atev.
v rrsfOi v soroio i. novemora iw
Letnik j
I^M* vsak dan, ttdl ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — tfHdnfStvo: urica sv Prsnčtfka A^aoga štev. 20^ L nadstropje. — Dopisi na) se pobijajo ured. „I*™. _ N< frank irana pisma »e ne sprejemajo rokopisi se ne vrsCajo. — IrJ?fotelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik komordj lista Edi osu. — Tisk tiskarne Edtaost — Naročnina maša na mesec L 3 —, pol Jeta L 18 - In celo leto L 35—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotfsk. — Ojtasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m rt po £0 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratui oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poSHJaJo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Fraaiiška As
li iLčsoslavise.
Ministrski svet
BELGRAĐ, 29. Na seji ministrskega sveta 24. oktobra se je sklenilo med drugim: 1. da se od polije v Ameriko komisija zaradi finan-cijalnih in drugih vprašanj, ki zanimajo našo
Jnitelio vpgGjcnlB.
Ameriška delegacija odide iz Pariza?
PARIZ, 30. rPetit Parisien« piše, da je italijanska delegacija sporočila v torek mirovni
ajainUl ,n arugm	^ J^nilter, konferenci, da so Zedinjene države odkloni-
državo; 2. da se pooblast. prome t m minister	.	J
da razpravlja o delavskih dnevnicah; 3. bil je sprejet predlog ministra za promet, da se pospešijo in olajšajo upravni posli, da se razširi kompetenca načelnikov posameznih oddelkov; 4. odobren je bil predlog prometnega "*iniftra, pa katerem se v vprašanju poprav prometnih objektov odreja kredit, s katerim
le Ti t toni jc v načrt za rešitev reškega vprašanja.
Toda italijanska delegacija upa baje še vedno.
>■• Tribuni m brzoj a vlj a jo iz Pariza, 29. da se v krogih italijanske -delegacije, kjer je Tittoni zelo priljubljen, ne smatra, da je igra popol-
prometnih objektov oa:e,a ^	noma izgubljena. Nocoj se zatrjuje, da Tittoni
>odo sekcijsKi uraaniKi trnjem«,. ...	■,
štt Rim. ker se Še vedno
niki) mogli delovati brez dosedanjih formalnosti, da bi se posli opravljali tem hitreje;
odobre i je bil predlog ministra za socijalno politik o uporabi budgetnega kredita (poglavje 416) za zaščito delavcev; 6. odobren je 'bil predlog ministra za socijalno politiko in kredit 300.000 dinarjev za pomoč nezaposlenih delavcev; 7. odobren je bil kredit ministra 7a socijalno politiko v znesku 300.000
ne odide za sedaj še ▼ Rim, ker se Še vedno ptigaja s Polkom. To pomenja, da je italijanska vlada še vedno v brzojavni zvezi z Wa-shHigtonom z ozirom na razne spore glede jadranskega vprašanja.
Končno se zatrjuje, da se upa veliko od prihod* novega italijanskega poslanika, barona Avezzane, v Washington. Novi poslanik odpotuje v kratkem z enim izmed najhitrejših
dinarjev za oskrbo prostovoljcev; 8. sprejet prekoatlantskih pamikov. iC bil predleg ministra za prehrano in obnovo Tittoni dela neumorno v svojem kabinetu
zemlje in odobrenih mu je 500.000 kron za nabavo drv za mesta in kraje, kjer jih nimajo; 9. sjvejet je bil predlog ministra pravde glede avedbe najvišje sodne instance za Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino; 10. spre-iet je bil predlog ministra za zgradbe in razpreden kredit za pevprave zgradeb v poru-ieaih mestih: Belgradu, Smederevem. Šabcu, -Loznici in Bitolju, razen onih kreditov 300.000 dinarjev in dveh milijonov kron. odrejenih ca vranjsko in topliško okrožje.
Valutno vprašanje.
BELGRAD, 29. Politika^ piše: Na zadnji ae>i ministrskega sveta se je razpravljalo o rešitvi valutnega vprašanja. Doćim nekateri ministr. menijo, naj se en drr.avni dinar za-trenja za dve kroni, misiijo drugi, da bi bilo najbolje, ako bi se pritegnili bogataši k rešitvi tega vprašanja. Naposled so izvolili odbor. ki°naj bi izdelal predlog o ureditvi va-Ijtnega vprašanja. V ta odbor so bili voljeni ministri: dr. Voja Veljkovič. Milorad Draško-vič in Vitomir Korač.
Jugoslovanska vojaška misija na Dunaju-
DUNAJ, 29. Na čast jugoslovanske vojaške misije, ki jo vodi vojni minister general Hadžič in ki je na potu v Prago prišla na Dunaj, je poslanik Pogačnik na jugoslovanskem poslaništvu priredil pojedino. katere »ta se udeležila tudi pooblaščenec češkoslovaške republike dr. Fiedler in kapetan Makovička. Zvečer je prireJil pooblaščenec 't^osiovaške republike dr. Fiedler v Harra-vovi palači v Čast jugoslovanskih gostov so-SL~«!jo, k'-r so se spominjali v govorih skupil. osvobojevalnega dela jugoslovanskega ia češkega naroda in skupnih bojev Čehov ob s -am srbskih bratov. Govorili so navdušene naoitni-e. V Lobkovitzevi palači, kjer ^o bili jugoslovanski gosti nastanjeni, so češkoslovaški vojaki ime!l častno stražo. V solato popoldne je j- ' slovarska misija nadaljevala pot v Prago.
Ve«ti ir Šibenika.
in ne prihaja k sejam vrhovnega a veta, če ne gre za zelo važna vprašanja.*
Proslava obletnice Mvobojeaja.
SPLIT, 29. V Splitu so se vršile velike prt-gNEav # za proslavo obletnice osvobojenja izpod avstrijskega jarma. Danes zjutraj je bil fkoveseu izp.evod* v cerkvi so peli »Te Dettto«, nato pa se je vršilo javno zborovanje. •Zvečer so igrali v gledališču člani kraljevega ^'sJgr^.skega gledališča. Meščanski odbor in občina sta izdala proglasa na narod. Pri tej rsrtliki so sodelovale vse civilne m vojaške in vse prebivalstvo.
Da je naše prepričanje pravilno, nam dokazuje tudi članek, ki ga je priobčil te dni milanski >'Secolo*<. Dr. Mario Borsa priobčuje v tein članku pogovor, ki ga je imel s profesorjem Douglaso.n W. Johnsonom, profesorjem na Kolumbskem vseučilišču in enemu izmed največjih prijateljev predsednika Wilsona. Prof. Johnson je pojastrH- dr. -Bor« Wilsonovo stališče napram mirovnim pogojem za Italijo takole:
»1. Wi!sonovo načelo je bilo vedno to, da bi se morali Jugoslovani in Italijani sporazumeti v direktnih pogajanjih glede rešitve jadranskega vprašanja. Vsak njihov sporazum bi on takoj podpisal, četudi bi se eventuel-no prolivil njegovim idejam.
2.	Ker ni prišlo do italijansko-jugoslovan-skega sporazuma, je Wilson sprejel po kratkem obotavljanju za severno mejo črto londonske pogodbe, a za vzhodno mejo jfe predlagal črto, ki bi šla zapadno od Idrije, Postojne in Trnovega in bt prišla po dolini Ra$e do morja. S tem načrtom izključuje Wilson iz italijanskih meja zapadno Istro, t j. deželo, kjer stanuje 130 tisoč Slovanov in samo 4 tisoči Italijanov.
3.	Kar se tiče Dalmacije je bil Wilson pripravljen, dovoliti Zadru samostojnost z italijanskim diplomatskim zastopstvom, a kar se tiče otokov, prisoditi Italiji Vis in eden ali dva otoka izven Kvarnera. Za Albanijo in
, Valono bi bil sprejel določbe londonske po-i godbe. Razun tega bi hotel, da se nevtralizira i cela vzhodna jadranska obal in da bi Jugoslo-t vani ne imeli ne trtkijav ne brodovja. i 4. Kar se tiče Reke, je smatral, da bi ustvarila ločitev mesta od Susaka in od luke krivičen in nevzdržljiv položaj. Če bi se pa z druge strani združila Sušak in Reka, bi imeli Jugoslovani za nekoliko tisoč večine. Najprej je baje Wilscn hotel priključiti Reko kratko-malo Jugoslovanom, toda pozneje se je končno izrekel za prosto mesto, izključivši italijansko ali jugoslovansko gospostvo. Jadransko morje bi moralo ostati prosto in odprto svetovni trgovini, a ne monopolizirano, ker bi to žalilo jugoslovanske, a predvsem ameriške, angleške in francoske interese. Njegova skrb je bila, da zagotovi Jugoslovanom izhodišče na morje.
Predsednik Wilsott ui nikdar priznal veljavnosti londonske pogodbe, kar se tiče A-merike, okoliščine pa so se medtem tako iz-premenile, da bi bila udejstvitev londonske pogodbe po njegovem mnenju največja krivica. Toda če se Italija odreče nekaterih delov te pogodbe, ima tudi pravico do odškodnine. O obvezah Francije in Anglije, ki stte podpisali pogodbo, ni treba po Wilsonovem mnenju niti razpravljati, zato bi on pritisnil na njiju, da bi res odškodovali Italijo s kolonijami in sirovinami. Za finančni del bi pa morala skrbeti Amerika. Kar se tega tiče, je predsednik večkrat omenjal različne načrte. Rekel je, da bi morala Amerika darovati denar« ki ga je posodila Italiji, ali ji pa izdati nsvo posojilo dveh milijonov dolarjev brez obresti in na daljši rok. Na ta in na druge načine bi ji morala Amerika pomagati s finančnimi sredstvi do njene popolne gospodarske, trgovinske in industrijske olipovitvt, Pred-
sednik bi se obvezal na delovanje pri ameriškem časopisju v svrho prepričanja javnega mnenja o teh dolžnostih.«
Kdo more torej še reci, da je Wilson italijanski sovražnik?J
Italijansko časopisje ve prav dobro, da se ne more od njega več zahtevati, nego ponuja, in bi tudi bil vsak eventuelni poizkus zastonj; zato išče drugačno rešitev in se vrača — k prvi Wilsonovi točki: »če se Italijani in Jugoslovani sporazumejo, podpiše tudi Wil-son.a
Prihajajo torej zopet v poštev jugoslovan-sko-italijanska direktna podajanja. Omenili smo že ob drugi priliki, kako so italijanski politiki izključevali Srbijo od pogajanj glede usode ozemelj, pri kateri je bila tudi ona prizadeta, kako so prezirno odklanjali vsaka direktna pogajanja z Jugoslavijo, češ »ne bomo se klanjali državi, od katere prihaja že sedaj mrtvaški duh,« kako: je pisal pred kratkim neki veronski list. Set-aj, ko ni drugega izhoda, se mora seveda vdati sili. Toda zdi se, da ni niti jugoslovanska delegacija pripravljena, da se preveč klanja državi, katere notranji položaj je sedaj precej zmešan, preden ne bo jasno, s kom ima pravzaprav opraviti.
»Corriere della Sera= smatra, da je edina pot iz te zagate direktna pogajanja z Jugoslovani, ugotavlja pa, da se zdi, da delegacija SHS ni sedaj ravno najbolj razpoložena za direktna pogajanja z Italijani vkljub nasvetom francoskega časopisja, ki pravi-, da je italijanska delegacija vsled sedanjega spora protivna jugoslovanskim zahtevam tudi izven jadranskega vprašanja. »Corriere della Sera« smatra, da računa Trumbić tudi na izpremem-bo italijanske politike po volitvah in na ameriško pomoč, zato se boji, da ne bo popustil več nego je popustil že WiIson.
»Secolo* očita Souninu in Orlandu izključitev Srbije od pripravljanja in podpisa londonske pogodbe in njuno zmedenost pri utemeljevanju italijanskih zahtev: stavila sta svoj program na dve podlagi, imperijalistiČno in narodnostno, ki ste se medsebojno uničevali.
»Secolo« ugotavlja, da je znal Tittoni izboljšati položaj vkljub prejšnjim napakam, in da ima še mnogo kvart, ki jih lahko izigra. Ena izmed teh kvart bi bila direktna pogajanja z Jugoslovani. Toda s Trumbičeiit se za sedaj baje ne da o tem govoriti. »Toda zaradi današnje Trumbićeve odklonitve nam se ni treba preveč ustrašiti,« pravi »Secolo«. »Gospod Trumbić čaka, da pride iz volitev protinacijonalislična zbornica. Sicer se moti, toda po volitvah bo morda izpremeni! svoje stališče.«
»Secolo« se nato vrača k staremu svojemu sredstvu: prekoračenju premirne črte in pravi, da se bo moral Trumbić v najslabšem slučaju vdati temu sredstvu.
O tem »sredstvu« smo že izrazili svoje mnenje In ne smatramo za potrebno, da bi zopet dokazovali, kar -Secolo- morda že sam dobro ve.
Razprav* o jadranskem vprašanju se prenese v Wasliington.
NEW YORK, 30. (»Messaggero«.) Doznal sem iz poluradnega, a dobro informiranega vira, da je sklenila severoameriška vlada od-poklicati svojo delegacijo iz Pariza in* nadaljevati v Washingtonu razpravo o še nerešenih diplomatskih vprašanjih.
Na ta način se prenese razprava o jadranskem in reškem vprašanju v ameriško prestolnico, ker se smatra, da ni mogoče priti do rešitve v Parizu po Wiisenovi odklonitvi zad-ajega Tittonijevega načrta.
Pogajanja se bodo vršila v Washingtonu z Wibonoon in Lan sinkom.?
Iz tehosloiraikc.
Ceško-avstrijski odnošaji.
DUNAJ, 30, V đoboto ys pooblaščenec češkoslovaške republike na Dunaju dr. Siedler obiskal nemškoavstrijskega državnega kance-larja dr. Renneria ter z njim eno uro razpravljal o aktualnih vprašanjih.
Češko-švicareka trgovinska družba.
PRAGA, 30. Ustanovila se je češko-švicar-ska tekstilna trgovinska družba z delniško glavnico 1 milijona 200.000 kron. Razen tega se ustanavlja češko-španska trgovinska druž-žba z osnovno glavnico 1 milijona kron.
Češkoslovaška kovinska centrala.
PRAGA, 30. V petkovi seji češkoslovaške kovinske centrale se je soglasno sprejel sklep, predložiti vladi predlog za likvidacijo kovin-ke centrale. Kakor poroča > Zentralanzeiger«, so razmišljevali o načrtu, da država še nadalje obdrži v svojih rokah preskrbo z usnjem.
Češki Nemci za aktivno politiko.
PRAGA, 30. V petkovi seji nemške stranke v Veiiki Pragi je izjavil poročevalec Slavi-ček, da so se Neaci odločili za aktivno politiko. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva tako državno ustavo, ki odgovarja narodnostni sestavi države. Z vso odločnostjo zahtevajo izvedbo ustave v soglasju z nemškim narodom.
Poljka marka enako vredna kot češka krona.
PRAGA, 30. Kontrolni in kompenzacijski urad za mednarodno trgovino v Pragi poroča« da se je za kupčije v okviru češkopoljske kompenzacijske pogodbe, sklenjene 6. septembra t. I-, določil kurz poljske marke al pari s češkoslovaško krono.
Oclnoiiji mad socsjalnM demokrati
PRAGA, 30. Ministrski predsednik Tusar je sporočil uredništvu :-Če£kega Slova -, da ni resnično poročilo o njegovem sestanku z vodjo nemških socijalnih demokratov SeeHger-jem.	t
Praška trgovinka zbornica o vojnih posojilih.
PRAGA, 30. V nekaterih čeških listih so izšla neoficijelna poročila, glasom katerih se je praška trgovinska in obrtna zbornica baje glede prevzetja vojnih posojil izrekla pozitivno. Ta poročila ne odgovarjajo dejstvu. Predsednik zbornice je izrecno poudarjal, naj se izražajo samo mnenja in da bo zbornica svoje mnenje o vojnih posojilih izrekla šele pozneje.
BZ RU2JJ3.
Bitka med Krasnim Selom in Gačino. -
REVAL, 29. (S.) Zakasnelo. Med Krasnim Selom in Gačino je prišlo do velikega boja; zasedli smo železniško postajo Vladinoska-lja (?) ter ujeli neki komunističen bataljon s komisarjem in zaplenili mnogo vojnega materijala.
HELSINGFORS, 29. (S.) Agencija »Union«
poroča iz Revala: Vsi sovražni napadi na Pe-trograd so bili odbiti z velikimi izgubami za boljševike. Po veliki bitki med Krasnim Selom in Gačino je prodrla Judeničeva vojska v Krasno Selo in zajela 1500 mož. Angleška mornarica je obstreljevala Krasno Gorko.
Gačina izpraznjena.
LONDON, 30. (S.) Po zadnjih poročilih, ki jih je dobilo vojno ministrstvo, se doznava, da so se vrinile boljševiške čete jugovzhodno od Rovša med severozapadno in estonsko vojsko, toda general Pirikin je s protinapadom vzpostavil prejšnji položaj, obkolil boljševiške čete in ujel 1500 mož. General Pirikin koraka s svojimi četami proti Krasnemu Selu; Gačina je baje izpraznjena.
Deujfkinova vojska pobila 7 boljše viških divizij.
REVAL, 27. (S.) Zakasnelo. Agencija »Union« naznanja, da je dosegla vojska generala Denjikina razne uspehe. Njeno desno kri lo je pobilo 7 boljševiških divizij in se polastilo 8000 ujetnikov in mnogo topov. Cen-trum Denjikinove vojske je zopet začel ofenzivo na progi Brjansk-Jelec; Brjansk, zadnja oporna točka na moskovski progi, je bil izpraznjen.
Sedmi sovjetski kongres v Rusiji.
MOSKVA, 30. Sovjetska vlada je sklicala sedmi sovjetski kongres za drugi december v Moskvo.
Položaj v Moskvi.
BAZEL, 30. V Moskvi so vse tovarne zaprte. Vsi delavci se pridelijo v armado, meščani šiloma. Močne boljševiške čete korakajo proti Schliisselburgu (vzhodno Petro-grada, na oljali Ladoškega jezera) in proti finski meji.
Ruski odposlanci v Carigradu.
CARIGRAD, 29. V soboto so dospeli sem general Mangin, pooblaščenec Kolčakov, Ma* klakov in dr. Kramah
blokadi in zahteva povrnitev zadržanih ladij lastnikom.
Splošna stavka v Porcnju.
DttSSELDORF, 29. Wolfov urad poroča: V četrtek so odložili delavci vseh podjetij levo-renskega okraja Oberaksela svoje delo. Gibanje je v zvezi s splošno stavko vsega ozemlja na levem bregu Rena. Vse porenske železnice so obratovanje ustavile.
Belgija za svojo obrambo. AMSTERDAM, 30. Po -Telegrafu« je belgijski zunanji minister izjavil v nekem poraz-govoru, da je navzlic ustanovitvi Zveze narodov dolžnost Belgije, skrbeti za svojo varnost. Evropa da še vedno ni našla ravnovesja. Belgija mora zatorej svojo armado prenoviti, prilagoditi se novim metodam in skrbeti iz svojih sredstev za obrambo.
Železniška nesreča v Šlezijl.
BEUTKEN, 29. Po dosedaj došlih vesteh' je število žrtev pri železniški nesreči v Chr-zenovicah (Kranowitz), mnogo večje, kakor se je poročalo, ker je velik del težko poškodovanih svojim ranam podlegel. Kolik" ie dosedaj znano, znaša število mrtvih 40, ranjenih pa je mnogo več.
BEROLIN, 29. ^Berliner Zeitung« poroča, da znaša število mrtvecev pri železniški nesreči v Hrenovicach 50, težko ranjenih 50, sto pa lahko ranjenih. Imena ponesrečencev je mnogokrat težko ugotoviti, ke»- so mrliči skoro popolnoma sežgani.
Madžarski boljševiški državni pravnik obsojen na jmrt.
BUDIMPEŠTA, 30. Kakor poroča » Ma-gyar Kurir-, je sodni dvor v Veliki Kanižt obsodil javnega obtožitelja revolucijskega, sodišča v Veliki Kaniži, Ludovika Polaja, pO dvadnevni razpravi na smrt. Dokazalo se mu je, da je zahteval za tri kmete smrtno kazen, ki se je izvršila, ne da bi bili dani dokazi za krivdo.
Vest o novem avstrijskem denarja neresnična
DUNAJ, 30. Vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da namerava državni tajn k dr. Reisch izdati novo na latinsko denarno unije se naslanjajočo veljavo, je brez podlage.
Mirovna konferenca.
Lersnerjevi noti tajništvu mirovne konference.
PARIZ. 30. (S.) Lersner je poslal tajništvu mirovne konference dve noti z datumom 29. oktobra. S prvo prosi zaveznike, naj pospešijo odhod komisije, ki ima nalogo, da nadzoruje očiščenje ruševin; z drugo zahteva, naj se določi, preden stopi mirovna pogodba v veljavo, dan za sestanek v Berolinu, da se dogovore glede načina izpraznitve Gorenje Šlezije s straini nemških čet in da se določijo potrebni ukrepi, preden začne delovati med-zavezniška komisija.
Bolgarske zahteve,
VERSAILLES, 29. Kakor doznava »Matin se odgovor bolgarske mirovne delegacije v splošnem strinja z mirovno pogodbo. Pač pa zahtevajo Bolgarji, da se bolgarsko-romunska meja preloži na črto iz leta 1912. Na ta način bi (dobila Bolgarija ^opet mesta Silistrijo, Tutrakan in Balčik, ki so bila leta 1913. priznana Romuniji. Svet petorice je to bolgarsko zahtevo odločno odklonil.
Francoski poslanik Barrer pri Clemenceattftt,
PARIZ, 30. (S.) Danes popoldne je sprejel Clemenceau Barrerja, francoskega poslanika v Rimu.
Poffl&nkanje drobiža na Francoskem.
WASH1NGT0N, 30. »New York Times< poročajo iz Pariza, da se srebrni frank šteje za 1*5 banka v papirju in da namerava vlada zaradi popolnega pomankanja drobiža izdati bankovce po en frank in po 50 centov.
Senat za vzdrževanje redu tekom stavke.
WASHINGTON, 30. (S.) Po dolgi razpravi je senat odobril predlog, ki zagotavlja vladi podporo kongresa pri vzdrževanju reda tekom sedanje industrijske krize.
Boljše viki v Ameriki.
WASHlNGTON, 29. Senatna komisija, ki je imela preiskovati podrobnosti kovinarske stavke, je izjavila, da so ruski delavci že v prošlera poletju v državi Indiani organizirali rdeče čete, da bi pripravljale revolucijo.
Japonska odobrila mirovno pogodbo.
TOKIO, 30. (S.) Japonska je odobrila mirovno pogodbo.
Bavarska ministrska kriza rešena.
MONAKOVO, 30. Bavarska vladna kriza je bila rešena na ta način, da je ostalo dosedanje ministrstvo.
Nemčija proti blokadi Rusije.
CUR1H, 30. Nemika vlada je poslala konferenci noto, v kateri naglafta, da je obekrbo-vanje Nemčije z živili in sirovinami samo po vodnih poteh popolnoma nemogoče. Kar se tiče baltiških dogodkov odklanja Nemčija vsako odgpvornost. Končno protestira proti.
Mlin o rs&em ^ronju.
Italijanski ministrski predsednik Nit ti jo posegel v sedanjo volilno borbo v Italiji ** pismom, naslovljenim na svoje volilce v Ba-siKkati, v katerem razpravlja o vseh važnih državnih vprašanjih. Zatrjajoč, da je sedanja vlada imela i v zbornici in senatu najtrdnejša oporo in zaupanje, izvzeniši majhno opozicijo, pravi potem, da je vlada dosegla s svojim delovanjem lepe uspehe, da pa je potem ko je prišel 12. septembra, reški dogodek, opozicija postala mnogo ostrejša.
Kaj se je izpremenilo? — vprašuje ministrski predsednik. — Vladi se ni moglo očitati nič zaradi onega, kar se je zgodilo gledei Reke. Sedanja vlada je podedovala položaj, ki ga ni poslabšala v nikakem pogledu, temveč ga je celo poizkušala ^boljšati. Stopivši1 v prisrčnejše odnošaje z zavezniki, je vlad* poizkušala najti rešitev, ki bi trdno zajam-čevala italijanstvo Reke. Očitanje sedanji vladi, da bi jo zadevala odgovornost za Reko in da je ni vključila v premimi pas, pomenja krivico, če ne naravnost čin zlobe.
Sedanja vlada se v polni meri zaveda vsake svoje odgovornosti. Toda tudi tu je treba duha pravičnosi in stvarnosti. Ko je izbruhnil narodni čut na Reki, nas ni osupnilo dejstvo, da so italijanski prostovoljci in domoljubi odšli na Reko, da bi branili italijanstvo. Kar nas žalosti, je, da se je zgodilo to z rednim četami, da se je taok kršila tradicijonalna disciplina vojske, brez katere vojaške uredbe ne morejo obstati. Vojska temelji na disciplini in pokorščini in Garibaldi in naši veliki domoljubi v svojih podjetjih nikdar niso hoteli uporabljati rednih čet niti delati propagande med njimi. Će se pretrgajo vezi discipline, se ne dela brez nevarnosti in se pripravljajo težki časi.
Na vsak način je vlada, zopet zatrjajoč italijanstvo Reke, storilo vse. da je obrani vsake zavratnosti. Vlada je čula od svojih kritikov in nasprotnikov, ki so kazali največje nezadovoljstvo, besedo sveta in sodelovanja. Vsi so izjavili, da nasprotujejo programu aneksi-, je. Nihče bi torej ne bil mogel delati drugače ko vlada, ki se je izkazala z domoljubno strp-ljivostjo in odločno odpornostjo.
Ko se izve, kar je storila sedanja vlada za obrambo pravic in teženj Italije, bodo isti nasprotniki sami morali priznati čistost njenega mišljenja in odločnost njenih namenov.
Neprijetno je, da si naši zavezniki niso na jasnem, da reško vprašanje nima za Italijo gospodarske važnosti, temveč moralno vrednost.
Za Italijo je reško vprasanf« vprašanje na-.
rodne Znsb
rt mejaitvo;
med državnim ozemljem in Reko ter da mestu Reki trdna uredba m statut, ki je bo varoval vsake zahrblnosti, ni samo stvar potrebe, temveč tudi stvar Čustva. Će se % strani prijateljskih narodov dela v nasprotnem smislu, se pravi to, da se ustvarja Italiji neznosen notranji položaj, obenem pa ustvarja tudi težava za mednarodni položaj, čigar ličinki bi mogli biti zelo škodljivi.
Italija nima pustolovskega duha, misD na nove vojne se ji niti ne porajajo. V njih iz-ogib pa je treba, da se ne bo zahtevalo od Italijanov, da naj bi italijanska tla, kakor Reka ali kakor Zader, mogli prepuščati negotovi usodi.«
Za Italijo torej reško vprašanje ni vprašanje gospodarske jpoirebe, temveč) samo moralna vrednosti, je le vprašanje narodne Časti in
Stran II
»EDINOST« štev. 2*
V Trstu. 1. DOVcmK,«
čustvo. Pomladi leta 1^15., ko se je sklepala tondkmska pogodba, reško vprašanje za Italijo «1 še bilo niti vprašanje gospodarske potrebe, «ati narodne časti in čustva? Sedaj pa! Ali v jnednarodai politiki odločujejo čustva aH pa rescične, dejanske potrebe, o tem pač izreče Jtončno besedo mirovna konferenca.

Domsfe vesti.
Proslav« 30. oktobra. Morda se je zdeio lomu čudno, da v včerajšnji številki nismo {fiiti z bescdico omenili italijanske proslave '30. oktobra, ali bilo je popolnoma naravno, Icajti proslava ni bila naša. Saj pač nimamo •poroda, da bi praznovali take obletnice. Ce pa opisovali, kakor bi se ram zdelo prav, Sbi itak pisali le za cenzorjev rdeč svinčnik. Zato naj posnamemo o stvari edino le. kar ^e pisal včerajšnji -Lavoratore«, ki pravi: .'»Glasovi veselih fanfar so v prvih jutranjih urah na neobičen način prebudile meščanstvo. Dečki mestne ubožnice so s Šolskimi otroki v izprevodu korakali po mestnih uli-rah. Ob I0'30 je bilo v gledališču Politeama d?ossett: zborovanje meščanskih društev, kateremu so prisostvovali civilni komisar kom. -Mosccni, sen. Valerio in drugi oblastniki. Gledališče je nudilo z-ires klavern pogled: «nalo ljudi, nič navdušenja. Suhoparno čitanje Jtronike dneva 30. oktobra, ki jo je čital profesor Quarantotto, ni mogla razvneti imenovanega občinstva, ki ga je razgrelo nekoliko končna patrijotično-reška tirada, edino, kar je pripomoglo govorniku do odobravanja. Zborovanje je trajalo kake pol ure. Izprevod, ki se je sestavil pred gledališkim izhodom, Be je raziel na trgu Edinosti, Okoli 19 se je istotam zbralo nekaj sto oseb katerim je iz-pregovoril neki republikanec nekoliko kratkih besedi. V tem je majhen izprevod, ki je krenil s trga Edinosti, prispel v Mazzinijevo ulico. Izprevod se ustavi. Govori neizogibni republikanec, ponavlja se reška stvar, toda občinstvo se ne gane: (dve vrsti zaplenjeni). Peklenski hujskajoči krik je razjaril nekoliko polumlečnih nacionalističnih mladičev, da se jih je skupina ogorčeno odstranila, in demonstracija je zamrla v ulici Settefontane. Ta točka je bila res izven sporeda. Zvečer so gubernijska. Lloydova in mestna palača razsvetljevale prostrani trg Edinosti, po katerem je šetala in se zabavala, oddihajoč se, običajna nedeljska množica«. Toliko in nič več * Lavoratore«. Mi naj bi dodali le Se, da je nekoliko mladičev prišlo tudi pred Narodni dom, kjer so zakričali parkrat abbasso i sciavi'-. Drugega pa ni bilo.
z vso silo butni! od zadaj v tramvajski voz; avto in tramvaj sia bila precej poškodovana. Izmed ljudi, ki so se peljali v tramvaja, je dobil Franc Bizjak, star 57 let, stanujoč na Vrdeli 109, lahke poškodbe ba desni roki. Na rešilni postaj« je dobil potrebno pomoč, na kar so ga z avtomobilom odpeljali na njegovo stanovanje.
Nespretea kolesar. Ludovik Klun, star 14 let, stanujoč na Vrdeii 1009, se je včeraj cb 13 peljal s kolesom po ulici Chiozza; naenkrat zapazi pred seboj gdčno Marijo Ogari-nis, staro 22 let, stanuječo v Isti ulici št. 60, kateri se pa ni znal ogniti in zaletel z vso silo v njo. Ogarinis je dobila le neznatne poškodbe, Klun pa je padel kaka 2 m naprej in se precej pobi! po obrazu. Na rešilni postaji sta debila oba prve pomoči. Klunovo kolo se je tudi močno poškodovalo.
Pijan kolesar* Neki Jakob Cavatieri se je včeraj pošteno nasrkal Chiantija in se potem hotel voziti s kolesom po mestu. Toda prvo postajo ie knel že kakih 10 m oddaljeno od — gostilne. Padel je s kolesa in se ves pobil po obrazu. Druga postaja — takrat se je vozil z avtomobilom — mu je bila rešilna postaja, kjer je dobil prvo pomoč, tretja pa bolnišnica, kjer so ga sprejeli v 10. oddelku.
Moč vina. V ulici Mazzini je ležal včeraj mož, star 70 let; ljudje, ki so se bili zbrali okrog njega, so večinoma mislili da je mrtev, ker je bil po obrazu krvav in bled kakor mrlič. Zdravnik rešilne postaje pa je ugotovil, da gre tu za moža, ki se ga je preveč napil in da mož trdno spi. Zbudil pa se je v mestni bolnišnici, kamor so ga bili odpeljali, ker je imel na obrazu precejšnje rane, ki jih je baje dobil pri padcu. Starček je neki Franc Kobau.
Sofija Vidmar, o kateri smo poročali v četrtkovi številki »Edinosti«, da se je oparila z vrelo vodo, ko se je igrala pri ognjišču, je umrla včeraj zjutraj v bolnišnici.
Samoumor. Predvčerajšnjim so zapazili otroci, ki so se igrali v bližini katinarskega pokopališča, na nekem grobu žensko truplo, poklicali so orožnike, ki so ugotovili, da je žena neka Irena T., stara 5C let. Irena T. je stanovcla pri svoji prijateljici v ulici Trento; v sadnjem času je postajala vedno bolj molčeča in Ie včasih potožila svoje žalostne družinske razmere. Govorila sicer ni o samo-mnoru, toda ljudje, ki so jo poznali, niso izključevali kaj takega in so pazili vedno na njo. Onega dne pa je kar zmanka!a iz hiše. Na grobu kraj nje so našli steklenico, iz katere jc Irena T. izpila precej karbolne kiseline.
Aprovizacijska komisija. Danes, v soboto, 1. novembra, bodo prodajalnice in uradi apro-vizacijske komisije odprli celi dan in sicer: prodajalne od 8 do 12 in od 14 do 17; uradi od 8 do 12 in od 15 do 18; prodajalnice kruha ostanejo istetako odprte celi dan.
SloTCC-ka Čitalnica. Odb or si nadeja, da bo mogel otvoriti v kratkem, čeprav v skromnejšem obsegu, diustveno knjižnico, ki je vsleđ izgredov avgusta meseca precej trpela. Ob tej priliki se društvo najiskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so se odzvali takratni oOoorovi prošnji ter darovali društvu znatno število raznih knjig, s čimer je Kla deloma popravljena velika škoda. Opozarjajo se končno vsi člani, ki niso vrnili izposojenih knjig, da to store čimpieje, izročivši k&jige društveni postrežnici.
Slovensko gledališke. Opozarjamo občinstvo da danes, v soboto (dan vseh svetnikov), ni prc&iiav, pač pa boste jutri, v nedelja, 2. aovesabra, dve predstavu Popoldne o' 15 se zadnjič ponovi najboljše Hermana Sudermjtnnovo delo. socijalna drama v štirih ćei&njih »Čast«. Glavno ulogo igra g. Sila. Ta igra je dosegla popoln uspeh loli pri premijeri kolikor pri reprizah in se ni še igrala popoldne Občinaivo iz okolice ima torej zadnjič prUJio viče ti in spoznati to krasno delo. Zvečer cb 20 se ponovi Aie^andre Bissonova tri-cejanska Lurka »Nadzornik spalnih vozov«, ki je pri četrtkovi premijeri izredno ugojila in vzbudila v občinstvu salve smeha. Glavno ulogo, laži-nadzornika spalnih voz, igra g. S!la, njegovo ženo gdč. Mezgečava, njegovo taščo po ga. Silova, Kdor si želi razvedrila in zabave, naj se udeleži te predstave.
Naši prošnji, da bi občinstvo kaj darovalo za primernejšo opremo odra, se je odzvalo Ic par rodoljubov, katerim bodi izrečena najtt^plejša hvala, toda upamo, da se jih odzove še več. Vsak predmet ki se more uporabiti na odrit, je dobrodošel. Darovi naj se prinest- na oder ali pa naj se sporoči naslov, da pošlje gledališko vodstvo samo ponje.
te Z^porja na Pivka smo prcjtli: *bd:oost-< je bila Dot^-oći'-a o samoumoru tukajšnjega vodje bcJetr.ega trrada, Benjamina Lenassija ter je do-siavfca. da je biJ vzrok nesrečnemu činu v dru-žtTi^cHi razme~ai?. Ta navedba pa ne odgovarja re<mct. FV' >j»uk je bil v t-ej *tiižtw skozi 30 let, vedno nr:rl?*v in vesten. Zadnje čase pa se je opažs&o. da ni meč popolnoma norm a Jen. In le v hipu L.-ke -jše-vne zmedenosti )e poseg«4 po lastnem živfljetr il Značimo je. da se je s pismom, pt-sanun par ur pred tm-rtjo, z vročo ljubeznijo poslov;! od svoje družine. Zc z o žirom na uc-vrečno driuino bi bil dopisnik Utiko opustil tako rnuCuo epazko.
Avtomobil udcril ob tramvaj. Za tramvajem, ki vozi v Rojan, je včeraj okoli 17 dirjal neki vojaški avtomobil in ga hotel preteči na ovinku pri ulici Sv. Anastazija. Pri tem pa je
Tržaška kmetijska družba. Zima se bliža in zadnji čas je, da posejemo žito. Ako pa ne mislimo sejati oziminc, bo vendar najbolje, da zemljo še pred zimo globoko prekopamo ali preorjemo ter jo pustimo preko zime v grudah, da prezebe in razpade ter postane rodovitna. To ie v sedanjih časih neobhodno potrebno, ker vlada veliko pomankanje hlevskega gnoja in ludi dragih umetnih gnojil skoro ni dobiti. Jesensko globoko kopanje in oranje je neprecenljive vrednosti, kajti v zemljo prihaja čez vso zimo m-nogo selčne svetlobe, zraka, vlage, dežja, mraza in snega. Ob nastopu mraza zmrzne voda v zemlji ter povzroča, da grude razpoka jo in razpadejo, a zemlja vsrkava iz zraka mnogo dušičnih spojin, ki tvore neobhodno potrebno hranilno snov našim rastlinam. Ako pa pustimo zemljo čez zimo nepreorano, zbito, ne more sprejeti iz zraka teh cenih rastlinskih hranil. Ako zemljo globoko prekopljemo ali preorjemo, spravimo iz globočine mnogo mrtve zemlje na vrh. Ta mrtva zemlja pa vsebuje mnogo neraztopljenih rastlinskih hranil v podobi rudninskih soli, katere se vsled vpliva vode in zraka razstope, tako da j:h rastlinske korenine lahko vsrkajo, in tako postane tudi mriva zemlja brez gnoja rodovitna. Z globokim jesenskim kopanjem in oranjem pomno-žujenao torej rodovitno zemljo in jo zglobo-čimo, tako da potem v njej mnogo bolje obrode vse rastline, bodisi s plitvimi ali globokimi koreninami, in ker v preorani njivi plevelne korenine zmrznejo, se s tem znebimo tudi nadležnega plevelat Ako kopljemo in orjemo pred zimo, razrušimo tudi mrčesna gnezda, ker jih lahko najdemo ter mrčes pobijemo, ali jih pa uniči mraz in zimska vlaga. Ker se zemlja čez zimo vsled vlage in mraza razdrobi, nam ni treba razbijati grud ali kep, a zemlja postane rahla in prhka. Ako kopljemo in orjemo pred zimo, se nam ni treba bati, da bi pomladi zakasnili kopanje, oranje in setev vsled slučajnega dežja.
— Kdor je naročil pšenico, naj pride takoj ponjo, kdor je plačal umetni gnoj, naj ga dvigne v četrtek, 6. t. m., v novi luki, hangar št. 10, da se ogne nadaljnim troSkom.
Sestanek kmetovalcev in predavanje bo jutri, v nedeljo, ob 16'30 v prostorih Gospodarskega društva v Skednju.
Borzna poročila.
Trst, dne 31. oktobra 1919.
Teč ijl:
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	470— 480
Dalmatia (Parobr. dr.)	290— 300
Gerolimich	1200— 1240
Lloyd	825— 845
Lussino	1425— 1475
Martinoiicii	340— 350
Navigazkme Libera Tnestfna	1340— 1370
Ocean i a	400— 420
Premuda	560— 580
Tripcovich	465— 475
Assicurazioni G ene rili	16500—16750
Riunione Adriatica	3075— 3150
Ampelea	430— 440
Cement Dalmatia.	280— 290
Cement Spalato	330— 340
Čistilnica petroleja	2000— 2060
C i stanica riža	270— 280
Krka	350— 360
Tržaški Tramyay	230— 235
Tržaška tvornica olj«	875— 925 SricanU leča*.
ŽENEVA, 30. (S.) Italija 52*35; Berolia
18'30; Dunaj »t. 5*20, a. 5*45;	London 23 31; Pariz 63*45; New York 5 58.
Molzna živina se v kratkem nakupi potom Tržaške kmetijske družbe. Ker je ta živina po znižani ceni in namenjena samo okoličan-skim kmetovalcem raznih vasi ki nimajo krav, si družba pridržuje pravico, razdeljevati to živino po lastni uvidjavnosti. Kdor želi kupiti kravo, naj položi takoj v našem uradu znesek 1000 lir, a kar bo mankalo, bo moral pozneje doplačati. Kupec se mora obvezati, da ne proda dobljene krave. Kupec ni dolžan sprejeti krave, a družba iudi ni dolžna Izročiti mu krave, če tudi je vnaprej plačal 1000 lir, — v katerem slučaju se mu denar povrne. — Kdor je naročil sadno drevje, umetna gnojila itd., naj takoj plača.
HA U KR£IILHllCfi
Originali AUER dolgost 5 mm
Sto L10, tisoč L 90, kg (5S85 kosov) L 500.
ABRAMO AGI — Trs«
ul. Pilano II. n. Tel. medmestni 19-19 b
Poslano*)
zahvala.
Podpisani se najiskrenije zahvaljujemo ve-leučenemn gesp. dr. DINKU TECILAZIČU, zdraTBaku-speciatistti za otroške bolezni v Trst«, da je našo šestletno Danilico, nad katero smo zarodi njene krute bolezni — vnetja možganske mreae — ie obupali, ne samo rešil Marti, temveč zdravil tako srečno, da ji ni ostala niti najtanjša posledica te pogubne bolezni. Ljadosulemn gospoda zdravniku ne moremo biti nikdar dorolj hvaležni na njegovem velikem, nepovrnljivem trudu.
TRST, 1. novembra 1919.
Družina CINKOVA.
vevško aruštvo „Zarfe";
pr-redi	i
Hitri, yn&Ke!]oZ.t.ni.PLES
v dvorani kons. društva v Rojanu.
ODBOR.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
HALI OGLASI
SLUŽKINJO, Slovenko, veščo tudi v kuhanju, išče majhna slovenska družijo. Naslov: Lentič, ul. Felice Venezian 5, pisarna, od 10—11. 3325
PRODA se nova hiša v Skednju, pripTavna za
gostilno. Več &c izve pri Matiji Maršiču, Skedenj 561.	4273
RADI selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obri, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 ma in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici.	4256
SREBRN denar kupuje po najvišjih cenah urar ul. Maaizoni št 17, vr. 2, priti.	42S6
KROJAČ Pavel Pestotnik, ul. Gatteri 44 se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice.
4201
ir

ZALOGA DR IH ZLATAH13E ~
na veliko izbero se vdobi pri
A. pqvh v Tr^tu
TRG G ARI BAL D1 (BARRiEiiA) 3.
UP
1. STOCKiK
Trst, trg Gianbattsts Vlco Sfcv. 9.
(draga postaja elekfr. žel) Trgovina z mrtvaškimi predmeti Prodajajo s« veici Iz biserov In kovine, umetnih cvetlic, po naročilu tudi venci Iz svežih cvetlic, sveče, sve-tilniki angelčki, mrt aike krste. — Za vernih duš dan se prodajajo trend od L 4 naprej. — Sprejem jo se Izdelovanja vsakovrstnih slik bo-ulsi t ne ali več oseb. — Tudi tisk se izdeluje na i orcelanu In povečanja. — — Ugodne cene.
DAMSKI klobuki v veliki izberi po jako ugodni ceni. Sprejemajo se naročila in popravila. Modni saJon, Corso OaribadJi 15 III.	42F0
SPALNA SOBA, nova. moderna se proda. Ul. S. Cilino 533 nasproti norišnice. Mizar Ščuka.
4292
VELIK DOHOD krasnih klobtrftov zadrt i h novosti lz baržuira rn sukra, po z«4o nizkih cenah. Sprejemajo se iraročila i« (popravila. Novi modni salon, Corso Garibatoi 28.	4288
TRGOVINA z mešanim blagom na deželi (Notranjsko) iSče okrog 15letno učenko poštenih staršev, marljivo, vestno in pametno. Natančne ponudbe pod »Poštena in modra« na ins. odd. Edinosti.	4296
MLADA ŽENSKA z devetletnim sinom, vešča vseh gospodinjskih del, kmetskih in gosposkih, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, išče službe. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	4298
Zahvala
vsem gg. duhovnikom, znancem in prijateljem in darovalcem venca kakor tudi pevskemu društvu v Nabrežini, kateri so spremili pokojnega
Srečka Kos
k večnemu počitku,
NABREŽINA, 1. novembra 1919.
Žalujoči družini KOSMINA, RADO VIC.
PssGjilnltii na Slapa pri Oipajl
registrovjina zadmga z neomejeno zavezo vabi vse svoje zadružnike na
l redni
ki ae bo vršil
t aedeJfe t.
ob 15 ▼ posojilnlčni ▼ Vipavi.
DNEVNI REDs
1.	Poročilo načelniŠiv*.
2.	Odobrenje računskega z*k$«čka u L 1918.
3.	Volitev dano* -tuilHu m aadzorniitva.
4.	Dovolitev nMMncij	in aad-zomsfttva,
5.	Slučajnosti.	-V VIPAVI, 23. ektofer« 1919.
nacelnbtvo.
Ako « te dbftrf sbor «e Ul aldepfea, ee bo vriil pol are j omaja drag obča* abor aa totem mestu 6a a iitfa	ndoa, ki bo brez-
pogojno vetyaw»o aldepaS*
pripravna za vsako obrt. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. 3814.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu nazna-nanjamo, ća pridemo na semenj v Herpelje 4. nov., ker je 3. nov. semenj v Sežani.
Sežanski trsoud.
povzroča med mišmi in podganami kugo, vsicd katere poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dobi bolezen od d uge.
Za vse druge živali je „strup za miSi" brez učinka in nevarnost«.
Ena M i pcšisiEO vred 2 liri.
Lekarna u Uipsu! 1'jfiti MED.
] ZLATARNICU G. P1HD, TSST
se nahaja na Korzu St. 15 (hivla zatarnica G. Z H iOMUZ & FljllJ)
Veltfca libera srebrnih ia zlatih m, uhanov, verižic itJ.
Zkupgft a
„Viktor Ps.r-fss
priredi
At
Hi VENCEM
v soboto in nedeljo
dvorani „Konsumnsga društva" pri Sv. Jakobu. SS5T Od 13 c"o 23
40 - m cstta tO Triests ■ 40
Ulica G. Ctirfjc:! (prsj Torrsnte) Jlav. 43.
Izgotovljene mo?ke ob eke lastnega izdelka Crne, modre, s ve ob eke po L 9J.—, dežn plašči L 105.—, površniki L 130.—, h'ače za delo L 15.—, obleke za delo L 38 —, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih ob ek za moške in dečke po abso---lutno kof kurenčn h cenah. —
Tršoslna s semeni
— In —
deželnimi pridelki
mM I imt l COffiP.
— TRST — sporoča vsem cenjenim odjemalcem, da se je
— preselila --
iz ulice Roma 11 v isto poslopje
u ul KlccD iMuoeiil štev. 13
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost vseh naročnikov.
V nedeljo, 2. novembra 1919 ob 13 se bo vršila v Skopem
večje množine
FoseMih liMSMii drv.
Več se ir/2 v stilni
ZOBOZDRAVNIK 'mrTOOHtsaOf
B\ M^atm mn
Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in oj 3-0 pop.
Eni!:ol3^3 \ii\mi zrt. plnn-ir]]j2 h ostii i
r. m&MZum
gn ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -llica Genova St 13, i n;;d«.tr (prej ulica CampnnMe) Tf hnrški v >Jj.i Johnsclipr, »lol^oletni aMStent Dr. J č r naka - Uiinnl* 213 Drcz oolc^ln. Plombiranja. U metri ro jje

iS
i
Dcln. gliv. K 3),»)).') K). Rcsrrva KJ.jJI.J'O Ctr.lrslii Tli?
fla[m fllloKli) 5 - lili. M 1
PodruŽni:e: Dubiovnik, Dtnaj,f C>tJr. Lj^S' ljana, Metković. Jaitlji Sp it. ii.^aii Zji4ir Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b jićno stoo sfniijaia pnia
Sprajana vloja
na hranilne knjižica pr>ti	let itn -»Va-
siim v oanrogifJ premetu proti let li n 3-brestim I.a odpovej navez4 ie zneste sprejema po najugodnejS h jio^ojih. vi sa l.uijo pogoditi o J slučaja do slučaja.
Cijsv w ijmilu jniili Mu liJJiifii}. Blagajna posluje od 9.30— i2.30 in 11.30—1«
Kramarsko blago, drobnina, parfumi :: Milo za pranje, parfum rano milo ::
UeT-ia	s ppsdtsHo na debelo
rm HALĐSA & C. - Trs?
le e"on medmestni 31 23 Euinj zastopništvo odlikovane in priv ligirane tovarne mila
Fra!ci:i Gisnelli —
Večja množina bL ga se p šje tak i z lastnim kamionom z=
iviur.u im ulica S. Lazzaro št. 10
Pozo?! Gostilničar;! in Rrtmarfl! Pozor!
Naznanjam, da imam v sv-ji zalogi veliko množino izvrstnega
istrsitega frnez** In celega vma
po jako nizkih cenah. Priporočam se za obilen obisk	j|a F. BoltG
Rajon, S. Ermacora 2 tonili ifeslre ccrtTB)
Cene ntzke.	Tjstrežba točna.
[BJ
ČEVUARNICA FORCESSIN
TRST — Corso Viti. Em. III. štev- 4 — TRST
Najboljši nakupovalni kvor obuvala za gospe, gospode
in otroke.
Se priporoča cen], občinstvu z zafamčenim blagom, ki Je
neprekosljive trpežnosti
Postrežba točna.
Stara In poznana tržaška tvrdka !
iC
DE
15]