PPIMO DNEVNIK ^Struna akk PlaCana v gotovim OET I* *w> postale i eruppo " Cena 35 lir Lela XVI. - St. 273 (4736) TRST, torek 15. novembra 1960 Pred spremembami v francoski vladi? Močna policijska ojačenja v Alžiru Vedno večja napetost v Franciji - Mollet o atomski udarni sili - Ortiz poziva na upor proti de Gaullu - Poziv alžirske vlade prostovoljcem vsega sveta ? 14' ~-V P°učenih krogih v Parizu izjavljajo 5Vq,j , razmišlja de Gaulle o možnosti sprememb v 'odloJ, da si zagotovi vso podporo v prihodnjih &ebrei in>> dneh- Njegov današnji dolg razgovor z Saie n,8rrl- sPravljajo opazovalci v zvezo s temi načrti. • de Gaulle odstraniti notranjega in finanč-1'tiU ,lSlra’ ki ne podpirata stoodstotno njegove po-i?e Slede Alžirije. Poliei' i r so danes prispela ciie ir ojačenja iz Fran-toiin zadnjih 24 urah so lij* v Alžir iz Južne Alži-Bih ?k)čni oddelki premič-8oč v .lgad- Baje je več ti-20 t?Jakov koncentriranih Alžirg trov vzhodno od menijo, da bo de leji ^ morda že na prihodnji janj_ . sPoročil način izvaliti AiS-V0iega načrta o «a Hi,. , .lriji» in o < refere ki — »alžir-»referendu-i Bom*11- ga misli organizirati ka v J° v<)jske v Alžiriji, k v ^ način bo vlada ime. tačiia sr®d° na razpolago po-o j-.' ki jih bodo pripravili lter P*kciji v Alžiriji mini-4int oborožene sile Mess- fca „ n načelnik glavnega šta-Ely ter generalni M v,- Del0uvrier, ki je pri-ie snr ,r^ v Par'z. kjer ga vlače dvakrat predsednik tiče e“re- Čeprav so govo-'tvrai. "enostranski ustavitvi houjj °sh» na področju Me-ji Urari° alžirsko-maroški me. ’'0do Qn° zanikani, menijo, da 'čsraj m Elyja, ki sta bila vlačfe ,° jem govorili na seji "^rja J.e Pot°vanje Mess- "lOBoi:,11® Področju Orana, o-'ls p"0., kakor piše danes t-rot— ■ - — °ix», »potipati žilo voj- e*eral Messmer je v Ora- ^fl| ^HllllHHUUIIUIIHUlHHHHHHUI %ki prostovoljci za Alžir t(?kozLJA’ i4- — Ciprski ** Bek * ,®khee» piše, da so kivši ciprski borci feriii kot prostovoljci v “>vji / List dodaja, da so Ne(j. orci EOKA ustanovili cen> °dbor za podporo Al-'h» ..°aj 'ga „'j,DaJe je predstavnik * P'ed * . ze stopil v stik l Feri, Vn**com alžirske vla-bfti "atom Abasom, v krateni n ,se bo sestal s Kri-jjii i2(r®'kasemom. V današ-turi^ .°bjavlja omenjeni Nianip mtervju ciprskega 9 bo m*nistra, ki pravi, ^htevo Per Podprl alžirsjco kdaj .j P° samoodločbi. Do ■"‘kistrr?. n* ciprsko zunanje 'tHeg-jStv° napravilo še no-^*taanj-Ura.dnega koraka za e alžirske vlade. ' «»------ ^vizija ustave ^•škc federacije? ,^NdoNi 0s se bo v Londonu vr- Ofa S'* 1 ko »0; 14. 5. decem- terenca, na kateri bo-t morebitno revizi-federacije Central-°v VjLlje- Poleg predstavni- vlade se bodo ( Se,,8rence udeležili deleči b)v. ne in Južne Rodezi-ii^Pravf-0,.'11. zvezne vlade, vleklo bodo o znanem 1Srernovem poročilu. Pred vi °ti tv,C°, se bodo vršili raz-■No r^?d angleško vlado in Vitlih ,?ne Rodezije. V pri-,'leren °®*b označujejo to C3 za «eksplozivno». '""m, nu odločno zanikal govorice, da so v načrtu spremembe v vrhovnem poveljstvu v Alžiriji. Notranji položaj pa se še dalje slabša. Dva nasprotujoča si tabora pristašev »alžirske Alžirije in »francoske Alžirije« se krepita, toda napetost vedno bolj narašča. Tako se je na primer general Guil-laume (to je general, ki je kot generalni rezident v Maroku odstavil sultana in ki je bil tudi vrhovni poveljnik giavnega štaba oboroženih sil ter je odstopil zaradi spora s tedanjim predsednikom vlade Mclletom) sklenil postaviti se na stran maršala Juina, kateremu je general Satan čestital zaradi njegove ((prekinitve z de Gaullom«. Kakor piše «La «Croix», se zdi, «da je namen teh stališč zajamčiti in moralno legitimirati korak vojske v aktivni službi, glede katerega se govori, da se pripravlja«. V krogih blizu de Gaulla zatrjujejo, da ta želi prav tako veliko oblast kakor pred sednik ZDA, in to v okvftru svojega programa treh točk, ki določa: 1. Večjo mednarodno vlago za Francijo. 2. Večjo oblast za predsednika republike. 3. Preurejen socialni sistem v Franciji, na podlagi katerega bi delavce in delodajalce povezali v neko obliko ((združenja kapital-delo«. Vse to je seveda povezano * koncem vojne v Alciriji. Ugotavljajo, da je bilo vprašanj* večje oblasiti vedno eden glav nilh smotrov de Gaulla. Sedanja ustava daje predsedniku pravico, da lahko prevzame diktatorsko oblast, toda samo v primeru nevarnosti im za omejen čas. De Gauilllovi sodelavci pravijo, da je predsednik mnenja, da to ne zadostuje. Razen tega je odločen izvesti svoj načrt o francoski jedrski udarni sili, s čemer upa, da bo dobil več besede v NATO in v Zahodni Evropi. Opozicija v parlamentu proti u-darni sili je eden glavnih vzrokov, zaradi katerih je de Gaulle mnenja, da je treba narodni skupščini prestrdči peruti. Bivši predsednik vlade Mollet je včeraj govoril blizu Lil-le in je obsodil «neodvisno» vojaško politiko de Gaulla. Izjavil je, da postavlja ta politika temelje za sporazum med Zahodno Nemčijo jn Sovje! sko zvezo. Dodal je, da de GauMovo vztrajanje za ustanovitev francoske jedrske u-darne sile spravlja v nevarnost atlantsko zavezništvo, im je nadaljeval: «Ce ne bomo v petih letih ustvarili enotne Evrope, bo Nemčija menjala tabor. Gospodarska nujnost jo potiska v tisto smer in SZ bi utegnila prav gotovo nekega dne sprejeti združitev obeh Nemčij s pogojem, da nova država postane njena zaveznica. Tedaj se bomo znova našli pred nemško-sovjetskim paktom«. Več belgijskih časopisov objavlja danes izjavo, v kateri trdijo, da jim jo je 4. novem- bra podal Joseph Ortiz, ki je vodil januarski upor v Alžiru. Usti pišejo, da je Ortiz takoj po sestanku s časnikarji v Bruslju odpotoval v Alžirijo, kjer se baje skriva skupno z drugimi voditeljem ult-rasov Robertom Martelom. V svoji izjavi, ki so jo registrirali na magnetni trak, napada Ortiz francosko sodstvo in obsoja proces barikad, o katerem pravi, da ga ((usmerja« Elizejska palača. V izjavi napoveduje tudj «šesto republiko, k-i bo protikomunistična in solidarna z zatiranim ljudstvom«. Tudi parisaa izdaja lista «New 'York HeraLd Tribune« poroča o sestanku, ki ga Je proglas s pozivom na upor proti de Gaullu. Na procesu zaradi barikad so danes sporočili, da se bo jutri začelo zasliševanje glavnega obtoženca Lagaillarda. Kar se tiče alžirske vojske, trdi «Paris Preša«, da se alžirska vlada pripravlja, na poziv prostovoljcem z vseh delov sveta in tudi iz same Francije. Dopisnik omenjenega lista trdt, da je neka osebnost iz krogov alžirske vlade izjavila: «Za nas mora prava internacionaliizacija alžirskega vprašanja predstavljati konkretno initernaoionaitizacijo v deželi sami. To pomeni kitajsko orožje, konkretno pomoč imel Ortiz ,s časnikarji, in do- arabskih in afriških držav »n daja, da je Ortiz registriral! tudi organiziranje protikolo- nialiističnega tabora okoli alžirske vojne. V OZN se za nas postavlja vprašanje, doseči organiziranje in nadzorstvo referenduma s pomočjo kvalificiranih organizmov«. Ferha-t Abas je včeraj izjavil gvinejskemu radiu, da noben referendum v Alžiriji ne more biti veljaven, če ga ne organizirajo Združeni narodi. V Tunisu pričakujejo z velikem zanimanjem prihod članov afriške skupine za dobre predsednik Burgiba, preden usluge, ki jih bo jutri sprejel stopijo v stik z alžirsko vlado. Kakor je znano, sestavljajo to skupino predsedniki treh afriških držav francoske skupnosti, ki so se bili razgovarjali v Parizu o Alžiriji. Odbor za pomoč osvobodilnim gibanjem BEJRUT, 14. — Izvršilni odbor afriško-azijske solidarnosti, ki je zasedal od 8. do 12. novembra v Bejrutu, je sklenil ustanoviti odbor, ki bo imel nalogo skrbeti za finančno pomoč afriškim in azijskim narodnoosvobodilnim gibanjem. V novem odboru bodo predstavniki Kitajske, Gvineje, Indonezije, Kameruna, Maroka, ZAR jn SZ. Ta odbor bo u-pravljal sklad afriško-azijske solidarnosti ter bo odločal, katere organizacije, ki se borijo proti imperializmu, so najbolj primerne, da dobijo potrebne finančno in materialno pomoč Mac Millanove izjave LONDON, 14. — Na nekem banketu je Mac Millan danes izjavil, da bo borba med obema blokoma še dolga, in je pozval vse zahodnjake na solidarnost. Takoj nato pa je poudaril, da se ne sme izgubiti nobena priložnost za razgovore s Sovjetsko zvezo. Dejal je, da je »tragična vrsta incidentov preprečila uspeh letošnje vrhunske konference med Vzhodom in Zahodom.« iniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred zaostritvijo nasprotij znotraj Krščanske demokracije? Tambroni napada predsednika vlade zaradi njegovega govora v Arezzu Izsiljeno ostavko Tambronijeve vlade v preteklem juliju je Fanfani označil za zmago demokracije; to pa je Tambronija zbodlo, da je vložil interpelacijo na predsednika vlade in zahteval «pojasnila» (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Predsednik vlade Fanfani je govoril preteklo nedeljo demokristjanom v Arezzu, v svojem rojstnem mestu, in tudi tu ponovil svoje znano stališče, da morajo stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, ravnati »modro« v sedanjem položaju (skratka: še nadalje podpirati vlado), če hočemo «utrditi svobodo in pospešiti gospodarski in socialni razvoj dežele«. V zvezi s polemiko o politični krizi preteklega julija, je Fanfani dejal, da je treba političnemu tajniku KD Moru dati priznanje, ker je po njegovem mnenju «v juliju izvo-jeva! bitko v obrambo demokracije«, ko je «izbruhnil konflikt med nasprotujočima si ekstremizmoma«, zaradi česar je bilo moč z lahkoto predvideti, da se bodo volivci usmerili — iz na- j :--------------- sprotujočih si razlogov — k revolucionarnim in reakcionarnim rešitvam«. Take izjave predsednika vlade v Arezzu so hudo zbodle neposredno prizadetega UlllllllltlllllllllllllllllllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII Hruščev bo J. Kennedyja v SZ? Ralph Bunche novi državni tajnik? - Včeraj razgovor Kennedy-Nixon - Sporazum o prenosu oblasti WASHINGTON, 14. — Ameriški tednik «Newsweek» piše, da bo Hntščev povabil novega ameriškega predsednika Ken-nedyja, naj uradno obišče SZ. V Bell hiši so se aanes v glavnem sporazumeli o prenosu oblasti, ko bo Kennedy prevzel predsedniško mesto. Sporazum določa: 1. Kennedyjevi predstavniki se bodo takoj razgovarjali s funkcionarji urada za proračun in uprave za civilno službo. 2. Osebe, ki jih bo Kennedy določil ra mesta v Beli hiši, se bodo v kratkem sestale s sedanjim osebjem Bele hiše, 3. Osebe, ki jih bo Kennedy določil za druge ""■■■•IIIMIMII, ...............iiiiiiii .....minimumi..mm Ustavna revolucija» v Turčiji 5Wsel je sestavil nov odbor 0 zahtevo vojske je iz odbora narodne enotnosti izločil 14 ekstremi-s*'*nih (lanov - Napovedana je ustanovitev ustavodajne skupščine 8. *v t t«*v«ABA, 14. Sef turške \L taz1fu"®ral Gursel ie vče-j; Jdtie dosedanji odbor ,p°tnosti, v katerem ItNu u- članov. V novem tuj6#!,’; 1 8a je sestavil takoj tfoltf i4 . članov. Med te-j članov prejšnjega 4« d"1 sicer menijo za-jaj° ekstrem-1» *‘tev " *■ Ko je objavil razpustu prejšnje-*tk.1 dn ’ Je General Gursel t, vo m napravil na >lNst oženih sil- it '•'ke n.’K republikanske t“lJ,>teihemyavil’ da Pomeni‘ * *be v odboru na-CV °tn°sti zmago ele-9i je 'restih demokraciji-i? pomeni novi od-i. le ,, uresničitvi demo-lAd reditve v Turčiji. °čBZ0Va*ci prevladuje tok ^ Pomeni reorgani* ...e.^ra zmago umerje-■*«n sedanjem vo- .1 Petrin U TurČije' ia Gi, tudi izjava ge- • 1* ha ?!la’ ki je dejal. *pn-*-i tevo oboroženih C* en * '1 stari odbor n»-N ' »Otu, sti in sestavil no-uSu°r bo čimprej sku-iW delat? ajno skupščino Vile v za utrditev demo-^državi« Po Gurse-ttt, očk le aktivnost sta- F* jnJIa ogrožala korist So oborožene sile prav zato zahtevale njegovo i ki odbora narodne enotnosti, razpustitev . ki so bili odstavljeni včeraj. Opazovalci menijo, da je s *M°j sklep o odstavitvi teh --%- a 9 9 A nr! m ilr /v«» QQ v temi spremembami praktično ukinjena ustava od 13. junija. Po enem izmed členov ustave je odbor narodne enotnosti »sestavljen iz predsednika in članov ki so zakon itodpisaln«. Spremembe ocenjujejo v Ankari kot »ustavno revolucijo«, se pa njene posledice ne morejo predvidevati zaradi strogih varnostnih ukrepov vlade ,j,n zaradi Gurselove izjave, da razen šefa države v prihodnje ne bo smel nihče dajati nobenih poročil o razvoju dogodkov. V Ankari poudarjajo, da je pod vplivom 14 izključenih članov, ki so predstavljali ek-sti emistlčni del odbora, bilo pred trem,; tedni odpuščenih 147 rednih in izrednih profesorjev univerze. V novem odboru narodne e-notnosti so 4 generali, 8 polkovnikov, 6 podpolkovnikov in 2 kapetana. General Gursel je dal nalogo odboru izvedencev, da pospeši pripravo načrta zakona za ustanovitev ustavodajne skupščine. Računajo, da bo načrt pripravljen še ta mesec. Prav vprašanje ustanovitve u-stavodajne skupščine je bilo med vzroki spora med generalom Gurselom in 14 častni- častnikov bo prav gotovo prispeval k pospešitvi ustanovitve ustavodajne skupščine«, je izjavil general Gursel na svoji včerajšnji tiskovni konferenci. Ustavodajna skupščina bo morala pripraviti novo ustavo in volilni zakon za splošne vo_ litve, ki bodo verjetno 29. oktobra prihodnjega leta. V skupščini bo od 100 do 200 članov, toda ni še znano, ali bodo izvoljeni, ali pa imenovani. Prevladuje mnenje, da bodo ustavodajno skupščino sestavljali člani vseh političnih strank in mladinskih gibanj na podlagi proporcionalnega predstavništva. Turški tisk je na splošno u-godno sprejel Gurselov sklep. Poročajo tudi, da je načelnika varnostnih sil v Ankari polkovnika liki ja nadomestil civilist Ali Sulukiollu Notranji minister pa je dal ukaz guvernerjem vseh pokrajin, naj takoj radostijo u-pravne svete krajevnih kulturnih združeni in naj nujno imenujejo nove svetovalce. Novim svetom bodo predsedovali prefekti in podnrefekti turške kuRure je ameriške uprave, bodr deležne vseh olajšav pri razgovorih sedanjimi člani omenjenih zveznih uprav. 4. Nekaj te-meljnjih dokumentov, ki se pripravljajo, bodo izročili osebam, ki jih bo novi predsednik imenovan v svoji upravi. V krogih blizu Kennedyja trdiijo, da namerava Kennedy imenovati za državnega tajnika Ralpha Buncheja, ki je sedaj pomočnik glavnega tajnika OZN in diplomat po poklicu. Zatrjujejo, da to kaže na važnost, ki jo Kennedy pripisuje afriškim vprašanjem, ker je Bunche strokovnjak za ta vprašanja. Razen tega namerava Kennedy baje poveriti v svoji upravi važno mesto nekemu drugemu črncu. Danes se je Kennedy sestal z dosedanjim podpredsednikom Nixonom, kateremu je predstavil svojega tiskovnega atašeja Pierra Salingerja, nato pa sta se oba bivša tekmeca pogovarjala sama. Po razgovoru je Kennedy izjavil, da upa, da se bosta čez en mesec ponovno sestala. izjavil j« tudi, da se bo pred prevzemom svoje visoke funkcije sestal tudi z Eisenho-werjem, vendar pa datum sestanka še ni določen. Ko so Kennedyja vprašali, ali bodo nekateri republikanci lahko sodelovali v njegovi vladi ni hotel odgovoriti. Izjavil je, da ni previden noben sestanek pred prevzemom oblasti niti z Mac Millanom. Nixon pa je s svoje strani izjavil, da je bil razgovor s Kennedyjem «prisrčen in koristen«, ter je dodal, da ima Kennedyjev obisk za «zelo vljudno potezo«. Končno je Nixon izjavil, da sestanek dokazuje, da «v prihodnjih štirih letih ne bo sporov na podlagi osebnih mnenj«. Ni-xon je še pripomnil, da Ken-nedy upa, da bo Nixon kot voditelj republikancev »vodil proti novi vladi konstruktivno opozicijo«. Kennedy je danes prejel poročilo, ki ga je sestavil bivši demokratični kandidat za pred. nika Adlai Stevenson o tistih svetovnih področjih, na katerih bi lahko prišlo do kritičnega položaja. Kennedy je prejel danes tudi tajno poročilo o reorganizaciji obrambe in državne varnosti. Poročilo je sestavil poseben odbor pod predsedstvom Paula Nitzeja, bivšega visokega funkcionarja v državnem departmaju. V sredo se bo Kennedy sestal s svojim bodočim podpredsedni- Združen do sedaj vodil polkovnik Tur-kesh. ki je bil včeraj izločen 1 kom senatorjem Lyndonom iz odbora narodne enotnosti. I Johnsonom. bivšega predsednika vlade Tambronija, tako da je vloži; posebno interpelacijo na Fanfanija, v kateri ga vprašuje, če je točno to, kar so o njegovih izjavah prinesli današnji časopisi, in po katerih naj bi Fanfani tudi pohvalil Mora, da je v »juliju izbojeval bitko v obrambe demokracije«. V primeru, da Je časopisje točno navedlo njegove izjave, ga Tambronj poziva, naj objasni oomen teh izjav, ker po njegovem mnenju v preteklem juliju ni prišlo do spopada med »nasprotujočimi si ekstremizmi, ampak med uporniki in oboroženimi silami v službi države«, torej spopad med »ulico in državo«. Tambroni navaja sejo ministrskega sveta bivše vlade («katere se je udeležilo enajst članov sedanje vlade«), na kateri so vsi »soglašali z izjavo, ki sta jo pred parlamentom podala predsednik vlade in notranji minister«, takratni ministri pa so »ugotovili, da je globoki čut odgovornosti sil reda in zakona (skratka: policija; op. ur.) preprečil, da bi manifestacije neodgovornežev razširile na vso deželo nesrečne posledice, ki jih je razburjenje skupin povzročilo na žalost v Reggio Emiliji, ker so jih v to potisnila in prevarila navodila in sugestije«, Tambroni nadaljuje, da se je vodstvo KD sestalo 11. julija in naložilo demokristjanskim parlamentarcem, da »v poslanski zbornici izrazijo solidarnost stranke za to. kar je vlada storila za obrambo svobode italijanskega naroda«. V svoji interpelaciji Tambroni poudarja, da je zahtevano pojasnilo »nujno in potrebno, spričo resnosti domnevnih izjav«, jn ker ga ima interpelant pravico zahtevati po štirih mesecih svojega popolnega molka, zaradi spoštovanja, ki smo ga dolžni resnici«. Na koncu pa Tambroni zbadljivo sprašuje Fanfanija. naj mu pove, »na kakšen način in kdaj namerava zagotoviti zaključek bitke proti komunizmu« in če v ta namen »deli mnenje tistih, ki so pripravljeni dopustiti zavezništvo med PSI in KPI v občinah, ki jih že upravlja levica, hkrati pa pospeševati rešitve med KD ’n PSI v nekaterih «težavnih» upravnih odborih«. Tambroni je nedvomno zelo spreten: med volilno kampanjo je bil zelo zadržan in je imel le par govorov v svojih domačih krajih; sedaj pa, ko so volitve mimo, se je takoj oglasil in prešel v ofenzivo. Predsednik vlade ni preteklo nedeljo povedal nič novega, oziroma je le ponovil svojo politično oceno položaja v preteklem juliju, iko je val protifašističnega ogorčenja povzročil likvidacijo Tambronijeve vlade; vendar pa se je Tambroni zganil šele sedaj, ker smatra, da je trenutek sedaj zanj najbolj ugoden. Vsekakor se ta njegov nastop proti Fanfaniju vključuje v splošno ofenzivo desničarskih in centrističnih krogov predvsem proti levemu krilu KD in vsem onim, ki zagovarjajo potrebo po sodelovanju med KD in socialisti, pa naj bi se tako sodelovanje omejilo za sedaj le na rešitev krize, ki je nastala P° volitvah v nekaterih velikih in večjih mestih, kjer brez socialistov ni moč sestaviti r.ovih upravnih odborov. Hkrati pa je ta Tambronijev nastop skrajno neprijeten tudi za vodstvo KD in Mora, ker je celotna KD dejansko pod-prla Tambronija in njegovo ravnanje v preteklem juliju in mu dala popolno odvezo tudi za brutalno In skrajno neodgovorno ravnanje policije. Zanimivo bo zasledovati, kakšne dvomno svoje posebne račune; vendar pa bi — po sedanjem položaju sodeč — bili mnenja, da bo ta njegov korak prispeval prej k njegovi še večji izolaciji, kakor pa k njegovemu ponovnemu političnemu uveljavljenju. Politična spretnost še ni vse, zlasti če je v službi užaljenega samoljubja in jeze, ki je Tambroni, pri tem svojem koraku, ne more skriti Voditelji KD so imeli danes dva sestanka; na prvem so se zbrali: predsednik vlade, politični tajnfk KD Moro, Scaglia, prosvetni minister Bosco, senator Gava, Gui in predsednik prosvetne komisije poslanske zbornice Ermini, in razpravljali o iolskem načrtu; po tem sestanku pa so se na »delovnem Kosilu« zbrali Fanfani, Moro, Piccioni, Scelba. Salizzo-ni, Scaglia, Gava, Delle Fave in dr. SaLvi in proučili položaj, ki je nastal po upravnih volitvah. A. P. Ujeli so nad Pacifikom konico «Discovererja XVII> VANDERBERG, 14. — Neko ameriško letalo vrste «Flyng Boycar 119» je ujelo konico u-metnega satelita »Discovererja XVII.« nad Pacifikom v bližini Havajskih otokov. Satelit so izstrelili preteklo soboto. Konica se je ločila od satelita, ko je že 30-krat obkrožil Zemljo. Na morje se je spuščala s padalom. Konica tehta 150 kg in vsebuje številne znanstvene nt-prave. Na vabilo italijanske vlade Koča Popovič obiskal Rim 1. dec» L l. Obisk bo trajal štiri dni - Gospodarska delegacija FLRJ odpotovala v ZDA na enomesečni obisk (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Na vabi lo italijanske vlade bo — kot je bilo danes uradno sporočeno — državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič s soprogo od 1. do 4. decembra uradno obiskal Rim. Danes je odpotovala v Združene ameriške države jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom generalnega ravnatelja jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Delegacija, v kar teri so zastopniki jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice, industrijske zbornice, jugoslovanske investicijske banke in zunanjetrgovinskih podjetij, bo med enomesečnim bivanjem v ZDA navezala neposredne stike z zastopniki ameriških podjetij in se z njimi razgo-varjala o možnosti povečanja jugoslovanskega izvoza v ZDA, nakupa strojev, industrijske opreme v ZDA in o možnosti uvedbe proizvodnega sodelovanja med industrijskimi podjetji obeh držav. Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije je pred odhodom izjavil, da je namen obiska delegacije v ZDA navezava neposrednih stikov z ameriškimi gospodarstveniki, v prvi vrsti z zastopniki trgovinskih in industrijskih podjetij, z namenom, da se poveča trgovinska izmenjava in gospodarsko sodelovanje sploh. Po besedah generalnega ravnatelja jugoslovanske banke za zunanjo trgovino so gospodarski odnosi med Jugoslavijo in ZDA dospeli v fazo, ko je potrebno najti širše in druge nove oblike sodelovanja. Razen proučevanja možnosti za povečanje jugoslovanskega izvoza v ZDA bo jugoslovanska delegacija proučila možnosti drugih oblik sodelovanja, zlasti tehničnega, zatem dodeljevanja kreditov za obnovo in razširitev posameznih jugoslovanskih tovarn, ki bi se odplačevali z dobavo jugoslovanskih industrijskih izdelkov Ameriki. Povečanje izvoza v ZDA bi omogočilo povečanje uvoza iz Amerike. V zvezi s tem bo jugoslovanska delegacija z ameriškimi zastopniki proučila možnosti povečanja uvoza iz ZDA, ki bi ga Jugoslavija plačala z izvozom. To je toliko bolj potrebno, ker je zadnje čase zaraoi zmanjšanja uvoza pšenice n drugig prehrambenih artiklov iz ZDA, ki jih Jugoslavija več ne potrebuje, prišlo do občutnega zmanjšanja uvoza iz ZDA sploh. Jugoslavija pa je v ZDA posebno zainteresirana za nakup strojev, popolnih industrijskih naprav, polizdelkov, črne metalurgije, kož in drugih surovin. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil nocoj v Beogradu sprejem v zvezi z odhodom dr. Vladi-mira Velebita za tajnika gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo v Ženevi. Na sprejemu so bili člani zveznega izvršnega sveta Markovič, Popovič, Kraigher, vodja uradov OZN v Beogradu, diplomatski zastopnik in številni ugledni jugoslovanski funkcionarji. B. B. Bormann v Argentini? BRUSELJ, 14. — Vojni zločinec in buižnji sodelavec Hitlerja Martin Borman je živ ir. prebiva v Argentini. Tako zatrjuje glasilo zveze bivših protifašističnih bojevnikov za združeno Evropo »Mednarodni glas odpora«, ki ga urejuje tajnik te zveze Hubert. Časopis, ki je usmerjen protikomunistično, zatrjuje, da bo v prihodnji številki objavil dokaze za to svojo trditev in dodaja, da se je preteklega 22. oktobra vršil v Parizu se stanek pristašev «Novega evropskega reda« (bivših nacistov). Ta sestanek se je vršil po razgovorih, ki jih je voditelj belgijskih rexistov (fašistov) Leon Degrelle (živeč v Španiji) imel z bivšim Goeb-belsovim pomočnikom von Leerom. Omenjeno glasilo napoveduje hkrati, da se bodo glavni voditelji »Internacionale bivših nacistov« v kratkem sestali v Malmoeu na Norve škem, da bi pripravili mednarodno protižidovsko kampanjo v zvezi z razpravo proti Eich-mannu. Novinar Pierre Joly, ki je belgijskemu tisku posredoval danes Ortizove izjave, pa se je baje skušal sestati v Španiji z Leonom Degrellom in generalom Salanom, ki pa ga baje ni hotel sprejeti. Norstad bo odstopil? PARIZ, 14. — V poučenih krogih so npcoj izjavili, da oo general Norstad po sestanku sveta ministrov NATO, ki bo decembra v Parizu, zapustil mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil NATO, HiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiinniniimmuiitiimaiiiiiiiiiiHiMiiiniiiiiimiiiiiiiiiimiiiiilHiHiiiil Sestanek voditeljev kompartij v Moskvi Sestanek se je začel 10. t. m. in bo trajal verjetno do prihodnjega četrtka - Valutna reforma v SZ MOSKVA, 14. — Kot je bilo napovedano, se je sestanek voditeljev komunističnih partij vsega sveta začel 10. novembra t. 1. po zaključenih proslavah oktobrske revolucije. Iz sovjetskih uradnih virov ni o tem sestanku nobenih poročil, pač pa o njem poročajo zahodni dopisniki. Nekateri trdijo, da se sestanka udeležujejo voditelji dvanajstih držav vzhodnega tabora in voditelji 33 komunističnih partij drugih dežel. Po drugih vesteh zahodnih dopisnikov pa se sestanka udeležujejo predstavniki 87 komunističnih partij, ki predstavljajo 36 milijonov članov. Po najnovejših vesteh se bo sestanek končal šele prihodnji četrtek. Vzrok tako dolgotrajnega sestanka vidijo nekateri -zahodni dopisniki v globokih razlikah po eni strani med KP Kitajske, s katero so potegnili predstavniki KP Albanije in baje tudi predstavniki Združene delavske partije Vzhodne Nemčije ter voditelji komunističnih partij latinsko-ameriških dežel, ter po drugi strani predstavniki ostalih komunističnih partij s KP Sovjetske zveze na čelu. O vsebini razpravljanja ni moč reči nič gotovega, ker je vse, kar se o sestanku poroča v zahodnem tisku, zgolj ugibanje. Nekateri dopisniki trdijo, da gre v glavnem za razlike v dveh točkah: 1. KP Kitajske in njeni zagovorniki bi hoteli, da se brez odlašanja reši vprašanje Berlina, za kar je baje zlasti navdušen Ulbricht, voditelj Vzhodne Nemčije; 2. vprašanje odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije, s katero je baje Go. mulka predlagal zboljšanje MiititmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinnfitiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitmmMiiimiiiiiiiuiiiiitiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiMiiiiiiitiiiiii Ponesrečen upor proti predsedniku Vlada je pri 0AS obtožila Kubo, da je organizirala upor GVATEMALA, 14. — Predsednik Gvatemale Fuentes je odredil obsedno stanje za 30 dni na vsem ozemlju. Sporočil je, da so vladne čete preprečile zaroto proti vladi. Dekret, ki določa obsedno stanje, pravi, da sta v nedeljo zjutraj dva častnika ob pomoči civilistov pripadnikov stranke dela in revolucionarne stranke (zmerna levica) organizirala oborožen napad na glavno vojašnico v Gvatemali, v kateri sta bila zaprta. Dekret trdi, da omenjeni stranki že dolgo delujeta proti vladi, in dodaja, da Sta omenjena častnika umorila poveljnika straž in poveljnika vojašnice, se polastila orožja in streliva, vojaškega materiala ter več vozil, s katerimi sta uspela zbežati na vzhodno področje dežele z delom garnizona. Včeraj popoldne je radio sporočil, da so se vneli boji na področju med Zacapo in Chi-quimilo med vladnimi in u-porniškimi četami. Danes so uradno sporočili, da so vladna letala včeraj popoldne bombardirala vojaško oporišče in letališče v Puerto Bar-rios ob atlantski obali, kjer se je posadka uprla proti vladi. Vojaško letalstvo je bombardiralo tudi radijsko po-......... stajo v Puerto Matias de Gal- posledice bo imel ta polemični vez, ki je padla v roke upor-nastop bivšega predsednika nikov. vlade. Mož ima pri tem ne-i Sinoči se je nujno sestal kongres, ki je odobril dekret o obsednem stanju. Včeraj popoldne je vlada objavila poročilo, v katerem trdi, da je uporniško gibanje povezano z dogodki, ki so se pripetili prejšnje dni na meji med Nikaraguo in Kostariko. Izjava trdi dalje, da je to gibanje sestavni del splošnega načrta, »ki je bil pripravljen na Kubi» in katerega namen je »nadzorovati Srednjo Ameriko in jo podrediti komunističnemu vladanju«. Predsednik Fuentes si je z letalom ogledal ozemlje, ki so ga zasedli uporniki. Izjavil je, da so z bombardiranjem popolnoma uničili vojaški oporišči Zacapa in Puerto Barrios. Tudi letališče v Puerto Barrios je bilo uničeno, »da se prepreči pristajanje letal, ki bi utegnila priti s Kube«. Danes je predsednik zavrnil ponudbo upornikov za mir in je zahteval njihovo brezpogojno kapitulacijo. Iz prestolnice Nikarague sporočajo, da vladne čete zasledujejo ob podpori tankov u-pornike ob kostariški meji. V vladnih poročilih zatrjujejo, da imajo uporniki »kubanske uniforme«. Uporniki se umikajo v majhnih skupinah proti kostariški meji. Gvatemalski zunanji minister je nocoj izjavil po radiu, da je Gvatemala prote- stirala pri Organizaciji ameriških držav in obtožila Kubo sodelovanja pri uporu na več krajih Srednje Amerike. Dodal je, da je gvatemalsko letalstvo preprečilo kubanskim letalom, da pripeljejo ojačenja za upornike v Puerto Barrios ob vzhodni obali. Popoldne se je v Wasbingtonu sestal odbor za dobre usluge. Predsednik Fuentes pa je izjavil, da so prekinili letal ske napade na vojaška oporišča v Puerto Barrios in Zacapa ter na druga uporniška središča, da se prepreči nepotrebno prelivanje krvi, »ker je bilo likvidirano uporniško gibanje«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da na podlagi informacij, ki so jih dobili v Washingtonu o neredih v Gvatemali, Nikaragui in Kostariki, ne morejo »ugotoviti, ali je te nerede izzval režim Fidela Castra ali ne«. Pomočnik kubanskega zunanjega ministra je danes izjavil, da so povsem brez podlage in smešne obtožbe vlade Nikarague, češ da so upor v Nikaragui organizirali na Kubi. Kritiziral je ameriški državni departma in poudarii, da je ta odgovoren za to spletko. Dodal je: »Naša revolucija ni namenjena za izvoz. Naš zgled je na razpolago vsem zatiranim narodom«. odnosov, v kar je baje privolil tudi Hruščev, uprla pa sta se zlasti predstavnika KP Kitajske in KP Albanije. Med ugibanja spadajo tudi poročila, iz katerih sledi, da so nekateri zastopniki komunističnih partij očitali Gomul. ki, generalnemu tajniku Zdru. Žene delavske partije Poljske, da je med letošnjim zasedanjem generalne skupščine OZN zavzel preveč samostojno sta^lišče ter da je šel v predlaganju bodočih odnosov z Zahodom dlje, kot naj bi to dopuščala zunanja politika vzhodnega tabora. Sicer pa zahodni dopisniki trdijo, da na moskovskem sestanku Go-mulka odločno podpira Hru-ščeva. Drugi pa poročajo, da je voditelj kitajske delegacije že popustil pred sovjetskim stališčem o nujnosti miroljubne koeksistence, o vprašanju neizogibnosti vojne, o pogajanjih z Zahodom glede razorožitve. kakor tud; glede drugih vprašanj. Iz najnovejših poročil sledi, da se je danes sestanek nadaljeval samo po posameznih odborih, ki proučujejo razne dokumente, ki jih bodo voditelji komunističnih partij ob zaključku sestanka odobrili. Kot je znano, predstavniki ZKJ niso bilj letos povabljeni ne na proslavo oktobrske revolucije ne na omenjeni sestanek. Značilno je, da v svoji zadnji številki sovjetski časopis »Vprašanja zgodovine« kritizira vse tiste avtorje na Zahodu ki trdijo, da je Lenin nasprotoval miroljubni koeksistenci, in da je leta 1956 Hruščev zajamčil vsemu svetu, da se smotri komunizma lahko uresničijo z miroljubnimi sredstvi. Časopis poudarja, da izhaja načelo miroljubne koeksistence iz bistva Leninovega ideološkega nauka, kjer se večkrat poudarja neizogibni značaj trajne miroljubne koeksistence med dvema sistemoma. Kl'jub temu pa sovjetski časopis »Svetovno gosjjodar-stvo in mednarodni odnosa« napada Jugoslavijo in program ZKJ ter Kardeljevo knjigo »Socializem in vojna«. Agencija TASS javlja, da je sovjetska vlada sklenila, da oo od 1. januarja prihodnjega leta zvišala vrednost rublja na 50 kopejk za ameriški dolar. Sedanja izmenjava je 4 rublje za dolar. (Rubelj ima 100 kopejk). TASS dodaja, da bo sovjetska državna banka od 1. januarja dalje plačevala čisto zlato po 1 rubelj za gram; zlati rubelj bo imel 0,987412 grama čistega zlata. Sedanja čistina rublja je 0,222168 grama zlata. Tečaj za zamenjavo se oo spremenil tudj za druge tuje valute na sovjetskem trgu. TASS sporoča, da je ministv ski svet dal nalogo državni ban. ki, naj spremeni tečaj zamenjave lublja z valuto drugih kapitalističnih držav v skladu z večjo vsebino zlata rublja. oCe bo vsebina zlata teh valut ali njihov tečaj spremenjen, nadaljuje TASS, bo morala so. vjetska državna banke revidirati tečaj rublja v zvezi s ie-mi morebitnimi sprememba« mi.» Kakor je znano, je bila ta denarna reforma, s katero te vrednost rublja dvigne za štirikrat v primerjavi z dolarjem, napovedana 5. maja na zaseda, nju vrhovnega sovjeta. Ta re-forma praktično pomeni zamenjavo novega rublja za 10 sedanjih rubljev. Novi bankovci so že pripravljeni in prebiva;, stvo bo imelo "tri mesece časa za zamenjavo (od 1. januarja do 31. marca 1961). Čeprav je «edanja uradna zamenjava 4 rublje za dolar, je zamenjava za turiste dejansko bila 10 rubljev za dolar. Današnja napoved ne omenja tu-tističnega tečaja. V reme včeraj: naj višja temperatura 12.5, naj-nižja 10.5, ob 17. u-ri 11 stopinj. Zračni tlak 1017,1 se dviga, veter 1 km vzhodnik, vlage 76 odst., padavine 6.6 mm, ntbo poobiačeno, morje rahlo razgibano. temperatura morja 16.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOltEK, 15. novembra LeopoM Sonce vzide ob 7.C/5 in zatone ob 16.34. Dolž:. a dneva 9.29. vzide ob 2.38 in zatone ob i*-*' Jutri, SREDA, 16. novembra Albert Živahna skupščina Neodvisne soc. zveze Pregled položaja in nove naloge za po volitvah bodoče delo Sinoči v hotelu ttPles« v Devinu Otvoritev razstave *Ta naša pokrajina; Okostenela politika tržaških demokristjanov NSZ je na pokrajinskih volitvah izpolnila postavljene naloge: izvolitev svojega svetovalca v pokrajinski svet in zmaga demokratičnih sil v okoliških občinah Na sinočnjo skupščino Neodvisne socialistične zveze je prišlo veliko število članov, saj je bila na dnevnem redu zanimiva proučitev volitev in z njo zvezana razprava o nadaljnjem delu. Tajnik tov. E. Laurenti je uvodoma ugotovil, da smo si pred volitvami zadali dve nalogi: izvoliti r.ašega predstavnika v pokrajinski svet in zagotoviti demokratično večino v štirih o-koliških občinah. Obe nalogi je NSZ po zaslugi volivcev, ki so zanjo dali svoj glas, v redu izpolnila. Nato je tajnik prešel na proučitev števila glasov in dejal, da je NSZ na volitvah napredovala, da pa bi lahko dosegla še večji uspeh, če bi bili izpolnjeni nekateri pogoji. Na osnovi zaključkov volilnih rezultatov je tov. Laurenti poudaril, da mora NSZ ne samo še nadalje obstajati, temveč da se mora okrepiti, da bo izpolnila obveznosti, ki jih ima do svojih volivcev. Funkcija NSZ od 1948 leta se ni zmanjšala in se mora še vedno boriti da premaga določena stališča, ki še vedno obstajajo v strankah delavskega razreda. Iz teh razlogov pa je treba stalno delati in ne samo tik pred volitvami. Zato je izvršni odbor tudi razpravljal c vrsti sklenov, da se bodoče v delovanje Neodvisne socialistične zveze okrepi in razširi. Tako .je skupščina potrdila sklep, da se takoj skliče vrsto sestankov po okrajih in okoliških vaseh, kjer naj se pro-uče volilni izidi in kjer naj se ideološko ter politično o-boroži vse članstvo. Izvesti je treba novo kampanjo za izdajo izkaznic. Posvetiti je treba vso pažnjo delovanju občinskih svetov v okolici, kar se je v preteklih letih pogosto zanemarilo in občinski svetovalci morajo stalno polagati občanom obračun o svojem delu. Neodvisna socialistična zveza se bo še nadalje vztrajno borila za obrambo slovenskih narodnostnih pravic in za krepitev različnih slovenskih kulturnih, prosvetnih, športnih ter drugih organizacij. Bolj pa je treba popularizirati de- lovanje in pomen teh orga- j načinih pritegnitve ter aktivi-nizacij in našega delovanja zacije mladine. za obrambo slovenskih pravic, saj se dogaja, da se z našim delom dičijo drugi. O-krepiti je tudi treba delo med mladino, ne da bi zatrli njih pobude. Po tajnikovem poročilu se. je razvila zelo živahna diskusija, med katero so spregovorili številni člani tako iz mesta kot iz okolice. Vsi dis-kutanti so poudarili, da je treba razviti živahnejšo dejavnost, ki edina lahko prinese sadove tudi pri volitvah. Navedli so nekatere konkretne primere, ko se je morala NSZ na volitvah boriti z ofenzivo z vseh strani. Krajša razprava se je vnela tudi glede mladinskega vprašanja in o Spominska svečanost ob tretji obletnici smrti Di Vittoria Danes ob 18.30 bo v veliki dvorani Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8 spominska svečanost ob tretji obletnici smrti sindikalnega voditelja Giuseppa Di Vittoria. Spominski govor bo imel član izvršnega odbora sindikata železničarjev dr. Lorenzo Gobet. Na komemoracijo so vabljeni člani vseh odborov, aktivisti in vsi člani sindikata. Sinoči je bila v prostorih hotela »Ples« v Devinu otvoritev fotografske razstave «Ta naša pokrajina«; ki jo je priredila Pokrajinska turistična ustanova. Razstavo smo že videli pred nedavnim v Miljah in zato o razstavljenih fotografijah ne bomo več govorili. Vsekakor je pa prav, da so razstavo ponovili v Devinu in morda ne bi škodilo, če bi jo lahko videli tudi v mestu. Ob včerajšnji otvoritvi je predsednik Pokrajinske turi-slične ustanove odv. Siocovich podelil diplome in denarne nagrade udeležencem razstave. Nagrajenih je bilo devet tr-žakih fotografov, ki so razstavili skupno 89 slik velikega formata. Odv. Siocovich je v kratkem nagovoru poudaril pomen fotografskega materiala ?a učinkovito turistično propagando ter povedal, da bodo razstavljene slike služile v izključno propagandne namene. Pc. podelitvi nagrad je bila zakuska, gostje pa so si medtem ogledali razstavljene slike Razstava je kljub pomanjkljivemu slikovnemu metana-lu s Krasa in Brega zelo zanimiva in priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografijo in turizem, da si razstavo o-giedajo. K D namerava sestav iti pokr. od bor iz štirih centri stični h strank To bi pomenilo usmeritev na desno po vladnem vzorcu - Na zborovanju KPI so ocenili volilne rezultate Na zborovanju tržaških demokristjanov, ki je bilo v nedeljo, dopoldne v kino dvorani :«Grattacielo», je podtajnik tržaške federacije Giulio Botteri jasno povedal, da bodo sestavili pokrajinski odbor iz predstavnikov ali vsaj s podporo štirih strank, ki so v vladi, oziroma, ki jo podpirajo, to je demokristjanov, so. cialdemokratov, republikancev in liberalcev, kar nedvomno pomeni preokret v desno, saj drugače ne bodo liberalci pristali na takšen odbor. Botteri je nadalje dejal, da izvira ta izbira iz dejanskega položaja, ki je nastal po volitvah, kjer so dobile «demo-kratične stranke« večino, to je 13 svetovalcev od 24. Botteri pa se ni spustil v podrobnosti o sestavi odbora, kot je poročal včeraj neki tržaški dnevnik, ker je to še preuranjeno zaradi pogajanj, k' se še vedno vodijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred porotnega sodišča Začetek razprave proti mladoletnikoma ki sta dvakrat na ulici oropala branjevko Poleg tega sta še vdrla v upravne prostore nekega podjetja v Istrski ulici Včeraj zjutraj se je začela pred- porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, razprava" proti dvema mladima malopridnežema, ki sta obtožena, da sta zagrešila dva ropa ter še nekaj drugih, prekrškov. Gre za 19-letnega Sergeja Spagnula od Sp. M. Magdalene 965 ter za 18-letnega Libera Straina, ki stanuje v isti četrti na številki 964. Obtožnica dolži oba mladeniča, da sta oropala 21. decembra lanskega leta 72-letno Mario Zanzatin por. Concini s Trga Leonardo da Vinci 4. Dolži ju nadalje, da sta oropala isto žensko 20. januarja letošnjega leta. Obtožena sta še, da sta hudo poškodovala Zanzatinovo, zagrešila neko tatvino ter nosila brez dovoljenja orožje. Straina dolžijo še posebej, da je slabo ravnal s svojo materjo. Policijski organi so čisto slučajno prišli na sled zločinski dejavnosti obeh mladeničev. 18. februarja ponoči so •llllllllllllllllllllllltirilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zborovanja sindikata trgovskih uslužbencev CGIL Akcija za obnovitev delovne pogodbe Včeraj je bila vrsta zborovanj, ki jih je organizirala pokrajinska sindikalna organizacija trgovinskih uslužbencev Nove delavske zbornice CGIL, zato da se načne odločnejša akcija za obnovitev delovne pogodbe. Na zborovanjih je govoril pokrajinski tajnik Saranz, ki je poudaril, da je sindikat že pred dobrima dvema mesecema poslal zahteve združenju delodajalcev, ki pa do sedaj niso niti odgovorili. Obsodil je stališče Deiavske zbornice, ki se v lokalnem okviru izmika, češ da je treba delovno pogodbo prej obnoviti v vsedržavnem okviru, v Rimu pa zastopajo zopet obratno stališče in se izgovarjajo na pokrajinske delovne pogodbe. V obeh primerih pa gre v bistvu za izmikanje in zavlačevanje, ki ne koristi uslužbencem. Obnova delovne pogodbe za uslužbence trgovin je nujno potrebna, saj gre za kategorijo, ki je najhuje izkorišča- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTKCCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82 UPRAVA IR RT — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi *e naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celcletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 hr, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din —- Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1 „ tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO tzdaja in tiska ZTT, Trst na in morajo biti uslužbenci na razpolago podjetju od 12 pa celo do 14 ur na dan. Tudi plače so zelo nizke in znašajo za pomočnico prodajalke 36 tisoč lir na mesec in v praksi v kategoriji »prodajalka« ni nobeno dekle, ker jo raje prej odpuste. Uradniki dosežejo do 43 tisoč lir in blagajničarke, kljub veliki odgovornosti, komaj 41.800 lir. Kot smo že omenili, gre tako za obnovo delovne pogodbe v lokalnem okviru kot tudi za obnovo vsedržavne de- lovne pogodbe. V ta namen bo v kratkem sklicala sindikalna organizacija CGIL v Bologni zborovanje pokrajinskih tajništev, kjer se bodo dogovorili za odločnejšo akcijo. V Trstu pa bodo nadaljevali s sindikalnimi javnimi zborovanji o tem vprašanju, ki bodo danes: ob 12.30 na Ul. Industria. ob 19. uri na Ul. Roma in ob 19.30 na Ul. Car-ducci. Obisk nemškega ministra v Trstu Danes prispe v Trst minister za gospodarstvo in promet Hessena (Zahodna Nemčija) Gotthard Franke, katerega bo spremljal višji svetnik dr. Barth. Minister bo ob 18, uri govoril v nemščini na trgovinski zbornici o gospodarskih perspektivah našega mesta Takoj bodo razdelili prevod govora v italijanščini. Minister bo ostal v Trstu dva dni in se bo razgovarjal z raznimi gospodarskimi in političnimi predstavniki. AH je neznanci vdrli v upravne prostore nekega podjetja v Istrski ulici 155, ki se ukvarja s prodajanjem gradbenega materiala in ki je last 38-let-nega Ernesta Ugussija. Neznanci so ukradli v uradu 1 računski stroj, 1 pisalni stroj, 1 električni aparat za britje, 2 lovski puški z municijo, 500 lir in nekaj pisarniških potrebščin. Ugussi je naslednjega dne prijavil tatvino policiji, ki je takoj uvedla preiskavo. Neka oseba, ki je šla mimo omenjenega podjetja^ v tistem času, ko je bil izvršen rop, je povedala agentom, da je videla dva mladeniča oblečena v usnjene jopiče in kavbojske hlače, ki sta se oddaljila z motorjem. Policija je začela takoj opazovati bližnjo okolico javne zastavljalnice. Imela je srečo, ker je naletela prav na Spagnula, v liščina pa še ni popolnoma i je vplivalo nanj dejstvo, da dokazana, ker je zdravnik Po-j je po svoji vrnitvi iz bene- lacco pregledal ženski eno 1 ške poboljševalnice našel do- samo roko, na kateri, menda bolatje zaradi sklepčnega revmatizma. Kar se tiče • tatvine v Istrski ulici/ je Spagnul izpovedal, da ga k tej prisilil Strain z grožnjo, da ga bo prijavil policiji, če ne bo šel z njim. Sodišče je nato zaslišalo Straina, ki je zanikal prijateljeve obtožbe, nato pa je govoril o svoji nesrečni mladosti. Strainova mati se namreč ni bogvekaj zanimala za svojega otroka, ki je živel prepuščen samemu sebi. 2e ko je bil star 14 let se je znašel prvič pred sodiščem za mladoletne, ker je bil obtožen, da je nekomu grozil z orožjem. Sodniki so ga tedaj oprostili, češ da ni spo- ... . „ ! soben mišljenja in hotenja. Ko cigar listnici so policisti na; j je bu ^ £ let> SQ mu ZQ. sli pobotnic j ........................... s0(jjij 2aradi treh tatvin ljalnice za neki električni a-parat za britje. Takoj so u-gotovili, da gre za aparat, ki je bil ukraden Ugussiju. Spagnul je najprej trdil, da je vdrl v Ugussijevo pisarno sam; ker pa je bilo le preveč dokazov, da sta bila tatova dva, je nazadnje priznal, da ni bil sam; trdil pa je, da je bil z njim neki neznanec. Policisti seveda niso nasedli tej njegovi izjavi, ampak so se zanimali, kdo so njegovi znanci in prijatelji. Tako so ugotovili, da se je Spagnul najraje družil s Strainom. Prijeli so slednjega ter ga zaslišali. Ker je Strain imel vtis, da je Spagnul že vse izblebetal, je takoj priznal svoje sodelovanje pri tatvini. Policija pa se ni zadovoljila s tem odkritjem. Ker se je še vedno zanimala za oba ropa v škodo Zanzatinove, je nekomu prišlo na pamet, da sta imela tam prste vmes prav Spagnul in Strain. Takoj so ju začeli še odločneje zasliševati in nazadnje sta mladeniča priznala svojo krivdo. Povedala sta, da sta že dalj časa opazovala Zanzatinovo, ki je branjevka po poklicu. 2enska je imela navado, da se je . večkrat vračala zvečer domov s pokritega trga in da je imela s seboj večje vsote denarja. Tako sta odločila, da jo bosta napadla v bližini njene hiše 21. decembra nekaj po 20. uri. Da bi laže izvršila svojo kriminalno namero, sta ukradla vespo ter odšla na kraj, kjer sta imela namen, da izvršita rop. Strain je ostal pri vespi s prižganim motorjem, Spagnul pa se je od zadaj približal Zanzatino-vi ter ji iztrgal iz rok torbico, kjer je imela 270.000 lir in 30.000 dinarjev. Zenska je vpila na pomoč, toda njenega glasu ni bilo slišati, ker je Spagnul pognal motor na vso moč. Takoj nato sta mladeniča zbežala. Lire sta porabila, dinarje pa sta prodala uslužbencu nekega avtoprevozni-škega podjetja, in sicer za 15.000 lir. Ker se jima je prvi rop tako dobro posrečil, sta se odločila, da Zanzatinovo še enkrat oropata. 18. februarja zvečer sta jo počakala na ulici ter jo oropala na isti način kot prvikrat. V primerjavi s prvim ropom pa je bil drugič plen zelo nižji: samo 6.000 lir in ne- kaj zdravil. Na včerajšnji razpravi sta Opozarjamo javnost, pred-vsem pa odgovorne, oblasti, ^znal^v^'^ ITtZlZ \enT°°Ž! do. Predsednik je najprej za- položaj na slovenski šoli pri , “ . " ki ie deial da 'kor tudi na govorice, da bo I ™ je ta pripovedoval o raztega vratarja nadomestil zo- nlh dogodkih, lco je živel v pet vratar italijanske narodnosti. Poudarjamo, da se nekaj takega ne bi smelo zgoditi. Zlasti v zadnjih dneh se govorice o nameravanem imenovanju za vratarja človeka, ki ne razume niti besede slovenski, vztrajno širijo. Odgo- vorne oblasti, naj tak svoj sklep spremenijo v kolikor so ga sprejele, če namreč vztrajne govorice -jdgovarjajo — kot vse kaže — resnici. beneški poboljševalnim. Poudaril je še, da ga je Strain silil na zločinsko pot. Nadalje je povedal, da je s svojim deležem prvega ropa kupil motor -Gilera«. Pristavil je še, da ga je pri drugem ropu Zanzatinova videla v o-braz, zanikal pa je, da bi pri ropu uporabil silo. Kot smo že omenili sta mladeniča obtožena, da sta telesno po- ter ga oprostili z isto motivacijo. Pri nadaljevanju razprave je predsednik prečital vrsto memorandumov obeh obtožencev, ki pa so jih sestavili zaporniki, s katerimi sta mladeniča prišla do stikov v zaporu. Takoj nato je predsednik zaslišal Ugussija in Zan-zatinijevo. Zenska je spet potrdila svoje prvotne izpovedi ter poudarila, da je bila pri napadu hudb poškodovana. Na popoldanskem zasedanju je sodišče zaslišalo nekaj prič od Spodnje Magdalene, karabinjerje in agente letečega oddelka, ki so vodili preiskavo ter je na koncu poslušalo izjave uradnega izvedenca dr. Bonifacia ter izvedenca obtoženega Straina dr. Damianija. Oba izvedenca se strinjata, da je Strain razumsko razvit kot otrok pri desetih letih in pol. Menita nadalje, da so na njegovo psihološko stanje vplivali nezdravi pogoji življenja v družini. Otrok bi bil želel ljubezni in razumevanja očeta, ki ga ni poznal. Kvarno ma nekega moškega, ki je živel z materjo. To dejstvo je po mnenju strokovnjakov povzročilo še hujši dečkov odpor proti materi in drugim ljudem. Predsednik Rossi, sodnik Li-gabue, zapisnikar Magliacca, obramba Presti, Ghezzi in Morgera. Nesreča delavca na ladji V bolnišnici so včeraj sprejeli na opazovalni oddelek 37-lttnega delavca Maria Comi-notta iz Ul. Vivaldi št. 2. Zdraviti se bo moral okrog 10 dni zaradi ran na levi roki in podplutb na levem gležnju. Comi-notti je delal za podjetje Mer-vich na krovu stare ladje v lesnem pristanišču, ki jo razdirajo. Ko je rezal neko ploščo, se je je nenadoma odtrgal en del ter ga poškodoval po roki in, nogi. «»------- Lambretist ga je povozil Z rešilnim avtomobilom RK so včeraj ponoči pripeljali v bolnišnico 50-letnega pleskarja Ermanna Riccobona iz begunskega taborišča na Opčinah. V bolnišnici so mu ugotovili zlom desne noge in poškodbe po ra-mah, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Riccobon je tel nekoliko po polnoči mimo openskega igrišča, ko se je za letel vanj od zadaj z lambre-to Paolo Meneghetti s Konko-r.ela št. 32, star 27 let. Botteri je izključil vsako sodelovanje s PSI, češ da je «še vedno pod vplivom komunistov in da prevladujejo v tr žaški federaciji tankisti«. Sedaj ni torej več nikakega dvoma, da bi se KD odločila tudi za najbolj medlo usmeritev v levo. To pa bo odprlo v samem obsegu pokrajinske uprave in v širšem obsega številna vprtšanja. Nesmiselno bo namreč potem postalo izključevati liberalce iz občin, skega odbora, ker je stranka pač vedno ista. Razen tega ne smemo pozabiti, da je bil prejšnji pokrajinski predsednik prof. Gregorelti vnet zagovornik deželne avtonomije ter je ravno pokrajinski svet predložil osnutek zakona za avtonomno deželo, ki je bil hkrati tudi uradni osnutek tržaške Krščanske demokracije; liberalci pa so tudi nasprotniki vsake avtonomije. Spričo tega se bo politika na pokrajini zasukala na desno, čeprav so na volitvah desničarske sile nazadovale. Botteri je tudi dejal, «da je skušala Krščanska demokracija s svojim nastopom premostiti nacionalistične pozicije za skladno sožitje med prebivalstvom italijanske in sloven. ske narodnosti ter da bo v podeželskih občinah skušala razbiti komunistično premoč«. Kar se te trditve tiče, bi demokristjanom najprej svetovali, naj skušajo ((premostiti nacionalistične pozicije« za skladno sožitje med prebivalstvom obeh narodnosti najprej v tržaški občini in naj dovolijo slovenskim zastopnikom v občinskem svetu govoriti v materinem jeziku ter omogočiti občanom, da lahko v občinskih uradih zahtevajo razne dokumente in informacije v slovenščini. Prav tu naj se izkažejo, ali jim je res za skladno sožitje. Tatvina vespe Libero Snaidero iz Ulice Giu-l:ani 49 je prijavil policijskemu komisariatu v Ul. Caprin, ■ca so mu neznani tatovi u-krodli vespo, ki jo je pustil v Ul. Rigutti v noči med soboto in nedeljo. Drugi podtajnik KD Nereo Stopper je orisal volilne rezultate ter se pri tem tudi nekaj uštel. Dejal je, da sta desnica in levica izgubili glasove. Za desnico to res velja, toda ne za levico, ki je pridobila v primerjavi s prejšnji, mi pokrajinskimi volitvami (in le s temi je primerjava veljavna) 0,3 odstotka glasov. Stopper je tudi povedal, da je KD napredovala za 3,6 odstotka glasov v pokrajini ter prešla od 30,7 odstotka leta 1956 na 34,3 odstotka in v samem tržaškem občinskem obsegu kar na 35,1 odstotka. Tega pač KD nihče ne oporeka, toda stvar je bilo pričakovati, saj je bila vpisana cela kapica novih priseljenih volivcev, čeprav se je število prebivalcev celo za več tisoč zmanjšalo in ima KD tudi nad begunskimi taborišči pravi monopol, tako da se ji z golega volilnega stališča niti ne splača, da bi jih spraznila. Kar se Nabrežine tiče. ni KD napredovala niti toliko, kolikor je naselila občino s pribežniki, v Miljah pa je doživela hudo razočaranje. Zato res ne vemo, čemu peti takšno slavo. Kandidat za predsedniško mesto dr. Delise pa je nakazal bodoče upravno delo in rekel, da se bodo izogibali razpravljanja in polemik o vprašanjih, ki nimajo nobene zveze z upravnim delom. Temu bi se reklo, da bodo nekako ((depolitizirali« pokrajin, ski svet. Vprašanje pa je, ali bo to veljalo za obe strani. cija KPI priredila proslavo obletnice oktobrske revolucije, hkrati pa so tajnik prof. Šema ter župana Lovriha in Pacco ocenili izide pokrajinskih in občinskih volitev ter orisali položaj, ki je nastal po njih. Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug Danes bo ob 19.30 skupščina uslužbencev Delavskih zadrug na sedežu v Ul. Pondares 8. Na skupščini bodo predvsem razpravljali o volitvah v notranjo komisijo, ki bodo 24. in 25. novembra. Isto. časno pa bodo govorili tudi o vrsti drugih vprašanj, o katerih so razpravljali med zadnjim sestankom s predstavniki ravnateljstva. Prva izvedba dela prof. Pavla Merkuja Danes ob 20.30 bo na sporedu Radia Ljubljana, Zagreb, Beograd, Novi Sad prva izvedba P. Merkuja kantate «0 detomorilki Marie Farrar« za bariton, mešani zbor, 2 klavirja in 17 tolkal. Izvajajo: baritonist Samo Smerkolj, pevski zbor in člani orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. IiS-«S -Siš-fr* Slovensko gledališče v Trstu V sredo 16. t. m. ob 20.30 uri v prosvetnem domu na Opčinah J02E JAVORŠEK «MANEVRI» Komedija v dveh delih Režiser: Jože Babič Asistent režije: Adrijan Rustja Scenograf: inž. arh. Niko Matul Kostumograf: inž. arh. Milena Matul Glasba: Aleksander Vodopivec Besedno songa: Tit Vidmar V torek, 22. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju JOŽE JAVORŠEK «MANEVRI» ( OLEPALlSCA 1 VERDI V Ljudskem domu v Uiici Madonnina je tržaška federa- miiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiti*iirt*iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii*iii,*,,*,l,*,*i,i,ii»"iiiniiiniim»uiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiMim*iiiiiii|,ii» Velika na pogrebu množica ljudi msgr. F. Malalana Drevi cb 20.30 bo druga predstava Verdijeve opere «Sunon Boccanegra« za abonma B za vsa coioCena mesta. Dirigiral bo Franco Capuana. V glavnih vlogah bodo nastopili Lino Dondi, Mirella Parutto, Mirto Picchi, Giorgio Giorgetti, PacJo VVastungtan. Zbor bo vodil Adolfo Fanfani. Režnja Carlo Piccinato. Nadaljuje se prodaja vstopnic v Pasaži Protti. TEATRO NUOVO V petek 18. t.m, bo otvoritev VII. gledališke sezone s Piran-bt Ilovo predstavo iišest oseb išče avtorja«. Režija Giuseppe Di Martino. Cene: sedeži sektor A 1100 .ir; sedeži sektor B 650 lir; galerija 300 lir. # # * v. Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giustuv.ano ter v Pasaži Protti. Cena za abonmaje za sedem preds.iav: za premiere: sedeži sektor A 6000 lir; sedeži sektor B 4000 lir. Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir. KAZNA OUVKMTIU SESTANEK SLOVENSKEGA FOTOKLUBA V sredo 16. t.m. ob 20.30 bo rednj sestanek Slovenskega fotokluba v Ul. Geppa 9-II. Priporo- čamo točnost. Pokojni msgr. Franc Malalan na mrtvaškem odru v borštanski cerkvi Včeraj popoldne so v Bor-tka. Nato se je začel žalni štu pokopali msgr. Franca Ma lalana. Velika množica ljudi se je prišla poslovit od pokojnika, ki je ležal v župni cerkvi. Ze dolgo pred uro pogreba se je zbralo v vasi o-gromno ljudi. Poleg vaščanov je bilo mnogo Tržačanov, ljudi iz sosednih vas i in tudi z onkraj meje, posebno pa iz Plavij in Ospa, kjer je pokojnik več let služboval. Pred cerkvenim obredom in slovesno mašo je msgr. Salva- škodovala svojo žrtev. Ta oko- dori orisal življenje pokojni- sprevod, na čelu katerega so bili borštanski učenci s cvet, jem. Sledilo je veliko število vencev, ki so jih darovali v zadnji spomin sorodniki, učiteljstvo in šolsko ravnateljstvo iz Doline, vaščani njegove rojstne vasi Opčin, vaščani iz Ospa, Plavij in Boršta in še mnogo drugih. V žalnem sprevodu so šli mešani pevski zbor, ki je zapel nekaj žalo-stink, skoraj vsi slovenski du hovniki s tržaškega ozemlju ter lepo število duhovnikov iz Jugoslavije. Za krsto pa sorodniki, dolinski župan z občinskimi svetovalci in zelo veliko število ljudi. Na pokopališču se je v imenu vaščanov poslovil od pokojnika borštanski učitelj Stanko Škrinjar, nato pa je pevski zbor zapel dve žalo-stinki in tako so se vaščani poslovili od zavednega in dobrega dušnega pastirja. Naj mu bo lahka domača zemlja katero je pokojnik zelo ljubil. M. M. Narodna in Studijska knjižnica v Trstu bo imela svoj tretji redni občni zbor v četrtek 24. novembra t.l. ob 11.30 v svojih prostorih v Ul. Geppa 9 s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Poročilo nadzornikov In raz-rešnica odboru 3 Izvolitev novega odbora 6. Smernice za bodoče delo 7. Razno. * # # GLASBENA MATICA TRST V soboto, 19. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA IZ CELJA Dirigent EGON KUNEJ Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 od srede dalje. Cene: Parter 300, galerija 200 in za dijake 100 lir. KINO Fenice 15.00 «Vsi domov«, Alberto Sordi, Serge Reggiani. Excelsior 14.45 «Psyco». Film Alfreda Hitchcocka. Anthony Per-kins, Vera Miles. FUodrammatico 16.00 «Krvnik vzhajajočega sonca«. Grattacieio 16.00 Monicellijev ve-lefilm «Veseli smeh« Anna Ma-gnani, Toto, Ben Gazzara, Edy Vessel. Arcobhieno 15.30 ((Portret v črnem«, eastmancolor, Lana Turner, Anthony Quinn, Sandra Dee Supercinema 15.30 »Bila je noč v Rimu«, Rossellinijev film. Leo Genn, Giovanna Ralli. Alabarda 16.00 «Zmenek na I-schii«, scopecolor, Mina, Dome-nico Modugno. Aurora 16.30 «A-dua in tovarišice«. Capitol 16.30 »Ekstaza (pesem brez konca)«, Dirk Bogarde, Genevieve Page. Drugi teden. Zadnji dan, jutri: «Ne jejte marjetic«. Garibaldi 16.30 »Eksekucijski vod« Dany Robin, George Ma reti ali. Cristallo 16.00 «Whisky in slava«, technicolor. Impero 16.00 «Bele sence«. Italia 1600 «Tisite», Kay Ficher, Klaus Holm. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Huck Finnove pu. stolovščine«, technicolor. Moderno 16.00 «Space men«, tech-niicolor, Ricik Nutter, Gaby Fa-rinon. Astoria 16.00 «Ubili so Wickija», Joanne Crain, Jean Petters. . Astra 16.30 ((Saharska legija«. Vittorio Veneto 16.00 »Rdeče ustnice«, G. Ferzetti. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 »Ognjena baronica«, Davvn Addams, Joachim Fuchsberger. Savona 16.00 «Skoraj gola... resnica«, T. Thomas, P. Sellers. Ideale 16.00 «Tri tujke v Rimu«. Odeon 16.00 «Ka.slim, furija iz Indije«, technicolor cinemiascope, VictOr Mature. Skedenj 16.00 »Toto v Parizu«, uumiUA p ilosv^J 22. t.m. zvečer nastopi v rani na Konfovelu Komoroi . ški zbor jz Celja, ki ga Egon Kunej. vodi ** DAKOTI IN o 50$ Dr. Andrej Budal daruje lil za Dijaško Matico. ^ V počastitev spomina lušič roj. Škerlj darujejo « ^ ne Škerli in San-cin Dijaško Matico. . ^ Oto prvi obletnici Slavka Rebca darujeta sestra 3000 lir za Di;ašK0 siavKa Kecca aarujet«* sestra 3000 lir za Di;ašKO JUTRI v tARCOBALENO’ * KA A $ v<0 0 Imena predvaja danes l5' z začetkom ob film: uri TOPLE NOČI OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKI' Dne 13. in 14. novembra 1960 se je v Trstu rodilo 12 otrok, u-mrlo je 26 oseb, poroka pa je bita 1. Narodna in študijska knjižnica bo priredila v zimski sezoni 1960-61 sledeča predavanja: leposlovje: moderno slovensko slovstvo, zgodovinski razvoj slovenskega jezika, prešernoslovje; folklora: - ' " Ita," stari slovenski običaji na Pri morskem; umetnostna zgodovina: primorska umetnost, moderna slovenska umetnost baročna slovenska umetnost: tehnika: nuklearna fizika, naš pogled v vesolje (a-stronavMka), fotografije Lune; so- POROCILA STA SE: varilec Cesare Pertich in gospodinja Telesa Glurgiovlch. UMRLI SO: 59-letni Michele Caetani, 78-letna Vittoria Giordani vd, A gost. ras, 83-ieini Pie-tro Salvador!, 78-letna Olga Prez-zi vd. Musco, 85-letna Estella Ra-gusin vd. Scarpa, 72-letna Emi-lia Rosa Morandi vd. Horri, 'H-letni Carlo Merlo, 86-letni Alberto Catalan, 68-letna Vittoria Antonlal por. Coretti, 80-ietna Flsier Spirandelli por. Bandiera, 82-letna G urana Vidmar por. Castro, 66-letna Maria Marussicn vd, Covelli, 82-letna Elsa Zenco-vlch por. DelTArciprete, 71-letnl Francesco Racman 7S-letna Marija Skerk vd. Štolfa, 71-letn' Giovanni Montecchio, 71-1 etn:. Laura Maffloli vd. Presirem 78-letna Caterina Ruzzier por. Sp-an-gher, 84-letna Martha Scha.fer, 60-l«tnj Salvatore Re, 78-letn. Giovanni Damtorosi, 57-letnl Josip Princ, 73-letnd Carlo Giuseppe Zulla, 89-letna Caterina Lu-petina vd. Meneghin, 74-letni Riccardo juretig, Anna Maria Nitti, stara en dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd. Ui. dell'Orologio 6; dr. Slgnorl, Trg bolnišnice 6. Vsak dan progra 5!0€?:3$ ,, pt’1 razen v i pf* 10 Vsak dan ples v h#* rcstisvracsii ** razen v P' ke ^ Znižane izvercsezons* Hi«1 Vljudno etologija in pravo: kozmično pravo, mls Islja dobre volje (socialistični odnosi). MALI OGLASI BRUSINl CAHLO, TMt. Ui. Hat listi 20, prodaja goipodinjske električne predmete — štedilnike ua drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGO« ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041. Z žalostnim srcem naznanjamo, da nas dolgi bolezni zapustila reša draga IVICA JELUŠIČ roj. ŠKERLJ Soprog Josip, sinova Ivan in Pere, drU jj Škerlj, Sancjti, Jurman, Geiemia in sorodniki iWe ost**' Brooklyn N. Y.-Trst, 12. novembra 1960. Problem ljudi ob dolnjem toku Pada Ljudje ne morejo živeti je od poplave do poplave K • orenila rešitev se začenja že v Alpah in na Apeninih, le da je časovno Predaleč - Regulacija delte je sicer draga, vendar takoj učinkovita nekaj tednov zaporedo-beremo na prvih straneh lanskega tiska o poplavah 0 novih nevarnostih, ki j visoke vode reke Pad pred. vlJajo za določena področ- s v zadnjem delu toka te re- •. Skoraj vsak dan se niza- '»ena naselij, od koder se »oralo prebivalstvo izseli- ^ kar so jezovi popustili in narasle vode preplavile ia in hiše. Ker je letos pa- avin izredno veliko, bi vse moglo pripisati naključju, Ce bi hoteli najti kor.kret- #av “krivca)>. bi ga mogli .v tej obilici padavin. To. 5 zadeva ni tako enostavna. le. da je letos čez mero ;v*n, toda tudi v letih, la padavin manj, so po- 'a v dolnjem toku Pada j ®0i*a, mogli bi celo reči, s° v zadnjih devetih letih že pravilo. , _velike katastrofe, ki se ?,ae^a 14. novembra 1951 I« bllr. i- , . . . ko Havi ?a*iših ■Ja že šestnajst večjih ali kundo. 14. novembra 1951 — čajo ogromno škodo, je nujno v dneh velike poplave — pa ; ta sredstva najti, saj smo ven. je ta količina znašala kar 10 dar v dvajsetem stoletju. Po-tisoč kub. metrov vode na sekundo Kot vidimo, je glavni in o-snovni vzrok teh poplav, posledica zgrešene gozdne politike v vrsti desetletij. Potemtakem bi se zdelo, da se sedaj konkretno, ne da pomagati, razen s pogozdovanjem, kar pa spet terja dolga desetletja, Potemtakem bi plodna področ. ja od doljnjem toku Pada bila nujno obsojena na poplave še dolga desetletja. Je pa tudi rešitev, ki bi terjala manj časa in ki bi se naglo izplačala. Ustje Pada je deltasto. Dejansko ima Pad v svojem zadnjem toku kar pet rokavov in sicer tako imenovani Po di Goro, Po della Gnoc-ca, Po di Tolle, Po di Pila in Po di Maestra. So to tokovi, ki so si jih vode Pade same ustvarile v stoletjih. So zato vijugavi tokovi, ki pa Poplav, ki se pojav-. se zaradi stalnih nanaškov še ljaj0 aI> v zgodnji spomladi, dvigajo in vsi jezovi, ki jih •li v „ * Pozni jeseni. p0 . a je bila katastrofalna ju ava od 14. nov. 1951, ko „j4 ^e Pada zaradi zruše- tla,-Jf2U pr' Occhiobellu, pre- :.rVl!a 11.0! b°gate zemlje. 4. decem- zelo 11.000 ha obdelane in pte ,naslednjega leta so vode 5-00n ha P°'5’ 15' j0 2(?a 1953 ie utrpelo ško-seni z9 ba plodnih polj, je-Mavii*Stesa leta ie ^ad pre' vh»b nad 14C0 ba polb v ju ra istega leta in januar-Spej as‘ednjega leta je prišlo d, ; večjih poplav in ško-krjia5 bda še večja. Do fe-oUvn0*b v devetih letih, \ v ,e Polja za dobo 400 !% ien^:oti Pa je bilo pod *- Kolji.-'9 ba obdelane zem-I V,ak b*13 “e tu škoda, naj ^»0re ra*ec sam izračuna, L°? fio Je bil° vedno ta-S nia edn° tabo? Se ne da VptajaPomagati? — Vse to tSio nja’ k' se nuino P0" ! d j' ki* naiyeoja italijanska u°' I»aIner' km v do*’ ||- tok j.’*0 Veči'h Pritobov, ,1 vo1. 2?» in zgodaj spo-* ai t0? Neurejena, neil otnarna, včasih pa H, Vtjj na gozdna politika lirske aadniib desetletij je u 'la. p predele dobesedno 0 Vsnu tega je, da v voda „ .m večjem dežju ,0ke -uin° ln takoj steče ih PHadi 0 aat° v reko Pad. 0,K, Velja isto tudi za bopm .gorsk'h predelih L, Po ,m nato voda na-\ "i ra ‘ ,0kih steče v Pad,, v-No z.,lbia ‘n gozdov, ki lahkih „ rzali, se padavine loj Dbr,tike red.elib» spremene v V lu0 in kamenje im v . nato zliva v Pad, W*a't tiariJem dolnjem toku ib : V s ravnjo ostale de-ii letoVj adnjem toku Pada tvJhed 1 1 varujejo področ-Ht.e|tl ir,°?tavami, toda v *' je vnj toku, ob 'tl zat°da Pada ie tolikš- , ra>if‘alno | ° Povp. , k%aormal^ih računih zna-S% Vori** ali povprečna 1 h b n,6 ^ada ob ustju |WPa ob' Jhjtrov na sekundo, 2°0 k,.K,h meSecih UPa" V- V ' "letrov na se-s!nsbih Jes®nskih in spo-^ Lta kolu 'tl4nih» dneh itUb. m Clna Povzpne na “•etrov vode na »e- je človek ob njih zgradil postajajo iz leta v leto šibkejši in vedno manj učinkoviti ker se z dviganjem korita nujno veča nevarnost, da močnejša voda stopi čez bregove. Kaj ob tem? Pad je že dolgo dobo predstavljal nevarnost in ustrezno s tem so se ljudje, ki so za to odgovorni, ukvarjali z načrti, kako ga ukrotiti. Niko. li pa se ni našel človek, ki bi z odgovornega mesta ukrenil vse potrebno, da bi vse to ne ostalo le pri načrtih. Zato že dolgo let obstaja le načrt, ki pa je povrh tega razmeroma enostaven. Da bi ne pri-haialo do že kroničnih in red. nih poplav, bi bilo dovolj rokav reke Pada, ki nosi ime Po di Goro, urediti z ustreznim prekopom, tako da bi mu vijugavo dolžino skrajšali na polovico^ Z druge strani pa bi glavni rokav reke, ob sedanjem Po di Levante, izkopali v glavno korito, ki bi bilo ravno in bi zato omogočalo nagel odtok voda. S tema dvema vsekakor velikima deloma, ki bi stala okoli 120 milijard lir, bi se omogočil odtok padskih voda v količini 12.000 kub. metrov na sekundo, to se pravi za 2000 kub. metrov vode v sekundi več kot je znašala količina voda Pada ob največji poplavi v novembru 1951. leta. Seveda moramo ob tem pripomniti še eno stvar. Pad v svojem spodnjem toku ne pre-plavja polj le zaradi dotoka ogromnih količin voda s planin in Padske nižine, pač pa tudi zato, ker te količine vode ob «visokem morju# ne morejo pravočasno odtekati v morje. Toda tudi to predvideva načrt, ki smo ga omenili. Načrt predvideva namreč gradnjo nekaj paralelnih jezov v smeri morja, ki jih predvideva tudi načrt za plov. nost reke Pada, ki bi bil ploven skozi 300 dni na leto vse do Milana in še dlje. Rekli smo, da bi izvedba te. ga načrta stala 120 milijard lir, kar vsekakor ni malo. Toda v deželi, ki zmore tudi mnogo večja dela in zaradi dejstva, da te poplave povzro- vrh tega desettisoči italijanskih državljanov, ki v spodnjem toku Pada, žive in u-stvarjajo, so prav tako enako, vredni državljani dežele, za katero sejejo pšenico in vzgajajo ostale kulture ter jo tudi žanjejo in plodove obirajo, če jim reka Pad to dovoli. Ze prej smo omenili škodo, ki jo poplave povzročajo. Po približnih računih znaša škoda poplav od leta 1951 do danes 50 milijard lir samo na poljskih pridelkih, v industriji in pri popravljanju porušenih jezov. Vode so povrh tega porušile ali poškodovale še 46 mostov, 1260 km cest' in še marsikai. Je (Foto Magajna) S turneje zbora «Branko Krsmanovič» po ZDA «Njegova domovina je lahko ponosna» Ameriški tisk enodušno izreka največja priznanja jugoslovanskim pevcem, ki so nastopili v 80 ameriških in kanadskih mestih (Nadaljevanje na S. strani) Pevski zbor kulturno u-netniškega društva «Bran-o Krsmanovičs iz Beograda svojo veliko turnejo po ZDA iv Kanadi praktično že zaključuje. Koncem tega meseca bo zbor, po gostovanju v osemdesetih mestih teh dveh dežel, dal svoj zadnji koncert v Carneggi Hallu v New Yorku. Nato se bo vrnil v domovino. Program, ki je bil za to gostovanje posebno sestavljen, obstaja iz treh delov: iz skladb starih mojstrov, iz zabavne zborne glasbe raznih narodov in iz pesmi jugoslovanskih narodov. Na dosedanjih koncertih je občinstvo najbolj navdušeno sprejelo «Z borsko suitort Bogdana Babiča, nadalje skladbo eCarmena Catullis, eCetrti duhovni stihu M. Taj-čeviča in dve ameriški pesmi. To, kar so kritiki in časopisi v mestih, v katerih je zbor gostoval, o koncertih pisali, je pomembno tako po obsegu kot tudi po izredni pozitivnosti ocen. Koncert v glavnem sre disku Caroline n. pr. predstavlja enega največjih uspehov zbora beograjskih študentov. Kritik krajevnega glavnega dnevnika Watson je v svoji oceni koncerta, ki mu je prisostvovalo nad 9000 oseb, zapisal, da je zbor eBran-ko Krsmanovičn ((najprijetnejši zborski ansambel, ki jt kdaj koli pel v tem mestu#. Občinstvo je najbolj ■■■HiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiHimimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiimimiiiiiiiiiiiiti S potovanja po Beneški Sloveniji Z zadružništvom in turizmom bi se lahko položaj izboljšal »Kmalu po kosilu pride sem avtobus iz Vidma, takoj bo tu». «Gre potem v Viškoršo?# «Ne, vrača se takoj nazaj v Videm; v Viškoršo gre samo večerni avtobus.# «In nazaj?# «Samo zetra (jutri zjutraj) zgodaj, potem ne gre noben več iz Viškorše.# »Drevi gor in zetra zgodaj nazaj, najbolje bo torej, da grem takoj peš v Viškoršo. da tam prenočujem in da se vrnem zetra z avtobusom.# Ta razgovor se je vršil med mano in gospodinjo gostilne na bregu Krnahte pod Viškoršo, ko sem bil pred meseci namenjen tja. Medtem je prišel avtobus iz Vidma, drugimi potniki je bila tudi pravzaprav iz Nem. Med drugimi potniki je bila tudi gostilničarka iz Viškorše, ki mi je rekla, da je popolnoma izključeno, da bi dobil tam prenočišče. Njene besede me sicer niso popolnoma prepričale, vendar sem odložil obisk Viškorše za drugikrat in se z istim avtobusom povrnil domov. Ta primer sem navedel, da pokažem. kako neudobne so še avtobusne zveze v Beneški Sloveniji, o čemer bom še kaj več povedal. Tretji poskus, da pridem do Viškorše, se mi je, kakor sem poročal v prejšnjem članku, posrečil in sicer prav dobro posrečil. In tudi spal sem tam prav izvrstno, v lepi sobi in še lepši postelji v hiši ljubeznivih ljudi. Ko sem zjutraj vstal in odprl okno na dvorišče, sem imel občutek, kakor da me je sreča obsijala od vseh strani. Sveži jutranji gorski zrak me je bo- V pokrajinsko lepi in prijazni Viškorši v tipanski občini - Obupno slabe avtobusne zveze po vsej Benečiji žal kakor ljubeča mati svojega otroka, pod oknom je košati latnik, na katerem je zorelo grozdje, pokrival celo dvorišče, kjer so novo jutro pozdravljale kokoši pod pokroviteljstvom svojega ponosnega gospodarja petelina. Okoli dvorišča njiva, polje in dalje travniki, gozdovi, griči, brda, gore. Pred menoj na jugu vrhovi Brnadije, proti vzhodu pa velika in široka dolina, po kateri teče zgornja Nadiža s svojimi pritoki, ki gre najprej pozdravit Jugoslavijo in se potem pod Matajurjem vrača med naše beneške brate. Ta dolina sega do Soče pri Kobaridu. Tako daleč se sicer ne vidi z okna, kjer sem se naslanjal ob pogledu na to prirodno kra-soio, vendar začetek doline, ki gre tja, se vidi. 2e samo zaradi tega nepozabnega jutra na oknu gostoljubne hiše je bilo vredno, da pridem v Viškoršo. Kotlina, v kateri se Vi-škorša udobno počuti, visi močno proti dolini Krnahte, tako da ležijo spodnje hiše okoli 100 m niže od zgornjih. Vseh hiš je 300, ali kakor v drugih vaseh Beneške Slovenije, je tudi tukaj mnogo hiš praznih in zapuščenih. Družin je 200, vseh prebivalcev pa 300. Živinoreja je dobro razvita in se bo, kakor nam dokazuje Že omenjeni zadružni hlev, še povečala. V vasi sta dve mlekarni za izdelovanje masla in sira. Ena družina s K k . 1 a m ' - jOljj Z8to b° Poruši jezove in Po okolici. Od tod Radio Trst A Torek, 15. novembra UtflO klavir; 19.30: Prenos RL; 22.15; Operne uverture; 9.25: Boris Jackie Gleason In njegov or- Papandulo: Concertmo za tro- 7.30: Jutranja glasba; 11.45: kester; 22.35: Trije Debussyje- bentno in godalni orkester; Vrtiljak, pisani odmevi naših vi nokturni za orkester, dni; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in Ples; 18.00: Radijska univerza: Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Schubertovi, Brahmsovi, Schumannovi in Rahmaninova samospevi; 19.00: Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.30: Pevci, kitare in ritmi; Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9 30: Jutranji koncert; 11.30: Pesmi v izložbi; 12.00: Glasbeno življenje v Ameriki; 13.30: Operno gledališče; 16.30: Osvojitev Mehike; 17.20: Zgodovina 9.40: Obrtn'ški moški zbor «E-nakost# iz Kranja; 10.15: Izberite melodijo tedna!; 11.00: Klavirske skladbe romantičnih mojstrov; 11.40: Od valčka do sambe; 12.00: Instrumentalni ansambel Srečka Dražila; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabavni orkester Marvtovani; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30: Od Haendla do is.ju: revo, ivo.ic lil iimiii, . h 17 40- Vsakovrstne »a polja; ij.ju. vju naenuia ao 20.00: šport; 20.30: Richard n,mivostl. Q)a5 de]aVceV; fal>e' '4-35:, ^na mavrica; VVagner: «Somrak Bogov#, o- pera v treh dejanjih s prologom. Tretje dejanje. Tržaški Filharmonični orkester in zbor Tržaškega Občinskega Gledališča «Giuseppe Verdi#; 21.45: 21.00: William »Otello#. Shakespeare: 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.00: Izbrali smo za vas, 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Franz Schubert: Simfonija v E-duru; 18.15: Kotiček za n lade ljubitelje glasbe; 18.45: Novi izobraževalni obzornik; 20.00: Komorni zbor RTV Beo-filmskega sveta; 22.30; Plesna jeta Maria Callas In Giuseppe grad; 20.30: Radijska igra — glasba; 23.00: Orkester Charlie Dl Stefano; 15.40: Kratek kon- B VVlernlk — A. Szczypiorski: Mingus. cert (Glibert Becaud); 16.15: Marjan; 20.55: F. Chopin: Etu- Art v»n Damme in njegov da št. 11 v a-molu op. 25 Re- kvintet; 17.00: Romance Paola Tostija; 17.30: Nastop novih II. program 9,00: Jutranje melodije; 11.00: Orkester Herman Clebanotf; Glasba za vas, ki delate; 14.05: 22.00; Tvornica sanj, obzornik Pevci na mostičku; 15.00: Po- Trst 12.25: ((Tretja stran#; 14.15: Eno uro v diskoteki; 15.15: Guido Cergoli pri klavirju; 15.25: Veliki mojstri jazza. volucionarna; 20.59: Ljublja- na — Zagreb — Beograd — talentov; 18.30: Glasba v roza; Spored popevk In plesnih me- 20.30: Dobro srečo s sedmimi lodij; 21.30: Jugoslovanska noiami — glasbena nagradna glasba 1959 — Pavle Merku: Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Glasba iz filma «Ešalon dr. M.»; 12.00: Glasba za vas; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma In na tujem; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Pojeta otroška zbora RTV Za- igra; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Simfonije Franza Josepha Haydna; 18.45: Arnold Schoenberg — skladba za godalni orkester; 19.15: XIX. geo- O detomoriki, itd.; 22.15: Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.05: Po svetu jazza! 23.35: Plesna glasba. Ital.. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za grafski mednarodni kongres v otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45 Simfonični koncert japonskega orkestra; 19.30: Dogodivšči- Stockbolmu; 20.00: Vsakovečer ni koncert (Bach, Tartini, Goo oreb 'in Lhibllana- 15 10- Za- nod>: 21-30: Kulturno žlvlje- ne velikih del; 20.50: Dnevnik; bavna *laiba; ?5.55: ' Lahka v Trstu; 22.00: Panorama 2L05: Gattopardova Sicilija glasbenih festivalov (Leos Je- 1 ^ glasba; 16.00: Orkestri Med Flory, Don Elliot ln Russell Garcia; 16.30: Tretja stran; 16.45: Iz opernega sveta; 17.40: Orkestra Don Frontiere in Jeana Tootsa Thielmansa; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi za (dokumentar); 21.50: Enode- nacek In Bohoslav Martinu); janka »Ameriška žena# na kon- 22.50: Radijske povesti; 23.00: cu dnevnik. Poslovilni koncert (Beethoven). Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: RAI. Jug. televizija Italijanski TV — Program 4 kravami, na primer, oddaja mlekarni povprečno 50 litrov mleka dnevno. Poljedelskih strojev je 7. Trt je nekaj, ali ne toliko, da bi bilo mogoče govoriti o vinskem pridelku. Vode ne manjka, v sredi vasi sem videl vodovod z letnico 1926, iz katerega teče neprenehoma mnogo vode. Viškorša je kot pokrajinska slika lepa in zanimiva in taka je tudi vsa njena okolica s strmimi gorami na severu in zelenimi griči in hribovi na jugu. Zelo slikovite so skupine starih hiš pod cerkvijo, pred katero se košati ogromna lipa, kakršne do sedaj še nisem videl. Razen gostiln, trgovin z jestvinami in mesnice, sem videl v novih hišah na spodnjem koncu tudi pekarno in trgovino z oblekami in čevlji. Iz vsega tega je razvidno, da je v tipanski občini Viškorša še najbolj frgu podobna vas. Zadružne mlekarne po vseh vaseh, mala zadružna tovarna za izdelovanje lesne volne za ambalažo v Teru, konzumna zadruga na Brdu, zadružni hlev v Viškorši nam dokazuje, da imajo beneški Slovenci dovolj smisla za zadružništvo in da bi se dalo na tej podlagi še marsikaj koristnega napraviti. Značilna je tudi njih ljubezen do svoje ožje domovine, kar sem ugotovil med drugim tudi na Brdu, kjer se zida nova moderna hiša, čeprav je tam mnogo hiš zapuščenih. Povedali so mi, da jo zida pozimi neki Barjen (tako se namreč imenujejo prebivalci Brda), ki dela poleti v inozemstvu. Ljubezen do domače grude in do zadružništva sta dva važna pogoja za ozdravljenje zelo slabega gospodarskega položaja, ki ga je treba in je tudi mogoče, da se ga zboljša. In res, tako lepa in za letovišča tako primerna pokrajina, gotovo mnogo bolj kot Karnija, je zapuščena in samotna, in vendar hodijo, ne samo Italijani, ampak tudi Slovenci na letovišče in na izlete, ne v Beneško Slovenijo, ampak v Karnijo. Kdo se pa zanima za Beneško Slovenijo? Danes vladajoči krogi prav gotovo ne. Njim je prav, da Slovenci zapuščajo svojo domovino. Zato se mora ljudstvo samo pobrigati in organizirati svoje gospodarstvo na zadružni podlagi. Zadruge bi lahko uveljavile zapuščene hiše, ki zdaj razpadajo, za letovišča. Nadmorska višina te pokrajine je kaj primerna za letovi- šče: Brdo, na primer, 500 m nad morje, Sedlišče 517 do 543 Viškorša nad 600, Krnahta 550 m. Tudi za hribolazce so ti kraji u-godni. Iz Viškorše gre gorska pot na Vranjac 1350 m, Spič 1539 m, Vršič 1586 m, Lauščevico 1628 m in od tam navzdol v dolino Muzca, po kateri gre cesta za Učejo. Iz Krnahte pa gre gorska steza na Breški Jalovec 1615 metrov nad morjem. Največja zapreka, da bi se ta kraj uveljavil, so slabe prometne zveze, kakor je razvidno iz uvoda tega liiiilliiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiifiniiitiiiitii, m h, iinmiiiiiHimiu, miiniinumm članka. Da bi se Beneška Slovenija gospodarsko dvignila, so torej predvsem potrebne dobre prometne zveze in sicer bi bila potrebna avtobusna zveza: Njivica ( v dolini Tera) Brdo — Sedlišče — Tipana (v dolini Krnahte), ali pa krožna proga: Centa — Sedigia — Romandol — Tipana — Viškorša — Sedlišče — Brdo — Njivisa — Centa. Na ta način bi se te vasi povezale s Cento, ki ima zelo goste zveze z Vidmom. Viškorša, Krnahta in Debeliši bi pa dobili avtobusno zvezo s svojim županstvom v Tipani. Vse to pa bi bilo pri sedanjih razmerah izvedljivo samo na zadružni podlagi. DRAGO GODINA Staršem v premislek Kako, kdaj, zakaj kaznujemo otroka Kazen naj ne bo maščevalna, temveč vzgojna Kaznuj, a vedi kdaj in kako! Kazen uporabljamo ko*t vzgoj. no sredstvo le v skrajni sili, ko ne pomaga več ne opomin ne svarilo niti prepoved niti grožnja. Nekateri starši ne poznajo drugega sredstva ko šibo, za najmanjši pregrešek že tepejo otroka. Taki roditelji se pač motijo, če mislijo, da bodo s takim ravnanjem dosegli pri vzgoji trajne uspehe. Res je, da šiba novo mašo poje, ali nove maše ne pojemo vsak dan. Ravno v be. sedi «nova maša# skriva pregovor zlato resnico, da naj kaznujemo poredkoma, če hočemo, da bo kazen učinkovita. Kakor otroci ogluše, če ved. no godrnjamo vanje, tako zgubi kazen vsak pomen, če je prepogosta. Preden se zatečemo h kaznovanju, poskušajmo vse mogoče, da bi o-froka odvrnili od napačnih dejanj. Vplivajmo nanj z opo. minom, svarilom in z grožnjo, da opusti zle navade in da se poboljša. Ako pa ne pomaga niti beseda niti strog pogled in se nerodnosti ter pregreški kljub temu ponavljajo, tedaj otroka kaznujmo! Ni mogoče določiti, katera vrsta kazni je najbolja. Eno zdravilo ne pomaga vsem boleznim in samo z enim orodjem ni mogoče izvršiti vseh del. Za vse primere kaznovanja velja samo eno pravilo: kazen bodi primerna in odgovarja naj pregrešku. Važno je, da bo otrok tako kaznovan, da bo spoznal in občutil kvarne posledice zagrešenega dejanja. Enkratni pregrešek, zlasti pri mladih otrckih, ki zaradi nerazsodnosti še ne znajo ločiti medtem, kaj je prav in kaj ni prav, še ne zasluži težke kazni. Zato se omejimo v takih primerih za enkrat samo še na besedo. Ako pa se pregreški ponavljajo, tedaj je pač treba seči po trših sredstvih. Telesna kazen (ki smo jo v našem času popolnoma obsodili) je zelo kočljiva stvar in je uspešna samo v otrokovi mladosti, pozneje pa ne učinkuje več vzgojno, temveč rodi le odpor. Tudi prepogosto kaznovanje ni priporočljivo, otrok se kazni privadi in ne da več veliko zanjo. Prepogosta kazen vpliva na nekatere otrbke močneje kakor na druge ali pa postane otrok do kazni ravnodušen. Starši in vzgojitelji morajo presojati, katera kazen je otrokovemu značaju primerna. Povečini kaznujejo starši otroke zaradi prekrška, kar nikakor ni prav. Rekli smo, da je kazen vzgojno in ne maščevalno sredstvo. Ako tedaj kaznujemo z namenom, da bi se nad otrokom maščevali za storjeno zlo, ali da bi ga s kaznijo hoteli ostrašiti, ne ravnamo pravilno. Na ta način izgubi kazen pravi pomen. Naj se ne kaznuje zato, ker je otrok grešil, ampak zato, da ne bo več grešil. Tudi otrok ima svojo mero razsodnosti in se največkrat napačnega dejanja zaveda. V nekaterih primerih kaznu. je otroka dovolj že napačno dejanje samo. (Plezal je nekam, čeprav opozarjen, padel in se občutno udaril). Tudi napačno in nevzgojno bi bilo, če bi dopuščali, da otroke vsi vprek kaznujejo, to se pravi, bratje, sestre, služinčad. Kaznuje lahko samo oni, ki uživa pri otroku največje spoštovanje in to so v prvi vrsti starši. D. K. ploskalo izredni interpretaciji črnske duhovne pesmi eSunah will be done», s katero je, kot piše Watson, ta odlični zbor ameriškemu občinstvu pokazal, da je glasba zares univerzalen jezik.# «Bogdav Babič ni niti enkrat izgubil nadzorstva nad svojimi pevci — piše Watson — Iz svoje skupine je izvlekel polne tone, ki predstavljajo pravo bogastvo. Občinstvo je bilo navdušeno nad mnogim zvočnim učinki, ki so dokazali virtuoznost tega zbora. Zbor je dosezal izredne glasbene učinke ne jleat ali jih je pel v latinščini. i angleščini, v ruščini, v italijanščini, v makedon-ščtni ali v srbščini oziroma slovenščini». «Vse poti so preteklo noč vodile v Reynolds Coloseum — piše isti kritik o istem koncertu, toda v drugem članku — Ogromna množica od 9000 ljudi in več, ki je prisostvovala koncertu jugoslovanskega zbora, je predstavljala že prometni problem, podoben onemu, ki se je pojavil v času košarkar-ških tekem za državno prvenstvo Caroline. Načelnik policije ie izjavil, da je to bilo najštevilnejše občinstvo, ki ga je kdaj koli videl na neki kulturno-umetniški prireditvi v glavnem mestu Caroline.# V svojem prikazu koncerta v Otvens Auditoriu je kritik D. B. zapisal, da je «zbor z one strani sveta priredil veličasten koncert pod vodstvom Bogdana Babiča*. Prikaz največjih pohval jugoslovanskemu zboru je opisala tudi kritičarka K-N., ki je poudarila, da je zbor »Branko Krsmanov ič» s svojim umetniškim izvajanjem «očaral ameriško občinstvo#. »Njegovo petje dokazuje, da je povsem zasluženo osvojil mednarodne nagrade v Arezzu in na Dunaju.# po a naslovom «Jugos lo-tmnski zbor je dal veličastno prireditev» je dnevnik «W ashington Postu objavil oceno Paula Heioma, v kateri kritik piše o koncertu, ki je bil v znani washington-ski dvorani eConstitution Halle*, m kateremu je prisostvovalo dva tisoč petsto poslušalcev. Kritik že v samem začetku poudarja, da »dirigent Bogdan Babič in njegova domovina smejo biti ponosni, da imajo takšen zbor, ki je s svojimi glasovi vzburil občinstvo#. «Ta mešani zbor — piše kritik — z 80 glasovi, ki so sposobni da s svojo melo-dioznostjo in ritmiko dinamičnih gibov omamijo, sijajno vodi Bogdan Babič. Vsak od teh izrazitih zbor-skih pevcev ima svojo o-sebno izraznost v stilu in moči. Med njimi je najizraziteje izbran pogosto že metalni zvok polnega glasu, ki navidez izbegava, da bi o-krepil melodijo in ji dal njeno lastno moč. Polna moč njihovih glasov je prišla najbolj do izraza v izvajanju skladbe »Carmina Catulli#. Publika je to točko pozdravila z glasnimi vzkliki odobravanja. Izvajanje te skladbe je bilo tako sugestivno in veličasno, da se ne da niti primerjati z nobenim dosedanjim izvajanjem iste skladbe.# Posebno priznanje je isti kritik dal tudi izvajanju jugoslovanskih pesmi, ki so jih beograjski študenti, oblečeni v narodne noše, peli ob spremljavi godbe s, kot pravi kritik »čudnimi# inštrumenti surlo, frulo in bobnom. #Njihovi glasovi in noše so bile enako obarvanie kot pesem, ki so jo peli. Ves program, ki so ga izvedli na tem koncertu, dokazuje, da je zbor »Branko Kpsma-novič#, ki nosi svoje ime po jugoslovanskem heroju iz druge svetovne vojne, spada med najvidnejše zbore v svetu.# K. B. tllMIIIIIMIIlllllllMIIMIMIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiirHiiHiUHiiliMHtlliliiiiiiiiiiiiiHiiHtHiiiiiiiiintHiintiii,,,,,,,,,,,!,,,,!!,!!,,,,!!!,!!!!,!,,!!,,,,,,,,,,,,,!,,,!,,,!,,!,!!,,,,,,,,,!,,!,,,!!, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) ______ ________________________________ Na vidiku so dobri zaslužki. Konkretizacija zanimivega spo- lil Tl* I m 1 razuma. Prijetno,poučno in II I koristno potovanje. I I c| BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Motnosti za dober poslovni uspeh. Dobro vzdušje v družini: vaše humoristično razpoloženje bo vneslo vesel ritem v krog prijateljev. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nikar ne zaupajte osebam, ki mnogo govoričijo in ki se hvalijo. Neko prijateljstvo zavzema vedno bolj intimne o-blike. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne pustite se prepričati od pesimističnih idej vaših sodelav. cev. Neupravičeno boste ljubosumni na osebo, ki jo ljubite. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Urediti bo treba vašo osebno bilanco. Ugodna presenečenja bodo razgibala vaš program. Potrebni ste počitka. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nikar ne vsiljujte vaših idej, ki niso veljavne za vse. Srečno naključje vam bo omogoči- lo spoznanje nove osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne rešujte problemov, ki se vas ne tičejo osebno. Nepričakovan obisk in prijetna večerna družba. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nevarnost številnih ne povsem upravičenih izdatkov. Osebni uspeh v družbi novih prijateljev. Zdravje mirno. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan oddiha in absolutne mirnosti. Uredite vaše zadeve in predvsem ažurnirajte osebno korespondenco. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Posvetite nekaj uric še nerešenim profesionalnim problemom. Po zanimivi diskusiji boste menjali vaše mišljenje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša umska svežost vam bo omogočila pravočasno reak. cijo na poteze nasprotnikov. Pomembno intelektualno zado. voljstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ugoden dan za dela v skupno, sti. Ne zanesite se na lastno fantazijo. Kulturne drobtine od ta in tam Slavistični plenum v Sofiji V teh dneh zaseda v So-f ijt mednarodni slavistični komite, ki obravnava razna vprašanja iz slavistike, zlasti pa načrt za program in tematiko na prihodnjem mednarodnem slavističnem kon-giesu. Ker bo kongres v Sofiji, je bolgarski slavistični komite pripravil obsežen program, ki ga bo zdaj plenum prediskutiral. Plenuma se u-deležujejo zastopniki slavističnih centrov iz vsega sve- a. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik jugoslovanskega slavističnega komiteja prof. dr. Bratko Kreft. Rešene freske v Pisi V krogu pokopaliških arkad Camposanto v Pisi so priredili prvo razstavo znova odkritih in rešenih starinskih fresk iz XIV. stoletja, ki so bile na stenah tamkajšnjih strebriščnih lop. Freske so bile hkrati s celotno stavbo med vojno mo-no poškodovane, zdaj pa so jih po posebnem postopku prenesli na nove podlage. Med drugimi so odknli in restavrirali številne podobe iz starega in novega testamenta. Posmrtna razstava Karla Putriha Ob obletnici smrti akademskega kiparja Karla Putriha je ljubljanska moderna galerija pripravila veliko retrospektivno razstavo njegovih del, ki jo bodo otvorili danes zvečer ob 18. uri, odprta pa bo mesec dni. V veliki dvorani bo razmeščenih 111 plastik, od študij ti zgant glini do odlitkov spomeniških del Tatarska opera v Pragi Med velike dogodke, jesenske gledališke sezone v Pragi štejejo tudi predstavitev prve tatarske opere Naziba Kaza joviča Ziganova eMusa Džalih na odru praškega Narodnega divadla. V operi slavi avtor svojega prijatelja tatarskega pesnika, ki je bil med vojno kot ilegalni sodelavec sovjetske armade ustreljen od nemških okupatorjev. Protest poljskega književnika Pred nedavnim je mladi poljski filozof Leszel Kola-kourski, profesor na varšavskem useučilišču, objavil v Novi kulturi oster protest proti muenchenski založbi Piper, ki je brez njegove vednosti izdala knjigo z njegovimi eseji. Mladega filozofa — rodil se je leta 1927 in mu je omogočila študij Združena poljska delavska partija — posebno je2i naslon knjige (Človek brez alternative, O možnosti in nemočnosti biti marksist), ne dosti manj pa tudi dejstvo, da so v knjigi objavljeni nekateri starejši eseji, ki so jih na Poljskem obsodili kot revizionistične. 75-letnica književnika Felixa Brovvna Avstrijski pisatelj, dramatik in pesnik Felix Brown je te dni praznoval 75-letmco življenje. Jubilant je živel pred vojno vrsto let kut profesor nemške književnosti v Palermu, od 1939 do I94i pa v Londonu. Prve pesmi je objavil leta 1909. Sledili so jim številni romani in a rame v verzih. Kljub letom je broivn še vedno zelo delaven in pred nedavnim je izdal dva romana. Zgodovina slovenske knjize.nosti v srbohrvaščini Sarajevska založba »Vese-lin Musiesa» je pravkar dala nu trg prevod Zgodovine slovenske književnosti, ki ju je ob sodelovanju profesorju Miroslava Ravbarja napisal prof. Stanko Janez. Knjiga je prevedena po drugi predelani in dopolnjeni izdaji, le ponekod so manjši popravki, okrajšave spremembe ali dopolnitve Prof. Fr. Dobrovoljc je za knjigo prispeval bibliografijo nekaterih pomembnejših'slovstveno - zgodovinskih m esejističnih del o slovenski književnosti v srbohrvaškem jeziku m bi bliografijo srbohrvaških pre-v dov iz slovenske književnosti, kur vrednost deta vsekakor še povečuje. Knjiga ima 608 strani revijulnega formaia. Povest o prizadevnem človeku V Velikem gledaliču v Moskvi so začeli sezono z opero Sergeja Prokofjeva «Povesi o prizadevnem človeku» 7o najvovejše delo znanega skladatelja, ki je dokaj meiudiozno in spevno, je vzbudilo veliko zanimanje med občinstvom. Libreto je napravljen po povesti B. Po-Ijevoja, medlem ko sta pnzo-n ten pripravila režiser An-Simon tn dirigent Ermler. Največji dosežek biazilske poezije V Braziliji so objavili zbirko pesmi brazilskega veleposlanika v Beugradu Hibeira Couta Knjiga zajema njegovo pesniške delo od najmlaj-št h dni do leta 1946 in je naletela no zelo ugodno kritiko. Časopis «Ulobo» jo je ocenil kot enega največjih dosežkov brazilske poezije, časnik eJournal do Brasih, pa poudarja, da je Couto poteg že znane tehnične popolnosti pokazal tudi občutno zrelost ter bogastvo izraza in ritma. Nagrade v Indiji Na veliki slovesnosti v Novem Delhiju je predsednik Nehru razdelil 39b nagrad za najboljša otroška slikarska m pismena dela. Tega enkratnega mednarodnega tekmovanja se je udeležilo nad 65.000 otrok iz 68 držav in prispevalo okoli 60.000 slik m 5000 pismenih sestavkov Med nagrajenci je tudi šest jugo-slovanskih otrok. Qori&ito J&Ml. ©¥Mlfe V hotelu «Poldunovec» na Lokvah Veselo martinovanje SPD ob petju, srnjaku in plesu Nastop planink v narodnih nošah z veselimi pesmimi Ples s svečkami in druge zabavne igre Zabavno tekmovanje v plesu s svečkami med veselim martinovanjem Članice SPD v Gorici so zapele nekaj veselih pesmi na martinovanju na Lokvah Slovensko planinsko društvo jz Gorice je v nedeljo pripravilo za svoje člane in simpatizerje martinovanja v hotelu Poldanov na Lokvah. Za to priliko se je odpeljal iz Gorice poln avtobus planincev, katerim so se pridružili še številni lastniki svojih prevoznih sredstev. Zdoma so se odpravili v dokaj negotovem vremenu; bilo je megleno in r.ič čudnega ne bi bilo, če bi se vlil dež. Toda že nad Prevalom, od koder je lep razgled po Goriški, je postalo kat.no, da je meglica samo v dolini, kajti iz nje so gledali Vsi kraški vrhovi, tako Fajt ji hrib kakor tudi Sv. Mihael m drugi. Na Lokvah so se izletniki odpravili krajše izlete; občudovali so Karnjiske Alpe, ki so se le lepo risale na svet-len zahodnem nebu, prav tako pa je bil lep pogled tudi na zasnežen Kanin ter Julijske Alpe z očakom Triglavom. Hotel Poldanovec spreminja te dni svojo podobo. V teku so modernizacijska dela, da bo zaradi svoje posrečene lokacije kos velikim nalogam, ki ga še čakajo. Po vsej zgradbi bodo napeljali centralno kurjavo, gradijo rezervoar za avtonomen vodovod, dozidali bodo eno večjo in eno manjšo dvorano, ker so sedanji pri-titčni prostori odločno pre-n.rjhni, urejujejo pa tudi zgornje prostore, ki še niso dokončani. Seveda vse to ni niti najmanj motilo organizatorjev, ni ti udeležencev, kakšnih sto po številu, ki so se okoli 17. uie vrnili s krajših izletov in piih ravno ob času, da so lahko prisostvovali programu, ki ga društvo po svoji stari navadi pripravi za takšno priliko. Otvoritveni govor je imel predsednik Bernard Bratuž, ki je najprej pozdravil vse prisotne, potem pa je naglasil, da je postala že navada, ia Slovensko planinsko društvo organizira vsako leto takšen-le izlet na Martinov praznik ter pripravi krajši program in večerjo. Izrazil je željo di bi se v tako lepem tevi-lu udeleževali tudi izletov, ter predal besedo tajnici Jožici Smet, ki je prebrala zelo duhovito skladbico v verzih, v katerih se opevajo Trnovski gozd, Poldanovec, Kucelj, Mr-zcvec, Jančarija, Tisovec in Gclaki, ki se končuje takole: «Planinci sino, ki brez miru dirjamo združeni na vse strani, — je v nas pogum — pojoča kri! — Mi danes prek gora, trnovskih trat, veselega Martina prišli smo iskati. Odbor planinskega društva Je pripravil obsežen zabaven program, ki se je naglo odvijal in ob katerem so se prisotni tudi zabavali. Jožica Smet je deklamirala pesem • Rediti*, ki jo je spesnil go-spedar Čermelj. Avtor je potem sam prebral nadaljevanje te pesmi z naslovom »Neve- sta*, v kateri opeva Rodico, kc so jo neke poletne nedelje obiskali in jo našli nasneženo in v cvetju obenem. Program sta izpolnila hjr-monikaš F.lio in kitarist Angel, ki sta med posameznimi točkami zaigrala neko rusko romanco, dalje »More, more», »Gorenjsko polko* in »Beneško maškerado*. Najbolj posrečen in toplo pozdravljen je bil nastop članic SPD. Predstavile so se v lepih narodnih nošah. Najprej so zapele pesem »Lipa*, potem pa »Pod rožnato planino* in »Marina* v slovenski humoristični priredbi. Na kon- cu je Jožica Smet recitirala odo vincu z naslovom »Ga*. Zabavni del programa se je nadaljeval s plesom s svečkami, ki je obstajal v tem, da so moški držali v rokah prižgane svečke in si jih drug drugemu vpihovali s pihanjem. Zmagal je Evgen Pelicon, ki je imel tudi nekoliko sreče, ker se je njegova sveča, ki je prižgala zaščitni papir, spremenila v baklo, ki ji nihče ni mogel do živega, pa če je imel še tako močan «meh». Dvorana je bila za to priliko lepo okrašena. Na eni steni so bile karikature vsett odbornikov, po stenah pa so viseli lepo naslikani lepaki, ki so naznanjali izlete v naše lepe hribovske kraje. Na sredi je visel napihnjen balonček, ki je bil že od samega začetka predmet splošne privlačnosti. V njem so bila napisana imena treh hribov, na katere je SPD napravilo izlet. Uganiti, katera so tista imena, to je bil namen množične igre, ki je dala naslednji izid: prvo mesto Zofka Dilena, drugo Emil Doktorič. Sledil je tudi srečolov, z lepimi nagradami. Pc prireditvi je prišla na vrsto večerja: servirali so srnjaka v omaki z ajdovo polento in solato. Porcije so bile obilne, predvsem pa je bila divjačina zelo okusno pripravljena. Ko so se udeleženci martinovanja dobro »podprli*, so se ob zvokih harmonikaša in kitarista vrteli skoraj do 23 ure, kajti nikomur se po vsem tem ni dalo več domov. Vpisovanje za izlet Števerjancev v Postojnsko jamo Za izlet, ki ga Steverjanci pripravljajo 11. decembra v bolnišnico «Franja» in v Postojnsko jamo, vpisujejo naslednji poverjeniki: Franc Gravner — Sčedno, Ferdinand Komjanc — Britof, Jože Stanič (pri Rejevih), Bruno Ste-kar — Valerišče in Miljan Maraž z Bukovja. Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe pod 21. letom bodo plačale za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1.300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1.400 lir. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12.6 stopinje ob 15. uri, najnižja 9 stopinj opolnoči. Vlage 91 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 6,4 mm dežja. Izpred okrajnega sodišča Razprava zaradi spora med dvema ženskama Po šestdesetih letih nemotenega in dobrega upravljanja Prihodnje leto preide openski tramvaj last tržaške občine in upravo ACEGAT v IVa Opčinah so že inženirji ACEGAT, ki proučujejo obratovanje openskega tramvaja - Bojazen zaradi morebitnega povišanja cen Ko preveliko število ljudi | ko in prepustila stanovanje stanuje pod isto streho, kaj Mariji Taboga, pri kateri je rado pride do prepirov. Ne- pustila tudi sina, nekaj pohi-kaj podobnega se je zgodilo Ištva in oblek. Razmerje med 9. maja letos v Ul. Alviano št. 16. V pritličnem poslopju blizu malega semenišča, ki je nekoč služil kot kobilarna, je nastanjenih večje število družin. Med temi je tudi 49-let-na Marija Makuz, ki se je včeraj pred okrajnim sodiščem merala braniti pred obtožbami, da je razžalila, grozila in vdrla v stanovanje Marije Ta-bega. Obtožena Makuz se je že pred časom izselila v Ameri- IUIIimillllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIUIIl!»illll!ll!IIIIIIUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII!lllllllllllll Zbor iz Celfa bo pel v Gorici V nedeljo bo nastopil v Prosvetni dvorani V nedeljo, 20. novembra bo I stvo. In tako se je končal prvi ob 16.30 nastopil v Prosvetni ovorani v Gorici Komorni moški zbor iz Celja. Lansko leto je slavil desetletnico obstoja in je nastopal na najrazličnejših domačih in inozemskih odrih. Leta 1958 je zasedel prvo mesto na tekmovanju 32 zborov iz vsega sveta v Angliji. Nastopa! je na svetovni razstavi za ameriško barvno televizijo, na Holandskem, v Avstriji, Belgiji, med drugim je pel leta 1954 v Celovcu in v Trstu. Zbor dirigira Egon Kunej, v njem pa poje 24 pevcev, ici pripadajo vsem slojem. Pojejo domače pesmi ter francoske, angleške in italijanske. Sovodnje-Hausbrandt 1:1 Precej ljudi se je nabralo v nedeljo na sovodenjskem igrišču. Prišli so tudi iz Stan-dreža, ker je namreč njihova ekipa Juventina počivala. 1-grišče je bilo precej težko in to še posebno pred vrati, kjer se je nabrala voda. Igra je potekla precej mirno, a tudi sodnik je dobro sodil. Ni bilo velikih prerekanj, pa tudi nih. če ni bil izključen iz igre. In to je že nekaj. So voden jci pa bi nas kmalu razočarali. Cel prvi polčas so bili v premoči in tudi stalno napadali; toda do gola ni hotelo priti. Posebna zasluga gre tu vratarju Hausbrandta, ki je zelo dobro branil svoja vrata. Nasprotno pa so gostje v enem izmed redkih protinapadov za. bili gol in tako prešli v vod- iiminiiiiiiiimiMiininiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiii iiiiiiii iiiiililiiiiiim Zahvalna nedelja v Stan dreza Razstavili so pridelek in svoje poljedelske stroje Kakor v Gorici, kjer je imel v nedeljo ob 10. uri cerkveno slovesnost v cerkvici na Travniku nadškof Ambrosi ob zaključku kmetijskega leta in so na trgu pred cerkvijo postrojih 19 traktorjev goriških neposrednih obdelovalcev, so imeli tudi štamdreški kmetje podobno slovesnost. Na trgu pred cerkvijo so že zjutraj razvrstili kar devet traktorjev srednje velikosti, na častnem mestu pa je visoko dvigal svoj kljun velik bager, ki so ga komaj pred nekaj dnevi kupili in bo služil za sortiranje in nakladanje smeti v smetišču ob Soči. Na vrhu njegove železne roke se je blestel grb domačih direktnih obdelovalcev »Dva pičulata«, delo domačega u-metnika. Malo bolj stran je bila postavljena miza z doma. čim kruhom in domačo vinsko kapljico, poleg pa je stal še kmečki voz z na.iraznovrstnej-šimi pridelki, ki jih nudi štan. dreško polje. Tu niso manjkale vrzote in druga zelenjava, dalje grozdje in sadje vseh vrst, vštevši kakije, ki so se od daleč zdeli kot oranže. Ob 10. uri je bila slovesna maša, nato pa je domači župnik blagoslovil stroje in razstavljene pridelke. Takoj potem so se zbrali okrog mize odborniki domačega društva direktnih obdelovalcev, katerim so se pridružili tudi pred. stavnik pokrajinskega nadzor-ništva iz Gorice dr. Jacob, predsednik pokrajinske vzajemne kmečke blagajne Bru-mat, orožniški brigadir iz Stan. dreža in nekateri drugi predstavniki oblasti, ki so pokusili kruh in razstavljeno vino. Vsi skupaj so nato odšli v Lutmanovo gostilno, kjer je društvo direktnih obdelovalcev priredilo povabljancem majhen prigrizek. Ko so se ] tudi v slovenščini spregovoril zbrali okrog mize je dr. Jacob opravičil predsednika pokrajinskega nadzorništva, da se ni mogel udeležiti te slovesnosti, ker je bil na enaki slovesnosti v Gorici. Pohvalil e Standrežče zaradi dobre or. ganizacije njihovega društva in jim želel več uspeha prihodnje leto. K besedi se je oglasil tudi g. Brumat ter zastopnik slovenskih organizacij iz Gorice, ki je v slovenščini želel Standrežcem več sreče ir> boljšo letino v prihodnjem letu, saj je letošnja letina zaradi neugodnega vremena bila precej pod povprečjem. Pohvalil je tudi skrb direktnih obdelovalcev za modernizacijo kmetijstva, kar so dokaz na trgu razstavljeni stroji. Nekaj besed je v italijanščini in tudi domači župnik 2orž. Oblastem se je v italijanščini zahvalil predsednik društva direktnih obdelovalcev Dušan Brajnik, ki je poudaril, da društvo kmetovalcev v Standrežu stalno teži za tem, da bi šli skupaj z napredkom v kmetijstvu po drugih krajih. Sledil je domač razgovor ob prigrizku in kozarcu vina, ki se je zavlekel tja do 13. ure. Medtem so tudi razstavljeni stroji odšli v povorki proti mestu in od tu v Pevmo ter na Oslavje, da bi tudi briškim kmetom pokazali tehnič-ni napredek Standreza. Tako se je zaključila ta slo. vesnost v Standrežu, ki se je letos ponovila že tretjič in polagoma prihaja v nekakšno tradicijo. polčas V začetku drugega polčasa so Sovodenjci spet izvršili nekaj lepih napadalnih akcij in tudi izenačili, toda šele z 11-metrovko, katero je Podgornik spremenil v gol. Tako se je tudi tekma končala z rezultatom 1:1. Lahko se reče, da sta bili ekipi enako močni. Edina hiba pri Sovodenjcih je napad, kjer nekaj ni v redu. preveč se obotavljajo in premalo streljajo v vrata. Sovodnje: Maggio; Oblak, Kovic; Re, Podgornik, Tomšič; Florenin, Graba, Marson, Fer-folja, Petejan. obema družinama, ki je bilo prej prijateljsko, se je pa med odsotnostjo obtoženke poslabšalo in je bil sin, po pričevanju Makuzove izgnan iz stanovanja, po besedah Ta-teg'- pa naj bi odšel prostovoljno. Ko se je nato 9. maja mati vrnila iz Amerike, je že takoj na dvoriču nastal prepir, ki naj bi se v notranje,sti zgradbe sprevrgel v tepež in grožnje. Priče so večinoma potrdile žaljive besede, ki jih je Makuzova izrekla, niso pa nič vedle o dogodkih, ki naj bi se zgodili v notranjosti, ker so ostale na dvorišču. Sodišče je zato Marijo Makuz oprostilo obtožbe, da je Tabogovi grozila, zaradi pomanjkanja dokazov; oprostilo jo je tudi obtožbe vdora v tuje stanovanje, ker v tem primeru dejanje ni bilo kaznivo; obsodilo pa jo je zaradi razžaljenja časti na 10.000 lir denarne kazni, z nevpisom v kazenski list in pogojno za dobo 5 let. Makuzova bo morala vrhu tega poravnati sodne stroke. Scdnik dr. Rinaldi, zagovornik odv. Pedroni. Nezgoda motorista V noči od nedelje na ponedeljek se je ponesrečil na Senenem trgu 26-letni Giulio Terrano iz Doberdoba. Ter-rano je na motornem kolesu vozil po Ul. Bellini proti Ul. Randaccio. Zaradi dežja in za-meglene vetrne šipe fant ni opazil, da je sredi trga greda, sredi katere je postavljen sve. tilnik; zaletel se je v svetilnik s precejšnjo silo in se pri tem ranil nad desnim očesom ter desnim ramenom. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. Pri trčenju je vozilo utrpelo hude poškodbe, poškodoval se je tudi svetilnik. Goriški izletnik se je ponesrečil v Vrtojbi Z jugoslovanskim rešilnim avtom Rdečega križa so v nedeljo okoli 19. ure prepeljali v goriško civilno bolnišnico 59-letnega Germana Trevisana iz Ul. Ristori. Mož je popoldne odšel v Jugoslavijo z motornim vozilom. Z njim je šel tudi njegov sin. Ob omenjeni uri sta se moža vračala po Vrtojbi domov, ko je Trevi-san oče zgubil oblast nad vozilom je padel. Prvo pomoč mu je nudil sin, mimoidoči pa so poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v goriško civilno bolnišnico. Trevisano-vo stanje je precej resno, saj si je pri padcu pretresel možgane ter ranil po obrazu in glavi. «»-------- Kino v Gorici CORSO, 17.00: «Mesto mrtvih«, D. Lotiso, C. Lee, mladini do 16. leta vstop prepovedan. VERDI. 16.30-21.00: Variete — »Prišel je prvak*, film »Per. fidne toda lepe«. V1TTORIA. 16.00: ((Grešniki Iz Peytona», L. Turner, O. Lange. CENTRALE. 16.30: «Umazani angel«, P. Wan Eiek. MODERNO. 17.00: «Goli griči« D. Wayne, J. Barton. K ■ J*L- - DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. Prihodnje leto bo openski tramvaj prešel v last tržaške občine. Delniška družba »Male železnice«, ki je skozi šestdeset let upravljala in vodila openski tramvaj, bo dne 28. oktobra 1961 praktično prenehala obstajati, kajti vse njeno glavno imetje bo prevzela tržaška občina. Čeprav je do prihodnjega oktobra še daleč, pa se med občino in sedanjimi lastniki openskega tramvaja že vodijo razgovori o prenosu lastninskih pravic in uprave. Zadeva namreč ni tako enostavna, saj je treba urediti in proučiti vrsto vprašanj, tudi zato, da bo lahko tramvajska služba tudi ob prenosu lastnine nemoteno obratovala. Ze sedaj so na Opčinah inženirji ,n tehniki ACEGAT, ki proučujejo obratovanje proge, iz česar se lahko sklepa, da bo openski tramvaj prevzelo prav občinsko podjetje ACEGAT. Delniška družba »Male železnice« je bila ustanovljena leta 1900, in sicer v sodelovanju z dunajsko električno družbo. Avstrijska vlada je šla novoustanovljeni družbi na roke ter v razmeroma kratkem času dala dovoljenje za gradnjo železniške trase in za kasnejše obratovanje tramvaja. Predstavniki delničarjev so od tržaške občine zahtevali, da jim dobavi električni tok po nižji ceni, kar se je tudi zgodilo. Občinski svet je namreč tej zahtevi ugodil, toda s pogojem, da po šestdesetih letih obratovanja preide premoženje novoustanovljene družbe v last tržaške občine. Nova družba je bila potem tudi formalno ustanovljena in 10. septembra 1902 je bila odprta nova tramvajska proga Trst-Opčme. Družba «Male železnice« je nato iz leta v leto izboljševala razne naprave. Med drugim je tudi razveljavila člen pogodbe s tržaško občino glede dobave električnega toka, saj je družba zgradila svojo električno centralo, ki proizvaja električni tok za obratovanje openskega tramvaja. Pri tem pa je treba tudi povedati, da je v šestdesetih Mih obstoja družba marsikdaj prejela kake ugodnosti občinske uprave. Prihodnje leto, ko bo pogod. ba zapadla, bo tržaška občina dobila v svojo last velik del osnovnih sredstev družbe »Male železnice«, med drugim zemljišča, po katerih teče o-penski tramvaj, tramvajsko progo, električno omrežje, re-mizo na Opčinah, šest tramvajskih vozov itd. Ostala sredstva pa lahko občina kupi, toda pod pogojem, da družba j pristane na ceno, ki jo določi, jo uradni cenilci. Kot smo že v začetku omenili, se predstavniki občine in družbe «Male železnice« že razgovarjajo o bodočem pod voj openskega tramvaja ^ občinsko upravo. Nič m«11! žen ni seveda problem ose ja, ki ga bo treba vseltall0j! rešiti v interesu pri se. družbi cev. zaposlenih uslužbe11’ Na koncu naj še omeni ^ govorice, po katerih naj občina ne prevzela openss tramvaja v lastno režijo, e od- več da bi celotno upravo bodisi seda« kaki ^ dala v najem lastnici bodisi »■—» w družbi. Toda zdi se, da se da bo obč- ne bo zgodilo in ™ u. na preko ACEGAT sama pravljala openski tranova ^ Sedanji abonmaji ve'iaJ°jeja, 27. oktobra prihodnjega To je med koristniki vzbii ^ bojazen, da ne bi bodoča ^ prava povišala cene, k88 vse koristnike zelo prir3 ^ Upamo, da se to seve a bo zgodilo. Skupščina obrtniške bolniške blagajne prenosu lastninskih pravic. Predvsem je treba ugotoviti vrednost objektov, ki ne preidejo v neposredno last občine, po drugi strani pa so že začeli proučevati bodoči raz- tiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiii niimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiininHiiiiiiiimiiiimmiiuiunn iiiiiiiitiiniiiiiiii Vprašanje ponarejevanja živil še vedno pereče Iz Toskane je pošiljka ponarejen Neučinkovita zakonodaja in pomanjkljivo nadzorstvo nad ponarejenimi živili omogočata tokšne sleparije Prizor s praznika ob zaključku kmetijskega leta v Standrežu Vprašanje proizvodnje in razpečevanja ponarejenih živil je vedno pereče, ker do sedaj nič ne kaže, da bi to zlo za-vrli. Se preteklo soboto se je moraj zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem »obrtnik«, ki je topil konjsko mast in jo prodajal pekom, ki so z njo belili ktuh in slaščice. Rezultat tega j? bil 16 dni zapora in globa. Takšna kazen pač ne bo mogla biti dovolj ostro svarilo morebitnim drugim špekulantom, ki bi se hoteli lotiti take obrti. V tem primeru je namreč šlo samo za to, da je mož kršil določene predpise, to je da je opravljaj «obrt» brez dovoljenja. V tem pa ni bistvo vprašanja, ker se s tem ne kaznuje smoter proizvodnje take masti. Bistvo vsega tega je namreč v tem, čemu ta mast služi. Resnično zlo nastane šele tedaj, ko se ta mast uporablja. Peki so namreč zabelili z njo kruh in slaščice, ki bi jih smeli beliti le z oljem, maslom -n svinjsko mastjo. S tem so o-skodovali potrošnike gmotno in tiste, ki ne bi smeli uživati konjske masti, tudi zdravstveno Ponarejevanje se je zadnje čase razširilo zlasti pri maščobah, še posebno pa pri oljčnem olju. V Trstu bi se sicer zdelo, da so te sleparije nekake bele vrane, kajti le redko kdaj ugotovijo, da so olje, surovo maslo itd. nepristni, med-tem ko se to mnogo češče dogaja na primer v Turinu in drugih severnoitalijanskih mestih. Iz tega sklepajo nekateri, da je pač delovanje organov, ki morajo skrbeti za nadzorstvo nad živili ter laboratorijev pomanjkljivo. S tem pa nočemo reči, da ni bilo pri nas za to pereče vprašanje zanimanja, saj so ustanovili celo posebno občinsko komisijo, ki se je dolgo ukvarjala z vprašanjem ponarejenih živi) in sprejela tudi nekaj koristnih sklepov oziroma priporočil. Tako je komisija predlagala, da bi se delo raznih kemičnih laboratorijev, ki se ukvarjajo z analizo živil, koordiniralo in hi se vsak laboratorij specializiral na določenem področju. V p oštev bi prišli pokrajinski laboratoriji pokrajine, univerze in trgov vinske zbornice. Vsa stvar pa je nekam zaspala, ker ni hotela prefektura nič slišati na to uho. Ravno v času ko se je sestala ta komisija, je prišlo tudi do večjega škandala z oljem. Neki tržaški trgovec, ki je kupil veliko pošiljko olivnega olja iz Toskane, ga Je dal tam pregledali in «o ugotovili, da ni pristno. Zaradi tega ga le sodišče zaseglo. Iz Toskane pa je prišel neki vpliven veljak KD, ki je bil na vsej stvari zainteresiran, in sodišče je odredilo, da se olje prepelje nazaj v Toskano ter preda v varstvo istemu podjetju, ki ga je proizvedlo, dokler se toskansko sodišče, ki ima za to pristojnost, ne izreče o stvari. Pozneje se ie zvedelo, da je tamkajšnje sodišče razsodilo, da ne gre v tem primeru za nikako ponarejevanje ter je odredilo, da se zaplemba omenjenega olja prekliče, kar seveda tako ni imelo praktičnih posledic, saj ga je imelo v varstvu obtoženo podjetje. Rezultat vsega tega je bil le ta, da se je olje vrnilo v Toskano in ga Tržačanom n. bilo treba uživati. Seveda nočemo s tem reči, da je sodišče pri svoji razsodbi grešilo. Kriva za tak položaj je pomanjkljiva zakonodaja. Dovolj je na primer, da pri Kemični analizi uporabljajo moderna sredstva za ugotovitev nepristnosti, ki so dandanes edino učinkovita, ki pa jih zakon o zatiranju ponarejevanja ne predvideva, pa ne more °o-dišče ponarejevalcu do živega, kajti upoštevati mora vedno predvsem formalno in ne dejansko plat. Sedaj imamo nov primer prijave velike toskanske oljarne tržaškemu sodišču. Oljarna je namreč poslala nekemu tržaškemu podjetju 20.000 kg oliv, nega olja, ki ne ustreza zakonskim predpisom. V olju so nam-leč našli veliko količino živalskih maščob, čeprav se je olje prodajalo pod nazivom »rettifi-cato B», ki je .oljčno olje. V juniju je pristojni občinski oddelek dvignil vzorec tega olja in ga poslal v analizo pokrajinskemu laboratoriju. Trgovec na debelo je ze v dveh dneh prodal vse. to olje trgovcem na c robno, ki so ga že zdavnaj prodali, kupci pa prebavili. Vzorec pošiljke olja so pregledali z neko novo metodo, k; pa terja za ta postopek precej časa. Ko so svoje delo opravili, so ugotovili, da je bij v tem olju zelo velik odstotek živalskih maščob, morda več kot polovico njegove vsebine. Zatem so stvar prijavili sodišču. Kot vidimo, so tokrat ugotovili, da je olje ponarejeno, toda ko je bilo že zdavnaj porabljeno, tako da bi lahko porabili za ta primer naš lepi pregovor, da je po toči prepozno zvoniti. Seveda če se bo Končno zgodilo, da bo tokrat toskansko podjetje obsojeno, bo lo služilo vsaj za opomin 'n zgled drugim. Kupci tega olja so bili osleparjeni in so utrpeli precejšnjo škodo, ker so plačali za pristno olivno olje tudi razne odpadke maščob, ki so bili trorda prvotno namenjeni za izdelavo mila, kot se tako pogosto dogaja. Ce pa Vo bili med njimi taki (bolni na srcu, jetrih itd.), ki jim zdravniki predpisujejo samo rastlinsko maščobe, so bili prikrajšani tudi na svojem zdravju, saj so mislili, da se držijo predpisane diete, pa se je niso. Spričo tega ne preostaja drugega, KOt da občinske in druge oblasti še bolj poostrijo nadzorstvo nad živili in da kemični laboratoriji spopoinijo svoje delovanje, dokler ne bo v parlamentu končno izglasovana učinkovita zakonodaja, ki bo v kali zatrla vse poskuse po- narejevanja. Ker pa gre pri tem za interese raznih monopolov, ki so povezani tudi z ooločenimi parlamentarci, je vprašanje, kdaj bomo sploh tak zakon dočakali. Motor v avto V noči med nedeljo in ponedeljkom je prišlo do trčenja med avtomobilom in motociklom. Mesar Jožef Ober-snel, star 32 let iz Ul. Baiar-di 60, se je peljal z motociklom po Ul. Fabio Severo ter se nenadoma zaletel v avto, katerega je vozil 21-letni Silvano Cherti iz Ul. Soncini 94. Vozilo pred motociklom se je namreč ravno v tistem trenutku obračalo. O-bersnel je zletel na cestišče, toda na srečo se je samo laže ranil v čelo in bo ozdravel v tednu dni. Obe vozili pa sta poškodovani. Predvčerajšnjim zjutral oV. zbrali v veliki dvorani _e ske zbornice delegati V**J . ttr bolniške blagajne tržaški p, nikov. Na dnevnem re DroU‘ ščine 'e bila razprava o P cunu za leto 1961._ ,-atlo Predsednik združenja, re[e-Magris, je podal glavnt £gv-rat. Govoreč o glavznih ^gdn'-^ kah ororačuna, je Pre0 orga-omenil, da so odgovorni ^ ni vsedržavnega z.ciruz.e^sta!l,' ljubili svojo pomoč Pr*ri te«1 vitvi poliambulatorija. roStei' je tudi poudaril, da s^0^az®'* nji organi večkrat svoje razumevanje do 8.500 obrtnikov, ki so ,, t združenju. Pr:p°®... o* ni v zc-ruzenju. ... še. da so tudi oblasn z#>. roko obrtnikom, ker boo..^ tej no povečale javne d°ia£jj0i & ustanovi, kar bo otno&° "^e-se o.ebni prispevki v “ fin noveča*1'r;s ni sklad ne bodo P°Xa jla®r'S koncu se je predsedn1* ^ st zahvalil raznim tvrdka sodelovale pri ureditvi „e j). C liu ' , • g J*. nih prostorov v Ul. _„^natei] Nato je govoril t -e pv združenja, dr. Cechet, * 0jiC* jasnil razne postavke V . p na. Na koncu so dele«®‘f0. glasno odobrili predlo« račun. ((»--------- trčeflJu Otrok ranjen pri avtomobilčka s tram zjU' Včeraj okrog 9. ure jV. trs) <5 ti je bil pri trčenju ma‘e®aIije'1 tomobila s tramvajem • -j. se le otrok. Ob tej uri abilortj po 1» ljal s svojim avlornom-^fa-Trgu Gioberti proti U ■ jj vaggio 38-letni Pi° ** sei0) Ul. Tintoretto št. 4. ib je vozil tudi ženo An« ^ 6-letnega sinčka Fulvm- ^ j( :,j četku Ulice Caravagipu jt zaletel v tramvaj št. a, *V |t je peljal proti mestu, mer se je avto močno vjj-doval, medtem ko je tT|e tif ska prikolica utrpel8 .■ gl znatno škodo. Pri neZ®°^j s> IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItzlIllllllllllllllllllllllllllllllIKl""1 je ranil samo Fulv10, ga odpeljali z rešilnim so j, RK v bolnišnico, kjer n* mu ugotovili le podpl 4 čelu in bo ozdravel v dni. iihi"1 fS ;ii i>i Konferenca Zveze komunist** koprskega okraja Velik gospodarski razvoj in zvišanje življenjske Poglavitni dogodek prejšnjega tedna je bila konferenca Zveze komunistov koprske, ga okraja. V Portorožu se je zbralo nad 300 delegatov in gostov, med katerimi smo opazili tudi člana IO Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franca Leskoška in sekretarja okrajnih ko. mitejev v Novi Gorici in v Kranju Tineta Remškarja in Janka Rudolfa. V dvodnevnem delu so delegati temeljito ocenili delo organizacije v razdobju dveh let, to se pravi od druge okrajne konference, ki je bila prav tako v Portorožu leta 1958. Iz poročila sekretarja okrajnega komiteja in iz razprave bomo navedli nekaj najpomembnejših ugotovitev in misli. Na prvem mestu naj omenimo. da se je koprski okraj v dveh letih močno razvil na vseh področjih. Skupni družbeni bruto proizvod se je povečal od 40 milijard na 60 milijard. Zlasti močno se je razvila industrija, predvsem v kovinski, lesno-predelovalni in živilski panogi. Močan skok je napravil okraj 'tudi v pomorskem prometu, saj je letos obseg storitev kar za 110 odstotkov večji kot pred dvema letoma. Skladno z razvojem gospodarstva se je večala tudi življenjska raven prebivalstva. Osebni dohodki so se na primer povečali v dveh letih za skoraj 60 odstotkov. Podatki kažejo, da se je število stanovanjskih enot povečalo samo v Kopru in okolici za blizu tisoč, število privatnih osebnih avtomobilov za 500, motornih koles za 3 tisoč, radijskih sprejemnikov za 8 ti- štev' manjkljivosti. naglasili dolžnost da se borijo za valčeVlta£jrf\ podjetjih, za Pravll"jeStra,1|lf S so sko politiko in za poslovni uspeh. Hkr J)aj r di priporočili .člaustvu,^ aktivneje vključi v naib, udejstvovanje. V naj bi pogosteje us -aktive komunistov « j nje aktualnih vPr8fa pfi nje aktualnih v>( it) .« področju stanovanja ^ojst > nosti. krnetiistvfl* g nosti, kmetijstv zdravstva itd. ood^li K,”’5 Na konferenci so P ^ tudi uspehe, ki s0 Vjalis^l pri razvijanju s0'j’ jKj o6, odnosov med priP* ^ p* narodnosti na oba uj L j Obširno so navedli ^ datke, ki govora' italii^b1 udejstvovanju oKv > k11 ,i„sem v Kr * manjšine, predvsem kr „ italijanskih kulturn ^ ........................ tudi '4 kov. Ti krožki boo ofo, ^ prej dobili vso - , p P zen toga pa si bo vali, šega sodelovanja rQSv tefd da pride do ^ tfCj mod (ti>“ drugimi kulturno - p'^r0}P organizacijami in y koprski obali. -e Na koncu konfe^ K,J ^ volili 47-članski c* jj j te, v katerem s° n8 pripadniki italijan nosti. «» Samomor s P lin< ................. e poK V mrtvašnico trZaAaji nice so včeraj Pr'P \i J Fusca , 45-letnega Maria P>(, ti- soč, da ne govorimo (t nih televizijskih aPpr spodinjskih strojih i1 ' tb8 Na konferenci Pa re f kritično ocenili neka s« Predv^J K S K Carli 24, ki je ne^ig včerajšnjim okrog momor s plinom. strat«$ Talenslii modernem vojskovanju I eneralni major N. Ta-enslci je napisal za časo-'* Meždunarodnaja iizn an*k o značaju, sred-in posledicah modnega vojskovanja. To eden prvih sestavkov, 1 So jih o tej temi na-sovjetski avtorji, nekaj njego- l_o u9otovitev in podat- Pisali ^°i>2ematno tih •v. ^^našnjem času je prodne, problem, kako Htfo , njene oblike in e zdavnaj prešel zi-^.j, j*dnih kabinetov in štabov. Postal je po-'iov ?rakt^en problem na-v njihovi borbi za mir. 'tkin b|w. razdiralna sila so-'ij, . sredstev sodobnega °bse Jeg°V*' na^'n‘’ oblike "t n ka*era področja bi ; ajPrej poražena, kolikš-Varnost bi pomenila -»a vojna za človeštvo 11 ta • p* aj Jju6‘!ne in stotine rnilijo- H.. ^Prašanja vznemirjajo 'setine revolucija na vo-'fdstvaP°ar°čju je ustvarila * tiso'lr razdiralna kt SlIl0 ratno presega vse, 'tli dosl^* področiu p0” * ■sle ameriške termo-^ let^6 naprave v marcu % .h * kapaciteto 20 me-'iiajj, naiiijonov ton), je 5115 L.,bodr°eje z radiu-'^nja metrov, svetlobno ir°čiu Pa se širilo na ':elt0v z radiusom 23 ki-j" po računih Ameri-'*učjeea b' obsegalo % ’ aastrupljeno z eks-ka0a U earne naprave ta-Mnih S!ete’ 250 tisoč kva-'ttia ", etrov- P° podat-Petkr '^megatonska bom-! 1;0, večjo eksplozivno ! *rj Vse bombe, ki so *■ letih*1* na Nemčijo v šti-'lo )(0j v°jne, in stokrat ;>onC bombe' vržene .^eriških računih bi Nii °r°ži< :f laseh"1 -,na 50 najpogo-terih v? centrov ZDA, va a2lv* Polovica pre->ov ,ržave> smrt 15—20 N Nov 1- , • 2«~~25 1 S a N ranjenih bi naiiijonov prebi- ■"'gat 'Ni; rala . ki °nska bomba, ki bi nad centrom N. Ptilii ‘ Pomenila smrt za “°n* ljudi »lil: lllonov od šti- ■«9 , V' ki žive in de-di Področju. Ostali Nil a. jfe> . - „-o- ' ki hj ^?lne številke iz-dr°či a verietno ime-it Pteh „ , z različno go- NCalstva- n* M ? tO-megatonske ^Sa smrt: za * navaja v knjigi ?iih ljudi v mestnih ' .»a “u ota — 20 tisoč !tMaiionaVadratn0 mili°l- i 1 (en . v tndustriskih »A o ..Poljedelskih pre-t .JIPdi na kvadrat- ^di te®a bi bile liNoalft?arad* učinkovanj a,.vnih odpadkov, t ti9. ‘ manj pogubno kf Pstri, i pkUjone ljudi ^ V »i klh deželah, 400 itNeea?rnrnih- Pri upo-*■*!> 8 1 t°nslce bombe bi ' SodnV do 2-krat polk Sje n° termonukle-'tki^OftoU stvarja možno- S Prost°raUn,Čen^ veli-0,1eSea ev 1 t0 Pa 8 °bl„ n°, zbriše z ze-cele države. ^ Garth°^a^kl teoretik K' VI ^ , Vria-, menb da bi Č tJnieen°Vih bomb d0* ,* "strij.,1* vseh glav-1) 'b centrov An- da ie "«■ Zemlji že na -t* S ‘lot tv i, o^..Vseh vrst nukle- S >ij .»Sekati v. « , ^^tastrofalne- s* >- P°tem ne mo- S\N»ope“ neŽiv° na t* ^lK{i*Vsam treba’ da°a* 4 S;i* Vn!>dobne raketno- #"K> ki’ "6' Da bi se u- t ‘n ‘feb, is.11 , • z gorami, ,a dndrami 8 nič IOČ J( Sorecej 1%.. eV vred, več kot ka-oomb večjega manj tisoč S> vfc* ekviva- °,maJ kakih 500 bomb po- ij,K' ki Nav*. *a uničenje tiiHj severnoatlant-i!1 . 'taiaj vsemi ameri- h* < . S. tl.., bomba_ ,KS ‘ ' tn'4 SojV- 30 kvadratnih ' iA i« ia, t tr1 tPt*deiik bombe H <’ k1 »J.toSifc.Je. bila vrže- v*hO.^20 kiloton) /K^ea .^gorijo tako •* S» 0fož lak,Wnega* a- ■j hNv110 ,n’ ahko unifi V povzro-v indu- sr>‘vih,. „ ktauTr do 1° ,isoi in v VNf- tisoč V"ni n C h^striifg.varnih 5 ti-t? v treba (j1 tisoč. a”oe!,0mska bom-v. bort Soo ?a. kalibra, s S Sie ‘i.oton. bi u- \S^bi25h0,kvadrat- nMh ^ b»lo ogrom- se take uporab- Uk. *ll l?ALmanevrih ]*nen^ P na re‘ » teritoriju. Posledice tako radikalnega skoka v razvoju sredstev sodobne oborožene borbe? Kakšen vpliv ima ra-ketno-nuklearno orožje na vojno — na njeno vsebino, načine in oblike? Po svojih načinih in oblikah se bo vojna ostro razlikovala od vseh dosedanjih, v katerih so bili glavni u-darci usmerjeni proti oboroženim silam na bojišču. V pogojih raketno - nuklearne vojne bodo glavni in najmočnejši, uničujoči udarci usmerjeni na osnovne ekonomske, politične centre in strateške objekte v notranjosti dežele. * Raketno-nuklearna borba bo tudi brez uporabe kemičnega in bakteriološkega orožja u-ničila cele dežele in ljudstva. Velikanska prostranstva bodo zastrupljena s smrtonosno dozo radiacije. Po naj-obzirnejših predračunih bo na področju, kjer bo središče raketno-nuklearne vojne, (z okoli 800 milijoni prebivalcev) nič manj kot 500— 600 milijonov žrtev. In te številke so minimalne. * Na temelju rezultatov, ki so jih dali poskusi z vodikovo bombo, piše Bernall, lahko predvidevamo, da bo izzvala vsaka resna vojna celo brez uporabe daljnometnega orožja takšno zastrupitev atmosfere, vode in tal, da bo praktično onemogočila nadaljevanje kakršnega koli civiliziranega življenja. Ne samo ljudje, tudi živali in rastline bi zelo trpeli zaradi bolezni, ki bi jih povzročila radiacija te ali one stopnje. Nastala bi taka genetična škoda, kakršne doslej ni poznala zgodovina življenja na zemlji. Znanstveniki-genetiki doslej še niso povedali zadnje bese-se o vseh možnih genetičnih posledicah nuklearne vojne. * Minule svetovne vojne, ki so jih izzvali imperialisti, so močno spodkopale imperializem. .Nedvomno bi bil kapitalizem v primeru nove vojne popolnoma pokopan. Toda ali lahko spričo tega trdimo, da so žrtve vojne — ne glede na to, kako težke bi Dile — opravičljive? To bi oilo škodljivo, nečloveško Stališče. * Kot trdijo nekateri raziskovalci: na sedanji »stopnji razvoja tehnike ne ustvarja več vsako nadaljnje povečanje razdiralne moči orožja resnih strateških prednosti«. V takih pogojih ne moremo računati na to, da bi napa daleč z nepričakovanim težkim udarom mogel dobiti vojno brez škode zase. .Zasičenost. z nuklearnim orožjem, njegova razmestitev in pripravnost za uporabo so zdaj takšne, da bi se v napadenih deželah zmeraj o-hranila potrebna količina nuklearnih sredstev, ki bi o-mogočila zadati napadalcu dovolj močan protiudarec in z njim velike izgube in razdejanja. * »Vodikovo orožje«, piše Kingston Maclawrey, »odpi- ra še strašnejše možnosti, grozi človeštvu z uničenjem; teoretsko lahko z njegovo pomočjo ustvarimo orožje, ki lahko razbije celo samo zemljo«. # S prehodom kapitalizma v imperialistično obdobje so temeljna oblika vojne postale svetovne vojne. Omejene ali lokalne vojne dejansko predstavljajo uvod v svetovne vojne ali pa njihov za- ključek. .vC\ % v. 111$ Kakor v Trstu s« Je tudi v Genovi pričelo novo akademsko leto brez navzočnosti študentov V Genovi zato niso pustiu akademikov v dvorano, ker so lani z neokusnimi šalami motili govornike. Svoje nezadovoljstvo nad tem ukrepom so študentje pokazali tako, da so v sprevod s prefektom in drugimi oblastniki metali praradižnjke in jajca. Na sliki je videti paradižnike na hodniku univerze «Ko predstavniki obrambnega ministrstva trdijo (in to so napravili že večkrat)«, piše ameriški znanstvenik -atomist R. Lepp, »da je mogoče obseg nuklearne vojne omejiti, sem jaz vseskozi prepričan, da s tem ni treba soglašati... Težko je strogo o-mejiti področje atomskega u-darca na neposredni predel bojnih akcij, zlasti če imamo pred očmi veliki uničevalni radius atomskega orožja ...» * Kaj bi predstavljala »lokalna vojna« z omejeno uporabo samo taktičnih atomskih bomb in samo proti vojaškim objektom, lahko vidimo iz rezultatov vojaških vaj NA TO. Kot je svoj čas pisal za-hoanonemški list Spiegel, je bilo v času teh vaj na o-zemlje Zvezne republike navidezno vrženih 263 atomskih bomb. Po najbolj ugodnih računih je bilo »ubitih« 1 milijon 700.000 in »ranjenih« 3 milijone 500.0000 civilistov. Radioaktivni učinek atomskih bomb ni bil upoštevan. Autor dela Omejena vojna Američan R. Osgood poudarja, da se skriva »nevarnost začetka totalne vojne ne samo v direktni provokaciji, temveč predvsem v možnosti, da se vojna, ki divja na nekem področju, razširi, kontrola nad njo izgubi«. Pri tem avtor ne skriva, da je »namerno omejevanje vojn povezano s takšnim pojmovanjem odnosa sil, takšno politično mislijo, ki lahko v mnogočem nasprotuje prepričanju Američanov in njihovim zunanjepolitičnim nazorom — in to včasih do take stopnje, da bi vsaka učinkovita strategija lokalne vojne zahtevala temeljito razčišče-rje osnov njihovega tradicionalnega odnosa do vojne«. Ko je podčrtal nemožnost lokalne vojne v sodobnih pogojih, piše Bernall: Dokler obstoji možnost popolnega u-ničenja. bo verjetno prevladala težnja dežel, ki so začasno v omejeni vojni na slabšem, da bi izkoristile to možnost za vzpostavitev ravnovesja. * Vojna kot orodje politike se je po našem mnenju preživela, saj pomeni samomor za samega napadalca. Vendar se razume, da to v nobenem primeru ne izključuje možnosti, da bi napadalec vendarle ne izzval vojne, ker razvoj vojne tehnike, o katerem je govora, sam po sebi še ne more zagotoviti mir na zemlji. Sklep, da vojna v našem času ni usodno neizbežna, temelji v glavnem na analizi socialnopolitičnih pogojev, ki so nastali v svetu. Klasiki marksizma - leninizma so jasno pokazali zgodovinsko prehodni značaj vojne, ki je značilen za razredno izkoriščevalno družbo. Socialistični ureditvi je vojna že po svoji naravi tuja. Socializma in vojne ni mogoče vskladiti. Zmaga socializma na zemeljski krogli avtomatično — če labko tako rečemo — izključuje vojno. tllllllliufllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllliuilllllliliiiilliiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii či po veliki poplavi je prišlo v Italijo za deset milijard vrednosti. Iz državne blagajne je bilo pri poznejših poplavah določenih nadaljnjih 10 milijard lir. To se pravi, da je bilo na razpolago ne le 120 milijard lir, kolikor predvideva stroškov že omenjeni regulacijski načrt, pač pa da je bilo na razpolago že 150 milijard lir. Ne bi hoteli reči, da se ni v ta namen storilo ničesar. Doslej so v regulacijske namene ali za pomoč ljudem porabili okoli 14 milijard lir. Toda učinek? Zadnje poplave in stanje v delti Pada govori, da je bilo teh 14 milijard lir vrženih tjavdan, brez najmanjšega uspeha. Mogli bi tu sicer navesti tudi, kako se ta sredstva trosijo. Znan je na pr. primer, kako so v Fole-sine pred leti zgradili v samih nekaj urah cesto, da bi mogel minister Togni s svojim avtomobilom proti «na kraj nesreče« in si ogledati posledice poplave. Gradnja ceste je trajala le nekaj ur, stroški pa so bili ustrezno o-gromni, toda naslednjega dne te ceste že ni bilo več, ker jo je voda enostavno odnesla. Tudi razna druga dela, ki se delajo, se delajo v naglici in za silo. In prav toliko tudi zaležejo. Pravzaprav stanejo veliko, učinek pa je neznaten in ga prva večja voda odnese. Ze prej smo rekli, da rešitev tega problema ni lahka. Toda sredstva in denar za to je tu ali vsaj moral bi biti. Gospodarske zahteve to delo terjajo, pa tudi socialna pobuda je več kot upravičena. Ljudje, ki žive ob Padu, ne morejo več živeti le od poplave do poplave. Sicer pa zelo enostaven, hkrati pa konkreten primer; reka Pad je v primerjavi z Rumeno reko na Kitajskem malone potok. Rumena reka je tudi preplavljala, preplavljala je milijone hektarov plodne zemlje. Milijoni Kitajcev pa so se vrgli, na delo in v nekaj letih milijone hektarov zemlje za vedno rešili mu. havosti »tihi j e. iill ■' . v General Kemal Gursel, ki Je maja meseca v Turčiji strmoglavil Menderesov režim, je sedaj dal zapreti še 14 častnikov, ki so nameravali postaviti fašistično diktaturo. Med aretiranimi je tudi polkovnik Turkesh, ki je že 1. 1944 hotel izvesti komplot, ki bi imej za posledico vstop Turčije v vojno na strani hitlerjevske Nemčije V deželi svobode in enakopravnosti Male črnske šolarke pod varstvom polletje «Ne bom pustila svojih otrok niti minuto s temi umazanimi črnci», vpije neka rasistična furija NEW ORLEANS, 14. — Zaradi rasne integracije v šolah je prišlo do hudega konflikta med državo Louisiano in zvezno vlado. Po sklepu zveznega sodišča bi se morala v New Orleansu rasna ločitev danes nehati in pet črnskih učenk, ki so vpisane v dve šoli, kamor so doslej hodili samo belci, bi moraio biti sprejetih k pouku. Šolska uprava (School Board) v Louisiani je naklonjena integraciji, toda vlada te države se ji odločno protivi. Včeraj zvečer sta se obe zbornici parlamenta sestali v Baton Rougeu na izredno sejo ter z veliko večino sklenili, da prevzameta nadzorstvo nad <(School Board« v New Orleansu, da se tako prepreči integracija. Javne šole, ki jih upravlja ta šolska uprava, imajo 95.000 otrok. Da bi integracijo zavlekla in da bi se v tem času kaj drugega sklenilo, je vlada države Louisiana proglasila današnji dan za praznik. Zvezno sodišče pa je to dejanje vlade obžalovalo ter zatrdilo, da se bodo vse šole redno odprle. Ze v prvih jutranjih urah je začelo pred šolami stražiti 75 agentov policije iz Louisiane. Agentje, ki so bili v civilu in brez orožja, niso hoteli povedati za vzrok te nenavadne «operacije». Jasno pa je, da je navzočnost agentov pred šolami posledica sklepa parlamenta Louisiane in da je njihova naloga preprečiti integracijo. Toda štiri črnske šolarke so v spremstvu zvezne policije prišle v javno šolo v New Orleansu, kamor že od secesijskih vojn ni stopil noben črnski šolar. Okoli obeh šol so bili postavljeni kordoni po. licije, da bi preprečili vsak podoben incident', kot so se dogajali v Little Rocku v Ar-kansasu 1. 1957. Imena malih črnk niso bila objavljena. I-majo šest let in niso utrpele nikakega nasilja. Pač pa je takoj po njihovem prihodu kakih 25 do 30 belih učencev zapustilo razrede; odšli so sami ali v spremstvu staršev. Neka bela ženska je vstopila v šolo ter — očitno omračena zaradi rasizma — vpila: «Niti minuto ne bom pustila svojih otrok s temi umazanimi črnci.« In takoj nato je odšla, držeč za roke svoja dva otroka. Ukaza, ki ga je izdala vlada Louisiane, naj se danes zjutraj vse šole zapro, da bi se tako preprečila rasna integracija, šolska uprava v Nevv Orleansu ni upoštevala. Ukaz za rasno integracijo v tukajšnjih dveh šolskih zavodih je izdalo zvezno sodišče, toda parlament Louisiane se je uprl in da bi integracijo odložil, je določil, da bo v ponedeljek (danes) pouka prost dan. Toda šolska uprava v New Orleansu ni hotela pri-poznati tega prostega dne. V drugi šoli, kamor je šla ena od črnskih deklic, ni bilo nikakšnega incidenta. Y beli oblekci in z velikim belim trakom v laseh je deklica neprisiljeno vstopila v šolo, toda pod pogledi skupine belih učencev je začela ihteti. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuhiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiihii Grozna nesreča v severnozahodni Siriji Požar v kinematografski povzročil strašno smrt 152 otrok Otroci so prisostvovali nalašč zanje prirejeni predstavi Najbrž je nastala eksplozija v projekcijski kabini DAMASK, 14. — V manjšem kraju Amouda v sever-nozahodni Siriji se je dogodila strašna nesreča. Najprej je list «A1 Wahda» objavil, da je v tem kraju prišlo do požara v nekem kinematografu in da je pri tem izgubilo življenje 40 otrok. Toda pozneje so prišle še vse bolj grozotne vesti, ki so navajale število 152 smrtnih žrtev, radio v Damasku pa je javil celo, da je 200 otrok izgubilo življenje. Končno je zvečer prišlo uradno poročilo, ki je potrdilo število 152. V Amoudi v okrožju Džezi-reh je bila filmska predstava za študente, ki so imeli od 12 do 16 let. Požar je najbrž nastal zaradi eksplozije v projekcijski kabini. Naglo se je razširil, zajel lesene stebre, ki so podpirali streho ter se tako lotil še strehe. V kratkem času se je kino spremenil v en sam velik plamen, takoj nato Pa v kup žerjavice. Zaradi silnih plamenov je bilo reševanje skoraj nemogoče. Tisti otroci, ki so še ostali živi, imajo hude opekline. Medtem ko je po nekaterih vesteh bilo v kinu le okrog Problem ljudi ob dolnjem Padu (Nadaljevanje s 3. strani) Se več, po veliki polavi v novembru 1951, je država raz. pisala javno posojilo za obnovo pokrajine polesine in v ta namen se je v državno blagajno steklo 130 milijard lir. Od mednarodnih pomo- 200 otrok, trdi poročevalec lista «A1 Akhbar«. da je bilo zaradi požara tudi 458 ranjenih. Izvršni svet sirske pokrajine ZAR je danes na izrednem zasedanju pretresal prva poročila ter določil 150.800 sirskih lir v korist družin žrtev. Ministra za prosveto in za socialne zadeve sta v spremstvu skupine zdravnikov in bolničarjev z letalom odpotovala iz Damaska v Amoudo. Solarji so bili v kinu, ker se je predvajal film prav za šole v Amoudi. Stric Wilme Montesi zopet pred procesom RIM, 14. — Pričel se je proces proti Giuseppu Monte-siju, stricu Wilme Monlesi, ter proti Rossani Spissu. Obtožena sta obrekovanja in laž. nega pričevanja. Prva obtožba se nanaša na Montesija, ki je bil zapleten v znano zadevo Wilme Montesi. Nekaj časa je kazalo, da bi lahko bil celo sam Montesi morilec svoje nečakonje. Tedaj je vlo. žil tožbo proti svojim delovnim tovarišem, češ da so krivo pričali, ko so dajali o njem izjave. Izkazalo pa se je. da so bile trditve njegovih sodelavcev več ali manj točne in sedaj je on pred sodiščem, ker jih je s svojo tožbo obrekoval. Ze danes sta bila zaslišana Monlesi in Rossana Spissu. Oba večinoma vztrajata pri prejšnjih izjavah. Jutri bodo zaslišane priče. «»------- Odvetnika na sodišču napadel z nožem AVELLINO, 14. — Proti pol. dnevu je na dvorišču sodišča v Avellinu 81-letni trgovec Clemente Oliviero z nožem napadel odvetnika Nicola Lon-gobardija iz Castellammare di Stabia. Oliviera »o aretirali, odvetnika pa so zaradi rane na bradi odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal nekaj dni. Ko je odvetnik dopoldne opravil svoje posle na sodniji, je na dvorišču sodišča srečal Oliviera, katerega je spet spomnil na njegov dolg. Oliviero pa je kot že večkrat prej trdil, da mu ni nič dolžan. Nastal je prepir, med katerim je stari trgovec potegnil nož ter z njim napadel odvetnika. Nekaj oseb v bližini je začelo kričati, nakar so takoj pritekli stražniki, ki so razorožili napadalca. Ta je v zmešnjavi že hotel pobegniti. Šola za vlomilce? PARIZ, 14. — «Ta hiša je bila že izropana štirinajst-krat; ni več kaj ukrasti«. Kljub temu svarilu, ki ga je lastnik neke vile, kj leži ka-kiih sto km od prestolnice, po. stavil zelo vidno na ograjo, je le prišel še petnajsti vlomilec. Ni se zmenil niti za napise na vratih vsake sobe, kjer je bilo napisano: «V tej sobi ni več kaj okrasti«, ali «Tu ni več nobenega kaj vrednega predmeta: radio ne deluje«. Ne glede na to, če je bil morda vlomilec analfabet, se policija sprašuje, če vila ne predstavlja nekake šole za mlade vlomilce. Nahaja se na samem, lastniki, ki stanujejo v Parizu, prihajajo tjakaj samo na vveek-end in končno teče zelo blizu ir.imo železnica; vlaki s svojim ropotom lahko preglušijo ropotanje še nespretnih vlomilcev. Merjasci nad avto PARIZ, 14. disciplinirani — Ko je nek-vozač zagledal nc cesti nekaj kilometrov od Meluna napis ((Pozor! Merjasci,« je začel voziti počasneje. V tem trenutku je planila na cesto čreda merjascev in prečkala cesto. Avtomobilist je nenadoma zavrl, toda eden od merjascev je podivjal, se zaletel v avto ter ga resno poškodoval. Vozač, lekarnar Jean Ragot, je ostal nepoškodovan, toda po kosteh mu je vendar nekoliko gomazelo. Marilyn Monroe, ki se je ločila od Arthurja Millerja fiiiiiiiiniiiii im im mimi iiimiiiiiiiiimiimiiiiiuiimmiitiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiimiimiiiiiii Strela je udarila v policijsko patruljo Zaradi megle več cestnih nesreč BARI, 14. — Nad vso pokrajino je danes razsajala huda nevihta. Ker se je utrgal oblak, je bilo v nekaterih predelih precej škode, zlasti na oljkah. Toča je pobila na stotine škorcev in drugih ptičev. Na neki cesti je nevihta zalotila policijsko patruljo. Med .• > u ■ -vi« ' - ' /»? SR ■ • : V y Novoizvoljeni predsednik Brazilije Janio Quadros je pred svojim ustoličenjem prišel na potovanje po Evropi. Po obisku Anglije in Francije bo prišel v Italijo. Na sliki je Quadros, ki ima šele 43 let, skupaj z materjo ob prihodu v London nevihto je strela udarila prav pred patruljo, tako da je e-den od motociklistov padel o-mamljen na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico v Bari, kjer so ga pridržali zaradi šoka. Po pokrajini Matera je padala debela toča. Posamezna zrna so bila velika kot gosja jajca in so tehtala po 300 do 400 gramov. Pri Formiji je reka Gari-gliano zaradi velikega deževja prestopila bregove blizu izliva. V severnih predelih države je bila marsikje megla, zaradi katere je bilo več cestnih nezgod. Med Treviglinm in Cassano d’Adda je med seboj trčilo 16 avtomobilov, ki so vezili drug za drugim. Pri tem je bilo 5 oseb ranjenih in tri med njimi zelo resno. Druga nesreča pa se je zgodila, ko sta pri prehitevanju v megli trčila dva avtomobila Hudo ranjeni sta bili dve o-sebi. Tudi cd drugod poroča jo o nezgrdah na cesti zarad' megle. Vlaki so imeli znatne zamude. Megla je bila posebno gosta okrog Pavie in Lo-dija. NEAPELJ, 14. — Tukaj se je danes nadaljeval proces proti kalabreškemu banditu Angelu Macriju, ((pošasti z Aspromonta«, ki se mora zagovarjati zaradi tega, ker je septembra 1951 umoril nekega karabinjerskega maršala in nekega pastirja. BRESCIA, 14. — Danes se je nadaljevalo zasliševanje v preiskavi o «zelenih baletih«. Preiskovalni sodnik je med tem izdal zaporni povelji še za dva moška (21 in 32 let), ko stanujeta v Brescii. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiouniiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiuiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiHUiiiiiutiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dnevnik Mussolinija je bil ponarejen VERCELLI, 14. — Tu se je pričel proces proti Rosi in A-rr.aliji Panvini, materi in hčeri, ki sta postali «slavni« leta 1957, ko se je izvedelo, da imata nekak «dnevnik» Mussolinija, ki sla ga potem za 9 in pol milijona prodali tajniku MSI iz Novare dr. Ron-zi. Zenski sta trdili, da je njih družina prejela ta dnevnik od notranjega ministra salojevske republike Zerbina, ki je bil ustreljen v Dongu. Dnevnik je bil zaplenjen in izkazalo se je, da gre za fal-zifikat. Tedaj pa se je oglasil dr. Ronza, ki je že plačal lepe denarje, da bi prišel v posest tega dnevnika. Zenski sta bili aretirani in v zaporu ;e mlajša izjavila, da je oče prišel na misel, da bi se napravil tak potvorjen dnevnik, ker je hči znala sijajno potvarjati Mussolinijevo pisavo. In med preiskavo je res napisala stran Mussolinijevega ((dnevnika« tako perfektno, da je le strokovnjak mogel dognati, da gre za falzifikat. V začetku današnje razprave je Amalija Panvini prevzela vso odgovornost nase ter skušala tako razbremeniti vsake krivde mater ter svojega bivšega zaročenca. Glede obtožbe goljufije na račun dr. Ronze pa je trdila, da je ta vedel, da gre za potvorjen »dnevnik«, pa ga je hotel prodati dalje. In res je prejel od dr. Carla Folina od založbe Mondadori 22 milijonov. Prejel je že dva obroka po 5 milijonov, ki pa ju je vrnil, ko je dr. Porrentino iz državnega arhiva ugotovil, da je «dnevnik» ponarejen. Na razpravi je bilo zaslišanih več prič. Pričakujejo, da bo sodba objavljena jutri. Neprijeten obisk pri Pevec Giacomo Rondi-nella, ki ga vsi poslušalci televizije dobro poznajo, je- včeraj po kosilu odšel z ženo in 11-letnim sinom na hipodrom. Njih odsotnost so izkoristili tatovi, ki so najprej preplezali ograjo, nato pa z vrta skozi okno dečkove sobe vdrli v stanovanje. Tam so vse premetali ter odnesli skrinjo z dragulji, tujimi novci in drugimi predmeti v vrednosti 6 milijonov lir. Odnesli so tudi dva fotografska aparata in še nekatere stvari, tako da znaša škoda okrog 7 milijonov lir. Princ Karel mora v šolo za svoj rojstni dan Kaže, da ima angleški prestolonaslednik med svojim šolanjem manj prostih dni kot naši o-troci. Čeprav so včeraj z javnih poslopij visele zastave na čast 12-letnice prestolonaslednika Karla, je moral ta lepo v šolo. Sicer so mu pripravili •tradicionalno torto v buckinghamski palači: da pa ne bi šola trpela, se je to zgodilo že 24 ur prej, torej v nedeljo. Ministrstvo je občutljivo za netočne vesti Ker je milanski »Gior-no» objavil vest svojega poročevalca iz Rima pod naslovom »Tudi musicai Saffo ima nevšečnosti s cenzuro«, se je oglasilo ministrstvo za turizem in prireditve, ki dokazuje neosnovanost omenjene vesti. Ministrstvo navaja, da je bila prošnja za pregled datirana z 10. novembrom. Po vseh notranjih formalnostih je besedilo dela prispelo v zadevni urad 11. novembra. Tega dne pa besedilo še niti ni bilo pregledano in še manj je bila o njem izdana kaka sodba. V ostalem tudi nihče ničesar ni zvedel od zadevnega urada. Ministrstvo je zaradi tega prisiljeno izjaviti, da so take vesti izmišljene, razen tega pa imajo namen, da zmedejo in vznemirjajo javno mnenje. Najbolj bo ministrstvo demantiralo vest milanskega lista, če komad zares ne bo imel nobenih sitnosti in se bo lahko pričel predvajati 7. decembra, kot je bilo določeno. Tudi režiser Lizzani se bode s cenzuro Trenutno j; na vrsti režiser Lizzani z nevšečnostmi pri cenzuri. Njegov film »Grbavec« je obtožen, da vzpodbuja k zločinu. ((Čakam od trenutka do trenutka, je dejal Lizzani, razsodbe cenzurne prizivne komisije. Zdi se mi pa že dovoij hudo, da je film zavrnila prva komisija. Niso zahtevali nobenih rezanj, temveč je bil film zavrnjen kar v celoti. V filmu vidijo apologijo neke zloglasne pojave v rim-, ski črni kroniki iz 1. 1945. Taka sodba pa je v absolutnem nasprotju z vsem, kar izhaja iz samega filma. V filmu je namreč izrecna obsodba kri-minflnih dejanj protagonista in film se zaključuje z zmagoslavjem zakona. Upajmo, da bo razsodba prizivne komisije ne samo pozitivna temveč tudi dovolj hitra, kajti v tem trenutku že trpi film prvo škodo, namreč odlašanje programiranja.« Marzottc prejel sv. Luke» »Nagrado sv. Luke« s letos v Firencah pode lili grofu Gaetanu Mai zottu zaradi njegoveg umetnostnega zbiratel; stva. Kot je znano, se t nagrada, ki je umetniški reprodukcija evangelist.: podeli vsako leto kak osebnosti iz umetniškeg ali kulturnega sveta. Prt jeli so jo že Dimitri M: tropulos, Orio Vergan Vittorio De Sica, Jeai Louis Barrault in Renat Tebaldi, Presenetljivi rezultati in spremembe v lestvicah obeh nogometnih prvenstev Z zmago nad mo Rocco in Padova junaka dneva A LIGA IZIDI *Atalanta-Bari •Rologna-Spal 'Catania;Lanerossi Rcma-'Lazio 'Lecco-Sampdoria 'Milan-Udinese •Napoli-Fiorentina (odložena) •Padova-lnter •Torino-Juventus 2 0 3-1 4-0 4-0 1-1 3-1 2 1 0-0 LES Roma Inter Milan Sampdoria Latama J iiveitus Fiorentina Napoli Padova Bologna Atalanta Lecco Spal Torino L.R. Vicenza Udinese Bari Lazio TV1CA 7 5 1 1 20 2 2 4 1 1 2 2 2 1 4 2 3 3 2 1 20 1 11 0 11 2 13 2 13 1 13 1 12 2 14 6 11 S 10 11 10 7 10 Prihodnje tekme (20.11.1060) Atalanta-Lecco; Bari-Spal; Fiorentina-Lazio; Juventus-Bologna; Lanerossi Vicenza -Torino; Milan-Inter; Roma-Padova; Sampdoria - Napoli; Udinese-Cata-nia. B LIGA IZIDI •Foggla-Sambenedettese 1-1 O. Mantova-*Genoa •Marzotto-Palermo •Messina-Catanzaro •Prato-Novara •Pro Patna-Venezia •Reggiana-Como •Monza-Parma •Triestina-Alessandria •Verona-Brescia 4-2 2 0 2 2 3-0 2 1 10 10 2-0 2-1 L E O. Mantova Sambened. Como Novara Caianzaro Venezia Palermo Alessandria Pro Patna prato S. Monza Triestina Messina Parma Heggiana Marzotto Verona Brescia Foggia Genca ST V I C A 0 3 0 2 2 4 3 4 5 3 2 2 6 12 6 11 9 10 6 0 Prihodnje tekme (20.11.1960) Alessandria - Ozo Mantova; Catanzaro-Prato; Como-Pro Pa-tria; Foggia-Reggiana; Novara-Marzotto; Palermo - Messina; Parma-Triestina; Sambenedette-se-Genoa; Venezia-Brescia; Ve-rona-Simmenthal Monza. Športne slave TOTOCALCIO AtalauU-Bari (2-9) 1 Bologna-Spal (3-1) 1 Catania-Lanerossi (4 0) 1 Lazio-Homa (0-4) 2 Lecco-Sampdorla (1-1) X Mi,an Udinese (3-1) 1 Napoli-Fiorentina (odi.) — Padova-lnter (2-1) 1 Tc.iro-Juventus (0 0) X Messina-Catanzaro (2-2) X Verona-Brescia (2-1) 1 Sanremese-Casale (2-1) 1 Arezzo-Lucchese (1-1) X Pro Patria-Venezia (2-1) 1 KVOTE: 13 — 293.008 12 — 12 830 TOTI P I: I Ermo X 2. Futa 1 Z: 1. Olivari 2 2. Esotico 1 3: Odpadla — 1. Aut Alit 2. Jlna Mimille 1. Nogaro 2. Pan 1. Menzala 2. Llmonta KVOTE: 10 — 230.634 9 — 20.190 Zaradi naliva odložena tekma Napoli-Fiorentina - V B ligi poraz Genoe na domačih tleh - Parma v vodstvu lestvice Velika presenečenja v nedeljo in nekaj bistvenih no- vosti v sedmem kolu nogometnega prvenstva A lige. Predvsem je treba poudariti, da Rocco ni razočaral. Od njega so pričakovali zmago in zmago je tudi dosegel. Ta je toliko bolj važna in odločilnega pomena, ker je enaj- storica Padove, ki jo Rocco trenira, dosegla zmago prav nad Interjem, ki je neporažen kot je bil, kraljeval na vrhu lestvice. Po nedeljskem porazu je In- ter zdrknil za mesto niže, na vrh pa se je vsidrala Roma, ki je v rimskem derbyju gladko in brez nobenih tež-koč odpravila Lazio s štirimi goli, od katerih kar trije nosijo podpis odličnega Man-fredinija. Kje so vzroki takega poraza v šestdesetem domačem derbyju? Glasov je precej: nekateri trdijo, da so igralci Lazia že obupani, ker baje že nekaj mesecev niso videli plač. Glavni vzrok pa verjetno bo v strahu, ki ga ima Lazio do letos izredno močne Rome. Med presenetljivimi enaj- stoncami lahko navedemo tudi Sampdorio, ki je edino še nepremagano moštvo v tej skupini. Sampdoria je bila na pragu zmage, toda njen nasprotnik, kjer je gostovala, je dal vse iz sebe, in si je izsilil enajstmetrovko, s katero je prišel do izenačenja. Zadnji nakupi so koristili Turinu, ki je v nedeljo na svojem igrišču ustavil Juven-tus. Invernizzi je bil najboljši mož na igrišču in morda se je treba prav njemu zahva- liti za neodločen izid. Sploh pa je Torino dokazal, da je i Catania na poti izboljšanja igre in | si. Tudi Milan je prišel do tehnike. Gostje pa so popolnoma razočarali in so pokazali, da nazadujejo. Napad je popolnoma odpovedal, medtem ko za obrambo ni bilo nobene nevarnosti, ker so se domačini v glavnem držali v ozadju. Ce bi šli v napad, ni izključeno, da bi tudi z njihovega igrišča prišel kak presenetljiv izid. V ostalem pa so bile izrečene prognoze potrjene. V e-milijanskem derbyju je zmaga pripadla bolj hitri in učinkoviti Bologni, ki je dosegla tri gole proti enemu, ki ga je za Spal zabil Taccola. Ceni šlo več žog v mrežo, se morajo domačini zahvaliti predvsem svojemu vratarju Santarelliju, ki je bi! res nepremagljiv. Atalanta je gladko odpravila Bari in isto ie storila gostujočo Laneros- iiniiimiiiiittiiiiiiiiiiiimiHiiiiiniiiiiiiiimtiiinmiHiiiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Triestina-Alessandria 2:0 (1;0) Fogar ■ pomembna napadalne vrst Strelca golov: Rebizzi in Fortun ato - Slab sodnik STRELCA: v 34’ prvega polčasa Rebizzi (T) iz 11-metrovke; v 39’ drugega polčasa Fortunato (T). TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Fogar, Rebizzi, Secchi, Sadar, Fortunato. ALESSANDRIA: Stefani; Melideo, Giacomazzi; Snide- ro, Bercellino, Sicurani; Azimonti, Vitali, Fanello, Miglia-vacca, Bettini. SODNIK: Marchese iz Neaplja. KOTI: 6:3 za Alessan-drio. GLEDALCEV: 10.000. ZASLUZENO ALI NE? Prvič v, letošnjem prvenstvu, da so napadalci Triestine dosegli v eni tekmi dva gola! Vsekakor napredek posebno še ob dejstvu, da so tudi dvakrat zadeli ob drogove in da bi z malenkostno srečo lahko bili torej vsaj štirikrat uspešni. Toda pod drobnogledom bi slika bila precej drugačna. Pokazalo bi se namreč, da končni rezultat srečanja ni odraz boljše igre in še manj terenske moči v pretežnem delu tekme, temveč le posledica nepotrebnega pre- krška gostov v prvem in o-sebne iznajdljivosti Fortuna-ta v drugem primeru. Postavlja se zaradi tega vprašanje: je bila zmaga domačih zaslužena? Odgovor ni težak. Bila je zaslužena iz dveh razlogov. Prvič, ker Alessandria razen dobre igre v polju v prvem polčasu ni storila ničesar kar bi jo lahko privedlo v vodstvo, če ne upoštevamo neizkoriščene enajstmetrovke, ki pa bi pomenila komaj izenačenje, in drugič ker Triesti- na je kljub mnogim hibam vendarle zaigrala bolj Dorbe-no in vsaj za spoznanje bolj ofenzivno kot običajno in ker so bili njeni napadalci v končnem obračunu kljub vsemu vendarle bolj nevarni kot pa napadalci gostov, med katerimi je bil nevaren samo Bettini na levem krilu FOGAR — POŽIVITEV K poživitvi domačega napada je nedvomno prispeval novinec Fogar, ki je bil angažiran šele 24 ur prej (prišel je iz Brescie, kjer je bil sa mo rezerva) in tudi takoj vključen v enajstorico. Mladeniču, ki je bil že med kandidati za italijansko olimpijsko moštvo in ki je odigral tudi nekaj prvenstvenih te- kem za prvo moštvo Milana, ki pa je kot nogometaš zrasel pri tržiški CRDA, je domači zrak očitno prijal. Kljub popolnemu nepoznavanju soigralcev in njihovih navad, se je takoj znašel in se odlično vključil v igro. Izkazal se je z dobrim pregledom čez igro, z dobrim postavljanjem in odkrivanjem, z veliko prisebnostjo in spretnim preigravanjem ter s preciznim podajanjem. Mislimo, da bi lahko pokazal še več, toda žal se je premalo igralo preko njega, tako da praktično in imel niti možnosti za streljanje in ostaja njegova realizatorska sposobnost za enkrat še uganka. Proti koncu tekme mu je zmanjkalo kondicije, kar je očitna posledica njegove ne ravno močne fizične konstitucije in pa posledica pomanjkljivega treninga. Vsekakor pomembna pridobitev za napad, ki je doslej pešal ravno na živahnosti in podjetnosti. In zdi se, da je nova injekcija imela takojšen učinek predvsem na Re-bizzija, ki je bil močno aktiven, vendar pa pretirano sebičen. Fortunato injekcije seveda ni potreboval, na Sec-chija in Sadarja pa še ni začela delovati. Sicer pa bi po našem mnenju sploh milo treta razmišljati o Sadarjevi nadomestitvi z izrazitejšim napadalcem, morda kar s Trevi-sanom, ki utegne postati — kot kaže — nedolžna žrtev Fogarjevega prihoda. KAKO STA PADLA GOLA Začetek ni obetal nič dobrega za domače. Gostje so prevladovali v vseh ozirih in si kmalu izsilili prednost v kotih. Toda prav Fogar je poskrbel za prvi in nevarni prodor, ki je bil grobo zaustavljen v kazenskem prostoru. Sodnik ni reagiral. Pet minut kasneje se je Rebizzi-jev prosti strel odbil od preč- ke, nato je Fortunato iz o-brata streljal nekoliko previsoko, tri minute kasneje pa je bil grobo zrušen Secchi. Tokrat je Marchese pokazal na belo piko pred Stefanijem. 11-metrovko je realiziral Rebizzi z ne ravno preciznim, toda tako silovitim strelom, da vratar žoge ni mogel zadržati. Pred koncem polčasa še en Rebizzijev strel v drog in še en kot za Alessandrio. V prvi minuti drugega polčasa prodira Vitali in Brach ga pravilno zaustavlja, toda Marchese ni tega mnenja in v očitni želji po kompenzaciji dosodi 11-metrovko proti Trie-stini. Strelja Giacomazzi, toda Luison je zaslutil smer žoge, se pravočasno premaknil na levo m v krasni paradi odbil žogo v polje. Res vrhunska parada domačega vratarja. V 13’ nevarna gneča pred Luisonom nato pa se igra umiri vse do 39’, ko doseže iz na videz nenevarnega napada Fortunato drugi gol z učinkovitim strelom s kakih 20 metrov, po katerem se je žoga od droga odbila v mrežo. Še en gol bi lahko dosegli domači, če ne bi Rebizzi trmasto vztrajal v solo-prodoru in raje podal žogo popolnoma prostemu Fogarju, ki je imel pred seboj samo vratarja. POGLAVJE O SODNIKU In zo£et sodnik ... Kako reven je italijanski sodniški razred. In vedeti je treba, da je Marchese iz Neaplja prvoligaški sodnik z velikim u-gledom . . . Sodil je popolnoma nemogoče in brez vsakega logičnega kriterija za prekrške v kazenskem prostoru. O-škodoval je sicer predvsem domače, vendar pa tudi goste. Sodniška pravila očitno zanj niso veljala in poskusi nedovoljene kompenzacije so ga še bolj osmešili. Omeniti pa moramo tudi dejstvo, da je vloga stranskih sodnikov v Italiji podcenjevana in da se stranski sodniki premalo zavedajo, da je njihova pravica m tudi dolžnost opozarjati glavnega sodnika na napake in prekrške v polju ne pa izključno nakazovanje outov in kotov ter kvečjemu še off-sidov. J. k- dveh točk zaradi zmage nad Udinese, ki se kljub borbenosti ni mogla postavi*i po robu bolj vigrani in sploh tehnično boljši ekipi domačinov. Morda najbolj zanimivo in najbolj borbeno srečanje dneva pa je moralo biti odloženo. Gre za tekmo med Napo-lijem in Fiorentino, katero je sodnik po končanem prvem polčasu, ki se je zaključilo brez gola, prekinil, ker je naliv tako razmočil igrišče, da se žoga niti za milimeter ni odbijala od tal. Tako je moralo 50.000 gledalcev še predčasno domov. • B LIGA Do zamenjave vodstva v lestvici je prišlo tudi v B ligi, kjer je OZO iz Mantove na podlagi nedeljske presenetljive zmage izpodrinil Sambenedettese in se usedel na prvi prestol. Moštvo OZO iz Mantove je zadalo Genoi poraz, ki je toliko bolj skeleč, ker je do njega prišlo na igrišču ligurskega moštva. Rezultat je sicer previsok, vendar ni mogoče reči, da so si igralci iz Mantove zmago u-kradli. Nasprotno pa je treba priznati tudi Genoi razne olajševalne okolnosti: pred- vsem ta, da je v osmih dneh zaigrala trikrat in celo z močno Alessandrio. Zaradi tega ni bilo nič čudnega, če so bili igralci trudni in niso znali odgovarjati napadom s svojimi protinapadi. Vrhu tega pa je prišlo tudi do avtogola, ki je morda več kot drugo moralno uničil domačine. Ce je Genoa klonila, pa se tudi Palermitancem ni zgodilo nič bolje. Šli so v Valda-gno prepričani v uspeh še posebno, ker igrajo na tujih i-griščih bolje kot na domačih tleh- Tokrat pa so se zmotili, ker so si domačini zavihali rokave in šli v borbo s takim poletom, da so takoj zmedli ozadje moštva iz Palerma. U-speh ni izostal, ker so igral-c: Marzotta po končanem srečanju slavili lepo in zasluženo zmago. Vse ostale tekme, vključno Triestine z Alessandrio, o kateri govorimo na drugem mestu, so se končale po predvidevanjih, to je z zmago domačinov. Izjema je le srečanje Foggia - Sambenedettese, ki se je zaključilo z delitvijo točk. Malo je manjkalo, da ni prišlo tudi v Foggi do presenečenja. Gostje so namreč prvi šli v vodstvo, pa čeprav so domačini napadali brez pre-stanka in so streljali kar sedem kotov. Dosežka pa niso mogli doseči do 30’ drugega polčasa, ko so končno le pretresli mrežo nasprotnikov, vendar s pomočjo enajstmetrovke. Med izjemami moramo prištevati tudi neodločen iz-ia, ki ga je Catar.zaro dosegel v Messini kljub temu, da so bili domačini v številčni premoči. Prato ni imel težkega dela z Novaro, ki je morala zaradi poškodbe svojega igralca Sanne igrati z desetimi možmi. Zato je tudi rezultat tako visok. V Bustu zaslužena zmaga domačinov, ki so odpravili, pa čeprav za razliko enega samega gola, goste iz Benetk. S pičlo razliko so zmagale tudi Reggiana, ki je dosegla svoj prvi popolni u-speh v letošnjem prvenstvu, Monza nad Parmo in Verona nad Brescio. Rezultat bi bil še večji v korist Verone, če ne bi gostje zmanjšali rezultat s strelom iz enajstmetrovke. Sploh pa je bila nedelja zelo radodarna s kazenskimi streli iz bližine in skoraj vse žoge so končale za hrbtom vratarjev. Brez posebnih zavrtljajev jugoslovanska nogometna nedelja Dinamo ogroža Partizanu vodilno mesto v lestvici Ljubljanski Odred zadnji v II. zvezni ligi - Neodločen izid srečanja Nova Gorica-Ljubljana Z nedeljsko zmago nad Vardarjem si je beograjski Partizan še obdržal prvo mesto v lestvici najboljših enajstoric Jugoslavije, pa čeprav mu ga zagrebški Dinamo še kar resno ograža. Sploh pa je bila jugoslovanska nogometna nedelja skopa z goli in tudi z zmagami domačinov. Samo e-no moštvo je si priborilo zmago na tujem igrišču, medtem ko sta dve ekipi izsilili neodločen izid. Zmagal je Hajduk, ki je gostoval v Beogradu, neodločeno pa sta igrala Crvena zvezda in Beograd, ki sta odščip-nila točko Splitu oziroma Reki. Rečani so izgubili prvo točko v tem prvenstvu in to zaradi tega, ker niso bili kos borbenim gostom iz prestolnice. IZIDI Partizan-Vardar Vojvodina-Sarajevo Hajduk-Radnički Split-Crvena Zvezda Dmamo-Velež Hijeka-Beograd 2:0 (0:0) 2:1 (2:1) 2:1 (2:1) 0:0 (0:0) 1:0 (0:0) 1:1 (1:0) II. ZVEZNA LIGA V tej skupini je ljubljanski Odred izgubil zadnjo ugodno priložnost, da se oddalji iz nevarnega mesta na lestvici. Ljubljančani so zaigrali slabo in so srečanje na domačem igrišču izgubili ter so zaradi tega zdrknili prav na dno. Ce izvzamemo 2eljezničarja, ki je čvrsto na prvem mestu, se za drugo mesto borijo kar tri moštva, ki imajo enako število točk. Borba bo torej zelo ostra, ker bo pri teh več ali manj odločil količnik golov. IZIDI Lokomotiva-Trešnjevka 2:2 (1:2) Odred-Varteks 1:2 (1:1) Sibenik-Karlovac 5:4 (2:3) Proleter-Osijek 3:2 (2:2) Celik-Zeljezničar 1:2 (1:1) Borac-Zagreb 5:2 (3:1) SLOVENSKA CONSKA LIGA Nogometni ples se v tej skupini zelo zanimivo in tudi napeto razvija. Vsak spodrsljaj je treba drago plačati, kar je posebno občutila Ljubljana, ki je morala prepustiti vodstvo v lestvici Mariboru. Ljubljana je namreč igrala v Novi Gorici, kjer so jo domačih prisilili, da je pristala na delitev točk. Gostje so nemudoma šli v napad in so skušali že v prvih minutah igre presenetiti vratarja domačinov. Toda Novogoričani so se kaj kmalu otresli pritiska in so se večkrat nevarno pojavili pred mrežo gostov. Po obojestranskih nevarnih napadih, so Novogoričani izrabili lepo priložnost in so v 27’ prišli v Mozetičem, ki je poslal ostro žogo v levi kot, v vodstvo. Te prednosti pa si domačini niso znali obdržati in so v 36’ kapitulirali. V drugem polčasu pa je Pirc pove-dele Ljubljano v vodstvo, katero je obdržala dolgo časa in ga je hotela tudi ohraniti do konca. Toda napadalci domačega moštva niso popustili in ker so bili včasih prenevarni, je prišlo tudi do prekrškov. Enega od teh je moral sodnik, ko je Ljubljančan Bogataj zrušil Kuzmina na tla. kaznovati z enajstmetrovko, ki jo je Mozetič nezgrešljivo po- slal v načil. mrežo in s tem ize- IZIDI Nova Gorica-Ljubijana Krim-Sobota Ilirija-Triglav Slovan-Rudar Maribor-Kladtvar Olimp-Narta 2:2 (1:1) 0:0 (0:0) 1:2 (0:1) 4:1 (2:0) 2:0 (0:0) 3:0 (2:0) Svetovno prvenstvo v odbojki Ženska ekipa SZ zmagala na turnirju RIO DE JANEIRO, 14. — Včeraj so v moški konkurenci odigrali predzadnje kolo sve- NAMIZNI TENIS V povratnem k®'11 Bor-IVIontuzza 5:1 Snoči se je začelo P ,n kolo pokrajinskega P jj);. v namiznem tenisu. • P jj$ mi sta se srečali Bot ' jjj tuzza. Slovenski igralci boljši od svojih nasp... s S1 in so jih gladko odpra ■-'* , muc**' Kovačič in Merlak s« 9t&\& tovnega prvenstva v odbojki. Rezultati so naslednji; Madžarska - ZDA 3:2 (15:11, 3:15, 7:13, 15:4, 15:13) Poljska-Venezuela 3:0 (15:2, 15:10, 15:4) Japonska-Francija 3:0 (16:14, 15:6, 15:9) Med ženskami je prvo mesto in tudi naslov svetovnega prvaka pripadlo ekipi Sovjetske zveze, ki je v zadnji tekmi premagala Brazilijo s 3:1 (13:15, 15:9, 15:9, 15:6). V končni ženski razpredelnici je Sovjetska zveza prva z 10 točkami pred Japonsko, ki je presenetljivo zasedla drugo mesto z 8 točkami. Tretja ;e Češkoslovaška (6), četrto mesto si s 4 točkami delita Poljska in Brazilija, medtem ko je ZDA zadnja brez točk. iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiii«iiiiiiiaiiiiiiiiiii>la,lll,,,> Mednarodni boksarski dvoboj v Ljubljan| tatm srečanje brez poraza: ko je moral Tomšič P r0tni' eno zmago svojemu n Ku Emiliju Sergiu-MEDNARODNI NOG°^ (P Madžarska-Poljska 4.1 Ciper-Izrael 1:1 (1;D -.n, Tunizija-Maroko 2:1 ( ■ (jj CDNA (Sofija)-IFK Mal« ^ ninin" Zmaga domačinov nad Tržačani lij*! Povratno srečanje bo 27. t. m. v Trstu LJUBLJANA, 14. — Nekaj nad 2000 ljudi je ..v-ai napolnilo veliko dvorano Gospodarskega razstaviS^^Jva„j£. so končno tržaški boksarji vendarle prispeli na ž®5 ^ ie Zanimanje je bilo torej veliko, pričakovati je s* do gostje pobrali večino lovorik in odšli domov .......................................... iiitiimnmiiiiimiin..................... Italijansko košarkarsko prvenstvo Ignis-Ginnastica 75:55 (40:26) V prvenstvu ženske A lipe zmaga Ginnastice in Julie Po začetnih potezah druge letošnje tekme Ginnastice v Trstu je kazalo, da bodo imeli gostje Ignisa kaj lahko delo z domačini in da bomo priče visokemu rezultatu nad stotico. Igra pa je pokazala drugačen obraz in skoraj bi rodila prvo presenečenje tega prvenstva. Srečanje Triestina - Ignis je imelo tri poglavja. V prvem smo videli odlično manevrirano igro gostov, od katerih nismo pričakovali tako homogenega nastopa. Njihove do skrajnosti pripravljene in izvedene akcije so nas, posebno ker o Ignisu ni krožil ugoden glas, presenetile. Najbolj pa je ugajala hitrost pe-torice Nesti - Gatti - Vianel-lo - Borgi in Magetti. Ignisov trener ni v prvem polčasu izvedel nobenih sprememb. Nesti je bil vodja in začetnik vsakega napada, Gatti in Vianello sta bila realizatorja, Magetti je bil izredno točen v metih od daleč, Borgi pa nepopustljiv branilec, ki je večkrat izmaknil žogo tik pred metom Cavaz-zonu. Na drugem polju pa so Tržačani s svojimi priletnimi in mlajšimi igralci zaman skušali tekmovati v ritmu z nasprotniki. Zato so le poredkoma prišli pod koš in še tedaj so se jim napadi prav po zaslugi neprekosljivega Borgija izjalovili. Ze v začetku igre je Ignis prišel v vodstvo in si je prednost stalno večal. Domačini pa so dosegali koše le od daleč in šele v zadnjih minutah prvega polčasa so nekoliko omilili preveliko razliko. Začetek drugega dela igre je pokazal popolnoma drugačno lice. Tržačani so začeli z neverjetnim elanom tako močno pritiskati, da so nasprotnike popolnoma zmedli. Da bi zajezili te ofenzive, so se nasprotniki reševali z osebnimi napakami, zaradi katerih je moral Borgi tudi iz igrišča. Igra Ignisa je izgubila na blesku in ko je vstopil na igrišče Gavagnin, tudi v hitrosti in točnosti. Tržačani pa so kot podivjani tekali, pa čeprav premalo organizirano, po igrišču in začeli manjšati razliko. Začel je Cavazzon, njega pa so posnemali Tarabocchia, Ru-precht, Nato in drugi. Celih deset minut niso igralci Ignisa vedeli kje se jih drži glava, saj so v tem obdobju dosegli le dve ali tri točke. Pri stanju 44.41 je Ignis poslal na igrišče svojega najboljšega strelca Zorzija kljub temu, da je imel prst v mavcu. Z Zor-zijevim vstopom so se gostje pomirili in ponovno šli v besen napad, ki jim je prinesel polno točk. Ko se je elan domačinov polegel, pa so zopet začeli diktirati svoj tempo in način igre. Domača Triestina je pokazala, da je zmožna vsakršnega rezultata. Pod pogojem seveda, da začne z elanom, ki se ob podpori domačih navijačev še bolj dvigne. Razpolaga s petorico ali šestorico dobrih igralcev, ostali pa so žal prepočasni. GINNASTICA—CMM 63:35 (34:16) V predtekmi sta se srečali v borbi za najvišje žensko i-talijansko prvenstvo pkipi Ginnastice in Marine Mercan-tile. Zmagale so igralke Ginnastice posebno po zaslugi vi-seke Tarabocchieve, ki je sama dosegla 28 točk. Po začet nih negotovostih so nasprotni ce, pa čeprav brez vsakršnega upa, zaigrale mnogo bolje in se bolj protivile boljšim someščankam. Moštvo CMM ima v svojih vrstah zelo dobre igralke, a najbolj se je izkazala Lidia Lacchini, ki je sploh bila najboljša na i-grišču. Ginnastica, ki letos u-pa na lepe podvige, ni pokazala nič posebnega in je slabša kot lani. JULI A—HAUSBRANDT 47:40 (13:23) V drugem derbyju ženske A lige sta se srečali ekipi Julie in Hausbrandta. Po prvem polčasu ni mogel nihče predvidevati zmago Julie, še posebno, ker so imele nasprotnice 10 točk prednosti. Poraz mora Hausbrandt pripisati zgolj neizkušenosti igralk. Ju-lia sicer ni nič na boljšem, a igralke te ekipe niso v zadnjih minutah igre zapravile niti ene same prilike in so prišle tako do nepričakovane zmage. ______ . Te« nuttijem ter Bahč®1^' j. bodo z ljubljansko reprezentanco drugič sest tli 2’ zmagoviti, A vendar ni bilo tako. Spočetka je sploh kazalo na hudo katastrofo gostujoče ekipe, saj -o se prve štiri borbe končale neoporečno z zmagami domačin. Med najbolj dramatične borbe lahko uvrstimo ono med bratom olimpijske «Zlate rokavice« Benve- no najbolj dovrse. n0ji borba med Del U Zurmancm, čepra j, s* jj tokrat m Dokaza* tjjj . a, ie vrlin. Odličen J'"i,1vi‘,'pr zanesla ‘ ifotni*, ji Vuk, ki je darci prisilil nasp ^ trozzija k predaj - ge^ zavm reprezentui* % •ii !«i V it! ti ni imel težkega J. čim začetnikom veai * ter ga je že v P* pre«BA s silovitimi udsi o y. i zel° drža1 i te .ji V S k. O., zeio -- ,r2ai , uklonjivo se je -ribat--*,»« proti Romanu ter uno»- 1J? Ji ko v korist doma*«’, ^ j cu in Prešernu P. et: h sreča obrnila J« uett>!u- fi>' 3 je Klonil proti Ba..-afi5|>- tj!» Ji šeren pa proti Ci% Ji 1) h pomnosti je tre najboU’|e t!»( da K * i1 radi hitrejšega rjpg ° $ S ta b jrba ena \ daJ jt • .PreŠeffTnasProtV 1 Ko je stopil mladinec Iabian^“se mu gost CoPplt?kJnrf.V^'' cm.. nadpiall ^ . jg $ rf* smu nadejali »fj, »'V % ca. Mladi lab««1 V?.. ' še n o’n a skočil 'gosta ^ ga v krog bolj 'je zadnjem krogu P č„0 ookazal svoje od1 ;b Ul, veliko neustrašen ja ga, tako prepr«M dvorana ob lt0«agoS1a rff, |* en sam krik ve^VVi1 mladi fant zar^' UJeJ° , b«-, tu' in mu vsi POP’ jgdjHj po bodočnost. ^KOv» J , Ni večera so vs! P‘fen!k%otf'r go favorita..Dro^ rr to pot ni bil ta j nif tL kot so gleda!c‘ V« J.pA čakovali. ltallJ£itro silov,to m h« je P’/1' medtem ko s , žnal bolj branil >n ]rago. gostu milo za , r. iTl:-.f! REZU1&V Jh k n-e' Vuk 1 ,pe‘ / BANTAM t. k. o.; PERESNA zi 2:0 P- t-: 7ur; LAHKA " * gan 2:0 p. _ 5 POLWELTER . ,,{■] venuti 2:0 P- "’SirPeLco« VVELTER ", ylav” J vegnu 0:2 k- °-1:1; pre>e j SREDNJA " , .,r garis 0:2 p. t; Fa« POLTESKA vit pino 2:0 P- Virofe TEŽKA - V ,p: P' ' KONČNI Jl j ljubljana.t J FaD", f! \ xx aa: a« winie»einr4CTr4nie--^-^”^»;a,**llt'-*Mt,a*,MI6'*l*ai6-aBK-4ia6-ia»4BiF4iBt-4Bg4MF4Bi64«i6-4K-4ci8-4t!ie-9ae