pobirali prispevke za ogrske komuniste. Krščansko mislečemu uradništvu in uslužbencem je bilo končno vsega tega preveč ter si je meseca maja t. 1. ustanovilo lastno »Društvo prometnih uradnikov pošte in brzojava«. Dne 11. t. m. se je vršilo prvo društveno zborovanje, na katerem so sklenili zahtevo, da se morajo vršiti nove volitve v uradniško zbornico in da se mora izpremeniti tudi volilni red; dosedanjim centralnim in osebnim odsekom se odreka opravičenost, zastopati poštno-promet-ne uradnike. Socialni vestnik. Glavni vzroki alkoholizma: 1. Ne- vednost. Ljudstvo se brani pouka o posledicah pijančevanja, zlasti žganjepitja vsled trenotnih prijetno-mamljivih vtisov alkohola na človeško dušo in nepoznanja alkoholovega kvarnega učinka na posamezne organe človeškega telesa. 2. P o -dedovanje nagnenja do alkohola. Zdravniki trdijo, da je 50% vseh pivcev podedovalo pijanost od svojih staršev. To nagnenje do alkohola je tem sil-nejše^čim več rodov je bilo vdanih pijančevanju. Že stari zgodovinar Plutarh piše: »Pijanec rodi pijanca.« 3. Množica gostiln in žganjekuho v. Cim več je prilike za pitje, tem bolj sc ga ljudstvo oprijcmlje. Ogromno število gostiln po mestih in žganjekuhov zlasti po deželi zvablja ljudi dannadan k pijančevanju. 4, Pivska navada. Brezštevilne jnvske navade v najrazličnejših oblikah in prilikah pri vseh osebah brez izjeme stanu in poklica so krive, da se mnogo ljudi vdaja pijančevanju. 5. Uboštvo. Slabe gmotne razmere, borna stanovanja, bolezni itd. so premno-gokrat krive, da ljudje iščejo utehe v pijači. Alkohol sicer polagoma, a gotovo uničujoče učinkuje. On povzroči: prezgodnjo spolno zrelost, spolne bolezni — pešanje vida — tresenje rok in ftog — božjast — otožnost — topost — norost — samomor — razne bolezni krvi, želodca, jeter, ledvic, črev, srca in živcev. Alkohol slabi razum, voljo in spomin. Duša sprejema s pomočjo možganov slike zunanjega sveta, če so možgani po alkoholu zastrupljeni in oslabljeni, tudi duša ne more razumno delovali. Človek zgubi trdno voljo, postane omahljiv in nezanesljivega značaja, surov in velikokrat nasilen. Spomin polagoma zelo oslabi, velikokrat se tudi popolnoma izgubi. Kdo nam zapeljuje mladino k pijančevanju? — Zgled staršev in terorizem okolice! Zakaj umre toliko otrok že v prvih letih starosti? — Vsled predsodkom star- šev, zlasti mater, da je alkohol hranivo ® krepčilo, — Zidarji za Francijo. Minister w cialno politiko razmotriva vprašanje, p» katerem smejo odhajati na Franco5 ^ samo stavbni in zidarski delavci, m edini potrebni Franciji za obnovo °P3S šenih krajev. Ko bo to vprašanje res < se bo uradno objavilo in delavci pozv Do tedaj pa naj nihče ne gubi časa W naj ne javlja radi tega pri ministrstvu. r Kako zidati hitro in ceno. ®unaL občekoristna stavbinska družba » mark«, ki j‘e že pred vojno zgradila v naselbino eno- in večdružinskih , - zgra- zu namerava sedaj z državno podpore diti istotam novo naselbino hiš. 3 e. bodo zgrajene iz najcenejšega mat in na najpraktičneji način ter bodo s za zgled stavbenikom in strokovn1® .. lam. Že pri gradnji bodo pritegnili J**' se za stvar zanimajo, da se natančno znanijo s praktičnim delom; kasncJ8>£ bodo zgradbe interesentom vedno na VP£ gled. Naselbina se bo imenovala tudi» na naselbina za štedljive gradbene n ne«. V prvi vrsti pridejo vpoštev raZ • oblike ilovnatih gradb, izpopolnjene z novejšimi pridobitvami v tej stroki. Kas® tega gradba z votlimi kameni. D°^nefin dustrije bodo v naselbini imele stalno r staVo svojih izdelkov. .a r Vojska proti plakatom. Na posebno v odaljenejših okrajih ni no plakat več - varen. Noben nima °”, \L| pred neizprosno roko žensk, ki stoje strogim poveljništvom — bede. Te re žene, ki nimajo denarja, da bi kup®* ^ časnike in drva, preže na plakate, njimi kurijo in si pogrejejo juho iz *iu -.v kuhinje. S tem vrše v marsikakern 5 zaslužno delo, da trgajo z zidov neri3-in prevratne plakate, ki niso za dm nego za v ogenj. ^ r Silni padec — žrtev valute, bombaževinarska tvrdka G, Slohan & v Filadelfiji, ki ima filialke na Angl®5 , Francoskem in Japonskem, jc ustavi«. P. čevanje. Aktiva znašajo 3.4 mil. dolaH pasiva pa 25 milijonov. Prebivalstvo Dunaja. ZdraVs (Sas« J* razmere na Dunaju so se v zadnjem nekoliko izboljšale. V prvem tednu v * niju je umrlo 618 oseb, za 49 manj kot- /, den preje. Na 1000 prebivalcev prid® z< - ----jr tj jr- • , $ letno 17 rojstev in 19 mrtvih slučaj®** ^ Berlinu se te številke glasijo: 17 in * Londonu pa 25 in 12. ‘ r Marelic je letos na južnem skem taka množina, da sc lomijo vej® P", niimi. Po f pm Krvr? c o Oi-v M /1 \rr> a vse njevci, nikakor pa ne kmetiško ^ yj ki prodaja vse svoje pridelke po krščam cenah. , ^ r Tatvina na grobu velikih pesnikov. Neznani lopovi so vdrli v ^ od petka na soboto, to je od 4. na 5-v knežjo grobnico na starem pokopati* v Weimarju in odnesli s Schilleric*ek( Goethejevega ter z groba velikega vojv Karla zlate in srebrne vence, PoliCJfa parje neumorno zasleduje. j. r Skrivnosti vojnih živilskih 03 j mestkov. Dunajski listi priobčujejo preiskav raznih vojnih konserv in rT2b živilskih nadomestkov: paradižnik ^ mesnih, jajčnih, kock za juho itd. V tek ^ konzervah je bilo od 70—97% Vode« 6% peska, 10% soli, poleg tega raftnc smeli, odpadki, mavec, galun in P° «5$ v suhih preparatih je bilo od 50 do ^ soli poleg vseh mogočih malovrednih ^ rin in nesnage. Začimbe in ekstrak ^ juhe so bili vsi narejeni v glavnem 1 . u3 rovega proteina«, t. j. iz drobno sese L nih parkljev, kopit in rogov, ki sc Py-5I držalo cestno blato in druga nesnaga, to se je prodajalo ubogim ljudem z* denar; izdelovalci so kljub velikim ki so jih izdali ?a reklamo, zaslužil* jone. njimi. Po čem bodo, se še ne ve, a ■-. kor boljši kup ko pri nas, saj so tudi ceS pri nas dražje kakor v čehoslovaški - - 60 ^ s, saj so iuui - ------- . čehoslovaški bliki; v okolici Brna so češnje po kg, lepše po 1 K. V mestih so baš te & je, a tega so krivi meščanski oderuški Narodno gledišče* ' Drama. Četrtek, 17. junija, Veleja. Ab. C. Petek, 18. junija, zaprto. , _ Sobota, 19. junija, Ljubosmje. Ab. t>. Nedelja, 20. junija, Veleja. Ab D. Opera, d#** Četrtek, 17. junija, Vesele žene wj» -eC* ske. Ab. izven. Gostuje g. Nikola basist državne opere na Dunaju-Petek, 18. junija, II Trovatore, Ab. **' g, Sobota, 19. junija, Jevgeij Onjegrn, Odgovorni urednik Jože Rut®*' . Izdajatelj konzorcij »Večernega ***. , kudi; Tiska »jugoslovanska tiskarna«