Štev. 52. V Ljubljani, dne 30. decembra 1915. hm Maksimalne in previsoke cene. Posebni časi so sedaj v vseh ozirih, ladi v lem, da takorekoč vsak dan prineso kako novo uradno določilo: postavo, vladno naredbo, razglas okraj, glavarstva, po-Vive, oklice vseh vrst. Treba je pravzaprav \se te reči poznati, sicer lahko prideš v škodo in kazen. Društva in časopisi bi morali ljudi poučevati in jim pojašnjevati, kaj vse zahteva oblast od njih. Vprašanje, ali so izdane postave in naredbe res najboljše, j ali se jih ne drži morda kaka napaka, ali dosežejo namen, ki ga imajo ali ne, jc čisto postranske vrednosti. Postavo, ki je izda-|na, je treba vpoštevati; zabavljanje proti nji prav nič ne hasne, pač pa lahko mnogo škoduje. S tem seveda ni rečeno, da naj se proti postavam in naredbain, če se izkažejo, da so neumestne, ali pretrde, nič ne ■-ton. Treba se je s posredovanjem pokli-jianih zastopnikov pač obrniti tja, kjer so se izdale, toda vedno z zavestjo, da je zdaj hojska in da so razmere popolnoma drugačne, nego v mirnih časih in da je vse polno želja, ki se danes ne dado izpolniti. V dveh rečeh se nam zdi, da je ljudstvu treba prav posebno pojasnila: glede ha maksimalne cene in glede na kazni zavoljo previsokih cen. Da to dvoje mno-jgim ni všeč, da sc čuje veliko protivzro-kov proti temu, vemo vsi; toda na to pot se-ne maramo spuščati, ker bi sicer bralci Jbbili namesto našega članka bel, prazen papir pred se. Pojasniti hočemo le, kar se nam zdi potrebno, da se napačne misli popravijo. Maksimalne cene ima pravico doio-jčati politična oblast: za celo državo dunaj-Iska vlada, za posamne dežele deželna vlada, za okraje okrajno glavarstvo in za ob- t čine občinski svet, zadnja dva seveda le po i dogovoru z deželno vlado. Kdor prestopi | maksimalne cenc, ga kaznuje politična oblast, ne pa sodišče. Maksimalna cena pravi, da nihče ne sme nad to ceno prodajati, naj njega velja blago, kolikor hoče, Zdaj se je n, pr. za petrolej in bencin določila znatno nižja maksimalna cena, nego je bila prej v veljavi. Kdor je imel po starih cenah lo blago v zalogi, bo imel izgubo, ker ne bo smel prodajati nad maksimalno ceno, dasi je njega blago več veljalo. Maksimalna cena pa nikakor ne določa, da se blago mora prodajati po ti ceni; samo po sebi se razume, da se cenejše lahko. Maksimalne cene niso, kakor izkušamo, nič stalnega. Po kratkem potu se lahko izpremene in se dejansko tudi izpreminjajo. Druga je pa ■ ■■". tbiiBaiiuiciaitaiiggaBi^Eai : Za novo leto 1916: | a ■ s Naj ljubi Bog asliši vse svete l 0 in blage želje ter prošnje „Do- ' £ moljubovih" naročnikov in bralcev. S 1 Uredništvo in upravništvo ; " »Domoljuba". ; m " B 3 » E U .eiimsci KtHISie!««!" glede na draženje. Pred vojsko smo imeli kazen določeno samo za denarno oderu-štvo. Ob vojski smo pa dobili kazni tudi za blagovno oderuštvo. Izšla je cesarska na-redba, ki določa denarne kazni in zapor n. pr. za tiste, kateri izrabljajo sedanje izredne razmere s tem, da za splošno potrebne reči zahtevajo previsoke cene. Po ti na-redbi jih je bilo že mnogo kaznovanih. Važno je vedeti, v kakšnem razmerju so maksimalne cene s to rečjo. Najprej povejmo, da zavoljo draženja kaznujejo sodisca, ne pa okrajna glavarstva, ali vlada. Sodnik preišče posamezen slučaj, in kadar se je po njegovem prepričanju zahtevala previsoka cena, izreče kazen. Maksimalna cena ga pravzaprav ne briga. Lahko se zgodi, da je kdo kaznovan zaradi previsoke cene, četudi je prodajal za maksimalno ceno, ali celo nižje, ker sodnik vprašuje samo po tem, ali je bila v dotičnem slučaju cena previsoka, ali ne, to se pravi, ali je zahteval prodajalec prevelik dobiček zase, ali ne. Dobiček je odvisen od tega, koliko njega blago stane. Če bi imel kak trgovec n. pr. že od prej zalogo kakega blaga, ki ga ;e kupil še za znatno nižjo ceno, bo gotovo obsojen, ako bi ga prodajal po maksimalni ccni, ki je že umerjena po sedanjih razmerah. Obsodil bi ga sodnik tudi, ko bi prodajal pod maksimalno ceno s prevelikim dobičkom. Kdaj je dobiček prevelik, to je prcporno vprašanje, ki se nanj po raznih krajih, pri razcih sodnikih različno odgovarja. Splošno se da reči le to, da se šteje dobiček prevelik, če ie zdaj v vojnem času večji, nego je bil pred vojsko. Kakor sodnik obsodi lahko zavoljo previsoke cene prodajalca, ki se je držal maksimalne cene, tako pa tudi lahko oprosti takega, ki prodaja nad maksimalno ceno, če se izkaže, da pri tem nima prevelikega dobička. Po naši sodbi bi okrajno glavarstvo trgovca, ki bi prodajal bencin ali petrolej nad sedaj določeno maksimalno ceno, gotovo obsodilo, sodnik bi pa vpo-števal, po čem je on blago kupil, in ko bi na ti podlagi izprevidel, da dobiček ni prevelik, bi ga oprostil. Pri okrajnem glavarstvu bi nič ne dosegel, kdor bi se skliceval, da njega blago toliko slane, da se ne more držati maksimalne cene; pri sodišču bi pa nič ne opravil, kdor bi svoj dobiček hotel opravičiti samo s tem, da se je držal pri prodaji maksimalnih cen. Za ljudi, ki imajo opraviti z gosposko v lem oziru, naj pa velja tudi ta-le svet: Kadar se jim po njihovem prepričanju s kako obsodbo godi krivica, naj se pritožijo. Čim več pritožb, tem bolj se pojasnijo zakonita določila in tem bolj enakomerno in stalno se bo potem sodilo v državi. Ujf »nOfiiaSjg feS.^v: V. V>v*.< I/, hajn vsak četrtek. Cenn mu je rt K na loto (Za Nemčijo 4 K, k a Ameriko in druge tuje države rt K.) - Ponamo7.no številk" bo proriaiajo 1 ■ po 10 vinarjov-- Spisi in dopisi se pošiljaio: Uredništvu »Domoljuba* Ljubljana, Kopitarieva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa- Upravništvu * Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarieva ulica - - S prilogama: = Maš kmečki doi" m Jasa gospodinj' To in ono o vojski. Janez: Kaj poveš, Mohorčevega tudi ne bo več nazajl Blaž: Pri Oslavju je padel. Hudo je zadelo starega Mohorča. Na Sveti dan je dobil pismo. Kar sesedel bi se bil kmalu. A on ti je krščanski mož. Najprej jc šel v cerkev križev pot molit. Ko je prišel domov, je bil miren. Tolažil je mater. Glej, je dejal, jaslice v naši cerkvi! Kako je Marija polna ljubezni sklonjena nad Jezuščkom. In Je-zušček se smehlja in angelci božji prepevajo mir na zemlji. A če pogleda Mati božja le malo kvišku, kaj zagleda? Križev pot in Jezusa na križu. Če je njo, najsvetejšo, to zadelo, bova tudi midva sprejela, kar je Bog poslal! Janez: E, Mohorč je res mož, da malo takih. Ko bi bili mi vsi taki, bi biio, kaj, drugače na svetu. Še vojske bi ne bilo. Saj ne bi nihče stegal rok po tujem in sovražili bi se tudi ne. No, a vojska je že morala biti, saj jc bila prerokovana. Blaž: Kaj bo prerokovana! Tisto ni nič, to so same govorice. Janez: Jaz sem pa bral, da je bila prerokovana. Pa kaj še vse pride! Dozdaj še ni biio nič. Od Ljubljane do Crngroba, pravi prerokovanje, bo iskal mož ljudi, a vse bo lahko nasitil z enim bokalom pšena. In do Korena bo kupoval kravo in ko jo bo našel, ji bo obesil zlat zvonec za vrat. Blaž: Vidiš, to so vse le stare govorice. Včasih je res bilo tako. Ko so še Turki hodili v naše kraje, so bili res celi kraji zapuščeni. Ali pa, ko je hodila po naših krajih črna smrt. Takrat so bili hudi časi, da se Bogu smili. Zdaj je seve strašna vojska in veliko jih pade, a črna smrt jih je v enem mesecu več končala. Pravzaprav zdaj vendarle ni tako hudo, kakor mislimo. V Mohorjevih bukvah sem bral, da je bila na Nemškem vojska, ki je trajala trideset let. Kaj bo tega, kakih tristo let mislim. To je bilo trpljenje, in tiste čase še ni bilo nič tako urejeno, kakor je dandanes. Vojska je prišla in ,y,zela zl?pa ali zgrda. Zdaj ti vsega vendarle ne smejo vzeti. Če si pameten, si daš tudi vse zapisati in potem ti tudi plačajo. A takrat nisi vedel, koga bi se bolj bal, sovražnih ali svojih. Prave lakote pa pri nas zdaj še tudi ni. Pomanjkanja je res dosti, vendar še gre. V misijonskih poročilih sem pa bral, da je bila pred par V^ti v Indiji taka lakota, da je na tisoče ljudi od same lakote pomrlo. Kamor si šel, si videl ob potih in cestah mrtva trupla, pa kakšna! Samo kost in koža jih je bilo in votle oči so upirali vate,-da je bilo groza. Bog nas varuj le hujšega, to bomo že prebili. Janez : Kaj pa, ko takole veliko be-reš, ali je pa kaj upanja, da bo kmalu konec? Blaž: To pa sam Bog ve. Kaže še ne. Oni se naprej pripravljajo, naši pa tudi. Zvonove, si slišal, da bomo morali najbrže tudi dati. To je znamenje, da nemški cesar in naš hočeta biti pripravljena na vse, P* tudi ni mala reč, toliko sovražnikov na vseh straneh, pa jih vse držita od sebe! Anglež sam ne ve, kaj bi se še izmislil, da bi jo kako zaobrnil, Dozdaj mu je šlo vse po nesreči. Rusa smo zrgnali daleč nazaj, 5Ž1 Francoz nc more nikamor, Lah nikamor, Srb je vse izgubil, Črnagora se drži še samo v skalah in grapah, Komunec, če jc hotel zoper nas, je pa tudi presnelo oplašen. Nasproti so jim pa naši vedno bolj nevarni. Za Laha sc še menijo ne. Seve, če bi nasi Laha vrgli ludi nazaj, bi bilo tudi najmanj pomagano. Če ga do Rima ženo, bo Anglež miren ostal, češ, Lah bo že polrpel, kaKor je Srb, miru pa zato še ni treba sklepati. A pomladi morda Nemec udari na Pariz. Ce bi pa Pariz padel, bi pa bila vsa druga reč. Francoz je vročekrven in nagel, nc verjamem, da bi hotel še naprej rabolati Angležu. Kar mir bo sklenil in rešil, kar bo mogel, pa pustil Angleža, naj dela, kar če. Sploh bodo nasi sovražniki počasi že spoznali, da je Anglež star kramar, ki misli pri vsem samo nase. Mar jc njemu za Slovane. Na Balkanu je bil zmerom zoper tistega, ki je hotel napraviti red in mir. Rusu je napravil krimsko vojsko, ker se je bal, da bi Rus dobil Carigrad. Ko je Rus segal na vzhod in se je Anglež bal za Indijo, je na-šuntal nanj Japonca. Čudno, da je Rus tako slep, da tega ne uvidi. Rusi bi prav lahko izhajali z Nemcem, če bi spoznali, kako je reč, kdo je pravzaprav njih ijajhujši sovražnik. Čc bi šli z Nemcem na Angleža, bi lehko dobili zlato Indijo! Nemec, ta pa ve, kje je Anglež ranljiv. Pravijo, da če udarili na sam Egipt, 'i o bi bil za Angleža strašen udarec, če bi mu Nemci zaprli pot skozi Sueški prekop in Rdeče morje v Indijo. Zato zbira Anglež velikansko vojsko v Egiptu, da bi to zabranil. Prav zato utr-juje ludi Solun, da bi že v Evropi, če bi bilo mogoče, od strani suval v nemške armade, ki bi se prevažale čez Balkan skozi Bolgarijo, čez Carigrad v Malo Azijo in potem proti jugu. In zdi se, da bo najprej krvav boj za Solun. Če bo vržen Anglež iz Soluna, potem se more braniti samo še v Egiptu. Bog res ve, kako bo šlo to naprej. Konca res še ni prevideti. Morebiti se kaj prav posebnega zgodi, da bo vendarle kdo začel z besedo, ali bi se ne bilo mogoče kako sporazumeti in končati to klanje. Papež, ta nikoli ne obupa. Neprestano moli za mir in vsako priložnost porabi, da opomni vladarje na strašno odgovornost pred Bogom za to strašno morijo. Če bo prej mir, kot mislimo, se bomo morali gotovo posebno zahvaliti sv, Očetu. Da bi le tudi sicer poslušali njegov glas. A se dobe še med nami, ki jih ni drugega kakor hudoben jezik. Janez: Ta dan sem bil na Klancu, sem izpil pol litra novine. Ali ti niso zabavljali na papeža in duhovne, da so vsega hudega ti krivi! Še na Boga so se jezili, češ, če bi bil dober, bi že lahko končal vojsko, saj tercijalke vedno opletajo roženkranc. — Glej, glej, tu pa slopa sem Mohorč! Pozdravljeni, oča Mohorč! Blaž: Bog te potolaži, Mohorč, hudo te je zadelo! Mohorč: Zgodi se božja volja. Saj vsak dan molimo to v očenašu, moramo biti pripravljeni, da se po tem tudi ravnamo, da je enkrat zares, Blaž: Da, Mohorč, ti si mož! Mohorč : Mož dobro nisem, saj nas tega vera uči. Ko bi se mi vere držali, bi bili že pravi možje. A kaj, ko mislimo in delamo tolikokrat le po svoji glavi! Hočemo vse bolje vedeli kot pa Bogi Janez: Saj midva sva se ravno ni<>. nila, kako se nekateri hudujejo na Bogu |u duhovne zaradi vojske. Mohorč: Seve, pa še največkrat tisti, ki jim vojska ni drugega prizadela, kakor da jim je mošnje napolnila. Da mo-rejo biti ljudje tako neumni ali pa tako hudobni! Že začetkom vojske so trdili, ;ia so duhovni krivi vojske, pa si ne dajo liopo-vedati, da jih s tem gotovi ljudje samo šun-tajo, da bi po vojski ložje spet začeli vojsko zoper Cerkev. Kaj so vse govorili o papežu! Ko se je izkazalo, da je vse laž, so za čas umolknili, a potem so spet z Oeli in ljudje so jim spet verjeli! Nekaterih res nobena reč ne zmodri! Samo drugim podtikati vse grdo, kakor da bi imeli s tem po. seben užitek! Blaž: Zdaj uganjajo posebno zoper božjo previdnost. Pa še nekateri dobri jim i tuintam s kako besedo prikladajo, češ saj je bilo res toliko molitve, da bi človek skoraj vero izgubil, ko Ie ni konca te vojske! Mohorč: Vidita, to mene nuj'>olj boli in skrbi. Če hudobni tako govore, ni čudno. Kako naj hudobija o Bogu lepo govori? Menili so se ti ljudje pred vojsko za Boga! Če si jim spomnil Boga, so de li: Človek mora bili sam priden in podje; 11, potem mu je na tem svetu malo treba Boga! No, in zdaj, ko se je človeška hudobija ujedla? Zdaj seveda naj bo pa vsega Bog kriv in zdaj naj Bog pomaga! Ti ljudji hi delali z Bogom kakor z deklo. Dokler je v hiši vse lepo, se nihče ne zmeni, da se 1!» kla vsako jutro muči po hiši. Pred drugimi govore samo o sebi: »mi imamo lepo, smo tako vajeni, žena vidi vsak prašek, imamo žc tak čut!« A če pomažejo hišo, nihče ne pravi: »ženka, posnaži, posnaži!« ampak le: »no, dekla, kje pa tičiš? nečeda ti, poglej, kakšno imaš po hiši!« Tako bi li ljudje delali z Bogom: če jim je dobro, so si seveda vse sami pripridili, če jih pa pamet ogoljufa, je vsega Bog kriv! A pusiimo hudobne hudobno govoriti, ki drugače ne znajo! A da jim tudi dobri prikladajo, to je žalostno, Saj bi vendar morali vedeti, da e božja previdnost neskončna, da je ne gre meriti z našo majhno pametjo! Če mi ne vemo, zakaj je to prišlo na nas, Bog že vc, Sicer pa, ali mi ne vemo? Ali je moglo biti dosti več nevere in zlobe na svetu, kakor je je bilo, in ali je je sedaj že dosti mani? Bog večni tudi ve, zakaj je prav tako. Mi vidimo samo sebe, Bog gleda narode in ljudstva države in zemlje, in zre iz stoletij v stoletja, on že ve, zakaj to dopusii. Mi le držimo naše vere, ki nas uči, da njim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu služi! Me ic je gotovo hudo zadelo, ko sem izgubil ccli-nega otroka. A pravim si: Bog že ve, zak j je prav tako. Fant je bil lepo pripravke , sosedov mi je pisal, da je bil še prej.ši i dan pri spovedi in sv. obhajilu, on je sic-čen in kaj čem še več? Ali naj mu ne privoščim nebes, če je meni hudo? No, m mene ter ženo bo tudi Bog potolažil. I\do bi rekel, tako posestvo, pa bo prišlo i._'i tuje. Midva z ženo sva pa že sklenila: božja volja je, posestvo naj se po najini smrti porabi za občinsko ubožnico, saj smo žc ugibali, kako bi prišli do nje, po vojski n..m je bo pa še posebno treba. S trpljenjem nas pa Bog spominja, da mislimo malo več na naš pravi dom, kjer ni več vojske, ne žalosti. Ali ni res tako? Blaž: Mohorč, prav govoriš, M o h o r č : Vidita, in zato pravim, da me tako govorjenje skrbi. Če bodo dobri zoper Boga godrnjali, potem res pričakujmo še hujšega! Kdo je vendar Gospod, mi ali Bog? Janez : Prav pravite Mohorčev oča. Ko bi le bili vsi, kakor vi! Mohorč: Ne, kakor jaz! Taki bodimo, kakor nas krščanstvo uči! Vsak dan molimo: Oče naš, zato tudi malo zaupajmo nebeškemu Očetu! Ne bodimo tako malo-verni, saj nismo neverniki! Pregled po svetu. Zanimivosti iz seje kršč. socialne stranke na Dunaju, Krščansko - socialna stranka na Dunaju je imela posvetovanja, ki jih je vodil princ Lichtenstein. Dr. Wei(3-kirchner je poročal o preskrbi Dunaja z živili in tožil, da Ogrska ni dala niti za lansko lete obljubljene turščice. Posl. dr. Schlegl je predlagal resolucijo: Krščansko-socialna stranka smatra pogodbeno trajno gospodarsko skupnost z Ogrsko za skrajno potrebno, vendar zahteva, da se nova ureditev razmerja z Ogrsko ne izvrši, ne da bi se pritegnili avstrijski ljudski zastopniki. Dr. Fuchs je poročal o finančnem položaju države in izrekel sodbo, da danes še ni mislili na odplačilo velikanskega vojnega dolga. Zalo bode država segla po novih davkih in monopolih. Izrazil je željo, da bi vojna prinesla kot sad tudi skupno valuto z Nemčijo. Dr. vitez pl. Wittek ie razpravljal vprašanje o gospodarskem zbli-žanju naše države z Nemčijo in odobraval gospodarsko zvezo monarhije z Nemčijo. Ta zveza naj zagotovi carinsko prednost in skupno postopanje pri sklepanju trgovinskih r>oi.<">db s tretiimi državami. Volitve na Grškem so izpadle tako, da je podlegel Venizelos in njegova stranka, zmagala je Gunarisova vladna stranka, ki je zasedla prvi dan čez 200 poslaniških mest. Venizelos tega poraza ni pričakoval; zato govori, da se preseli v Ameriko. Srbski ubežni kralj Peter je prišel sedaj v mesto Valono. Pri njem je predsednik Pašič, prestolonaslednik Aleksander in ruski knez Trubeckoj. — Srbski državni zaklad v znesku 18 milijonov frankov so spravili v francosko-srbsko banko v Parizu. Pred Elbassanom. Iz Lugana brzojav-ljajo, da stoji ena bolgarska kolona žc pred Elbassanom v srednji Albaniji. Od tu namerava prodreti čez Tirano v Drač, da odreže Srbe od \ alonc. — Italijane vznemirjajo poročila iz Albanije, kjer se širi vstaja. Ostanki srbske armade so zapleteni v boje z Albanci. Srbi so bili že na treh točkah poraženi. Valono nameravajo Italijani utrditi ter pomnožiti posadko, da bo štela 50.000 mož. Doslej ro izkrcali le 15.000 vojakov. Vznemirjena Italija. Ker se je Venize-losova stranka odtegnila volitvi v državni zbor, ima sedaj ministrski predsednik Gu- naris 250 poslancev za seboj — torej lepo večino. To je spravilo pokonci italijanske politike, ki snubijo in vabijo Grčijo zase ter jo lote, naj nc sledi Bolgariji — in naj ne napravi samoumora. Zdi se pa, da je samoumor izvršila Italija. Kitchener zopet potuje. Komaj se je vrnil iz Grčije in Italije v London, pa že zopet čiijemo, da se je odpravil na pot v Egipet. Z njim se je podal tudi štab višjih častnikov. — Za Sueški prekop in za Egipet bo šlo! Wi1sonov po?!?.nec v Evropi. Predsednik Združenih držav Wilson — je poslal — kakor &e niše — polkovnika Heuse v Evropo, da bo poučil ameriške poslanike o slališčti vlade in o vprašanju mednarodnih zadev. Ni pa smatrati, da bi imelo to poslanstvo mirovne namene. Bolgarsko mesto Varno ob Črnem morju so Rusi obstreljevali, čet pa niso izkrcali, dasi so bojne ladje spremljale mnogo prevoznih parnikov. Obstreljevanje ni imelo za Ruse zoželjenega uspeha. Spor z Ameriko glede potopljene ladje »Ani-, one« se bo najbrž mirno poravnal, ker se hoče Amerika razdoru izogniti. Prišel je zopet odgovor ameriške vlade, ki ga bo avstrijska vlada točno pregledala in iz-kušala doseči prijateljsko poravnavo. Ljubljenec ruskega carja odstavljen. Ruski c?r jc odstavil generala Ruskega, dosedanjega vrhovnega poveljnika severne ruske armade in ga poslal v pokoj. V pismu se4 navaja kot vzrok generalova bolezen. Drugi pa vedo povedati, da je ta bolezen Pariz in endotni voditelji, ki jim Ruski ni ugajal, ker se v vojnem svetu četverospo-razumovem ni hotel vdati. Odslovljenega generala Ruskega so smatrali za enega najboljših generalov ruske armade. Na italijanskem bojišču boji po-lii ii leni, /lasti ob Tolininnv in l)o-berdobski planoti. — V Crnigori uplenjenih (>9 srbskih topov. — Ziisledo\anje p<>];igoma napreduje. — Na Galipoliju so Turki na vrhu; Angleži in Francozi so polotok več inoma /opustili. — Za Su< ški prekop. Angleška ladja pri Suczu potopljena. — Hudi oblaki nad Solunom. Ententa zbira se vedno čete v Solunu. — V Vogezih in Argonili topniški spopadi.—Nemci obstreljevali Iligo. — Odbiti napadalni poizkusi ruskih čet ob besnrabski meji in v PolesjU. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Še pomalem . . . Nadaljevali so se topniški boji v južnih Tirolah. — Ob gori Sv. Mihaela sta bili strti dve laški stotriji, ki sta skušali prodreti. Enako sc je izjalovil napad neke sovražne stotnije pri Dolju ob tolminskem obmostju, V Judikariji so se dne 22. decembra razvili živahni topovski boji, — Na pri- morski bojni črti so naši odbili napad nekega italijanskega bataljona. Priznanje nepristranskega presojevalca. Z dovoljenjem našega vrhovnega poveljstva se na laškem bojišču mudi poseben poročevalec lista »Journal de Geneve«. Svojemu listu je poslal celo vrsto člankov, polnih neomejene hvale našim četam. Avstrijci, tako piše, imajo vse postojanke, za katere se vrši boj že od začetka vojne, trdno in nezmanjšano v svojih rokah. Vse drugačne govorice so neresnične. Vkljub najhujšim naporom, da bi prišli naprej, Italijani niso ničesar dosegli, Toda pri tem ne odločuje posebnost ozemlja avstrijskih brambnih postojank, ampak požrtvovalnost, odpornost in trdna odločnost avstrijske armade. Priznati se mora, da avstrijske čete, na naj si bodo Nemci, Ogri, Čehi, Romuni, Slovenci ali Hrvati, delajo čudeže s svojim junaštvom in veličastnim zaupanjem. — General Boroevič je zatrjeval poročevalcu, kako neomahljivo je njegovo zaupanje v avstrijske čete, ki so dosegle, da se vojni položai od 24. maja ni izpre-menil. Vsi sovražnikovi sunki so se razbili brez uspeha. Italijani so hrabri nasprotniki, ki se ne strašijo nobenih žrtev in trpe grozne izgube, toda ko bo zgodovinar pisni o teh boj'h. bo kar zastala beseda pri občudovanju teh veličastnih dejanj avstrijske armade. Obstreljevanje tolminskega obmostja. Dne 22. decembra je italijansko topništvo močno ' bstreljevalo naše nostojanke pri tolminskem obmostju. — Na južnem delu Doberdobske planote je bil z lahkoto odbit pribiiževalni poizkus italijanske pehote. ČRNACORA V OGNJU. Od Plevi;?, do Tare. Razmeroma najhujši odpor, katerega so morale' naše čete premagati po zavzetju Plevlja, se je vršil pri Glibacih. V neznatni vnsici, ki šteje le malo hiš, so umikajoči se Črnogorci pripravili močno obrambno nostojanko. Vsa tam se boreča skupina ;e bila razpršena, med ujetniki so bili tudi srbski vojaki. Naše prodiranje je moralo ravno tu na pragu črnih gora, torej pred pravo Črnogoro, premagali posebne težkoče, ker se na tem bojišču vrste visoki vrhovi drug za dru-gim, katere je bilo treba od fal do vrha očistiti sovražnika. Naš napad se je izvršil od Djedovca sem. Vsak dan so prišle čete 3 do 5 km naprej. Iz hiš nasproti dje-dovškim postojankam je prepodila Črnogorce naša artiljerija, kateri črnogorska arliljerija ni odgovarjala. Spravili so jo ž« pred našim napadom na staročrnogorsko ozemlje na varno. Zasledovalni boji proti Črnogorcem polagoma napredujejo. Dne 20. decembra so naši z naskokom vzeli neko sovražno postojanko severno od Berana, ter privedli 600 ujetnikov. 69 topov uplenjenih. Pri Peči ob Crni-gori so naši zasledili 69 topov, ki so jili Srbi zakopali. Najbrž se bo še našlo kaj takih zakladov. TURKI ZMAGUJEJO. Na Galipoliju kmalu ne bo več angleških in francoskih pritepencev. Pri Ana-forti in Ariburnu so se morali dne 20. de- 31 cembra v naglici umakniti ter de! svojih čet vkrcati na ladje. Turške čete so potisnile sovražnika do morja, vzele veliko zalog: šotorov, streliva, topov. Tudi pri Sedil-Bahru se je sovražnik umaknil v stare postojanke. Veselje v Carigradu. Poročilo o angleškem porazu na galipolijskem polotoku jc zbudilo v Carigradu velikansko radost. — Zastopniki četverosporazuina v Atenah so izjavili, da se bodo ostale čete iz Galipo-lija prepeljale proti Solunu. — Angleški časopisi seveda pišejo tako-le: Ne da bi bili Turki opazili, se jc umaknila cela vojska iz zasedenih odsekov. — Turki so se polastili ogromnega plena, ko se je sovražnik umaknil: dobili so 1000 šotorov, 500 volnenih pokrival, 500 nosilnic, veliko kon- vojski ne išče drugega, kakor zavzetje Carigrada. Nekateri celo trde da sta Francija in Anglija namenoma tako slabo nastopili, da bi Rusi Carigrada ne dobili. ANGLEŽI V EGIPTU. Za Sueški prekep se boje. Angleže zelo skrbi upor arabskih rodov. K prekopu jc zopet došlo 70.000 Angležev, Indijcev in Avstralcev. Skupno angleško moč cenijo na 200.000 mož. Tuiki prodirajo proti Egiptu. »Koln. Volkszeitung« ve povedati, da korakajo številne turške kolone proti Sueškemu prekopu. Vsak dan je slišati o praskah prednjih straž. Angleške čete sc pa nahajajo vsak dan v boju s sovražnimi rodovi. r H Prostovoljni tirolski strelci ob italijanski meji. zerv, 50 sodov bencina, mnogo žice, pa tudi nekaj havbic, ki so jih sovražniki bili zakopali. — Angleži hočejo obdržati utrjeno postojanko ob vhodu v dardanelsko ožino. Pri tem oddelku so bili od 19. decembra dalje trajni artiljerijski boji. — Več francoskih strelskih jarkov je bilo razrušenih, — Skupne izgube Angležev in Francozov ob dardanelskem pustolovstvu znašajo 23.000 mrtvih in 90.000 bolnih ter ranjenih. Poraz Angležev na Galipoliju je napravil velikanski vtis v Egiptu, Izjalovljeno dardanelsko pedjetje. Angleški listi smatrajo za rešilno, da se je opustila dardanelska igra. Rusi so pa razočarani in razjarjeni, kajti vsa ruska javnost je bila prepričana, da Rusija v tej 41 Angleška ladja potopljena, V Sueškem prekopu je zadela angleška ladja »Sout-hampton« na mino, ki so jo položili Turki, in se je potopila, Angleži besne! ZA SOLUN. Domačini v Solunu in v okolici žive v znamenju sovražnosti proti Angležem in Francozom. To mnenje kaže tudi ondotno časopisje skoraj po večini. Kjer so Francozi postavili šatorišče, ondi so se takoj usedli ludi grški vojaki. Sodi sc, da je grška mobilizacija naperjena proti ententi, — Angleži se dobro zavedajo, da je s katastrofo pri Solunu vse izgubljeno: njih podjetje, 100,000 Srbov in 100.000 Angležev pri Dardanelah, zraven pa se odloči potem proli njim 400.000 Grkov, 600.000 Romun-cev in 400.000 Perzov. — Angleži in ' ran-cozi zbirajo še vedno čete v Solur.u; vrgli so tja tudi razpoložljivo moštvo s polcioka Gallipolija; upajo seveda, da jim bodi p0. magali ludi zavezniki Rusi, Italija: :n ostanki srbskih ter črnogorskih moei. Pri-čakovati je torej še hudih bojev na Balkanu, če se v Egiptu in ob Sueškem prekopu ne dogodi kaj nenavadnega. Lastniki Soluna hočejo postati Angleži in Francozi. General Sarrail bi rad vse grške oblasti odstranil; zahteva tudi, da se mu izroče vse grške utrdbe. Grčija se jc doslej branila, gotovo pa ni, čc se bo ohranilo to razmerje. Odhod konzulov. Avstrijski, nemški, turški in bolgarski konzul so zapustili Solun in se preselili v Eitolj. Prodiranje naših in bolgarskih čel pro-ti Solunu. »Koln. Ztg.< piše: Italijanski listi so mnenja, da so Bolgari in Avstrijci ustavili bojevanje ob grški meji le radi g. kih volitev, ker niso hoteli razburjati grške javnosti ter škodovati kabinetu Skuhn .so-vemu. Ko pa bodo mostovi čez Vardar zopet popravljeni, se bo pričela avstrij: k -bolgarska ofenziva s polno silo ter se bo obrnila naravnost proti Solunu. — Francosko časopisje zatrjuje, da bo grški ministrski predsednik Skuludis dopustil prod a-nie Bolgarov in Avstrijcev proti Solunu. Bolgari imajo izborno težko artiljeriio. Železniška proga Solun—Dojran se nahaja v grških rokah. Atenski krogi so prepričani, da bodo Angleži in Francozi poraženi. BOJI NA ZAHODU. Splošno je nastala tudi na bojišču v severni Franciji neka tibota. Sneženi zameti in negotovo vreme dopušča le neznatno delavnost. — Angleškim četam načelnje sedaj nov vrhovni poveljnik general Sir Douglas Haig. En milijon novih čet. Angleška spodnja zbornica je soglasno sprejela zakonski načrt, ki zvišuje armado za 1 milijon mož. Kje neki jih bodo vzeli? Vrh, HartmannsweiIerkopi v Argonih bo postal res sloveč, zakaj že neštetokrat so sc tam prerivali Nemci in Francozi, Parkrat so ga osvojili sovražniki, a zooet SO ga jim iztrgali Nemci. Tudi 22. decembra si je 82. domobranski polk med vročim bojem priboril ta vrh nazaj, ko so ga bili nekaj dni poprej zasedli Francozi. Izgube sovražnikove so bile izredno hude in krvave. Prepustil je 23 ujetih častnikov in 1530 mož. — Izgube Nemcev v prejšnjih dneh na tem prostoru znašajo 1100 ujetih, ranjenih in mrtvih. V Vogezih je bil zadnji čas vci rat hud topniški ogenj. Kako presoja položaj francoski g ae-ral Joffre. Joffre se je mudil nednvn H dni v Parizu, kjer je vodil posvetov, nia tajnega vojnega sveta. Poslancem je • javil, da je s položajem na zahodu pope wio-ma zadovoljen, dasi veliko nc upa ra uspehe francosko-angleškega napada. Žrtvovati bi morali 150.000 mož, da prodro prvo črto Nemcev v Ch impagni. Ravno toliko mož bi padlo, če bi prodrli drugo črto, najmanj 100.000 mož bi stala .retja črta. pad bi stal vsaj 400.000 mož. Potreben bi pa še bil krvav pohod, da se oprosti Bel- gija. Joffre svetuje, naj počakajo Kitche-nerjevo milijonsko armado, ki bo sile na zahodu tako okrepila, da se ne more pričakovati lesnega odpora Nemcev, kar bo pa šele mogoče aprila ali majnika. VOJSKA Z RUSIJO. Odbiti napadalni poizkusi. Dne 22. decembra so bili odbiti večji napadalni poizkusi Rusov ob besarabski bojni črti; imeli so težke izgube. -— Tudi na bojni črti v Polesju so naše straže porazile močne poizvedovalne čete Rusov. Enako se je godilo Rusom tudi južnovzhodno od Kolkov. Obstreljevanje Rige. Nemci so nedavno zopet obstreljevali Rigo in sicer z novimi granatami, ki se dvakrat razpočijo: prvič v zraku, drugič, ko udarijo na cilj — na trdo. Kdaj se odloči? »Novoje Vremja« objavlja spis, ki so v njem tudi sledeče po-menliive izjave: »Globoka tišina na vseh bojnih črtah zbuja misel, da se je veliko bojevanje približalo svojemu naravnemu koncil. To misel krepi obvestilo cesarja Viljema — cesarju Francu Jožefu, da ie končan kazenski pohod ter kaznovan umor prestolonaslednika in da je tako odpravljen prvotni vzrok vojske s posledicami. Ne more se pa dvomiti, da bodo Nemci svoje sile še enkrat tveg?'1' da se sedaj ponoči in podnevi priprav.,., d na odločilno j bitko, ki _-e 'ji bil a spomladi tam, kjer upajo, da jim je zmprfa zagotovljena ...« Strelivo z Japonske. Ruski vojni minister je izjavil, da so za 1. 1916. polovico streliva naročili na Japonskem. Tedenske novice. f 1915. »O naglo, naglo čas beži, v brezmerno večnost zgine. Naj tudi kdo vesel živi; — vse časno hitro mine.« Tako opozarja cerkvena pesem ob koncu leta, da smo vsak dan bliže smrti, in da vse časno — veselje ali trpljenje hitro mine. Urno se je zasukalo tudi zadnje leto, dasi jc bilo polno grozote, krvi in smrtnega ječanja. Bojno gorje je poseglo s svojimi občutnimi posledicami v sleherno domovanje. Že 17 mesecev so zapletene v vojno vihro ne le armade, temveč vsi ljudje vojskujočih se držav. Vojska zahteva svoje od vsakega državljana, od vsakega stanu, zahteva da se žrtvuje mlado in staro, nizko in visoko. Celih knjig bo treba, da se bo opisalo, kaj vse je spojeno z bojnim letom 1915. Besede: Vojna cenzura, najvišje (maksimalne) cene, navijanje cen in obsodbe, izjemna sodba, organizacija dela in uporabe živil, zaplemba raznih potrebščin itd.: vse to vsebuje nebroj nenavadnih vojskinih odredb in neobičajnih posebnosti brez ozira na pregibanje čet, na novodobno krvavo bojevanje na vseh plateh naše ogrožene države. Naj bi bilo vse to ogromno delo, naj bi bili vsi ti napori in vse žrtve res podlaga trajnega, srečnega, blagonosnega miru, ki naj bi kmalu sledil grozotam sedanjih viharnih dni. In v tem /.mislu kličemo: Srečno novo leto! Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl Leon grof Auersperg in bil pokopan na Turjaku. Slovenski umetnik na bojišču. Na bojišče kot slikar se bo podal slovenski slikarski umetnik Vavpotič. Avstrijsko ženstvo in — vojska. Ženske organizacije, od katerih vojno ministrstvo pričakuje predlogov o uporabi žensk v zaledju bojišč, so imele zadnje dni na Dunaju več posvetovanj. Predvsem skušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takozvana ženska vojna služba. Dosedaj se je razpravljalo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk; določila se je tudi približno njihova zmožnost za delo, govorilo se je tudi o posvetovalnicah, starosti in zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so izvolile ožji odbor, ki vodi nadaljna posvetovanja. Vojnemu ministru se bodo potem stavili enotni in složni predlogi vsega avstrijskega žen-stva. Vpoklic črnovojnikov. Letnika 1870 in 1871 sta vpoklicana 17. jan. 1916; letniki 1865, 1866 in 1867 pa 21. jan. Poklicani so torej najprej 44-in 45 letni, en teden kas- 1500. Vsak dan pa še prihajajo novi priglasi. Darove v ta namen sprejema še vedno deželna blagajna, Vojne pošte, ki sprejemajo poštne zavoje: Št. 6, 10, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, S6, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 96, 97, 98, 100, 101, 102, 104, 105, 106, 107, 108, 109—113, 116, 118—121, 123, 124, 126—128, 130, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 142, 143, 144, 148, 154, 155, 156, 157, 158, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 171, 172, 173, 174, 175, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 200, 201, 202, 204, 206, 207, 208, 209, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219-225, 231, 232, 251, 252, 253, 254, 255, 301, 302, 303, 301, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 319, 320, 321, 322, 323, 325, 326— 330, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. - ~ Ruska inianterija na odmoru. neje 48-, 49, in 50 letni; 46- in 47 letni pa še niso poklicani. Uradno se to razlaga tako, da pridejo 44-in 45 letni najbrž še kot nadomestilo za fronto; najstarejše letnike pa bodo porabili v zaledju in v etapnem ozemlju, odkoder bodo poslali na fronto vse, ki so spesobni za vojaško službo. Iz ruskega ujetništva. Po 16. mesecih je prišel glas, da še živi in sicer v ruskem ujetništvu Vrban Štrempel iz Kladij (občina Stara Oselica). Nedavno so domači dobili prvo dopisnico cd njega, ki jih je tembolj razveselila, ker nihče ni mislil, da se bo še kdaj oglasil. Naj bo ta novica v tolažbo vsem, ki o svojcih morda že dolgo niso nič slišali. Romunsko žito. Listi poroča]o, da )e zadeva z romunskim žitom vcndar-le urejena in da je zagotovljenih 50.000 vagonov blaga, ki se plača na meji. 22,500 kron je razdelil odbor za vojne sirote v Ljubljani. Vsaka vdova in sirota dobi v denarju K 15. Priglasilo se jih )e Potovanje v Nemčijo otežkočeno. Nemška vlada je izdala naredbo, ki ima namen, da se potovanje v Nemčijo omeji. Dovoljenje se bo dajalo le za slučaje neobhodne potrebe. Eožičnib daril za vojake, ki so jih znesli šolski otroci na Kranjskem, se je nabralo cele tri vagone. So bili pač veseli naši brambovci na bojnih črtah, ko so se prepričali o tej dejanski ljubezni naše mladine do vojaštva. Mikavna in porabna vsebina lažnih lepih zavojčkov jih je seveda tudi zadovoljila. Upamo, da ni nobenega našega vojaka, ki ne bi bil obdarovan. Padel je na italijanskem bojišču Maks M a 1, pos. sin s Pretrža pri Pečah v mo-ravškem okraju. Zadet je bil 13. nov. na gori Sv. Mihaela od sovražne granate. G, rač. podčastnik J. Kastelic sporoča o njegovi smrti: »Od 40 mož, kar jih je bilo pri strojni puški v tem peklenskem ognju, jih je ostalo po 14dnevnem odporu samo 6 mož popolnoma nepoškodovanih. Italijan je 51 žrtvoval spet tisoče zaman ...« — Nepo-rabni rajnik, ki se je bil že celo leto bo-|eval v Galiciji in bil že tudi ranjen pri Grodeku, leži zdaj pokopan v Rubijah ob vznožju Šmihelske gore. Bil je edini sin zdaj še na domu, zato bodo dobrega in zelo pridnega fanta vsi tem težje pogrešali. Naj v miru počiva blagi mladenič! Žalost je navdala vse dobromisleče Slovence v Ljubljani in izven nje, ko sc je 21. decembra hipno razširila pretresljiva novica, da je pri Gorici padel od granate zadet: nadporočnik Izidor Modic, profesor na ljubljanskem učiteljišču. Pokojni profesor ni bil le izredno priljubljen na šoli, ampak splošno spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Bil je vzoren katoličan, kakor malo lakih. Neustrašeno se je spoznaval kot katoliškega moža novsod v javnem in zasebnem življenju. Marijina družba slovenskih gospodov, ki ji je pripadal kot zvest član, ga je izvolila za svojega prednika. — Po njem žaluje potrta soproga s štirimi otro-čiči, sorodniki, »Slomškova zveza , ki ji jc bil podpredsednik, ter vsi, ki so ga poznali. P. v m.! Strela v spovednici. V nedeljo, dne 17. dccembra je bil nenavaden zimski dan; grmelo je, pa tudi treskalo, kakor poleti. V Jablanici na Notr. jc strela poškodovala neko ženo Trnovskega dekana, č. g. dr. J. M Kržišnika je pa strela obiskala v spovednici (v Hrušici), mu razdrapala in ožga-la rbleko ter ga omamila, da je bil dalj časa nezavesten. Dekan je ostal pri življenju, dasi jc močno opečen. Za obrtnike. Da se prepreči propad obrtnikov in trgovcev, ki so na bojišču in sc boje za svoj obstoj, se je deželni odbor kranjski obrnil do finančnega in trgovinskega ministra, naj se vse potrebne ukrene, da sc priskoči na pomoč vsem v vojno službovanje poklicanim, podpore potrebnim obrtnikom in trgovcem, kadar se vrnejo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: a ppmci Ljubljana Miklošičeva cesta šlev. 6 (tik zn frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere lamči dežela Kranjska, in jili obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka. iml Mitni fi i. Glej inserat! Šest sinov vojakov ima posestnik Martin Bencdičič izpod Sv. Jošta nad Kranjem. Od teh jih je pet v vojni službi, šesti je pa 6' v Ameriki; preden je šel v Ameriko, jc služil tri leta pri vojakih v Trstu. — Ivan je bil že dvakrat v Galiciji; sedaj jc v bolnišnici v Judenburgu, ker je bil ranjen. — Lovro je bil ranjen na italijanskem bojišču in sc nahaja v bolnišnici v Lincu. — Vin-cenc jc sedaj na fronti pri Gorici. — Prane in Jože sta pa ujeta. Najmlajši Ciril — star 14 let — še čaka, da bo vojak, ko dorasle. Oče je star 64 let, mati pa 60. Bog jima daj srečo, da bi se vsi otroci srečno vrnili in zopet pomagali obdelovali domačijo. Modro ravnanje. Sv. oče Benedikt XV. je ravnal modro in previdno, ko je poslal na Dunaj ne kakega italijanskega duhovnika, ampak Španca, da je prinesel kardi-nalski klobuk novoimenovanemu kardinalu dunajskemu, papeževemu poslaniku Scapinelliju. Če bi bil prišel kak Italijan, bi bilo nekoliko mučno za današnje razmere. Enako modro je pred leti ukrenil tudi papež Pij X., ki je v Monakovo poslal sedanjega kardinala Frtihvvirtha kot nuncija, kajti vsled živahne delavnosti katoličanov na Bavarskem je bilo skoraj potrebno, da je zastopnik sv. stolice v Monakovem dobro poučen o vsem gibanju in da je popolnoma zmožen domačega jezika. Sedaj sc bo gotovo tudi na Dunaju v cerkvenem zastopstvu izvršila prej ali slej osebna izpre-memba. To priliko že nekateri uporabljajo ter opozarjajo, naj bi se za državo, ki sc v nji govori toliko jezikov, določil kot cerkveni zastopnik sv. stolice mož (domačin), ki govori vsaj tri avstrijske jezike: nemški, ogrski in en slovanski jezik. Če bi se taka prošnja predložila sv. očetu, bi jo gotovo vpošteval zlasti z ozirom na sedanji voj-skini položaj. Avstrijske ujetnike, ki so jih bili Srbi spravili v albanski mesti Elbassnn in Ti-rano, so zaenkrat zopet preselili in sicer v Valono; izročiti jih hočejo Italiji. Kakih 2000 jih je pa baje bilo že prepeljanih v Tunis. Kcstanjeviški samosian pri Gorici je silovito razdrapan, knjižnica v razvalinah, okna razbita. Dne 19. decembra jc padlo 7 težkih granat v bližino samostana; od teh sta dve zadeli v polno; dne 20. decembra sta padli zopet dve novi. Za invalide in oslepele vojake jc darovala »Glasbena Matica« v Ljubljani ves čisti dohodek obeh koncertov v znesku 2152 kron 54 vin. Nesreča, Dne 17. decembra 1915 sc je potopila nemška križarka Bremen-; zavrtal jo je neki sovražni podmornik, z. njo pa še neko lorpedovko. Posadka sc je deloma rešila. Novo posojilo Nemčije, V seji državnega zbora je bila sprejela vladna predloga, da se najame novo četrto vojno posojilo v znesku 10 milijard, V Celovcu je umrl 23, decembra on-dotni župan in namestnik deželnega glavarja dr. J. vilez Metnitz. Zaslužena kazen. Neki Žiga Rosner, urednik v Poznanju na Nemškem, ki je ob-rekoval celo vrsto duhovnikov in drugih oseb ter spravil marsikoga v daljši preiskovalni zapor, jc bil zaradi obrekovanja obsoien na šest let težke ječe. Slavnostni dan Slovencev v Gkdbecku na Westfalskem, Dne 8. decembra so imeli Slovenci v Gladbecku slovesnost blago- slovljenja nove zastave »Slovenske ro no-venške družbe «. Pred slavnostnim cerkve, nim govorom v slovenskem jeziku se je prečitalo pismo ljubljanskega knezokota dr. Antona B, Jegliča. Slovenci so se ude-ležili slavlja v lepem številu; od vseli ;,-a. ni so prihiteli, da počaste svoj dan. ' (|j. ko je bilo navzočih tudi Nemcev, ki kazali, da znajo ceniti poštene Slov (1-e_ Omenjamo, da so imeli Slovenci zj itraj islega dne tudi skupno sv. obhajilo v lj!;j cerkvi sv, Lamberta, ki je bila poln i«, venskega občinstva, Pri ccli slavnosli s govorilo samo slovensko. Tako vidiim.. v kako lepi edinosti in soglasju žive r. /ne narodnosti tam, kjer se ohrani po. u krščansko življenje. Čast ondotni duho čini, ki sc tako žrtvuje za naše rojake! Zahvala invalidov. Invalidi (častni: ir, moštvo), ki so bili izmenjani v Rusiji i se vrnili v domovino, so poslali sv. očetu nediktu XV. pismo, ki se v njem želu; >i-jejo za veledušno posredovanje ter i žajo svojo vdanost. Na vd; ir stni adrc je več sto podpisov. V ujetništvu ni prijetno. Jakob Vrt -nik, 'z Senožet pri Št. Lambertu, p i sv .ji ženi iz ruskega ujetništva (Caričin m stir-- Saratovska gubernija), da so strijci na Ruskem pravi mučenci. — K -mu tu ba pripomniti, da ni po vseli ujeti -kih taboriščih enako, in da so Rusi poj dokler so deloma zmagovali, z ujet ', i bolje ravnali. To nekaj velja! Uradni podatki ime tudi statistiko glede tega, kako so trdni i vztrajni vojaki posameznih narodnosti Avstriji. Uradno se je pred par leti razglasilo, da je slovenske vojake v zdravstvenem oziru in pa gleclc žilave vztrajno sti postaviti na prvo mesto med avstro-ogrskimi vojaki — Ta izjava je pač jase dokaz, kako bridko sc jc zmotil oni Milile ki je v nekem časopisu ogrdil Slovence kot po pijači oslabljen narod. Prcmagalec Liitticha umrl. Na zv. -nenju žil jc umrl zmagovalec pred Liii.'-chom Olon pl. Emmich. Ko se jc polas il Liitticha, je dobil visoko odlikovanje, B -ril se jc tudi pri Tarnovu, Gorlicah in > Sami. Zavezniki v ujetništvu. Nedavno o pripeljali v Sofijo 1200 ujetih Angležev in Francozov. Vse jih je hotelo videti; b li ujeti Srbi, ki so bili na delu v Radom li. Prosili so, naj bi smeli pogledati svoje zaveznike. Prav veseli jih niso mogli b i, kajti angleški in francoski ujetniki so li raztrgani in sestradani; še celo bosi in k n. plaščev so bili vmes. Begnr.cc — kralj Peter — je do- 1 s Pasičem in s člani srbske vladarske r J-bine v Caserto. Sprejela ga je črnogor; ' a princesa Natalija, (Caserta je mesto severno od Ncapolja, Tu se nahaja krasen kraljevi grad z umeino opremljeno kapelo, k:>-taniškim vrtom, bajnimi vrtovi ter lasti n vodovodom.) Koliko stana vojska? Najkrajše pojemo, če rečemo, da skoraj vsako uro en milijon kron. Še večje izdatke ima Nemčija; brez primere večje pa Anglija, pa tudi Francija, kajti ti dve državi podpirata Srbijo in deloma tudi Italijo. Plen v Srbiji — je vreden več sto milijonov, kajti Srbi so izgubili do 5400 želez- niških voz ter veliko še čisto novih želez-niškil) strojev. Vsi vozovi so bili naloženi s stielivcm, s topovi, usnjem, z bencinom itd. Ko se popravijo mostovi in proge, se bodo te zaloge vse s pridom porabile. Dvojna odlika. Č. g. kanonik Fr. Povše je dobil sporočilo, da je njegov nečak Vili Povše postal major in si v tej vojski zaslužil dvojno odliko od dveh cesarjev. Naš cesar mu je podelil zaslužni vojaški križec, nemški pa mu je podelil železni križec. Novi gospod major izvira po svojem očetu iz Povšetove rodbine na Trebelnem. Potovanja v bojnem območju. Potovanje v sodni okraj Kranjska gora (iz-vzemši občine Jesenice in Koroška Bela) in v občine Srednja vas, Bohinjska Bistrica in Zgornje Gorje sodnega okraja Radovljica, kakor tudi v cel politični okraj lol-min in iz tega območja so dopustna tako v lokalnem kakor v daljnjem, v ožjem bojnem območju sc vršečem prometu, le z dovoljenjem vojnega urada za izdajo pre-hodnic (b. p. št. 606) (Passierscheinstelle Fcldpostamt 606). Za potovanje samo iz tega območja zadostuje tudi dovol)cn)e etapnega štacijskega ali koledvornega poveljstva. Ome'i'ev potovalnega prometa na Koroškem. Zaradi nevarnosti koz se ne smejo odpravljati civilne osebe na postajali Šent Vid (Koroško) osebni kolodvor, Sent Vid tovorni kolodvor in na postajaliscu Glinja vas; izvzete so tiste osebe, ki .map za vsak slučaj od c. kr. okr. glavarstva v Šent Vidu na Koroškem izdano in od c. in kr. etapnega štacijskega povelistva vidi-rano dovolilo. Za službena potovanja c. kr uslužbencev in uslužbencev državnih železnic zadostujejo v tem oziru njihove železniške legitimacije. Svojci teh uslužbencev si morajo preskrbeti navedena dovolila, kakor druge civilne osebe. Na teh postajah (postajališču) smejo i"topiti ,le tiste osebe, ki stalno bivajo v Šenl Vidu in okolici in ki tudi to lahko dokažejo pri na-čelslvu kolodvora. S tem se naj omogoči domačinom, ki so sedaj kje zunaj, da se morejo vrniti v Šent Vid in okolico. 1 re-stopno in prehodno potovanje na osebnem kolodvoru v Šenl Vidu sc po predstojecih določilih ne izprerneni. Usodepohia past. Janko Mlakar. (Dalje.) Tako je premišljeval Koruza, vzdihoval, se jezil, klel, švedral med tem po sobi gor in dol ter si ruval lase. Revež ni slutil, da ga najhujše presenečene še-le čeka. A tudi spodaj v prodajalni se je začelo življenje. Miha je odprl vrata in ckna, Žorž se je spravil nad orehe, ker m bilo v komptarju pazljivega Koruzinega očesa, gospod Franc si je prižgal svalčico in pridno točil Ovsenemu Joži, blagajničarka sc jc utaborila za svoj pult in vzela v roke pletenje, da bi pomirila razburjene živce. Mreta se je pa vsedla na širok zaboj, da je skrila veliko rumeno liso na krilu. Potem ko so Koruzo do dobrega obrali, sklenili so seglasno zahtevati kolikor mogoče visoko odškodnino za pokvarjeno obleko, za bolečine in strah, ki so ga prestali. »In švedraste gosi mu tudi ne odpustim,« se je nosila gospodična Fani na svojem prestolu. »Kar odvetniku ga izročim. Edino v tem slučaju mu hočem prizanesli, če mi poviša plačo vsaj za pet kron mesečno.« »Prav imate,« pritrdi ji Mreta; »Vam naj plača pokvarjeno obleko, meni pa jajca. Obljubil mi jih je plačati po šest. Sicer mi pa lahko kar Vi izplačate tistih šest goldi-narčkov, kakor mi je naročil Koruza, ko sva se pred kletjo pogodila za jajca.« »Kdo se meni za Vas in za lista i abita jaj:a,« ji odvrne blagajničarka malomarno. Gospod naj jih Vam le sam plača, mene lo nič ne briga.« »Torej mislite, da naj mi Koruza tudi škodo na krilu povrne? Prav bi biLo, kajti on je bogat, jaz pa reva; vsak groš mi pride prav. Dobro, takoj drugi teden sc ga lotim, ko zopet prinesem jajca. Sedaj se mi pa mudi na pot; naročenih imam nekaj piščancev, katere moram še danes dobiti. Kar dajte mi tiste krajcarčke, potem pa grem.« Te Mretine besede so pa razburljivo j blagajničarko silno razlogolile. Začela je ' kričati na ubogo ženico, da je bila hipoma rdeča ko puran: Ste li res popolnoma gluhi, da nič nc razumete? Meni vse skupaj, Vaše krilo in jajca, nič mari. Ako hočete biti takoj plačani, počakajte gospoda in se z njim zmenite!« »No, no, no, saj ni treba tako vpiti, kakor bi bila gluha. Ako mislite, da jc bolje, če Koruzo naenkrat za vse tirjam, za jajca in škodo, ga pa počakam. Mislim, da mora vsak čas priti v komptar.« Toda Mreta je tisti dan zastonj čakala na Koruzo. Naposled se je morala odpravili po piščance brez »listih krajcarčkov«, kajti gospodična Fani se jih je trdovratno branila izplačali. VII. Pri Koruzi je bila navada, da je gospodar sam opoldne varoval v prodajalni, med tem ko so uslužbenci šli obedovat. Tudi tistega nesrečnega dne je prišel Koruza proti dvanajstim v komptar, dasi bi bil najraje ostal v svoji sobi. Najprej je zaprl past, kar je pa bilo skoraj odveč. Kajti Miha jc odstranil vso j nevarnost s tem, da je položil črez lopulni-' co široko desko, in sicer — pota osocle so res čudna — ono, ki jo je bil porabil Lo-renco. Nato pobere tisto nesrečno kronico in jo zaluči s krepko kletvico jezno v kot. Toda takoj mu poslane žal, kajli kromca je le kronica; sklone se ponjo in jo spravi v žep. Tu sc oglasi angeljevo čcšcenie, in prodajalna se^počasi izprazni. Koruza sede za mizo in začne pregledovati došlo pošto. Med drugim najde tudi precej velik račun od Ivrdke »Kalbeles in sinovi«, ki je zahtevala zastalo vplačilo z obratno pošto. Ta- koj izpolni poslani ček in gre v blagajno po denar. Ko jo pa odpre in vidi, da je prazna, se mu izvije iz prsi obupen krik. Nato začne mrzlično iskati po blagajni denar, toda razen nekaj nikla in bakia ni bilo ničesar notri. Tat je svojo stvar korenito opravil. Koruze se je loteval skoro obup, ko je videl, da je ob ves denar. V eni sapi je drl iz prodajalne na trg in začel kričati: »Pomagajte, pomagajte, okraden sem, oropan. Lovite latu, ujemite ga razbojnika! Ob vse premoženje sem, pobrali so mi vse do zadnjega vinarja. Ah, lepi moji tisočaki, kje ste? Sedaj mi ostane samo še beraška palica ...« Na ta glasen krik je priletelo kmalu vse polno ljudi, kajti Kurjevci so usmiljenega srca, in pridejo radi na pomoč svojemu bližnjemu. Nekateri so imeli še celo žlice v rokah, ker jih v naglici niso utegnili odložiti. Tudi mati županja se je prizibala za svojim možem vihteč veliko leseno kuhal-nico. »Kje so tatovi? Kdaj so Vas okradli? Ste jih li videli? Kam so pa leteli?« — Taka in podobna vprašanja so kar deževala na ubogega Koruzo. Toda ta jim ni mogel več odgovarjati; zamahnil je z roko in odšel nazaj v prodajalno. Sedaj je vse tiščalo za njim. Vsak je hotel na kraj nesreče. Toda delali so račun brez Ovsenega Jože. Ko ta vidi, da so županovi, moški in ženske, občinski tajnik, mesar, mrliški ogleda in še nekateri drugi trški vplivni možje že v prodajalni, vstopi se med vrata in začne vpiti: »Alo, domov, pravim, tu nimate nič opraviti. Otroci v šolo, možje na delo, babe pa posodo pomivat! Sem noter imamo doslop samo tisti ki se razumemo na tatvino in rop, ali kakor pravi sodnija, iz vedenci.« Nato porine Joža par vsiljivih fantičev s praga, zapre vrata in jih zaklene-. Med tem jc začel v komptarju župan kot predstojnik občinske policije že s preiskavo. Najprej si je dobro ogledal odprto blagajno, nato je pa začel izpraševati Koruzo o raznih okolnostih tatvine. »Kdaj si videl zadnjikrat denar v blagajni,« ga vpraša. , »Včeraj zvečer sem ga še preslel m ni nič manjkalo.« »Koliko je pa bilo?« »Dvaintrideset tisoč dvesto petinsedemdeset kron; dvajset tisoč petinšestdeset v srebru, ostalo pa v bankovcih.« Pri imenovanju takih vsot ;c vsem navzočim kar sapa zastala. Predno je pa mogel župan zopet do besede, se je že oglasil kramar Kopriva iz Bcraške ulice, velik Ko-ruzin nasprotnik, ki se je pritihotapil med »izvedence«: „0 li skopuh ti! Tako bogastvo je imel! Kadar se je pa šlo za dohodarino ;e bil pa največji siromak. Le počakaj! Še ka-zen boš moral plačati, ker si ulajil tak denar. Čisto prav se ti godi; se ti vsaj lagali ni več treba, da nimaš nič razun trgovine in dolga na hiši. Prebrisan si pa, lo se li mora pustiti. Da te niso mogli pritisnili pri davkih, si skrival v blagajni tisočake, na 71 posestvu pa kazal dolg. Čudno, da se nisi domenil s tatovi, da bi ti bili denar pustili, dolg pa odnesli.« Te pikic besede so Koruzo zadevale kakor udarci biča, da se je kar zvijal na stolu, kamor sc je bil poprejc sesedel. Dasi ni bil priljubljen v Kurjih čcvcah, sc je vendar večini izmed navzočih »izvedencev in izvedenk« smilil, ko so ga videli tako pobitega. Zato je ukazal župan škodoželjnemu Koprivi molčati, nato se pa obrne zopet h Koruzi in mu začne prav očetovsko prigovarjati: \ idiš, Koruza, pametno pa le nisi storil, da si pri napovedi dohodkov toliko prikril. Ako se to zve, — in zvedelo se bo gotovo, — te res utegnejo kaznovati. Ako bi bil plačal dolg, mesto da si hranil denar, bi ti vsaj tistih tisočakov tatovi nc bili odnesli. Vidiš, to imaš od svoje lakomnosti in tiste neumnosti, v kateri si denar doma hranil, mesto da bi ga imel v hranilnici. Totla po toči zvoniti jc prepozno. Sedaj sc gre za to, da izsledimo tatove. Kdaj pa misliš, da bi se bila tatvina zgodila?« Najbrže nocoj po noči, ko sem bil v kleti, je vzdihnil Koruza v svojih mukah. Nisi li slišal nobenega ropotanja nad leboj? Prav nobenega, kajti spal sem vso noč; zbudi' sem se še-lc zjutraj, ko so začeli moji ljudje padati v klet. '1 oliko jc pa gotovo, da je bil tat po noči v komptarju. Prišel je prav lahko noter, ker niso bila vrata zaklenjena. Samo tega ne razumem, da se ni ujel v past, kakor sem sc jaz. Gotovo ie vedel zanjo, sicer bi se je ne bii mogel izogniti. Dovolite, gospod župan, še meni par vprašanj.« se oglasi sedaj Ovseni Joža, pritisne dcsnico na službeno čcpico, in se obrne h Koruzi, ne da bi čakal županovega odgovora: Jc li še kdo drugi razun tebe poznal to past?« Samo mehanik, ki jo je naredil. A prisegel mi je. da ne izda nikomur le skrivnosti. Dobro, pokima Joža važno z brado in nadaljuje zaslišanje kakor pravcat preiskovalni sodnik. Blagajno si danes našel zaprto?« Da, zaprto, kakor navadno.« Na nji ne vidim nobene poškodbe, torej ni tat vanjo vlomil, ampak jo ie odprl s ključem.« Triko tudi jaz mislim.' (Dalje.) .., ke in črtice i bojišč. Kako sem bil ranjen .,, Anton Potokar iz Račjega sela pri Trebnjem, ki jc bil ranjen na italijanskem bojišču, opisuje svoje trpljenje tako-le: Dragi starši! Sedaj, ko imam dosti časa, Vam moram popisati, kakor se mi je godilo — v bojni črti. 2. oktobra smo šli nn fronto in smo bili 7 dni v ognju. Nato so nas odpoklicali, da se odpočijemo; čakali smo četrt ure za bojno črto, ter smo onim, ki so bili v ognju, nosili zvečer in ponoči menažo ter druge potrebščine. Vsak večer sem bil v prvih vrstah trikrat; bilo ni brez nevarnosti, ker so venomer brenčale krogle. Najbolj divje jc streljala italijanska artiljerija 18. okt. Morali smo iti zopet v bojno vrsto, ker onih žc ni bilo več; samo tu-intam je še kdo ostal. Čudno, da polentar ni šel naprej. Pogled na ta prostor jc bil divji. Od gozda ni bilo drugega, kakor štori. Ranjen sem bil, ko sem nesel menažo v strelski jarek. Z menoj je bil š« neki drug tovariš. Ko sva se približala, so leteli šrapneli, da mi jc kar sapo zapiralo. Moj tovariš je skoraj znorel. Ko sva oddala jed, sva šla v kritja. Toda, kaj pomaga, ker so bila vsa razbita. Izgrcbla sva toliko prostora, da sva skrila glavo in život. Celo noč je divjal topovski ogenj. Puške sva imela pokonci postavljene, pa so jih šrapneli lako zbili, da jc šel ves les proč. Proti jutru prileti šrapncl prav na najino kritje. Oba 1 sva bila ranjena, jaz sem bil bolj nevarno, i Ker sem veliko molil in Marijo klical na pomoč, me jc ona varovala, da je šla smrt mimo mene. Šel sem k sanitejcem, da bi mi obvezali rane; pa čez nekoliko časa je I padla granata uprav tam, kjer sem bil prej, in jc vse razbila. Ko sem bil obvezan, so ! mi rekli, dn ne bom mogel iti dalje; pa dobil sem palico, pa sem lc/el naprej, seveda , težko. Pozneje mi je eden pomagal, da sem prišel eno uro daleč. Tam sem ležal cel ; dan v baraki in bil še zmerom v veliki nevarnosti, kajti granate so padale tako blizu, da jc kamenje neprestano rožljalo po strehi; a pomagati si nisem mogel prav nič. Bolelo in zeblo me je močno; vstati nisem mogel več. Še-le drugi dan so me prenesli na voz Vozil sem sc tri ure, preden s<»m prišel na obvezovališče, kjer so mi nogi očistili krvi in prevezali. Zvečer so nas pripeljali v Nabrcžino; lam sem dobil posteljo. Mislil sem, da bom tam lahko brez skrbi; pa še tu ni bilo miru. Vsak dan je priplaval italijanski aeroplan ter jc metal bombe, da sc jc vse treslo. Komaj sem čakal, da so me poslali naprej. 29. oktobra zvečer so nas nrenesli na vlak; 30. oklobra sem bil žc v Zagrebu. Tu sem ostal nekaj dni, noteni pa zopet naprej na Ogrsko v Szekszard. Od tu sem Vam sporočil že večkrat, da bom kmalu ozdravel; o, pa nc bom še tako hitro. Levo noga je res že skoraj zdrava, ker jc šla krogla skozi. V desni je pa krogla ostala; zadela me jc gori v hedro, šla en čas po nogi in sc ustavila pod kolenom. Pa tudi v stegno me jc bil zadel en kamen, velik kot pol oreha; imel sem ga notri pet dni. Ranjen sem bil 21. oktobra, in sedaj 19. novembra sem šel k zdravniškemu pregledu, kjer so sklenili, da morajo izvršiti nad menoj operacijo. Iz desne no«c so mi vzeli kroglo vun. To Vam povem: operirati sc dati — jc hudo, dokler človek ne zaspi. Potem seveda nisem nič čutil. Ko sem se zbudil, sem bil vesel, da še nikdar lako. Oči sem imel vse mokre, ker tekli so mi že zadrvi trenutki. Bil sem žc skoraj na onem svetu ... Ko sem se zbudil so mi še nogo povijali. Tako sem Vam malo popisal svoje glavne doživljaje v vojaškem življenju. Srčno vse skupaj lepo pozdravim. Kakor kremen ... Da se spozna značaj našega kranjskega Janeza, posnamemo nekatere podatke iz pisem Jožefa Rus-a iz Doba (Št. Vid prj Zatičini). Bojeval sc je ves čas proti Rusu. Še tam poleti jc pisal staršem. Dragi starši! Pozdravljam vse in na znanjam, da sem še živ v daljnem hudem kraju . , , Bog ve, ljubi starši, e> se bomo šc katerikrat videli, ali nikoli l pa. nje imam še vedno, da bom prišel d ov v svoj ljubi domači kraj. Ni ga dnu. da ne bi mislil na Vas. Res; tudi doma ni dosti prida, pa vendar vsak želi še i rat mir in da bi se srečno povrnil k s\ im. Odkar sem prišel tu sem, še nisem pa| p6d streho. Znanih fantov tukaj ni ve , so mi močno prešli. .. To Vas prosim, abi moj oče, da moli te za nas in da so nas spomnite pri vsaki molitvi, ki se boju mo za domovino in za Vas . . . Zelo hud« mi je, ko se domislim na svoje domače ljia in na rojstni kraj, k|er smo živeli skup v zadovoljnosti in v miru. Ali ločiti s« se moral od Vas. S težkim srcem sem \ m podal roko. Ko bi me več nc bilo, t bi izvedeli, da sem padel, prosim, pr« i te tudi druge sosede, da naj gredo k m; /a menoj. In na božja pota pojdite, ker m se zaobljubil, če pridem domov; ako e, pa pojdite Vi namesto mene. Tisto pa di ni treba, da bi dali za eno sveto mašo, «>-tem pa bi čisto pozabili name. Prosim, -te vsako leto za ene dve sv. maši. I o sem Vam naročil, ker sedaj s n še živ. Bog ve, kako pride čez eno uro. V kratkem sem lahko na onem svetu. T i eno kapelico naredile, tam, kjer sem V. i naročil. Jaz sam sc vsak dan priporoč: i Jezusu in Mariji, da bi me varovala i srečno pripeljala domev . . . Besed, ki st mi jih govorili ob slovesu, moj ljubi oče, nisem pozabil. Rekli ste: Na Boga in n. Ma božjo nc smeš pozabiti!« — Pa tudi nisem in tudi nc bom. Veselje nad polentarja iti... V drugem pismu nadaljuje: Tisto veselje imam pa šc, da bi I nad polentarja, Bog ve, čc bom ušli Naj vidi še Lah, kaj jc kranjska kri. Kaj vse prenese na"; vojak! Ko opisuje vojaško življenje, pravi Dosti fantov sem pustil na okrva ni zemlji; zadelo jih jc sovražno or«>/ c. Povem Vam, da sem napadal 62 krat. v ročnem boju sem bil pa 26 krat; a doslej sem imel srečo, da sem sc povrnil ži\ in zdrav iz bojev . . . Naši fantje so pogin ni, da bo pomnil svet, kaj premore kran n kri, če bi nas tudi nazaj nc bilo. Res c-liko krvi je steklo za domovino; ali ta ri ni tekla zastonj. Ako bi bili vsi taki ot Kranjci, bi že davno nc bilo nobenega R ^ v Galiciji,..« j Nato je bil ranjen. V bolnišnici a Ogrskem jc opisal bajonetui boj. Naznanim Vam, ljubi starši, da «m Vam poslal fotografijo, da boste vi li. kakšen je človek, ko pride iz ognja ■ n. To so muke, da Vam jih ne morem p pisali. Malo vojakov jc bilo toliko č?:- v boju, kakor jaz. Pa srečen sem bil šc zadosti. Minilo je M mesecev, pa se šc živ in ludi zdrav bom kmalu zopet. V ' ga in Mariio mora človek zaupali, pa sc ^reč-1 no izhaja. Tako so letele kroi'le krov, me- ne, kakor toča, a me ni nobena zadela. Dušo sem izročil Bogu, Marijo sem klical na pomoč in klical: Fantje naprej! Pa smo rinili naprej, čeprav smo bili blatni, lačni in žejni. Zavpili smo »hura!« in udarili, pa je tekla kri, da smo prišli vsi krvavi nazaj. Ko sem bil nekoč v najhujšem spopadu, me je Rus udaril s puškinim kopitom; za plačilo sem ga tako dregnil, da sc jc takoj zgrudil. Nato skoči name ruski praporščak ter nameri sabljo, da bi me podrl. V tem hipu mu zabode poddesetnik ob moji strani bodalo v prsi, da me je kri obrizgnila. Potem se je nadaljeval ročni mete/.. Obkladali smo se s puškinimi kopiti in udrihali, kakor je kdo mogel. Ruse smo pognali v beg. Mrličev je bilo, kakor snopja z a ženji-cami. Jaz sem srečno prišel ven tndi iz tega ognja . . . To sem omenil samo povrhu; ve., bom povedal, ko bom prišel domov . . . Oče-vojak — svojim otrokom Ivan Kamin iz Dolenje vasi pri Čate-ai piše svojim domačim sledeče pismo: Ljubi moji! Vem, da Vas skrbi, kako je z menoj; zato Vam pošljem nekoliko vrstic. Do danes sem še zdrav, hvala Bogu, zanaprej ve le eden, namreč Bog, kaj še vse pride. Preden kaj več, Vas vse pozdravim po najsvetejših srcih ter zopet prosim, molite zaupno in veliko, ker sila je velika. Pojdite kaj na Zaplaz zahvalit sc v mojem imenu Mariji, da me tako milostno varuje. Prosite jo, da me še nadalje varuje, ker več mojih najdražjih prijateljev je žc padlo. Jaz hočem biti Mariji hvaležen in jo častiti vse žive dni in tudi Tebe, ljuba žena, in Vas, mili moji otroci prosim, častite Marijo in jo prosile v vseli slučajih zaupno. Lil jc dež in sovražnik ic streljal noč in dan na nas; prosil sem Marijo, naj mc zagrne s svojim plaščem, in angela variha, naj me brani s svojimi peruti. Hvala Bogu! Ostal sem zdrav. Sicer ne vem, kaj me še čaka, vendar upam, da mc moja Mati ne bo zapustila. Prenašati hočem vse voljno za pokoro in Bogu v čast. Prejemajte svete zakramente ter sveto obhajilo tudi zame. Srce mi nepopisno hrepeni, da bi bil zopet tako srečen, in da bi se mogel udeležiti svete večerje, pri kateri se Kristus uživa. Ali meni je sedaj nemogoče, Vam je pa lahko. Torej nikar nc zamudite nobene priložnosti! Ljubi moji otroci! Prosim Vas, bodite pridni; varujte sc greha. Poglejte, k&liko pokoro nalaga božja Previdnost zaradi greha narodom žc na tem svetu. Ako b-)sle živeli po veri, boste ljubi Bogu in po smrti brez strahu stopili v večnost ter prejeli zasluženo plačilo. Potem pa ne bo več žalosti, ne solza in nc bolečin, ker prejšnje jc minilo; tako beremo v sv. pismu. Pozdravim Tebe, moja žena, srčno, tako tudi ljube moje otroke, očeta, vse prijatelje in znance moje. Izročim Vas vse v varstvo presvetega Srcn .Jezusovega ter Vam zakličem: Jezus in Marija naj bosta Vaša tovariša v celem življenju in ob smrti. Amen! Ves Vaš Ivan. Vse napore premagajo . • . Ivan Dernulc, vojak iz Strug pri Do-brepoljah, ki služi pri kavaleriji, piše s severnega bojišča: Draga sestra I Sporočam, da sem še zdrav, hvala Bogu. Upam, da ste tudi Vi doma. kako sc še kaj imate? Zelo me skrbi, ker ze dolgo nc dobim nič sporočil od doma. 1 ukaj vlada med civilnim prebivalstvom splošna beda. Med vojaštvom pa največ težav povzroča zimski mraz, ki je zadnji čas sila hudo pritisnil. Sedaj sem za par dni pri konjih v vasi, kjer so nastanjeni. Konji so skoro na prostem, ker ni hlevov tako kot pri nas na Kranjskem; prebivalstvo je namreč bedno, Grozote vojske Vam ne moreni popisati, ne dopovedati, da bi me razumeli. Tega ne more umeti drug kot tisti, ki je navzoč in ki mora prenašati težave in križe sedanje vojske: mraz, lakoto, pomanjkanje spanja, smrt pred očmi, umirajoče ljudi . . . Kaj bi našteval! Vse najhujše, kar sploh more človek prenesti. Vsak, ki ne bo osebno občutil teh grozot vojne, mora biti Bogu hvaležen. Upam pa, da bo Bog še dal lepših časov, če mc ne bo poprej poklical k sebi. Sicer sc nc bojim smrti, smrti za domovino; zlasti v zavesti sedanjega trpljenja ne. Ako si kateri vojakov sezuje čevlje (kar je seveda prepovedano), se ne more obuti, ko vstane, ker so zmrzli. Bos seveda ne more stati v snegu, ker ga zebe; pa vzame čevlje v roko in dirja z njimi po snegu, ker si ne ve drugače pomagati. Zopet drugemu sc primrznejo čevlji na noge, in zjutraj nc more hoditi, ker so tudi noge zmrzle. Ne kaže drugega kot v bolnišnico. Vojsko je prestal revež, pa tudi noge izgubil za celo življenje. Take in enake reči se neprestano dogajajo, tako da so se mi žc skoro nekoliko udomačile. Čez par dni grem zopet v strelske jarke, ako sc med tem kaj posebnega ne zgodi. Snvio pozdravlja vse skupaj brat Ivan, ielezna volja vse premore. Iz pisma infanterista Antona Alič-a (doma v Pevnu — Stara Loka): Ljuba mati! Najprej Vas vse prav srčno pozdravim in se Vam prav lepo zahvalim za karto in »Domoljuba«. Naj Vam nekoliko opišem, kakšno je življenje v teh hribih. Mraz je tukaj že sedaj (19. nov.) tak, kakor doma v najhujši zimi; včasih tako viharno mede, da se prav nič ne vidi in da kar sapo zapira. Pa, hvala Bogu, obleko imamo dobro in tudi močne čevlje, da nam mraz prav nič ne škoduje. Mislim, da to zimo že prestanem, čeprav bo dolga in huda. Zdaj smo par dni že v novi baraki, ki je prav gorka in lepa; je kakor v hiši, ker kurimo noč in dan. Veliko deta in trpljenja je bilo treba, preden je bilo vse narejeno. Delali smo dannadan in dostikrat tudi ponoči; les in vse, kar je bilo treba, smo nosili po več ur daleč in v vsakem vremenu. A železna volja vse premore. Prej je bilo seveda slabo, ko jc bilo vse iz kamenja in mrzlo. V mirnem času ni bilo tukaj živega bitja; kvečemu kaka divja koza se je tu sem izgubila. Zdaj so pa nastale prave vasi in ceste. Ne da se povedati, koliko truda in dela jc bilo, preden so bila narejena vsa pota po takem skalovju, kakršno jc tukaj. Zdaj je vse premagano: vsekrižem se vrste pota in prave ceste. Kjer je poprej komaj plezala in skakala divja koza, hodi sedaj na stotine konj, na tisoče ljudi. V vojski je res vse mogoče .., Jesti imamo dosti. Vsak dan dobim kos komisa, malo sira ali špeha in salamov; vrhutega nam dajo tudi sladkorja, čaja, kave in en »frakelj« ruma za čaj; pa včasih tudi kaj drugega za priboljšek. S tem smo prav zadovoljni, če bo le zmerom tako. Pred Lahom imamo še dosti mir; se jo naveličal, ker je vedno tako slabo opravil. Zdaj ni več onega groznega žvižga in tuljenja po zraku. Drugih novic pa tukaj ni; čakamo jih le od doma. Najtežje čakamo trenutka, ko se bo sklenil ljubi mir, ko se bomo zdravi in veseli vrnili domov kot zmagovalci.., Slava Junakom! Naš sotrudnik, ki jo zna tako lepo v verzih zakrožiti, nam je poslal zopet lepo pesmico v proslavo našim fantom in možem na bojišču. Zraven pa piše: Celovec, 23. XII. 1915. Slavno uredništvo »Domoljuba«! Prosim, da bi dali to pesmico v »Domoljub«. Naši »Janezi« se mi tako dopadejo, kakor se morejo dopasti le tovarišu, ki je kedaj bival med njimi. Jaz sem bival med njimi v fronti pet mesecev in dobro poznam, kakšnega značaja je naš Janez. Zvestoba in hrabrost mu je nad vse. Ni zaman naše zaupanje nanj, ker je res hraber branitelj domovine in dela čast naši lepi Sloveniji. Torej ta pesmica bodi našim Janezom posvečena! Naši Janezi. Trdnejši ko skala so Janezi naši: ne ogenj, ne zima junakov ne straši. Udrihajo Laha po »kranjsko« junaško, da spet se vrniti bo moral na Laško — z odprtimi ustmi, s pobešenim nosom in s praznimi žepi, s počrtanim »posom«. Naj grize, naj bije, dokler ne omaga: Avstrijskih junakov nikdar ne premaga. Prej sivo gorovje bo ravno ob Soči, kot Lah bo zavladal v Gorici cvetoči. Ne Trsta ne južnih Tirol mu nc dajo; ker Janezi trde pesti še imajo. Trdnejši ko skala so Janezi naši. Udani vladarju, domovju mejaši. Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici, invalid brez desnice. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Že enkrat smo opozorili, da preti naši mnjereji velika nevarnost zaradi visokih cen. Gospodarji so poprodali težje živali, ki bi bile še najboljše za pleme. Tudi s sedanjimi zvišanimi cenami se hočejo naglo zavarovati in vse lepše živali prodati. Ko bi bil izvoz dovoljen, bi sc naša svinjereja še bolj oškodovala. Nasledki tega napačnega gospodarstva sc zdaj žc povsod kažejo. Druga leta je vsak prav lahko in poceni dobil male prešičke, če jih je le hotel. Danes mladičev povsod primanjkuje. Za malega pujsa plačujejo 50 do 60 K, da pride 1 kg žive teže gotovo čez 6 K. To jc pa šele začetek. Spomladi bo veliko hujše. Če si nc bomo začasa pomagali, bo naše gospodarstvo za milijone oškodovano, saj naš kmet še vedno največ za prešiče dobi. Če pa mladičev nc bo, ne bomo imeli kaj rediti. Prav v tem času silijo gospodinje z mladimi, ncizoitnnimi svinjicami naprej, ki bi bile še najboljše za pleme. Kar vas je pametnih gospodarjev, pokupite nekaj takih živali za pleme. Res bo morebiti draga 300 do 400 K, toda spomladi, ko bodo mladiči dragi, lahko za same pujsc dobiš 400 K, ko ti svir.jica šc ostane. Cene za enkrat ne bodo šle rosebno nazaj, če bi tudi veliko živali z Balkana pripeljali. Res jc nekaj sitnosti, ko svinja skoti. Včasih tudi nc gre vse po sreči. Toda za enkrat še zmiraj največ nese reja plemenih prešičev. Prav občutno je tudi pomanjkanje mrjascev. Po dve uri daleč ni nobenega, ko bi ga morali imeti v vsaki drugi vasi. Če pelješ trdi milo dlje, se ti bo malo pognalo, mladiče boš pa Ic imel doma. Avstrijske živinorejce je nekoliko vznemirila vest, da so kupili za našo drža v o na Bolgarskem 30.000 volov po 1 K BO h 1 kg žive teže. Ti voli bi imeli okoli deset milijonov kilogramov mesa. Množina je precej znatna. Skoro gotovo bodo za temi še drugi prišli, ko se je enkrat trg odprl. Tudi Romunija bo najbrž opustila svojo kislo voljo in odprla vrata zlatemu teletu. 50.000 vagonov žila je že prodala. Zdaj pride še ž;vina na vrsto. Na dunajskem trgu so vsled tega ccnc govedi nekoliko padle. Povsem soditi, se pa cene ne bodo šc bo'j znižal Kaj pa je 30.000 volov za celo Avstriu, 1 ima čez 50 milijonov prebivalcev ? Na pet ljudi v cesarstvu pride le 1 kg tegfi mesa, ako bi vsem enako delili. Po '-biti (udi ne smemo, da so dunajske ccne vebko višje kakor naše. Tam so plačevali ic 3 K 40 h za I kg žive teže. Prav težko jc zdaj krmila dobiti. Na Nem:' cm so poizkušali konjem proso krmili. Z uspehom so prav zadovoljni. Za 100 krf prosa plačajo 47 mark, to je čez 60 K. Tnr.ščioa za krmo sc Drodaja na Dunaju 80 do 90 K za 1 q. Mernik velja po tem računu čez. 20 K. Prav nizke žitne cene !ria|0 na Poljskem. V Varšavi so sledeče najvišje cene: 100 kg rži 15 mark, pšenice 19 mark, rženc moke 32 mark, pšepične moke 36 mark. Naravnost grozno je gospodarstvo v Romuniji. Tam se mora žito za domačo rabo prodajati za določene najvišje ccne: pšenica (100 kg) za 19 lei (1 lei je 95 v.) sta-7? ra tuišica 14. nova 12, oves 15, ječmen 16, Izvozne cene pa znašajo za pšenico 35, za turščico 35, za oves 35, za rž in ječmen tudi 35, fižol 50, proso 40. Zraven kupnine mora vsak kupec še carino plačati, ki znaša za 100 kg pšenice 6, za turščico 4, in sc posebej od vagona pristojbine 10 lei. Pšenica torej stane na romunski meji 51 lei. Ko bi vsi kmetje enako prodajali, bi rekli: »Naj le delajo, kar hočejo, saj imajo svojo pamet.« Toda vlada dovoli izvažati po tej visoki ceni lc svojim ljubljencem in nekateri veleposestnikom, ki dobe na ta način šc enkrat toliko za svoje žito, kakor na\adni kmet, ki mora lc doma prodati. Naši žitopromelni zavodi bodo pač vzeli žito, ki je bilo že popred kupljeno, ker to ni zadeto od nove postave, ostalo žito pa naj bi čakalo, da se Romuni premislijo. Za potrebo bomo žito lahko tudi v Bolgariji in Turčiji dobili. Na Dunaju so mislili, da bodo po novi določitvi najvišjih cen za mast prav lahko dobili zabelo iz Ogrske. Zdaj jc ogrsko trgovsko ministrstvo določilo, da sc mora za \sak izvoz masti dobiti posebno dovoljenje. — Prešiči so šli v ceni zelo nazaj. Kako/ sc kaže, se je padanje hitro ustavilo. Kdor nima še zadosti masti, naj si jo naglo dobi, ker letos gotovo ne bo preveč debelih prešičev. Od avgusta do konca januarja 1916 jc kupila Nemčija v Galiciji 6000 vagonov petroleja * * * Cene za petrolej. Dne 22. decembra je izšla ministrska odredba, ki omejuje promet z mineralnim oljem. Vsakega 1. in 15. v mesecu jc treba naznaniti zaloge surovega olja, mineralnega olja, vseh vrst ben-col. Ti predmeti so tedaj pod zaporo. Izšla je tudi naredba, ki določa ccno petroleju. Petroleju za razsvetljavo je določena cena 36 K za 100 kg čiste teže, postaja Dro-hobič — brez soda; užitninski davek je vštet. Politične oblasti imajo določiti cene za nadrobno prodajo. Odredba glede klanja telet polajšana. Dunajski uradni list obvešča, da je odpravljena omejitev glede klanja telet. Dovoljeno jih je klati od dobe, ko dozore za klanje, do šestih mesecev. Pravijo, da bo ... Po več kot enomesečnih pogajanjih med nemško, avstrijsko in ogrsko žitno centralo na eni in romunsko komisijo za prodajo žita na drugi strani se je te dni sklenila pogodba za nakup romunskega žita. Za sedaj ostane pri nakupu 50.000 vagonov različnih žitnih vrst in fižola. Ko se bo ta kupčija ugodno končala, se bo začelo s pripravami za nakup še nadaljnjih 50.000 vagonov. Istočasno z ! novim nakupom žita se je zasigural tudi j izvoz in odpošiljanje vseh že poprej nakup-ljenih množin žila in fižola. Nakupljeno blago se bo prevažalo deloma po železnici, deloma po Donavi. Storjeni so vsi koraki, da se cela zadeva kolikor mogoče naglo in gladko reši. Kupci bodo poslali v Romunijo zadostno število železniških voz. Nove odredbe o izdelavi b prodaji kruha in peciva. Uradna »Wiener Zeitung« objavlja ministrsko odredbo, ki vsebuje splošno prepoved za obrtno izdelovanje in prodajanje malega peciva vseh vrst. Pše- nična in ržena moka se sploh ne smeta več uporabljati za proizvajanje slaščic — ne v slaščičarnah, pekarnah, ne v gostilnah in točilnicah. Izdelovanje slaščic z uporabo nadomestilne moke se dovoli lc dva dni v tednu. Obrtno izdelovanje slaščic iz uro-vega masla in vzhajanega testa sc iplo-šno prepove. Naredba, ki je stopila v veljavo dne 23. decembra, prepoveduje k no pekom in slaščičarjem od tretjih oseb napravljeno testo sprejemati za peko. Nova ureditev uporabe moke in kruha. Listi poročajo, da namerava vlada izdati še nadaljnje odredbe glede uporabe | kruha in moke. Pred vsem se je vlada od-i ločila, da izda nove odredbe glede mletja žita, po kateri se bo moralo žito bolj« iz-mleti kakor dosedaj. Dočim se je n o dosedaj izinleti 78'/o, se bo moralo i j | iz pšenicc izmleti 82%. Od tega bi oci lo ! na krušno moko 64'/c, na moko za . > 15%, 3c/o se računa razprašene molu in 18% otrobov. Nadaljna odredba ie ured; a uporabo kruha in moke na deželi. Namerava se namreč dosedanja mera 400 g za osebo na dan zmanjšati na 300 g. Istočasno ! se bodo poljedelci pozvali, da oddajo \. c odvečne zaloge, izvzemši semensko žilo. Za mestno prebivalstvo se dosedaj določena množina nc namerava znižati. Izdali e : bodo tudi novi predpis1 za peko kruha. 1 i i i napravi kruha se bode smelo rabiti san > 80% moke in 20% raznih dodatkov. K( t dodatki pridejo vprvi vrsti v poštev krompir in koruza, toda koruza predvsem v ju/ nih deželah, koder so ljudje na uživanj' koruze tudi v mirnem času bolj navajeni. Važno bo tudi to, da sc bodo v bližnjem času krušne izkaznice tako izpremenile, da se bosta dve tretjini izkaznic glasili na kruh in le ena na moko. V bodoče sc bo n i tiste odrezke, ki se glasijo na kruh, doi 1 edino kruh, na ostale pa le moka. Vse te nove odredbe stremijo za tem, da se prepreči načrt naših sovražnikov, ki nas hočejo izstradati ter v tem zmislu hudo p. -tiskajo na nepristranske države. To je K i vzrok, zakaj se naše upanje, da bi po ; -gah na Balkanu dobili v naše kraje dn\ Ij žita in krmil, dosedai žal ni v toliki meri izpolnilo. Radi tega moramo s svojimi t-nimi zalogami skrajno varčevati in uporabo kruha in moke tako uravnati, kakor da bi ne imeli nič upati na zunanje dova-žanje žita. Neobdelana zemljišča. Dne 21. oktobra je izšla ministrska odredba, ki določa, da se eesarska odredba z dne 10. oktobra 1914, po kateri se morajo neobdelana zemljišča do določenega roka gotovo obdci.iti, podaljša za leto 1916. Cesarska naredba določa, da mora občina ali žetvena komisija opozoriti posestnike, da morajo vso zemljo, ki je določena za njive, vsaj do 15, aprila pripraviti za posetev ali pa če jim radi nastalih razmer (pomanjkanje delavskih moči, živine itd.) to ni mogoče, pri politični oblasti zaprositi za podaljšanje lega roka. Ako se določeni rok ne drži, i na občina, oziroma žetvena komisija pravico dotično neobdelano zemljo oddati kaki tretji osebi, da jo obdela. Ta tretja oseba sme dotično zemljo do 15. oktobra nemoteno uporabljati. Pridelek je popolna lastnina tistega, ki je zemljo obdelal. Nakup bakrenih predmetov. Uradno se objavlja, da je patrijotična vojna nabi-ralnica kovin pripravljena kupiti bakrene predmete vsake vrste (zlasti tudi cerkvene pavke, bakrene kupole, bakrene strehe), Ja pa zamore plačevati za kilogram čistega bakra le rekvizicijsko ceno 2 K 35 vin., oziroma 2 K 55 vin. Prodajalci naj svoje pismene ponudbe z natančno označbo predmeta po številu in teži naslovijo naravnost na c, kr. vojno ministrstvo odd. 7, satrijotična vojna nabiralnica kovin, in naj predmete pošljejo naravnost na skladišče patrijotične nabiralnice kovin na Dunaju V., Margaretengiirtel 3. Tam sc bo dognala teža čistega bakra in potem se bo na to odpadla cena nakazala od patrijotične vojne nabiralnice kovin. Najvišje cene pitanih preišičev. Dodatno k zadnjemu razglasu z dne 17. oktobra 1915, št. 27.582, zaukazuje deželna vlada v sporazumu s c. in kr. 5. armad-nim etapnim poveljstvom z veljavnostjo za celo deželo kranjsko, da sc pri trgovanju s pitanimi nrešiči s težo več nego 150 kg, ne sme prekoračiti cene 3 K 70 v za 1 kilogram žive leže. Ta odredba dobi moč z 22. decembrom 19)5. — Ostala določila zadnjega uradnega razglasa 17. oktobra 1915, štev. 27.582, ostanejo še nadalje neiz-rremer": iv. i naše gospodinje. Kava obdrži svoj duh, ako ji dodaš pri praženju malo posušenega črnega kruha, ki popije kav in duh in ga da pri kuhanju iz sebe. Kruh se zmelje s kavo in da kavi tudi več moči. Tudi sladkor brani izlilape-nju duha, če z njim malo potrosiš kavo, preden je žgana; sladkor prevleče kavo kakor s smolo in zadrži zrak. Vročo kavo razprosti po čistem popirju, in ko se je shladila, jo spravi v pločevinasto ali porcelanasto posodo in imej dobro zaprlo. Dcbra kava. Na kmetih imaio večino dobro mleko, a kava je vendar slaba, ako je gospodinja zasula pred par meseci pol čebra zmlete mešanice prave kave, tri -krajcarske cikorije in ječmena, ali, kar je že zraven. Da, naj bo cikorija, ječmen ali prava kava, vse to je dobro, če je vsako zase, dobro zaprto in sl zmelje šele, kadar krop vi e. Cikorijo deni najprej in maio, potem ječmen, in ko se jc ječmen pokuhal, deni kavo, toliko da prevre, jo odstavi in nalij. Kuijavo si prihraniš če nasnješ na žerjavico malo pepela, ki se iznova raz-žari in dolgo drži toploto. Premogov prah zmoči, da bo gosta kaša, potem gori kot žlindra in drži dolgo gorkoto; treba ga je pa naložiti v gorko peč, na žerjavico, sicer se ne užge. Železo obvaruješ rje. Raztopi toliko terpentina, kolikor voska, namoči krpo v leni in namaži železo.. Rjasto železo oSediš. Zmešaj 15 g ci-novega pepela z 2 g prepariranega jelenovega roga in zalij s 30 g špirita. Rjo namoči in operi z raztopino solne kisline in pusti pol ure. Nato namaži dobro z oljem in čakaj 2 dni, da izje olje rjo, poleni jo izdrgni s pripravljenim mazilom. Ne puščajte kokoši premrazovati! Kokoš, ki je prezebovala vso zimo, začne bolj kasno nesti in če podložiš njena jajca, se bodo izvalila zanikrna piščeta. Tudi petelin, ki je prezebal čez zimo, ni kaj prida. Toplo vreme vpliva jako dobro na kokoši; vsakdo ve, da je v hudi zimi manj ja-jec, kakor v mili. V prav mrzlih dneh ne bi smela žival iz toplega kurnika; mora pa imeti dovolj prostora, da se razleti, da se okoplje, da brska po svoji kurji navadi, In za vse to se skrbi po naših krajih vse premalo; vsak se boji stroškov, vsak misli, da morajo kure nesti, nc da bi to stalo kaj dela ali denarja. V časih, ko je stala kokoš par grošev in jajce par vinarjev, niso bili ti nazori tako škodljivi gospodarstvu, kakor zdaj, ko stane zanikrna kokoš 4 K, lepa pa 7 do 8 K in še več, jajce pa 24 vin. Vsaka gospodinja bi sc torej morala prebuditi in potrudili, da streže dragoceni živali. Varčevanje z mastjo. Par kil masti ali slanine jc zdaj žc cel zaklad. V mestih je pravo beračenje za kilo slanine, in v nekaterih krajih uvajajo že tudi karle za mast. Gospodinje na kmetijah so bolj preskrbljene; njim pa narekuje domovinska dolžnost, da ne tratijo s tem, česar tako primanjkuje drugim. Gospodinja naj po možnosti uredi kosila in večerje tako, da nc bo dajala dveh zabeljenih jedi nakrat, pa tudi ne mesne jedi, zraven pa še jed, ki potrebuje dosti masti. Na primer: Poleg krompirjeve ali druge juhe daš lahko ne-zabeljenc žgance, riž, kašo in podobne jedi. Z mlekom politih žgancev ni treba beliti; poleg mlečnega močnika bi sc morda izhajalo z nezabeljenim krompirjem. Mesa ! ii treba pražiti na masti; za kislo juho in obaro zadostuje, da se skuha ali spari na svojem soku, poštupa z moko in zalije; ali pa se kar zalije in skuha in prežge moka in zgosti s tem juha. Kjer imajo, recimo, makarone z mesom, ni potreba poleg tega še druge jedi. Namesto mastnih obar se naredi lahko gorčičina, dišavina in paradi-ževa, sadjeva, brez vse masti. Skrbno porabi vsak kosec masti od pečenega mesa (lolščo). Pri zelenjadnih jedeh se prihrani kaj masti, če kuhaš zelenjad, jo podmeteš ali pcšluDaš z moko in deneš šele malo pred kosilom nekoliko ma..a na vrh, ki se porazdeli po jedi. Za podmet jemlji vselej mrzlo vodo, če je mogoče mleko. Ako cvreš, glej predvsem, da je mast prav razbeljena, kar hitro zapre luknjice in brani, da nc posrka meso ali pecivo preveč masti. Na Tirolskem pečejo in kuhajo na lane-nem olju. Da ne postane olje žaltovo, ga izžemajc večkrat po malem, ali ga prevro. V loncu ga pristavijo, da zavre počasi, puste ga vreti en četrt ure in vržejo vanj skorjo kruha ali kos krompirja, čebule. Tudi za belenje ga je treba vedno razbeliti. Uporabno je za zabelo tudi makovo, repi-no in gorčičino olje. V sili je vse dobro, samo da ne škoduje zdravju. Dopisi. Vipava. - Iz seje izobraževalnega društva. Vse dosedanje vloge v Čebelici se izplačujejo, začenši z novim letom do konca marca t. 1. »Čebeli- ca« pa iste takoj na novo sprejema. Vodi jo g. organist vsako nedeljo od 1. do 2. ure popoldne. Vse vlagatelje na to opozarjamo! Starše, šolsko vodstvo pa naprošamo, da mladini priporoče »Čebelico«, v kaiero naj redno vlagajo; vinar pri vinarju kronca, šparej. moj Janezek — dobro bo zate, Polonca! Hranimo vsi bolj kot doslej, zlasti šolska mladina! — Časopisi se ludi tekoče leto naroče. — Knjižnica je začasno zaprta. Kdor ima še kako knjigo izposojeno, naj jo hrani do tedaj, ko se bo naznanilo, — Redni občni zbor se vrši na praznik sv. Treh Kraljev, po popoldanski službi božji. Kolikor je naših prijateljev, ki jim je mar krščansko družabna misel, še doma, prosimo, da se udeleže. Isti dan tudi naj vsi prinesejo članarino; druge črtamo iz knjige članov. — Člani Orla in Bogomile; se smatrajo pravomočnim članom, zato so tudi povabljeni.— Kdor hoče ponoviti ali-na novo naročiti »Domoljuba«, naj pride z denarjem v trgovino Silvester (podružnica), nakar se mu naroči. Predsednik. Iz Smlednika. V nedeljo 19, decembra smo se prvič, kar je vojska, zbrali v društveni dvorani k lepi prireditvi. Katoliško slov. izobraž. društvo »Kvišku« jc priredilo ganljivo igro: »Nežika z Bleda«. Vsebina te igre vpliva blažilno na srce; pri nas so sc pa igralke še posebno potrudile, da se je igralo res čuvstveno, kar dovršeno lepo. Imeli smo lep užitek, sirote v boju padlih' očetov naše fare pa precejšnjo vsoto; igra se je namreč zanje priredila. Naša naj-iskrenejša zahvala prirediteljem z ozirom na blag namen in požrtvovalno delo. Vsa čast pa tudi igralkam. Upamo, da se še kaj vidimo. Srečno novo leto vsem prijateljem »Domoljuba«. Bohinjska Bistrica. Krajevni pomožni odbor je od svoje precejšnje glavnice prav umestno določil 300 K za potrebno obleko revnih šolskih otrok. V ta namen je neimenovan tukajšnji dobrotnik dodal še 100 K, tako da se bo s tem že nekaj otrok obleklo. — Domača posojilnica je za živila občine založila 50.000 K. — Iz naše župnije je doslej — kolikor znano, umrlo 12 vojakov. Veliko jih je pa prelilo svojo kri na raznih bojiščih izmed onih vojakov, ki so bivali pri nas. Upamo, da so bili dobro pripravljeni, saj so tako radi hodili v cerkev, poslušali božjo besedo ter prejemali sv. zakramente. — V naši prostorni cerkvi so na primernem kraju postavljene prekrasne zastave s podobo presv. Srca Jezusovega in Marijinega: cesarska, ogrska, hrvaška in slovenska. Okrašene so vedno s svežimi šopki, Padlim junakom. Silvin Sardenko, I. Padli sle — in niste padli, Padli ste za očetnjavo, Počeščeni z bojno slavo. Jasno vstali ste pred nami Kot junaki sami II. Mrtvi ste — in niste mrtvi. Mrtvi v hladni zemlji spite, V gorkih srcih pa živite, Oživeli ste pred nami Kot mučenci sami. III. Daleč ste in vendar blizu. Daleč ste po svojem prahu, Ali z duhom v tajnem strahu, Bližate se rodni koči, Kakor vzdihi vroči. IV. fsfe — vaš grob ne bo pozabljen. Če ne bo ga našla roka, Najde duša ga globoka, S cvetjem prošnje vam iskicne, Slavni grob odene. Vojaki voščijo. Dunaj, — Srečno novo leto želimo vsem cenjenim bralcem »Domoljuba«, vsem bratom Orlom, Gorenjcem in Go-renjkam: Predmojster Jernej Aleš, Anton Banko, Ivan Roblek (Gorenjci), Franc Dragman (Dolenjsko) — vsi trdnjavski topničarji, sedaj na Dunaju. * * • p u 1 j. — Vsem cenjenim čitateljem in čiiateljicam »Domoljuba« želimo srečno aovo leto slovenski vojaki ob sinii Adriji: Vilhar, Jožef Novak, Jože Lokar, Dominik Slavec, Fr. Celin, Vinko Golmajer, Andrej j Topničarji Ivan Vreček, Al. Gabršek, Iv, Komac, Avgust Volk, Matevž Šilar, Dia-gotin Makarol, Fr. Makarol, Fr. Zvonar, Kr. Bric, Anion črgol. Predstrelci Jos. Plesničar, Iv. Čehovin, Rud. Brešan, Al. Ščuka. Desetniki: Iv. Ovsec, Ivan Žohar, Marko Šetinc, Iv. Hribernik, Avg. Bensa, Feliks Bergihc. ♦ * '* 11 a 1. bojišče, oddelek težkih havbic: Srčne pozdrave pošiljamo bralcem in bralkam »Domo'juba« ter voščimo srečno leto 1916. — z visokih vrhov italijanskega bojišča topničarji: Ivan Ko-kalj, Karel Anzelin, Ivan Jug, Anton Gla- ,vina, Fr. Eezgovšek. * * * Koroška meja. Slovenski fantje [na koroški meji) voščimo veselo, zdravo, srečno leto 1916: Fr. Vončina iz Sp. Idrije, Roman Rutar iz Tolmina, Josip Skvarča z Vrhnike, Jakob Kogovšek iz Rovt, Ivan Praček iz Dolgih Poljan, Janez Šemenič iz Št. Vida nad Vipavo, Rudolf Jereb, Vinko Demšar in Janez Ovsenek iz Žirov. — Anton Stopar, bivši poverjenik Vzaj. zav, * * » 11 a I. bojišče. Srečno novo leto želimo spodaj podpisani dolenjski fantje in možje vsem bralcem in naročnikom »Domoljuba«. Istotako tudi naznanjamo vsem domačim in znancem, da smo še vsi zdravi, kar tudi njim želimo. Navdaja nas samo ena želja in misel, da čimpreje uničimo verolomnega in ničvrednega polen-52 ra turščica 14, nova 12, oves 15, ječmen 16. movino. , ,. , Našemu prijatelju »Domoljubu« pa želimo veliko novih naročnikov ter da bi nas v prihodnjem letu šc bolj pogostoma obiskaval, kot letos. Tukaj v strelskih jarkih jc vsekdar dobro sprejet, posebno sedai v dolgih zimskih večerih. Na zdar! Kastclic Anton, Selo pri Šumbregu; Kaferle Josip, Selo pri Mirni; Sladic Alojzij, Mirna; Kerin Franc, Verhulie pri Krškem; Papež Jožef, Tržišče pri Mokronogu, vsi pešci domobr. pešpolka št. . . . * * * Veselejše in srečnejše novo leto voščimo vsem cenjenim čitateljem »Domoljuba«, kot je bilo preteklo. — Da bi nas Bog obiskal z ljubim in dolgotrajnim mirom! Iskrene pozdrave pošiljamo: Hrovat, Šmajdek, Bavec, Požar, Kolnik, Prelesnik, Košiček. ftal. bojišče, 25. 12. 1915. Dragi Domoljub"! Vsem Tvojim čitateljem voščimo zdravo in veselo novo leto ter želimo, da bi ! nam vsem novo leto prineslo, kar nam sta- j ro ni inoglo, namreč: zlati mir. Bog daj, da j se snidemo v novem letu zdravi, veseli, srečni in zadovoljni med svojimi domačimi: starši, brati, sestrami, ženami in otroki, ki nas željno pričakujejo v svoio sredo. Želimo v novem letu vsem čitateljem .Domoljuba« obilo sreče, denarja polne vreče. Življenje brez nadlog naj da Vam ljubi Bog! Božične praznike obhajamo šc precej dob'-o. Napravili smo si lepo božično drevo, prav kakor doma. Zvečer je imel g. poročnik Notar, poveljnik stotnije, lep nagovor, nam voščil za praznike, pohvalil stotnijo in njeno hrabro moštvo ter obenem pripel desetniku Francu Taškar srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda, ki je že druga svetinja, ki diči prsa hrabrega junaka. Desetnik Franc Taškar je hraber vojak, zgled vsem drugim v vojaškem, pa tudi v verskem življenju. Doma ic ta vrli odlikovancc iz Sevnice ob Savi. Nato je g. narednik Cokan čestital v imenu cele stotnije odlikovancev in se zahvalil računskemu podčastniku Kokotu, ki tako lepo skrbi za nas vojake, kakor mati za svoje otroke. Res, vsa čast mu! Ob skleou se je vršila predstava čarobnih umetnij. Kot umetnik je nastopil urar Ileš, sedaj stotnijski trobentač, in nas tako zabaval, da smo se kar od srca smejali in se čudili. Tudi godbo na harmoniko smo imeli ter peli lepe narodne pesmi. Posebno so nas razveselila božična darila, ki so nam jih namreč poslali iz lpjbljanske in kamniške okolice pridni učcnci in učenke. Prisrčna jim hvala. Vsem čitateljem »Domoljuba« pošiljamo pozdrave: četovodja Matija Vorina, poddesetnik Jožcl Lah, Kajnih Jakob, Sagej Matija, doma od Ljutomera na Štajerskem, Taškar Franc, desetnik, Kokot, rač. podčastnik, Kuder Anton, korporal. * * * Voščilo za novo leto so poslali vsem naročnikom še sledeči naši prijatelji, ki branijo Avstrijo na bojišču: Prostovoljci: Lindič Anton, Metelko Albin, Keglovič Alojzij, Granda Viktor, desetnik VolariČ Franc, poddesetnik Sodnik Martin, — Dalje dolenjski krščanski vojaki: Kotar I r., Kržnik Alojzij, Košler Janez, Kravcar Fr. — Z enakim voščilom so se oglasili: De-bevc Martin iz Trcbelnega na Dol., Hršte Alojzij iz Mirne Peči, Janez Šuštar, Š- ■■[. no nad Ljubljano. Tedenska pratika. Sobota, 1. januar: Novo leto. Obrezo-vanje Gospodovo, Sv. Odilo, opat, (f 1019), — Sv. Fulgencij, škof (f 533). Nedelja, 2. januar: Ime Gospodovo. — Sv. Makarij Aleksandrijski (f 394). — Sv, Martinijan, škof. Ponedeljek, 3. januar: Sv. Ge novefa, dev. (f 512). — Daniel. Torek, 4. januar- Sv. Tit, škof in apotolski učenec. — Sv. Gregorij, škof (f 541). — Sv. lzabela, kraljica. Sreda, 5. januar: Sv. Telesfor, papež in muč. — Sv. Simeon, stolpnik (f 460), Četrtek, 6. januar: Sv. Trije kralji, Razgiašenje Gospodovo. Petek, 7. januar: Sv. Valentin, škof in muč. — Sv. Lucijan, duhovnik in muč. (t 312). Solnce v. 8. u. 03 m.; z. 4. u. 09 m. Mlaj 5. jan. zjutraj ob ; na 6. i Vremenska in gospodarska pravila za januar: Moker januar brez Si.ega donese dosti le gorja. Če Treh kraljev jasno je nebo, v jeseni dosti grozdja bo. * Če grmi pozimi in se bliska, mraz nato močno pritiska. Sv. Makarij. + 394. Rojen je bil v Aleksandriji. V mladosti se je preživljal s tem, da je služil kot pekovski pomočnik. Ko je dosegel 30. li lo, se je umaknil v samoto, kjer jc več lc t prav spokorno živel. Ker je pa hotel Bogu še popolnejše služiti, sc je podal v Spodnji 1 ;ipt, kjer je živelo več puščavnikov, ki so se pa shajali samo ob nedeljah k skupnemu praznovanju in k najsvetejši daritvi. Makarij je vse prekašal po ostri spokornosti. ^figova celica je bila tako majhna, da se je komaj pregibal. Sedem let je užival nic; surova zelišča in sadje; pozneje si je neka' let privoščil tudi nekoliko kruha opoldne Za spanje in počitek je imel odločeni >a-mo dve uri. Pozneje se je podal Makari| * gorato pokrajino Nitria, kjer se je /brale okrog njega mnogo učencev; tu je bil tu™ posvečen za mašnika, a le iz pokors.-ine do patriarha v Aleksandriji. Svoje učence je poučeval z besedo, še bolj pa z zgledom. Iz njegovega življenja se pripovedke, da je dobil nekoč v dar lep grozd. Premagal se jc, da ga ni použil, dasi ga je mučila žeja; marveč ga je poslal bližnjemu lova-rišu-puščavniku. Ta je pa prav tako storil, ter ga izročil tretjemu, ta zopet četrtemu itd. .Slednjič je priromal grozd zopet nazaj Stov. r.5> k Makariju, ki je hvalil Boga, da sc znajo njegovi tovariši tako zatajevati in premagovati. Nekoč ga je motila skušnjava, da bi zapustil samotno življenje. Makarij jo je premagal s tem, da si je naložil dve košari peska in ga nosil dolgo časa po puščavi. Ko so ga vprašali, čemu to dela, je odgovoril: »Mučim onega, ki mene m"či in moti!« Umrl je star 99 let. * Nauk: Eden izmed učencev Makarije vili mu je tožil, da je pri molitvi vedno raztresen. On ga potolaži rekoč: »Nič se ne boj! Kadar boš raztresen, pa reci: Če ne morem zbrano moliti, pa hočem vsaj vztrajati.« Metliška mera v lesni trgovini. Dasi se stare mere in uteži od leta 1S76. dalje ne smejo več rabiti, so vendar osobito v lesni trgovini še v navadi, nc da bi bili dani tehtni vzroki za to. V trgovini z okroglim lesom se je večinoma pač že udomačila metriška mera (merska enota = 1 polni kubični meter); pri rezanem lesu in drvah za kurjavo pa še niso povsod odstranjene stare dunajske mere. Ta razvada se je sedaj z razglasom c. kr. deželne vlade, ki smo ga zadnjič objavili, prepovedala. Kar se tiče trgovine z drvmi za kurjavo, opozarja ta razglas na določbe ministrske naredbe z dne 23. decembra 1875, drž. zak. št. 157, s katero je bil vpeljan kot merska enota prostorni kubični meter. Drva prodajajo na Kranjskem povečini že na prostorne kubične metre; le ponekod, posebno pa v ljubljanskem političnem okraju, so v navadi še vedno tako-zvani drvar sežnji ali klaftre. Ker ti drvar-ski vožnji niso enotne kubične vsebine, se konsumenti zanimajo, koliko prostornih kubičnih metrov obsezajo taki drvarski sežnji ali klaftre, da morejo klafterske cene preračunati v rneterske. Račun bi bil sicer odveč, ker se smejo drva le na prostorne kubične metre prodajati, torej tudi cene le po tej meri zahtevati, vendar jc glede kontrole cen važno, da se omenjeni račun napravi: Kot drvarski seženj se večinoma prodaja sklad drv, visok po 1 seženj, to je 18965 :n dolg ravno tako. Prostornina sklada zavisi od dolžine polen, ki jo pa na-pravljajo v raznih krajih različno. Najbolj v navadi so dolžine polen po 21 palcev ali eol t. j. 55'3l cm, po 22 palcev t. j. 57.95 cm in po 23 palcev t. j. 60'5S cm. Ako smo si nabavili drvarski seženj po 22 palcev dolgih drv, preračunimo ga na metre, ako množimo dane mere. Torej: 1 8965 m X F8965 m X 0 5795 m, kar znese natančno 202 prostornih kubičnih metrov. Če slane tak seženj drv na primer 34 K, pride na prostorni kubični meter 34 : 2 02 t. j. 16 K 83 v. Najenostavneje se merijo po 1 m dolga drva; zaraditega konsumenti po taldh najbolj vprašujejo, in bi bilo tudi želeti, da bi se v prihodnje le po 1 m dolga polena prodajala m s tem napravil konec vsem nedoslatkom. P0 omenjeni ministrski na-redbi pa so dopustne tudi druge dolžine polen, toda samo take po 80 cm, 60 in po C",1l , , ,a pa se snieio glasom iste naredbe skladali le v tako dolge sklade, oziroma opore, da odgovarja kubična mera drv le c e 1 i m prostornim kubičnim metrom, Ako so skladi po 1 m visoki, ima pn polenih, dolgih 1 m, meriti dolžina sklada 1 m, pri polenih, dolgih 0 8 m, VI, m, pri polt nih, dolgih 0'6 m, 1 ■ m, pri polenih dolgih 0 5 m, 2 m, da znaša prostornina drv v 1 prostorni kubični meter. Iz tega je razvideti, da so dolžine po 21, 22, 23 ter več ali manj palcev v trgovini nedopustne; ko bi bile vendar na prodaj smela bi se zaračunati po 21 in 22 pal-oev dolga drva le za 50 cm dolga, po 23 palcev pa le za 60 cm dolga. Prodajalec in kupec sta kaznjiva, ako se ne ravnata po obstoječih predpisih; tudi ni dovoljeno cene drv za kurjavo nastavili za sežnje, ampak le za prostorne kubične metre. Kakor i/kučnja uči, morejo sc nezakonite stare mere v lesni trgovini najkore-nitejše odpravili, ako kupci vsako nepo-stavnost ovadijo bližnjemu tržnemu ali policijskemu osobju, oziroma žendarmeriji ali županstvu. To in ono. še eden. Na Badenskem se je v neki kmečki vasi zgodilo to-le: Kmet stavi v gostilni, da bosta on und no eener — in še eden v desetih minutah izpila cel sodček piva. Stava se sprejme. Mož gre in pripelje še enega. V petih minutah jc bil sodček prazen. In kdo je bil ta eden? Pripeljal je vola, ki ga je bil že od mladega privadil piti pivo. Pozabljena ura. Ko pride profesor zjutraj v šolo, stika po žepih in išče uro. Slednjič reče enemu izmed dijakov: »Ti P.! Pojdi na moj dom in reci moji ženi, naj mi da mojo uro; najbrž sem jo pustil na nočni omarici.« Pri teh besedah potegne iskano uro iz žepa in reče mirno: »Čez 15 minut si lahko zopet tukaj.« Lepo tolažilo. Bolnik: »Prosim Vas, gospod zdravnik, da mi prav odkrito poveste, ali bom prestal to bolezen?« Zdravnik:» Prav gotovo!« (Potegne neki papir iz žepa.) »Vidite, tu imam statistiko o bolezni, ki jo imate Vi: od sto ljudi ozdravi lc eden.« Bolnik (prestrašen): »Kaj? Samo eden od sto?« — Zdravnik: »Da, Vi ste ravno stoti, ki sem jih zdravil; drugih develindovet-tlescl jc že umrlo.« Kako sodi človeka materiiahst. Neki dr. W. Ferr pravi: Delavčev otrok je vreden 25 dolarjev; desetleten otrok 50 dolarjev; mladenič v delazmožni dobi 800 dolarjev. Človek v starosti okrog 22 leta ima največjo ceno — 1200 dolarjev, v 50. letu pa samo še 300 dolarjev, 70 letni starec pa komaj 5 do-]arjcv. _ To je dobro, da pri Bogu velja drugačna mera in da božji Sodnik ne ceni po zunanjosti, ampak gleda na notranjost — na dušo, na dobra dela. Vprašanja in odgovori. A. P. — Jurklošter; V vojskinih časih res ni pričakovati, da se bo kakšna stvar poceni dobila; čimdalj bodo topovi bob-nali, tem hujše bo. Gotovo je tudi, da i« dosti brezsrčnih privijačev, ki zlorabljajo stisko bednih in revnih slojev, kar je vne-bovpijoča krivica. Oblast hoče pretiravanje v cenah preprečiti s tem, da nastavlja takozvane »maksimalne« (najvišje) cene, čez katere ni dovoljeno iti. Seveda v današnjih razmerah so tudi te cenc deloma že take, da jih navaden človek, četudi a dobro dnino in dnevnino — ne zmore več, Take cene ima sedaj, odkar je določena maksimalna cenitev, tudi špeh, ker se ga toliko potrebuje za vojaštvo. Ni drugega pomočka, kakor prositi Boga, da skoraj prikrajša dneve hude poizkušnje, J. Č. — Jablanški Potok: Pešpolk 47. ima vojno pošto (Feldpost) št. 73. SKRIVALNICA. Kje je naseljenec? „use luči*4 ln čudovito svetlobo da vsaka petrolejka, ako se rabijo Apollo-tablete. 30% prihranka pri petrole u zagotovljeno. Cena škatlici (vsebuje 25 tablet) le K 1*20, 3škatle K3 —, o škatel K 5 —. KEMENY, KASCHAU I, poštni predal 12 A 6, Ogrsko. 2772 Kuverte s firmo, - - pisma, - - - račune itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Pri bolečlninah v vratu se posebno dobra izkažejo izpiranja vratu in zununja vtiranja ■ Fellcrjevim bol lajšajočim, antiseptičnim fliriu« tlom iz rastlinskih csenc zn. „Etza-fluid." To poživi kroženje krvi po dotičnilt bolečih mestih, utrja proti slabim posledicam mraza in jo tnko izvrstno sredstvo proti boleznim vratu. — Čez 1GO.OOO znaša že Število zahvalnih pisem, ki potrjajo odličen učinek Fellcrjovega fluida ii rastlinskih csenc zn. „Elzu-fluid", — zato naj bi bilo to sredstvo vedno v vsaki hiši pri rokah. - 12 steklenic stane na vso strani ti kron poštnine prosto, naroča so pristno pri leknr-nnrju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. t« (Hrvatska). - Kupujle letu pristni fluid in si nikar nn dajto vsiliti ponaredeb, ali pa knltilt tujih, nepreskušenih izdelkov. — Fellerjove lagodno odvajajoče rabarbara-krogljice zn. „Elza-krogljice", izborno odvajalno sredstvo, naj so istočasno naroče. (i škatljic stane poštnine prosto 4 K. 40 vin., vedno zanesljivo, lagodno in točno učinkujejo in jih vsakdo rad zavživa. — Le nikar ne vporabljajte takozvnnih „močnih" odvajalnih sredstev, ki dražijo črevesl (—en) A2 Prsne bolezni, oslovski ltašclj, naduha, Kdo nuj jemlje Sirolin ? influenci. t VsoW,Wi trpi na frajnem kašlju tai|e je obvaroval se bolezni.nego jordravift. 2. Osebe s kroničnim ka(arom bronhijev, ki s Sirolinom ordrave 3. Vadušljivi .katerim Sirolin mafno oleiiča naduho v i) Skrofuzni otroci, pri kaferih učinkuj Sirolin i ugodnim vspehom nasplosni pocufek. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 22. decembra: 9. 42. 32. 37. 36, Line, 24. decembra: 35. 24. 75, 44. 78. Tn^n^mrj-rmrT .Trprcsn KTPDgTPDž Ccvljdrska Zadrupa iz Mirna pri Gorici, sedaj v Vrbovcu. pošta Mozirje (Slal.) VOŠČI vsem cenj. odjemalcem in prijateljem, posebno onim, ki jih jo doletela usoda, da so morali zapustiti svoje domove srečno novo ieto 1916, Onim, ki so morali od doma, želi še posebej, da bi se kmalu vrnili v ljubljeni domači krai. Denar mecete mi nko plačujete velike cene za fine likerje, ker mor« te Mirni pripraviti naj-lin vrtite s mojimi ekstrakti 1 stoki ekstrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litr najttnej. ruma ali .Alt-vatra*. beuedikt m« a. cesarčice, kuin-lovca, mogadorja, črešnjevca. ananasa. maraskina. vanilievca, punca, Coprovemete, anpl grenčice. kave, akao. šartrez. niše« e porlo. višnje, hud. likerja, allaša. brinjeves. i«rzabinke. slivovko, konjaka X 1 90: 3 stekl K 450; 6 stekl. K 7'50; 12 stekl. K 13*50 lranko po povzetju. Ne more se skaziti 1 Pristen le pri JHII GROLICHU, %°^V«oraBva0 100 litrov zHrove domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi k malimi Ktroiki. V zalogi so snovi za: ananas, JabolČnik, gTenadlne, mallnoveo, poprova meta, mu-Akateleo, pomerančnlk, dišeča perla, višnjeveo. Skar.iti se ne more. Snovi e nat buč. navodilom stanejo K 4'60 lranko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam i povrhu. drožerija pri angela, BRNO 98, Morava. Jan Grolich, Dionii za rezanje sleklo lan Grolich, za steklarje ln domačo rabo. St. 1 za steklo v oknih K 2 40. — St. 2 za nav. močno steklo K 3 60. St. 8 za vse vrste brušenega stekla K B'60. — St. 4 za močno brušeno steklo, noobdelano, in za zrcala K 8 -. Povzotjo 35 vin. več. Za reelno in solidno blago jamči drožerija pri angelu, BRNO 98, Morava. iJob/ » K5 eh lekarnar) K.- Srečno in veselo novo leto 1916 želi vsem cenjenim odjemalcem prijateljem ln znancem, proseč jili i v bodoče enakega zaupanja Franc Dolenz, glavna trgovina in podružnica v Kranin in na Bledu. Zh domačo Razširjajte ..DOMOLJUBA"! lanero seme in je najboljši kupec Frauc Pogačnik, irifovina s semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani, Dunajska cesta .'iti, nnsnrnti mitnice. 27K0 Moj kosmet.čnl petrolej za lase Delavci v naltarudokopih in petro-lejskih rafinerijah ne postanejo nikoli plešasti, .laz sem najčistejši petrolej predelal v kosine-tikum z a laso in dosegel z njim najlepše uspehe pri redkih lasoh tn pri iz| adanju las. Dobiva se aamo v moji drožeriji v Brna. Stiki stane K 1'-; <» steklonio K 6'50; 12 stekl K 10'—. Poštnina K 1-06 do K 1-16. Manj kot 2 steklenici se po pošti no pošilia. JAN 6ROL1CH, drožerija pri angelu, Brno 98. Morava. rromvHnl je sredstvo za pomla- r ramyaoi icnje ias. ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica h poštnino vred K 2'36. Rydyol j;ora0ažna,R ki živo pordeči bleane 1 ki ono CO vin., na proda- v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naslovom »Zdravje in razkuževan e" pošlje zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Fetraschgasse 4. MPMBBBMBBBaBBgBaSBaBI ^tmm TINKTURA / /^R AZ PO ŠIL J A [lekarnarja Pl C C 0LI-ja v Ljubljani \ « //Dp rnv/7CT lil VretaMOtoH"// "0 rUUtlJU 1 steklenica 20 oinarieu. "•» Naročila po povzetji. registrovana zadniga z neomejeno zavezo Uikljtu. ftlklcsfuva cnli ŠUv. 6, prltllcle, v UMI lisi miriti Letela ,MW za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč Herbabny-jev podfosfonuito-kisli Apneno-železni sirup Ta ie ie 46 let uveden, zdravniško preiskuSen in pi ipoi.,.'« n prt-m sirup, O.lslrnn.iuie slez, poiniljuje kašelj m v/l>i:,a slast. Pospešuje prelNui sredMvo za tvoriiov krvi in kosti, posebno vri slabotnih otricili. Cena steklenici K 2'60, po pošti (0 vin. vo," zn /nvile i Herbabny-jeva - aroinatična esenca io .18 lot pretzkuSena, loiia bolečine in krepi miš ,... I i, ,„ „ ■ :,. \ l ia lm.emu. Klanje » tlrnkih in ini irali I a-lior mili tKTVunir boleiine Nadalje ie prr /kutena kul oiiv- nkrepfujoče sredstvo pri Cena stekteniol K H■-, po poŠti lo likih naperil n. ve«* /a zavitek Na III. mednarodni tnrmacevtieM m;-.«: vi i.il: I ellko zlato Bvetln.,0. DUNAJ, VII. Edino Izdelovanja - ».^..,7.,.. [d -n a /tu r : , !l3l HU-ffiV B3Sl.) Kalserstrasao Nr.73-7s! In glavna r.,p.lllj.t»: Vt. HellB.aBHOV«. MUtl* MU l.c» ; U , • f™'™^ ^ Trs'tUi Vclikovcu ,n VolSperku. V zalogi je Sc pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Bcl;nku, Celju, Ce n- 1mtsss i! Nadomestilo Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron - 80, 140, 1■ — Dobi v Dr. Riehter- r steklenica fcron — so, rto, a —. ft nj biva 6e v lekarnah ali direktno |V Ucbter-js lekarni „Pri r.latem levo*, ■ ' :'raga, J., Ellzsbetna ersla 6. V^ j fc-L-asE«:?. .- kurjih očes. brada- | vlo itrde ko n in' • • \ i RIA - BATjS AI*I. Cona i on« kii /. n 1'" I ^ I' • lončki K 2-OO, • kov K 4'50. Kemeny , Knschau Kassa) X., t li' i L1. Ojrrsk" S? . iscii as,' nodapri. 5 ; • \ni hal činani, vojnih štra ; ( i cih i' še vsa-kemu pomagal i din r. i te • ponj na BSren Apotheke Dunaj II. Taboratr. 18 K. Cela doza K 3' — po! v. K 160. i ' 1- . ulivalnlc, lili II draginja • v»- move< ju. zaslužek | a maiheii A ko lio-, cto malini trmiom doma v hvoiem kraju gotovo 10 K ua dan zaslužiti, j.osljito /u p<>|:tsnilo v pismu znamko /n K' vin m svoj natan-< cn naslov na JOSIP BRTIČ 1 Ilirska Bistrica 31, Hranisho. Opravilo je pripravno za moško 'u ženske. Rti m o CKiSEjE 2 Ameriška Stedllna knva, epo dišeou, izdatna tfiiljiva 6 k v vreča s. a ; -skušnjo K 12'- i "si < i t> puvzotiu. i'ol kil -. -i rvovr*tnogA tin- a čaja 2'40 t odi fiO kon, lipili i uzi/lodnio j.ošl • ■/ A. Schaplra št. 473, izvoz kave m » a u. TISZA BOGDANY, hwm T,nGarn- mtt Dnevno ran ^Jstt SANATORIUM-EMONA i ZA NOTHAI-JJH-IN-KiriURGO^E-BOLEZMl. [W> •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA ■KCMENEKEGA' ULICA-h / SEPZDRAvuvpf-jiAF&j^P^ FR. DERGANC | Anton Žavbl, Vrhnika 385 sprejme uojenca za kdvoško cbrt. Ustanovi eno leta 1893. • 1 • ifHI Edino dobri In solidni stroji so samo „Gritzner" in „Jlfrana" Prednosti ■ krogijiCcn tek, biserni ubod (Peilstich). Pouk o vezenju ln krpanju brezplačno v liiSi. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline LJubljana blizu Irnnč. mostu, 3. hl5a za vodo. lOlelna earuncija. refi.slroi ana zadruga i. ome.en.m j«nis.vom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rcnlni davek plačuje lz svojetja. Zunanjim vlagateljem so zn poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hraniin.ee. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V? let, pa tudi izven odsekov proti poli; bno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila j roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na raz; o ago. Društveno lastno j iemoženje zi aša čez GC0.0G0 K. Eeležiiitov je bilo koncem leta 1913 24ii2 z 174G6 deleži, ki ieprezentuie,o jamstvene glavnice za 6,788.340 K. tovarnar v Ljubljani. Načelstvo : l*re ■. hednil, ■ Andrej irnltin, prelnt in tlolm kanonik v Ljubljeni 1 pod iiieiin ik II. podpredsednik: Ivan Suinlk. sti.hn knn»mk % Liubljnm Karol Pollak ml., ("lani: Fran Eorštnik, e kr, proi. ,,: v p. » Ljubljani; Igmaol.i Zaplotntk, katehot v l.jnbliani; Ivan Doleno, kr »m:,..... . l i . mm dr. Jožet Gruden, stolni kiininiik i l.iubliaiii Anton Koblar, dekim v Kriiniii' dr. Jakob Mol. orif. . . di.lat v Liubiia.n ; dr. 11 an r apež, od velmk v L p. 1.1 i«n. B Bm«, ravi.1.1.:, trn ...... vi ...-i .e. Anton Suinlk, o. kr gimn .proiesor v Lniblumi; dr. Vtllom Schwoitzer. odvrnili v l.jubi)!«!!! • flr Aleš USenlCnlk. pi ol. I.ocoslov ja v Ljubljani; FranVerbic, c.kr gimn prot. v Ljubljani. Nadzorstvo: Anion Kl'ž!6 r l.r 11, l, ser in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež, kaloliot v i.m-akar, , i. • .-r v i. nI II. Gruber, e kr lin. rač olleijal v Ljubljani. Avgiufitln Za.lc, e. kr i. cvi tcnt m posestnik v l.nibliani i1 r e «1 b e d n i k bi iani : Iven Ml I Zahtevajte če hočete vedno dobiti najboljše blago, samo tako, ki se je že skozi več let obneslo. Pona-redbe, zlasti take, ki so v podobnih zavitkih, zavrnite v lastno korist. Izdelki, ki so se radi njih izborne kakovosti in brezpogojne zanesljivosti obnesli že skozi dolgo vrsto let, so: er-jgv mm (Petimi mm ieuprašekzapudinfi ■m uanlljin sladkor Irdaja konzorcij „Domotjuba". Odgovorni ureduik Jože! Goslinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.