Hardtpdtikn Uprava KJagenlurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom rm 1,— (vključno km 0,20 za donaSaice) / Odjavo naroćbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi ЕШ 0,06 za milimeter stolpec t tev. 83. Krainburg, 21. oktobra 1942. Leto 2. Dokazi angleške sramote ffimegteđe... КгИаПКка Angleški vladi ni dot Stalilšče des Oberkommaados der Wehrmadit do angleških izjaT Berlin, 20. oktobra, K obilici izjav, ki )ih je zadnje dni podal angleški ministrski predsednik, objavlja das Oberkommando der Wehrmacht, kot smo že poročali: I. Pri izkrcevalnem poskusu Angležev 'dne 19. avgusta 1942 pri Dieppeu je padel У roke nemški oboroženi sili tudi angleški {operacijski načrt za to, takozvano »podjetje Jubilee«, V prilogi L, odstavek 4., številka b 2, se glasi: Kjerkoli je možno, naj se ujetnikom zve-žejo roke, da ne morejo uničiti svojih papirjev.« Izjava angleške vlade z dne 10. oktobra 3.942., ki jo je razširil Reuter ne zanika pbstoja tega povelja, toda pravi, da je bilo »izdano brez upravičenosti.« Ravno tako neumna kot neverjetna je razlaga, ki je ni sprejeti, da ne bi bila znana povelja podjetja, o katerem je angleška vlada sama razglasila, da se je deset mesecev pripravljalo, angleškemu vojnemu ministr-Btvu in s tem angleški vladi. Na to uplenjeno povelje je Oberkommaл-do der Wehrmacht dne 2. septembra 1942 sporočilo, da bodo pri Dieppeu ujeti častniki in vojaki od 3. septembra 1942, 14. ure dalje vklenjeni. I angleška izjava Z dne 2. septembra 1942 je Reuter razširil sledečo izjavo angleškega vojnega ministrstva: »Poročilo nemške oborožene sile je ugotovilo, da so Angleži ob podjetju pri Dieppeu izdali povelja, da naj se ujetnikom zve-žejo roke, da se onemogoči, da uničijo svoje papirje. Vršile so se preiskave, če je bilo res izdano kako tako povelje. S povdarkom se zanika, da bi bila kateremukoli nemškemu ujetniku zvezane roke. Vsako takšno povelje, če je bilo izdano, bo preklicano«. V zaupanju na odkritosrčnost te izjave je Oberkommando der Wehrmacht razveljavilo ukrepe zoper angleške ujetnike še pred njihovo izvedbo. Na izjavo angleškega vojnega ministrstva z dne 2. septembra 1942, v kateri ono s povdarkom zanika, da bi bile kateremukoli nemškemu ujetniku roke zvezane, ni Oberkommando der Wehrmacht izvedlo zgrožene vklenitve angleških ujetnikov kot povračilnega ukrepa. , Ta izjava angleškega vojnega ministrstva z dne 2. septembra 1943 je pa bila laž. Das Oberkommando der Wehrmacht pa medtem ni dobila o mnogih zvezavah, ki so bile izvršene pred Dieppeom, samo pretresljivih fotografij krojača S t a r k e a organizacije Todt, ki so ga našli mrtvega in še zvezanega, temveč tudi številne, v redu pred svetom vojnega sodišča napravljene zaprisežene izpovedbe vojakov in delovnih vojakov organizacije Todt, ki so bili vklenjeni od 10 minut do poldruge ure. Samo dve teh izpovedb naj v sledečem podamo. Obenem kažeta na kako neverjetno surov način so bili vklenjeni: V izpovedbi Obergefreiterja Alberta, Dorra se glasi: »Na travniku, na katerega so tudi nas peljali, je ležalo več mož OT. Vsi so bili vklenjeni. Ljudje, ki sem jih videl, so bili vsi vklenjeni na ta način, da so jim zvezali roke na hrbtu. Pred menoj je ležal mož OT. Temu so zvezali roke na hrbtu na ta način, da sta bila oba palca z\-ezana eden na drugega. Od zvezanih rok je peljala vrv proti vratu na ta način, da je bila ta vrv položena spredaj okoli vratu, bila potegnjena zadaj čez hrbet in bila tam privezana na roke. Posledica te vklenitve je bila, da je bila pri utrujenju rok okoli vrato vodeča vrv potegnjena navzdol in je s tem vklenjenemu bil zaprt zrak. Delavski vojak organizacije Todt Fritz Garrecht je pod prisego izpovedal: »Dne 19. avgusta 1942 sem bil nekaj časa v angleškem ujetništvu. Skupno z možema OT Andreasom Mathaessom in Jalo-bom Mosterjem sem prišel v angleško ujetništvo. Morali smo poklelcniti, nakar so nam zvezali na spredaj roke na ta način, da so bili palci, sredinec in mazinec obeh rok sikupaj zvezani in da je bila vrv zvezana okoli zapestja. Tako sem bil vklenjen nekako eno do dve uri. Moja dva tovariša so prej opro-stili. Nesla naj bi nekega ranjenca. Jaz sem moral nesti v mošnji stvari, ki so nam jih odvzeli. Mošnjo so mi položili preko rok.« CrozovWostm na Sercqu Ce angleška vlada meni, da doslej lahko pogreša potrebne dokaze za nemške trditve, morajo pač tukaj objavljena sodna zaslišanja sama na sebi zadostovati. Nemška Beichsregierung pa vseeno ugotavlja, da je tu podane in poleg tega še nadaljnje izpovedbe poskusila potom nevtralne sile, ki ščiti interese, s ponovnim zaslišanjem prizadetih. Angleška vlada je, kot že omenjeno, v svoji izjavi trdila, da je bila svoj čas za Dieppe izdana naredba za vklenitev ujetnikov preklicana na podlagi takrat izvedene preiskave. Ta izjava more imeti, ker je bilo podjetje pri Dieppu že davno zaključeno, samo ta smisel, če se nanaša na bodočnost. II. Nove skušnje pri zadnjem angleškem napadu na otok Sercq dne 4. oktobra 1942. so pa dokazale, da predstavlja zagotovitev preklica povelj za vklenitev, o katerih se je prvotno dvomilo, ali zopet neresnično s t ali pa je angleške čete vsled nediscipliniranosti ne vpoštevajo. Kajti tudi pri Sercqu so Angleži vseh pet nemških ujetnikov v k 1 e n i 1 i, kot to brez-dvomno dokazujejo pred svetom vojnega sodišča napravljene zaprisežene izpovedbe obeh Pioniergefreiten Klotza in Just a, Napad v Kavkam napreduje .Važna gora po strmem pristopu z naskokom zavzeta - Pridobljeno ozemlje v Stalingradu očiščeno - Napadi na Malto podnevi in ponoči Oberkommando der Wehrmacht je due 19. oktobra objavilo: V zahodnem Kavkazu napad napreduje. Pehota je z naekokom zavzela nove višine in zavzela po strmem pristopu neko goro, ki je bila močno utrjena s šestimi bunkarji in je bila važna za nadaljnje vojskovanje. V Stalingradu je bilo v zadnjih bojih pridobljeno mestno in industrijsko ozemlje očiščeno od razkropljencev. Zračno orožje je napadlo cilje v Stalingradu in okrog njega ter prevozna premikanja in železniške naprave Sovjetov vzhodno od Volge. Uničenih je bilo enajst transportnih .vsakov, med njimi dva petrolejska. V srednjem odseku so skupine bojnih In Btrmoglavnlh letal s očitnim uspehom zo-l)tt napadle sovražna premikanja po železnici. Neko večje sovjetsko preskrbovalno tsfeorlMe je bilo težko zadeto po cdruienem napadu. Malto so nemška in italijanska bojna letala napadala podnevi in ponoči. Morllveno poielje angleškega malorja Rim, 20. oktobra. Italijansko jutranje ča« eopieje objavlja v faksimilu nov dokument angleškega majorja, ki točno predpisuje operacije svojim četam, ki so določene za izkrcanje. >10. izkrcevalno poveljstvo« se glasi dobesedno, »pošilja oddelek k napadu na protiletalsko zaklonišče. Vse prebivalce je pobiti.« »Popolo di Roma« opozarja na to, da so med izkrcevalnim poskusom v protiletalskem zaklonišču v glavnem naravno samo ranjenci in invalidi In je skoro nei)reko8-Ijiva brutalnost, če se izda že pred na{)adom, torej hladno in premišljeno, povelje za umo« iftftv, vojakov, U M M morejo braniti. ki sta ostala živa. Vsak od petih pionirjev je bil ponoči napaden po dveh Angležih in bil prisiljen iti z njimi, ne da bi se smel pogreje obleči. Ta zločinski primer na otoku Sercqu kot tudi naknadne ugotovitve po izkrcevalnem poskusu pri Dieppeu so s tem n e d v o m -n o dokazale, da je angleško vojno ministrstvo dne 2. septembra 1942. s tfm, da je »s povdarkom zanikalo, da bi bile kateremukoli nemškemu ujetniku roke zvezane« in s tem da je zagotovilo, »da bo vsako takšno povelje, če bi bilo izdano, preklicano«, izdalo dve lažnivi izjavi. Radi tega je bilo Oberkommando der Wehrmacht prisiljeno, da je s kratko navedbo tukaj obširno podanega dokaznega materiala v izjavi po radiu dne 7. oktobra 1942 sledeče naznanilo: 1. Od 8. oktobra 1942, opoldne, dalje bodo vsi pri Dieppeu ujeti angleški častniki in vojaki vklenjeni. Ta ukrep ostane tako dolgo veljaven, dokler angleško vojno ministrstvo ne dokaže, da bo v bodoče oddajalo resnične izjave o vklenitvi vojnih ujetnikov, ali pa da si pridobi avtoriteto, da svoja povelja pri četah tudi izvede. 2. V bodoče bodo z vsemi strahovalnimi in sabotažnimi četami Angležev in njihovih pomočnikov, ki se ne ponašajo kot vojaki, ampak kot banditi, nemške čete tudi ravnale kot s takimi in kjerkoli se pojavijo, bodo v boju brezobzirno pobiti. V primeru Sercq je angleška vlada v svoji izjavi po radiu dne 10. oktobra 1942. sicer sama priznala vklenitev petih nemških vojakov. Nemogoči pa so vsi poskusi upravičenja pri danih dejstvih. . Kdor ima količkaj dostojnega vojaškega čuta, mora priznati, da se roga ravnanje z nemškimi ujetniki pri Dieppeu in Sercqu vsakemu človečanstvu in vojaškemu pojmovanju časti in da so grobo kršene najna-vadnejše vojaške pravice. Angleži so oni, ki so se hudo pregrešili proti ženevskemu dogovoru o ravnanju z vojnimi ujetniki. Na tem ne more najmanj spremeniti od angleškega ministrskega predsednika Churchilla v Spodnjem domu poskušeno opravičen je angleškega postopka s popolnoma samovoljno in izmikajočo razlago ženevskega dogovora. Ravno tako samovoljen In izmikajoč j« poskus, da bi s# označilo kot krfie-nje dogovora, da nemAka,oborožena sila ni brc% dejanj sprejela protipravnega postopanja Anglije zoper nemške vojne ujetnike. •^adjdjevanje na 2. atraat) Britanska Angleški vladi ni dokazala lažnivost samo nemška stran njenega brezčastnega načina voji skovanja. Angleška kolonialna zgodovina, od začetka pa do danes, nudi številne dokaze za to, da piratstvo tudi še danes obm vladuje odgovorna politična in vojaška теч sta kot nekoč, ko so ogrožale angleške gu-sarske ladje morja. Uničevalni boj zoper Bure je ob začetku stoletja razburjal ves svet, in zločini iz svetovne vojne ne bodo nikdar pozabljeni. Sedaj je ponovno Ober-, kommando der Wehrmacht objavilo dokaze, ki osvetljujejo nevojaški, ker nečastni, način angleškega vojskovanja. Za vojaka nečastno ravnanje, kot so ga doživeli nemški ujetniki pri Dieppeu in pozneje pri Cercqu, je klicalo po povračilu. Potem ko se je po najdbi angleškega povelja, glasom katerega naj bi se nemški ujetniki vklenill, dokazana načrtnost tega postopka, je izjavilo Ober^ kommando der Wehrmacht (OKW), da se bo na vse bodoče tovrstne divjaške metode, ki predstavljajo sramotitev in omalovaževanje hrabrih vojakov takoj odgovorilo z najostrejšinii represalijami. Vsi poskusi, da bi se ravnanje z nemškimi ujetniki ali sploh zanikalo ali pa bagateliziralo, niso zmogli zmanjšati krivde angleške vlade. Nasprotno, vojnemu ministrstvu se je dokzalo, da je vedoma lažno poročalo, da zabriše dejstva. Velika sramota je za silo, da zakrivi takšen postopek. Nemški vojak se bojuje za visoki ideal s pogumom in hrabrostjo, ki sta nemškemu vojaku lastni. Kakor sam izkaže spoštovanje svojemu nasprotniku, ki ga zasluži, pričakuje enakega spoštovanja tudi za sebe od drugih. Ce židovska uničevalna jeza obvladuje tudi angleško vojaštvo, bo Nemčija izrabila številne možnosti, ki ji dopuščajo, da zahteva za svoje vojake do# stojnega mišljenja. Ce Churchill na pr. po« stavlja raznarodenje nemških otrok kot vojno zahtevo, imamo dovolj povoda, da še bolj zagrizeno delujemo za zmago, če bo pa, kot pri Dieppeu In Sercqu, to sramotno miši Ijenje spremenjeno v dejanje, morajo Апл gležl in odslej tudi njihovi zavezniki raču^ natl z najtršimi nemškimi represalijamL F. H. * ..i ' „Odprle Anglija ima svojo najnovejšo trgovine" v senzacijo: Presrečni in odu- \l»liniirnilii ševljeni prevzemajo vsi Ion-đioiiiigrduu časopisi vključno an, gleško poročevalno službo le vse preveč primitivne pravljice moskovskega radia, da so sedaj zopet odprte različne prodajalnlce v Stalingradu. Moskovski radio se »opira« pri razširjanju tega grotesknega nesmisla na zastopnika Tassa, ki je bil baje »samo 800 metrov oddaljen od prednjih postojank v. Stalingradu«. Poročal je, tako trdi moskov^ skl radio, da je položaj v Stalingradu sedaj miren in da se vrše boji sedaj v območju velikih tovarniških kompleksov v severom zahodnem delu mesta in v zaporni postojank ki med Donom in Volgo. »V mestu, da so različne poslovalnice zopet odprte in da ja položaj razmeroma miren, ker vsak ve, kaj naj stori.« Moskovskemu radiu skoraj ne smemo zameriti, ker se njegovo poročilo na« haja na nivoju one resničnosti, na katerem se že od nekdaj gibljejo sovjetski mogotci in izhajajo radi tega Iz obupnega položaja Sovjetov na vseh vojaških frontah. Toda dejstvo, da hočejo Angleži videti v resnično v prah spremenjenem mestu naenkrat fato morgano »odprtih trgovin« in »sorazmernega miru« dokazuje popolnoma izrazito angleško negotovost glede položaja na Vzhodu. Podoba je, da so v odgovornih londonskih krogih danes pripravljeni priobčiti tudi najbolj nevarjetaa poročila, če 1« nekoliko bolj rožnato opisujejo položaj na Vzhodu in s tem napravljajo lastno pomoč — v obliki ustvaritve »druge fronte« manj nujnok D. IS., Mednarodno pravo določat Na čelu ženevskega dogovora stoji kot vodilno načelo obveza, da se z vojnimi ujetniki postopa vsak čas a človečanstvom in da se spoštuje njihova vojaška čast. Ce bojujoča sila — kot 80 Angleži v Dieppeu in Sercqu proti nemškim vojnim ujetnikom storili — te temelje dogovora krši, se ne more sama od svoje strani sklicevati v svojo korist na ravno iste temelje in zahtevati od nasprotne strani, da ta ničesar ne spremeni na ravnanju z njenimi vojnimi ujetniki. Razlaga dogovora po gospodu Churchillu, katero, tudi če bojujoča se sila zakrivi mednarodno protipravna dejanja zoper v njenih rokah se nahajajoče vojne ujetnike, naj bi njen nasprotnik molče moral sprejeti, bi napravila absurden ves ženevski dogovor. Angleška vlada bi se na pr. po tem lahko smatrala za upravičeno, da izstrada nemške vojne ujetnike, d očim bi nemška vlada po razlagi gospoda Churchilla ostala še nadalje zavezana, da ničesar ne spremeni v oskrbi angleških vojnih ujetnikov. S tem je zadržanje Angležev pri Dieppeu in Sercqu zadostno označeno. Angleško zadržanje se uvršča dostojno v brezštevilne grobe kršitve Angležev zopet najnavadnejše in najnaravnejše zapovedi človeškega spoštovanja in zoper temeljna pravila vojnega mednarodnega prava. Ne- kaj najtežjih slučajev bo sedaj objavljeno javnosti, da se izpopolni slika metod angleškega vojskovanja. Nek uplenjeni spis o explosives demolitions, technicalinstruktione — traps and mines (razstreljiva, razdiramja, tehnična navodila, pasti, mine) vsebujejo obširna, službena navodila pionirjem za uporabo razstreliv in min. Na strani 28 se nahaja sledeča opazka: »S seboj vzeti enega ali dva vojna ujetnika pri iskalnih četah je velika aktivna postavka in lahko zelo dobro služi za odkritje skritih razstrelnih nabojev.« Ta naredba, da se ujetnike pošlje naprej v minska volja, je nedvomen dokaz ne samo, da se trpi, ampak naravnost zapoveduje posebno hud prekršek zoper pravo o ravnanju z vojnimi ujetniki. V mnogih primerih se je streljalo na vojake ob nevarnosti na morju. Taki primeri so se posebno ponovnokrat pripetili v plovbi na Kreto in sicer tako pogosto, da ta obstreljevanja ne morejo biti posamezne pomote podrejenih službenih mest, ampak da so se zgodile zopet na povelje višjih angleških poveljstev. Ta višja angleška vojaška mesta nosijo zaradi tega odgovornost za te vojne zločine. iepopfsljite grozovilo^li na Krell Najmanj tako nesramne m brutalne, kot BO bili ti primeri na morju, so bile tudi metode Angležev v zemeljskih bojih na Kreti. Tukaj nosijo Angleži že s tem največjo krivdo, da so pripravili že dolgo pred nemškim napadom potem v naravnost nepojmljivem številu nastopajoče nebrzdano bandit-sko bojevanje z naščuvan jem in dobro premišljeno organizacijo civilnega prebivalstva in pred vsem z bogato razdelitvijo najrazličnejšega orožja. Pri tem je storil glavno delo stotnik John D. S. P e n d 1 e b u r y, kateri je bil junija 1940 poslan kot podkon-zul in kot zastopnik Intelligence Service v Haraklion. Svojega protimednarodnega delovanja si je bil Pendlebury popolnoma svest. »Tudi če je proti vojnemu pravu«, beremo v njegovih zapiskih dnevnika, ko je pri svoji oboroževalni akciji hladnokrvno ponovno omalovaževal vse "pomisleke mednarodnopravnega značaja. Za vse te postopke ima nemška Reichsregierung neizpodbitne dokaze v spisih konzulata, ki so jih našli na Kreti. Tekom samo 10 dni trajajočega boja na Kreti pa potem niso divjali samo četniki, temveč niso gledali v zvezi z njimi tudi Angleži, Avstralci in Novozelandcl v komaj pregledni Izmeri ponovno brezobzirno na temeljne zapovedi vojnega prava in se niso ponašali kot vojaki, ampak kot zločinci. Posameznosti, o katerih so na razpolago vseskozi protokolarične zaprisežene izpo-vedbe, so deloma tako grozne in grozovite, da se jih doslej ni moglo priobčiti javnosti. Primerov bi bilo toliko, da bi izpovedbe o njih napolnile debelo tiskano knjigo. Ti primeri iz obilice predležečega materiala naj dokažejo: ^ 1. Da metode angleškega vojskovanja soglasno na vseh vojnih pozoriičih nasprotu- jejo mednarodnopravnemu dogovoru in splošnim pravilom vojnega mednarodnega prava; 2. da je angleško vojno ministrstvo že dvakrat obljubilo pod pritiskom povračilnih ukrepov, ki jih je zagrozila Nemčija, razveljaviti takšna povelja, ki so protivna mednarodnemu pravu, da se pa pri tem ne straši, da podaja samo lažnive izjave, da se ubranijo nemški povračilni ukrepi, v namenu, da pri prvi priliki uporabi iste barbarske metode pri ravnanju z nemškimi vojnimi ujetniki. Samo to je razlog, ki je dal tokrat povod Oberkommandu der Wehrmacht, da seže po povračilnih ukrepih. Kajti napram nemškemu narodu je obvezano, da ne ščiti samo časti njegovih vojakov, temveč tudi predvsem doseže človeško ravnanje z nem- škimi ujetniki napram nasprotniku, ki mu popolnoma manjka čuta za vsako človečan-sko ali celo častno ravnanje z ujetimi vojaki. Odslej dalje bodo trpeli vsi vojni ujetniki Z ozirom na te nemške protiukrepe je angleški radio dne 9. oktobra 1942. ob 15. uri sporočil preko radia Daventry »V Londonu preudarjajo, da bo angleška vlada vse ujetnike osiščnih sil iz istega vidika obravnavala In ne bo napravljala nobene razlike med italijanskimi in nemškimi ujetniki.« Z ozirom na to objavo, ki jo je razširila angleška vlada potom radia, se čuti nem-ška vlada primorano, da smatra na vseh frontah zavezniških sovražnikov odvzete ujetnike ravno tako za enoto. Protimedna-rodnopravno ali nečloveško postopanje z nemškimi vojnimi ujetniki na kateremkoli vojnem prizorišču, tudi n. pr. v sovjetski Rusiji, bodo odslej dalje trpeli vsi od Nemčije zajeti ujetniki brez ozira na njih narodnost. _ Eden najbolj znanih ameriških Specialistov za kužne bolezni je izdal oklic, kot poroča United Press iz San Francisca, da Je možnost, da bodo USA ogrožene po kugi. Nevarnost razširjenja te kuge Izhaja Iz zapadnlh ozemelj države, kjer so ugotovili glodalce kot nosilce bakterij. Strokovnjak se boji, da bo kuga po vevericah prenešena na podgane in s tem v mesta. Doslej je sorazmeroma malo ljudi zbolelo na kugi, toda v laboratorijih v San Fran-ciscu, Hamiltonu In Montani pripravljajo z ozirom na grozeče razširjenje bolezni, velike množine seruma ta ga bodo imeli pripravljenega. Nekemu znanemu gangsterju, doma iz (Zhi-kaga, se je posrečilo, da je s tremi tovariši ušel 12 zapora, s samokresom v roki. t II mcMO ČASI Ob 20-letnicl faSletične revolucije je izšel V italijanskem zakoniku -velikopotezen zakon o amnestiji, katere bo deležnih okoli 42.000 oseb. Med temi jih bo okoli 22.000 do 21. oktobra izpuščenih iz zaporov, ostalim pa bodo manjSe kot zaporne kazni odpuščene. Amnestije niso deležni'prestopki zoper državo v vojni ta zoper disciplino. Prl2J\-no sodišče je v kazeneketn postopka zoper udeležence pri bombnem napadu na veleposlanika pl. Papena razveljavilo sodbo radi formatae napake ta vrnilo zadevo v postopanje prvi stopnji. Novi kazenski postopek se bo ▼ kratkem pričel. Iz Washing^tona naznanjajo, da je pred Gvadalcanarjem v teku težka bitka, v katero posegajo tudi Japonske vojne ladje. Boji se Sirijo že tudi na otok sam. S tem eo potrjena ponovna poročila, da eo Japonci izkrcali čete na Gvadalcanarju. Anglija bo — očivldno kot nadomestek la tako pogosto obljubljeno vojaško pomoč —i svečano praznovala bolJSeviško 26-letnlco kp« vave oktobrske revolucije dne 7. novembra. V EmpreB Hallu angleškega glavnega mesta se bo vršila glavna svečanost ob številni udeležbi oficielnta osebnosti in vojaških oddelkov. Iz Londona poročajo, da bo še letos pozimi veliko število blagovnih hiš v angleških vele« mestih zaprtih in da bodo ostale za dobo vojne zaprte. Njih poslopja bodo prevzele vojaške uprave ,nastavljenci teh blagovnih hiš pa bodo dodeljeni ali armadi, ali pa oboroževatalm tovarnam. Angleži so prepovedali plovbo po Nilu vaeni ladjam, ki ne opravljajo vojaških prevozov. Veletok sv. Lovrenca so sedaj, kakor objav Ijajo z uradne kanadske strani, tudi proglasili za nevaren pas, ker se nemške podmornice vozijo tako daleč po tej reki. Dve tovorni ladji sta bili torpedlranl na njej. Tiornica Iraklorjeif lai/zeia IVaskoli na severni del lovarni^kega predmestja Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. oktobra objavilo: Z bojnimi delovanji jugovzhodno od No -vorosijska smo zopet obkolili in uničili sovražne sile. V smeri na Tuapse so nemške čete z naskokom zavzele nove višinske položaje, ki so posebnega pomena za nadaljevanje napada. V Stalingradu je neka divizija oktopnJakov v drznem nočnem napadu prodrla do Volge in osvojila potem skupno s Pridobilei prostora i Kaikazn Vdor v sovjetsko tovarno topov Wehrmacht je dne Oberkommando der 17. oktobra objavilo: V zahodnem Kavkazu so včeraj nemške in slovaške čete kljub silnemu sovražnemu odporu z napadom zopet znatno pridobile prostora. Bojna in rušilna letala so učinkovito posegla v boje na tleh. Zapadno od T e r e k a so romunske čete vrgle sovražnika iz več gorskih položajev in pripeljale številne ujetnike. VStalingraduso skupine pehote in oklopnjakov v ozkem sodelovanju z letalskimi, brez odmora n upadajočimi silami In s protiletalskim topništvom zračnega orožja nadaljevale zanosnl napad kljub ogorčeni sovražni obrambi, so presenetljivo zavzele številna oporišča in vkopane oklopnjake ter Jdeca barikada^ zavzela Napredovanje pri napadu v frontnem odseku Novorosijsk-Tuapse Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. oktobra objavilo: Na frontnem odseku Novoroeljek-Tuapse napreduje Se naprej napad nemških in zavezniških čet proti globoko razvrščenim sovražnikovim položajem. Samo na odseku ene lovske divizije smo včeraj zavzeli 60 utrjenih bojnih naprav. Bon^nl napadi zračnega orožja so bili naperjeni proti prometu sovjetskih kolon na gorskih in obrežnih cestah. Južno od Tereka smo z lastnim nasprotnim napadom vrgli naše položaje napadajočega sovražnika ob njegovih visokih krvavih Izgubah nazaj daleč preko njegovih Izhodnih položajev, VStalingraduso napadne čete zlomile žilavi sovražni odpor, z naskokom zavzele vse tvomice tovarne orožja »Rdeča barikada« In po krvavi obrambi silnih eo-vražn'kn'"^ n-'nnrlov vrgle sovražnika ii losrdnega mestnega dela. Težki napadi močnih skupin zračnepra orožja ao podpirali ta boj in ob vzhodnem bregu Volge uni-člU ItovUiM topov#. Severowhodao в4 mestnega dela Spartakovka ођЦо1јепе bolj-ševiške sile so bile uničene. V srednjem in severnem odseku fronte razven uspešnega delovanja lastnih udarnih čet in obrambe krajevnih sovražnih sunkov ni bilo pomembnih bojnih dejanj. Sile bojnih letalcev so kljub neugodnemu vremenu nadaljevala z napadi na sovjetska prevozna premikanja. Na otoku M a 11 i »o nemške in italijanske zračne bojne sile dosegle nova razdejanja pri zračnih napadih na letalska oporišča in vojaške naprave. V silnih zračnih bojih je bilo sestreljenih 12 britanskih letal. Podnevni napad britanskega zračnega orožja na južni del zasedenega francoskega ozemlja je povzročil zgube med francoskim prebivalstvom in majhne stvarne škodi na poslopjih, predvsem v stanovanjskih četrtih napadenih krajev. En bombnik je bil sestreljen. Lahka nemška bojna letala ao včeraj v nizkem poletu bombardirala z bombami težkega kalibra v vojni važne naprave na jygwmhodMm AjgluMriai vdrle v tovarno topov »Rdeča barikada«. Zaradi sunka proti severu so-sovražne sile severozapadno od mesta odrezane od svojih zvez In bodo kmalu ugonobljene. Cilj najtežjih napadov zračnega orožja so bili vrhu tega položaji baterij vzhodno od Volge. Naše skupine lovcev so podnevi popolnoma Izločile sovjetsko zračno orožje in brez lastnih zgub sestrelile 18 sovražnih letal. , V ostalem so se na vzhodni fronti vršila le bojna dejanja krajevnega pomena. Nek sovjetski pokret zbiranja na vseh železnicah in cestah v odseku Kalinin - To-r o p e c- ki smo ga prepoznali že izza 14 dni, je zračno orožje zaporedoma in z velikim uspehom napadalo. Za premikanja po železnici važni kolodvori Bologoje, Ostr-škov, Toropec, Selisharevc In Soblago so bili večkrat napadeni z najmočnejšim učinkom. železniške proge same so bile često prekinjene in uničeni so bili vlaki s četami In materialom. S tem vzllc težkim vremenskim prilikam zaporedno vrstečim se napadom zračnega orožja Je uspelo, ne le motiti sovjetsko zbiranje, ampak ga deloma prekrižati ali znatno zadrževati. Bombardiranje vojaških naprav na otoški trdnjavi Malti se po skupinah nemških in italijanskih letal nadaljuje podnevi in ponoči. V zračnih bojih je sovražnik Izgubil po zavezniških lovskih letalcih 15 letal. Dva nemška letala so nista vrnila. Na Južnem Angleškem so lahka bojna letala podnevi napadala vojaške naprave In zbirališča čolnov za Izkrcanje na britanski južni obali. Sest čolnov za Izkrcanje je bilo potopljenih, večje število pa poškodovanih. V pretekli noči so bojna letala napadla naprave v pristaniščih In dokih na severovzhodnem Angleškem. Na morju zahodno od Bresta ao nemška bojna letala podnevi sestrelila dva britanska bolnika. Vrhu tega je protiletalsko topništvo zračnega orožja In vojne mornarice zbilo na tla štiri britanske bombnike, ko 80 ponoči prileteli nad nemški zaliv in nad MVWHO francoeko obrežno oiemlje. skupinami pehote po trdovratnih bojih r hišah in ulicah severni del tovarniškega predmestja v veliko tvomico traktorjev Dshersinskij. Močne zračne bojne sile so udarile na zagrizeno bojujočega se sovražnika, da ga zmehčajo, v tem ko so skupine lovcev preprečile vsako nasprotno delovanje sovražnega orožja. Na fronti ob Donu so ogrske čete preprečite vse sovraiine poekuee reko, V srednjem in severnem odseku fronte je zračno orožje napadalo sovjetske zveze v ozadju. Na murmanski fronti so ogrske čete z nasprotnim sunkom krvavo zavrnile več sovražnih napadov. Sovražnik se je, zapu-. stivši številne ujetnike, umaknil na svoje izhodne položaje. Nemške in italijanske zračne bojne sile so podnevi in ponoči napadale letališča na Malti. Sestrelile so osem sovražnih letal, od teh dva v boju z nemškimi bojnimi letali. Britansko zračno orožje je v pretekli noči izvršilo motilne napade na ozemlje ob Rheinu. Prebivalstvo je imelo zgube. Na več krajih so nastali požari in škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 22 sovražnih bombniiiov. Vrhu-tega so bila podnevi uničena tri britanska letala, ki so poskušala napasti severno nemško in francosko obrežno ozemlje. Brodolome! izpred Kapsladla London pod vtisom potopitev Stockholm, 20. oktobra. Ni skoro dvoma, da je najtiovejšl udarec nemških podmornic najmočnejše vznemirH zavezniške generalne štabe v Londonu in Washingtonu in da je celo na nekatere njihove strateške načrte vplival ali jih vsaj zakasnil. Potem ko so nekaj sto prežlvečih iz tor-pediranih prevoznih ladij za čete pred južnoafriško obalo spravili na suho — kot je angleška poročevalska služba v četrtek zjutraj priznala —, ne more London več teh zelo važnih nemških uspehov tajiti. Londonski radijski napovedovalec, ki je v Četrtek v angleški poročevalski službi še enkrat ponovil nemške napovedbe o potopitvi, je na to navezal samo nekoliko žalostno opazko, da se na novih bojnih pozo-riščih — in kot take je ocenil južnoafriška obalna ozemlja za naše podmornice — na žalost vedno dogodi, da doseže napadalec »začetne uspehe« in da se obramba le polagoma njim prilagodi. Te izjave Londona lahko smatramo utemeljeno kot popolno nrl znanje. Умг!*!! uiid Diuck Nh KSrnteii OmtiTt. Klnitciifiirt ih. Umll HeitiM. — H*ui> Horatmanii. • Znrsvlt lat <}Hiivprlnn iiiiil Druckirel VertmKui« Itf ..Uchrlftlelter b/i^ ▲nMiftnlliit« Nr.t gOiti#. ter: ■itdrlck l«a.dijski prostor, zadnje TpraSanje Zgube konvojev odločajo „Economist o težkočab zavezniškega vojskovania Stockholm, 20. oktobra. Znani Ion-donaki gospodarski časopis »Economist« ■e peča v svoji številki z dne 3. oktobra v glavnem članku z možnoetmi zavezniške nasprotne akcije zoper Reich in njegove zaveznike. Ta članek je neizpodbitno priznanje, da po nepojemajoči podmomiški vojni povzročeno pomanjkanje tonaže onemogoča vsako učinkovito veleoperacijo naših sovražnikov. »Vojna bo dobljena s konvoji«. Treba je ta stavek samo malo spremeniti, pa poda točno naše mnenje: Anglija bo zgubila vojno radi po-topljenih konvojev! V posameznostih piše »Economist« med drugim: Problem je v tem, da se vdere v Evropo in za rešitev te zadeve imamo tri načine: Velikanski načrt, da se vrže močna zavezniška oborožena sila proti zapadni fronti, dalje je program vedno močnejšega bombardiranja iz angleških letališč In slednjič so ukrepi, da se drži sedanji Vzhod, očisti severna Afrika in vr$e sovražnika preko Sredozemskega morja v njegovo blokirano trdnjavo. Za varstvo srednjega Vzhoda se je moralo uporabiti množico ljudi, ladij in oborožitve. Veliki konvoji v Sovjetsko unijo tekmujejo s konvoji za drugo fronto. Naloga je v tem, da se različne možnosti rešitve izdelajo v sporazumu in v redu in da ee jih časovno tako uporabi, da bo trdnjava nacistične moči premagana, preden bodo nemške armade in letalstvo oproščene bojev na Vzhodu, da se zoperstavijo z veliko močjo. V tem procesu priprav so nastopile zakasnitve, izvratno učinkovanje in razočaranja. Zelo velike so razdalje, po katerih je treba prevažati material, moštvo in pošiljke na namembne kraje ob treh stranicah ev» ropskega trikotnika. Državniki zaveznikov in osi so ai v tem edini, da je ladijski prostor odločilno vprašanje. Letalsko varstvo za konvoje je sedaj »prvenstvenost št. 1.« iVojna bo dobljena s konvoji. Toda problem razvoja je samo prva Izmed težav zveznih narodnosti. Problem koncentracije ni nič manj važen — ia težak. Cilj je, da se nudi na vsaki za napad izbrani točki maksimum udarnosti. Na ža- lost pa je bil napadni program vedno zopet prevržen radi motenj in od vrnitev, ki jih je mogel sovražnik izvesti, ker so osiščne sile s svojo napadno politiko prevzele iniciativo in jo tudi lahko obdržale. Norveška, Grška, Kreta, Pearl Harbour, pacifiški otoki, Singapur, Indija in Burma. Zgodovina razdeljenih moči in porazov je znana. General Wawel sam sicer prizna, da mora biti prvi cilj premagati Hitlerja, pov-darja pa tudi potrebo, da zopet Burmo zavzame, pomaga Cungkingu in zadene Japonce v srce. Podčrtal je tudi pomen sredozemske fronte, kjer Rommelovo napredovanje proti Egiptu pomeni težko vzratno učinkovanje. Te in še številne druge težave so povzročile, da se je časovni načrt zaveznikov moralo stalno revidirati, neubranljivo pa vedno v napačni smeri, v tem, da se je pot, ki jo je bilo treba preho- đlti, podaljšala. Vprašanje Je, če se more časovni načrt sedaj zopet v pravi smeri revidirati, da se skrajša vojna. »Prihodnje poletje«, tako je razglasil Mister Willkie, »je lahko prepozno«. Sovjetsko letalstvo se izčrpava Razmerje zgub napram nemšfkemu letalstvu 12 : 1 Berlin, 20. oktobra. Točnim nemškim po« ročilom o sovjetskih letalskih zgubah, ki jih v gotovih razdobjih podaja uradno nemška stran, postavljajo nasproti boljševiki samo fraze ali prosto izmišljena poročila o uspehih v nesmiselnih množe-stvenihzaposlitvahseje bojna moč njihovega letalstva z dneva v dan vedno bolj izčrpala. Dokaz za to je, da so prisiljeni boljševiki med nočnimi urami uporabiti počasi leteča letala za izobraževanje. Premoč nemškega letalstva na vseh odsekih vzhodne fronte se najboljše izrazi z že več mesecev obstoječim razmerjem boljševiskih zgub nekako 12:1 napram nemškim. Septembra se je to razmerje še povečalo. Na tem dejstvu ne morejo vsa nasprotna poročila in zavijanja moskovskega radia ničesar spremeniti. Profesor dr. Potseh |e umrl Filhrerjevemu učitelja zgodovine v spomin Klagenfnrt, 20. oktobra. V noči na 16. oktober je tik pred dopolnitvijo svojega 89. leta starosti umrl v svojem domovinskem kraju St. Andra i. Lav. v Kamtnu Fiihrerjev učitelj zgodovine, profesor dr. Leopold P o t s C h. Dr. P o t s C h, ki je bil rojen 18. novembra 1853. leta v St. Andra i. Lav., je bil od leta 1901. do 1903. ravnatelj realke v Lin-zu a. d. D. in je imel v prejšnjih letih kot učitelj zemljepisja in zgodovine A d o 1 f a Hitlerja za učenca. Kot učitelj z izredna oblikovalnostjo glede učne snovi je znal izbomo napraviti jo mladini mikavno. Fiihrer sam piše v svoji knjigi »Mein Kampf« o profesorju dru. Potschu sledeče: Mogoče je bilo odločilno za vse moje poznejše življenje, da mi je sreča ravno v zgodovini naklonila učitelja, ki je, kakor le prav redki, znal pri pouku in pri izpitu uveljaviti vidik, da se obdrži le to, kar je bistvenega, nebistveno pa pozabi. Pri mojem takratnem profesorju dru. Potschu na realki v Linzu je bila ta zahteva utelešena na prav idealen način. Bil je star gospod z ravno tako dobrotijivim kot odločnim nastopom in nas je zlasti s svojo bleščečo zgo- Končni boj za Sšalingrad Zadnje trdnjave padafo Moskva divja ogorčena In obupana - Novo Stalinovo smrtno povelje Berlin, 20. o&tobra. Velikanska bitka aa Stalingrad se je v svoji končni fazi spremenila v dramo, kot je v tej vojni gotovo ie niemo opazili. Medtem ko so naše ne« premagljive čete v zadnjih dveh dneh za. vzele dve največjih trdnjav meeta, neiz-menii trdnjavi Dž«rdžinekiinRdeča barikada, ki mo jih označevali ravno tako boljieviki kot tudi plutokrati za ne-zavzetne, ве je tako prebivalstva Moskve hot tudi vojaških in političnih meet pola. etilo divje razpoloženje obupa, ki ga spo> znamo v orgijah sovraštva in naravnost patologičnih člankih časopisja, v katerih se pozivajo branilci zadnjih utrdb,, da naj se rajše puste »do zadnjega moža pobiti«, kot da se umaknejo le za ped zemlje. Stalin vidi, da ee mu radi zmag Nemcev približuje njegov doslej največji poraz, saj je vendar sam povzdignil zmagovito obrambo metita za zadevo prestiža vsega sistema in večkrat zaslavH svojo besedo, da ta trdnjava ne bo nikdar padla v roke sovražnika. Sedaj je ta sovražnik že vdrl v zadnje trdnjavske naprave. Premaga vsak, tudi najobupnejši odpor v junaškem boju, katerega občudujejo celo vsi sovražniki. V časopisu rdeče armade izhaja sedaj poziv za pozivom na branilce mesta, da morajo svoje postojanke držati za vsako ceno. To da Je najlepše darilo Stalinu za prihodnjo 25-letnlco boljševiike revolucije. Od komunistov zabteVajo prisego, da se zarote, da uničijo sovražnika do »zadnjega živetega človeka«. London je napram dogodkom zopet brez moči in se zadovoljuje, da potom Rcuterja sporoča, da »je položaj Stalin-grada sedaj bolj ogrožan kot kdaj poprej«. Celo Angleži v Moskvi morajo priznati, da na pr. nemdko letalstvo neomejeno prevladuje nad bojnim poljem Stalingrada. Morajo priznati, d« nI moglo zadržati tudi največje masiranje ljudi In bojnega mate-risJa T tovarniških poslopjih in bližnji oko- W iwiKif рвћаУц фпМт to žkih mož v njihovem zmagovitem naskoku. Videti morajo, da se je ob koncu tedna že nahajal večji del utrdbenega ozemlja trdno v rokah napadalcev, ki ee sedaj približujejo v najhujših bojih zadnjim obrambnim napravam. Četudi ee boljševiki sedaj resnično bojujejo »do zadnjega moža«, ne bodo mogli zadržati usode, ki jo je določil Fiihrer z besedami: »Stalingrad bo padel!« vornostjo ne le priklenil, ampak resnično navdušil. Se danes se s tihe ganjenostjo spominjam sivega moža, ki je s svojim vnetim opisovanjem povzročil, da smo marsika-terikrat pozabili na sedanjost, nam pričaral minule čase in nam iz meglene koprene tisočletij oblikoval iz suhega zgodovinskega spomina živo resničnost. Sedeli smo potem v Soli, večkrat navdušeni do skrajnosti, včasih pa celo ganjeni do solz. Sreča je bila tem večja, ker je ta učitelj razumel, razsvetliti preteklost iz sedanjosti in iz preteklosti razložiti posledice za sedanjost. Tako je tudi več ko sicer pokazal razumevanje za vse dnevne probleme, ki so nas takrat vznemirjali. Naš mali nacionalni fatatizem mu je postal vzgojno sredstvo glede nas, ker je nas, če smo bili poredni, hitreje, kot bi to bilo mogoče s kakšnim Pomen Sialiiigrada Pomembno prekladallšče za Črno morle Med Stalingradom, prejšnjim Caricinom in sovjetsko Rusijo obstoji posebna zveza. Ko se je leta 1918. zdelo, da bo zmagala bela vojska, je bil Caricin odločilna točka. Zavzetje tega meeta bi bilo pomenilo za-čaeno konec boljševizma. Radi tega so Caricin dolge mesece z nezaslišano žilavostjo branili. Imenovali so mesto »rdeči Verdun«. Rdeče bojne sile v obleganem mestu so vodili štirje možje: Stalin, Timošenko, Bud-jeni in Vorošllov, Toda Se nek drug pomemben dogodek iz ruske zgodovine se tiče Caricina. Pred skoro tremi stoletji se je tukaj na kolenu Volge dolgo časa branil S tenka Raz in, ki je vodil upor Kozakov m Kalmukov zoper Bojare. Toda bil je ujet in leta 1671. v Moskvi usmrčen. Leta 1925. je Caricin dobil ime Stalingrad. Stalingrad je postal eno izmed najbolj pomembnih industrijskih meet Sovjetske unije. Ker leži mesto na velikem kolenu Volge v smeri proti Donu, so ga uporabljali tudi kot prekladliče za Cmo morje. Tma eno izmed največjih in najvažnejših luk plovbe na Volgi in velike blagovne kolodvore. Na Južnem delu mesta se nahajajo veUkasfkt 1мшА «kl«wMW#. Im po Volgi in ga prelagajo deloma za izvoz, deloma v notranjost neizmernih, brezdre-vesnih step južne Rusije. Stalingrad je nadalje glavno tržišče ribištva na Volgi. Iz delte Volge prihajajo ribe iz Kaspiškega morja, iz mnogih rokavov južne Volge in iz malih rek, ki se stekajo v veletok, ter v Stalingradu te ribe nakla-da.jo za izvoz, jih odvažajo v notranjost, ali pa po Volgi dalje proti severu. Stalingrad je pomembno železniško križišče s progami proti Moskvi, v doneSko kotlino in v Novoroeijsk. Tukaj prekladajo črni premog iz doneške kotline na Volgo. Zaradi stekanja blaga se nahaja tudi tukaj pomembna industrija. Nahajajo se tukaj velike žage, ki predelujejo les, ki ga eplavljajo iz gornjega toka Volge. Petro-lejske čistilnice predelujejo kameno olje, ki ga privažajo po vodni poti iz Bakuja, Velika plavžama daje Jeklo za avtomobilsko in traktorsko industrijo. Ena izmed največjih traktorskih tovarn zalaga poljedelstvo Sovjetske unije s traktorji in drugimi poljedelskimi MtroJL Mecto bo imelo danes najbrže že pol milijona prebivalcev, ki sestoje večinoma U dejey.cei^ Jn knwtpR, drugim sredstvom, spravil v red zgolj e pozivom na na6 nacionalni čut za čast. Meni je ta učitelj napravil zgodovino za najlepši predmet.« Kot eni izmed vodečih velikonemšklh osebnosti mesta Linz in kot velikonemške-mu zastopniku v takratnem občinskem sve« tu je bilo dru Potschu, kakor je sam pravil, samo po sebi razumljivo, da je vzgoje-val in poučeval mladino v velikonemškem duhu. Zato ga je tudi navdajalo s ponosom dejstvo, da je bil Adolf Hitler med njegovimi učenci, in dragocena posest so mu bila pisma, ki jih je Fiihrer pisal svojemu nekdanjemu učitelju. Dasi že v visoki starosti, je profesor dr. Potsch še do kraja svojega življenja z največjim zanimanjem in bistrostjo zasledoval politični razvoj v nacionalnosocialistični Nemčiji. Ni zamudil nobenega govora svojega bivšega učenca in tudi; ni opustil obiskati Fiihrerja, ko se je ta aprila 1941. L mudil v Klagenfurtu. Adolf Hitler ga je prav prisrčno sprejel. Fiihrer je svojemu staremu učitelju tudi najprisrčneje čestital k njegovemu 88. rojstnemu dnevu v minulem letu. Z drom Leopoldom Potschom je umrl nemški učitelj, ki je, hiteč naprej pred svojim časom, že ob koncu preteklega stoletja možato zastopal velikonemško misel, katere uresničenje je doživel kot starček. Igralec T varieteju Bruno Nikolael v Padovl je, v tem ko je po nedolžnem sedel v zaporu, ker so g-a osumili, da je ukradel nek kožuh, pri žrebanju zadel na zakladnico, na katero je naložil svoje prihranke, pol milijona Ur. 14-letnl deček je nstreUl evojo mater. V Lauterecken (Pfalz) se je nek 14-Ietal deček Igral z ostro nabasano pištolo. Naenkrat se je sprožil strel, ki je zadel v bližini stoječo dečkovo mater v glavo. 2ena je bila takoj mrtva. Kaj jedo soijelski podaniki? Le 200 g mesa v štirih tednih za normalnega potrošnika Stockholm, 20. oktobra. Vtem ko Je po besedah agitatorjev za svetovno revolucijo Sovjetska unija v mirni dobi opravila »izredno važno delo zgradnje«, ki je v resnici merila le na oborožitev, so poročila o grozni lakoti v širših pokrajinah boljševi-ške države vedno znova proglašala puhlice o »humanitarnem napredku«. Tekom vojne s Sovjetsko unijo so postali vedno bolj očitni nedostatki sovjetske ureditve na sektorju prehrane. Katastrofalen položaj boljševi-škega prevažanja se je še bolj poslabšal, ko je nanj učinkovalo nemško zračno orožje, ki si je poiskalo in našlo cilje daleč v ozadju sovražnika. Zguba znatnih pokrajin proizvodnje, ki so bile najvažnejša obramba Sovjetske države, je imela potem za posledico, da se je sedaj položaj boljševiSke prehrane tako poslabšal, da ga britanska poročila označujejo kot vedno katastrofalnejšega. Treba je pri tem pomisliti, da Churchillova agitacija le nerada postreže s številkami in podatki, ki pričajo o ogroženem položaju sovjetov. Tem več važnosti je zato pripisovati objavam, ki Izhajajo sedaj od Exchange-biroja. Po teh se pa jasno vidi, kako nezadostni so obroki, s katerimi bi naj izhajalo sovjetsko prebivalstvo. Po britanskih podatkih, ki temelje na poročilih iz Moskve, dobi normalni potrošnik v Sovjetski uniji za štiri tedne 200 gramov mesa, delavec z najtežjimi deli 220 gramov. V Nemčiji ima v istem razdobju normalni potrošnik 1200 gramov, delavec v najtežjih delih pa 3400 gramov na razpolago. Sirovega masla, margarine, surove masti itd. naj bi povprečni državljan Sovjetske unije prejel 200 gramov za štiri tedne. V Nemčiji, ki bi naj po volji naših sovražnikov morala umirati za lakoto, ima normalni potrošnik v štirih tednih na razpolago 825 g masti, delavec v najtežjem delu 2290 gra. mov napram 800 gramom masti, ki bi jih baje imel prejemati sovjetski delavec v najt težjem delu. Tudi pri sladkorju, ki bi ga, če sodimo po velikosti sovjetskih s sladkor« no peso obdelanih polj, morali imeti v izo* bilju, se razlikuje količina, ki jo ima boljše-vik na razpolago, od nemške dodelitve. 200 g naj dobi normalni potrošnik v Sovjetski uniji. Delavec v najtežjih delih boljševiških oboroževalnih tvomic naj ima na razpolage 500 gramov za štiri tedne. V Nemčiji dobita v istem razdobju tako normalni potrošnik kot delavec v najtei^em delu 900 gramov sladkorja. Ocenjujoč britanska poročila, moram* pomisliti, da temelje na oficielnih moskovskih virih in jih je torej po vseh skušnjah smatrati za očitno boljševiško sleparstvo. Številk# stoje na papirju. Kako je v resnici in koliko prejema ljudstvo dejanski od teh po tem poročilu prietoječih mu obro> ko% j# 4iMflQ mmmWU# Sdto 4. — Nr. 83. KARAWANKEN ПОТЕ MIttwoch, 21. Oktober 1942. Deuischlonds groBte Chance Reichamiiiisler Di. Goebbels sproch in einer GroBkundgsbnng in МЗпсћеп Mundien, 20. Oktober. Anf dem Plati тог Čei MUndiner Feldhcrrnball« fard dne grofic Kundje-bung »tatt, die Zeugn's abicgte fuf die Kampfbereit-»Aaft and Trene der Hdmul Nacb etnleitenden Wert*n đes Ganleliers Ptol Giefiler ergriff Reidit* minister Dr. G o e b b e I s das Wort nnd fflhrte a. m. foigendee las; Wenn I (h bent* zum erstcnmal wiedc тог der Haoptstadt der Bewegnn; das Wort ergi.nfe, w nichf nur tis Minister de« Reiches, tondem aud> als Ganlelter der Reldi»bauptktt.dt. Icb komme tlto nicht Tom grfinea Tisd), teh kenne «ebr «ohl dit Schwierlgkeiten, тог die in diem harten and sdiweren Zelt eio grofic« Gemelnwesen gestellt iSL Id) kenoe aacb die Sorgeo end BedrMognisse. deneo jedennanD ia dieter Kriegszelt noterworfen 1st. Idi welt aber anch — and da# «dieln( mir du Widi-tiger« to «eiD —, dafi wlr Id dieiea Jabreo xwar die letzte, aber auch die grofite Chance nnserer na-tionalcn Geschidite besltzeo Eine giinstigere Ge-le^enheit dazu als die. die wlr beute besltzen, wer-deo wir file bekommen. DIeser Krieg ist also nidit eioe Sadi« der FreoSen oder Вауего, der Sadisen oder Wiirttemberger, sondero onsere gemeinsame deatadie Sadie, die mu #11« angebtl (Stiinnischer Beifall.) Wir wollen. dafi dordi den Krleg der tebens-standard anseres Volke« gelndrrt wird, dafi sidi das deutidi* Volk cndltdi cionial «n den F«tto«pf der W(lt «etzen kann. Bisbti kimpftee vir,/-national geatben, nm SdieinzUle, ош Prenfien o^r Habs-borger, Sozialismoa oder Natlbnalsosialisma*, am dl« Frag« Proletariat oder Bergertana od«r damm, ob man da« Abendmabl ia einfadier oder zweifadier Gtstalt rtidien loll«. Dtesmil gehi ei am widiiiger# Dtogci om K obi«, Elsta. Ol and tor allem nm WelMu, nm dai tiflichc Brot laf dem Tiadi on* seres Volkci. In diesem Sinne also mCssen wlr die mlHtarlsdien nod polltitcbeii £r«igai(le diefei dramrtUcb b«wcg-tea Jabrc betraditen. In derselbea Zelt in der UD««r« Gegner bebaupten. „e« gehe mil den Dent- -scfien nldit mebr Torwirti", baben wir Im Osten soviet Land erobert. wie Dent.ichtand. Frankreidi uad England leiammto to beimttiichrm Territorlam besitien. (Stllrm« du Bditllt •otworteo dem Redner.) E* bat and) im vergangenen Winter Kri-t Iker gegeben. die dch die Einwenduog nnserer Gegotr zn eigen mtchten. dai R»lch И nidit mebr zo finer Offtntlve fkbig. In dl«*rm Sommer hab«B wlr wiederum rt«tlg« Geblelt la Oitea gtwonnen. (Ernniter »tlirmiadier Bilfall.) Wlr gewinntn aber aidil nur land, am «« in be-•Itien, wlr erobern ea am es fU, una zu o ' g a n 1 -• leren. Die Erfotge d'r Offenslren In den *er-gaagenen Monaten baben bfwlesea, Bb:r welch« Stoikraft dl* d«ai«cbe W«hnn«cbt vcrfOgt and twar fiibren wlr nnitre Offeailveo aidit nadi drn Grund-situa de« Prestiges, «ond«ra nadi deoea d*r staat-lld)«D nnd vSlklsdiea Notwendigkelt. Wlr ntissen nnn dem Ranm den nnser« Soldaten erobert baben, eine Form geben Ibn orgaalalerea uad notzbar madien Da« daoert ein* |«wi««« Zelt. W«nn #b*r die EngUndcr bchaupua, wlr rtrlorrn dea Krleg, wenn wlr Zelt verlSrcn. sr> zelge diese Bewelsfiihrung Ihrcn ganzen Dnversfand Die Zelt arbeltet nur gegen den. der kelnen Ranm and kelne Rohstoff« b««ltit. Wenn wlr die Z«lt nfltzia, den eroberten Raum zo organlaitren, «o •rb«lt*t dl* Zelt nicbt g«g«D, londem fUt aa*. Vor d*m Unt«rhaa« «rkliirtc Churdilll kflrtlidi, der Monat September *el fflr die britlsche Schlffahrt der blsber gCnstlgste gewesen. In Wlrklldikelt aber baben nnsere tapferee U-Boot-Be«atronjen gerade Wieder eine brltlsđie Gemelnhelt ZerstSrcr besdilefit deutsdiea Sanltltaflagieag Berlin, 20. Oktober. Wieder elnmal bat eIn brltl-sdie« F«brz«u( eIn deutsche« Sanl^tlttflag* z e a g, dai mit V«rwund*t«n bcietzt "war. la rOdi-eiditaloier uad graeiamiter Weiae bwdioasen nnd eintn Tall d«r verwundctin Inaasstn durdt lelnen vdlkerrechtswidrlgen Angriff get) t at. Dal deutsdie SanltStsflugzcug, dai In Nordafrlka itatlonlert war, bitte den Anfirit, 16 melit Schwer-verwandett, danintet audi elnen eel El Alamein ab-g«idiois#n«o nordamerlkaniachea Piloten, each Eoropa im «ln Laiaratt lu bringea. Etwa hnndert Kilometer voo dar afrikanisdien Kiiit* cntfamt. wurde dai deutlich mil den Zelchen del Genfer Roten Kreuzee autgestattete Plnxzeng ton elnem brltlidien ZentBrer angigrlffen. Mebrer* Granaten dardisdilogni dl« Kabine. T«rl«titen linen Till der In^iaien tmeut nnd entfachten elnen Brand, den aber die lalcbter Var-wundetcn mil ibren Betten Ibsdicn konntcn. Durch geidilditea ManSvrieren gelang ea dem Piloten, dal Sanltiltiflugzeng wieder anf Gegenkun in bringen. Wlbrtnd dl* Sanltlu-Ja SOS-Hllf«ruf« Ub«r dea Ath«r «andi*. ri«f d*r brltladie Z*ral6r*r noch «wel brlllsdi« Flugaeuge, cinen ZeratSrcr and elnen jKger, harbxl, die nun bintertinander die webrioae Maschlna unter Feuer nahmen. Daj Rote Kreni in der Anfien-wand traf bel dieiem v61kerrecht«wldrlg«a Aagrlff •la« Garb« der Lenchtspnmualtlon and v«rliut« elnen (rat vor «lnef Stund« amputlertea Soldatea todlich. Audi der nordamerikanische Fliegcroberleut-nant wurde dutch diesen Aagrlff erneut verwnndet. Erit all der Strand der norđkfrlkanisdien KUite la 91*1 kam. ll«S«a dl* Brii«n тоа d«m Saaltluflug> zeug ab. Dcm dentschen Piloten galaag e#, Min« Makcbine ohna Bructi auf den Strand zn ttiaen. Als der amerlkanlacht Pilot ausgeladen wurd*. erkltrte er zu dieser Begegnung mil lelnen Vcrbilndeten wSrtllch; „Wean Id) eln* Waff* gehabt hittn, bktt« tdi «1« alidcrgaidioMen " Audi dic(«r Fall rtlht ildi „wfitdig" tn dl« Gran-innkeliao aa, von daa*n dli am Fraltag vom Ober-koromandci det Wchrmacht v.fr8ffenfllAtfn Dokumente cin bcri'dtes Zcu^nl» abltgen Wenn ei gilt, cln webr-losM Flugzeug mlt Verwuad«t«a ra fii«rftll«a, alad dll mi Im September тећг al? eine МИИов Bmttoreyister-tonnen versenkt. (StUrmiscber, anhaltendcr Belfall.) Nicbt vie I erfolgrelcfaer als Churdiill iilgen die Ame-rikaner. Waram aber scbreit man denn in den USA Zeter nnd Mordio. wenn |etzt deatsche U-Boote an der Sfldspitze Afrikas ersdicinen oder winn fapa-olscbe Seestreitkrifte im Atlantik auftaudien wenn ihre Werften in lehn Tajen einer 10.000 Tonnen-Dampfer bauen? Das Geschrci von der anderen Seite ist ein Zeicbeo der Lebensangst. die unsere angel-siichsisdien Gegner befallm hat. Es 1st ktndlldi zn glaoben, daB England mlt selnen Terrorangriffen das deulsche Kriegepotential irgcnd-wle entsdicldend treffen kcnnte. Di» Briten wollen mil diesen Angriffen nur den Versuch machcn. die Moral nnserer Bevolkerung zu erschiittern. Das helSt also: anf diese Angrlffe konnen wir nor als Volk antworten. Entweder slnd wir ihnen aU Volk gewacbsen. dann verm9gen sie nns nidits anznhaben, oder aber wir wiircn ihnen a's Volk nicbt gewachaen, dann wiirdcn die Englander damit ihr Z I Die falsdie Frage I Die mUMrische Derichterstattung von I Ostfront bringt јеШ Muf^ den Einwei* = auf die DuTchJUhrung nur Ortlich begrenztef, 1 Kampthandlungtn, dazu kommen tiinweis* i au! die vor aUern in der Mitte und im Nor^ i den der Ostfront eingetretene Wetterver' I schlechterung, und zweifellos hat der Kampf I an der Sowjetfront mehr und mehr den I Charakter weittragender Ofteneivhandlwigen I verloren. Verdient echon diese Tatsache ал = sich Interesse, so haben nicht weniger die I Binweise des FOhrers und des Reichsmar^ I scholia auf die Vneinnehmbarkeit der euro- i pdischen Festung und die mit der Eroberung i der Ukraine utid des Kavkasus-Qebietes y*- = wonnene Steigerung des Kriegs- und Wirt- I schaftspotentials Europas allgetnein stdrkstt I Beachtung gefunden. Aus der Summe dieser I Faktoren ist ea wohl zu erklđren, wenn aick I in gewissen Kreisen der internationalem I Offcntlichkeit in stđrkerem Mape die Analcht = verbreitet, die Dreimdchtepakt-Gruppe habe = den Vbergang von der Offensive zur Defen- = aive voUzogen, vnd beschrčnke sich jetzt = darauf, das Gewonnene festungamdfiig au9' = zubauen und zu schilizen. = Diese Auffassungen halten einer Nach- = prilfung nicht stand. Geici/} ist auch diese I deutsche Kriegfahning den jahreszeitlichen I Bedingungen unterworfen; aber es darf nicht I iibersehen werden, dafi die Achsenmđchte I nach den Ausfiihrungen Hermann Gbringa I die Ukraine und das kaukasische Gebict nicht I erobert haben, um dfifensiv stark zu werden, I sondern im Gegenteil, dafi sie in diesen Ge- I bietpn den Krafteznicarhs erobern wolUett = und gefunden haben, der erforderlich ist. um I aurh angesichts einer angenommencn Krlegs- I potentialssteigerung der Gegenseite ein = entacheidendea VbergevHcht als Voraua- = setzung zu einer offensiven Krieqsurhebung i und Kriegsentscheidung zu behalten, Es ist i immcr die Aufgabe jeder Strategic, vnbe- I schadet aller Offensivplđne glcichzdtig de- i fenaiv stark zu bleiben und alien Eventual^ I t&ten gewachsen ги sein. Die DreierpaliU i mdchte haben mit dieser wohlausgewogenen i Strategie den Status erreicht, dafi sie don I Krieg nicht mehr verlieren кбппеп. Darliber I hinava herrscht aber absolute Gewifihcit, I dafi der Krieg auch gewonnen werden wlrd, = Es icdre ein grofier Irrtum. aus der ,Fe$t- I stellung des erreichten hohen Grades an I defensiver Kraft einen Verzicht offensitfer I Kriegsentscheidung zu folgem. FUr die altt' i ierte Seite bedeutet alerdinga der деи>оппеп0 = Status die UnnUSglichkeit, eine offensive i Erfolgschance zu gcwinhen. P. SluiuiiiiiinniiiHmHiuniHiiiiniiimniinmmmiHiuitmimuHHiHiHB 120 Iranlsdte Natlonallsten hlngerlditet rd. Ankara, 20. Oktober. Wahrcnd di* Regie- ruĐgMttlleo lo Tebcran dcD Всжцј^ ky|tipA»n Nahostministers Casey т!Г uoterwBrfigeo Betoodun-gen feiem, wtibreod Casey telbtt dem Iranltdiea Volk tuzureden versudit. es moge mit Geduld di* Folgau dieses Krieget auf tidi nehtBen gtheo dl# britlsdien Besatzungstruppen ml. mirrhSrter Grao-tamktit gegtn |ede frtie Regung In dam geknccb-leten, Volk vor. Wi* ein la Ankara eingetroffener zuverlSsslger Berlcht aos Teheian mcTdet, warden 120 iraniscbe Nationaliaten du ch daa brltltdi* Kriegsgericht In Schlras %um Tode verurteilt und sofort hiogeridiiei Sle waren beacholdlgt worden. eln* antibritiscfa* revolution#r* Orgulaatioa gablldet zu baben. Zahlreldi* Mitglleder d*r be« iroffenen Gehelmorganltation vertaditcn dnrdi dem Irak in flOchten. Um d*n FlOditllngen den Greni-iibertritt onmfglldi lu mtchch haben die britlsdieo BehSrden die iranlsdi-iraklsdia Grem* gesdilotsen. Die Degradlernng Englands rd. Rom, 30. Oktober. Di* Verbitterung dea engliidicn Volkci miolge der zuiiclimcndea PrestlgeeinbuGe Gr lUbriitnniens gegenOber den Vcreinigten Staaten wird Vvu Gayda im „Gior-nale d'italia" auf ihre Grflnde hin unterwdit. Die Bmpiindlidikeit der P.nglilndrr tei, tdireibc Gayda, nur zu ventHndlidi, da Roo«*v*It nun oftenkundig aufgehttrt habe, Grofibritsnnicn alt einen ebenburtigtn Partner der USA einiu« idiXtzen. Dai ProMem del OSerV.omnnndoi im Pazifik, im Atlantik und anderjwo habe die RI« valitXt zwisdien London und Washington klar offenbart. Der idiwerite und am tiefiten von den Britea emptundene SdiUg aegen das engliiche Рге«ш« lei iedodi di* F.rwiderung der Amerika Bciudia Churdi III durdi Fraw Roiirvlt. In London habe man Rooievdt telbtt erwartet, itatt deiien komme nun leine durdi ihre poliiiidien AllUren bereiti in der gin,en Welt llcherl'di gemadite Prtu. Dies brdeute, daR Rootevelt F.ngltnd nun endgOltig all iweirr»n>^» fniehe, er et zum Krieg* gedringt habe. Dai ehemalt feidi* uod stolze Groiibritannien werde vom amerika« niichen Prltidentcn all der armc V*rwandt* ba-handelt. Man dOrfte filglldi »пг.и^ч-Нсп, idilicRt Gayda, da|5 dieiei MifiverhShnii zuunf.uniten F.nglan.N r«4+i 'unriirnen werde. en ' ''icA die wadiienden britiidien Sdiwi*rlgk*iten and hauptilichi'di die zunehmende britiiche Veridiul-dung an di* USA. Weliralter In den USA berabgesetit rd. SUKkholffl, 20. Oktober. Der Mllltlreu«-acfanfi d«# KeprtMatantenhkus«« nthn «lnw RtuUnnelduBi tu Wuhlafton rafolft mm Donneratag dan Gesetzentwurf nir Herabsetiung des Wehrpfllchtalters voy 20 auf IN Jahre an, Der Entwurf aoll am Samstag d*m RaprHsen* D«r btwnrf 1st аш Sunsttf d#m RaprlMte -------------^ (Wa, 21. ofctobra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 5. — §tev. 83. IValoge gorenfsikega gospodarstva iBleresanina predaianja o različnih gospodarskih vpraianiiA ob priliki Šolanja v Veldesa vestno izpolnjuje naloge, ki Jih je prevzelo i pristopom k NSKK. Ko je bil oflclelnl del apela zaključen, so navzoči možje še ostali skupaj v prijetnem tovarlškem večeru. Za soboto In nedeljo Je sklical Gauwirt-achaftsberater ing. Winkler prvič celokupno gospodarstvo Gorenjske k Šolanju v Veldes, kjer eo v dvorani kazine Parkhotela znameniti ■trokovnjaki obravnavali v predavanjih najvažnejša vprašanja gospodarske politike Reicba. KrelswlrtachaJtsberater Iz Radmannsdorfa Pg. K r a k e r je pozdravil kot goste Kreislel-terja dra. Hochsteinerja ter zastopnike der Zweigstelle Veldes des Reichspropaganda-amtee. Nato Je otvorll Gauwirtsehaftsberater celo vrsto predavanj In Je podal v temeljitih izvajanjih predmet razvoja gospodarske politike, kot ga je Nemški Reich v zadnjih stoletjih doživel. Po raztrganju nevidne mreže libera-llstlCnega gospodarskega sistema, ki jo je »predel židovski kapitalizem okoli nemškega gospodarstva, — tako je nadaljeval Ing. Winkler, — je Fllhrer privedel gospodarsko politiko v Reichu nazaj na njene naravne temelje resnice In jasnosti. Po teh temeljih gospodarstvo ni samo sebi namen, temveč tvori edino le sredstvo za dosego političnih ciljev, za dvig blaginje naroda In za dosego dejanske svobode. Ta načela varujejo pravico do dela vsakemu rojaku, ščitijo v smislu splošnega blaga pravilno uporabljano lastnino in zahtevajo popolno prilagoditev gospodarstva od Fiihrerja vedno znova postavljenim nalogam. S tem potrebna prilagcditvena možnost je zopet odvisna od zadržanja in hotenja BetrlebsfUhrer-Ja In tehnične komercialne ureditve obrata, za katerega polno uspešnost je odgovoren Be-trlebsfUhrer. Vest obrata Izpolnitev obratom v današnjem vojnem gospodarstvu postavljenih nalog tvori njegovo vest. In tudi zato je odgovoren Betriebefilhrer. Gauwirtsehaftsberater Winkler je nato prežel na najvažnejše naloge, ki jih Ima danes radi vojnega gospodarstva BetrlebsfUhrer, in ki so na kratko povedano, predvsem v zboljšanju obratov za polno uspešnost v novim načelom prilagodenem tvor jen ju cen in plač, v danes po večini pod odgovornostjo BetriebsfUhrerja postavljenem Stedenju z materialom; delovno močjo in denarjem, v ravnanju z uslužben-etvom, pritegnitvi uspehov zmožnega naraščaja — ravno na tem polju Je posebno oboroževalno goapodaratvo Gorenjske i« vzorno poslovalo, tako da «• bo v bI12njem času lahko Vsem raznašalcem KAHAWANKEN BOTE! Pazite natančno na pismo, ki Vam ga jutri poSIje zaloiniStvo. Gre xa pridobivanje članov za naš časopis za 1. november. Prizadevajte si v prihodnjih dneh marljivo in pridobivajte nove naročnike; s tem si ustvarite hkrati /elik enkratni postranski zasluiek! Der Verlag pričelo z vajeniškimi izpiti — daije v nadaljnji izobrazbi tudi ostalega uslužbenstva in posebno v pravični razdelitvi za življenje nujno potrebnih dobrin. V tej zvezi je pozval Gauwirtsehaftsberater trgovsko In obrtniško organizacijo Gorenjske, da vse pod vzame, da kakršnokoli vrsto menjalnih poslov v tem ozemlju onemogoči. Nato je priznal lojalno zadržanje, ki ga Je doslej dokazalo gospodarstvo Gorenjske v pobijanju komunističnega zločinstva in je Izrazil svoje prepričanje, da se bo tudi v bodoče vse storilo, da se nasto-pivSe motnje odpravijo, s čemur si bo brez dvoma zaslužilo hvaležnost zaposlencev, ki potrebujejo dobrega ravnanja, pa tudi mogočnega vodstva. Predsednik Winkler Je zaključil s pozivom na BetriebsfUhrerje, da trdno stoje na tleh resnlčnostf in slede navodilom vodstva Relcha, nakar bo tudi Gorenjska dosegla oni gospodarski podvig, ki ga je doseglo celokupno gospodarstvo Relcha od prevzema moči po nacionalsoclalizmu. Delovno pravo In delovna zaposlitev Po teh živahno pozdravljenih Izvajanjih Gauvlrtschaftsberaterja je govoril Lelter des Arbeitsamtes Klagenfurt, Oberregierungsrat dr. Kohlhaase o vprašanjih delovnega prava in delovne zaposlitve. Primerjal je po Reichu ustvarjene razmere s stanjem, ki je vladalo na tem ozemlju po kapitallst'čnlh načelih vodenega gospodarstva bivše jugoslovanske države in je na kratko orisal delovno pravna določila. Dr. Kohlhaase je prešel nato z vojnim gospodarstvom na področju delovne zaposlitve podane nujnosti In Je s tem v zvezi ugotovil, da se Je od zasedbe Gorenjske stanje v gospodarstvu zaposlenih že podvojilo. Nadalje Je podal smernice za Izvedbo sedaj tudi na tem področju veljavnih določil delovne za- ffius dom Hreise Hrainburg St. Velt an der Sawe. (Poslovilni apel.) Pred kratkim je imel Ortsgruppen-leiter L1X1 poslovilni apel, h kateremu so prisil Krelslelter K u B, vsi polftische Lelter In Frauenschaftsleiterinnen der Ortsgruppe, kakor tudi župan. Pg. Lixl je na kratko podal poročilo o »vojem delovanju v Ortsgruppe in se vsem eotrudnikom zahvalil za uspeSno delo. Krelslelter je sporočil, da Je Pg Lixlu podeljeno vodstvo neke druge Ortsgruppe. Ko mu je Izrekel zahvalo In priznanje. Je postavil Hauptschullelterja Pg. Heralda Radarja za komm. Ortsgruppenlelterja. • St. Georgen bel Kralnburg. (Iz v a Sit e kronike.) Tisghlermelster Josef Zawerl iz Mlchelstetten, Zellenleiter KVB tukajšnje Ortsgruppe se je hudo poškodoval na očesu. Sedaj se nahaja v bolnišnici Gaua v Klagen-furtu. — Nameščen je nov šolski vodja v osebi učitelja Otto Lexa. Doslej je poučeval preko enega leta na Soli v Welntal, Oberkraln. Sve« čano se je pričela Sola. Vsi Šolski otroci pod vodstvom treh učiteljskih moči in velik del prebivalstva se je pričetka udeležilo. Laok an der Zu4er. (Novi državljani.) Ko je pred kratkim zopet dobilo nad 800 mož in žena Ortsgruppe Laak začaene članske Izkaznice KVB, so bile sedaj v okviru delopusta v prisotnosti Krelsleiterja Pg. Kussa izročene končnoveljavne izkaznice 24 članom KVB. Krelslelter Pg. Kuss Je v svojih Izvajanjih obrazložil podrobno smisel in pomen te slovesne ure, nakar je Ortsgruppenlelter Pg. Rrels Stein posUtve, posebno glede prihranitve delovne moči in Solanlh ljudi in Izobrazbe naraSčaja, ženskega dela, pravične sestave plač, povečanja proizvodnje in službene dolžnosti. Cena in plača Kot zadnje predavanje prvega dne so sledila izvajanja Lelterja des Amtes dee Preiakom-mlssars belm Relchsstatthalter in Kttmten dr. Schmldta, ki je po primerjavi razvoja cen v Nemčiji In v sosednih državah obrazložil na odločen In vsakomur^ lahko razumljiv način težko področje vzajeninostl med ceno In plačo in njihovega vpliva na denarno veljavo In pojasnil nujnost stabilne politike cen in plač. V nedeljo dopoldne je bilo Šolanje nadaljevano z nadaljnimi strokovnimi predavanji. Vodja Kfimtner Hypothekenanstall dr. Z o j e r Je govoril o finančnem In kreditnem gospodarskem razvoju v Reichu In Je ugotovil, da tvori kontrola denarnega in kapitalnega trga skupaj ■ kontrolo plač In cen temelj zavarovanja denarne veljave in vojnega financiranja. Nadalje Je podal pregled bankarstva In posoJilniStva v Gauu KSmten In na gorenjskem ozemlju. Po sledečem predavanju Pg. K o s i n a o finančni in davčni politiki Relcha в posebnim ozirom na naloge vojnega financiranja je govoril namestnik Hauptgesch&ftsfUhrerJa der Wirtschaftskammer Kflmten Pg. dr. J a k 11 n o gospodarstvu K&mtna in je orisal v jedema-tl obliki temelje in razvojne možnosti posameznih proizvajalnih panog Gaua z upoštevanjem gospodarskih prilik Gorenjske. V zgoščenem končnem govoru je Gauwirtsehaftsberater ing. Winkler pozval gospodarstvo Gorenjske, da zastavi vse moči ,da se po danih smernicah v povečani meri vključi v vojno gospodarstvo In Ima s tem delež na novi gradnji močnega in nezavlsnega Relcha tn Evrope. B o d n e r Izročil Izkaznice članom, ki so storili obljubo, podavSl roko, In novim nemškim državljanom čestital. Nato se je Krelslelter Kuss, poslavljajoč se od Ortsgruppenlelterja Pg. Bodnerja, ki odhaja k vojakom, njemu zahvalil za neumorno In uspežno delo pri Izgraditvi Ortsgruppe Laak. Bodner Je ш* hvalil svojim sotrudnlkom. Pg. fiittberger, ki ga bo za časa njegove odsotnosti zastopal, je Izrazil željo, da bo nekoč mogel Ortsgruppenlelter ju poročati: Pri Ortsgruppe Laak je vse v redu — možje In žene so naSlI pot k nam. Postavljen le NSKK Storm v Oberkralno Vodstvo Je poverjeno Scharfiibrerju Koeinu Dne 16. oktobra se je v Krainburgu v hotelu >Prl pošti« postavil prvi NSKK-Sturm v Ober-kralnu, ki Ima označbo Sturm 41/M 90. V slovesno okrašeno dvorano Je prišlo znatno Število Kralnburžanov, ki hočejo služiti Filhyerju v organizaciji NSKK. FUhrer der Staffel, SturmfUhrer Hans L 6 s c h e r, Je uvodoma preaaval o cilju in svrhl organizacije Natlonal-sozlallstlsches Kraftfahrerkorps in nato poveril Scharftlhrerju K o s i n u vodstvo novoustanovljenega Sturma. K ustahovltvl so prišli tudi OberstaffelfUhrer Ross, nadalje Krelsor-ganlsatlonslelter Zschlrnt, ki Je zastopal Krelsleiterja, In Ortsgruppenlelter K1 б s c h. ScharfUher Kosln je na kratko pozval moštvo, čigar izobrazba mu Je poverjena, naj živo In Stein. (Ustanovitev Ortsgruppe NSDAP Welntal.) Pred kratkim je pričel Krelslelter Pil z k ustanovitvi Ortsgruppe Welntal. Krelslelter je v svojem govoru strankinim tovarišem in tovarišem iz Steirischer Helmatbund dal smernice za delo novo ustanovljene Ortsgruppe in nato določil Amtslel-terje. Kot začasni Ortsgruppenlelter je bil postavljen Pg. Kari K e u s c h. Prvi prostor za uslnžbeDce v Oberkralnu Ustanovljen po uslužbencih tovarne za Idobuke »Universal« Pred kratkim je Stellvertretender Dlenst-stellenlelter des Reichskommissars, W-Haupt-sturmfUhrer dr. F r I e d 1, v okviru dostojne slovesnosti Izročil prostor za nameščence tovarne za klobuke »Universale* v Domschalah svojemu namenu. Zaupnik tvrdke je pozdravil Krelsleiterja iz Steina P i 1 z a, Kreisobman-na DAF Huemerja, Landrata ter župana v Domschalah, Ortsgruppenlelterja in še veliko drugih gostov in Arbeitsamtsleiterja iz Steina. Sozialbeauftragter des Reichskommissars Pg. Nechiba Je na kratko opisal nastanek tega prostora kakor sploh dela v področju »Lepota dela« v tem obratu in pri kazal, da Je bodočnost delavca v Oberkralnu le v velikem občestvu skupnosti nemškega naroda in da se je boril nemški vojak tudi za njo, da se pod vodstvom prvega delavca v državi izgradi nova srečna bodočnost delavca. Nato Je povzel besedo Pg. dr. Fr i e d 1, opisal v dojmljivih stavkih nevarnost boljševizma od časa poloma 1918. leta In povdaril, da se Ima gorenjsko prebivalstvo zahvaliti le odločnemu dejanju Fiihrerja In moči Relcha, da so mu bile prizanešene grozote, in opustošenja vojne. V tej ureditvi usode se je izkazalo vredno po svojih storitvah In po svojem zadržanju. Končno Je Kreisobmann DAF govoril o pomenu obratne skupnosti. S počastitvijo Fiihrerja in himnami Je bila zaključena dostojna slavnost. Omejiti je le še, da je ta prostor za nam^čen-ce na Gorenjskem prvi, ki ga je v skupnem delu napravilo uslužbenstvo samo. Na koncu se je vršil prijeten tovariški večer z godbo in petjem, ki so se ga udeležili tudi gostje. Klagenfurt er Je dobil Deutsđies Kreuz in Gold Začetkom oktobra je dobil Leutnant der Luftwaffe Hans Granitzer odlikovanje Deutsches Kreuz In Gold (Nem£kl križ v zlatu). Leutnant Granitzer Je rojen 1917. leta v Gurku in Je do svojega vstopa v oboroženo silo prebival v KlAgenfurtu — Annabichl. svetu Nek prebivalec Klela je sedaj znašel novo iznajdbo, ki je ravno sedaj v vojnem času največje važnosti. Posrečilo se mu je, da je sestavil Iz mlečnega prahu s postopkom emulzije z gotovimi prldatki mleko v kockah, ki se ga tako konzervira, da kocke ne postanejo vlažne, s člmur se prepreči, da bi se mleko skisalo. Ce tako mlečno kocko v oaminkl litra vode raztopimo, dobimo sveže in okusno mleko. n Oip«. opti-ker f. Jiwont Klagenfurt. .Л BahnlinfstraBc l.i Woxlowi preko iixph ovir 88 ROMAN SPISAL ULRICH SANUFR S Napad se nadaljuje. Vile in •tanovanjske hiše ве rušijo in razpadajo. Gromov!to treeka v hiše. Razkropi na ulicah. Tolče in buta proti barikadam. Neprestano se vrstijo letala in odlagajo, kar imajo pri sebi. Strmi, vitki kupi dima se dvigajo. V vrtovih cvetijo še zadnje cvetice, da-lije in georgine, jesenske astre in rože. Kogar doleti tukaj, ta je postlan kar med evojimi lastnimi cveticami. Toda treba jo zavzeti hišo za hišo, sobo z* sobo, vrt za vrtom, kaščo za kaičo. Kdor se noče umakniti z leipa, zleti v zrak. V neki hiii se branijo obupanci od kleti gor do prvega nasprotja, od prvega nadstropja do drugega, iz drugega nadstropja do podstrešja, iz podstrešja do strehe. Ko jih tam primejo, p ustrelijo še prvega Nemca, ici pomoli glavo čez doprsni zid. V neki drugi hiii zažge Poljakinja sama hišo in zgori z nemškimi ranjenci vred. Pri nekem tretjem poslopju ne pomaga pič drugega kakor razstreliti ga z vsem, kar lez# in gre. Iz vseh lukenj raglja. Pehota je dospela do nekega parka. Toda trn park je obdan z žicami, in strojnic kar mrgoli v njem. Deset minut pozneje se tudi na njem ka-bomb# letalcev. Toda napad še ne pomaga: iz vaeh bun-karjev se še oglašajo. In letalci prilet" še enkrat. In še v tretjič morajo priti. Potem šele je postalo tiho v parku. Skozi park napredujejo v prihodnjo ulico. Težki oklopnjaki drdrajo čez tlak. Cez zarezo in muho strelja topništvo v barikade. S streh iz višine streljajo strojnice v okna. In vendar le polagoma napredujejo. Nepopisen trušč odmeva od hiš, od hrupa udarcev se tresejo stene. Vsakemu borcu v ulici curlja pot z obraza in prijemlje se ga ves prah porušenega zidovja. V beanoeti zavratnih napadov se večajo oči, in glasovi postanejo hripavi. Uvaga! Uvaga! Uvaga! javlja sedaj nem-nemška radiooddajna postaja: trdnjavo hočejo pozvati, naj se vda in da se rešijo vsaj rodbine inozemcev. Ako gre tako naprej, bo vsaka hiša razvalina. Pionirji stoje pred neko utrdbo v notranji liniji. Sredi med lepimi vilami in vrtovi. Naskočijo jo, na mah so v okopih, vdrejo v kazemate in ujamejo okrog tri sto mož. Utrdbe je skoraj laglje zavzeti, ko hišo, ki se brani. Preveč smo še v meščanskih navadah, da je hišo hiša in da rabi za stanovanje. Ako streljajp iz nje, je to nepričakovano. Trdnjava je pa trdnjava: človek tam ve, da rabi za streljanje in se temu primemo ravna. Neka taka hiša, lepa, očitno docela na nov* ograjen* h moderna rila je mtalm mestnega zidarskega mojstra življenje. Pravkar so bili s pehoto s presenetljivim napadom zavzeli trdnjavo in so prodrli naprej v notranjost. Tu stoji velika imenitna hiša, sredi jelk in brez, na oskrbovani trati stoji bukev, in veliko lepih grmičevjeh ter cvetlic je za ograjo. Hiša stoji v parku, nalikujočemu vrtu, podoba je, da ni zasedena. Nihče ne strelja iz nje. Naskočijo jo. Morajo preko ceste. Plezajo preko ograje in gredo proti hiši s puškami, pripravljenimi za strel. Toda prekoračiti morajo proetor pred njo, ki je tlakovan. In sredi na tem prostoru raglja iz vseh kotov in krajev na nje. To je bil najhujši dan za pionirje. Veliko jih je obležalo. Mestni zidarski mojster obstane naenkrat kakor preplašen, se zagrabi za prsi, podoba je, kakor da bi še. enkrat globoko zasopel, njegove velike, skoraj plašne oči krožijo okoli. Nato klecne na kolena in se zgrudi kakor hiša, ki se zruši. Najprej so ga morali pustiti tam, kjer je obležal in so skočili nazaj za grmovje ter obstreljevali okna. Nato so se pripeljali protioplopnjaški topovi in so obstreljevali sobo za sobo. Razstrelili 80 vrata in s plamenom uničili vse, kar je bilo ie iivega. Bele aa to BO ekokoma vdrli v hišo 1в to zavzeli nadstropje za nadstropjem. Hiša je postala žrtev plamenov. In T tem ko Je gorela, ao pionirji ^od bukvo v parku pokopali svojega starega ■ mestnega zidarskega mojstra. Trije streli so ga bili zadeli, vsak izmed njih je bil smrtonosen. Toda njegovo življenje je bilo docela izpolnjeno. Kot mož si ni mogel želeti dostojne jše in hitrejše smrti. Njego a hiša je bila sezidana. Opremil Jo je bil z živmi življenjem. Njegovi otroci so ravnokar nameravali ustvariti si lastno življenje. Njegova žena bo podjetje vodila in z otroci ravno tako ravnala, kot je on to vedno hotel. Za nasledstvo je bilo pre« skrbljeno na dveh straneh. Enkrat se moramo itak vsi ločiti od življenja. Dal Bog, da bi ga vsi docela izpolnili! Pionirji so Se nadaljevali za eno ulico naprej, potem so jih pa zadržali. Treba je bilo preprečiti nepotrebne zgube. Inozemce ir diplomate z njihovimi rod-bintuni so pač še mogli pravočasno spraviti iz mesta. Nato pa 80 bila prekinjena vsa nadaljnja pogajanja zaradi predaje: poveljnik je tako hotel. In slabo je naletel. Topovi so morali govoriti zadnjo in odločilno besedo. Ta jezik so pa kmalu razumeli. V nepreglednih vodih so korakali ujetniki trdnjave v taborišča ujetnikov. Svareči vzgled za vse one, ki se hočejo spoprijeti z Nemci. Ni dobro zobati češnje z narodom, ki so ga tako dolgo izropall, poniževali in tlačil- Pustili bi fft bili pri miru in mu dali to, kar mu priatoja, ter ei prizadevali, da sami ne bi manj delali in ustvarjali kot NcmcL (Dalje prihodnjič.), Otroci pojo in muzicirajo Otroški koncert v \eumarkllu za WHW Mladina Je vedno posebno razpoložena za petje In glasbo. Gorenjska mladina ne dela pri tem izjeme. Kdor je imel priložnost, poslušati pod vodstvom Ortsfrauenschaftsleiterin iz Neumarktla gdč. K 1 a u e r , ki je priredila pred kratkim v Ortsgruppl Neumarktl v korist WHW velik otroški koncert, se je lahko prav od srca razveseljeval na mladih glasovih In podajanjih mladih godbenikov. Dvorana strankinega doma je bila do zadnjega kotička zasedena. To prireditev so obiskali med drugimi Krels-lelter Pg. dr. H o c h s t e i n e r, Gaukultur-hauptstellenleiter Pg. dr. W a 121, vodilni referent podružnice Veldes Relchspropaganda-amta Kamten Pg. R e 1 s 1 n g e r, Kreisorganl-satlonslelter Pg. Ha s h o 1 d, Ortsgruppenlelter Pg. dr. P u z a in župan Neumarktla. Pred začetkom koncerta so najmlajši izmed sodelavcev prisrčno pozdravili Kreisleiterja. Nato je zadonel kot uvod dvoglasni zbor >Herr-llch auferstanden bist Du, Deutsches Reichc (veličastno si vstala Ti, nemška država), katerega je Marla Nosan Izvrstno spremljala na glaaovlrju. Vrstile so se izmenoma narodne pesmi, v glavnem karntnerske pesmi, otroške pesmi in zbori, solisti na glasovirju, violini in harmoniki, solist na harmoniki je dal prireditvi poseben značaj. Na koncu so v troglas-nem zboru peli naše nemške himne. Glasbeni uspehi teh otrok iz Neumarktla — bili so izključno mladeniči In dekleta od 6. do 16. let, — ki so podajali program, so bili izvrstni. Opazili smo, kako so bili celo najmlajši Izmed poslušalcev prevzeti od teh muzlkaličnih Izvajanj. Dobra nemška Izgovarjava, ki so jo predvajali otroci, pri podajanju pesmi, pa bodisi to pri narodnih ali otroških pesmih, je vsakega poslušalca z veseljem prevzela. Za vse navzoče je bil to užltkapoln večer. Posebno je treba priznati veliki trud Ortsfrauenschaftsleiterin, ki si je prizadevala, da je to prireditev podala z užitkom, katerega je bil deležen vsak, ki se je udeležil tega otroškega koncerta. Uspešne prireditve EdF v ABIIngu ABUng je pozdravil prvu.ibiao umetnike Pred kratkim se je nudila v kinodvoranl slika izredne napetosti. V prostorni dvorani se je že dolgo pred začetkom predstave zbralo тсЛ in žen, pred vsem iz krogov delavstva, da se je vse trlo. Krelswart KdF Pg. S c h w a n d-terje otvoril večerno prireditev In naznanil velik mednarodni program, pri katerem so sodelovali prvovrstni umetniki in umetnice, za predstavo uslužbencem KIG. Pričakovanja, ki so jih vzbudile njegove besede, pa je Izvrstno predstavljen je daleko prekosilo. Balet v različnih podajanjih, soloplesalci, artisti in pevci so nudili tako menjajoči se, z resnostjo In humorjem prežeti, program, da so si vsi rekli, da kaj takega Se niso videli. Po predstavi se je velik del občinstva po-me »vezanem prazniku žetvene zahvale je dobilo kmečko ljudstvo najlepše priznanje za gvoje delo. FUhrerjeve besede, polne priznanja, kot tUdI Reichsmarschalla in visoka počastitev najboljših kmečkih ljudi je Izzvalo evečano razpoloženje In voljo do dela, ki še prekaša dosedanje veselje do dela. Eno dejstvo je stopilo jasno v ospredje: pot, ду kateri gre kmetijstvo, sta priznali vodstvo In narod za pravo. Težko nalogo, skrbeti za prehrano, je rešilo delo kmečkega ljudstva z vodstvom RelchmnKhrstanda. Ce je bil dan žetvene hvaležnosti praznik za ves Reich, Je bil osvobodilni dan Karntna, posebno za kmetijstvo tega mejnega Gaua, zgodovinskega pomena, ki je bil označen že s prisotnostjo z vodstvom poslov ReichsbauernfUhrerJa, Reicheminlstra fUr Er-n&hrung und Landwlrtschaft In Keichsamtu fUr Agrarpolltik poverjenega Staatssekret&rja B a C k e a, ministra R u s t a In ostalih sodelavcev FUhrerja. Gauleiter dr. R a I n e r, ki se je že d oglej pokazal pri vsaki priliki prijatelja in poznavalca kmečkega ljudstva, je bil tudi tokrat, vkljub mnogostranskemu zaposlenju zmeraj zraven, če Je bilo zbrano kmečko ljudetvo ali vodstvo Landesbauernschafte. Skupna vožnja v Oberkraln, katere so se udeležili Staatssekretilr Backe, Gauleiter dr. Rainer, LandesbauernfUhrer H u b e r, doktor Vogt Iz Relchsmlnlsterluma fUr Ern&hrung und Landwirtschaft, Hauptstabelelter doktor S a n t n e r, kot tudi nadaljnji sodelavci Lan-desbauemfUhrerja, Je prinesla v različnih razgovorih za poljedeljstvo Kftrntna dragocene zaključke: nadaljnje delo bodo ti določali. O kmečkem ljudstvu Kttrntna Je rekel Backe: »Zadržanje, ki ga imajo ti kmetje. Je ono kot ga Imajo naši vojaki. Kmetje in vojaki, oboji združeni — tako obmejno ljudstvo potrebujemo za velike probleme, ki Jih bo treba rešiti na Vzhodu in v domovini. »Kako čudovito je,« je rekel dalje, »Iti na novo posestvo, da ga na novo obdelamo. Ne bo pa možno naseljevati na Vzhodu, če ne bodo stara kmečka ozemlja Relcha dvignjena na potrebno višino. V polje-deljttvu ne bomo Imeli nikdar lahkega stališča, toda bomo se pa veUno lahko s i^a^tjo ponašali, ko bo ustanovljen novi Reich, najvažnejša dr- Ev* !>•«• Kar kmetijstvo Kilrntna notranje zadovoljuje, je, da Je Staatssekretir Backe, kateri je kot prvi BauemfUhrer Relcha K&rntnu govoril, odšel nazaj v državno glavno mesto z najboljšimi vtisi o gospodarstvu, o deželi In njenih ljudeh, kot tudi o ukrepih utanovltve Landesbauernschafte. Backe pozna požrtvoval- Pristov je zgubil v slabem boju zoper Gut-schea (Leoben); Ratzky (Leoben) je premagal Volschitza (ABling) po točkah; Ra-singer (ABling) je premagal Roniaka I (Leoben) v tretjem krogu K. o.; Strukl je zmagal v prvem krogu nad Preslom (ABling) radi prekinitve; Aschmann je premagal Dietmeierja (Leoben) po točkah. Nogometaši ABlinga so zmagali Športna skupnost je premagala v zanimivi igri. športni klub Salzburg 6 : 0. Napad ABlinga je streljal iz vseh položajev, čeprav je druga polovica igre popolnoma pripadala gostom. Gole so zabili Grirasch (1), Robret (3), Janeschitz (2). Gorenjci na tekmi ob prililii glasovalne obletnice v KSrntnu v nedeljo se je vršila kolesarska tekma, k' sta jo priredila in izvršila Karntner Rad-fahrverein in Gaufachwart fUr Radsport im Sportgau Karnten, za spomin na ljudsko glasovanje 1920. na tradicionalni progi Kla-genfurt — Villach — Fiirnitz — Feistritz i. R. — Ferlach — Abtei — Miklautzhof — Volkermarkt — Klagenfurt. Wien je bilo imenovalo šest najboljših cestnih vozačev, njim na čelu »gorskega kralja« Karla Kiihna. Mesto Marburg je tudi imenovalo šest zelo močnih vozačev, Oberkraln štiri. Od Wiena imenovani so pa le deloma prišli. Pri startu se je moglo odpeljati le devet glavnih vozačev (4 Wiener ji, 2 Lien-zerja, 2 Marburgerja in 1 ABlinger) na progo, ki je dolga 165 km. Tri minute pozneje so startali Hitlerjungen dee Bannee Kla« genfurt, ki so morali prevoziti za 95 km skrajšano progo (od Kirschenteuer čez Hol-lenburg v Klagenfurt). To progo je prevo-zela tudi kolesarica Maria Br en iz Krainburga. V razredu HJ so že na progi do Villacha večinoma zaradi defektov pri kolesih morali izstopiti trije kolesarji, ta- ko da Je Emst Binder od Banna Klagen« furt mogel neizpodbitno v dobrem času doi seči cilj. Maria Bren, ki je v Rosentalu nesrečno padla in se precej močno pofikodtx vala, je vendar dovršila težavno progo T času, ki je za dekle gotovo odličen. Uspeh druge darilne nedelje 259.000 RM Nad 110.000 КЛ1 več ko v prejšnjem lotu Druga darilna nedelja dne 10. In 11. oktobra je imela v Gauu Karnten lep začasni uspeh 259.115 RM. Napram prejšnjemu letu pomeni to povišanje za RM 110.715.&9. V naslednjem se priobčujejo izidi v posameznih Kreisih primerno njihovemu redu: St.Veit ...... 34.500.— ©1,86 Klagenfurt . , . . 62.000.— 55,70 Villach...... 42.500.— 53,99 Splttal...... 26.500.— 48,08 Hermagor , • • ■ > 7.200.56 38,90 Wolfsberg.....18.018.— 36,31 Lienz . . . , , 10.868.30 34,11 Volkermarkt . . , . 16.304.14 32,83 Radmannsdorf , . . 14.000.— 28,42 Krainburg..... 16.524.— 21,85 Stein...... . 10.700.— 17,59 259.115.— 40,72 Kvota na gospodinjstvo znaša po tem predhodnem izidu v Gauu Kfimtnu Rpf. 167.41. DomaČi Gau Karnten Nezadostno zavarovanje hudobnega bika Povzročilo je smrt človeka Začetkom avgusta tega leta so na ozemlju Saualpe našli mrtvega drvarja Franca Bin-terja, ki je imel težke poškodbe. OrožniStvo je poizvedelo, da je prizadejal drvarju smrtno-nosne poškodbe hudoben bik posestnika Johanna H. v Oberwietingbergu, ko je šel preko planinskega pašnika. Lastnika bika je orož-ništvo že prej enkrat opominjalo, naj dobro zavaruje hudobno žival, toda on se za ta opomin ni zmenil. Te dni ga je Landgericht Klagenfurt obsodilo radi pregreška zoper varnost življenja na tri m e s e C e zapora. Izvršitev kazni je bila za dve leti preizkusne dobe odložena. _ Ali mora dojenček potovati? Mnogo govori proti, le malo za Vsaka mati ve, da m i r in domači red najboljše pri jata dojenčku. Ne pusti rada tujih ljudi k posteljici ali vozičku svojega otroka, ker pozna nevarnost nalezljivo«ti bolezni. 2e lahen nahod lahko nežnemu bitju škoduje. Skrbi zato, da je njen otrok že od početka mnogo na svežem zraku, pazila pa bo na to, da ne bo na prepihu. Zdi se pa, da vsi ti pomisleki zginejo, če popade mater koprne-n j e po potovanju. Glasno, vihravo življenje na kolodvorih je za otroka nekaj nenavadnega, vlaki so prenapolnjeni, oddelek za mater a Je sfcem* jr™ pa popolnoma mlade žene. V vozu je slab, izrabljen zrak, odpirajo se okna, močno vleče. Na ure dolgo tresenje in suvanje vlaka je naporno, nevarnost naiezljivostl med tolikimi tujimi ljudmi je prav blizu. Nepripravno je previjanje v ozkem oddelku. Kje naj segrejem steklenico, ker ni na razpolago več jedilnega voza. Vse te težkoče in neprijetnosti naj vsaka mati temeljito premleli, predno se odloči, da vzame dojenčka s seboj na potovanje. Res je in razumljivo je, da bi rada prinesla pokazat malčka svojemu očetu, ki leži nekje v bolnišnici in ki otroka sploh morda Se videl ni. Toda ali nima veliko več od svojega otroka, če ga vidi doma, ko je na bolezenskem dopustu v običajni okolici. Mnogokrat so tudi stari starši oni, ki mislijo, da vnuček ne more uspevati, če ga nimajo že takoj v prvih tednih v svojih rokah. Ponos starega očeta In stare matere sta razumljiva, toda sedaj gre ta dobro najdražjega, kar imamo: za naS najmlajši naraščaj ! Ce je pa neobhodno potrebno, da mora mati svojega malčka vzeti s seboj na potovanje, mora ^premisliti vse težkoče In ukreniti vse potrebno za dolgo vožnjo In novo bivanje. V večini primerov ne bo treba vzeti s seboj vozička, ki le trpi vsled nalaganja in izlaganja. Mati naj vsekakor premisli, če bi morda le v času svojega bivanja na drugem mestu lahko pogrešala otroški voziček. Zelo mnogokrat pelje potovanje Iz mesta na deželo, kjer nI potreba voziti otroka na sprehod. V posteljici ali v j e r b a s u ga postavimo v vrt ali na verando. Morebiti si lahko #a Izposodimo voziček In Ce nI ravno otroški voziček, opravi svoje delo tudi nial lestvični voziček, ki ga imajo skoraj povsod na deželi. Male SospodarsKe novice Gauleiter dr. Rainer, Stuatssekretar Backe in dr. Vogt iz Reichsministeriuma iiir Ernahrung und Landwirtschalt ob jezeru v Veldesu. Bild: Jordan, KliJBchee: NS-Gauverlag. no#t kmetov Kflmtna, poena pa tudi njihove akrbL Z Oauleiterjem dr. Raincrjem, kot neposrednim eaščitnikom nalega kmetijstva, gre sedaj lahko brez vseh skrbi za bodočnost na delo za izpolnitev svojih doltnoetl v prolzva- /u Nomčljo določene 1х\'0'лл|> količin« bolgarskih zdravilnih In čajnih zelišč so bile letos ponovno zvišane. Znašale bodo 75.000 dvojnih stotov v vrednosti 8 milijonov RM. Ameriški odbor za vojno proizvodnjo Je objavil ustavitev okoli 300 največjih ameriških zlatih polj. V nekem now->'ortki>m iinidu za raclonlranje je bilo ukradenih preko 5000 zvezkov nakaznic za bencin (okoli 40 milijonov litrov bencina). V It«UJI Je bila Izvedena poenostavitev moških oblačil. V celem Je bilo ustvarjenih 12 tipov, katerih cene se gibljejo med 400 In 600 lirami. Pri nii reki KmlNch (KOrOs) ležečem mestu Bekes-Szent-Andras Je bila postavljena v obrat po velikosti druga največja zajeza na Ogrskem. N» povithllo K)>J<'hHiH>HtnilnlHlrn ilr. Ui|{. c, li. Ohnwiorgo zboruje v Wienu od 26. do 28. X. evropski poštni kongres, katerega so' udeležujejo evropski strokovnjaki kot zastopniki evojth poštnih In telefonskih uprav. Od 1. oktobra 1941. so v posameznih pogodbah že uvedena bistvena znižanja pristojbin in poenoeta-vitv# v poštnem h> teleipralalMm pivznetu, pr*dr vnem med Nemčijo In celo vreto eopogođbe-nlkov. Kongres si Je postavil sedaj nalogo, da to precejšnje pocenitve In zboljšanja razširi sploAno v prid vseh udeležencev v Evropi In ustvari organizacijo za sodelovanje evropskih In poštnih uprav. K«'lrhHK«niml(war fOr Ule Pr<4*blldun(f Je pooblastil trgovstvo, da dobavi blago v polnilnih posodah In steklenicah samo pod pogojem, da s* enako število posod In praznih steklenic vrne. Pri tem pa se je treba Izogibati vsem trdotam. Posebno naj se dobavi potrošnikom Iz vrst poškodovancih po bombnih napadih, odpuščenih Iz vojaške službe ali na novo vpoklicanih, pri katerih se ne luore domnevati praznih steklmlc ter se jim naj po možnosti dobave Izvrši, V jugovzhodnem dolu Anatoltj« že nekaj let pridelujejo v poskusne svrhe ameriški tobak vrste Virginia. Poskusi so nad vsa pričakovanja uspeli ter je letos s to vrsto tobaka сЛу delano že 100 hektarjev zemlje. Trg»v*kii /.bomlcii v /ugnrhu je Izdala ad-retino knjigo uvuanUi In Izvoznih tvrdk Hrvatskem ▼ hrvatskem, ii«mšk«m la It«®* freda, 21. oktobra 1942. KARAWANKEN BOTE Stran 7. — Stev. 83. J Lnkas Atisschneiden! Aufbewahren! ^mtSeh meUwdiSeh and prakUsi'k 117. STUNDE Wichtige Wbrter in gebršuchlichen Satzverbindungen 1. Der Chef war liber die AnmaUung des jungen Angestellteo sehr entrtlstet. 2. Wer kemen Vergniigen entsagen kann, wind auch kein Vergniigen richtig zu Bch&tzem wissen. 3. Der Schuldige muBte dem Veruingliick« ' ten eine hohe Entschadigung zmhlen. 4. Sie mussen sich jetzt entscheiden, ob Sie mit oder gegem una arbeiten wollen. Ich habe mich bereits entschieden. 5. Er hat mir ganz entschieden erklart, daB ihn die Angelegenheit *nicht betrifft. e. ELnee Nachts iet der Schwerkramike ruhig imd sanft entschlafen. 7. Karl ist entschloeeen imd mutig. 8. Fritz war iiber ^ die Folgen seines Scherzee enteetzt. 9. Zwischem dem beidem Briidem entspann sich eim Streit. 10. Die iibersajndten War em entsprechen leiider nicht dem Muster. 11. InfDig's umvorsichtigem Hantierems mit Licht entstand eim Brand. 12. Infolge einee Rohrbrucheg entstromte Gaa. 13. EnttSuschungen eind oft sehr schwer zu ertragem. 14. Durch Cholera und Peat wurden im Mittelalter gamze Lander entvolkert. 15. Der Arbeitadiemst hat schom viele Moore entwaseert und in fruchttoarea Acker« land verwandelt. 16. Die aua der Gefangenschaft entwiche-nen Soldaten wurden am der Grenze wiWer eingefangen. 17. Wahrend er auf einer Bank im Park eingeschlafen war, entwendete ihm eia Dieb seine Uhr. 18. Der Architect entwirft einen Plan fUr ein neuee Amtsgebaude. 19. Die Briefmarken werden durch Ab» etenapeln entwertet. Dieeee Madchen hat sich in dem letztem Jaliren sehr ru Ihrem Vorteil entwickelt. 21. Wahrend dee Kampfee gelang es ihm, dae Mceeer zu entwinden. 22. Der Sturm hatte imWalde viele B&ume entwurzelt und grofiem Schadem an« gerichtet. Kreffnitzer Stiickkalk in (irt hehšnnt f^uten (^uš/Uit i»t wiedet f>romfyt lie^erbat KRESSNITZER KAIKWERKE. P. LITTAl OBERKPAIN 23. Wemn man einer Pflanze daa Waseer entzieht, stirbt sie ab. 24. Dieeee Rezept ist so undeutlich ge» fechriebeo, daB ich es nicht entziffem kann. 25. Der Arzt stellte eine Entziindung der rechten. Niere fest 26. Infolge der rieeigen Hitze sprang das Glaa plotzlich entzwei. 27. Er hoffte јттштпег auf seineo Erbonkel aus Amerika — leider umsoost. 28. E^in Mensch, der kein Erbarmen mit Tieren hat, ist ein schlechter Mensch. 29. Dieeer Schuft hat sich wieder er-Mrrolich benommeo. 30. Was haben Sie von Ihrer Schwdeger-mutter geerbt? — Einen Bart. Worter abstempeln — pečatiti, žigosati absterben — umreti, pomreti Amtsgebaude (s) — uradno poslopje AnmaBung (w) —predrznost, prevzetnost Arbeitsdienst (m) — delovna služba Architekt (m) — arhitekt, graditelj, stavbenik Bruch (m) — razpoka entriistet sein — ogorčen biti entsagen (einer Bache) — odreči se čemu Entschadigung (w) — odškodnina entscheiden (sich), ich entschied mich, ich habe mich entschieden — odločiti se entschlafen — zaspati, umreti entschlossen — odločen entsetzt sein — osupel biti, zgroziti se (nad čim) entsprechen — odgovarjati entstehen — postati, nastati entstromen — teči iz Enttauschung (w) — razočaranje, spoznanje entvolkem — razljuditi, entvolkert brezljuden entweichen, ich entwich, ich bin entwichen — pobegniti entwenden — ukrasti, izmakniti entwerfen (Plan) — zasnovati, načrtati entwerten — razvrednotiti entwickeln (sich) razviti se entwinden — izviti. Iztrgati entwurzeln — izkoreniniti entziehen — odvzeti, odtegniti entziffem — razrešiti Entzundung (w) — vnetje, vnetica entzwelspringen — razleteti se Erbonkel (m) — stric-zapustnik, stric iz Amerike erbftrmlich — reven, grd erben — dedovati feststellen (konstatieren) — določiti, ugotoviti hantieren — opravljati, delati kaj Mittelalter (s) — srednji vek Moor (s) — barje, močvirje Niere (w) — obist, ledvica Pest (w) — kuga JHatc ^ospodorsfte novice (Nadaljevanje s 6. strani.) janskem jeziku s seznamom vseh bank In zavarovalnic, državnih gospodarskih uradov, zbornic, poklicnih zadrug in dipiomatično konzularnih zastopstev v tu- In inozemstvu. Poverjenik za štirlletko je določil, da Izda Reichsforstmeister za povečanje proizvodnje lesa v sporazumu z udeleženimi vrhovnimi državnimi oblastmi pravne in upravne predpise o nasaditvi, oskrbi, uporabi in prodaji topolov in ostalih lesnih vrst za uporabo na ozemljih izven gozda. Xagrada za zbolJSevalne predloge tndl inozemskim delavc^n. Generalbevollm&chtlgter fUr den Arbeltselnsatz je z nekim odlokom z dne 11. septembra 1942 ustanovil, da se lahko podeli nagrada za zboljševalne predloge tudi Inozemskim civilnim delavcem. Bolgarija ee preživlja sama. V Bolgariji je za letos predvidena obdelovalna ploskev za pšenico z 1,926.000 ha, za rž s 355.000 ha in ia ozimino s 75.000 ha. Skupno bo posejanih 2,355.000 ha z ozimnim žitom. Pri normalnem razvoju se lahko pričakuje pri taki obdelavi donos 3 milijonov ton žita. Ta količina bo zadostna, da 88 zagotovi prehrana bolgarskega prebivalstva. Delavski čevlji @e nadalje brez nakaznic. Z veljavnostjo, od 15. septembra je določeno, da sledeče vrste čevljev niso podvržene nakaznicam: coklje, čevlji popolnoma iz lesa, tudi taki z usnjenimi zaponkami. Ravno tako niso podvrženi nakaznicam čevlji za male otroke do vključno velikosti 22, za katerih zgornji del ni uporabljeno usnje in za njihove podplate niti kavčuk niti usnje. Tudi za uporabljene Čevlje ni treba nakaznic, v kolikor jih ne prodajajo obrtniki — krošnjarji. Razporeditev glede razdelitve stanovanjskih prostorov, z naredbo Relchsmarschalla je Reichsarbeitsminlster pooblaščen, da izda določila o razporeditvi glede razdelitve stanovanjskih prostorov, posebno o najemu stanovanj, ki bodo prosta. Naredba stopi s 1. novembrom v veljavo in velja do jeseni 1943, V okvira akcije za povečanje uspehov je Deutsche Arbeitsfront izvršila ukrepe glede šolanja, za katere oddajo izbrani obrati določene osebe. Generalni poverjenik za delovno službo opozarja, da гад vidika zadržavanja dviganja mezd ni nobenega pomisleka, če obrat dovoli k šolskim tečajem vpoklicanim potrebno odsotnost, izplačujoč jim mezdo še nadalje na tak način, da jim zaračuna odsotnost na tarifni ali obratni dopust, in prevzame tudi morebitne stroške potovanja. Šesta Izvršilna odredba k naredbl o omejitvi menjave delovnega mesta, ki jo je izdal poverjenik za delovno službo, določa, da je od e. oktobra 1942. naprej ukinitev delovnega in učnega razmerja v zasebnih obratih določenih, za vojno posebno važnih gospodarskih panog tudi takrat dopustna le s pristankom delovnega urada, če je bila razrešitev povzročena z odpovedjo ali poravnavo v sporazumu obeh strank delovnega razmerja. Ta ureditev velja za rudarstvo, pridobivanje železa in jekla, Izdelovanje blaga in železa, jekla in kovine, strojništvo, jeklarstvo in letalstvo, elektrotehniko, optiko In fino mehaniko, kemično Industrijo, poročevalsko in prometno službo. (Po porazdelitvi v sistematičnem seznamu glede naštevanja delovnih mest, ki ga je leta 1939. leta izdal statistični državni urad.) Odpravnina lastnikom zadolžnic bivše lugoslovanslie države Klagenfurt, 20. oktobra. Ukazni in urad« ni list šefa civilne uprave z dne 7. oktobra 1942. 1. objavlja razglas Reichsministra der Pinanzen z dne 8. septembra 1942. 1., po katerem Reich daje odpravnino lastnikom, zadolžnic bivše jugoslovanske države. Vrednostni papirji, za katere gre, so navedeni y prilogi tega razglasa. Rok za prijavo za^ menjave je potekel s 15. oktobrom 1942. 1. Reichsfinanzminister je sicer z razglasom odklonil prošnjo, da bi se z ozirbm na to, d& je razpoložljivi rok za zamenjavo kra« tek, podaljšal rok za prijavo, vendar pa lz4 javil, da je pripravljen sprejeti še zgla-< sitve, ki se opravijo po 15. oktobru 1942. pri imenovanih kreditnih zavodih. Po tem se aedaj lahko še sprejmejo prijave, ki bodo pri mestih, določenih za prejem, izvršene do 31. oktobra 1942.1. Snšite! Ker ne potrebujemo za sušenje sadja, zelenjave, gob in korenskih rastlin dodatkov, je priporočljivo, da uporabljamo ta način zimske zaloge kolikor več mogoče, posebno ker imamo s tem malo dela in nam ni treba nobenega posebnega orodja. Za sušenje prihajajo predvsem v pc^tev vse sorte pečkastegainkoščičaste-g a s .a d j a. Od teh uporabimo samo zdrave in trde sadeže. Izločimo pečke in koščice in režemo na suho obrisane in očiščen ne sadeže na ne predebele rgzine. Na lese-« nih okvirjih, ki so prepreženi z žico ali tan--kim blagom, najboljše sušimo sadne rezine v ne prevroči pečnici ali na zmerno toplem štedilniku. Zadostuje pa tudi, da jih sušimo na zraku ali v enakomerno topli sobi. Ko je vse posušeno, spravimo posušeno sadje v papirnatih ali tankih blagovnih vrečicah. Vse vrste zelenjave lahko sušimo na isti način samo pri zelenem fižolu je boljše, da ga naberemo na nit in posušimo na zraku. Tudi pri tem je priporočljivo, da ga hranimo v vrečicah iz papirja ali blaga. Pred sušenjem vseh vrst gob moramo iste skrbno očistiti. Tudi gobe razrežemo v rezine, toda najboljše je, če jih naberemo na nit, da se hitrejše posuše, ker imajo posebno mnogo vode, kar zadržuje hitro sušenje. Najboljše sušimo gobe na zraku. Po sušenju jih lahko zmeljemo, če jih hočemo uporabiti kot začimbo, ali jih pred uporabo s starimi škarjami narežemo v male kose, da se hitrejše skuhajo. Da se ohranijo dišave, moramo gobe hraniti dobro zaprte. Kuhinjsko zelenjavo operemo in jo povežemo v male svežnje, ki jih navezane na niti posušimo na zraku ali na peči. Tudi pri tem je priporočljivo, da jo nepro-dušno zapremo, najboljše v pločevinatih dozah ali v steklenih posodah. Preden jo shranimo, s tremo posušeno zelenjavo z rokami in precedimo skozi redko sito, da s tem odstranimo majhne vejice. Vse to moramo shraniti na suhem prostoru. Pred uporabo nekaj ur namočimo poeuše-no Wago in v mlačni vodi pri lahnem ognju kuhamo. Pomisliti pa je treba, da suho bla-* go zelo naraste, vsled česar je priporočljivo, da ga preveč ne vzamemo. Za zboljšanje posušenih zelenjadnih vrst pridenimo končno še po možnosti sveže zelenjave. ANTON STEFE SCUVHFABRIK TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG Bdumwollspinnerei u. Weberei Neumarkti Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerci, Wcberci, Gornforbcrci u. B cichc, SHickblciche und Apprctur Friedrich Jungbauer Lebensmlttel - GroRhandel KIngonfurt, 10.-Oktober'Siroge 28 Fernruf 17-73 Lager in: Klagenfurt. KUlinsdorf Villach, Friesoch M.I- I ААМАШ&Со. ^^yiLo^elfa^ri^ IIEVMARKTL- OBERKRAIN УвекЦшИне mteteufutosoti! l^Sli OyldS lo more.Takoj doseže vse.Iii se zanimajo za Ше ponudbe aH proSnje. OglaSaile v Karawaaken Bolel Splača sel Oglas« spr*j«mala do ponedeljka in sredei NS.-Cauverlag K*rnf#n, Klagenfurt^ Biimarckring 13 in NS."Geuverrag KSrnUn, Zweigverlag Krainburg, Veldesentr. 6 V m#" Ћ-ЉА i -Hm KLAGENFURT. DOMGASSE 16 6R6SSTES FACHUNTERNEHMEN DER ALPENLANDER I i e f e rt GROSSKUCHENANLAGEN fur Hotels, 6asth6fe, Anstalten, Fabriken, Krankenhauser, GroBbaustellen usw. in samtlichen Beheizungsarten, GroBen und Ausfiihrungen Schuhhaus {hema Neumarkfl, Oberkrain LandmasdHnen ИцигаПиШмН Valentin Palerntoner Ersatzteildienst Volkermarkferring7 • Ruf2072 Kreissparkasse Radmannsdorf Uauplanslall Radniannsdorl Uebemahme von Einla^n auf Spar-buch und in laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen sctaellste und billigste Ueber-weisungsmoglichkeit. Darlehen ge-wahren wir gegen erstrangige Hypo-thek oder auf We'chsel. Wir beraten Sie gerne iiber dag Bausparen sowie in alien Geldangelegenheiten. " Uanplzweigslelle Aiding Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev emo Vam rade volje na razpolago. Xatkvala Ob težki izgubi naše nad vse ljubljene, nenadomestljive hčerke in sestre Darinke, učenke melčanske šole v Krainburgu, ki se je 15. oktobra t. 1. v 13. letu svoje cvetoče mladoati za vedno poslovila od nas, se za vse izraze Iskrenega sožalja, darovalcem cvetja in vencem prav teplo zahvaljujemo. Posebno pa ee zahvaljujemo čg. dekanu Podvinskemu za njegove tolažilne obiske in za spremstvo na poslednji poti. Nadalje za zahvaljujemo gdč. učiteljici in vsem součenkam pokojnice za spremstvo pri pogrebu in obiak med boleznijo, tem vsem, vsem, ki so nam stali ob strani in nas tolažili. Vsem in vsakomur Bog plačaj! Krainburg-Wart, 20. elctobra 1942, Žalujoča rodbina DraTlerjeva. ESSIG Fabrik C.Wenger KUgeniurl Službo dobi Theodor Rabiisch St. Veit an der Saw0 KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurl Dekle za gospo dinjsko pomoč' nico sprejme družina dveh oseb. Javiti pri Fran-I ziski Polanek, Medno 44, St. Veit-Sawe — Oberkrain. _. 2396-1 Šiviljo, pomočnico ali začetnico, ki zna le nekoliko šivati sprejmem takoj v stalno službo. Dreschtschek Michael, Herren- u. Damensdineider Birnbaum 38 — -MSlins. 2407-1 Dva krojaška pomočnika t,v koj sprejmem. Josef Ersdien, Schnei-derei, Wart 298 bei Krainburg 2374-1 Službe išče išče v najem Opremljene ali prazne sobe v Krainburgu ali Wartu išče W. Sdiubert, Fein- maschinenbau-Werk, Krain burg. 2408-4 Kolarski vajenec s polno učno prakso brez izpita išče službe v .kakšno jjroj-no kolarstvo. Prednost ima tisti, pri katerm bi se lahko priučil nemščine. Naslov pri Ka-rawanken ' Bote Klagenfurt. HesteiniipHihrtP alte (irolihamiels-(jesellsch. bietft an: Knodten'eim, Hautleim, lederieim. Xuns'diinger, Gelatine, diem. Produ'