Pofr. krtina f gotovini Štev. 175 IskljnCna pooblaščenka za oglalv izvora: U n ione Pubbliciti Itav Današnji Številki »Slovenskega doma" so priložene položnice. Blagovolite nakazati čimprei naročnino za časopisi Ne pozabite istočasno nakazati tudi 9 Lir za »Slovenčev koledar" Cena - Prerio tir 0.40 Ljubljani, v peteh, 1. avgusta 1041-X1X Uredništvo in sprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Leto TI. ConttoMiottarie eicluslva per la pubblicitS di provenienza italiana «d eatera: Unione Pubblicitčt Italiana S. A., Milano, Štirideseti dan vojne na Vzhodu Obkolitev pri Smolensku se zožule. - Odbiti sovjetski protinapadi na Estonskem. - Nepretrgano delovanje letalstva Hitlerjev glavni stan, 1. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Pri zasledovanju v Ukrajini poraženih sovjetskih armad so nemške sile udarile globoko v sovražne pokrete za umik. Obkolitev Sovjetov vzhodno od Smolenska je bila še bolj zožena. Oddelki, ki se borijo na Estonskem, so vrgli ■eaprotnika nazaj proti severu. Bojna letala so preteklo noč učinkovito obmetavala z bombami vojaške cilje v Moskvi in železniško križišče Orel. Berlin. 1. avgusta, r. Po poročilih, ki prihajajo z raznih bojišč na štirideseti dan vojne s Sovjeti, je razvidno, da se boji na vseh odsekih nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo, to pa zaradi ogorčenih sovjetskih protinapadov, s katerimi hoče rusko vrhovno poveljstvo preprečiti potek uničevalne bitke na raznih točkah, zlasti v Estoniji, pri Smolensku ter v okolici Zitomira. Izgube v ljudeh in v vojnih potrebščinah ter strojih in letalstvu so zaradi posebnega značaja bitke zelo velike. Stockholm, 1. avgusta, s. Nocoj je Moskva doživela osmi nočni letalski napad, ki je bil po obsegu podoben prejšnjim. Nemci so metali na mesto zlasti mnogo zažigalnih bomb. Berlin, 1. avgusta, s. Nemški oddelki so končali z obkolitvijo sovjetskih divizij, ki so zaostale na severnem delu bojišča. Uničeni so bili deli sedmih sovjetskih divizij. Zajetih je bilo več tisoč mož. v vojnem plenu pa je med Falliti tentativi inglesi sul fronte di Tobruk Bolletino Nr. 422. II Quartiere Generale delle forze armate comunica: NelPAfrica settentrionale sul fronte di Tobruk repartj nemici con carri armati sono stati volti in fuga. Artiglierie germaniche han-no colpito irapianti ed apprestamenti della piaz-za. Durante VincursiOne aerea su Bengasi citata nel bollettino di ieri la nostra difesa ha abbattuto un velivolo britannico che e preci-pitato in mare. Aerei delPAsse hanno donneg-giato gravemente un piroscafo al largo delle coste Cirenaiche. NelPAfrica Orientale in regione Gondar reparti di camicie nere e di coloniali hanno ef-fettunto audaci 'sortite e puntato riuscendo ai penetrare nello schieramento avversario. II ne-mico ha opposto resistenza ma i stato ovunque fugato subendo perdite di uomini e di materiali. In auesti ultimi giorni l’abitato di Gondar ha sunito qualche incursione aerea. Non si lamentano vittime. Velivoli britannici del pomeriggio di ieri hanno attaccato Cagliari. Le nostra difesa in concorso con la caccia ha prontamente stron-cato l’azione avversaria che ha causato una sola vittima. Spodleteli angleški poizkus pri Tobruku Uradno vojno poročilo št. 422 pravi: Severna Afrika: Oddelki sovražne vojake, ki so jo podpirali tanki, so bili pognani v beg. Nemško topništvo je obstreljevalo naprave v trdnjavi. Med letalskim poletom na Bengazi, ki ga omenja včerajšnje vojno poročilo, je naše protiletalsko topništvo sestrelilo angleško letalo, ki je padlo v morje. Letala Osi so potopila petrolejsko ladjo in močno poškodovala parnik ob obali Cirenajke. Vzhodna Afrika: V pokrajini Gondar so oddelki črnih srajc in kolonialne čete izvedle drzne izpade ter se jim je posrečilo vdreti med sovražne postojanke. Sovražnik se je upiral, pa je bil povsod pognan v beg in je imel izgube v moštvu in gradivu. V zadnjih dneh so rezidenčni predeli v Gondarju morali prenesti nekaj letalskih po-letev. Žrtev ni bilo. v Včeraj popoldne so angleška letala mpadla Cagliari. Naše protiletalsko topništvo je s podporo lovcev hitro zlomilo sovražni poskus, letalski napad je zahteval samo eno žrtev. Rim, 31. julija, s. Dne 28. julija so italijanska letala ob libijski obali potopila angleško podmornico. V zadnjem tednu je italijansko in nemško protiletalsko topništvo sestrelilo nad Tripolisom 27 angleških letal. drugim 27 topov, 23 protitankovskih strojnic, 7 protiletalskih baterij, 78 tovornih avtomobilov in veliko tankov. Na bojišču okoli Smolenska so nemška letala predvčerajšnjim hrabro podpirala operacije vojske ter uničila med drugim 27 topov, 33 oklepnih voz in 140 tovornih avtomobilov. Nemško letalstvo je razen tega napadalo po vsej vzhodni fronti pohode in zbiranja sovjetskih oddelkov ter železniške čete. Južno od Kijeva so bombardirala z velikim uspehom skupine tovornih avtomobilov in železniške proge. Budimpešta, 1. avgusta, s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da so madžarski nagli oddelki odbili sovjetske protinapade in da spet napredujejo. Pri nekem posebno silovitem protinapadu so Sovjeti imeli prav hude izgube. Spopad je bil zmagovit za madžarsko orožje, vanj so posegali tudi oddelki bombnikov, ki so z dobrimi zadetki uničevali motorna vozila in tanke. Berlin, 1. avgusta, s. Nemški poročevalski urad javlja, da so bili zahodno od Pejpuškega jezera v Estoniji obkoljeni sovjetski polki docela uničeni. Sovjetski protinapadi se v glavhem omejujejo na prostor med dvema gozdovoma, širok približno kilometer. Vsak poskus, da bi strli obroč, je bil s hudimi izgubami odbit po nemškem topništvu in strojnicah. V 24 urah je nemško letalstvo uničilo 112 sovjetskih letal, 55 od tega v letalskih bojih. Nemška bojna letala so včeraj vzhodno od Smolenska nenadno napadla sovjetsko letališče, na katerem je bilo n« stotine bombnikov vrste »Martinc, prevoznih letal vrste »Maksim Gorki« ter lovcev. Bombe srednje in velike mere so v sredo zadele obsežni cilj, posledice si je lahko misliti. Helsinski, 1. avgusta. 6. Posebno uradno poročilo finske vlade pravi, da je včeraj zgodaj zjutraj oddelek angleških letal bombardiral mesto Liinahamari blizu Petsama. Angleški napad je nepojmljiv,. zakaj med Finsko in med Anglijo vendar ni vojnega stanja. Napad je vzbudil veliko jezo med finskim prebivalstvom. Razlika med nemškimi ter angleško - so v j etskimi poročili o boju na Vzhodu Berlin, 1. avgusta, s. Na radostna poročila, ki jih širita ruska m angleška propaganda o poteku vojne na Vzhodu, odgovarjajo mirne in resne vesti nemškega tiska. Iz Londona in iz Moskve širijo zmedene in nasprotujoče si novice, Berlin pa širi samo dokazana in točna obvestila, ki jih pogosto podpirajo številke o načrtnem uničevanju velikih ruskih sil, obkoljenih po raznih žepih, na katere se je razcepilo rusko bojišče pod ovnovskimi udarci nemških sil. To načrtno uničevalno delo zahteva seveda svojega časa tudi zaradi tega, ker se sov- Govor predsednika japonske vlade o potrebi popolne pripravljenosti japonskega ljudstva Tokio, 1. avgusta, s. Predsednik japonske vlade Konoje je včeraj na seji komisije za narodno mobilizacijo imel govor, v katerem je dejal, da ni dvoma, da ima sedanja vojna resne posledice za Japonsko. Toda težko je prerokovati, do kod bi se mogel evropski spor razširiti. Ker se svetovni položaj naglo spreminja, morajo vsi Japonci biti pripravljeni na najhujše. Vlada si prizadeva, ko- likor je v njeni moči, da bi mobilizirala vse sile in tudi človeško moč države, da bi bila kos slehernemu položaju, ki bi utegnil nastati v bodoče. Predsednik vlade je potem odločno zahteval od članov komisije, naj preuče prav vsa vprašanja, da bi mogla vlada do kraja izvesti vse načrte za splošno narodno mobilizacijo. Angleški mirovni načrti in Nemčija V Londonu menijo, da bi Nemčija po zmagi nad Sovjeti ponudila ločen mir ali pa začela vdor v Anglijo Trst, 1. avgusta, s. »Piccolo« prinaša včeraj članek o angleških mirovnih načrtih in pravi, da angleški vladi te dni prizadevata skrb dve nevarnosti: Anglija se boji, da bi Nemčija po vojni na vzhodu ponudila ločen mir, ali pa, da bo nemška vojska začela vdor v Anglijo. V Londonu namreč izjavljajo, da je Hitler z vojno na vzhodu prišel v veliko stisko. Ko bo vojskovanje na vzhodu končano, bo po londonskih računih Hitler predlagal nekakšen kompromisni mir, ki bi pa naj bil zanj samo premirje, da bi se pripravil na splošni in končni obračun z demokracijami, ali pa bo po vojni na vzhodu nemška vojska morala začeti vdor na angleško otočje. Zato poudarjajo v Londonu, da še ni konec najhujših preizkušenj in da bo »najhujše šele prišlo«. V Berlinu niso zato vzbudile pozornosti zadnje programatične izjave angleškega zunanjega ministra Edena, ko je skušal odbijati bodoče nemške poskuse. Ko je Eden te poskuse odbijal, češ da slone na izčrpanosti Nemčije, pa nemška vojska decimira sovjetsko armado, nemško letalstvo je tako rekoč že uničilo sovjetsko letalstvo in nemške podmornice so na Atlantiku pravkar potopile velik in izredno dragocen angleški konvoj. Kljub vsemu temu pa je londonska vlada smatrala za potrebno, da ravno v tem času objavi svoje posebne mirovne pogoje. Ti pogoji za bodoči mir pa so: vojaškega, gospodarskega in tudi duhovnega značaja. Pogoji vojaškega značaja niso nič posebnega. Anglija bi v svojem miru seveda narekovala za Nemčijo tak vojaški položaj, da Nemčija nikdar več ne bi mogla sprožiti druge vojne. Precej tuji pa bi bili mirovni pogoji, ki so gospodarskega značaja. V Londonu pravijo s tem v zvezi, da mora tudi nemški narod živeti in zaradi tega je treba preprečiti gospodarski zlom Nemčije. Zakaj? Seveda ne iz človečanskih razlogov, ampak iz razlogov zdrave pameti. Nemški gospodarski zlom bi vplival na vso Evropo in posledice tega zloma bi bile nevarne za vse evropske države. Ali bi se naj preprečilo, da naj bi gospodarski zlom Nemčije koristil boljševizmu? Pogoji za mir, ki se naslanjajo na duhovne temelje, pa so seveda tudi precej zanimivi. V smislu tega angleškega miru bi nemški narod moral za vedno zavreči narodni socializem, zatajiti pa bi moral tudi vse idejne in filozofske utemeljitelje nemškega nacionalizma v preteklosti. Medtem ko ameriški Jud Kauffmann zahteva telesno ojalovitev, pa zagovarja Eden na isti ravnini tudi duhovno obglavljenje nemškega naroda. Toda Hitler je zadnji mirovni poskus naredil po zlomu Francije. Drugi mirovni poskusi ne bodo prišli, ampak bo sledil samo mir, ki bo zaključil zmago nad Anglijo. Ko bo uničen boljševizem, se bo za Anglijo začela najhujša doba. Ker pa Anglija ne mara verovati v kompromisni mir, se seveda tudi sama zaveda nevarnosti vdora. jetske čete upirajo čim dalje se morejo, nekatere zaradi naravne vdanosti v usodo, druge iz strahu pred samokresi političnih komisarjev, tretje pa zaradi sovjetske zagrizenosti. Da bi sovjetsko poveljstvo podprlo svoj načrt, meče v boj nepreneno-ma sveže sile vseh vrst. Te nemška vojska zaporedoma obkoljuje in jih nazadnje zapre v nove žepe, zaradi česar se nepretrgoma množi število ljudi in količina orožja, ki ga je treba uničiti. Stalinova vojna taktika je pridobivanje časa z uničevanjem ogromnih množic in ogromnih količin orožja. Nemško-evropske vojske vedo za tako vojskovanje in odgovarjajo nanj, kakor je pač edino možno: z uničenjem. Pasivno vedenje nekaterih ruskih’ oddelkov, ki streljajo kakor stroji dokler niso dobesedno ujeti, vzbuja prej misel na skupine konj, ki stoje v ognju, dokler jih ne pobijejo ali zajamejo. Noben list v državah Osi ne taji takega sovjetskega odpora. Toda vseeno ta odpor ne spreminja splošnega pogleda na veliko bitko in na njene značilnosti. Izid natečaja za velesejmski lepak Ocenjevalna komisija pri natečaju za najboljše osnutke velesejmskega lepaka, katerega je razpisal Visoki Komisariat, je končala delo. Razsodišče pod predsedstvom g. Cajrla Tigo-lij« se je sešlo včeraj in je pazljivo pregledalo 44 osnutkov, ki jih je predložilo 41 tekmovalcev. Trinajst osnutkov je bilo izvrženih, ker niso bili izdelani po določilih, 5 pa je bilo narejenih več ko v 4 barvah. Pri ocenjevanju osnutkov ostalih je bila prva nagrada enoglasno prisojena osnutku »Deblo«, ki je bil poslan velesejmskemu uradu 25. iulija po geslom »Naš les«. Drugo nagrado je dobil osnutek št. 21 »Žitno klasje s tribarv-nioo«. Tretja nagrada je pripadla št. 30 »Žitno klasje«. Četrto nagrado je aobil osnutek št. 3 »Sreča«, poslan 23. julija pod geslom »France-soo Robba«. Ko so odprli ovitke z imeni, je prvo nagrado dobil Janez Trpin, Ljubljana, Povšetova st. 48, drugo nagrado Rudolf Gorjup. Ljubljana, Vič št. 71, tretjo nagrado Ivan strekelj, Ljubljana, Rožna dolina XV/25 četrto nagrado Jože Šenk, Ljubljana, Rakovniška 7. Razen com. Tigoljja so bili člani razsodišča inž. Olivotto, oom. Poilucci, dr. Dular in dr. Mesesnel. Kuga med ujetniki Helsinski, 1. avgusta, s. Finske oblasti so izdale strog nalog, da morajo biti V6i ruski ujetniki kar najstrožje osamljeni zaradi kuge, ki je izbruhnila med sovjetskimi vojaki. V sovjetski Rusiji je mnogo obolenj v severnih krajih okoli Volge. II corpo di spedizlone italiano giunto al fronte orientale Roma, 1° agosto. s. II corpo di spedizione italiano ha ormai raggiunto la zona di radu-nata del fronte orientale. Nei paesi attraversati le accoglienze tributate nlle nostre truppe da parte delle autoritu militari e civili nonchč delle popolazioni sono state particolarmente cordiali. Ovunque le truppe alleate hanno Iraternizzato con i nostri ufficiali e soldati Italijanski ekspedicijski zbor dospel na vzhodno bojišče Rim, 1. avgusta, s. Italijanski ekspedicijski zbor je prišel na vzhodno bojišče. Povsod na poti, koder se je vozil italijanski ekspedicijski zbor, mu je prebivalstvo i vojaškimi in civilnimi oblastmi na čelu priredilo kar najbolj prisrčen sprejem. Povsod so zavezniške čete izražale, čustva bratstva našim častnikom in našim vojakom. Nov podnačelnik mornariškega štaba Rim, 1. avgusta, s. Za novega podnačelnika generalnega štaba vojne mornarice je bil imenovan admiral Sansonefti. Admiral je star 53 let in se je 1912 kot podporočnik bojne ladje udeležil vojne za Libijo. V svetovni vojni je bil poročnik križarke in 6e je posebno odlikoval. L. 1938. je bil imenovan za kontreadmirala ter prideljen mornariškemu štabu. Naslednje leto je bil imenovan za admirala, lani se je udeležil bitk pri rtu Stylo in Teulada. 29. marca letos je pri Kreti napadel oddelek angleških križark, ki je bil prisiljen umakniti se. Neuspel poskus angleško-sovjetskega napada na severno Norveško Hitlerjev glavni stan, 1. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča uradno: Poskus, ki ga je izvedlo 40 angleških letal i neke letalonosilke v severnem delu Ledenega morja proti pristanišču Kirkenes, je bil preprečen Sovražnik je pri teh letalskih bojih izgubil 23 letal, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo pa je sestrelilo pet letal. Izjava perzijske vlade o delovanju tujcev v državi Teheran, 1. avgusta. 6. Perzijska uradna poročevalska agencija Pars je izdala uradno poročilo glede propagandnih govoric o bivanju tujcev v Perziji. Te govorice so se med nemško-sovjetsko vojno ojačile in so take, da bi utegnile begati javno mnenje. Da se prepreči zmeda, poudarja perzijska vlada, da so vsi prebivalci v Perziji, domačini in tujci, naj bodo na kakršnemkoli mestu ali v kakršnikoli službi podrejeni strogim določilom, za prekršek katerih so določene kazni. Sedanja kriza na svetu še povečuje vladno pozornost glede vzdrževanja reda in miru ter glede ohranitve stroge nevtralnosti. Vlada točno ve, kaj delajo tujci v državi in kakšen je njihov poklic, kako se vedejo in kako žive. Zaradi tega ne more nihče prestopiti dovoljenih meja in poskušati prepovedanih dejanj. Pretirana so vsa poročila o splošnem številu tujcev v Perziji. Posveti med Stalinom in Rooseveltovim zaupnikom Stoekholm, 1. avgusta, s. Kakor poročajo švedski listi, je Rooseveltov zaupnik in posebni odposlanec Hopkins imel snoči že tretji posvet s Stalinom. Pogovor med njima je trajal dve uri in je veljal kakovosti, količini in času ameriške vojne pomoči za Sovjete. Newyork, 1. avgusta, s. »Newyork Times« razlaga pomen Hopkinsovega potovanja v Moskvo in pravi, da ta obisk potrjuje veliko zanimanje, ki ga kaže ameriška vlada za podpiranje sovjetskega odpora. Hopkins je odpotoval v Moskvo nenadno na zapoved Roosevelta, ki se hoče poučiti o dejanskem položaju Rusije in o željah sovjetske vlade glede pomoči. Roosevelt bi rad pomagal Sovjetom, toda obseg ameriške pomoči je precej omejen zaradi ogromnih daljav, zaradi prevoznih težav in zaradi ameriških obveznosti do Anglije. Obrambne priprave v Leningradu Helsinski, 1. avgusta, s. Radio Petrograd pravi v svoji radijski oddaji, da je položaj me6ta čedalje bolj kočljiv, posebno v južnin predmestjih. Javlja tudi, da so po vseh ulicah v Petrogradu postavili zapreke in da na vseh krajih z vso naglico utr ruje jo mesto, ki ga bodo branili do skrajnosti. Vesti 1. avgusta Italijanski tisk prinaša obširne izvlečke in fotografije ter razna pričevanja o angleškem početju med zasedbo Cirenajke. O tem je izšla posebna knjiga z naslovom »Kaj so Angleži storili v Cirenajki«. Italijanski parnik »Clara«, ki ga je predsednik Roosevelt dal zaseči, češ, da predstavlja nevarnost za ameriška pristanišča, je bil vključen v ameriško trgovsko mornarico ter je že odplul z ameriškim tovorom v neznano smer. Filipinski otoki ter angleški trdnjavi Hongkong in Singapoore. pa tudi holandska Indija, vse te posesti na Daljnem Vzhodu leže danes v dosegu jajx>nskega letalstva. Japonska lahko z bliskovitim izkrcanjem zasede vse te pokrajine, piše japonski list »Tailiki Šimbun«. Zaradi nedovoljene propagande in poskusa sabo. tažnih dejanj je bilo 28. julija v Belgradu ustreljenih 128 ljudi, Judov in komunistov. Po drugih srbskih krajih je bilo ustreljenih 12 ljudi. Siamski znnanji minister je izjavil, da bo zaradi prihoda japonske vojske, v sosednjo Indokino aam ostal stiogo nevtralen. La provincia di Gorizia coi snoi prodotti alla Fiera di Lubiana Lubiana, 31. luglio. Mantre fervono i primi preparativi per la grande rassegna fieristica lubianese, la quale per volere del Regime e per il vivo interessamento dell’Alto Commissario Ecc. Grazioli, non avra so-luzioni di continuita, continuano a pervenire le adesioni delle ditte, dogli enti, delle provinoie ita-liane. Ecco perchS fin dagli inizi questa manffesta-zione che vuol riaffermare le poasibiliti della Slo-venia e dare nello stesso tempo nelle sue linee generali una priina visione dell’efficenza econo-mica nazionale, acquisisce un suo particolare signi-ficato e valore. Questa importanza ha perfeltamente com-preso l’Ecc. Gavani, che ha disposto perchfe la provincia di Gorizia aderisca e rechi il suo contri-buto al successo della fiera di Lubiana. E šari quello della terra isontina un contri-buto di primo piano che servirA eggregiamente ad illustrare attraverso la produzione nei campi agri- colo, commerciale e industrlale, le realizzazioni e le conquiste di questi ultimi 20 anni, realizzazioni e conquiste, che recano tutte il slgillo di nobilta del Fascio Littorio. Fra le industrie goriziane che saranno preseliti alla fiera va annoverata in primo piano quella della Cementi Isonzo di Salona, poderoso complesso industriale, risorto e potenziato nei segno dell’autarchia dal Regime, e che denota an-cora una volta la volonta di camminare e di vin-cere delHtaliano di Mussolini. La vicina provincia sarft per altro anche pre-sente, ripetiamo, con i suoi prodotti agricoli, con quelli deli’ artigianato che vanno dai pizzi di Idria, per non citarne che qualcuno, a quelli dei mobilieri di Salcano dalla plurisecolare tradizione. La rassegna che avrik un carattere di docu-mentazione e della quale torneremo ad interes-sarci diffusamente, acquisisce per questa ragione nella nuova terra italiana un suo particolare valore. Esercenti puniti Goriška s svojimi izdelki na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 31. julija. Ko potekajo prve priprave za ljubljanski velesejem, za čigar obstanek po volji vlade in po živem zanimanju Visokega Komisarja Eksc. Grazio-lija ne bo treba več skrbeti, pa kar naprej prihajajo priglasi podjetij in ustanov iz italijanskih pokrajin. Ta manifestacija hoče zopet potrditi možnosti Slovenije ter hkratu v glavnih obrisih prikazati uspehe narodnega gospodarstva, za to dobiva -poseljen pomen in veljavo. Ta pomen je docela razumel Eksc. OaVani, ki je odločil, naj se ^oriška pokrajina udeleži velesejma in pomaga pri njegovem uspehu. Prispevek soške zemlje na ljubljanskem velesejmu bo prispevek prve vrste, ki bo z izdelavo na poljedelskem, gospodarskem in industrijskem pod- ročju prikazoval uspehe in pridobitve zadnjih dvajsetih let, ki vsi nosijo plemeniti pečat faustovskega snopa. Med goriško industrijo, ki bo navzoča na velesejmu, je treba zlasti omeniti cementno industrijo iz Plav ob Soči. Ta predstavlja mogočen industrijski sklop, obnovljen in ojačen v znamenju vladne avtarkije. Prav ta še enkrat dokazuje voljo Mussolinijeve Italije, da bo korakala in zmagala. Sosednja goriška pokrajina se bo udeležila velesejma tudi s svojimi kmetijskimi pridelki, z obrtjo, med katero je omeniti idrijske čipke ter solkansko pohištvo, ki ima že stoletno izročilo. Razstava, ki bo dokumentarnega značaja in o kateri bomo še obširno pisali, zaradi tega dobiva v novi italijanski pokrajini posebno važnost. Razne razprave o navijanju cen Ljubljana, 1. avgusta. V dvorani št. 79 na okrožnem sodišču so se včeraj vrstile pred kazenskim sodnikom-poedincem zanimive razprave, osredotočene na razna vprašanja o navijanju cen in na prestopke po čl. 7 uredbe o cenah. Po vrsti so prihajali pred sodnika mesarji, trgovci, branjevci in drugi, ki so bili ovadeni, da so prodajali razne življenjske potreoščine čez maksimirano ceno. Mnogi so v svoje opravičilo in svojo razbremenitev krivde navajali prav naivne in neumestne zagovore. Meso po 36 din kg. Prvi je prišel pred sodnika m?sar Ivan Breskvar, ki je v svoji mesnici v drugi polovici maja letos prodajal goveje meso po 36 din kg, ko je bila od pristojne oblasti takrat določena za goveje meso najviSja cena 22 din kg. Državni tožilec ga je obtožil prestopka po členu 7 uredbe o cenah z dne 15. marca 1.1. Obdolženec je priznal, toda zanikal je krivdo, izgovarjajoč se, da ni mogel mesa ceneje prodajati, ker je njega samega stal mnjcg 39 din in je torej celo meso prodajal v izgubo. Bil je obsojen na 7 dni zapora in 228 lir denarne kazni odnosno v nadaljnih 10 dni zapora. To ne-pogojno. Edini on ie bil obsojen nepogojno, ko so biii drugače drugi navijalci obsojeni skorai na iste kazni, toda pogojno. Drugi mesar, Jože Setnikar, stanujoč na Brdu je bil obsojen tudi zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah na 7 dni zapora in 45.60 lir denarne kazni ali v nadaljna 2 dni zapora toda pogojno za 2 leti, ker je 31. maja letos prodajal v svoji mesnici na Brdu pri Viču goveje meso po 36 din kg. Tudi on je dejanje priznal, zanikal pa krivdo, navajajoč, da ni mogel mesa ceneje prodajati z ozirom na visoko nabavno ceno. Goveje meso po 28, svinjsko po 40 din kg. Kot tretji mesar je prižel pred kazenskega sodnika-poedinca Anton Škerjanc. Bil je obtožen, da je takole sredi maja letos prodajal goveje meso po 28 din kg, svinjsko pa po 40 din kg in je tako zakriva prestopek po členu 7 že omenjene uredbe o cenah. Obtoženec je zanikal krivdo, zatrjujoč, da se ne spominja, kdaj naj bi bil prodajal oboje meso po navedenih cenah in tudi ne ve, kateri osebi da je prodal goveje in svinjsko meso za take cene. Izjavil je: »Sploh ne vem, da bi prekoračil maksimirane cene mesu.« Sodnik: »Bomo že pomagali s pričami.« Zaslišani sta bili 2 priči: žena Štefka Zajbrl in mož Jože Zajbrl. Ta je točno navedel, da je prav on pri obtožencu kupil 1 kg govejega in 1 kg svinjskega mesa po omenjenih cenah. Obtoženec je bil obsojen na 7 dni zapora in 228 lir denarne kazni, toda pogojno za 2 leti. Plačati pa pa ima dalje 95 lir povprečnine. Papricirana slanina ni pod kontrolo. Trgovka Leopoldina Pirčeva je bila obtožena, da je 16. maja v svoji trgovini prodajala fižol po 16 din kg in slanino po 45 din kg, ko je bila takrat določena najvišja cena za fižol 9.50 in za slanino 35 din kg. Obtoženka je sodniku izjavila, da ni nikdar prodajala fižola po tako visoki ceni, imela pa^ je e - a je glede fižola najbrže pomota v številki, ki je nastala mogoče pri prepisovanju na stroj, toga glede slanine je prodal izjavo, da 6prva niso _ delali razlike med navadno in papricirano slanino, kar je bilo šele pozneje uradno določeno. Papricirana slanina pa ni spadala pod kontrolo. Obtoženka je bila oproščena. f Sledile so še druge razprave, ko je šlo za maslo, jajca, krompir in druga živila. Nekatere obtoženke so se izgovarjale, da sploh niso vedele za maksimirane cene. Sodnik jih je vse primerno poučil. Res so ljudje naivni, ko računajo, da bo so- dišče nasedlo takim izgovorom, ko mora pač vsak prodajalec in to je tudi njegova državljanska dolžnost, vedeti točno za vse uredbe in dolo^ čila glede maksimiranih cen. Državni tožilec je pri joogojnih kaznih prijavil priziv. Okusno domačo hrano dobite v GOSTILNI »PRI LOVCU« Rimska cesta 24 — Telefon 46-98 Sprejemamo abonente Cene glasom maksimalnega cenika II. kategorije ^ Kobila Simla-Hplcanka, 165 om visoka, 6 let stara, jahalna in za vprego, se ugodno proda Poizve se: gostilna Razem, Žabjek. . FERRAMENTA TRIESTINA Societft a g. 1. — družba z o. z. TRIBSTE (105) - Via Q. Carducci N. 22 FORNITURE INDUSTRIALI EDILI E NAVALI Speci ali tš: Utensileria — Ferramenta — Minuteria — Articoli tecniei INDUSTRIJSKE OPREME ZA STAVBE IN LADJE Posebna izdelava: Hišno orodje — Železne drobnarije — Tehnični predmeti Naročite naš najcenejši popoldnevnik »Slovenski dom«! Le squadre armonarie della R. Questura, in-earicate della vlgilanza annonaria, nei giomi scorsi hanno dichiarato in contravvenzione i se-guenti esercenti perchč non avevano esposto il listino dei prezzi: 1. Mesec Giuseppe, trattoria, Rožna dolina XIX-2; 2. Prepeluh Maria, trattoria, Radeckega 76; 8. Torkar Antonia, coloniali, Ob zeleni jami 19; 4. Kregar Maria, Frutta e verdure, Bohoričeva 28; 5. Soklič Matteo, trattoria. Pred Konjušnico 4; 6. Jere Francesca, trattoria, Streliška 10. I predetti sono stati puniti con 1’ammenda. Inoltre, i seguenii esercenti sono stati denun-ciati all’autorit& gludlziaria per abuslva maggio-razione dei prezzi. 1. Praprotnik Maria, Fruta e verdure, Cesta na Loko 19; 2. Levičar Giovanni, Centralna vinama, Frankopanska 9; 8. 8chweiger Florian, »Malina«, Frankopan-ska 9; 4. Močnik Francesco, »Malina, Frankopanska 9; 5. Debevc Giustino, trattoria, Čopova 10; 6. Novak Anna, Latteria, Tržaška 11; 7. Ukmar Mirko, trattoria, Vegova 2; 8. Klešnik Giovanni, trattoria, Središka 12; 9. Mesojedec Matteo, abrieoltore, Predole 16; 10. Trobec Luigia, trattoria, Podutiška 40; 11. Grabelšek Francesco, trattoria, Sv. Petra 76; 12. Janc Rodolfo, Salumeria, Zidovska 1. Nel confronti, invece, dell’esercente Dolničar Giovanni, con macelleria in via Janševa 2, oltre alla denuncia aH’autorM giudlziaria., l’Ecc. 1’Alto Cominisario ha disposto la sospensione della sua attivitft e la chiusura dell’esercizio per un periodo di 10 giomi. Ž fatto obbligo al predetto di cor-rispondere i salari al personale dinendente ner tutta la durata della chiusura. Kaznovani trgovci in gostilničarji Ljubljana, 1. avgusta 1941. Policija za nadzorstvo nad živili je v preteklih dneh kaznovala naslednje prodajalce, ker niso razobesili v svojih prodajalnah cenikov: 1. Mesec Josip, gostilna. Rožna dol. XIX-2. 2. Prepeluh Marija, gostilna, Hradeckega 76. 3. Torkar Antonija, trgovina s kolonialnim blagom, Ob zeleni jami 19. 5. Soklič Matej, gostilna, Pred konjušnico 4. 6. Jere Frančiška, gostilna, Streliška 10. Navedeni so bili kaznovani z denarno globo. Poleg tega so bili ovadeni sodnim oblastem zaradi navijanja cen naslednji: 1. Praprotnik Marija, prodaja sadja in zele- njave, Cesta na Loko 19. 2. Levičar Janez, Centralna vinarna, Franko- panska 9. 3. Schvvoiger Florjan, »Malina«, Frankopan- ska 9. 4. Močnik Franc, »Malina«, Frankopanska 9. 5. Debevec Justin, gostilna, Čopova 10. 6. Novak Ana, mlekarna. Tržaška 11. 8. Klešnik Ivan, gostilna, Središka 2. 9. Mesojedec Matej, kmet, Predole 16. 10. Trobce Alojzija, gostilna, Podutiška 40. 11. Grabelšek Fran, gostilna, Sv. Petra 76. 12. Jano Rudolf, delikatesna trgovina. Zidovska 1. Glede mesarja Dolničarja Ivana, ki ima svojo mesnico v Janšetovi 2, pa je Eksc. Visoki Komisar poleg ovadbe sodnim oblastem, odredil, da se mu prepove prodajanje in njegova mesnica zapre za dobo desetih dni. V dneh, ko je njegova mesarija zaprta, mora plačati svoje uslužbence prav tako kot prej. Pozor, tramvaj! Zdaj pa še okrog Robbovega vodnjaka Ljubljana, 1. avgusta. Ze od nekdaj smo Ljubljančani vozili pred magistratom kar naravnost po glavni cesti in še na mar ni nikomur prišlo, da bi vozil z vozom ali motorjem okrog Robbovega vodnjaka. Tej svobodni vožnji tam pred magistratom pa je te dni odklenkalo. Stražnik, ki namreč vzdržuje promet na tem križišču, je dobil ukaz, da mora vse voznike, od kolesarja pa do avtomobilista napotiti okrog Robbovega vodnjaka, če pride na primer iz Stritarjeve ulice in hoče mimo stolnice naprej po Poljanski cesti. Pa tudi tisti vozniki, ki prihajajo iz Mestnega trga in hočejo v Stritarjevo ulico, morajo okrog vodnjaka, če nočejo imeti sitnosti s strogimi prometnimi stražniki. Ljubljana, 1. avgusta. Kakor smo že zadnjič omenili, ja bilo na križišču Gradišča in Erjavčeve ulice postavljeno novo opozorilno znamenje za tramvaj. Danes naj omenimo le še, da so nova tramvajska opozorila postavljena že na vseh nevarnih križiščih, kjer se sekata cesta in tramvajska proga. Nova znamenja so kaj učinkovvita in padejo v oči vsem pešcem in voznikom, katerim je opozorilo v prvi vrsti namenjeno. Sedaj je ljubljanski tramvaj za naše razmere že kar sodobno urejen, saj so razen omenjenih opozorilnih tabel, na nekaterih križiščih Včerajšnji dan -dan ljudskega štetja Včeraj, 31. julija, je bil dan ljudskega štetja ljubljanske pokrajine. Uradniki, določeni ca popis prebivalstva so razdelili popisne pole in zato je morala vsaka družina ie prejeti družinsko polo in vsaka zajcdnica polo za zajednico. Kdor pa je še ne bi bil prejel, mora sam iti ponjo na mestni urad »a ljudsko štetje (ca mesto Ljubljano se ta urad nahaja v palači ženskega dekliškega liceja na Bleivveissovi cesti II. nadstropje.) Kdor ni prejel popisne pole in ne gre sam ponjo na omenjeni mestni urad, se pregreši proti predpisom odredb za izvršitev ljudskega štetja, odobrenih z uredbo Visokega Komisarja St. 24 od 9. t. m. in se kaznuje po zadevnih predpisih. Potrebno je pojasniti se sledeSe: če ii-vita dve družini z ločenim gospodinjstvom v istem stanovanju in je ena sama od teh prejela popisno polo, je dolžan družinski poglavar druge družine sam dvigniti svojo popisno polo neposredno pri mestnem uradu za ljudsko štetje. Glede podnajemnika, pa, ki ni na hrani pri družini, pri kateri biva in tvori družino zase, se določi, da mora kot tak biti vpisan na posebnem družinskem listu. Novice iz Države Bolgarska kraljica v Rimu. Bolgarska kraljica Ivana je prispela v sredo v Rim. Za časa 6vojega bivanja v Italiji bo v gosteh pri svojih Visokih starših na italijanskem Dvoni. Sprememba ustroja policijskih straž v italijanski Afriki. Senatni zakonodajni odbor' za Italijansko Afriko, ki se je sestal pod predsedništvom podpredsednika sen. Graziolija, je odobril dva zakonska predloga o spremembi ustroja izbranih straž in policijskega zbora v Italijanski Afriki. O začasnih navodilih za upravo gospodarskih ustanov v Afriki je poleg drugih govornikov, ki so nastopili na tej seji, poročal senator Tournon. Cene premoga. Pristojno ministrstvo je določilo naslednje prodajne cene za premog: tona domačega premoga, ki mu je primešanega 25 odstotkov tujega premoga in ki proizvaja vsaj 6.000 kalorij, sme veljati 400 lir; pomešan z manj čistim italijanskim antracitom, in ki ima vsaj 5.500 kalorij — 350 lir; lignit s 4.500 kalorijami 250 lir; inozemski premog, ki da vsaj 7.500 kalorij in je iz krajev, ki so blizu morskih pristanišč po 490 lir; tuji premog, ki je iz oddaljenejših notranjih krajev, po 510 lir: tuji premog, ki mu je primešanega največ 10% domačega in proizvede vsaj 6.800 kalorij ter je Iz krajev v bližini morskih pristanišč po 470 lir; enak tuj premog iz notranjih krajev po 490 lir. Največja dovoljena količina izhlapljivih snovi sme biti v vseh teh vrstah premoga največ 25%. Proizvajalci in veletrgovci smejo pri prodaji malim trgovcem ali potrošnji-kom zaslužiti pri toni največ 10 lir. i Važen sestanek tržaškega pokrajinskega odbora za ceno. Preteklo sredo se je v Fašistovskem domu v Trstu sestal pokrajinski odbor za cene. Nadaljeval je z razpravo o vprašanjih, ki so ostala še od prejšnje seje nerešena. Zvezni tajnik je zlasti poudarjal, kako potrebno je v sedanjih časih strogo nadzorstvo nad cenami, kar je predvsem v korist malemu človeku, ki ne more plačevati raznih življenjskih potrebščin, če razni ve-rižniki cene brezvestno navijajo. Sporočil je predsedniku Trgovske zbornice, naj njene člane opozori na stroge kazni, ki jih bodo zadele, če se določenih cen ne bodo držali. Odbor je potem razpravljal tudi o položaju glede dobave in razdelitve tistih živil, ki so najbolj potrebna. Dejal je, da se stanje v tem oziru vedno bolj zbojjšuje, ne samo kar se tiče zalog, paič pa tudi ttlede een. Še posebej so razpravljali na tej seji o vprašanju mleka, jajc in določitve maksimalnega cenika za glavna živila. Ilirija: Primorje V nedeljo se boeta srečala spet po dolgem času dva večna nasprotnika: Ilirija in Primorje. Spet bo nastopila stara garda ljubljanskih nogometašev, ki je nekoč razburjala športne duhova v mestu in dale« iz njega. V nedeljo se bomo vrnili spet v stare dobre, športne čase. Marsikomu se bo v nedeljo spet stožilo, da ni več časov, ko so se »dajali« na zelenem polju črno. beli In belo-želeni. •. Obe moštvi bosta nastopili kompletni v najmočnejših postavah. Predtekmo bosta odigrali rezervni moštvi obeh klubov, kakor nekoč. Ilirijan-ske barve bo zastopal kompletni »Wunderteam«, kakor so ga tedaj imendvali in ki je bil strah in trepet vsakemu klubu. — Prijatelji enih in drugih, v nedeljo naj nihče ne manjka na ignscu Ljubljane, da bo bodril svoje.___________________ postavljene še posebna sodobna signalna svetlobna opozorila, kakršna so na primer na ustm Gradišča in Ceste 29. oktobra, ali pa na zelezmškem prelazu na Celovški cesti. j Munihe i H Spomini irn utrinki« I ti ta bb| I/. Mont B.anc, kralj |gora dpomba. — Tale zgodba se bo zdela nekam čudaška vsakomur, ki mu ni znana moja majhna prigoda na poti z Mont Blanca; prigoda, ki 6e je začela z ledenikom in ee srečno končala v ledeniški razj>oki. Vsa zgodba se ziblje po niti ene same metafore in zapleše preko prepadov. Toda še danes sem tako močno pod vtisom svetega če-ščenja, ki se zrcali v naslovnih besedah te zgodbe, tako me prevzema z občudovanjem božanska jeza mogočnega Snežnika, da se je ne morem lotiti kot navaden poročevalec. Vidim, da sem tu pa tam skušal biti malo smešen — to je zaradi bolečine v zmrzli nogi. Kadar se malo ponorčujem iz Mont Blanca, mi pride v spomin stara podoba, ki sem jo nekoč videl v Rimu; ta predstavlja majhnega režečega se satira, ki s smešnim občudovanjem meri spečemu Politemu palec na nogi. Pot na Mont Blanc je lahka . Kdor nima mirnega očesa in trdne noge, ne tvega poti na Weisshorn, Dent Blanche ali Matter-horn, toda vsi vemo, da se je Tartarin taraskon-ski odpravil na Mont Blanc — čeprav ni nikdar dospel na vrh. Ti gorski velikani so neuprotljivl prevratneži, nezadržni junaki svobode, ponosni gospodarji Alp, ki se zavedajo, da so kraljevski po krvi. Pred nikomer ne klonejo, razen pred 6oncem. Toda kronani kralj vseh Alp je Mont Blanc. Bili so časi, ko je bil mrk in krvoločen, a z leti se mu jo srce omečilo; zdaj sedi tamkaj kakor častitljiv očak, ta sivolasi Karel Veliki, in s pokojnim pogledom veličanstva objema svoja tri kraljestva. Z dobrodušnim srcem dovoljuje, da Liliputanci lazijo gor po bleščečih se marmornih stopnicah, ki vodijo v njegovo trdnjavo, in s kraljevsko gostoljubnostjo vabi, da obiščejo njegov svetlikajoči se ledeni grad. Toda kadar se poletni dan nagiba proti jeseni, leže k počitku na svojo kraljevo posteljo, zagrnjeno z zavesami oblakov. Tedaj pa staremu kralju ni všeč, če ga kdo moti. Ne, nikakor mu ni prav. če ga kdo moti — dobro sem to vedel. Obrnil sem ee na njegove dvorjane, a dejali so mi, da je prekasno za avdienco, da kralj ob tem času ne sprejema obiskov. Dolgo pot sem imel za seboj. Oprtan sem bil z nahrbtnikom, v ušesih so mi zvenele čudovite pripovedke o sloviti palači ln skoprnel sem v želji, da bi videl ponosnega, starega gorskega vladarja. Nekaj časa sem s razočaranju slonel ob vzhod- ni ograji in zmrmral nekaj socialističnih opazk. Vse poletje sem namreč požiral radikalno časopisje, zato se nisem dal odpraviti kar tako. Taka .je j>ač usoda velikašev tega sveta, da jih povsod spremljajo radovedne oči in drugega se mi ne more pripetiti, kakor da me zavrnejo, sem si mislil. In vstopil sem z dvema spremljevalcema. Nemara sem bil malo neolikan, toda jaz nisem navajen pravil dvorjanstva in domenjene uglajenosti. Poletje, prelepa hči doline, me je nekaj poti spremljalo. Sprva se je z lahkoto vzpenjala po pobočjih in nogo varno zastavljala po zdolbinah, a ni bilo težko spoznati, da ji do obiska pri kralju ni bilo toliko kakor meni, ki sem kar gorel za to. Napravljen sem bil v dvorsko obleko, da bi se lahko poklonil ledenosivemu vladarju: z. ostrimi žeblji obite okovanke, 6nežne dokolenke in romarska palica z jekleno konico; a moja spremljevalka nikakor ni bila opremljena za tako potovanje, revica! Veter je neusmiljeno vlekel in trgal njono krilo, stkano iz listja, ln ostri kamni so se ji zarezali v zelene žametaste čeveljčke, okrašene z nizom divjih hiacintov in spominčic. A ni zgubila poguma zaradi tega. Z mehkim mahom 6i je ovila uboge nožiče, krilo pa si je krpala s praprotjo in brinjem; čeprav so ji bili prstki zmrzli od mraza, je vendar še lepo in mično vtkala nekaj drobnih vreskov. Tako smo se vzpeli do roba skale, na kateri je sedel cerber, jezljivi stražar gradu. Lajal je in tulil ter razburljivo stresal svoj nasršeni kožuh, dokler niso beli kosmi plavali po zraku. Nikdar se nisem bal togotnih psov. Zato 6em pozdravil starega burjavca, ga j>oklica] po m čuvaja svojega rojstnega doma vprašal, te me ka; pozna. Kaj da me ne bi! Z vso silo je planil proti meni. S svojimi šapami se mi je oprl na prsa s tako močjo, da me je skoraj prevrnil čez skalo nato pa mi je z ledenim jezikom oblizal obraz, da mi je kar sapo jemalo. A medtem ko mi je do-knzoval prijateljska čustva, me je nenadno ugriz, nil v nos in — kar je bilo Se dosti hujše — skorai bi mi ga bil odgriznil- Saj sem zmeraj rekel, da človek ni nikdar dovolj oprezen, kadar ima opravka s tujimi psi' 3e "“V0 Prijatelj psov, sem prav gotovo jaz, toda to je vendarle bilo malo preveč in jezno sem hitel naprej, kakor hitro sc mi dale noge. Mrcina je nemara menila, da »odi v našo družbo, zato nam je renčaje sledila, t/ zverina pasja I A poletje ee Je zbalo ln reklo, da si ne upa več dalje. Torej smo se poslovili. Lahkih in ve-selih nožič Je skakljala nazaj na gorske pašnike, jaz pa sem se še tesneje zavil v svoj plašč in se odpravil naprej. Nekaj borovcev se Je še opogumilo in se s kitastimi rokami krčevito oprijemalo hrapavih granitnih slopov pa Slo z nami po skalah navzgor. Pot je bila čedalje bolj strma in vrste zelenih telesnih stražarjev, ki so mi korakali ob strani, so se zmerom bolj redčilo. Nazadnje se je poslednji od njih ustavil pod zavetjem previsne skale. Vprašal sem jih, če ne bi hoteli še malo naprej z menoj, a stresali so bele glave in mi voščili srečno pot. Globlje in globlje je vnical smrtni mraz v gorske žile, vedno bolj počasi je utripalo »ra* prirode, moja pot pa je šla više in viša. Uradni razglasi Disciplina della circolazlone e degli esercizi pubblici Nr. 75 L’Alto Commissario per la provinci« di Lubiana, visle le ordinanzc commissarJali 12 luglio 1941 _ XIX, n. 65 e 66 o rdi n a: Art. 1 I limiti entro cui la circolazione č permes-sa nella provincia di Lubiana sono modificati come segue: dalle ore 5 alle ore 22.30 nel comune di Lubiana dalle ore 5 alle ore 22 negli altri comuni. Art. 2 L’orario di chiusura degli esercizi pubblici h modificato come segue: Per gli alberghi, ristoranti e cafft nella citti di Lubiana alle ore 22 per gli altri esercizi (buffet, osterie, mesci-te di vino, birrerie etc.) nella cittii di Lubiana e per tutti gli esercizi pubblici nelle altre lo-ealitš della provitacia alle ore 21. Art. 3 Rimnngono invariate le altre disposizloni contenute nelle ordinanze commissariali 12 luglio 1941 — XIX n. 65 e 66. Art. 4 La presente ordinanza entra in vigore il 1° agosto 1941 — XIX. L’AIto Commissario: EMILIO GRAZIOLI Spremembe predpisov o prometu in javnih obratih Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino oziraje se na komisarijatski naredbi z dne 12. julija 1941/XIX št. 65 in 66 odreja: Čl. 1. čas. v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se izpreminja tako-le: Od 5.-22. ure trideset minut v ijubljauski občini, od 5.—22. ure v ostalih občinah. čl. 2. Policijska ura za javne obrate se izpreminja in določa tako-ie: Za hotele, restavracije in kavarne v mestu Ljubljana na 22. uro. za druge javne obrate (bileji, krčme, vinotoče, pivntee itd.) v mestu Ljubljana in za vse javne obrate v drugih krajih pokrajine na 21. uro. Čl. 3. Vse druge določbe komisarljatskih na-redb z dne 12. julija 1941/X1X, št. 65 in 66, ostanejo neizpremenjene. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. avgusta 1941/XIX. Visoki Komisar: ' Bmilio Orasioli Uvedba kontrolne pristojbine za nekatere vrste izvoznega lesa t, . Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ' glede na svoje naredbe z dne 26. jun. 1941-XIX, št. 54, z dne 27. junija 1941-X1X, št. 55 in z dne 30. julija 1941-XIX, št. 73, in smatrajoč za potrebno, da se veljajoči predpisi spremneijo in vzporedijo, odreja: Člen 1. — Naredba z dne 27. junija 1941-XIX, št. 55, se razveljavlja. Člen 2. — Na podstavi člena 3. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54 se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, označenega nadrobneje v naslednjem členu Člen 3. Pristojbina se določa takole: Drva (les za kurivo) . ...................2,50 Les: 1. neobdelani (okrogli les) a) bukov................... • i i , 5.— b) kostanjev , i • • , • s • » » 16.— c) drugi ..»•*« • a * • • 8.— Neobdelani okrogli les s premerom do 25 cm, jamski in celulozni ... 2.50 Železniški pragi.......................2.50 2. Navadno (6 sekiro) obtesani les: a) bukov . ...........................6.50 b) kostanjev , ....................12.— c) drugi, vštevši tržaške trame (u. T.) 10.— 3. Po dolgem tesani ali rezani: a) bukov neparjenl' . t * » » s « 8.— b) bukov parjeni ■ ■ » s s ■ • 12.— c) kostanjev , , , , s t » s » • 18— č) drugi ..,»•»..«»• 15.— 4. Deske, trami ali tramiči navadno skobljani, tudi s podolžnimi zarezami in spahi ob straneh, vštevši ladijske pod-nlce (tako zvane »perllne«), deske in deščice za zaboje in deščice za škatle, sita itd..................i i , | , 20— 5. v ploščicah debeline: a) nad 1 mm do 3 mm .«••>>• 30.— b) 1 mm ali manj....................40.— 6. v palicah za obroče, vsake dolžine , , 8.— Drogi a) neobdelani in navadno obeljeni. . 10.— b) drugače obdelani 12.— c) prepojen z ohranjeval, tvarinami 15.— Deske In štirioglati les (frizi) sa tla . , 30.— Člen 4. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih. Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago visokemu Komisarju. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo e dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Sprememba predpisov o proizvodnji in prodaji celuloznega lesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 4. junija 1941-XIX, št. 39, in z dne 25. junija 1941-XIX, št. 53, ter smatrajoč za umestno dovoliti, da smejo zasebni trgovci in proizvajalci neposredno izvažati drva in celulozni lea, odreja: Člen 1. — Člena 2. in 4. naredbe z dne 4. junija 1941-XIX, št. 39, in člena 1, in 2. naredbe z dne 25. junija 1941-XIX, št. 53, se razveljavljajo ter se posameiznim proizvajalcem in trgovcem dovoljujeta neposredni izvoz in izvozna prodaja drv ln celuloznega lesa. Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 30. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Iza Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Vrnitev k bobu, leči, prosu Sedanje razmere, zlasti nove naloge glede prehrane prebivalstva, so povzročile v našem kmetovanju tudi gotove spremembe, ki se včasih prav zanimive. Ne samo, da je obdelana v Ljubljanski pokrajini večja površina zemlje ter aa so se kmetovanja in vrtnarstva lotili celo tisti sloji, ki se dosedaj s tem niso ukvarjali, temveč so nastale spremembe tudi v kulturi rastlin. Tako se nekatere rastline umikajo v korist novim ali takim, ki so bile že skoraj pozabljene, ki pa se posebno v sedanjih razmerah izkažejo za bolj hvaležne, kakor kakšne druge. Ta preusmeritev se je pričela že lam, stopnjevala pa se je še bolj letos. Rastlina bob je bila v naših krajih že skoraj pozabljena. Že dolga leta na primer ni nobena kmetica prinesla na ljubljanski trg boba na prodaj, redkokdaj lečo. Ni Bilo pridelka, m bilo pa tudi kupcev. Gospodinje so rajši kupo; vale fižol, ki je lažji za kuhanje in je tudi bolj okusen. Toda na kmetih so ponekod le še gojili bob, pa samo za domačo uporabo in to največkrat v takih krajih, kjer fižol ne uspeva. Največ boba so in ga še dandanes sade v Loškem potoku, to je v dolini, globoko med hribi, kjer rada pustoši »lana in pozeba in kjer je zemlja tudi bolj »kopa. Nekoliko bob« so sadili tudi v okolici, to je v ribniški dolini, v Velikih Laščah, dalje na Blokah, v Loški dolini in v Cerknici, drugod pa že skoraj ne. Bob je v naših krajih domačin. Rodovi in rodovi pred nami so živeli skoraj samo od boba, ki je bil eno glavnih živil v naših krajih, dokler niso pričeli saditi krompirja. Bob spada prav tako, kakor grah, fižol in leča v vrsto me-tuljčnic, oziroma stročnic, rastlin, ki imajo lepo lastnosti, da si s pomočjo bakterij ob svojih koreninah same dovajajo potrebni dušik iz zraka, česar druge rastline ne morejo. Metuljč-nice so zaradi tega izredno hranilne, potrebujejo pa le malo gnoja. Bob sam je tudi izredno ploden. Iz enega zrna z,raste krepko steblo, ki ne potrebuje natiča — kakor fižol in grah — na tem steblu pa skoraj redno požene po de; set strokov, včasih zraste iz enega stroka tudi po troje stebel. Bob rodi torej najmanj 30 krstno. Bob je izredno odporen proti »lani in pozebi ter zlasti proti listni uši. Vseh teh lastnosti ima fižol, njegov brat, v znatno manjši meri. Pač pa ima zrnje boba izredno debelo luskino, kar kvari okus in ga je težko kuhati. Toda pri pravilnem kuhanju je bob prav tako okusen in pripraven za vse jedi, kakor fižol. Ponekod so v prejšnjih čaeih hvalili na primer solato z bobom kot nad vse okusno, najraje na ga jedo zmečkanega s krompirjem, kar daje prav okusno jed. Prihodnje leto bomo nedvomno videli po naših njivan mnogo bobovih nasadov, ker bodo kmetje letos pridelani bob najbrže vsega porabili za seme, ki ga je spomladi manjkalo. Iste hvalevredne lastnosti, kakor bob, ima tudi leča, ki je prav tako domačinka. Odlikuje jo velika plodnost, odpornost proti ujmam m prav prijeten okus. Tudi leča je v naših krajih domačinka, medtem, ko so fižol prinesli k nam šele po odkritju Amerike z visokih pe-ruanskih planot. . Tudi leče bomo imeli prihodnje leto več, kakor zadnja leta, ker se prav tako mnogi gospodarji pripravljajo, da jo bodo sejali v Se večjem razmerju. Skoraj pozabljeno žito v naših krajih je bilo zadnja leta proso. Še med zadnjo svetovno vojno je bilo na Ljubljanskem polju mnogo več prosa, kaikor na primer ajde, zadnja leta pa je skoraj izginilo. Proseno kašo je pri nas I spodrinil deloma riž — kot hrana za otroke in slabotne ljudi, — deloma pa krompir kot hrana delovnega ljudstva, ln vendar je prosena kaša še v naših mladih letih glavna hrana in dokler niso naši prodniki poznali krompirja, poleg boba tudi glavna in vsakdanja jed. Preh so je v naših krajih domačin, staro najmanj toliko kolikor sploh človek biva v Evropi. Hvaležno je z vsako zemljo, zadovoljno je na primer tudi z izsušenimi travniki in bi na pri; mer na Barju izvrstno uspevalo. Rodi najmanj dvajsetkratno, kar zelo aostj pomeni v časih, ko gre trdi za žitno seme. Zaleže prav toliko kolikor racionirani riž ali kako drugo žito. Pri nas ga sejejo dvakrat, ali spomladi, kot drugo žito ali pa v sedanjih dnevih, najrajši po ječmenu, ki prvi dozori. Letos se zlasti opaža na Dolenjskem, da kmetje zelo mnogo sejejo proso, ki bo do jeseni nedvomno dozorelo ter bo tako prineslo dober del prehrane^ pozimi. Oživele bodo po naših mlinih zopet že pozabljene stope, ki bodo, kakor včasih, luščile iz prosa sladko in sedaj tako dobrodošlo kašo. Sanitetna avtokolona na Velikih Poljanah Ribnica, 31. julija. Zdravstveni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse prebivalstvo, da bo 22. avgusta prispela na Velike Poljane sanitetna kolona, ki jo je dala vlada na razpolago Ljubljanski pokrajini. Med špeoialisti avtokolone so radiolog, okulist, zobozdravnik, otolaringo-log, zdravnik za otroške bolezni ter internist. Pregled bo brezplačen, zato naj se prebivalstvo, zlasti pa mladina, odzove polnoštevilno. Sanitetna avtokolona bo imela službo od pol 4 do 7 zvečer. Novice iz Ribnice S 1. avgustom bomo začeli dostavljati »Slovenski dom« vsem dosedanjim naročnikom v Ribnici na dom že popoldne, takoj po prihodu vlaka. Dostavljalcu boste lahko tudi plačali naročnino. Naročite najcenejši dnevnik. Stane le 6 lir mesečno. Vincencijev! konferenci sta darovala za reveže trgovec g. Pokovec 30 lir in neimenovani dobrotnik 40 lir. V imenu revežev: Bog plačaj! Sejem bo u ponedeljek 4. avgusta v Ribnici. Usoden padec s strehe na cementna tla. V četrtek dopoldne sta popravljala 18 letni kleparski pomočnik Rudi Kranjc, doma od Sv. Ruperta, in njegov tovariš strešne žlebove na gospodarskem poslopju mesarja in posestnika Lovšina Antona v Ribnici. Pri delu je Rudiju spodletela lestva, da je z vso silo padel več metrov globoko na cementna tla. Pri padcu si ie Kranjc razbil čeljusti in dobil hude poškodbe po glavi, obenem pa še nevarne notranje poškodbe. Na kraj nesreče ie kmalu prihitel zdravnik dr. Oražem in ga sam odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Kolikor nam ie znano, ie Kranjčevo stanje resno. Priljubljenemu fantu želimo, da bi kmalu okreval. Iz Belgrada Za profesorico na gimnaziji v Aleksincu je postavljena po odloku prosvetnega ministrstva ga. Onič Slava, doslej profesorica na ptujski gimnaziji. Življenje v Trstu Življenje in cene na trgu — Fašistične organizacije skrbe za disciplinirano trgovino Znamenit je trg v Trstu že od nekdaj, ker se na njem taicorekoč vse dobi. Ta dober sloves si je ohranil tudi v današnjih časih kljub vojnim razmeram. V Trstu je več velikih trgov. Tržnica na veliko je na Čampo Marzio. Tja dovažajo kmetje in pridelovalci pridelke svojih vrtov in njiv ter jih prodajajo branjevcem. Samo branjevci smejo potem prodajati na trgih življenske potrebščine odjemalcem. Zaradi tega je branjevstvo v Trstu upoštevana in petična trgovska stroka. Tržaški trg je sedaj bogato založen. DoSIš vse, karkoli pridela Italija od juga do severa. Poleg sladkega sicilskega grozdja in kakor med sočnih in dobrih sicilskih fig in dinj se prodajajo istrske breskve, kraške hruške in jabolka, alpske borovnice — skratka vse, kar ta bogata, velika zemlja obrodi dobrega in plemenitega. Cene so na tržaškem trgu dosti nižje, kakor so na primer v Ljubljani. Zeleni fižol je jk» 2.40 do 3.80, luščen nov fižol 3.20, star fižol 6.20, paradižniki 1.20—1.00, krompir 1.40, jedilne buče 2, malancane 4.80, erbete 2, radič 3.20—4, špinača 2.40—4, čebula 2.20, šopek česna 0.60, šopek zelenjave za juho 0.20, šopek peteršilja 0.10, breskve 4—6, fige 2.40, jagode 10—20, borovnice 4—6, ringlo 4, marelice 8.880, melone 8, grozdje 12; volovsko meso I. vrste 16, II. 12.20, teletina brez kosti 24, s kostmi 18—20, padovanski piščanci 34, domači 28—30, kokoši 24, meso koncev 9.80; ribe: skombri 12—14, sardele 10, sardond 10, girice 6.80, brancini 40, cevoli 24. Za ravnovesje in disciplino cen prav vzorno skrbijo fašistične organizacije in policija. Kontrola je zelo stroga in se stalno vrši, kazni pa so hude in neizprosne. Neprestano se vršijo pred sodiščem razprave zaradi prestopka uredbe o cenah. Veliko pozornost Je vzbujala razprava proti veletrgovcem, ki jih je spravil na zatožno klop predrag kakao. Sedaj pa se vrstijo razprave proti številnim pekovskim in mesarskim mojstrom. Mesarji pride,jo pred sodišče predvsem zaradi tega, ker so prodajali meso pod roko ter ga dobavljali brez nakaznic nekaterim strankam. Za ravnotežje cen skrbi j»oseben odbor, ki se je osnoval v okviru fašistične organizacije za tržaško pokrajino. Odboru načeljuje Federale g. dr. Pivo. Odbor je imel že več sestankov, na katerih Je tajnik g. dr. Pivo seznanjal odbornike z novimi uredbami in gospodarskim položajem. Z odborom sodelujejo krajevne fašistične organizacije in odseki, tako da obvlada ta kontrola cen stvarno celotno področje tržaške pokrajine. Na sličen način se kontrolira in uvaja gospodarsko življenje tudi v drugih pokrajinah, vse to pa vodi Osrednji odbor v Rimu. Razsvetlitev »Velike jamec. V nedeljo, 3. avgusta, bo slavnostno razsvetljena takoiraenovana »velika jama« v bližini Opčin pri Trstu, in bo odprta, da ei jo bo lahko vsak ogledal v vsej njeni veličastnosti. V vabilu, ki so ga tržaški listi naslovili na prebivalstvo, naj v nedeljo ne zamudi te lepe priložnosti in si veliko jamo ogleda, beremo, da je to največja kraška jama na svetu. Dolga je 380, visoka pa 136 metrov. Tudi jx> kristalnih tvorbah, stalagnitih in stalaktitih spada med najlepše. Udobna stezica čez travnike te v dvajsetih minutah privede od Opčin do vhoda v jamo, ki je vsakomur dostopna, ne da bi se pri tem izpostavljal kakšni nevarnosti. Jama bo v nedeljo odprta od 15. do 19. Gotovo se bo tržaško prebivalstvo — vabi »II Piecolo« — odzvalo tej pobudi jamske komisije in bo v velikem številu prihitelo gledat ta veličastni prizor, ki ga nudi narava. Ljubljana Koledar Danes, petek 1. avgusta: Veri sv. Petra. Sobota, 2. avgusta: Porciunkula. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuetek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič-Tržaška 48. Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj opravljal mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvrševa cesta 452, telefon 27-29. Ko bodo zastopniki pobirali naročnino za naš list, ne odklonite plačila 9 Lir za »Slovenčev koledar« za leto 194G, kt bo najzanimivejša. letošnja knjiga. Kdor hoče, da mu bo koledar dostavljen na dom, naj doplača še 2 Liri. Rdečemu križa, odseku za socialno pomoč je daroval neimenovani po Zadružni zvezi v Ljubljani lir 200. Najlepša hvala. Vrtnarski odsek SVD Ljubljana I. hna danes ob 20 pri Mraku svoj mesečni sestanek. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Charlfe Chan v San Franciscu »Menda mislite reči, ako jo bomo našli.« »Cernu bi tako govoru? Mar je ni več v tem nebotičniku?« »Ne. Morebiti p« bo namesto nje Li-Oung pristal na to, da potrdi vašo izpoved.« »Seveda, le če mu boste brzojavili,- naj pride. Trenutno se nahaja v Honolulu.« »Odpotoval je iz San Francisca dan po umoru sira Frederika in sicer z ladjo »Maja«.« »Da.« »In vi ste ga pospremili na ladjo.« »To je čisto naravno. 2e več kot dvajset let je v moji službi. Dober služabnik je.« »Pred ločitvijo ste ga opomnili, naj v Honolulu živi ločeno od sveta...« »Da. Glejte za kaj gre: njegov potmi list mi bil popolnoma v redu in za*o sem se bal, da bi utegnil zavoljo tega imeti še sitnosti.« »Svetovali pa ste mu tudi, naj ne odgovarja na nobena vprašanja.« »Iz prav istega razloga.« »In vi zelo dobro veste, da mora pri izkrcavanju vsakdo pokazati svoj potni list Ali mislite, da zadostuje, da nekdo molči m da se že s tem samim izogne neprijetnostim?« »Priznam, da sem popoln neznalec, kar se tiče teh formalnosti in zakonskih določil. Vse to se mi zdi zelo zapleteno.« »Od moža, ki je tako_ malo potoval, kakor vi, polkovnik, se mi nič čudno i.e zdi.« »No, vi pa postajate že zbadljivec, nadzorniki« »Hm... pustimo za sedaj Li-Gunga. Se nismo končali z vami. Kaže, da ste bili 3. maja 1912 v Peshawarju v Indiji?« »To se lahko ugotovi.« »Da, in zato temu ne morate ugovarjati. Sodelovali ste pri nekem izletu v okolico. Ena od žensk, ki so bile v vaši družbi, se je imenovala Eva Diran.« Polkovnik Beatem je lahno zadrhtel. »Tisto noč,« je nadaljeval Flanery, »je ta žena izginila in potem je nihče ni več videl. Ali veste, na kakšen način je pobegnila iz Indije?« »Ce je od tedaj nihče ni več videl, kako morete trditi, da je pobegnila iz Indije?« »To je postranska stvar. Odgovorite mi na vprašanje: ali veste za to izginotje?« »Vem.« »Gospod polkovnik, ali ste 6ploh kdaj srečali sira Frederika pred tisto večerjo pri g. Kirku?« »Nikoli... Toda počakajte! Sir Fre-derik mi je rekel, da sva se srečala nekoč na neki slavnostni večerji Zemljepisnega društva. Toda jaz se tega ne spominjam.« »Ali niste vedeli, da išče v San Fran-ciscu Evo Diran?« »Res...? To je zame nekaj čisto novega.« »Pomeni, da niste vedeli?« »Verujte mi, da nisem.« »Če bi vedeli, kaj je cilj njegovega bivanja tukaj, ali bi bili v stanju, da mu pomagate?« »Ne, ne bi mu mogel storiti nobene usluge,« je odgovoril odrezano polkovnik. »Dobro... Ali mislite v kratkem zapustiti San Francisco?« »Cez nekaj dni, čim bom končal s pripravami za svojo novo odpravo.« »Ne boste odšli prej, preden ne najdemo morilca sira Frederika. To vam je jasno, polkovnik, ali ne?« »Toda... to ne mislite, da bi.« »Potrebni ste nam kot priča. Razumete?« »Razumem. Od srca vam privoščim usj>eh in to čimprej,« je odgovoril Beatem. Potem se je obrnil k nadzorniku Duffu in pristavil: »Strašen zločin! Sir Frederik je bil tako sijajen mož.« »In zelo čislan,« je mirno odgovoril Duff. »Ne skrbite polkovnik, storili bomo vse, kar je v naši moči, da odkrijemo zločinca.« »Želim vam uspeh, če niste imeli nič drugega jaovedali...« »Trenutno prav ničesar več,« je odgovoril FIanery. »Dobro. Na svidenje!« Polkovnik je odšel. »Laže, kakor pravi plemenitnik,« je pripomnil Flanery. »Krasen človek,« je zavzdihnila gospodična Morrow, ki je š^ vedno gledala v vrata, skozi katera je bil polkovnik <«dšel. »Toda mene ne bo vlekel za nos,« je nadaljeval Flanery. »Mnogo več ve, kakor pa pove. Ce ne bi bil on tisti slavni j>olkovnik Beatem, bi mu takoj nataknil verige na roke.« »Pa ga vendar ne boste prijeli!« je vzkliknila mladenka. »Ce bi to storil, bi me napadle vse Članice uglednih ženskih klubov v San Franciscu. Sicer pa tudi ni potrebno, da bi ga prijel. Preveč je znan, da bi mogel tajno izginiti. Vendar pa bom ukazal 3vch jim ljudem, naj ga zasledujejo... Sedaj pa na delo! Da bi le bil Li-Oung tukaj, pa bi ga takoj prisilili k govorjenju, fchan, kaj ste izvedeli od sira Frederika o sorodnikih Li-Gunga, ki stanujejo v Jackson Streetu? Skoraj bi šel tja m se l>ogovoril s temi ljudmi.« »Ni jjotrebno,« je odgovoril Chan. »Sem jih že jaz sam obiskal.« »In meni seveda niti besedice o tem!« »Pa čemu vam bi to pripovedoval? Da bi se hvalil s svojim neu.sj>ehorn? Vstopil sem v hišo, toda načrt mi je spodletel zaradi nekega preveč marljivega skavta.« »Kaj? Da imajo v družini tudi skavta?« »Da, mali Willy Li, sin Henrika Lija, ki stanuje v zelo razkošnem stanovanju »Vzhodnega doma«, v Jackson Streetu.« »Bo pa mlajši rod govoril, če stari ne bo hotel,« je rekel Flanery. »Bomo malega Willija že pripravili do tega, da bo vse izbrbljal.« »Tudi to je že urejeno. Nisem izvedel nič posebnega, izvzemši to, da je jx>1-kovmk Beatem na nekem težavnem jx>to-vanju ubil nekega človeka.« »Ali ve mali kaj več o potovanjih likovnika Beatema?« »Verjetno. Cul je o tem od...« Flanery je skočil na noge: »To mi zadostuje, gosjx>d Chan. Ukazal bom gospodu Manlyju, ki službuje v kitajskem delu me6ta, da mi bo še danes zvečer pripeljal dečka. Kitajski otroci so nad njim silno navdušeni in ga smatrajo za svojega najboljšega tovariša.« Zazvonil je telefon. Flanery je dvignil slušalko, takoj nato pa jo izročil gospodični Morrovv. Medtem, ko je poslih šala pripovedovanje nevidnega sobesednika, so se mladenki zasvetile oči od veselja. Izpustila je slušalko: »Državni tožilec,« je rekla, »mi javlja, da so dobili v roke neko pismo, naslovljeno na gospo Tapper-Brook, s pečatom iz Santa Barbare. Grace Line p javlja svoj novi naslov.« »To je pa krasno,« je zadovoljen vzkliknil Flanery. »Ali nisem rekel, da se nam ne bo izmuznila? Takoj bom poslal tja dva svoja moža z avtomobilom. Sedajle bom šel k vam v pisarno, da mi boste dali naslov,« je pristavil obrnjen proti gospodični Morrow. »Odšla bom tja in vam ga dala.« »Končno je stvar stopila v zanimivo obdobje. Bodite danes zvečer ob sedmih tukaj... Pridite zagotovo tudi vi, gospod Chan. Potrebni mi boste. Pa tudi vi pridite, nadzornik Duff.« »In jaz,« je vprašala Morrovv. Flanery jo je strogo pogledal in se na-mršil: »Z vami nisem zadovoljen... Toliko stvari ste prikrivali pred menoj...« »Iskreno mi ie žal, da je do tega prišlo, nadzornik! Mar vam nisem pomagala najti Grace Line?« »No že. Dobro, pa pridite tudi vi, če vas zanima.« Vsi so se razšli. Chariie Chain se je vrnil v vilo, kjer ga je Kirk že nestrpno pričakoval. Ko mu je Chan na kratko razložil potek dogodkov in večerni program, se je Kirk odločil, da bo njega in Morrovv jDopeljal na večerjo v kakšno majhno restavracijo. Ob pol sedmih so bili že gotovi z večerjo in Kirk ju je odj>eljal na sodišče. Noč je bila jasna in hladna in zvezde so sijale visoko na nebu. Vozili so se vzdolž kitajskega dela mesta ln šli preko Portsmouth Squateja, starega trga, iz katerega se je osamljen dvigal spomenik Roberta Števen sona. Stran 4 »SLOVENSKI DOMc, dne 1. avgusta 1S41-XIX. Stev. 175. Na včerajšnji dan se je pred 391 leti rodil veliki skladatelj Jakob Petelin-Gallus Ribnica, 1. avgusta. Ribnica, ta krasni trg Ribniške doline, se ne ponaša samo s tem, da je najstarejši trgov v Sloveniji in da ima zelo pisano zgodovino od rimskih časov in pok ršče vanja Slovencev, reformacije, Trubarja, pač pa je Ribnica lahko ponosna tudi na velike može, ki so se tu rodili ali delovali. Med znamenitimi možmi so bili v Ribnici Peter pl. Bonhomo (1497), mecen mladega Trubarja, dr. .Janez Ludovik Schfinleben (1667—1676), sloviti zgodovinar , Ignacij Holzapfel, pisatelj in slovstveni zgodovinar ter utemeljitelj ljubljanske gluhonemnice (1848—1868), pesnik Valentin Vodnik, ki je deloval v Ribnici kot kaplan od leta 1778—1793, dr. Janez Ev. Krek (1892). voditelj slovenskega naroda, po vsem svetu znani jezikoslovec p. Stanislav Skrabec in drugi. Tudi pesnik Prešeren je bil v Ribnici, kjer je obiskoval ribniško šolo ter je njegovo ime zapisano v »zlati« knjigi, shranjeni v sedanji deški ljudski šoli. Slava in ponos ne samo Ribničanov, pač pa tudi vseh Slovencev, pa je ribniški rojak Jakob Gallus-Petelin, največji skladatelj svojega časa (f v Pragi 18. julija 1591 kot cesarski kapelnik pri sv. Janu). Doslej je znanih 517 glasbenih Gallusovih del. V posmrtni žalostinki mu je napisal kronist: »Tukaj počiva Petelin v rakvi neznatni, vreden, da piramid teža krije njegove kosti. To vsaj tolažbo imel boš po smrti. Slava da tvoja nikdar umrla ne bo!« Vse to se je izpolnilo. Gallusova slava ni umrla in ne more, ker so njegova dela večno živa. Nanj smo Slovenci lahko ponosni. Gallus ni nikdar zatajil svoje narodne zavesti in ponosa, tudi ne v tujini. Nikdar se ni sramoval svojega porekla in svojemu podpisu je dosledno dostavljal Carniolus — Kranjec, kar je pomenjalo tedaj Slovenca. Na ribniški dekliški šoli so vzidali v spomin na slavnega skladatelja spominsko ploščo, delo mojstra Plečnika. V njej je izklesan napis v rdečih in zlatih črkal: Spominu skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa 1550-1591 Glasbena Matica ljubljanska. Spominsko ploščo so odkrili leta 1933. Ob tej priliki je bil v ribniški župni cerkvi sv. Štefana velik koncert njegovih pesmi. Večkrat so se pojavili pomisleki, če je bil Gallus res Ribničan. Zato je pokojni ribniški dekan Anton Skubic, eden priznanih najboljših krajevnih zgodovinarjev, sestavil po matičnih knjigah ter s pomočjo drugih zgodovinskih pripomočkov rodovnik vseh od njega do danes v Ribnici živečih Petelinov. Včeraj je bila obletnica njegovega rojstva. Prav je, da se vsaj ta dan za trenutek pomudimo .pri tem našem rojaku, Gallusu, zavednem narodnjaku in slovitem skladatelju. Čim se sladkorna bolezen pojavi - takoj insulin! Dva ameriška zdravnika trdita, da je ta način zdravljenja popolnoma Zdravnik dr. Francis Lukens in dr. Curtis Dohan i Akademije znanosti v Filadelfiji v Ameriki poročata o novem načinu zdravljenja sladkorne bolezni, ki pa se ga je treba poslu-žiti takoj, čim se na kom ta bolezen ugotovi. Omenjena zdravnika trdita, da nova metoda temelji na ugotovitvi bolezni v njenem začetnem stadiju Čim se pojavijo na kom njeni prvi znaki, je treba takoj začeti z vbrizgavanjem insulina. Lukens in Dohan pravita, da je njun način zdravljenja čisto nasproten tistemu, ki se ga dozdaj poslužuje velika večina zdravnikov pri zdravljenju sladkorne bolezni v začetni dobi. Dozdaj so zdravniki samo omejevali ko- zanesljiv ličino sladkorja v bolniku in so dajali injekcije insulina le v primeru nujne potrebe, dostikrat šele potem, ko je bil bolnik že v smrtni nevarnosti. Ta dva ameriška zdravnika pa zahtevata, da je treba človeku, čim se na njem ugotove znaki sladikorne bolezni, takoj priskočiti na pomoč z msulinom in ne misliti, da se bo morda dal sladkor popolnoma odpraviti z dieto. V nekaterih primerih se sicer to res tudi posreči, toda popolnoma zanesljiv ta način zdravljenja ni, vsaj tako zanesljiv ne, kakor če se takoj poslužimo v primerih ugotovitve takšne obolelosti insulinove injekcije. — Torej spet dva odločna zdravnika za uporabljanje insulina. 10.000 belgijskih otrok v Nemčijo na počitnice Agencija »La Corrispondenza« poroča, da je nemško narodno socialistično društvo za izkazovanje pomoči povabilo 10.000 belgijskih otrok, naj pridejo za mesec dni v Nemčijo na počitnice. V ozkem sodelovanju z belgijskimi kulturnimi organizacijami, dobrodelnimi ustanovami, nemško delovno fronto in vojaškimi delavskimi uradi, ie bilo povabljenih 8.000 otrok, katerih očetje so zdaj zaposleni pri delu v Nemčiji, v najlepše nemške pokrajine. Ostalih 2.000 otrok, ki naj odidejo v Nemčijo na počitnice, pa bodo izbrali iz številnih drugih belgijskih družin, ki imajo mnogo otrok. Prvi posebni vlak, s katerim se bodo belgijski otroci odpeljali v Nemčijo, odhaja iz Bruslja danes, 1. avgusta, pod belgijsko-nemškim nadzorstvom. Za novoporočence elektrika zastonj Mestna uprava v Železnem Brodu na severovzhodnem češkem je sklenila, da bo v bodoče novoporočencem dajala leto dni električni tok čisto zastonj. Toda prav vsem ne. V poštev pridejo le tisti mladi možje, ki njihova mesečna plača ne presega 2.000 kron. • :*7 Lastnoročno Hitlerjevo pismo seviljskemu trgovcu Iz Seville poročajo, da je Hitler poslal prisrčno napisano pismo, ki mu je priložil še 6vojo sliko z ljubeznjivim posvetilom, nekemu seviljskemu trgovcu kot odgovor na njegovo pismo, v katerem mu je ta želel vso srečo v sedanji nemški vojni z Rusijo. Cariniki zasegli lokomotivo ekspresnega vlaka Francoske carinske oblasti so na belgijski meji gijo velike količine moke. celo zaseči lokomotivo. Ekspresni vlak je zato moral čakati na meji celi dve uri in bi bil moral Še dlje, če ne bi bili lokomotivo, na kateri so našli moko, nadomestili z drugo, da ne bi bilo le preveč zamude. Obvezni zdravniški pregled pred poroko na Slovaškem Slovaški vladi je bil te dni stavljen v odobritev zakonski predlog, ki določa, da bodo morali vsi tisti, ki se nameravajo poročiti, pred poroko iti na zdravniški pregled. Zakonski osnutek prepoveduje poroko v primeru, če ima kdo od poročnih kandidatov nalezljivo ali drugače nevarno bolezen. Ukrep ima ta namen, da bi bil v bodoče slovaški rod bolj čil, zdrav in čist. , * : ■ ' " sEaafiSSai Kip Matere božje ob Messinskem prelivu. — La statua della Madonna sul Canale di Messina. Zanimiv poskus s 700 avtomobilisti Slušni živci neprimerno hitreje dojemajo zvok kot pa očesni svetlobo Una veduta sulla minacciata Pietroburgo. — Slika Iz ogroženega Leningrada. V sedanjih časih, ko je vsepovsod, zlasti pa po velikih mestih toliko prometa z najraznovrst-nejšimi vozili, morajo biti predvsem šoferji, oziroma sploh avtomobilisti na svojem mestu. V zvezi s tem pa so zdaj učenjaki načeli vprašanje, ali je važnejše, da šofer dobro sliši, ali pa vidi. Na vsak način je za ta poklic velike važnosti oboje. Pa vendar ima eden teh čutov gotovo prednost. In za ugotovitvijo tega so šli zadnji poskusi, kakor pravi poročilo iz Berlina. Učenjaki, ki 6e bavijo s takšnimi vprašanji, so skušali dognati, ali na gotovo znamenje prej reagira oko ali uho. Poskusi, ki so jih v zadnjem času naredili prav precej, so dokazali, da ima oko v tem oziru vsekakor prednost, ker so njegove sposobnosti dojemanja večje. Res je, da se zvočni valovi razširjajo s hitrostjo približno 330 m, svetlobni pa za neprimerno večjo, namreč s hitrostjo 300.000 m na sekundo. Kljub temu pa čutni živci teh dveh »spremnih aparatov« dojemajo svetlobna in zvočna znamenja vprav z obratno hitrostjo. Da bi ugotovili vzroke številnih prometnih nesreč po cestah — poroča agencija »Nova Evropa« — so naredili na vseučilišču v Indiani poskuse s kar sedemstotimi avtomobilisti. V celice, v katerih so te poskuse delali, so postavili navidezne pedale, kakršne imajo avtomobili, zavore in druge avtomobilske priprave. Najprej so skušali ugotoviti, kako bodo šoferji reagirali na svetlobne znake, potem pa še, kako na zvočne, čas učinkov so merili s posebnimi natančnimi urami. Poskusi so pokazali, da živci Grob slavnega Hipokrata Pred nedavnim so časopisi poročali o odkritju spomenika, ki so ga postavili na čast Hipokratu na kraju, kjer so leta 1826. po naključju naleteli na njegov grob, t. j. v grškem mestu Larisi, znanem tudi po zadnjih bojih med nemškimi in grškimi četami. Na sestanku, ki so ga zadnjič imeli člani atenske Akademije, je dr. Kousis izjavil, da je bil Hipokratov grob še popolnoma nedotaknjen v drugem stoletju po Kr. na nekem kraju med Gvrto in Lariso. L. 1807. je to zn