O ar Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA «A NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA1 List slovenskih delavcev v Ameriki. PO rofrn NARAVNOST MA SVOJ DOM (krtal mMI In prunikn ). ZA 56.- NA LETO NAD 309 EDA Telephone: CHelsea 3-1242 Kuier«* m Second Clans Matter {September 21*t. IMS at the Post Office m New York, N. 1- under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 208. — Stev. 208. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1940--ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. jy PRIHAJAMO! HITLER JE ZAGROZIL, DA BO OPUSTOSIL ANGLEŠKA MESTA Včeraj je Adolf Hitler v Nportjpalastu v Berlinu otvoril kampanjo za drugo zimsko dobrodelnost ter je pri tej priliki izrekel marsikatero zaniče-\alno in zasmehljivo besedo na račun Anglije. Angliji je zagrozil, da l>odo nemški bombniki (►pustošili angleška mesta, a ko angleški letaki ne bodo nehali bombardirati nemških mest. Ako bodo Angleži vrgli CMMK) ali 1M M M) ton 1>omt>, jih bodo vrgli Nemci 200/M M) ali 600,000 ton. "Tri mesece nisem dovolil, HITLER CILJ ITALIJE - JUGOSLAVIJA Po 'i ►o«"*-i lih, ki prihajajo v Atene, Italija neprestano pošilja svoje vojaštvo v Albanijo in največ ponoči. Zadnjih 24 ur niso bile samo ojačene ita-Ijanske j>ostojanke oil) grški meji, temveč tudi na strategičnili točkah ol> jugoslovanski meji. Italija ima sedaj rv Albaniji najmanj 200,000 vojakov. Vse to kaže na očitno ogrožanje .Jugoslavije, zlasti še, ko vodi aibanski list ''Toniori'* veliko gonjo proti .Jugoslaviji. IiioKemski diplomati iz tega sklepajo, da se Italija priprav- da bi jim kdo odgovoril," je i lja na vpad n Jugoslavijo. Ako rekel Hitler, ker sem mislil, da I je temu res tako, tedaj jt> (ir-bodo prenehali s tem zlobnim |ška v večji nevarnosti, kot je delom. To pa je Churchill |bila kdaj poprej, razlagal kot mtšo slabost, daj pa bodite prepričani, jim bomo sedaj odgovarjali vsako noč in v vedno veeji meri. Pokvarili Ixwno plen tem zračnim roparjem. Se-1 Po mnenju tujih vojaških o-da ipazovalcev bi bil za Italijo vipad naravnost na Grško sko ro neizvedljiv, medtem ko je pot skozi Monastir, zlasti za motorizirane oddelke mnogo "Prišel Imi ras, ko se bo eden iholj prikladna in bi italjanska ali drugi razletel, toda ne bo'armada zlahka rprodrla do So-M1 razletela narodno socijali- luna. »tična Nemčija.'' Nemčija pripravljene za štiiCletno vojno Tekom svojega govora pa j-.? priznal, da je Nemčija pri- List 44T«»mori go-daviji poslužuj taktike in gre še eelo dalje in |>ravljena bojevati se še štiri i ji očituje, da je stvor versaill- **Jugoslavija je versaillsld stvor" Almazan ali Camacho? Almazanovi pristaši nameravajo zborovati v Združenih državah. — Obe stranki zatrjujeta, da sta pri volitvah zmagali. — Almazan napoveduje revolucijo. "Brownsville Herald", ki iz ~ haja v Brownsville, Texas, ]»o- J ogromno večino ter da je izroča baje iz zanesljivega vira, | ključno le on upravičen prevze-da nameravajo pristaši mehi-; ti dne 1. decembra najvišji u-škega generala Almazana te 1 rad v deželi. Kongresniki Ca-dni zborovati v San Antonio j inarhove stranke so se te dni ali pa v Eagle Pass, Texas. t >" ponnjčjo vojašSUa polastili V Brownsville se baje naha parlamenta ter poslušali go ja šest odličnih Almazanovih vor predsednika Lazara Car pristašev. Dosti jih je tudi po denasa. drugih obmejnih mestih. 1 Pristaši Alma.zana so na ne- Mehika se nahaja v enemlkem tajnem sestanku osnovali najbolj kočljivih j>oložajev, kar jih pozna njena politična zgodovina. live nasprotni stranki .si lastita -pravico zastopati narod in nameravata vkratkem proglasiti vsaka svojega kandidata za predsednika. , Vladna stranka pravi, da je zmagal pri vol itn ah meseca julija njen kandidat general j m -,rot; )u Manuel Avila Camaeho, dočim ižuje običajne ! »»^"jfi" nasprotniki, da si jje leta. "Angležem sem že tolikokrat ponudil svojo roko. Cilj moje vna»'ie politike je bil s|>ora-tutn z Arijglijo. Sedaj pa sem pripravljen bojevati se, dokler ni dosežena jasna odločitev. Naj se zgodi, kar lioče, Anglija se bo zrušila. "Vdarili bomo z vso silo in Angliji ne bodo (»omagali vsi njeni zatvezniki," je posmeh o-valno rekel, "niti Haile Selassie, niti kralj Zog, niti kralj Haakon, še manj pa kraljica Viljcmina. "Angleži so zelo radovedni in izprašujejo: "Zakaj vendar ne pridejo!" Moj odgovor pa je: "Prihajamo!" ske mimvne pogodbe, po kateri je nezasluženo in neopravičeno dobila Makedonijo, T)al unu'i jo, Crnogoro, Hrvatsko in Kosovo. Dobro poučeni krogi so mnenja, da bo položaj ostal nespremenjen, dokler se Nemčija in Italija ne sporazumete, kake zahteve boste stavili. ITALIJA STEGA ROKE PO BALKANU Madžarska je bila vdana Mussolinijeva služabnica prav ml časa, ko je fašistični dr žafvnik sklenil ovreči določbe versaillske mirovne pogodl>e. Nedavno je dobila Madžarska nazaj skoro polovico ozemlja, ki ga je morala po sklenitvi miru izročili Romunski. To smatra Mussolini za svojo veliko državniško zmago, in s tem se mu odpira pot na Balkan. Hitler in Mussolini .sta prisilila Romunsko po komaj 24 ur trajajoči konferenci na Dunaju, da je izročila Madžarski ogromne gozdefve in polja, s tem vred pa tudi naravno o-bramtbno črto v Karpatih. S pomočjo Nemčije in Italije bo Madžarski mogoče ustavljati se ruski armadi. Dasi sta Nemčija in Italija že spočetka podpirali madžar-List "Moskvwki boljševik" ske težnje po izgubljenem o-pravi o mobilizaciji naslednje: j zemljo. je tretoa to najnovej-"V kapitalističnem obkolje-so madžarsko pridobitev sma-vanju stoji naša domovina kot trati kot obranVbo proti Rusi- RUSIJA KLICE POD ZASTAVE Rusija je poklicala pod za-•it al ve mladeniče v starosti po 1H, II) in 20 let, da bodo branili domovino v času "imperjali-stične vojne'* in " kapital isti -enoga obkol je vanja." Tudi starejši moški, katerim je bilo obvezno vojaško vezanje odpuščeno, so bili /poklicani. Ve-žlbati se bodo pričeli sredi septembra. Ob istem času pa so bili mladi častniki in vojaki, ki so dokončali »Jvelctno vojaško službo, prestavljeni v rezervo. priboril zmago njihov kandidat general Juan Audrey Almazan. Almazan se sedaj nahaja na počitnicah nekje v Združenih državah. Časopisje, ki mu je naklonjeno, pi<še z dneva v dan, da je dobil pri volitlvah "redno mehiško postavno ■zakonodajo". Joe Častni Kstrado je bal izvoljen za predsed-nika te zakonodaje. Iz Bait i mora »poročajo, da je general Almazan izjavil: — Mehiški narod se je naveličal raketirske vlade. Tako se je naiveličal, da je pripravljen na revolucijo, ki se bo za-vršila z mojim vodstvom ali pa brez mojega vodstva. Časnikarji so ga vprašali, kaj bo s-toril za slučaj vstaje. — O pravvem času -se bom vrnil v Mehiko, — jim je rekel, — ter prevzel najvišji urad, do katerega sem upravičen. Mehiški narod mi je dal pri volitvah vsestransko zaupnico. visoka pečina sredi razburkanega morja. Vsled tega je Ji- Dogodki ob rusko-romtmski dolžnost »ovjetov in vseh dr- meji so pri-silili Italijo posne-žavljanov, da so popolnoma siti dunajsko konferenco. Ru-oboroženi." mja s posledicami te konfe- Veli ki manevri v zaipadnem renoe najbrž ne bo zadovoljna, vojaškem okrožju so bili kon- in bo treba čakati nadaljnih in jih je nadziral /vojni, raizvojtfv. Timo- j Italijani ne .pripisujejo ru-' fiko-uemaki pogodbi prevelike- ga ]K)mena. V<'do namreč, da je Rus navzlic svojim političnim nazorom še vedno »Slovan in da bo v"koreninjena sloven-sko-nemška mržnja prišla na Balkanu do izraza. Ko je sklenil Stalin z Nemčijo nenapadalno pogodbo, sc je iv prvi vrsti zanašal na nemško zmago. Ce pa Nemcem ne bo uspelo poraziti Anglije, bo skuša! dobiti Hitler živila in petrolej iz Kavkaza. S posledicami dunajske konference sta se Italija in Nemčija zaščitili proti Rusiji. Te dni bo odpotoval italijanski vnanji minister Ciano v Tirano, kjer .se bo udeležil seje albanskega fašističnega parlamenta. Ob tej priliki ne bo slavil svojih zahtev le Grški, pač pa tudi Jugoslaviji. Italija stremi po nekaterih dalmatinskih otokih. Skušala jih bo dobiti prej, prodno bodo dali Rusi poudarka svojemu prijateljstvu narpram Bolgarom in Srbom. Holandski ministrski predsednik resigniral Vojna poročila Veliki zračni napadi na London Komaj pet ur po Hitlerjevem govoru so nemški aeropla-ni zojM't napadli London. Te kom dneva jo moral London »zdržati dva napada. Zračno ministrstvo pravi, da je bilo izstreljenih f>4 nemških acroplanov, Angleži pa so jili izgubili JI. Angleži bombardirali nemške gozde Angleški letalci so včeraj ve> dan bombardirali nemške iT zde, v katerih so po dognanju angleškega vrhovnega poveljstva Nemci poskrili razne vojne predmete. Letalci so sporočili, da so gozdojvi pričeli goreti. Ravno tako so angleški letalei tudi bombardirali letališča v Nemčiji in na Holand- skem. • _ _ PREMEMBA RUMUNSKEGA KABINETA Politična kampanja Poročilo znanja, da Willkie se vedno poziva Roosevelta Republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie ne-nohoma dreza v predsednika Roos(4ielta, da bi začel debatirati ž njim, in hoče imeti od njega vsakovrstna pojasnila. Predsednik se m 'doslej odzval še nobenemu* njegovemu pozivu, pač jeipa le potoni svojega tajnika izjavil, da ima z vnanjo in notranjo politiko prd.eč dela, da bi se mogel, opuščati v kakšne debate. Zdaj želi Willkie veleti, kakšnega mnenja je Roosevelt glede predlagane konškri|>ei- > je industrije. — Roosevelt je pojasnil svo- | je stališče že glede marsikatere predloge in >e mi čudno zdi, J čemu noče bas a tem ničesar pojasniti. Javnost sc gotovo spominja, koliko je vedel po-Aedati, ko je kongres razpravljal o reorganizaciji najvišjega sodišča. m m n Voorhis proti Willkie ju Kakor znano, je re puldi kan -;ki (predsedniški kandidat \V stavno prisilili vsakega davkoplačevalca prispevati v demokratski volilni sklad. Nadalje naj bi senatni volilni odbor preiskal, če so tudi drugi Rooseveltovi kampanjski stroški pokriti iz zvezne (blagajne, posebno naj se pa dožene, kdo plača radio postajam za čas, ki ga porabi predsednik, ko govori po radio. • • • Willkie apelira na delavstvo Ropiibl i kansk i predsed n i šk i kandidat Wendell L. Willkie zahteva sodelovanje dela, kapitala in poljedelstva, češ, da je mogoče edinole na ta način odpraviti nezaposlenost in mrtvilo v gospodarstvu. -— < e bom izvoljen, — je rekel, — bom že poskrl»el, da se delavskim organizacijam ni treba bati, da bi bile stavljene .pod vladno kontrolo. To zatrdilo se tiče opazk«-znanega delavskega voditelja Samuela Gompersa, ki je pri neki priliki rekel, da znmorc vlada .delavcem vse vzeti, kar jim je dala. Nadalje je Willkie obljubil delavcem sistem prostovoljnih Willkie za obvezno vojaško ! kolektivnih pogodb glede ph z Bukarešte naje bil general Ion Antonescu, ki je bil zaradi političnega delovanja šele pred tremi dnevi izpuščen iz zapora, imenovan za ministrskega predsednika, ker ie ministrstvo Iona Gigurta, ki je bil odločen pristaš nacijev, dopoldne odstopilo. General Antonescu sicer ni član rumunske ffušistične orga niza<-ije Železne garde, pa je navzlic temu pri njej «v visokih čislih. S posebnim udloknm je kral j Karol razpustil parlament, je Derek Jan de (ieer, ministrski predsednik holandske vlade v izgnanstvu, je odsto]»il. »o«lpravil ustavo ter je genera Njegqv naslednik je postal ju-'1" Antonescui izročil najvišjo oblast. Sebi je kralj pridržal samo pravico (pmleljevati od- stičiii minister brand v. Peter S. Ger- likovanja, p'eininjati kazen zločincem ter se pogajati s tu-Geer je star sedemdeset let.! jilni vladami. POTREBA DELAVSKIH STANOVANJ Načelniki vojnega in mornariškega dopartmeuta so prišli do zaključka, da manjka naj- Zrtve eksplozije število smrtnib žrtetv, ki ji1! je zahtevala dne 29. avgusta eksplozija municijske tovarne v Bologne, Italija, je narasla na 38. V bolnišnici se nahaja še vedno 174 ranjencev. manj 100 tisoč katerih IhmIo stanovali dehAv-ci, zati>osleni v vojnih industrijah. — Toliko stanovanj je treba, — pravijo odločno, — in na*s nič ne briga, kdo jih bo zgradi!. V »zbornici se vrši dolgovezna debata glede stanovanjskega problema. Predsednik Roosolvelt je osdbno po«re-val, in zdaj se Jiahaja dežela pred problemom, ki ga mora čimprej rešiti. Kajti če ne l>o-do imeli delavci v bližini ladjedelnic in drugih tovarn domov, se bo pojavil zastoj v narodno obrambnem programu. Zvezni stanovanjski oblasti načeluje administrator Straus, ki pravi, da bo resigniral, pa stanovanj, v ga l>odo najhrž prisilili, da bo službo, ničesar pa noče slišati, da ni smela vlada industriji kaj zapovedovati. Njegov odpor iproti kouškri^*siji indu-i stri je je znan. To je omenil tudi demokratski kongresnik Voorhis iz Ca-lifoniije, ki je dejal: — Willkie je zato, da bi bili mladi ljudje draftani, noče pa, zval kongres, naj dovoli prvih 150 milijonov dolarjev za obrani bni stanovanjski program pod pokroviteljstvom administracije za javne gradnje. Njegov korak je vse presenetil. V. S. Housing Authority i-ma že v delu devetnajst stano- gajne demokratskega narodnega odbora? L'e so bili |>okriti stroški iz zvezne blagajne, so si demokratje izmislili povsem večala. Da/vi s je rep^>likanec ter je bil svoječasno delavski tajnik. Po njegovem mnenju gresta vojaška sila in centralizirana vladna oblast po vsem svetu roko v roki. Zahtenal je sodelovanje med delavci in delodajalci ter narodno enotnost. nov način, kako se da izogniti 軚, da bo mogoče edinole pod določbam Ilatcheve postaivc, tikajoče se prispevkov iv volilne sklade. Demokratje so eno- vanjskih ]»rojektn^r za vojni in mornariški department. Potreben denar je dobila od drugih projektov. Načrt pa obsega samo j»et > tisoč stanovanj, dočim jih samo mornariški department zahteva 50 tisoč. tem /pogojem obdržati ameriški svetovni nazor. Novi argentinski kabinet Te dni je bilo zapriseženih sedem članov nove argentinske vlade. Nadomestili so kabinetne član«, ki so odstopili tekom preiskave glede sleparskih zemljiških nakupov za armado. Naročniki, ki Vam fe potekla naročnina, nam boste prihranili izvanredne stroške, ako pravočasno obnovite naročnino J V : -L picHHKPfPllpn • Um'tJr.JJfH'-J I ■ ■ nG LIS ICABOD I" — Hew Yoi€ Thursday, September 5, 1940 - SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA 99 (VOICE PEOPLE) Published bj Slovoric PabtUhlnc Ciwpiny. (A Corporation). , President; J. Lbpcba, Sec. — Place of bugtnew of the tad tddfMM of above officer«: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. 47t/i Year "Glas Naroda*' la Issued every daj except Sundays and holidays. Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement - Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado K).— ; sa pol leta 13.— ; m Četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto 97.— ; ca pol leta 93 60. Za Inozemstvo ca celo leto 9?.—; «a pol leta $3-50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVKEllSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." Sit WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea Š—1242 PO ENEM LETU Druga svetovna vojna je stara leto dni. Predno se je začela, je Hitler gospodaril centralni Evropi. Zdaj vlada sko-ro vsemu evropskemu konti ne ntu. To svoje stališče si je priboril z novimi načini vojskovanja^ z novimi (političnimi, go-f-podarskimi in vojaškimi metodami. V prvem letu druge svet ovne vojne je bilo pet večjih vojaških raizvojev: 1. Poljska kampanja lanskega soptembra se je zaključila s padcem Varšave, 27 dni po vdrtju Hitlerjefve armade v poljsko ozemlje. . Nemška okupacija Norveške in Danske meseca aprila, ki je omogočila tpriprave za pomladno ofenzi'vo na Zapadu. 3. Flanderska in holandska kam-panja, v kateri je nem ška armada predrla zavezniško olbramibno črto jiri Sedanu, obšla Maginotuvo črto in. docela do Rokavskega ipreliva. Ta kampanja je zapečatila usodo Francije. 4. Posrečen umik angleške ekspedicijske armade in nekaterih francoskih divizij iz Flandrije/Umik je omogočila angleška zračna sila. Če In bila angleš-ka ekspedicijska armada uničena ali ujeta, bi bila vojna najbrž že končana. 5. Vstop Italije v vojno je razbremenil nemško fronto. Pol milijona francoskih vojakov je »bilo poslanih proti Itali-/mom. Angleška mornarica ima izza tistega časa opravka z dvema sovražnikoma. Dobršen del »prve svetovne vojne so preživeli vojaki v zakopih. Vsaka ofenziva je zahtevala silne človeške žrtve. Francoski in angleški vojskovodje so bili mnenja, da je moderno orožje obrambo tako ojačilo, da Ibi bila vsaka ofenziva nesmiselna. Zavezniški generalni stall) je sklenil ostati tako dolgo v defenzivi, da bi Nemčijo oslalbele breaplodne ofenzive in pa angleška blokada. Zavezniki so nameravali zmagati s protinapadi. Nemška armada in nemška zračna sila sta dokazali napačnost tega naziranja. Nemci so koncentrirali rvdje tanke v oklopne edinice z veliko gibljivostjo in udarno silo. Motorizirali so infanterijo in artilerijo kot zaledje oklopnili divizij, bombniki so delali pot. Namesto da bi naciji razvili svojo silo v široko fronto, so jo organizirali v kolone, ki so drzno planile naprej. Waka kolona si je isdbrala najlažjo pot, kot so jo pač omogočale raizmere in kot so jo od minute do minute določafi roji poizvedvalnih letal. Naziranjc, da je nemška armada naj-l»olj centralizirana armada na svetu, je napačno. Res pa je, da je najbolj g?bčna. Poveljniki (posameznih oddelkov, od kor-porala do divizijonarja, so mogli po svoji volji spreminjati načrte. Zmotna zavezniška vojaška politika in poraz Francije nista bila posledica samo vojaških zmot. K temi so docs*ti pripomogli razni vojaiški, go>*podarski in ideološki faktorji. V največji meri je pa zakrivilo ■zavezniške porasze dejstvo, da sta bili Anglija in Francija zmagalki v svetovni vojni. Stranka, ki zmaga v vojni, noče tako -zlqpa opustiti metod, ki so ji omogočile zmago. Velika napaka je bila tudi, ker se zavezniški poveljniki niso ničesar naučili iz poljske kampanje. Kampanja na Poljskem je razkrila svetu ves naeijski način vojskovanja. V Londonu in Parizu je bilo vso zimo polno poljskih častnikov, ki so natančno vedeli, kaj se je zgodilo na Poljskem, pa jih nihče ni hotel poslušati. Angleški in francoski poveljniki so enostavno rekli: — Poljska armada je fbila zanič. Francija se je zrušila, ker ni bila edina. Mnogo francoskih voditeljev se ni moglo boriti proti nacijem, ker so fclmpatizirali ž njimi. Do sklenitve nacijsko-sovjetske pogodbe so smatrali Nemčijo za nepremagljiv zid proti Rusiji. Tudi s fašizmom so sinijpatiizirali, boječ se socijaJnih nemirofv doma. Francoski delavci, kmetje in navadni vojaki .«e niso 3 posebnim navdušenjem borili pod njihovim poveljstvom. Poznali so zanikmost pariškega režima in so se Čiudili, čemu ni Francija napadla Hitlerja že pred leti, ko bi ga bilo lahko premagati. In res Ibi ga (bilo lahko premagati ob vsakem času do monakavskih pogajanj. Tekom vsega poletja so naciji pretili Angliji z invazijo, s katero bi bila vojna končana. Po konru vojne nihče bolj ne koprni kakor Nemci. Če Nemci v šestih tednih ne zavzamejo Anglije, bo vojaška aktivnost ponehala, in rvojna se bo zavlekla v nedogled. Zavezniki so imeli prav do poletja oprap-ka izključno le z Nemčijo, sedem naf at dni pred porazom Francije je pa stopila v vojno tudi Italija, ki je po treh tednih sklenila s Francijo premirje. Mussolini je d italijansko - francoski meji. Toda demilitarizacija franro^ke Afrike m francoskih sredozemskih posesten mu je ugladila potita boj proti angleškim posestvom v Afriki. Italijani so vfrrizoriK ofenzivo v Afriki, v Sredozemlju Gibraltar. Njihov največji nspeii je bilo OB KONCU PRVEGA LETA VOJNE Hitler je raztrgal mirovne pogodbe in prelomil vse dane obljube, ker se jci zavzel, da spravi pod svojo oblast celo Evropo. V boju za Veliko Nemčijo je Hitler izbrisal z zemljevida že 9 držav in kri še vedno v potokih teče. Predno bo Nemčija zavladala Evropi, mora še poraziti Anglijo, kateri je Hitler včeraj zapretil: "Prihajamo!" zavzetje Angleške Somalije. Mussolini upa v doglednem času dobiti vlado nad "Sredozemljem hi nad Sueškim prekopom. V evropsko vojno se je vmešala tudi Rusija in se polastila dela Poljske ter razširila svojo kontrolo nad Litvinsko, Latvijo in Estonsko. Od Romunske je dofbila Besarabijo. Romunsko kosajo pri živem telesu.'Poleg BesaraJbije je iagubila tudi južni del Dobmd že, nedavno je bilo pa na Hitler jevo povelje na Dunaju sklenjeno, da mora Madžarski odstopiti bogato Transilvanijo. Angleški ministrski predsednik pravi, da "bo Anglija najkasneje po dveh letih v defenzivi, dočitn izjavlja Nemčija, da bo že oktobra začela trgovati z Južno Ameriko. Potemtakem je Hitler prepričan, da bo že v tekočem letu dosegel svoj cilj. Združene države zasledujejo z veliko pozornostjo razvoje v Evropi, se/v veliki meri oborožujejo, so se pogajali z Angleži glede dobave važnih oporišč na. zapadni polobli ter so sklenile s Kanado obramlbno pogodbo. Republike na ameriškem kntinentu so določile nevtral-nostno cono ter so proglasile na havanski konferenci "kontinentalno solidarnost". Iz slovenskih naselbin SIJO VENEC MED "AVSTRIJCI." iProsim, da mi preveč ne zamerite. ker sem bil tako dolgo žaostankar in se vam zahvalim, da ste mi list navzlic temu še vedno redno pošiljali. Sedaj vam pošiljam naročnino za pol leta in posebej še 25 centov za zemljevid, katerega tako zelo priporočate. Poslal bi že prej, pa dolgo časa nisem delal, sedaj pa sem dobil delo pri V/PA ker zaradi starosti dela kje drugje ne morem dobiti. Poskusil pa bom ob prvi priložnosti. . Tukaj je malo Slovencev in novega naročnika ni mogoče dobiti. Pa še ti, kateri so tn- kaj, nočejo biti Slovenci in pravijo da so Avstrijci. Jaz le malokdaj slišim kako slovensko besedo, pa mri navzlic temu ni preveč dolgočas, ker precej dobro govorim angleško. MogH bi vam še mnogo napisati. pa rajše prepustim komu drugemu, ki je bolj zmožen pisati,, kot pa jaz. . 'Drugih novosti ni, saj jaz ne vem za nje. 1..cpo pozdravljam vse naročnike in naročnice po Združenih državah in v Kanadi in lep pozdrav Petru Zgagi. . Frank Zaje, San Francisco, Cal. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO m din. — 200 DIN. — 3m DIN. — srn DIN. — 10*0 DIN. — 2000 DIN. — V LIRAH V DINARJIH lit LIR 200 LIR 300 LIR 500 LIH 1000 LIR 2000 IiK — $ 5 JO — $11.26 — $16.05 — $27.50 — $54-— — $107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posrljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati VIW rt/mer w Bvnfl ni ewfete » JafooMJO In Italije aakavaU denarja * DOLARJIH, tenroi mm v dinarjih ex. lirah. 1st« velja tudi sa vse .drago ev- SLOVENIC PUBLISHING CO. xt t rOTMllil 0 0 D i L i 1 t st 216 w«0t lftfc Stmt, How York PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil flr. Josip Ceiin Stane samo $2— Tb je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški «bdr. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga SLOVENCI V WILLARD, AVIS. KONOEKT V CHRAKD. O. Narodni praznik slovenske pesmi bo naiša naseLbina praznovala v soboto 21. septembra z -bogatim koncertom. Ta večer bo zopet donela naša mila melodija narodne pesmi, katero bo nam. podal s svojim bogatim koncertom naš priljubljeni operni in koncertni pevec Anton Subelj. Za to veliko prireditev se vse pripravlja z velikim zanimanjem. Poleg naše naselbine posetijo koncert tudi druge naselbine. Mr. Fr. Rupret bo pripeljal skupino naših prijateljev iz bele Ljubljane s posebnim busoni. Ravno tako Mrs. Mary Snežič iz Bessemerja, Pa. Zato vas rojaki tudi iz drugih naselbin vabimo, da nas posetite, ta večer, da bomo skupaj vzivali lepi večer v krogu ibi serov, ki bodo n aH očarali zopet s tisto milo lepoto naših davnih dni. Pesnem je na-ša. pevcc je naš, zato je dolžnost nas vseh, da poseti-mo ta večer, da pokažemo, da še vedno spoštujemo tradicije naših prednikov Poleg Mr. &nbelja nastopijo tudi pevci Glazbene matice in vemo. vsi. 'da takega večera še ni bilo v Slov. Nar. Doirni. Po koncertu 1x> prosta zabava in ples, da bo tako veselja za vse. Zato, dragi rojaki, ne pozabite ta večer vsi v Girard, O., v Slovenski Nar. Dom. Pričetek koncerta ob 8. uri zvečer. Na f-viden je in pozdrav! John Dolčič. Zadnjih deset let se vsako leto sproti namenim v Wiscon sin,* kjer je v okolici Willarda lepa in napredna slovenska na selbina, ki bo kmalu stara tri deset let. Okoli feta 1915 je -zaneslo naše ljudi v tiste kraje. In ko so bili enkrat tam, so videli, da ni vse tako, kot jim je bilo rečeno. Le malo mleka in medu, pač pa dosti skalovja, robidovja in skoro neprodima goščava. Nekateri so se kmalu vrnili, drugi so pa .vztrajali in ustva Nemalokrat je bil v nekaj minutah uničen plod večmesečnega trudapolnega dela. Zdelo se je, kot da zemlja še vedno kljubuje neustrašenim pionirjem, ki pa niso hoteli odnehati. Seleizadnja leta so se jim začeli nagrajati kitvavi žulji. Vremena so se izprevrgla na bolje, polje rodi vse, kar je treba farmer ju za dom in za prodaj; živina, da jo je veselje pogledati. Med ljudmi je zavladalo zadovoljstvo, potrtost je izgini- rili s trdim delom ter v potu la, .bodočnost ima vsako leto svojega obraza čudeže. Deviška zemlja jim je >po- lej»še izglede. Rojaki so naipredni in zaive- dva čet'ka vztrajno ljubo vala. In j dni, imajo poleg cerkve ko so jo s trudom izčistili, je j slovenska domova, zanimajo se s i c e r rodila, toda nastopile j za splošno politične in na>e narodne dogodke, vodstvo občine je v slovenskih rokah, tu- so uirne, tornadi in suša. Pi >ROKE. Poročno lieenco v (1hicagu, III., so zadnje dni vzeli sledeči: Mr. Jos. Kočevar in Miss Helen Skrobak, Mr. Vernon Roeger in Miss Eleanor Prešerni. Mr. JcK. Šenica in Miss Mary Bo^olin, Mr. Sam Jerič in Mi-s .fenn Stiegel ter Mr. Jack Božič in Miss Lotii" La-baj. OBISK NA RAZSTAVI. .Ob priliki obiska Svetovne raizstaive se je v uredništvu o-glasil Mr. Oscar B. Godina iz Chicaga, sin upravitelja "Pro-svete" Mr. Filipa (iodine. Želimo mu, da iz naše metropole odnese s seboj samo prijetne spomine. VRSTI IZ CLEVELAND, OHIO. •Dne 27. avgusta je preminil v Marine bolnišnici rojak Fr. Widgoy, star 44 let. Doma je bil iz fare Primskovo pri Litiji. odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Vidmar, sina Franka, hčer Bernice. ibrata Johna, ki je fotograf in v Parson, Kans., brata Jamesa. V stari domovini pa zapušča mater in sestro. Bil je veteran svetovne vojne. 1— J>ne 30. avgusta je preminila po dolgi bolezni Mrs. Fr. Sterle, roj. Kotnik. Zapušča dva sinova Johna in Antona in hčer Marv, omož. Hrovatin, in veliko drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Gornje jezero, fara Stari trg pri Cerknici, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bivala 20 let.. i— Po tridnevni bolezni je dne 26. avgusta preminil v mestni bolnišnici rojak Ignaci.] Plahutnik, star 60 let. Doma je ibil iz Spodnje Loke na Gorenjskem, odkoder je prišel v Azrto-riko pred 50 leti. Pokojni je živel zadnja leta v hotelu na Eagle Avenue. V starec kraju "zapušča brata Andreja, tukaj pa nečaka Franka Plahnt-nik. . STANOVANJE V NAJEM— Na ra^plago so stanovanja po 3 in 4 sobe. Kurjaira, vroča voda, kopalnice, električna luč. Cena $25 — $36. — Superin-tedent, 403 W. 18th St., Ap. 6, New York City. 5x dUHm* iS C E M svojega -brata JOE PORLE, doma iz Kršin Vrha, št. 5, fa, ra Škocjan na Dolenjskem. A ko kdo ve zanj, ali pa če sam bere ta oglas, naj se zglasi na naslov: NEŽA PORLE, 149 N. Bfockwav, Yoimgstown, O. IMATE 2E.TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu fitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki Ra pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! Velikost 9H z 14H inčev 48 velikih strani; 32 banranih zemljevidov tnjlh držav in 0 zemljevidov Zdr." držav in zastsr vodilnih držav; 45 svetovnih slik poi>olnoma o-značenfh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tndt: RAZDELITEV POLJSKE MEP NEMCI JO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- 9KE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, HI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, H ga dobite s atlasom in ko ga izpolnite in poSIJete k izdajatelju wmljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih me drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA " tli WEST 18th 81 RUT NEW IOIK, N. X. kaj rojeni fantje in dekleta «o-fiore iihAo domačo govorico, kot da l>i jim tekla zibel v sta-; rem krajn. Vsako leto -sproti mi pišeta moja žlahtnika Mirko in Olga Pa k rž: — Pa bi vseeno prišel enkrat ipogledat! Odgovorim, da bom, pa se že zgodi kaj, kar mi racnne temeljito prekriža. Letošnje ipoletje je bilo na Willardu namesto mene nekaj mojih ljudi — Mrs. Potrato, Miss Fany Štupiea, Edvard in še nekateri iz Cliicage—ki niso j nogii jjrehvaliti gostoljubnosti m skromnega blagostanja tamkajšnjih rojakov. Povedali sc mi, da je -leher-ni zame vprašal, in ker me le ni hotelo biti, so jim Willard-eani priivdili presenečenje, ki jiui bo »v spominu še leta in leta. Iz dopisnice razvidiin, da je bila tista pireditev deloma tudi meni namenjena, zato se jim v imenu vseh tudi v mojem i-menu zahvalim. Na karti mi pošiljajo .pozdrave ter obžalujejo, da se ne morem ž njimi vred 'veseliti: Mirko in Olga Pakiž, njuna otroka Frank in Maruška, Miss Tinka Pakiž, Math Bom-'bacil, John Jelerčic, John Lesar, Jaeob Decliman, John Put zel, Anton Fortuna, Joe Ulesich, Frank Rajh, Mrs. Anton Fortuna, Mrs. John Le^ar, Mr.,. Decliman, Mrs. F. Rajh, M rs.M. Bombach, Mrs. Ulesich, Mary Mohanna, Fanny Pu-tz<'i, .Miss Louise Putzel, Mi^s Angela Bombaeli in Miss Rose Detchman. K Pakiževim so znesli vse naj-bol je, kar premoreta farmerska shramba in klet, največje občudovanje je pa vzbujalo iz peciva napraivljeno jiignje v naravni velikosti, mojstrovina Mrs. Fortuna. To jagnje so i»rincsli moji ljudje z Willarda -za spomin, in zavzema najbolj easino mesto med mojimi spominki. Da ni bilo brez |>etja, mi ni tre»ba omenjati, kajti Mirko ni samo razsoden farmer in umen perotninar, pač pa tudi pevec, vsestranski godbenik in vešč učitelj petja. Dasi že dolgo niso imeli vaj, je bilo >pet je dovršeno, posebno zato, kar je prišlo iz srca. Torej še enkrat iskrena hva-la. Če ine bo kdaj zanesla pot na Willard, se bom vsem osebno zahvalil. Pozdravljeni prijatel ji! < 'ast Vašim žuljem, »vaši vztrajnosti in vasema delu! Vaša zasluga je, da je danes Willard ena najbolj naprednih in cvetočih slovenskih farmer-skih naselbin v Ameriki. nQLA8 NABOD A" — N«w Torfi ,Thuradayt September 5, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesti iz slovenskih naselbin l Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker tantaaj« vse nase čitatelje in se i njimi naši rojaki tafco-rekoe med seboj pogovarjajo. KONVENCIJA JUGOSLOVANSKE ZVEZE CHIBHOLM, Minn. — Promina, -da priobčite dopis iz našo mrzle Minneeote, kajti 18. avgusta je bil takšen mraz ali slana, da je jvse po vrtovih po-zoblo. Ravno dva meseca jc letos bilo tukaj brez mraza, to je od 16. junija pa do 18. avgusta. Danes moramo že zopet I>eč kuriti, ker je komaj 52 stopinj toplote. Moram malo poročati o konvenciji, ki sc je vršila 25. avgusta na Ely. To je konvencija Jugoslovanske afseze za vso Mine*oto. Jaz sem se že sedaj lan, sodnik district courta, ki je tudi nekaj povedal v šaljivem tonu, o resnih časih v katerih se nahajamo danes tukaj v Amenki zaradi vojne vihre, ki divja po Evropi. Tudi on je izvrsten govornik. Sedaj ibi ,pa se rada malo opisala našega mladega kandidata Johna Blatnika, ki je namreč kandidat za state senatorja z-60. district (Cliis-liolm), kajti on je v resnic: sposoben za ta urad in je spoštovan tudi pri drugih naro dih. .Zatorej je dolžnost vseh Blatnika, kar bo tudi nam v čast, ako bomo imeli našega rojaka na častnem mestu, kakor je senator ali državni poslanec. Naj še tukaj poročam, kje so doma *tariši našega Johna Blatnika. Oče je doma iz vasi Dobindol, fara Toplice na Dolenjskem, mati je pa doma iz vasi Podloža pri Starem trgu na Notranjskem. Ker se je že dopis nekoliko potegnil, naj skončam. Hvala moji prijateljici t Clevelandu Tončki Jevnik za pismo. Pozdravljam vse čitatelje ..(i. N." in listu želim veliko novih naročnikov. Frances Lukanich, 311 W. Lake Street, Ohisholm, Minn. udeležila tretje konvencije kot J Jugoslovanc*v, da damo svoje delegat in ja. Bilo nas je dvesto; glasove 10. septembra za John petdeset delegatov in delega-t in j iz cele Minnesote. Kon-veneija se je vršila na Elv v Community Building. To je krasno, novo poslopje in eno najlo|išili tukaj »v železnem o-krožju. Veljalo je okoli pol mi-Ijona dolarjev. Lahko je mesto Ely ponosno na ta Community Building. Konvencija se je pričela v nedeljo, 25. avgusta ob ddveti uri dopoldne. Naš mladi rojak .John Blatnik, glavni predsednik zveze, je otvoril konvencijo z lepim govorom in oh kratkem povedal vse delo v preteklem letu, ki .ga je imel kot glavni predsednik zveze, otem je še lepo v slovenskem jeziku povedal vse, da so ga tudi starejši delegati razumeli. Ob enajsti uri je prišel tudi župan mesta Ely, Mr. Lainp-rolit pozdratvit delegate in je prav lopo vse sprejel in rekel: — Cenjeni delegat je: Danes je naše mesto vaše! Zabavajte se, veselite se med nami kot naši mili gostje! iNato se je vršila konvencija vse »v najle»iwein redu. Za glavnega predsednika je bil zopet enoglasno izvoljen John Blatnik mlajši. Ob štirih popoldne se je vršila {mrada po mestu, ki je bila ena največjih in najlepših, kar jih je bilo v mestu Ely. Nastopilo je okoli petnajst godb, in okoli 25 okrašenih "float". Težko bi bilo reči, kateri je bil uajlepši, ker so bili vsi lepi. Vsa čast gre vsem Jugoslavauom na Ely in celemu odboru, da so nekaj tako veličastnega napravili in pokazali drugim narodnostim, kaj zmoremo Jugo-8lavni napraviti v složnosti. Parada je trajala dve uri. Točno ob šesti uri zvečer se je vršil banket. Dvorana je dovolj prostorna za 600 ljudi in je bila naji>olnjena. Banket je bil prvovrsten. V- čast gre kuharicam in dekletom za tako lepo postrežbo. Glavni .govornik je bil Rev. Sehweiger Lz GiBbcrta. Govoril je slovensko, dasi jc tukaj rojen, gnfvori tako lepo, kot bi danes prišel iz stare domovine. Govornik je izvrsten. 'Drugi govornik je bil Hon. Mark No- JOŽE ZELENC SE JE OGLASIL (Že dolge mesece, čez leto, se pa bi se skušal prikupiti eni ali LEP USPEH MLADEGA ROJAKA Pri Pan American Airways v New Yorku je bil promoviran za načelnika instrument de-partmenta mladi rojak Mr. Jože Potrato, sin pokojnega urednika Glasa Naroda, Gil-l>erta Potrata. On bo odgovoren, da bodo pred poletom v Evrojs) v popolnem redu vsi precizni instrumenti na velikih clipperjih. Mlademu rojaku iskreno čestitamo ! je zavleklo, odkar sem se ogla sil v "Glasu Naroda" z dopisom. Slovencev seveda tukaj ni, najbližji od uan so v Wauke-gan in v Chicagu ter je ta kraj ob prometni državni cesti Sko-kie Boulevard, eno miljo za-pailno od mesta Winnetka, III. ter okrog 20 milj od Waukega-na in isto toliko od Chicaga, ter nar poseti precej Slovencev, ker smo "zaposleni tukaj že dim-go leto pri škofjeloškem rojaku A. Ho>tniku, ki obratuje prvovrstno gostilno in restavracijo. Lastnika, ki živi v tej okolici že okrog 30 let. nazivajo agentje Mr. Hostnik, gostje pa, naj si bodo bogataši iz North Sho-re elite ali preprosti delavci. ga kličejo Andv; njegov oče, 82-1 et n i starček ti r dolgoletni naročnik "Glasa Naroda" pa anu menda še v otroški dobi pravi Andrejče. Živi tudi še njegova K4-letna žena. ter če pridejo vsi skupaj, imamo pred nami štiri generacije slovenskega rodu. Oče -e rad pripel ja par krat na teilen iz Winnetke k nam. Pri bari ima navadno stalen me kof je bjlo zai]nylh tp_ prostor, ter za par ur malo po-jdnov domače pokraniljamo. Pravi, da pivo in malo tega dobrega zraven mu še vedno kri poživi. Govori tudi nemško, angleško in italijansko, ter se Amerikan-ci čudijo, ako jo urežemo tudi drugi." 'V poletju so se oglasili pri nas tudi rojaki iz Little Falls, N Y., namreč Vrhničan Jernej Albreht in Frank Petkovšek iz Zaplane, ki je prišel na srebrni jubilej .svoje sestre Mrs. John Jelovišek iz No. Oliicaga. Za priprave ""surprise party" v Slov. Nar. Domu v Waukegan, 111. , sta baje oba vedela, čeprav sta jih ono popoldne pripeljala Mr. in Mrs. Ignac Jereb doli k nam, sta bila nad vse iznena-dena, ko rta zagledala nit d gosti brata slavljenke. Gostov je bilo menda okrog 300. Velike priprave se vrše v Waukeganu tudi za konvencijo JSKJ, ki se začne 9. septembra. Narodni dom in Deseta cesta bo okrašena kot ob največjih slavnostih. Priprave za to ima v oskrbi Joe Nemanich. Razširili so tudi Deseto cesto, kar je v precejšnji meri tudi Nemaničeva rza^luga ter obenem; aldermanov Mat. Kima in Mat. Slana. Konvencije se udeleži par sto delegatov o ti New Yorka do Californije. Želimo le, da ibi imeli ugodnejše vre- POMA GAJ TE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopia mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. vojni tudi Italija, so pisma popolnoma izostala, dasi jih tja še precej redno dobe. če se pošlje po zračni pošti. Večkrat sem OBISK V NEW YORKU. |Naš -znani in spoštovani rojak Mr. Avgust Kollander iz Clevelanda, O., je posetil našo že mislil, ka^o je našini pri ja-j metropolo za par dni, ogledal teljem Mr. in Mrs. Jože Rents v si bo med drugim tudi >vetov- , - je - - U Ljubljani v teh časih. In pred!no razstavo. Seveda kratkim ne je oglasil v "Glasu Naroda". Iz dopisa sem raz-videl, da tudi prijatelj Riedl v Domžalah še proem videla morje, kip boginje Svobode in Svetovno razstavo. Kako je bilo tam, veste.. '.(Mr. Zakrajšek, Mrs. Štrukelj. Mr in Mrs. Romih so prišli v uredništvo "Glasa Naroda" kjer smo se spoznali. Naslednji dan smo »se dobro zabavali. Mr*. Zakrajšek pc je izkazala kot izborim kuharica, skuhala je namreč zelo oku-no rižoto. Po kesilu smo šli v Ifoiuestead, N. .T., kjer se nam v drugih jezikih. Možak rad pove o časih, ko je bil kot "zugsfuohrer" pri vojakih ter videl na manevru cesarja Franca eni. da se mogo- (njegovo prvorojenko. če ob izletu v to okolico tudi pri nas ustavijo za kratek odmor. V imeniku delegatov v Novi Dobi >em opazil tudi imena nekaj znancev, med drugimi Fr. Preveč iz Girard. O., ter Masle iz Little Falls. N. 1 'Kot strela z neba nas je zadela novica sredi maja, da je unbl na Vrhniki Jakob Kun-stelj, oče moje žene, nnoj tast in najboljši prijatelj, kar sem jih še imel na svetu, ter ne vem. če boni kedaj izgubo njega pr,<-bolel. Kadar razmilšljujem o njem, sem potrt pod vtisom one bridke novice, i»?totako je potila ta novica tudi mojo ženo. Obupna m ganiiiva so bila pisma njegovih otrok, od katerih žive 3 h 10. dopoldne i-mo dnem odmoru v naši naselbini j >cdli v vlak. tudi znana rojakinja Mrs. Ma-j V Cleveland -mo prišli ob eni ry Lebeničnik s svojim sinkom |nmoei. Bili pa smo, ne vem, in hčerko, iz New Berlin. X.Y.. ' kaj bi rekla, no. spati nam se "i v go- gi"i: '"Kako sem se že veselil, da bosta drugo leto ob novi maši poleg mene oče in mati, brat in sestre ter številni sorodniki, mogoče še Vi, če bi bile razmere drugačne. Smrt ljubljenega očeta pa ini je stria v-e načrte. Kolikokrat si je o< pritrgal kak priboljšek, da je plačeval za moje Šolanje. Sedaj, ko bi prišla vrsta name. da hi mu včasih kaj povrnil, nas je za vedno zapustil." Josip Kunstelj je bil dolgoletni poslovodja in nakupova-lec gozdov ter odpremnik raz-nei^a lesa pri lesnih industrijah Kunstelj in Mihael Tomšič na Vrhniki, strokovnjak in cenilec zemlje, ali gozdov v katerikoli legi okolice, občinski odbornik ter vedno naklonjen svetovalec domačinom v enem ali drugem ozira. Njegova sn*rt v družini za vse je ten< liujša. ker to je pivi slučaj smrti v družini Vsa teža vodstva in ol>delovanja posestva je sedaj na ramah potrti in užaloščeni ženi pokojnega. Dasi je zapustil osem otrok, je na domu samo njih mati, 13-let-ni sin in ena hči. Umrl je 25. aprila v starosti 58 let za srčno hibo, ter je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Podeljeno mu je bilo samo še poslednje sveto olje. Nam pa ostane nepozabljen do konca našega življenja. if'ital sem tudi o smrti Mr. Turmška v No. Bergen, N. J. Dasi družine nisem še poznal osebno, pač pa semn dostikrat kaj lepega čital o njih. Lepo in ganljivo posmrtnrco je napisal v ''Glasu Naroda" Mr. Vavpotič kot prijatelj pravemfu prijatelju. Upam. da Premrujevi v Nor-walk, Conn., in Zelencevi v Woodside, L. I., eo vs.i zdravi. Pisanje dolgujemo na vse strani a pripraviti k istemu se je težko. • 1 1 Josip Zelene. 1900 Willow Road. Northfield, Northbrook, 111. kjer imata s svojim možem Johnom lepo urejeno farmo. Tudi njej in otrokom želim obilo zabave za ča-a njihovega bivanja v naši metropoli. Slednji se nahajajo na obi.-ku pri svojih sorodnikih in prijateljih, med katere spada tudi moja malenkost in družina Tudi oni so k^i ponovno leto- ogledali tukajšno svetovno razstavo. Omeniti moram na tem mestu. da s kolikor rojaki ali rojakinjami sem govoril letos, ki so si svetovno razstavo ogledali, so se eden kot «lruiri izrazili. da so na i^ti zelo pogrešali miš Jugoslovanski paviljon kateri je bil vsem zavednim Jugoslovanom v velik ponos v pretečenem letu. Krivda, da ga letos ni več. je. žal — evropska vojna vihra, katera še »lanes steguje svoje požrešne kremplje nad našo milo domovino Jugoslavijo, da jo pograbi v svojo nikdar nasičeno malho. Upajmo, da do tega ne bo nikdar prišlo. . Anthonv Svet. -e ni ljubilo, zato smo sti'no v rojaku Podboju., kjer smo malo jedli, malo pili in se razgovarjali o tem. kaj smo videli. Oz 4. zjutraj >n|o šli spat in ob 11. dopoldne sem odpeljala z vlakom, ob 4. popoldni pa -em bila zopet doma. Hvala vam vsem. ki -tebili z nami in ste nas zabavali. Mislila sem dalje časa ostati, pa nas je dež odgnal. . ISedaj. ko je bil dež, je vse kpo okoli hiše. Imamo namreč mnogo cvetlic, ki so v najlepšem cvetju. Peter Zsra^a bi moral biti tukaj, pa bi se kmalu pozdravil. To je nekaj vredno. via -em videla Zgago. Bala -ent -e, kaj bom govorila, ko bom ž njim prišla v dotiko. V njegovi koloni sem brala, da nima rad politike, ne mara ničesar slišati o vojni Iti ne vem. česa še ne mara. |>otem veste, da sem bila v strahu, o čem bi v. njim govorila, da tra ne bi žalila. Želim mu. da bi se kaj kmalu pozdravil. Pozdrav vsenr! M. Z. Elkhart. Ind. Obiščite Slovenske Prireditve! ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3,75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ «. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ipany Con 216 W. 18th Street New York VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRV iU USPEHU. DRUŠTVA POTRESU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH CL ANOV, TEMVEČ SPLOSNfe SLOVENSKE JAVNOSTI. .V.; •• .. . ... ■■ ,-ksL . ... . Jsfe -I..." . v . -fteA •- . ____ "PCXB IA1PDT' - Ken TOT« [Thursday, September 5, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Gozdarjev sin S'M:-aI: FR. S. FINZOAR. 12' Napovedovanje vremena < "Se eno tako, pa te vlečem vun na sneg, da bodeš vedel, kedaj si kaj takega govoril. Tu sem jaz gospodar in v moji hiši me ne boste obrekovali poštenih l.fudi!" • Janez se je hvaležno :n nekako ponosno ozrl na Miheljna, leš, pravo si govoril. Pavlu pa je zažugal Mihe) j: "Ti pa nikar ne misli, če si zlodejsko izdal Janeza, da boš sedaj sleparil okrog Miheljna ter zalezoval Reziko. Nikoli ne »bo tvoja! Dobro .si zapomni! Od danes ne smeš več prestopiti praga moje hiše, dokler sem jaz gospodar!" Ko es je zdanilo, vzdignili so se lovci, vzeli Janeza v sredo ter ga tiraii v bližnji trg, kjer so ga, dobitfši nagrado za svoj "Človekoljubni" čin, izročili gosposki. Q\o >o odhajali, je gledala Rezika objokana skozi okno iz spalnice. Janez se je ozri na ovinku, zamahnila mu je z roko v zadnji pozdrav in si zakrila lice z rokami. . l Janeza je pretreslo. Dvoje src je v tem trenutku šele -poznalo, kako se ljubita. In le usoda ju je gnala narazen — morda za vselej. Janoz ni dol aro ostal na Štajerskem v zaporu. Država ie potrebovala krepkih moči, da se ubrani sovražnikov. In Janez je bil čvrst mladenič, da mu ga ni bilo vivtnika. Ker so izv«»deli, da je skrivne, poslali so ga sredi zime z nekaterimi drugimi Kranj«-:, katere tudi zalotilia na Štajerski ni, kjer "*o se hoteli prikriti gosposki, v Ljubljano. Tam so jih preoblek I i v vojaške suknje in vežbali v orožju. Zakaj nujno je bila treba spomladi leta 184S krepkih vojakov. Posadka, kateri je zapovedoval feldmhršal grof Ra-dcckli s svojo odločnostjo in poveljniško »vestnostjo, je lahko zadnši a uporni ogeri. ki se je zablisnil sedaj tu. sedaj tam po Italiji. Toda kaj je kori-tilo, če =c ni videl plamen, a v osrčju je pa še vorc\ «la pribori zopet dvoglavemRi avstrijskemu orlu prostost da bode svobodno krilil nad prelepo Benečijo in krasno Lombard i jo. f LVanovo zbrane «Vte so odrinile iz Ljubljane, ko so bile kranjske ledine in gore še večina ^ snegom pokrite. In vprav zato ni ibi!o potovanje težavno, kakor v hudi poletni vročini. Niti gladu, niti vročine in žeje jim ni bilo treba trpeti; na večer so pa dobili pri gostoljubnih slovenskih kmetih, katerim os se smilili sinovi, gredoči na boj, gorke odeje, da niso prezebali po noči. Na tem potu se je -ešei Janez nekega večera s tovarišem Franeetom, bajtarskim sinom iz Doselja. Ujeli so ga kot skrivara jn ^ra vtaknili v vojaško suknjo. Le ta mu je povedal žalostno vest z doma. Bilo je nekoga večera pred pustom. Nebo je bilo le po-nekodi oblačno, mrzel sever je popihaval preko snežene odeje, otresal gosto i v je z drevja in piskal skozi drevesne vrhove! da so >e globoko vpogibale gole veje. V r—skem zvoniku je odbilo vprav polnoči. Votlo je brnel glas ter odmeval od bližnjega hriba, od koder se je čulo hripavo lajanje lisjakovo. \z trga R. je prihitel v pla^o zavit možak. Kučmo je imel po-irtaknjeno na oči, da je bilo komaj videti malo obraza izpod nje. Sne*? je škripal pod njegovimi nogami, in večkrat .=e je celo izpodtaknivKi opotekel, da se je komaj vzdržal v ravnotežju. Mož je nekaj govoril sam s seboj, in čuti je bilo, da je zelo nezadovoljen, — da je celo strastno razburjen. Ko dospe do ozke brvi, ki vodi čez globoko kameni to stru-go, po kateri teče le ob deževnent času deroč hudournik, od-gme plašč, da bi bolje videl po brvi, ter zajedno izpusti polu-glasno: "Nikoli več!" Na sredi poledične brvi pa mu iz-podleti, slab držaj fo odlomi, in ponočni prišlec pade znak na kamenje v globoki jarek. Bolesten krik se je razlegal po okolici — toda nihče ga ni cul. Le burja je še silneje zatulila in izza oblakov je pomolil mesec zvedavo svoj obraz, kakor da je čul klic na pomoč — in zopet ni bilo sledu o živem bitju. . Drugo jutro so pa pripeljali iz trga R. na saneh ranjenca ter ustavivši se sredi Doselja, povprašali kje je Gozdar-jeva hiša. In kakor bi trenil, raznesla se je po mali vasici vest, ki je pretresla globoko vse sosede: "Gozdar se je sinoči nevarno pobil." Tn France je dostavil, da vsa srenja trdi: "Samo fant je kriv! Samo njegova trma. Donla naj bi bil, posestvo Li nanj prepisal, pa ne bi bilo vseh teh nadlog na Oozdarjevo.' Janeza je ta novica grozno potrla. "Kaj hočem na svetu," si je mislil, "očeta bom pokopal, mati gotovo žalosti umr-jo — in morda še predno se vrnem domov. In vsega sem kriv gotovo jaz — «amo jaz. Sodi me soseska — in obsoja! Prav im! Kriv sem! Kri za kri,, glavo za glavo! To je velikanski greh, in le s smrtjo moreni nekoliko zadostiti. Naj na« podere laška krogla — čim prej, tem bolje. Veselo hočem iti prvi v boj, da me gotovo ne izgreši marsikomu tako nemila — a meni zaželjena svinčenka." Take mi>li so se Janezu podile po glavi. Oihup in kesa-nje, žalost in nekdanja drznost sta se bojevali v srcu. Vojska je hrumela v njegovi duši. Kakor vihar, ki lomi v lepem drevesu, tako se je v njegovem sreu vse zrušilo, vse potrlo. (Krog in krog je vstajala probujena narava iz zimskega spanja, zakaj stopali so že po lepi italijanski ravnini. — Lepa spomlad je polnila marsikatero srce z novimi nadejami in krasnimi upi, le Janez ni želel,, ni upal drugega, kakor smrt. Avstrijske čete so bile v Italiji po vstaji v Milanu in po odpadu Benetk v veliki nevarnosti. Mnogo posadk je bilo obkoljenih od vstajnikov tako, da ee je bilo bati, da bode vojska razkosana in popolnoma premagana. Le Mantua in Verona sta bili se v Radeckega rokah, v tem, ko je na stolpih vseh drugih italijanskih mest že zaplapolala t robo jnica »mlade Italije, katere vojsko je vodil navdušeni Karol Albert, poln Bade in upa, v boj zoper Avstrijo. * fcdL jjfe .(Nadaljevanje prihodnjič.) Narava nam nudi mnoigo znakov, ki napovedujejo vremenske spremembe. Osnovani so večinoma na opazovanju pastirjev, kmetov in drugih, ki žive v naravi. Ta opazovanja so se vršila skozi stok r ja in stoletja in tudi prirodoslovci jih potrjujejo. Napovedovalci dežja Mravlje* --o nenavadno delavne, velika živahnost vlada v mravljiščih in okrog njiL. Osli rigajo pogosteje, kakor je njihova navada. • 'Začeljene kosti bole na mestu, kjer so bile zlomljene. Luna ima kolobar. Psi in mačke <=0 zaspani in leni, mačke rade poležavajo o-krog ognja. JPerje in suho listje v bližini močvirja se zvija. Ribe ise igrajo na površini vode. . 'Muhe lezejo v stanovanje in >o še bolj sitne kot navadno. Žabe glasno reglajo po mlakah in lužah. 'Črni kos je zelo glasi n in nemiren. Živina na paši se zbira na enem delu travnika 7. repom, o-brnjenim proti vetru. (Sraka jrlasno vrešči. Atmosfera t^o nenavadno zjasni. Zvok se sliši jasneje in na večje daljave. iGosi in rac gagajo bolj pogosto,in srlasneje. Svetilke in sveče so motne. Saje lete iz dimnika. Obl ačk i -h 1 ebrk i n a po ved u ie-jo. da l>o najkasneje čez dva dni dež. 'Zahajajoče solnce je bledo. (Iz kanalov se razširja nepri- I jeten duh. 'Mnoare bilke oven e jo. in se I pripc«rnejo. nekatero evetje pe tanira. 1 7 Co je blizu nevihta, lete galebi na kopno. . Pajki >e sprehajajo po zido-vju. . Zvečer je videti mnogo zelenih žab. Last a vi ee letaio nizko. Gosli in drneri instrumenti nimajo čistejra zvoka. Voter ima top zvok. Živina dvijra elave. zlasti pred nevihto. Srake se zelo zgodaj spravijo v srnezda. Dim ?o vali no zemlji. Predmeti v daliavi se zde bližji kakor navadno. Lepo vreme napovedujejo. INetopirji letajo pozno v noč. Razne vrste mrčesa letajo pozno v noč. Skrjanei letajo visoko in dolgo pojejo v zraku. /Luna je jasna. Dim iz dimnikov se dviga naravnost v zrak. Če je oblačno in nnegleno, se začne nebo v poznem jutru jas-niti. IZvezde lepo svetijo. Papirnati zmaj plava mirno po zraku. (Sončni zahod je rdeč Spremenljivost napovedujejo. {Revmatično bolni tožijo. V gozdovih šumi in buči. Miši cvilijo. (I j ju d je, ki trpe na glavobolu, tožijo, da jih glava boli. Sonce vzhaja rdeče. Mrzlo bo. Taščice in druge majhne ptice prihajajo blizu oknom. Ogenj gori jasno in svetlo; to je tudi znak, da bo še dolgo suho. KO SLEPEC SPREGLEDA. Zdravnikom r=e je posrečilo že večkrat, da so dali človeku, ki je bil od rojstva slep, vid. Pri slepeLh, ki so bili slepi od rojstva in so pozneje spregledali, so ugotovili mnogo zanimivega. Ti ljudje so .-i ustvarili povsem različno sliko o svetu. •Neki. človek, ki je bil slep rd rojstva, je posegel po jabolku ko jo spregledal. Toda to jabolko je bilo samo naslikano na sliki, ki je bila položena na mizi. Slepci tudi nimajo nobene predstave o daljavah tear ne vedo, kakšna i o daljava milja ali sto milj. človek, ki po operaciji spregleda, ?oga po predmetih, ki so oddaljeni od niega tudi po več sto metrov. Slepci tudi ne poznajo s.enee in še mnoiro drugih reči, kakor drugi ljudje. Imajo tudi povsem druge pmdstavo o oblikah raznih predmetov. SMRTNA KOSA Dne 17. avgusta v Joliet, 111. po daljši bolezni ujiula rojakinja Katarina Judnich, Pokojna je bila stara f>0 let, rojena v Petrovi vasi, fara Črnomelj. Njeno dekliško imje je bilo Štu-kel. V Ameriko je prišla pred 33 leti in bivala ves čas v Joliet, 111. Poleg težko prizadetega soproga Matha. zapušča sina Edvarda, hčer Marijo, poročeno Kren, brata Jakoba in štiri sestre ter mnogo drugih sorodnikov. . t V Cliff Mine. Pa., je te dni umrla Ivana Dobe'jak, stara 58 k-t in rojena v Stari Oso-lici na Gorenjskem. Zapušča sina, dve hčeri in sestro. t V Davis, W. Va.. je zadnje dni preminil Andrej Arhar; doma iz Cerknice pri Rakeku. Dve leti ga je muči'a rudarska naduha. Zapušča štiri sinove t V Indianapolis, Ind.. je 24 avgusta umrl dobro znani rojak Anton Krape«, star 72 let in rojen v Dolnji Otliei na Kov ku nad Ajdovščino. Prrdno je prišel v Ameriko, v kateri jo živel če z .*».") let. jo vodil gostilno na Ravbar-komandi nad Postojno. plavajo panic kakor jate drugih mladih ribic. Vedno jih spremlja stari. Če nastopi za mlade kaka nevarnost, jim stari pomaga na izredno zanimiv usta in nrladi z bliskovito brzino planejo v njegova usta. Kakor strela šine nato atari v globino, kjer se skrije v kakšno kotanjo, kjer ostane tako dolgo način. Kadar pride v bližino'dokler nevarnost ne mine. Pomladili geofilov, ki se navadno tem pa mladi zopet splavajo na ne mešajo med druge majhne ribice, kaka večja riba, se sta- vol »odo. Tako skrbi stari za svoj naraščaj vse dotlej, dokltr ri takoj približa mladim, odpre mladi ne dorastejo. SKRB ZA POTOMSTVO PRI VODNIH ŽIVALIH. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Purest o nila«li eigankl, lci »1 jo Imtcli prodati, |«a je pobegnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER I)L.MAS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kji-r se Jm» irnI k.»s življenja. in v tem slavnem romanu se res igra velik kos ta* lo zanimivega življenja. cena $1.75 Novi voditelj Lige narodov Iz Ženeve poročajo, da je postal Sean Tester, pomožni areneralni tajnik Tjiere narodov, začasni naslednik generalnojra tajnika Josoipha Avenola, ki je nedavno odstopil. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Atevilka iKjmeni meaee. druga dan in tretja pa leto. Da nam ptihra-nlte ne{M>trebnega dela ln stroškov, Vaa prosimo, da akufiaLe naročui-no pravočasno jioravnatl. rošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopu'ai: v VaSefb kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojib imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskat! tu«i; druge naselbine, kjer Je kaj uiih rojakov naa»> ljenlh. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushlo COLORADO: Pueblo. Peier Cull*, A. Salti« Walaenburg, M. J. Barak INDIANA: lndiaua|H>lis: Frank Zupančič LL.INOIS: Chicago. J. RevčU Cicero, J. Fabiaa (Chicago, Ofearo lo Illinois) Joliet, Jennie Ram bleb La Sail«. J. Speiicb Mascoctah, Frank Auguatla North Chicago In Wankmcaa, ffarftsk MARYLAND: Kltzznlller, Fr. Vodoplvos tf ICO Hi AN: Detroit. L UTNNTCSOTA : Chisholui. J. Lukanlch Ely. ioa J. Peahel Bvelerh, Looia Oouls . Gilbert, Lonla VmiiI Hlbhlng. John Povle Virginia, Frank Hrradch U. Pan inn MONTANA: Roundup. M Waaboe, L. NEBRASKA: Omaha. P. Brodertck NSW YORK: Brooklyn, Gowanda. Karl .Uttlo Falls, OHIO: Barberton, Frank froka Cleveland, Anton Bobe k. linger, Jacob Resnlk, Juh« S la pni« Ulrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John KnmAs Youngstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Beaaemer, John Jevnlkar Conemuugh. J. Brezove« Coverdale U okolica. Mrs. Ivans Rupnik EijKjrt. Lou'a Sa(«an vsakemu v veliko razvedrilo in zahuvo. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIKWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta u-lo zanimiv. cena S1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO J|'R.\Č Minili koroški Slovenec zelo ja~ siio in zanimivo (»opisuje življenje kmetov iu rudarjev. cena $1 KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarlnvitz. Zelo zanimiva povest iz domaČega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski prii»oredn?lc in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pri]H»vee je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR ' Starosta naših pisateljev In pravzaprav <✓■»» pravilne ulo-venščine v t"in sv ujm romanu živo in zanimivo popi-uje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi i»f»ve i>to, kot |M»ve naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi š.* živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi trngienn. preti vsem pa popisuje resnično življenje p«)ttauieznih. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl P \.\YlČ Najboljši in še živeči slovenski i>esnik |Na|njii s to xliirko zojM-l nekaj umotvorov. Pesmi so pusvečene njtgovi ženi Ani. cena SI.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje s«» dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ftOKIJ Poznani slovenski plsntelj nam v tej knjigi fmdnja zelo zanimive i>oda!ke o svojih doživljajih v Itogaški Slatini. cena $1.- ZNANCI Spisal RADO MtRNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo s:im označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmelih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Kranei.ski roman zelo na" ]iete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. l>ejaiije se vrši v letu 1757, ko so še Indijanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New Tork In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek. /