glas Natrmijsk-E

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

LETO I

OKTOBER 1962

ST. 10

DaoBoaoaoBOBOROBOROBoaoBOBCsBCbao

Miha Marinko v Cerknici

16. avgusta je v popoldanskih urah obiskal Cerknico se¬
kretar ZKS tovariš MIHA MARINKO. Pred poslopjem nove
blagovne hiše je uglednega gosta sprejel direktor trgovskega
podjetja »Škocjan« Tone Gornik in mu zaželel dobrodošlico.
Skupaj sta obiskala nove prostore okrepčevalnice podjetja
»Škocjan«, kjer se jima je pridružil tudi predsednik občine
Jože Telič. Miha Marinko se je z njima zadržal v daljšem
razgovoru. Zelo se je zanimal za razvoj industrije, pred¬
vsem za probleme tovarne pohištva »Brest« Cerknica, za raz¬
voj kmetijstva in najmočnejšega obrata Marof ter za nadalj¬
nje perspektive pri razvoju turizma v tem delu Notranjske.
Povpraševal je po razvoju turizma na Cerkniškem jezeru in
njegovih perspektivah. Tone Gornik ga je seznanil z gradnja¬
ma dveh turističnih objektov na Slivnici in v Rakovem Škoc¬
janu. Iz Cerknice je odpotoval tovariš Miha Marinko v Loško
dolino na lov v snežniške gozdove.

3ioac3ac3ac3acDic=>aoiC3BC3aoMoic=>Boac3BC3

Franc Kavčič

novi predsednik občine

NA ZADNJI SEJI SPLOŠ¬
NEGA ZBORA ObLO, KI
JE BILA 28. SEPTEMBRA,
SO IZVOLILI ZA NOVEGA
PREDSEDNIKA OBČINE
CERKNICA FRANCA KAV¬
ČIČA Z UNCA. TOVARIŠ
KAVClC JE ZAVZEMAL
ZADNJA LETA VAŽNE
GOSPODARSKE IN POLI¬
TIČNE FUNKCIJE. DO LA¬
NI JE BIL SEKRETAR OB¬
ČINSKEGA KOMITEJA ZK.
LETOS JE KONČAL POLI¬
TIČNO SOLO V LJUBLJA¬
NI. V PRIHODNJIH DNEH
BO ŽE PRIČEL Z DELOM
NA OBČINI. DOSEDANJI
PREDSEDNIK BO PRE¬
VZEL NOVE DOLŽNOSTI.

Osnutek

i novega statuta

I Po večmesečnem delu komi-
j sije za sestavo novega občin-
j skega statuta je te dni le ta
| končala z delom. Tako bo pri-
j hodnje mesece osnutek v raz-
I pravi pri organizacijah SZDL,
\ sindikata, mladine in ZB. Poz-
j neje bodo spregovorili o no-
I vem statutu tudi delovni ko-
\ lektivi in volivci. Bistvena zna-
j čilnost novega statuta je pred-
! vsem v znižanju števila kra-
1 jevnih odborov od 37 na 12
• krajevnih skupnosti. Vzklaje-
ne bodo tudi razmejitve med
krajevnimi organizac. SZDL in
krajevnimi skupnostmi, kar
bo prav gotovo vplivalo na
uspešnejše delo obeh organi¬
zacij. Razen tega določa sta¬
tut vlogo SZDL, dolžnosti in
pravice organov upravljanja
in državljanov. Pri ObLO
Cerknica so že imenovali čla-
| ne, ki bodo prihodnje mesece
j razlagali osnutek novega ob-
| činskega statuta širši javno-
I sti.

Pred polaganjem obračuna

V začetku oktobra bodo pričela
kulturno prosvetna društva »Svo¬
bod« z občnimi zbori. Trenutno
je na našem področju 7 društev
»Svobod«, ki niso našla pravega
mesta pri svojem delu. Tako je
bilo preteklo sezono na našem po¬
dročju pravo kulturno mrtvilo. V
celem letu je bilo le nekaj dram¬
skih prireditev, ki so jih pripra¬
vili mladinski aktivi. Kaže, da so
glavna ovira pri dosedanji nede¬
lavnosti »Sovobod« slabi kadrov¬
ski sestavi, ki jih bo treba teme¬
ljito spremeniti. Na občnih zborih
bodo posvetili največ pažnje se¬
stavi programa in njegovi pestro¬
sti za prihodnje obdobje.

Blagovna hiša v Cerknici odprta

Sredi avgusta jc odprlo trgov¬
sko podjetje »Škocjan« v Cerknici
novo blagovno hišo. Z gradnjo je
pričelo podjetje »Gradišče« že le¬
ta 1960. Investicija v trgovske lo¬
kale je znašala 33,500.000 dinarjev
od tega odpade 27 milijonov di¬
narjev na gradbena dela in 8 mi¬
lijonov 500 tisoč na opremo. 15
milijonov posojila je dobilo pod¬
jetje »Škocjan« od okrajne trgov¬
ske zbornice, razliko je kril ObLO
Cerknica. Nova blagovnica dela po
načelu samoizbire in je najlepše
urejena trgovina na Notranjskem.
Potrošnik ima na vpogled vse pred¬

mete široke potrošnje. S tem je
olajšano delo trgovcem in potroš¬
nikom, ki tako najlažje zadostijo
svojim potrebam in okusu. V bla¬
govni hiši imajo svoje prostore
oddelki z železnino, elektromate-
rialom, galanterijo, tekstilom in
pohištvom. Prvi dan ko je bil
odprt trgovski lokal, je iztržilo
podjetje »Škocjan« okrog 600.000
dinarjev. Več prvih potrošnikov
so nagradili s praktičnimi darili v
skupni vrednosti nad 100.000 din.

Isti dan so odprli tudi okrep¬
čevalnico v treh prostorih podalj¬
šane delikatesne trgovine. Z no¬

vimi trgovskimi kapacitetami je
vrzel v maloprodajni mreži od¬
pravljena. Najvažnejša naloga, ki
stoji pred kolektivom podjetja
»Škocjan«, je ureditev trgovske
mreže na Rakeku, ki zaostaja za
sodobnim poslovanjem. Prva ovi¬
ra so prav gotovo prostori za do¬
bre lokale, druga pa boljša izbi¬
ra. Samopostrežna trgovina, ki jo
nameravajo urediti do dneva re¬
publike, bo prvi korak k moderni¬
zaciji trgovine na Rakeku.

TRGOVSKA HIŠA V CERKNICI
- NAJMODERNEJŠA TRGOVINA
NA NOTRANJSKEM T

©

GLAS NOTRANJSKE

Skupna grobišča borcev
in žrtev fašizma v Loški dolini

V nedeljo, 9. septembra, je kra¬
jevna organizacija ZB NOV v Lo¬
ški dolini odkrila skupni grobišči
s spomeniki na pokopališču v Vi-
ševku in Ložu. Žalne svečanosti
se je udeležilo nad 1000 ljudi, nek¬
danjih borcev in aktivistov, pred¬
stavnikov oblasti in organizacij.
Med gosti se je svečanosti udele¬
žil tudi sekretar okrajnega komi¬
teja ZK Ljubljana Franc Popit.
Kmalu po deveti uri je zaigrala
godba na pihala iz Cerknice pred
skupnim grobiščem na pokopali¬
šču v Viševku internacionalo, na¬
kar je spregovoril prvoborec Franc

Levec. Tov. Levec je zlasti pouda¬
ril, kako potrebno je bilo, da so
tudi borci in žrtve fašizma v Lo¬
ški dolini dobili skupna grobišča
s spomeniki, ki bodo vedno spo¬
minjali nanje. Nato je odkril spo¬
menik in ga dal v varstvo kra¬
jevni organizaciji ZB Loška doli¬
na. V imenu krajevnega odbora
ZB je spomenik prevzel predsed¬
nik odbora Alojz Mule. Moški pev¬
ski zbor »Svoboda« Loška dolina

Ukinitev

enoaddetčnih šaC

Po sklepu obeh zborov ObLO
Cerknica so v tem šolskem letu
ukinjene vse enooddelčne šole na
področju občine. Učenci enood¬
delčne šole iz Babncga polja se
vozijo v Stari trg, iz Gorenjega
Jezera v Grahovo, iz Sivč in Kra-
jiča v Novo vas in iz Žile, Caj¬
narjev in Otav v Cerknico. Po do¬
govoru s podjetjem SAP iz Ljub¬
ljane se vozijo ti učenci vsako¬
dnevno v šolo. Tako je sedaj v
občini Cerknica pet popolnih osn.
šol in tri podružnice s štirimi raz¬
redi v krajih Unec, Begunje in
Iga vas. Ukinitvi enooddelčne šole
so nasprotovali prebivavci Gor¬
njega Jezera, kljub ugodni legi
vasi za prevoz z avtobusi. Za se¬
daj imajo največ težav učenci iz
vasi Otok, ker je vas precej od¬
daljena od Cerknice, se morajo
voziti v šolo z lastnimi vozili. V
kratkem namerava kupiti ObLO
iz sklada za šolstvo manjši avto¬
mobil, s katerim bodo prevažali
v Cerknico tudi 10 učencev z Oto¬
ka.

je zapel žalostinko »Prečuden
cvet«, med igranjem godbe pa so
polagali vence. Pesnica Marička
Žnidaršič je recitirala pesem »Mi¬
nuta tišine«, mladinski pevski
zbor osemletke Stari trg je zapel
žalostinko »Kot žrtve ste padli«.
Sledila je še recitacija mladinke
z osemletke Stari trg, moški pev¬
ski zbor je zapel »Pesem o svo¬
bodi« in godba je zaigrala parti«
zansko koračnico. S tem je bila
zaključena žalna svečanost v Vi¬
ševku. Ob 11. uri pa je bilo od¬
kritje skupnega grobišča s spo¬
menikom v Ložu, katerega je od-

S XIV. po

Jože Mlakar

Lahko bi imenoval pogovor lo¬
kalna tiskovna konlerenca, toli¬
ko dopisnikov nas je bilo zbranih
na sestanku okrog udeležencev po¬
hoda slavne štirinajste divizije Jo¬
žeta Mlakarja iz Iga vasi pri Sta¬
rem trgu. Bili smo seveda sami
domači dopisniki. Dane je zasto¬
pal »Delo«, Slavko »Ljubljanski
dnevnik«, sam pa sem nizal be¬
sedo za besedo za naš časnik. V
tem neenakem boju s svinčniki
sem bil v najslabšem položaju, saj
sem moral zapisati vse, pa če¬
prav za mesečnik z najmanjšo na¬
klado. Jože Mlakar nam je spre¬
govoril o štirinajsti in o prvem

kril prvoborec tov. Sumrada.

Spomenik na pokopališču v Vi¬
ševku so postavili 161 padlim bor¬
cem in žrtvam fašizma, med ka¬
terimi je tudi 50 neznancev. Spo¬
menik v Ložu pa je postavljen v
spomin 42 borcem in 13 neznan¬
cem. Spomenike je oskrbelo pod-

Vročina v zadnjih mesecih nas
je ovirala, da smo pozabili napi¬
sati nekaj vrstic tudi vam dragi
bravci. Ne moremo reči, da ste
v tem času kaj pridno dopisova¬
li. Lahko celo trdimo, da ste po¬
vsem pozabili na nas, kakor da
ne bi redno okrog vsakega prve¬
ga prišli v vašo hišo. Kar z ža¬
lostjo moramo ugotoviti, da se
na naše križanke, nagradne pod¬
pise in spis »Oh, te počitnice«,
niste odzvali tako kot preje. Pri¬
znati moramo, da je kazalo v za¬
četku veliko bolje in je tako na¬
gel padec zanimanja za naša raz¬
vedrila zares zaskrbljujoč.

Čeprav se trudimo, da bi vam
naš mesečnik čimbolj približali,
se bojimo, da ne znamo pravilno
odbirati gradiva ali pa vam naša
obdelava ne ugaja. Kakorkoli že,
tokrat vam zastavljamo zelo eno¬
stavno nalogo, pri kateri računa¬
mo na odgovor širokega kroga
bravcev. Napišite nam pismo ali
dopisnico, na kateri nam sporo¬
čite naslov članka, črtice, ugan¬
ke in drugega objavljenega gra¬
diva, ki vam je vključno s to
številko najbolj ugajal. Med tiste

Štajerski

pohodu preživelih borcev našega
področja v kraje borb na Štajer¬
sko po osvoboditvi. Izpod peresa
dopisnika-amaterja so vreli stav¬
ki, ki sem jih šele po dvodnevnem
odlašanju začel postavljati v pra¬
vo zaporedje.

»Pohod XIV. divizije je znan v
zgodovini NOB kot eden največjih
in najtežjih v Sloveniji. Trajal je
mesec dni. V času nenehnih pre¬
mikov, nečloveških naporov in
samopremagovanja, je bilo v di¬
viziji, ki je združevala Tomšičevo,
Sercerjevo in Bračičevo brigado z
okrog 1.200 borci, 120 tovarišev s
področja, ki ga obsega današnja
občina Cerknica. Okrog 60 izmed
njih je vojna kruto iztrgala svoj¬
cem in napisala njihova imena na

jetje »Marmor« iz Ljubljane. Vsa
dela so veljala več kot 2,000.000
dinarjev, večina sredstev so zbrali
sami člani ZB z nabiralno akcijo,
delno pa je prispeval tudi občin¬
ski ljudski odbor Cerknica.

Krajevna organizacija ZB Lo¬
ška dolina ima v načrtu za pri¬
hodnje leto urediti skupna grobi¬
šča tudi na pokopališču v Pod-
cerkvi in Danah. Na ta način bodo
vsi nekdanji borci in žrtve fašiz¬
ma na področju Loške doline ime¬
li skupna grobišča s spomeniki.

bravce, ki bodo najštevilneje iz¬
brali določen članek, bomo z žre¬
bom razdelili štiri denarne na¬
grade po 1.000 dinarjev. Rok za
dostavo naslovov člankov je 15.
oktober.

Veseli bomo, če nas boste ob¬
enem opozorili tudi na pomanjk¬
ljivosti in nam poslali dobre
predloge za izboljšavo lista. Za¬
dovoljni bi bili, če bi dobivali
poročila tudi o dogodkih, živ¬
ljenju in delu sovaščanov, orga¬
nizacij in društev v vašem kraju.

V upanju, da se boste našemu
vabilu kmalu odzvali, vas tova¬
riško pozdravlja

Uredništvo

spomenik v ponos poznim rodo¬
vom.

Preživeli udeleženci pohoda XIV.
divizije so hoteli obuditi spomine,
zato so Sklenili, da se v svobodi
snidejo v krajih, kjer so morda
le za las ušli smrti. Sele 22. in 23.
avgusta se je izpolnila dolgoletna
želja« je pripovedoval tov. Jože
Mlakar. »Tedaj nam je občinski
odbor ZB pripravil pohod z avto¬
busi. Že v zgodnjih jutranjih urah
smo se napotili preko Ljubljane v
Celje. Tu smo položili venec k
spomeniku padlih. Dva dni smo
potovali po Štajerski in obiskali
grobove žrtev v Frankolovem, bo¬
jišči štirinajste pri Doliču, muzej
NOV v Slovenj Gradcu, Ravne in
Zavodne, kjer je padel partizan¬
ski pesnik Kajuh. Pri našem po¬
hodu nismo pozabili na zadnji boj
pohorskega bataljona in obiskali
njihovo zadnje prizorišče Pri treh
žebljih. Pozabili nismo tudi na
ponos Štajerske — Velenje.

Taka je bila naša pot po Štajer¬
ski danes. Obiskali smo grobove
sotovarišev, ki niso mogli okusiti
sadove svoje in naše revolucije na
svobodni Štajerski.« Žalost je bi¬
la razlita na obrazu tov. Mlakarja
ko je končal razgovor s temi trp¬
kimi besedami.

LT

Bivši borci XIV. divizije iz cerkniške občine leta 1954 na Ostrožnem
pri Celju

Odkritje spomenika padlim borcem na pokopališču v Viševku

glas NOTRANJSKE

nogo obetajoči lepaki in sonč¬
na rtedelja so privabili v dolino
Cerkniškega jezera nad 5.000 gle-
davcev. Sicer pa kdo ne bi šel
gledat nastop dvanajstih aeroklub
bov iz vse Slovenije? In prihajali
so ljudje od blizu in daleč
Okrog slabo razpostavljenih
zvočnikov, so se zgrnile množice
radovednežev in mirno pričakova¬
le dolgo zavlačevani začetek. Stal
sem tamkaj in se v duši jezil riadf

PABERKI
Z LETALSKE

Športna letala na Blatah za Do¬
lenjo vasjo pred vzletom

PRIREDITVE

Programa prireditelji niso imeli.
(Tega ni bilo težko opaziti!) Mor¬
da bi se tudi za to našlo opraviči¬
lo. Letala so prispela prekasno in
za sestavljanje programa ni bilo
časa. Toda to se mene kot eledav-
ca ne tiče. Prišel sem in plačal
sem, da bom nekaj videl. In z
menoj še pet tisoč drugih.

Kdo je kriv?

Ali tisti ljudje v vodstvu ljud¬
ske tehnike, ki so zadnje tedne
vse proste ure darovali letalski
prireditvi? Ali vsi drugi, ki so iz
golega veselja pomagali? Bodimo
pravični. Organizirali so priredi¬
tev, ki ji niso bili kos. Vsaj sami
ne. Naredili so vse, toda nastop v
v tolikšnem obsegu zahteva veli¬
ko izkušenih ljudi. Njih pa je bilo-
malo in bila je to njihova prva
večja preizkušnja. Dejstvo je tu¬
di, da je ljudska tehnika za se¬
daj najbolj delavna organizacija
v naši občini. Tega ne bi smeli
pozabiti. Sicer pa niti nimam na¬
mena, da bi iskal krivca, če sploh
je in s prstom pokazal nanj. Bila
je prva prireditev in je naredila
slabo reklamo naslednjim, če kdaj
bodo. Naš turizem je tudi dobil
klofuto, ki pa — ni bila prva.

Hotel sem najti kak vesel ob¬
raz, človeka, ki je bil zadovoljen
s prireditvijo. In ne boste mi ver¬
jeli — našel sem ga; mladega
fanta iz oddaljene vasi, ki je bil
nagrajen z brezplačno vožnjo z
letalom. Povedal mi je, da je pr¬
vič letel in da se je odlično po¬
čutil. In še za laika običajno vpra¬
šanje: »-Kaj bi storil, če bi se le¬
talo v zraku pokvarilo?«

urednikom, ki je ravno meni po¬
veril nalogo, da napišem nekaj o
vtisih z letalske prireditve.

To je bila prva prireditev take
vrste pri nas in človek je priprav¬
ljen ob marsikaterem spodrsljaju
zatisniti oči. Vsak začetek je pač
tak... In vendar, ali je potrebna

tolikšna zamuda? Dekleta so ta
čas (več ali manj uspešno) pobi¬
rala med množico vstopnino. Ali
je ne bi lahko pobirali ob vhodu
na letališče? Videl sem samo za¬

Umetno jezero v Žilcah?

Zaradi ugodne višinske lege je vasica 2ilce nad Cerknico
turistično vabljiva že dolga leta. Da bi turizem v tej odmak¬
njeni vasi cerkniške doline še bolj poživili, so začeli vaščani
na pobudo vaške organizacije SZDL razmišljati o gradnji
umetnega jezera, ki bi bilo na višini 825 m vsekakor vabljivo
za turiste. Zamisli o gradnji jezera niso nove, saj so pred leti
vaščani že zbirali sredstva za začetek gradnje, zaradi slabe
organizacije pa je prvotna akcija propadla, zato so se tokrat
resneje zavzeli. Tako že potekajo razgovori z geologi, ki bodo
pregledali teren. Vodo za umetno jezero bodo dobili z zaje¬
zitvijo pritoka Zale. Jezero bi bilo dolgo okrog 700 m, široko

pa od 100 do 200 m. Če se bodo vaščanom,^ki.so^priprav-

ljeni sami zavihati rokave, želje uresničile, potem 1» jezero

spremenilo njihovo življenje in bo postala..vasica.2ilce.ena

najpriljubljenejših turističnih točk na Cerkniškem. Prebivavci
nameravajo zarediti v jezeru tudi ribe in postaviti čolnarno
in okrepčevalnico. Celo lovci so se o^^iB,^to^bi^^postaiidli
v neposredni bližini jezera lovsko kočo, ki bi jo lahko ko¬
ristili ribiči in lovci.

dovoljnega moškega, ki se je pri¬
jazni blagajničarki le prezirljivo
nasmehnil, potem pa izginil v
množici. Njegova obleka ni kaza¬
la, da ne bi zmogel 200 din ...
Kasneje sem takih videl še več.
Ljudje, ali je bilo vredno? Za
bora dva stotaka! Ko sem jih gle¬
dal, mi je nehote prišlo na misel,
da so poštenje in socialistična za¬
vest lepa beseda... beseda.

Prireditev se je ob mnogih za-
pletljajih vlekla h koncu. Videli
smo vojaška šolska letala, jadral¬
na letala in dva padalca, od ka¬
terih je eden skočil z zadržkom.
Se kaj? Brskam po spominu, pa
se resnično ne spomnim ničesar
več. Prišlo je le pet aeroklubov,
ker letala drugih zaradi premoč¬
nega vetra niso mogla vzleteti. Ce
delajo aeroklubi, ki so prišli, to
kar smo videli, potem je njihova
dejavnost sila skromna.

»Mislil sem na to. Ne vem, am¬
pak skočil najbrž ne bi. Previsoko
je bilo.«

Pomešal sem se med ljudi, ki
so se počasi vračali domov. Ali
ni bilo mogoče po zvočnikih ob¬
vestiti glcdavce o avtobusnih zve¬
zah. Marsikomu bi bilo ustreže¬
no. In dežurni na letališču! Ali
res niso mogli napraviti reda med
glcdavcl?

Bilo jih je mnogo, ki so z dušo
pripravljali to prireditev. Zato jih
neupravičeno ne kritizirajmo. Pri¬
reditev bo počasi šla v pozabo.
Nekomu, ki se je resnično trudil,
pa lahko vzamemo veselje do de¬
la za vedno. Ljudi, ki pa še hoče¬
jo delati pa pri nas nimamo rav¬
no preveč.

Zvečer sem bil na terasi re¬
stavracije »Jezero« v Cerknici.
Zvočniki (le zakaj so zgradili pro¬
stor za orkester) so neutrudno
bruhali plesne ritme z magneto¬
fonskega traku. Večer je bil lep
in ljudje so se zabavali.

Dane Mazi

Tisoči so pripotovali iz krajev širom Slovenije, da bi si ogledali
prvi letalski miting na Cerkniškem jezeru

a

GLAS NOTRANJSKE

BREST

kk mA A

žSStsŽ sSh. ~s sŠSižažž  .t ŽUs ž H a a l .»ttts&ftŠta

TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA

Informacije iz kolektiva za kolektiv

Proizvodnja in pomožna služba

Lesnoindustrijsko podjetje ima
težave * nabavo surovin in različ-
nei.i materiala. Poleg tega pa ima
Se vrsto problemov, da doseže
svoje plane Zelo važna za nemo¬
ten potek dela je modelno vzorč¬
na delavnica. Kader mora biti
strokovno najboljši. Ko izdeluje
vzorce, mora biti tesno povezan
s tehnično službo. Lahko se zgo¬
di, da miza ali fotelj, ki sta izde¬
lana v vzorčni delavnici, odgovar¬
jata zahtevam kupca. Ko pa pri¬
de do večjega naročila miz ali fo¬
teljev, jih ne moremo napraviti s
tehnično zmogljivostjo naših stro¬

jev. Tako nastanejo zmede v pro¬
dukciji in proizvodnja ne teče ta¬
ko kot bi morala. Zato se morajo
delavci v vzorčnih delavnicah po¬
vezati s tehnologom proizvodnje.

Druga taka pomožna služba je
mehanična delavnica (strojno
vzdrževalna delavnica). Ta enota
mora skrbeti za nemoten tek stro¬
jev in naprav. Tehnična delavnica
mora imeti dober strojno-ključav-
ničarski kader, ki je sposoben, če
pride do zloma delov na stroju,
napravah, izdelati nove dele v
najkrajšem času. Ce pa hočemo
to doseči, moramo imeti tudi do¬

ber strojni park. Mehanična de¬
lavnica v Martinjaku ima precej
dober strojni park, saj se ponaša
z novo stružnico T-3 in rezkalnim
strojem UHG. Ce bi hoteli dele,
ki so napravljeni v domači de¬
lavnici, izdelati tako kvalitetno,
kakor bi morali biti, bi potrebo¬
vali še univerzalni brusilni stroj.
90 %  vseh rezil, ki so potrebna za
proizvodnjo, izdelamo doma, a je
od tega visoko kvalitetnih samo
ca 20 %.  Vsa ostala rezila so stroj¬
no izdelana tako, kot zahteva pro¬

izvodnja. Rezila so vsa kaljena po
predpisanih normah. Ne moremo
pa jih fino obdelati — brusiti po
profilih.

Razpravljali smo že o nabavi
brusilnega stroja, saj se bo kvali¬
teta izdelkov dvignila za ca 20%
in vsa rezila za potrebe naše pro¬
izvodnje bomo lahko izdelali do¬
ma.

Zavedati se moramo na vsakem
koraku, da dvig proizvodnje ni
odvisen samo od delavca, ki naj
čim več napravi na svojem delov¬
nem mestu, pač pa moramo dati
boljše delovne pogoje z avtomat¬
skimi napravami in stroji.

F. K.

Pisalna miza, izdelek tovarne »Brest«

Na Marofu presegajo plan

Na zadnji seji DS na Marofu so razpravljali o proizvodnji in
investicijskem načrtu. Zaradi povečanja plana proizvodnje
delajo v treh izmenah. Kljub povečanemu planu proizvodnje
rezanega lesa, plan dosegajo in presegajo.

Poleg uspehov, ki jih dosegajo
na poslovni enota Marof, imajo še

Cikoroski Ivan, Dolenja vas
Bajt Franc, Dolenja vas
Bezeg Emil, Dolenja vas

Najstarejši člani podjetja »Brest«
Cerknica

Milavec Milan, 1906, direkcija
Mahnič Matevž, 1900, Martinjak
Kranjc Pavle, 1910, Iverka
Truden Janez, 1899, Marof
Pavlič Jožefa, 1902, Cerknica
Obreza Anton, 1905, Žaga Cerk¬
nica

Švigelj Anton, 1906, Žaga Do¬
lenja vas

Najmlajši člani kolektiva »Brest«
Cerknica

Svet Cvetka, 1944, Direkcija
Zadnik Marija, 1947, Martinjak
Kovačič Franc, 1944, Iverka,
Žnidaršič Viktor, 1947, Marof
Klančar Janez, 1947, Cerknica
Opeka Anton, 1943, Žaga Cerk¬
nica

Betin Josip, 1945, Žaga Dolenja
vas

veliko pomanjkljivosti. Člani de¬
lavskega sveta ugotavljajo, da bi
se dalo še mnogo več napraviti.
Menijo, da operativni instruktor-
ski kader velikokrat ni dosleden
pri svojem delu, nekaterim pa tu¬
di primanjkuje strokovnega in or¬
ganizacijskega znanja, kar povzro¬
ča, da so delavci nedisciplinirani.
Vendar se nekaterim operativnim
vodjem ne zdi potrebno, da bi si
pridobili potrebno strokovno iz¬
obrazbo, čeprav bi si jo lahko
pridobili izven podjetja, ob zelo
ugodnih pogojih. Strokovno iz¬
obražen kader bi lahko dosegel
neprimerno večje in boljše dosež¬
ke v proizvodnji.

V PE Marof ovirajo proizvodnjo
tudi številni bolniški dopusti.
Ugotovili so, da vsi dopusti niso
upravičeni. Velikokrat delavci, ki
so na bolniškem dopustu, garajo
doma na kmetiji, nekateri pa celo
opravljajo uslužnostne dejavnosti
drugod. V bodoče moramo temu
problemu posvetiti več pažnje in
kontrolirati tiste, ki so na bolni¬
škem dopustu. Taki delavci z ne¬
opravičljivimi bolniškimi dopusti
samo škodujejo podjetju in družbi.

M. S,

Iz kadrovske evidence

V mesecu avgustu so bili v pod¬
jetje -Brest« Cerknica sprejeti
sledeči delavci:

Kranjc Ivana, 1943, Cerknica
Turšič Marija, 1942, Cerknica
Kresovič Spase, 1946, Cerknica
Hiti Rozalija, 1927, Cerknica
Brence Anica, 1941, Cerknica
llijaš Stjepan, 1943. Cerknica
Zelič Ivana, 1934, Cerknica
Šuštar Julijana, 1923, Cerknica
Meden Janez, 1946, Cerknica
Zibert Angela, 1946. Cerknica
Bajt Pavla, 1925, Cerknica
Meden Jože, 1939, Cerknica
Hrast Bruna, 1929, Cerknica
Mele Janez, 1940, Cerknica
Livančač Drago, 1934, Cerknica
Turšič Ana, 1947, Cerknica
Bombač Francka, 1912, Cerknica
Kovačič Alojzij, 1939, Cerknica
Zrimšek Tone, 1946, Martinjak
Zajc Marija, 1946, Martinjak
Ogrinc Olga, 1946, Martinjak
Čuček Tomaž, 1928, Martinjak
Kutorevac Anica, 1937, Martinj
Valenčič Franc, 1938, Martinjak
Cirkuroški Ivan, 1934, Marof
Žnidaršič Viktor, 1947, Marof
Kovačič Rado, 1922, Iverka
Borštnik Janez, 1931, Iverka
Mlakar Janez, 1940, Iverka
Mišič Jože, 1912, Iverka
Kovačič Franc, 1944, Iverka
Miljančič Ivan, 1942, Iverka
Bauman Janez, 1940, direkcija
Leskovec Franc, Dolenja vas
Ris Janez. Dolenja vas
Ris Ludvik, Dolenja vas

V avgustu mesecu so odšli iz
podjetja »Brest« sledeči delavci:

Vukčevič Katica, 1921, Cerknica
Ogriševič Nazif, 1926, Cerknica
Maček Stane, 1937, Cerknica
Rudolf Alojzija, 1941, Cerknica
Kostanjšek Štefka, 1940, Cerkn.
Recek Angela, 1942, Cerknica
Starešinič Marija, 1923, Cerkn.
Milkovič Zlata, 1939, Cerknica
Braniselj Anica, 1911, Cerknica
Knavs Stanislava, 1938, Cerkn.
Baraga Anton, 1940, Cerknica
Brence Vinko, 1938, Cerknica
Kebe Jože, 1931, Cerknica
Varovič Pavla, 1940, Cerknica
Lekan Florijan, 1939, Cerknica
Kranjc Milka, 1934, Cerknica
Mihelčič Albin, 1936, Cerknica
Pakiž Andrej, 1942, Martinjak
Pakiž Jože, 1934, Martinjak
Siraj Ciril, 1931, Martinjak
Križan Vera, 1946, Martinjak
Tokič Darko, 1936, Martinjak
Korošec Slava, 1932, Martinjak
Klančar Jože, 1938, Marof
Colakovič Ivan, 1942, Marof
Žnidaršič Ana, 1937, Marof
Blaževič Ante, 1939, Marof
Špehar Franja, 1937, Marof
Prah Stanislav, 1928, Iverka
Cmič Anton, 1937, Iverka
Mohenski Jože, 1944, Iverka
Klepač Ivan, 1941, Iverka
Kovač Franjo, 1940, Iverka
Mlakar Janez, 1940, Iverka
Tancer Karel, 1943, Iverka
Korenič Egid, 1943, Iv^rkn
Lukežič Ivan

Posvetovanje mladine podjetja Brest v Martinjaku


GLAS NOTRANJSKE

€>

»BREST« TOVARNE POHIŠTVA %  »BREST« TOVARNE POHIŠTVA • »BREST« TOVARNE POHIŠTVA • »BREST« TOVARNE

Požarna

Podjetje »Brest« je lesnoindu¬
strijsko podjetje, kjer vedno preti
nevarnost požara. Ima več svojih
obratov. V obratih tovarne po¬
hištva »Brest« Cerknica in tovar¬
ni pohištva Martinjak delajo z
raznimi vrstami lahko vnetljivih
tekočin, ki sodijo na prvo stopnjo
vnetljivosti. To so razni laki, ben-
col, bencin itd. Obe tovarni ima¬
ta po predpisih urejene nitro la¬
kirnice, nimata pa skladišč za
shranjevanje navedenih tekočin.
Prav tako nimata skladišča, v ka¬
terem bi shranjevali dnevne za¬
loge tega materiala, ‘imajo pa ga
shranjenega v nitro lakirnici, kar
nasprotuje predpisom.

Ker je »Brest« večji del sezidan
na noyo, tudi nevarnost za požar
ni tako velika. V tovarni imajo
hidrantne omarice, ki so oprem¬
ljene po predpisih. Tudi okoli to¬
varne so izpeljani hidranti z oma¬
ricami, v katerih je shranjeno vse
potrebno gasivsko orodje. Voda
priteka v hidrante iz požarnega
bazena in ima 5 atmosfer priti¬
ska. kar popolnoma zadostuje za
uspešno gašenje požara.

Elektrika je pravilno napeljana,
Luči v tovarni so zavarovane pro¬
ti prahu in plinom. V tovarni in
okoli nje so nameščeni ročni ga-
sivski aparati vseh vrst, ki nam
bi lahko služili za gašenje začet¬
nih požarov. Delavci in uslužben¬
ci podjetja morajo biti seznanjeni
z gasivnim orodjem, da bi ga ob
požaru znali uporabiti.

Podjetje zahteva, da mora vsak
delavec, ki se na novo zaposli,
spoznati, kako bi sodeloval ob po¬
žaru. Referent za požarno varnost
v podjetju mu pokaže gasivno
orodje in ga seznani z uporabo.
Upravni odbor in delavski sve't
podjetja skrbita za varnost pred
požarom in dodeljujeta potrebna
sredstva za gasivno orodje.

Tudi ostale tovarne imajo svo-

Nesreče pri
v podjetjih :

Higiensko tehnična zaščita v to¬
varni skrbi za zdravje in življenje
delavcev in hkrati ščiti in varuje
proizvodnjo in družbena sredstva,
da se ne poškodujejo ali uničijo
zaradi nesreč, ki bi nastale med
delom.

Zaradi nesreč pri delu nastanejo
stroški, ki bremenijo nas. Poško¬
dovanega delavca moramo zdra¬
viti, dajati nadomestilo za osebni
dohodek, plačevati stroške in re¬
habilitacijo. Vse to so direktni
stroški.

Poleg teh stroškov nastanejo v
podjetju zaradi nesreč razne mot¬
nje. Poškodovanca je treba odpe¬
ljati v ambulanto, mu nuditi
zdravniško pomoč. Zaradi nesreče
zastane delo v tovarni, ker delav¬
ci razpravljajo o vzroku nesreče,
zapustijo svoja delovna mesta in
gredo na kraj nesreče. Delavci se
čutijo tudi sami prizadeti in so
manj skoncentrirani. Večkrat na¬
stanejo tudi okvare na strojih, za¬
radi vsega tega pride do zastoja
v proizvodnji. Stroške, ki nasta¬
nejo zaradi tega, je težko dolo¬
čiti. Nekateri jih cenijo celo za
štirikrat večje od direktnih.

Zaradi nesreč pri delu je bilo v

varnost

ja gasivska društva. Tovarna po¬
hištva Cerknica ima dve desetini,
eno od teh sestavljajo večinoma
mladi fantje, drugo pa starejši.
V preteklem letu je bila organi¬
zirana tudi ženska desetina, ki je
imela redne vaje, vendar je v
zimskem času njihovo delo za¬

spalo, to pa zaradi tega, ker se je
precej deklet poročilo in imajo
delo doma. V obeh tovarnah je še
več deklet, ki bi lahko sodelovale
pri gasivstvu, pa jim to ni všeč.
Dosti slabše je z gasivstvom na
obratu Marof. Tu gasivci nimajo
rednih vaj, na žensko desetino pa
sploh ne mislijo. Dekle, ki jo ga-
sivstvo veseli, bi morali poslati na
enomesečni tečaj v Medvode. Le¬
ta bi lahko potem uspešno učila
in vodila žensko desetino.

Vodstvo obrata bi se moralo
resneje zavzeti za požarno var¬
nost in zahtevati, da poveljnik
redno vadi s člani.

prvem polletju 1962 v podjetju
»Brest« izgubljenih 1310 delovnih
ur. Kot nadomestilo za osebni do¬
hodek do 7 dni je bilo izplačanih
325.000 dinarjev. Če bi izračunali
še indirektne stroške, ki so nasta¬
li zaradi nesreč, bi dobili kar pre¬
cejšnjo vsoto. Zadnje čase opaža¬
mo večje število nesreč. Nesreče
se pojavljalo večkrat na enem in
istem mestu. Tako so se opekli v
kratkem času v kotlovnici trije
delavci. Nešreča se je zgodila tu¬
di v tovarni pohištva Cerknica,
ko je bil delavec — novinec brez
inštruktaže dodeljen k cirkularki
in to še v nočno izmeno. Kdo je
za to odgovoren? Ob takih pri¬
merih bi se morali zamisliti in
poskrbeti, da se podobne nesreče
ne bi več ponovile. Služba HTV
v podjetju zelo šepa, še vedno se
ji ni dalo tistega mesta, kot ji
pripada. Podjetje s 1300 delavci
nima varnostnega tehnika.

Delo varnostnega tehnika ni sa¬
mo v evidentiranju nesreč, zbira¬
nju raznih, statističnih podatkov,
v delitvi in razporejanju osebnih
varnostnih sredstev. Njegova na¬
loga je bolj študijske narave. Pre¬
iskovati mora probleme iz pod-

Nekateri komandirji se pritožu¬
jejo, ker člani ne prihajajo redno
na gasivske vaje, čeprav so vse
ure za vaje plačane po pravilniku
podjetja.

Letos sta desetini tovarne pohi¬
štva Cerknica in Martinjak sode¬
lovali pri gasivski vaji, ki jo je
organizirala občinska gasivska
zveza ob 70-letnici rojstva marša¬
la Tita, dneva mladosti in požar¬
no varnostnega tedna. Pred to¬
varno pohištva »Brest« so nasto¬

pili 6. 10. člani in pionirji gasiv-
skih društev Unec, Rakek, Cerk¬
nica ter pripadniki JLA iz Veli¬
kih Blok. Desetina IGD Martinjak
je pokazala gledavcem, kako de¬
lajo z raznovrstnimi ročnimi ga-
sivskimi aparati in kako lahko
gasimo vnetljive tekočine z roč¬
nimi gasivskimi aparati in z vod¬
no meglo. Desetina IGD Cerknica
pa je prikazala gašenje gorečega
človeka, met vrvi s torbico, spu¬
ščanje in reševanje ponesrečenca
po vrvi. Vaje so gledavcem raz¬
lagali po zvočniku, tako da je
vsak lahko videl, kako lahko po¬
maga, če bi izbruhnil požar.

ročja HTV, način dela, organiza¬
cijo dela in podobno. Varnostni
tehnik bi moral stalno spremljati
vse delovne procese. Opazovati bi
moral, kako se delavci gibljejo,
kakšni so njihovi prijemi in po¬
segi in tako ugotoviti napake, ki
jih delajo pri svojem delu in ka¬
ko bi se mogle te napake odpra¬
viti.

V raznih statistikah zadnjih let
vidimo, da se 75% vseh nezgod
pri delu zgodi zaradi nepazljivo¬
sti. Dalje vidimo, da se večkrat

škodujejo mlajši, neizkušeni in
nekvalificirani delavci kot pa sta¬
rejši kvalificirani in visokokvali¬
ficirani delavci z bogatimi izkuš¬
njami. Vse to nam kaže, da bi se
morala HTV služba v podietju
ukvarjati s tem in proučevati ne¬
sreče in iskati načine, kako bi se
število nesreč zmanjšalo. Za tako
delo pa bi potrebovali strokovno
razgledanega človeka, ki ima av¬
toriteto in veselje do dela v var¬
nostni službi.

Pogostokrat v praksi prisluhne¬
mo vsakemu nepravilnemu teku
stroja, nepravilnemu šumu ali ro¬
potu v obdelovalnem stroju in ta¬
koj ukrenemo vse potrebno, da

Skrb za vzgojo
strokovnega kadra

Podjetje »Brest« je v letošnjem
letu dodelilo štipendije več kot
dvajsetim dijakom in študentom
na srednjih, višjih in visokih stro¬
kovnih šolah. Največje število
štipendistov je na srednjih eko¬
nomskih šolah.

Pretežno so vsi štipendisti do¬
mačini t. j. z območja cerkniške
občine. Veliko število štipendistov
so otroci delavcev iz našega pod¬
jetja. Pričakovati je, da si bo pod¬
jetje v nekaj letih pridobilo po¬
trebno število strokovnega kadra.
Ker pa bodo ti mladi ljudje do¬
mačini, bo fluktuacija mnogo
manjša, saj želijo ostati vsi na
področju domače občine.

S tem dejanjem je podjetje re¬
šilo tudi marsikateri socialni pro¬
blem in omogočilo izobraževanje
mladim in izobraževanja željnim
ljudem. S. M.

stroj popravijo. Ne zmenimo pa
se mnogo, kako dela človeški or¬
ganizem. Premalo pazimo na to,
kako je človek obremenjen. Člo¬
veka večkrat obremenjujemo z
nadurnim delom. Tak način dela
nam trenutno res prinaša uspehe,
delavcu pa večji zaslužek. Vendar
se nam to prej ali slej maščuje,
ker se človekov organizem prehi¬
tro izčrpa, izgubljenih zmogljivo¬
sti pa človeku ne more nihče po¬
vrniti. Služba HTV v podjetju bi
se morala resno ukvarjati s temi
problemi in paziti na to, da bi de¬
lavci ne bili niti fizično, niti um¬
sko preobremenjeni. Samo spočiti
in dobro utrjeni delavci nam bo¬
do lahko ustvarjali kar največ in
tudi nrocent nesreč in bolezni bo
manjši.

Veliko je tudi nesreč, ki nasta¬
nejo zaradi nediscipliniranosti in
omalovaževanja varnostnih navo¬
dil in opozoril. Take primere ne
bi smeli preprečevati samo s pre¬
pričevanjem. Uspeh bomo dosegli
šele tedaj, ko bo -  kršilec ostro ob¬
čutil posledice svoje nepremišlje¬
nosti in objestnosti.

Stanje higiensko tehničnega var¬
stva ne bi smeli ocenjevati po
tem, koliko sredstev je bilo izda¬
nih za osebno varnost. Uspeh bo
ta služba doslegla tedaj, ko ji bo¬
do v podjetju dali mesto, ki bi ga
morala imeti in ga že ima v dru¬
gih podjetjih.

Eden od izdelkov tovarne »Brest«

Cas je že, da bi se odgovorni
ljudje in samoupravni organi v
podjetju »Brest« enkrat zavedli
velike in pomembne naloge, ki jo
ima HTV služba in jo dvignili iz
sedanje osamelosti in zapostavlje¬
nosti. To bi se podjetju v krat¬
kem času bogato obrestovalo.

Gasilci pri praktični vaji

delu in HTV služba

©

GLAS NOTRANJSKE

I

iiiiiiiiiiiiimmi

CIIKIIVI •K€WIIII€I>LASTII4A« l©|

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi iiiiiiiii  n iiiiiiiiiiiHii mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  o m nuni iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii umni,umil milu

Obrat okovja Lož potrebuje
novo delovno silo

Ob koncu preteklega leta je
centralni delavski svet sklenil, da
zaenkrat ne bi sprejemali nove
delovne sile v podjetje, niti nado-
mestovali tistih članov kolektiva,
ki so zapustili podjetje. Se poseb¬
no pa je centralni delavski svet
priporočil obratnim delavskim
svetom, naj ne jemljejo nove re¬
žijske delovne sile. Sedanje izkuš-
nje pa so pokazale, da ta sklep
ni bil dovolj pretehtan in premiš¬
ljen. V drugem polletju pretekle¬
ga leta je bilo zaposlenih v ob¬
ratu okovja Lož 208 delavcev. To
število pa se je iz meseca v me¬
sec zmanjševalo, tako da je bilo
v prvem polletju letošnjega leta
zaposlenih le še 189 delavcev. Pri
tem pa je zanimivo to, da se je
zmanjševalo le število proizvodnih
delavcev, medtem ko je ostalo
število režijskih delavcev enako.

Letošnji proizvodni plan obrata
okovja Lož pa je povzročil, da je

obratni delavski svet začel raz¬
mišljati, kako bi plan dosegli brez
povečanja delovne sile. Kljub ne¬
katerim tehničnim izboljšavam in
zmanjšanju režije, zaželenega
uspeha nismo mogli v celoti dose¬
či brez nove delovne sile. Ko go¬
vorimo o novi delovni sili, mo¬
ramo omeniti sledeče: Kakor v
vsaki gospodarski organizaciji,
kjer je serijska proizvodnja, tako
tudi v našem obratu mesečni pro¬
izvodni plan preračunamo z ozi¬
rom na zmogljivost strojev in de¬
lovno silo. Proizvodni plan za me¬
sec avgust in september bi bil
takšen: z delovno silo, ki jo ima
obrat, bi dosegli plan le 75 %,  ven¬
dar tudi ti procenti niso popolno¬
ma realni, kajti od tega niso od¬
šteti izostanki, boleznine, dopusti,
režija in podobno. Omenjene iz¬
ostanke nekoliko nadomešča pre¬
sežek norm, ki znaša v obratu
okovja povprečno 12 %.  Ce pogle-

Zaključek sezone letovanja

S 1. septembrom je podjetje
»Kovinoplastika« Lož 'zaključilo
sezono letovanja. Počitniški dom,
katerega je imela v najemu sin¬
dikalna podružnica v Kačjaku pri
Crikvenici, je bil odprt od 20. ju¬
nija, to je 72 dni. V tem času so
letovali v izmenah po 10 dni: 104
člani kolektiva s svojci, 9 članov
iz podjetja »Gaber« Stari trg, 3
iz osemletke Stari trg, 2 iz zdrav¬
stvenega doma in po 1 član iz

Ulake in bivšega remontnega pod¬
jetja. Tako je letovalo v tem ča¬
su 120 članov. Med sezono pa je
sindikalna organizacija organizi¬
rala tudi enodnevne izlete na
morje, katerih se je udeležilo 95
članov kolektiva. Vsi člani kolek¬
tiva, ki so letovali, so bili zelo
zadovoljni nad ureditvijo počit¬
niškega doma, kakor tudi s po¬
strežbo in si takih letovanj še že¬
lijo.

damo zmogljivost strojev, vidimo,
da so nekateri oddelki v obratu
zasedeni te 70 %.  Iz omenjenih po¬
datkov spoznamo, da stroji niso
dovolj izkoriščeni, na drugi strani
pa vidimo, da mesečni proizvodni
plani zahtevajo novo delovno silo.

Zaradi omenjenih problemov je
obratni delavski svet okovja Lož
sklenil, da bi potrebovali okoli

20—25 novih delavcev za proiz¬
vodnjo. Ta predlog pa je bil po¬
trjen tudi na zasedanju centralne¬
ga delavskega sveta in dan nalog
kadrovski službi, da zbere do 25
novih delavcev, predvsem žensko
delovno silo. Kadrovska služba je
že dobila žensko delovno silo iz
Prezida. Novi člani kolektiva se
vozijo z avtobusom na delo.

Novaiorsivo in palenii

Že takoj v začetku v podjetju
niso pravilno stimulirali delavcev,
da bi s tem vzbujali iniciativo za
izboljšanje tehnoloških postopkov,
racionalizacij in novatorstva pri
proizvodnji in pri zboljšanju in
izpopolnjevanju artiklov, katere
podjetje proizvaja.

Prav tako niso pravilno nagra¬
jevali patentov, ki so jih posa¬
mezniki ali skupine delavcev dali
patentirati.

Podjetje se je 18. VI. 1962 včla¬
nilo v društvo izumiteljev in av¬
torjev tehničnih izboljšav. S tem
ie bil narejen prvi korak, da se
tudi kolektiv Kovinoplastike uvr¬
sti med izumitelje in na tem pod¬
ročju koristi podjetju in družbi.

Razgibanost bi bila večja in
delavci bi bolj živahno razmišljali
o izboljšavah in patentih, če bi
bili za svoj trud, raziskovalno in
študijsko delo vsaj delno nagra¬
jeni.

Organi samoupravljanja v pod¬
jetju so že dalj časa razmišljali,
kako bi to popravili in pravilno
nagradili in stimulirali prizadevne
novatorje in racionalizatorje. Zelo
težko bi posameznike nagradili
brez natančnega pravilnika, ki
predpisuje osnove in merila.

Upravni odbor je na eni izmed I
zadnjih sej sprejel osnutek pra- I
vilnika o nagradah za tehnične I
izboljšave 'n patente.

Sestavljen je na osnovi zakon- I
skih predpisov in prilagojen de¬
javnosti našega podjetja.

S sprejetjem tega pravilnika
bomo vzbudili zanimanje za teh- I
nične izboljšave marsikateremu I
delavcu, saj bo za svoje delo pra- E
vilno nagrajen.

OGLED ZAGREBŠKEGA
VELESEJMA

Da bi se kar največ članov ko- ;
lektiva, predvsem pa direktnih
proizvajavcev, ogledalo letošnji
Zagrebški velesejem, je centralni j
delavski svet »Kovinoplastike« !
Lož sklenil, da bo omogočil ogled
sejma kar največjemu številu čla- '
nov kolektiva. Vsak član kolekti- I
va, ki se je prijavil, je plačal za
prevozne stroške le 300 dinarjev
kot garancijo, da bo šel na vele¬
sejem. Tako si je ogledalo Za¬
grebški velesejem nad 200 članov I
kolektiva. Podjetje Kovinoplasti¬
ka Lož .je tudi letos razstavljalo I
svoje izdelke na velesejmu v Za¬
grebu.

TT uristični promet v cerkniški
občini se iz leta-v leto hitreje raz¬
vija. S svojimi posebnostmi, kot
so Cerkniško jezero, Rakov Škoc¬
jan, Križna jama in Bloška pla¬
nota, se postavlja Cerknica prav
gotovo na prvo mesto v turizmu
na Notranjskem. Lahko rečemo,
da so kljub slabi propagandi,
predvsem ob glavni cesti Ljublja¬
na—Postojna, dobro poznane turi¬
stične značilnosti širšemu krogu
domačih in tujih turistov. Število
turistov narašča najhitreje v Ra¬
kovem Škocjanu in na Cerkni¬
škem jezeru, kjer si najdejo turi-

nnnni amtti
vupni ude, 11

sti prostor kar v prirodi. To po¬
meni, da sredstva, ki jih prina¬
šajo obiskovalci, samo obkrožijo
cerkniško dolino in se ustavijo na
mestih, kjer je dovolj turističnih
objektov. Edini sodobnejši gostin¬
ski obrat v Cerknici pa ne nudi
gostom niti najosnovnejšega —
prenočišča, ker so nočitvene kapa¬
citete zelo majhne. Tako bodo
ostali ti kraji še vedno pomembni
za enodnevne izlete vse do zgra¬
ditve turističnega objekta v Ra¬
kovem Škocjanu in planinske ko¬
če na Slivnici. Gradnja teh dveh
objektov pa bo v kratkem za¬
ustavljena zaradi finančnih težav.
Ko pa bosta objekta začela služiti
svojemu namenu, ne bo bojazni,
da se na Cerkniškem ne bo turi¬
zem razvijal hitreje tudi po eko¬
nomski plati.

Hufe  mežnacieui

Bilo je v letu 1936, pred občinskimi vo¬
litvami. V osnovni šoli Babno polje je bil na¬
povedan shod. Nekaj pripadnikov klerikalne
stranke je obveščalo ljudi po vasi, da se udele¬
žijo shoda. »Prišel bo govornik iz Ljubljane,« so
pravili. »Dajmo ljudje, udeležimo se zborova¬
nja v čim večjem številu, da bo govornik zado¬
voljen,« so pristavljali.

Zvečer je res veliko fantov in mož Babnega
polja napolnilo šolski razred in prisluhnili so
besedam govornika. Tudi trije Mežnarjevi: Tone,
France in Janez Lipovec so bili med poslušalci.

»V Babnem polju, kjer je mnogo gozdnih
delavcev, bomo zgradili lesnoindustrijski obrat.
Ne bo vam treba več odhajati na delo v Fran¬
cijo in v hrvaške gozdove, dela boste imeli do¬
volj doma. Potreben je tudi vodovod, saj sko¬
raj vsako leto v poletnih mesecih vozite vodo
iz studenca pri Konfinu, ali pa celo iz Prezida.
Prizadevali se bomo, da bomo v Babno polje
napeljali elektriko,« je med drugim povedal go¬
vornik.

»Tako je gospod, prav ste rekli,« je pritr¬
jevalo nekaj ljudi. »Če zmaga naša stranka in
v to sem trdno prepričan, se bomo po volitvah
takoj lotili dela,« je izjavljal govornik. »Glasujte
torej vsi za gospoda Ludvika Keržiča, za našega
župana, krščanskega človeka. Ne dajte se motiti
od komunistov in drugih protidržavnih elemen¬
tov, ki vam želijo samo slabo. Vem, da ste na¬
ročeni na »Domoljub« in prebirate vesti o trp¬
ljenju ubogega ruskega ljudstva pod komunisti,«
je nadaljeval govornik.

»Živio naš župnik Ludvik Keržič!« je zakli¬
calo nekaj ljudi. Pa se je oglasil Mežnarjev Fran¬
ce in večina je pritrjevala njegovim besedam:
»Lepo ste povedali gospod. Toda pri vsakih vo¬

litvah nam obljubljate gore in doline. Obljub¬
ljate nam vse mogoče in nemogoče, po volitvah
pa ostane vse pri starem. Babnopoljci ne more¬
mo živeti od obljub. Potrebna so dejanja. Kaj
vse je bilo samo lani za časa državnozborskih
volitev. Kaj vse so nam obljubljali kandidati na
Jeftičevi listi in tudi župan Ludvik Keržič, pred-
no je bil izvoljen. Kaj je storil ta župan za našo
vas? Ni še dolgo od tega, ko smo prekopavali
klance pri Babni polici. Delali smo, da bi za¬
služili.

Kakšno pa je bilo plačilo? Nekaj vreč po¬
kvarjene koruze smo dobili in nič drugega.«

»France ima prav,« se je slišalo po razredu.
»Ne bomo več volili Keržiča, svoje glasove bo¬
mo dali za listo Zveze delovnega ljudstva,« je
vpila večina.

25. oktober 1936. Klerikalci so napeli vse
sile, da bi ljudi zvlekli na volišče. Vozili so tudi
bolnike.

V Babnem polju sta nastala dva tabora. Ne¬
kaj klerikalno usmerjenih ljudi je hodilo po hi¬
šah in na vse pretege sililo ljudi, naj gredo z
njimi na volišče.

j Vse je bilo zaman. Nad 80 volivcev iz Bab¬
nega polja je glasovalo za listo Zveze delovnega
ljudstva. Klerikalci so izgubili občinsko upravo
in odklenkalo je Ludviku Keržiču. To je bil naj¬
pomembnejši uspeh komunistov in naprednih
občanov Loške doline. Zmaga se je prelila v
veliko manifestacijo  — pohod proti Pudobu. Na
njem je sodelovalo okrog tisoč ljudi.

V predvolivnem boju so se v Babnem polju
zlasti odrezali trije Mežnarjevi.

Med prvimi zaupniki OF v Babnem polju so
bili trije Mežnarjevi. Pri njih smo se v jeseni

glas notranjske

o

Prizadevna godba na pihala

Mnogokrat jih slišimo, nasto¬
pajo skoro pri vseh vetjih prire¬
ditvah. In vendar se spomnimo
nanje le tedaj, kadar jih. rabimo.

Danes le malokdo ve, da se
cerkniška godba na pihala bliža
že zlatemu jubileju, saj je bila
ustanovljena 1925. leta. Na prvi
javni prireditvi so se predstavili
šele deset let kasneje pod vod¬

jih je leta 1947 zopet zbrala, to¬
krat pod vodstvom Žana Dre-
nika.

Bili so ves čas edini, ki so orali
ledino v glasbenem svetu pri nas.
Pravzaprav imajo malo ljudi, ki
bi bili tako predani glasbi, kot so
člani godbe na pihala. Mnogo sa-
moodpovedovanja je zahtevala
pot do prvega mesta, ki so ga

Cerkniška godba na obisku v Ložu

stvom kapelnika Žuljana in dr.
Krašovca. Ta dva pionirja pri
godbi na pihala je tik pred vojno
nasledil Ludvik Lovko.

Njihovo vztrajno delo je bilo
prekinjeno med vojno, ko so jim
bili uničeni instrumenti in arhiv.
Toda ljubezen do skupnega dela

dosegli na okrajnem prvenstvu
amaterskih godb na pihala.

In danes? Njihov sedanji vod¬
ja Jože Mekinda pravi, da bodo
ostali zvesti svojemu delu. če bi
bili deležni več pomoči, bi bili
uspehi lahko še večji.

Mladi zbiravci odpadnega papirja z osnovne šole iz Cerknice

Delo mladinskega aktiva

V osnovni šoli Cerknica smo
imeli 14. 9. 1962 sestanek mladin¬
skega aktiva. Na sestanku smo
sprejeli delavni program za 6 me¬
secev.

Sklenili smo, da bomo delali
udarniško na igrišču nove šole.
Pomagali bomo pri ureditvi knjiž¬
nice, ko bo dobila prostore. Usta¬
novili bomo strelsko družino. Ob
športnih dnevih bomo tekmovali
med seboj in z drugimi mladin¬
skimi aktivi. Izdajali bomo časo¬
pis »Brstje«, dopisovali v Notranj¬
ski glas, študirali mladinski sta¬
tut. Obiskali bomo sejo delavske¬
ga sveta v podjetju in ogledali to¬
varno. Seznanjali se bomo z mla¬

dinskim gibanjem med vojno in
po vojni. Prva naša naloga pa je
zbiralna akcija papirja. Z njo bo¬
mo pomagali pri gospodarskem
varčevanju. Zbiralno akcijo smo
pričeli s pomočjo pionirske orga¬
nizacije. Do sedaj smo zbrali 419
kilogramov papirja in ga odpeljali
na Odpad na Rakek.

Denar, ki smo ga dobili, bomo
porabili za ekskurzijo osmega raz¬
reda. Nekaj denarja pa bomo dali
tudi pionirjem. Z akcijo še na¬
daljujemo.

M. S.

Nižja glasbena

leta 1941 čestokrat sestajali politični aktivisti in
razpravljali pozno v noč. Mežnarjev Tone je bil
član prvega terenskega odbora OF v vasi, med¬
tem ko sta bila njegova brata France in Janez
aktivna člana narodne zaščite.

ko je fantu razložil besedo.

»Dosti moških je v tej vasi,« mi je govoril
Marko. »Toliko, da bi lahko ustanovili partizan¬
sko četo ali celo bataljon,« sem mu odvrnil.

šola

Tudi Mežnarjeva mati in njena snaha Ama¬
lija sta vneto pomagali osvobodilnemu gibanju.
To je bila prava partizanska družina.

V hudi zimi 1941—1942 je Mežnarjev Tone
večkrat zapregel sani in odpeljal hrano na Gor¬
nje Poljane partizanom.

Prišla je v deželo pomlad  — pomlad leta
1942. Terenski odbor OF v vasi je dobil naročilo,
da skliče množični sestanek mož in fantov Bab-
nega polja. »Prišel bo partizan Marko,« sem go¬
voril tovarišem. »Glejte, da boste vsi zvečer pri¬
šli v Mežnarjev skedenj, kot smo se zmenili,«
sem še dodal vsakemu.

Bila je mesečna noč. Eden za drugim so
prihajali Babnopoljci v Mežnarjev skedenj, da
bi prisluhnil besedam tovariša Marka (bil je to
ilegalec Ferdo Godina-Marko, slovenski pisatelj,
doma iz Prekmurja).

Kakih 40 mož in fantov se je zbralo v sked¬
nju. »Med nami je partizan Marko,« sem začel.
Govoril vam bo o Osvobodilni fronti in parti¬
zanih, kar vam ne bo jasno in kar vas vse za¬
nima, ga kar lepo vprašajte in tovariš bo rade
volje odgovarjal na stavljena vprašanja,« sem
končal.

V tiho noč so odmevale besede ilegalca
Marka. Podrobno je govoril o ciljih OF, o no¬
vicah iz jugoslovanskega in svetovnih bojišč, or¬
ganiziranju in vlogi narodne zaščite in drugem.

»Vsak mora kaj žrtvovati za osvoboditev
domovine, za boljše in srečnejše življenje. Sram
bi nas lahko bilo, če bi mi ostali križem rok in
čakali, da nas bodo fašisti iztrebili,« je končal
tovariš Marko.

Potlej je Marko odgovarjal na številna vpra¬
šanja.

»Marko, večkrat si omenil besedo okupator,
ker mi ta beseda ni znana,« je zaprosil mladi¬
nec Jože Klimpov, »prosim, pojasni mi jo!« Mar-

30. julij 1942. Okrog 100 mož in fantov iz
Babnega polja je zapustilo šolske prostore. Ne¬
prespani in polni zleh slutenj so se morali raz¬
vrstiti pred šolskim poslopjem. »Andiamo!« je
surovo zarezal glas morilcev in ljudje so počasi
odšli proti Mehačevemu gradu, kjer je bilo fa¬
šistično naglo sodišče. Tudi trije Mežnarjevi: To¬
ne, Janez in France so korakali. Zadnjič so tako
šli po vasi in gledali po polju, ki je tisto leto
bogato obrodilo.

»Banditi, sami banditi so v tej vasi,« je
rohnel ustaški oficir, ki je sodeloval pri fa¬
šističnem vojnem sodišču. »Babnjepoljci, vi si
niste nič drugega zaslužili kot to, da vas pokrije
črna zemlja,« je vpil ustaški krvolok. šepajoči
izdajalec, domačin Kunštlov Tonček, pa se je
posmehoval: »Babnjepoljci, sedaj boste spoz¬
nali, kaj je Kunštlov Tone.«

40 so jih odbrali za pot v Vražji vrtec, kjer
sta bili že pripravljeni dve plitvi jami. Predsed¬
nik krvavega sodišča je klical imena na smrt
obsojenih. Tudi Anton Lipovec, Franc Lipovec
in Janez Lipovec so z drugimi čakali na izvrši¬
tev smrtne obsodbe. Čakali so trije Mežnarjevi,
trije naši pridni sodelavci, da z drugimi sova¬
ščani ležejo v trdo kraško zemljo, ki jim je tako
skopo rezala kruh. Čakali so in niso mogli ver¬
jeti, da je vse to resnica. »Kje so sedaj parti¬
zani, da bi razgnali fašistično morilsko krdelo,
kje so borci, ki so skoraj vsak dan prihajali v
vas in se oglašali tudi pri Mežnarjevih?« jih je
prešinjalo.

»Ali je res partizanstvo razpuščeno, kot so
po vasi govorili dezerterji, ki so se z orožjem
predali sovražniku in pozneje postali zagrizeni
belogardisti?«

Streli in kriki groze. Na Vražjem vrtcu je
postalo mračno ...

v Starem trgu

Na pobudo krajevnega odbora
SZDL so v Starem trgu ustanovili
nižjo glasbeno šolo. Sola je priče¬
la z delom 18. septembra kot od¬
delek za glasbene šole Rakek. V
prvi letnik se je vpisalo okrog 30
slušateljev in sicer v oddelek za
klavir, godala, pihala, harmoniko
in solo petje. V glasbeni šoli po¬
učujejo strokovnjaki iz glasbene
šole Rakek. Slušatelji imajo dva¬
krat tedensko praktični in enkrat
tedensko teoretični pouk. Prijav-
ljcnci so ob vpisu delali sprejem¬
ne izpite. Poleg tega pa so morali
izpolniti predpisane pogoje. Za
učenje klavirja, violine, harmoni¬
ke in kitare so morali imeti do¬
končan I. razred osnovne šole, za
učenje violončela dokončan 4. raz¬
red, za učenje kontrabasa pa kon¬
čan 7. razred osnovne šole. Za
učenje pihal in trobil pa so mo¬
rali slušatelji izpolniti 12. leto sta¬
rosti in priložiti zdravniško spri¬
čevalo. Za solo petje pa je bila
dovoljena starost pri ženskah 16
let, pri moških pa 18 let. Vsak
slušatelj mora mesečno prispevati
1.000 din, ostale stroške pa krije
ObLO Cerknica. Tako se je ures¬
ničila želja prebivavcev Loške do¬
line in dobili so glasbeno šolo.

S. B.

glAs notranjske

o

Raca ne more preleteti dvocevke

♦ Kdor ne pozna Cerkniškega jezera, naj obišče njega, Loj-

♦ zeta Martinčiča, v vasi Otok, 7 km od Cerknice. Seve, če bi

♦ ga iskal tako kot jaz, potem bo verjetno razočaran. Zena bo

♦ povedala, da je v gozdu in lahko samo naročiš, da bi ga nuj-

♦ no rabili naslednji dan. Tako sem tudi storil, ko sem se pr-

♦ vič skupaj s sodelavcem Danetom zaman trudil, da bi ne bili

♦ kilometri pregloboko segli v žep.

Naslednji dan je bil kronan ž
uspehom. Z inštruktorjem avto-
moto tečajev tOv. Vinkom in učen¬
cem Ljubom ter Štankonl šefti
malce vznemirjen sedel na zadnji

Kržiščerjev Lojz

sedež. Moja tesnoba pri srcu se je
povečala, ko sem opazil, da pelje
Ljubo kar mimo znaka, ki je Ozna¬
čeval prepovedan promet za vsa
Vozila pred' moštom na Goričici.
Ko sem zvedel, da ščiti znak le

občino pred morebitnim zimskim
kopanjem turistov v jezeru, mi je
odlegid,

Na Otoku je bilo še vedno vsč
tako kot prejšnji dan. V desetih
hišah živi šest družin s priimkom
Mulec, dve z Martinčič in pd ena
družiba. s priimkom Ule in Lek-
šan. Zadeti pravega Martinčiča to
še gre, teže pa bi bilo ž Mulci.

Z intervjujem s Kržiščerjevim
Lojzom, kot je poznan širom ob¬
čine, ni bilo za odlašati, kajti čez
mesec ali dva bi se mi lahko zgo¬
dilo, da bi ga obiskal le še š čol¬
nom, teh pa je na Cerkniškem je¬
zeru za novinarske race premalo.

Pred šestimi leti se je Lojze
srečal z Abrahamom, z novim le¬
tom pa za vedno zapušča mesto
logarja in odhaja v zasluženi po¬
koj. Težko je reči, kje bi našel
boljšega lovca, ribiča, polharja ali
poznavavca Cerkniškega jezera,
kot je hudomušni Lojze. Sam pra¬
vi, da bi ga našel. Predvsem za¬
upa v Petriča na Gorenjem Jeze¬
ru. Vendar je že to dovolj veliko
priznanje, če ti drugi lovci pove¬
do, da je še nekdo boljši od njih.

To, da je ostrostrelec in da raca
ne more preleteti njegove dvocev¬
ke, vedo predvsem lovci. O tem
Sem še kmalu tudi šarn prepričal,
ko je upihnil luč življenja male¬
mu gozdnemu škodljivcu na bliž¬
njem drevesu. Medveda še ni stre¬
ljal in tako ga tudi ne bi hotel
loviti, kakor sta ga lovca z Rake¬


ka. Ko sta zagledala medvedovo
sled, sta sklenila, da ga morata
ubiti. Da bi bil plen zagotovljen,
sta se dogovorila, da gre prvi po¬
gledat, kam je medved šel, drugi
pa od 'kje je prišel. Lojze ima ve¬
liko željo. Rad bi ustrelil volka.
Od ostalih živali pa je ubil naj¬
manj prašičev. Le sedem jih je
odrl. Velikih številk ne nosi v
glavi,

tudi pri njih pravila. Eno glavnih'
je to, da polhar (amater ali pro¬
fesionalec) do jutra ne sme sesti
in zatisniti očesa. Le palica mu
lahko služi v oporo. »Ali ni bolje
tako«, pravi »kot, da si sežgeš ob
ognju pol hlač, kakor se je to
zgodilo lovcu Obrežu iz Dolenje
vasi. S takimi polharji bi hitro
izgubil vse hlače. Saj človeka ne
moreš pustiti golega na pot.«

Pred leti je k Lojzu rad zaha¬
jal gledališki igravec Levar, ki je
bil strasten lovec. Pravzaprav za
nošenje trofej, ki mu jih je nabi¬
ral prekanjeni Otočan, ni bila po¬
trebna puška.

Iz hloda na katerem sedi Lojze z ženo in tremi šoferji, ki so pe¬
ljali pisca članka po reportažo k popularnemu Otočanu, bo v krat¬
kem nastal čoln. Dolžina bo kar prava. Šestcro jih je sedelo na njem
in še pes zraven, pa se ni potopil

Kdaj ste postali lovec?

Odkar vem, da živim.

Katera trofeja vam je najbolj

dragocena?

Veliko stegno.

Kje bi vas prihodnjič najlažje

našel?

Od restavracije v Cerknici, pre¬
ko Otoka, do Vraga na Gorenjem
Jezeru me iščite.

Je letos kaj prašičev?

So. Lahko vam jih pokažem v
hlevu.

Sadja imate precej? Ga imate

radi?

Ne. Raje pijem njegovo juho.

Trnek mu nič slabše ne služi od
risanice. Ko nam je odprl svojo
ribjo sušilnico, smo to lahko takoj
opazili. Slučajno je sušil le kraj¬
še repe, dolgih letos ni veliko. Po¬
slastice s Cerkniškega jezera je
pripravljal za izvoz v Ljubljano.

Slabe letine žira so postavile
polhanje šele za njegovega tretje¬
ga konjička. Včasih vodi le ama¬
terske ekspedicije. Seveda pozna

V

ČEMU?

Strel v višino, raca manj v jati. Pes Elan čaka na gospodarjev ukaz,
da prinese ostrostrelcu letečo trofejo

Marsikdo je bil presenečen, ko
je dobil pred kratkim položnico,
da mora plačati odškodnino za
vodo, ker jo rabi za pranje mo¬
tornih vozil. Razumljivo je, da
rabijo avtomobili vodo tako za
hlajenje in za pranje. Motorna
kolesa in mopedi pa vsega tega
ne potrebujejo, vsaj v taki meri
ne. Mesečna odškodnina za vodo
za osebne avtomobile znaša 300
dinarjev, za motorna kolesa 150
dinarjev, za mopede pa 100 di¬
narjev. Nihče se ne bi pritoževal ,
če bi bil sprejet kak odlok ali
pa da bi o tem razpravljali vo¬
livci na zboru volivcev. Potrebno,

Kot poznavaveč Cerkniškega je¬
zera je bil Lojze odlična tarča
profesorju Kunaverju, kateremu
je zaupal marsikaj O tem čiidU
prirode, za knjigo o Cerkniškem
jezeru.

Martinčič je tudi izdelovavec
čolnov. Lani so imeli reporterji
»Tovariša« pravo smolo. Niso ga
našli doma. V sili so povprašali
ženo o njihovem čolnu. »Kar po¬
glejte«, je dejala, »na vrtu so
stranice-'. Reporterji »Tovariša«
so napravili za novo vrsto čolna
pravo reklamo po celi Sloveniji.
V resnici se tako imenujejo le
oboki čolna.

Težko je orisati delo človeka, ki
je vse svoje življenje posvetil div¬
jini.

Tudi med NOB je našel med pr¬
vimi mesto v gozdu. Želimo mu,
da bi v pokoju ostal zvest gozdu,
jezeru in poti, ki pelje od Cerk¬
nice preko Otoka na Gorenje Je¬
zero.

Danilo Mlinar

bi bilo, da tudi organi vodne
skupnosti in uprava sodelujejo s
prebivalstvom in jih povprašajo
za mnenje. Zavedamo se tega, da
je cerkniški vodovod v zelo sla¬
bem stanju, toda na tak način
tega vprašanja ne bomo rešili.
Rajši bi zbirali prostovoljne pri-  r
spevke in bi vsak potrošnik vode
rad prispeval. Smešno pa se zdi ^
vsakemu, da bi plačeval za pra-  •
nje mopeda na mesec 100 dinar-l
jev, saj porabi za to mogoče le
10 litrov vode ali pa še te ne.

(Pripis pisca: Sem lastnik mo-[
tornega vozila, ki ga perem v
cerkniškem notoku).

glas notranjske

©

Cerkniško jezero in Loška dolina v preteklosti

prof. Matilda Urleb

Cerkniško jezero, Križna gora
in Loška dolina so znani po svetu
zaradi kraških pojavov. Neredko-
kdaj pa se pozabi na njihovo vlo¬
go v zgodovini in predzgodovini,
ki ni majhna. Že grški geograf
Strabon, ki je živel okoli začetka
našega štetja, omenja presihajoče
Cerkniško jezero pod imenom
Leugeus lacus 'kot pravo čudo.
Daleč po svetu pa je zaslovelo to
jezero v 17. stoletju po Valvasor¬
jevi zaslugi. Posvetil mu je celo
poglavje v svojem delu »Slava
vojvodine Kranjske«. Na vzhod¬
nem robu jezera se dviga Križna
gora, znana ne le zaradi prekras--

nega razgleda na Cerkniško jeze¬
ro, Loško dolino in Snežnik, am¬
pak tudi zaradi Križne jame z
nizom jezerc in z veliko Kristal¬
no goro, ki po svoje lepoti lahko
tekmuje z Veliko goro Postojn¬
ske jame. Južnovzhodno od Križ¬
ne gore se razprostira slikovita
Loška dolina z Velikim in Malim
Obrhom. Lož je dtvbil prvi na No¬
tranjskem pravice mesta že v 15.
stoletju. Nad njim so razvaiine
nekdaj tako mogočnega gradu, ki
je gospodoval mestu. Na južnem
koncu Loške doline pa je dobro
ohranjeni Snežniški grad.

Posebno pozornost zasluži to
področje z vidika arheologije —
vede, ki raziskuje najstarejša ob¬
dobja človeka. Rob Cerkniškega
jezera in gričevje Loške doline so
bili naseljeni že v starejši železni
dobi okoli 800 let pred našim
štetjem. Tedaj so prebivali tu Ili¬
ri. Svoja stanovanja so si gradili
na hribih, ki so bili že po naravi
težje dostopni in tako zavarovani
pred sovražnikom. Razen tega pa
so jih še sami utrdili z nasipi iz
kamenja in zemlje. Te stare na¬
selbine oz. vasi imenujemo gra¬
dišča, njihove prebivavce pa gra-
diščarje. Za nasipi so si gradili
nizke hiše iz kamenja. Včasih pa
so bile hiše prislonjene prav na
notranjo stran nasipov. Orodje in
orožje so izdelovali iz železa in
brona. Posodo so delali kar pro-
stročno iz gline ali pa kar iz na-

!  vadine ilovice, ki so jo nato žgali
v primitivnih lončarskih pečeh.
Zenske so že znale presti. Pisanja
in denarja pa še niso poznali. Ži¬
veli so od poljedelstva, lova in
živinoreje. Mrliče so zakopavali
izven naselbin na posebnih pro¬
storih. Ker 'so verovali v posmrt¬
no življenje, so jim v grobove po¬

lagali posode s hrano, ženskam
so dali še nakit, moškim pa orož¬
je. Mrliče so sežigali, kakršenkrat
pa so jih pokopali. Mnogokrat so
na grobove nasuli kupe kamenja,
da so nastali majhni grički. To
so gomile — grobovi nekdanjih
prebivavcev.

Naj govore naslednje vrstice o
krajih, kjer so prebivali stari Iliri.
Ob zgornjem robu Cerkniškega
jezera je pri Dolenji vasi podol-
gast hrib, ki mu pravijo domačini
Tržišče. Na njem so danes paš¬
niki in travniki. Nekoč pa je bila
tu cvetoča naselbina in utrdba, v
kateri so živeli Iliri. Se sedaj so
ob robu ohranjeni nasipi iz ka¬
menja, po planoti pa je še polno

črepinj lončenih posod. Se pred
prvo svetovno vojno so tu našli
kmetje pod veliko Skalo zakopan
cel zaklad orožja. Vseboval je ve¬
liko število suličnih konic, želez¬
nih in bronastih sekir, mečev ter
lepo bronasto čelado. Predmete so
verjetno takratni ljudje zakopali
v vojnem času, potem pa jih je
doletela smrt in je ta zaklad ostal
v zemlji. Odkrila ga je šele sreč¬
na roka kmetov v novejšem času.
Svoje mrtve so pokopavali na po¬
bočju proti Dolenji vasi. Danes
manjka že del hriba na tej strani,
ker je tu kamnolom. Tu so odko¬
pali večje število grobov z žara¬
mi. Mrliče so sežigali in nato dali
pepel v žare, katere so zakopali.
Zraven pa so še pridali orožje in
nakit. Tako so našli lepe bronaste
sponke-fibule različnih oblik, za¬
pestnice, ovratnice in orožje. Ve¬
čina teh predmetov je sedaj na
Dunaju, nekaj jih ima muzej v
Ljubljani in Postojni. Tekom zad¬
njih let je tu izkopaval tudi No¬
tranjski muzej in našel več zani¬
mivih predmetov, med katerimi je
najlepša človeška maska, ki je bi¬
la na ročaju majhne bronaste po¬
sode. Odkrili pa smo tudi nekaj
ostankov posod iz rimske dobe, ki
'pričujejo, da se je življenje tu
nadaljevalo še v tej dobi. Kasneje
pa tod življenje zamre. Kasnejši
prebivavci so si za svoje bivališče
izbrali raje nižine.

Vas na Tržišču pa ni bila osam¬
ljena. Ob stari cesti na Javornike
je bilo tik nad jezerom gradišče
na hribčku Cvinger. Gradišče je
bilo po obsegu nekoliko manjšo,
vendar je bilo močno utrjeno, o
čemer pričajo koli. Po lončenih
posodah, ki smo jih odkopali v
zadnjih letih, lahko trdimo, da je
bilo zgrajeno in naseljeno približ¬

no v istem času kakor ono na
Tržišču. Živeli so v medsebojnih
stikih in si zamenjavali svoje iz¬
delke. Ni izključno tudi, da so se
prebivavci Tržišča v nemirnih
čašah zatekali prav sem, ker je
bilo tukaj bolj varno in odmak¬
njeno od prometnih poti.

Nekoliko višje na drugem robu
jezera na vrhu Slivnice je bila
tretja postojanka Ilirov. Gradišče
na Slivnici je imelo že po prirodi
dobro zavarovan položaj, razen
tega pa so od tu imeli dober pre¬
gled na vse strani in so kaj kma¬
lu lahko opazili sovražnika ter se
zavarovali pred njim. Do sedaj je
od tu znanih le nekaj lončenih
posod, ki spadajo v približno isti
čas kot predmeti iz ostalih dveh
selišč. Več o življenju teh prebi¬
vavcev pa nam bodo odkrila bo¬
doča raziskovanja arheologov.

Ako zapustimo Cerkniško jeze¬
ro in se preselimo v Loško doli¬
no, pridemo najprej do Križne
gore. To bomo podrobneje obrav¬
navali kasneje. Zato se ustavimo
kar pri Ulaki nad Starim trgom.
Tu je bila na vrhu že predzgodo¬
vinska naselbina Ilirov, o čemer
pričajo številni predmeti, kakor
tudi veliki nasipi, ki obdajajo
hrib. Nekateri so postavljali na ta
kraj japodsko mesto Terpo. To pa
bodo morala še potrditi bodoča
raziskovanja. Znani arheolog W.
Schmid, ki je tu izkopaval, je na
vrhu odkril tudi ostanke rimske
naselbine. Odkopal je nekaj hiš,

ki so hile postavljene v vrsti, ste¬
ne so bile izdelane iz lepo obliko¬
vanega kamna, ki je vezano že z
malto. Poleg hiš so bile odkopane
še kovačnice, ki kažejo, da je na
Ulaki dobro usipevala kovaška
obrt. V njih so našli polno naj¬
različnejših izdelkov kovaške obr¬
ti kot klešč, sekir, dlet, nožev,
kladiv, železnega okovja in žeb¬
ljev. Najdeni denar dokazuje, da
so ustanovili rimsko naselbino na
Ulaki že v dobi cesarja Avgusta,
takoj po zavzetju japodskih po¬
krajin leta 35 pred našim štetjem.
Naseljena pa je bila tja do konca
4. stoletja po našem štetju, kar
izpričujejo novci cesarjev Kon-
stancija II, Valensa in Gratiana.
Propadati pa je začela že prej v
času markomanskih vdorov. Do¬
končno pa je zlomila cvetočo obrt
in življenje na Ulaki verjetno la¬
kota in kuga tistih dob. Končna
sodba o razvoju na Ulaki bo mož¬
na šele na podlagi bodočih raz¬
iskovanj. Naloga teh je dognati
obseg, bistvo in razvoj rimske
naselbine, ugotoviti predzgodovin¬
sko seiišče in vpliv te kulture pre¬
ko keltske do rimske. Prav gotovo
je bila Ulaka povezana tudi z
rimsko utrdbo na Nadleškem gri¬
ču. Tu je bivala posadka rimskih
vojakov že v 1. stoletju po na¬
šem štetju, njena naloga pa je
bila, varovati rimsko cesto, ki je
šla mimo Starega trga.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Arheološka izkopavanja na Tržišču v Dolenji vasi

Žarna grobova pod Križno goro

GLAS NOTRANJSKE

©

»Počitniška« zaposlitev

Delavski dom  Nov

pod Snežnikom  zdravstveni dom

(Razmišljanj«)

Dijaško življenje? Širok pojem.
Nekaterim pomeni brezskrbno
življenje, polno novih spoznanj.
To tudi drži. Rekla sem, novih
spoznanj?! Trpanje v glavo vseh
tistih učenosti, ki se omenjajo sa¬
mo še v knjigah. Seveda je to le
ena stran pridobivanja znanja,
»urjenje možganov« kot pravijo
nekateri.

Iz tega bi logično sledilo, da se
človek v šoli nič ne nauči. Toda
rada bi nekaj povedala o »šoli«
življenja.

Počitnice so tu, pravzaprav ko¬
nec počitnic. Zopet širok pojem.
Razčlenimo besedo, kot bi jo n. pr.
slovničar, jezikoslovec. Mar ne
pomeni počitek, počivati, oddah¬
niti si. Počitnice, beseda, ki pa
ima za marsikaterega dijaka ali
študenta čisto drugačen pomen.

Denar, pa zopet denar, na vsa¬
kem koraku slišiš to besedo. Ena
sama beseda, v kateri je strnjeno
marsikaj iz življenja. Denar?
Sredstvo za razvedrilo, boj za ob¬
stanek, povod za prepire, uboje,
za hrano, skratka za življenje.

Parazit, beseda iz botanike. Zo¬
pet v eni sami besedi strnjena
velika misel. Človek — parazit.
Morda osamljen primer, vendar
ne edini. Lahko izhaja tudi iz be¬
sede denar. Dijak — parazit.

Zakaj pa so tu počitnice? Tisti
čas, ki ga človek z veseljem pri¬
čakuje. Delo — počitnice, dva
različna izraza, vendar mnogokrat
siamska dvojčka. Ironija dijako¬
vega življenja.

»Pomagaj si sam in bog ti bo
pomagal,« so modrovale babice.
Pomagaj si sam in živel boš —
stavek, brez katerega se ne da
živeti. Zakaj pa so počitnice? —
pripomoček za življenje, za de¬
nar, za hrano, za obleko. Oddih,
ta beseda ne pride do izraza, zgu¬
bi se v množici besed, ki jo na¬
domeščajo.

Saj so tu starši, štipendije, raz¬
ne podpore, toda beseda parazit
mi ne gre iz glave. Dijak — pa¬
razit. Dijak — delaj v počitnicah!
Boš nekaj pridobil v znanju, ki
ti ga šola ne more nuditi. Dijak
— inteligenten človek, izobraže¬
nec. Dijak — kaj ti pomaga ta
beseda. Zrelostni izpit — prav ta¬

ko. Brez poklica si, si misliš. To¬
da nekateri ljudje dobro vedo,
kaj to pomeni. Siljenje svinčni¬
kov, prepisovanje, prinašanje ma¬
lice. Pa kaj hočemo, tudi tako de¬
lo je potrebno, da človek ni pa¬
razit. Izkazati se je treba, stopiti
na lastne noge, pri tem pa ne po¬
zabiti na osnovno misel — izobra¬
ževanje, izpopolnjevanje, pridobi¬
vanje izkušenj.

Počitnice! Le kdo si je izmislil
to besedo?

AS

O ■ <=> ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ a m c

Kdaj bo
dograjeno
gostišče
v Rakovem
Škocjanu ?

Bivši Komunalni servis je začel
graditi gostišče v avgustu 1960. le¬
ta. Z delom je nadaljevalo »Gra¬
dišče« iz Cerknice. Objekt je bil
koncem leta 1961 že pod streho,
vendar od tedaj gradnja zelo po¬
časi napreduje. Podjetje je moralo
kar dvakrat prekiniti delo zaradi
pomanjkanja denarnih sredstev.
Do sedaj je stalo gostišče 24,000.000
din. Manjka pa do zaključnih del
še 6,000.000 dinarjev. Ta sredstva
še niso zagarantirana, tako da ne
vemo, kdaj bo objekt prevzel tu¬
rizem.

MaD

OlCJlOBCDlOlCZJlCDiC


Blagovna hiša v Cerknici odprta

*

Dobra izbira — predpogoj za uspešno poslovanje in zadovoljstvo
potrošnikov

Ta mesec je gradbeno podjetje
»Gradišče"! iz Cerknice izlicitiralo
gradnjo delavskega doma v Le
skovi dolini. Objekt investira
gozdno gospodarstvo iz Postojne
in je namenjen za stanovanje
gozdnih delavcev.

Predračunska vrednost znaša
18,000.000 dinarjev. Podjetje dela
z vso intenzivnostjo in dobro or¬
ganizacijo, tako da bo objekt v
začetku decembra že pod streho.

MaD

V Starem trgu bo 10. oktobra
dograjen novi zdravstveni dom, ki
ga gradi »Gradišče« iz Cerknice.
V domu bodo imeli svoje prostore
splošni zdravnik, zobozdravnik,
posvetovalnice in dve stanovanji
z vsemi pomožnimi sredstvi.

Objekt, ki ga investira ObLO
Cerknica, je zgrajen povsem solid¬
no in kvalitetno in bo veljal okrog
30,000.000 dinarjev. Dom bodo od¬
prli najbrž 19. oktobra, ko je kra¬
jevni praznik.

MaD

BERITE »GLAS NOTRANJSKE« • BERITE »GLAS NOTRANJSKE«

KINO CERKNICA: 4. oktobra ob
20. uri francoski film »MODE-
RATO CANTABILE«, 6. oktob¬
ra ob 20. in 7. oktobra ob 10. in
18. uri angleški barvni CS film
»HREPENENJE«, 7. oktobra ob
15. in 20. uri francoski CS bar¬
vni film »GRBAVI VITEZ«, 11.
oktobra ob 20. uri češki film
»KROG«, 13. ob 20. in 14. ok¬
tobra ob 10. in 18. uri sovjetski
barvni film »DEKLICA ISCE
OČETA«, 14. oktobra ob 15. in
20. uri ameriški barvni film
»LJUBEZEN MARIORE MOR-
NINGSTAR«, 18. oktobra ob 20.
uni ameriški film »DNEVNIK
ANE FRANK«, 20. oktobra ob
20. uri in 21. oktobra ob 10. in
18. uri sovjetski barvni film
»ILIJA MUROMEC«, 21. oktob¬
ra ob 15. in 20. uri ameriški
barvni film »CAS ŽIVLJENJA
IN CAS SMRTI«, 25. oktobra
ob 20. uri francoski film »OCI
LJUBEZNI«, 27. oktobra ob 20.
uri in 28. oktobra ob 10. in 18.
uri nemški film »STRELEC V
ZELENEM«, 28. oktobra ob 15.
in 20. uri ameriški barvni CS
film »DOLGO TOPLO PO¬
LETJE«.

KINO RAKEK: 3. oktobra jugo¬
slovanski zabavni film »MAR¬
TIN V OBLAKIH«, 6. in 7. ok¬
tobra nem. glasb, film »KRALJ
ČARDAŠA«, 10. oktobra jugo¬
slovanski film »KOŠČEK MO¬
DREGA NEBA«, 13. in 14. ok¬
tobra nemški zabavni film »PO¬
LETNE ZGODBE«, 17. oktobra
jugoslovanski film »PESEM«.
20. in 21. oktobra italijanski
film »VELIKA VOJNA«, 24.
oktobra sovjetski zabavni film
»DEKLE BREZ NASLOVA«, 27.
in 28. oktobra ameriški revijski
film »PRIJATELJ JOE«, 31. ok¬
tobra francoski ljubavni film
»NJENO ŽIVLJENJE«.

Predstave so ob sredah, sobotah

in nedeljah ob 19.30 in nedeljah

ob 16.30.

KINO STARI TRG: 3. okt. fran¬
coski zabavni film »TAKSI IN
PRIKOLICA«, 6. in 7. oktobra
ameriški barvni CS fi)m »PRE¬
POVEDANI PLANETA, 10. okt.
italijanski film »NEVERNICE«,
13. in 14. oktobra ameriški barv.
CS film »OBRAČUN V TEJBL
ROKU«, 17. oktobra ameriški
film »KOVINSKA ZVEZDA«,
20. in 21. oktobra francosko-ita-
lijanski barvni CS film »BUR-
LACI Ž VOLGE«, 24. oktobra
ameriški film — drama »VELI¬
KE DRUŽINE«, 27. in 28. okt.

ameriški barvni zabavni film
»PRINC IN IGRALKA«, 31. Okt.
poljski CS vojni film »POD¬
MORNICA OREL«.

Predstave ob sredah, sobotah in
nedeljah ob 19. uri in nedeljah
popoldne ob 15. uri.

Rešitev križanke

Vodoravno: 1. Begunje, 7. ova¬
cija, 13. griot, 14. Sava, 15. ad, I
16. ha, 18. alkalije, 20. smo, 21.
oda, 23. že, 24. opal, 25. rana, 27.
teta, 29. Store, 30. anahronizem, .
33. čitam, 35. enak, 36. Pirc, 38. I
atom, 40. el, 42. Noe, 43. dam, 44. t
precizen, 48. pn, 49. ak, 50. brat, I
51. zapor, 53. Madeira in 54. Ala- I
bama.

Navpično: 1. Bohorič Adam, 4.
Nila, 8. varja, 12. adolescenca, 39.
urar in 41. kepa.

Sodelavka Anica Turšič iz Be¬
gunj je tokrat z žrebom razdelila
nagrade na dva večja kraja Cerk¬
nico in Rakek. Kar prav je tako,
saj so bile skoraj vse rešitve od¬
poslane iz teh dveh krajev. Po- I
glejmo si te štiri dobitnike na- I
grad:

1. 1500 din bo dobila Jelka Mar- I
tinjak, Rakek, Partizanska 16;

2. 1000 din bo prejel Ludvik j
Urbas, Cerknica, Tabor 9;

3. in 4. nagrado po 500 din bo¬
mo poslali Milanu Huterju, Brest
Cerknica in Tomažu Strozaku,
Partizanska c. 45, Rakek.

Prihodnje dni vam bo nagrade
prinesel poštar. Iskreno čestitamo!

UREDNIŠTVO

»GLAS NOTRANJSKE« izhaja
mesečno — Izdaja ga Obč. odbor
SZDL Cerknica — Ureja ured.
odbor — Glavni in odgovorni
urednik: Danilo Mlinar — Člani
uredništva: Slavko Berglez, Franc
Tavželj, Dane Mazi in Milan Strle

— Tehn. urednik: Janko Novak

— Korektor: Sonja Verbec — Tisk:
CZP »Kočevski tisk« Kočevje —
Letna naročnina 240 din — Roko¬
pisov in risb ne vračamo