r
I
!
I
r
i
j
i
j
i
i
i
i
r
»C'5aSv«SE/-.iia®«£
Ameriška domovi

:-.^:...;''';^'..;^r.:v :.';;v:\: tfS.
AM€RICAN IN SP5RIT JFOR6IGN IN SiANGUA©« ONLY
NO. 110
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOVENIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Buluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B
eittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Wdianapous, i> ioricta, iiiy, Pueblo, Rock Springs, all Ohio


CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOiBER 3, 1979
Pevski zbor “Fantje na vasi” vabi v soboto zvečer ob sedmih v SND na St. Clair Avenue na svoj koncert in po njem na zabavo s plesom.
Novi grobovi
Vošnovirii in župan Kucinich zmagala
CLEVELAND, O. — Pri primarnih volitvah včeraj v Clevelandu je med županskimi kandidati dobil podguver-ner Ohia George V. Voino-vich 47,743	(37.6%) glasov,
župan Dennis J. Kueinich 36,515 (28.7%), mestni odbornik Basil M. Russo 21,962, državni sen. Charles L. Butts 19,431 in Thabo Ntweng 1,546. S tem izidom so Russo, Butts in Ntweng izpadli iz glavnih volitev v novembru.
Izidi volitev niso bili pravo presenečenje, ker so politični opazovalci in proučevalci razpoloženja volivcev že koncem tedna napovedovali, da bosta pri volitvah zmagala Voino-novich in Kueinich. Ko so začeli prihajati prvi podatki z volišč, je takoj prevzel vodstvo Voino vich, sledil mu je Kueinich.
Glavne volitve letos v Clevelandu bodo v torek, 6. novembra. Kdo se bo vselil v mestno hišo, je sedaj težko napovedati. Boj med županom Kucinichem in Voinovi-chem bo nemara trd. Če se bodo tisti volivci, ki so včeraj volili za Russa in Buttsa, odločili za Voinovicha, bo njegova zmaga sigurna. Dennis J. Kueinich je pa izkušen tekmovalec, ki je že dvakrat zmagal v splošnih volitvah v Clevelandu.
Oster in trd boj je bil med kandidati za mestni odbor v slovenski 23. vardi, ki obsega večji del senklerske naselbine s faro sv. Vida. Sedanji mestni odbornik John Mila-kovich je dobil 1,175 glasov, njegova nasprotnica Ellie Capko, ki jo podpira Kuci-nich, pa 1,028. V tej vardi je \ Kueinich obdržal večino glasov. Župan je dobil 1,299 glasov, Voinovich 1,149, Butts 304, Russo 210 in Ntweng le 10.
V	32. vardi, ki je tudi pretežno slovenska in ki obsega Collinwoodsko naselbino s faro Marije Vnebovzete in Nottingham-E. 185 St. okoli-Co) je sedanji mestni odbornik David Trenton dobil 3^315 glasov, njegov nasprotnik Nennis Sušnik pa 1,631. V tej Vardi je Voinovich dobil 3,213 glasov, Kueinich pa 2,137. Voinovich živi v 32. vardi.
V	26. vardi, južno od 32., kjer je tudi precej Slovencev, je dobil Voindvich 1,323 gla-s°v, Kueinich 1,308.
1 ;
—------O----
Velika Brifanja ima sedaj dovolj nafte
London, Vel. Brit. — Le-t°s je Velika Britanija prvič ahko zadovoljila svoje potre-e Po nafti. Leta 1967 so nam-reč v nahajališču v Severnem ^nrju začeli črpati in polniti krve sodčke nafte. Pb urad-podtakih, ki so jih obja-v Londonu, so v Britaniji P iuniju načrpali 7 milijonov °n nafte, porabili pa so 6.92 fplijonov ton. Če bi hoteli, i lahko celo izvozili nafto. ^redno so pričeli nafto črpa-\r V ^evernem morju, je bila ^ elika Britanija v celoti od-Slla od uvoza tega goriva.
Bokassa I. je dobil
poliflini azil na Slonokoščeni obali
ABIDŽAN, Sl. ob. — Zloglasni “cesar” Bokassa L, ki so ga uporniki v Centralno-afriški republiki strmoglavili pretekli teden, je zaprosil za politični azil na Slonokoščeni obali. Vlada te države je prošnji ugodila.
Po državnem udaru, ki se je vršil pretekli četrtek, je Bokassa I. skušal priti v Francijo, državo, kjer ima u-radno priznano državljanstvo. Francoska vlada ga vseeno ni hotela sprejeti, ga je skoraj tri dni zadržala na letališču ter zahtevala, naj takoj zapusti državo. Težava za Bokasso I. je bila v tem, da ga ni hotela sprejeti nobena druga država. Francoska vlada sama je bila tarča več domačih in tujih kritikov, ki so zahtevali, naj aretira Bokassa I. in ga izroči novi vladi v Centralno-afriški republiki. Tam bi ga predali sodišču zaradi množičnih zločinov, ki bi jih naj Bokassa I. zakrivil. Kaj takega pa francoska vlada ni hotela storiti.
David Dacko, ki je sedaj voditelj Centralno-afriške republike, je izjavil, da bo njegova vlada uradno zahtevala, naj ji vlada Slonokoščene o-bale izroči Bokasso I.
Volkswagen bo gradil novo tovarno v ZDA
BONN, Zah. Nem. — Aprila lani je zahodnonemška tovarna avtomobilov Volkswagen začela v New Stantonu v Pennsylvaniji sestavljati svoja vozila. Sedanja zmogljivost te tovarne je 800 avtomobilov na dan, načrtujejo pa, da bodo proizvodnjo povečali do 1040 avtomobilov na dan. Volkswagnovi direktorji se bodo odločili do konca tega leta, če bodo v ZDA gradili še eno tovarno za sestavljanje svojih vozil. V prvih šestih mesecih tega lega leta se je prodaja Volks-wagnovih avtomobilov na a-meriškem trgu v primerjavi z lanskim letom dvignila za 40%.
IL
Ker vidi torej .Cerkev tudi v obrambi človekovih pravic svoje poslanstvo, ne bo mogla nikoli dovoliti, da bi jo kdo skušal na tem področju “diferencirati”, se pravi ob vprašanju, ali naj te pravice brani ali ne, sejati v njene vrste razdor. To bi bilo tudi brdz uspeha, ker je Cerkev na Slovenskem dovolj edina in enotna.
Zato je nepošteno, če kdo podtika klerikalistične namene tam, kjer se razpravlja o nevarnostih drugorazrednosti v naši družbi. Če o tem razpravljamo, je znamenje, da zahtevamo take konkretne razmere — in ne samo pravne določbe —, ki bodo zagotavljale in pospeševale resnično enakopravnost vseh. Papež nas opozarja, da se ne moremo zadovoljiti s ‘črko’, ampak moramo zahtevati “duha”. Tega “duha” pa prav gotovo ni, če o tem niti govoriti ne smemo in če tisti, ki o tem govori, takoj obvelja za “klerikalca”.
Vzrok za te pojave pa je
John Medvešek
V Wickliffe Country Place negovališču je po dolgi bolezni umrl 75 let stari John Medvešek s 17641 Lakeport Road, rojen v Novem mestu, v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1920, mož Stephanie, roj. Schuman (preje Whales) in pok. Jennie, roj. Stavanje, oče Johna, tast Joan, očim Nelsona, 3-krat stari oče, brat Anice Hlede (Novo mesto), dr. Dolfija (Ljubljana) in pok. Ludwiga, Mirkota, Josepha in Milana, stric Josie Mezget. Do svoje upokojitve leta 1969 je bil zaposlen kot strojnik tori Chase Brass Corp. 20 let. Pokojnik je bil 50-letni član in dolgoletni tajnik društva Naprej št. 5 SNPJ, ABZ št. 27 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in na Waterloo. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 10.30 dopoldne, nato na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru ibo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Darovi Slov. domu za ostarele v spomin pokojnega bodo s hvaležnostjo sprejeti. 1
Ronald B. Bizily
V Atlanti, Georgia, je umrl 46 let stari Ronald R. Bizily,
med drugim tudi sedanja povezanost marksizma in ateizma. Nekateri sicer poudarjajo, da ateizem ni bistvo marksizma, vendar se s temi izjavami ne dotaknejo jedra vprašanja, kajti hkrati odkrito priznajo, da marksizem vsebuje ateizem kot svojo prvino; čeprav ta ni njegovo bistvo. To pa je dovolj. Tak marksizem, ki je obvezna vzgojna smer naših šol, nujno — a povsem neupravičeno in v nasprotju s človekovimi pravicami — vceplja mladini ateistični nazor in ji ubija tudi intimno vernost. Z izgovorom, da je ateizem samo stranski, a še vedno sestavni del marksizma, pač ni mogoče opravičiti ateizacije, ki se zavestno in načrtno dogaja v naših šolah. Z njo se krši tudi naravna pravica staršev do vzgoje otrok, ki jo je tako poudaril koncil.
To je tudi razlog, zakaj se pri nas vedno znova pojavlja vprašanje vernih učiteljev. Če se nemalokrat zgodi, da so pri nas verni učitelji nezaželeni
mož Annamae V., roj. Vicic, oče Denise Huff (Oregon), Brenda Arm Bizily (Oregon), Karen Rose, Ronalda in Roberta (vsi v Atlanti), stari oče Shawn Huff, sin Stanley-ja (pok.) in Rose, roj. Klemenčič, brat Russella, (Delaware), Ralpha (Miami, Fla.) in pok. Rogera. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 5. oktobra, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. zjutraj. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri od 2. do 4. popoldne in od 6. do 9. zvečer.
Carolina Velkovar
Preteklo soboto, 29. septembra, je umrla 93 let stara Carolina Velkovar z 1179 E. 340 St., v Eastlaku, rojena Modic v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1903, vdova po leta 1958 umrlem možu Johnu, mati Johna, Pauline Verhotz, Caroline Corrigan, Mary Zallar, Stan-leyja (pok.), Josephine Matic, Antoinette in Howarda, 10-krat stara mati, 22-krat prastara mati in 9-krat pra-prastara mati. Pogreb bo danes iz Briekmanovega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Ave., v cerkev sv. Kristine ob 9.15 zjutraj, nato na Kalvarijo.
in so kljub uradnim izjavam pogosto nekakšna neprijetnost v naših šolah, ki jo bo treba počasi odpraviti, je to pač dovolj zgovoren dokaz, da nekoga moti njihova vernost kot taka. Moti tiste, ki želijo,-da bi naša šola — naravnost ali po ovinkih, to je tukaj povsem vseeno — odpravljala vernost in vzgajala brezbo-štvo.
Ni lahko uskladiti človeških hotenj in misli. Ni lahko celovito zaščititi vsega, do česar ima človek pravico. Ni lahko zajamčiti svobode misli, izražanja in vesti. Toda kdor to res iskreno hoče in želi, bo najprej dopustil,, da bodo vsi zainteresirani o tem svobodno razpravljali in 'izražali svoje pripombe, če bodo opozarjali na še ne povsem uresničene človekove pravice. Tudi jim ne bo grozik in jim ne bo podtikal sovražnih namenov. V interesu naše družbe in njene prihodnosti je, da so vprašanja zadovoljivo rešena v vsej resničnosti, ne pa samo na vrhu ali pa samo na papirju.
"CERKEV ZA SVOJE PRAVICE"
PAPEŽA JANEZA PAVU SO SPREJELE MNOŽICE V BOSTONU IN NEW Y0RKU
II ! Iz Clevelanda
! in okolice
\ *
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za list za Saranac Rd., Holmes Ave. in E. 162 St.'
NEW YORK, N.Y. — V ponedeljek točno ob treh pojpol-dne je papež Janez Pavel II. srečno prispel v Boston,' kjer je začel enotedenski obisk v Združenih državah Amerike. Na letališču v Bostonu ga je pričakalo okoli 3000 povabljenih gostov in novinarjev. Med njimi so bili ugledni politiki, 7 kardinalov in 60 škofov. Clevelandski škof James A. Hickey je bil tudi na letališču. Papeža Janeza Pavla II. je uradno sprejela in pozdravila žena predsednika Jim-myja Carterja Rosalynn, ki je papežu povedala, da ga vsi Amerikanci sprejemajo z ljubeznijo in spoštovanjem. Prihod papeža so prenašale po vsej Ameriki in zahodni Evropi televizijske kamere.
Vidno ganjen nad toplostjo sprejema, se je Janez Pavel II. zahvalil ge. Carter in drugim gostom v presenetljivo dobri angleščini. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da ima priliko obiskati Ameriko, ki jo zelo spoštuje in ljubi.
Od letališča je avtomobilska povorka krenila proti središču Bostona in stolnici Sv. Križa, kjer je imel papež nagovor pred župniki bostonske nadškofije. Med vso potjo je Janez Pavel II. pozdravljal ljudi, ki so stali ob cesti kljub močnemu dežju. Policijske oblasti so trdile, da jih je bilo več sto tisoč. Od stol-nicSe v. Križa je papež šel naravnost na Boston Common Park, kjer je daroval sv. mašo. Zopet se je kljub slabemu vremenu zbralo več kot pol milijona ljudi.
V pridigi je Janez Pavel II. orisal glavne teme nagovora, ki ga je podal včeraj popoldne pred generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Povsod in vztrajno moramo obdržavati načela
Katoliška Cerkev na Slovenskem je posebno v zadnjem času jasno povedala, da ceni in podpira prizadevanja naše družbe za skupno dobro. Prizadeva si za dobre odnose z oblastjo. Odklanja vse težnje po politični oblasti. Odklanja pa tudi take izjave in postopke, ki izzvenijo v grožnje in spravljajo v nevarnost medsebojno spoštovanje ter zaupanje v našo ustavo in zakone. Tudi v preteklosti Cerkve na Slovenskem smo ponovno jasno izpovedali svojo sodbo. Gotovo pa ni v korist našemu sožitju, da se stari očitki še vedno pogrevajo.
Tega ne izjavljamo samo zaradi raznih obtožb, ki so se v zadnjem času pojavile v naših sredstvih družbenega obveščanja, ampak v želji, da bi se naši medsebojni odnosi še izboljšali in bi sporna vprašanja reševali z medsebojnim upoštevanjem in na demokratski način.
Jožef Pogačnik nadškof in metropolit
pravičnosti, je rekel. Reševati moramo vse probleme, osebne kakor družbene brez uporabe sile in zatiranja. Najbolj važna naloga nas vseh je, da priznamo in spoštujemo dostojanstvo slehernega človeka. Izogibati se moramo vojne in terorja.
New York
Včeraj zjutraj je papež odpotoval s posebnim letalom v New York. Letalo je pristalo na letališču La Guardia ob 9.15 zjutraj. Tam so Janeza Pavla II. sprejeli župan mesta New Yorka Edward I. Koch, guverner države New Yorka Hugh Carey in druge ugledne osebe. Od letališča je papež šel naravnost v stavbo Združenih narodov, kjer je opoldne govoril delegatom-predstavnikom več kot 120 držav iz vseh koncev sveta. Papežev nagovor so tudi tokrat prenašale televizijske kamere. V isti dvorani je pred 14 leti govoril papež Pavel VI.
Uprava tudi išče raznašalca za St. Clair Ave., E. 70 St. E. 73 St. in E. 75 St.
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair Ave. ali pa kličite tel. 431-0628.
Občni zbor—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu ima v nedeljo, 7. oktobra, ob 6. uri zvečer občni zbor v prostorih šole sv. Vida. Vsi starši otrok, ki obiskujejo Slovensko šolo, so dolžni, da se občnega zbora udeleže.
Družinska sv. maša—
Pri cerkvi Marije Vnebovzete bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 10.30 dopoldne slovenska sv. maša za družine z otroci. Vabijo slovensko mladino iz župnije m vse slovenske družine iz Velikega Clevelanda. Molili bodo za sv. očeta Janeza Pavla II. in po sv. maši razdelili vsem sliko sv. očeta, ki mu je mladina zelo pri srcu.
Prijeten obisk—
Včeraj se je oglasil v uredništvu lista dr. J. Koce iz Melbourna, v Avstraliji. Hvala za obisk in razgovor! Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 7. oktobra pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa sejo v društveni sobi fare sv. Vida. Vse članice vabljene!
Kdor je našel—
Po govoru se je papež malo odpočil in se pripravil za sv. mašo, ki jo je daroval sinoči v Yankee Stadium pred množico 70,000 ljudi. Danes zjutraj pa bo sv. oče zopet daroval sv. mašo, tokrat v Battery Parku. Predstavniki new-yorške nadškofije, kakor tudi policijske oblasti pričakujejo, da se bo v Parku zbralo več kot milijon ljudi. Newyorški župan Koch je celo izjavil, da bo papežev sprejem v tem mestu večji kot tisti, ki ga je papež Janez Pavel II. doživel pred meseci v rodni Poljski.
Danes popoldne, okoli 1.15, bo papež odletel proti zgodovinskemu mestu Philadelphi-ji. Tam bo imel nekaj časa, da se odpočije. Tudi bo imel priliko srečati se s kardinalom Johnom Krolom, ki je prav tako poljskega rodu. Janez Pavel II. in John Krol sta že dalj. časa osebna prijatelja. Med obiskom v Philadelphiji bo papež daroval sv. mašo na prostem v Logan Circle.
■-----o-------
Japonsl zapet na din?!
V nedeljo popoldne, 30. septembra, je bila za kratek čas položena na okno ženskega stranišča na Slovenski pristavi zlata zapestna ura. Kdor jo je našel je lepo naprošen, da jo vrne. Pokličite 261-0316. Kartna zabava—
Organizacija “Catholic Daughters of Court Cabrini i#1430” priredi kartno zabavo v nedeljo, 7. oktobra, od 2. do 6. zvečer v Parma Memorial Hall, 6617 Ridge Road. Vstopnina je $8.50. Za podrobnosti kličite tel. 888-4027 ali 884-9955.
Vstopnice v predprodaji—
Vstopnice za koncert zbora “Fantje na vasi” v soboto, 6. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, si lahko nabavite v predprodaji. Kličite 432-2041 ali 881-1725. Vstopnice so po $3.50.
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
TOKIO, Jap. — Leta 1945 je bil majhen otok Iwo Jima v Pacifiku prizorišče velike bitke med silami ZDA in Japonsko. Sedaj pa imajo japonske oborožene sile načr. otok Iwo Jima spremeniti v center za urjenje vojakov. To bo prvič po drugi svetovni vojni, da bodo japonske redne sile tako daleč od kopnega.
* J' r!
VREME
Delno oblačno s 50% možnosti krajevnih neviht in z najvišjo temperaturo okoli 66 F. Jutri bo vetrovno in hladnejše z možnostjo krajevnih neviht do 40%. Najvišja temperatura bo le okoli 60 F.
AMERIŠK/L D©KG¥Iim
vi ■ sfic-x rx'— ti < » x*t
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Clevekmd, OH 44103 ~~ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto- $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
.	-	-	-	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
'k’8,00 per year; $14.00 for G months; $8,00 for 3 months 5-mada and Foreign Countries:	1
,0 00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Vidays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 110 Wed., OCt. 3, 1979
“Zdomci” v Sloveniji
Znano je, da je v Sloveniji precejšnje število priseljenih delavcev, nameščencev in še izobražencev raznih poklicev skoraj iz vseh ostalih republik Jugoslavije. Računajo, da jih je okrog 150,000. Če k temu številu prištejemo družinske člane, učence in univerzitetne študente ter ostale, se število priseljenih iz drugih republik več kot podvoji. Saj jih je v nekaterih industrijskih središčih kar na desettisoče, kot npr. na1 Jesenicah, v Kranju, Celju, Velenju, Kopru in drugod.
Vse te priseljence v zadnjem času imenujejo “zdomce” v Sloveniji. Nekateri so mnenja, da taka označba ni primerna, češ da'so vsi iz Jugoslavije in da tudi Slovencev, ki živijo v drugih republikah, nikjer ne imenujejo “zdomci”. Ni naš namen spuščati se v to razprav-J ja rje, ker je jasno, da je vsak Srb “doma” v Srbiji, Hi vat na Hrvaškem in Slovenec v Sloveniji. Vsi pa so jugoslovanski državljani, clasi bi bilo bolj naravno, da je vsak najprej državljan svoje republike in 2 državljanstvom v katerikoli republiki pridobi tudi državljanstvo Jugoslavije.
Nas pri tem razmišljanju zanima predvsem vprašanje slovenskega jezika pri tolikšnem številu “zdomcev ’ v Sloveniji. Ni namreč redkost, da se Slovenci iz zamejstva ali iz ZDA, Kanade, Južne Amerike in dru-v:cd, ki pridejo v Slovenijo, ne morejo v uradu, trgovi-k gostilni itd. sporazumeti v slovenščini. Celo po daljšem bivanju v Sloveniji natakarji, prodajalci in podobni poklici ne kažejo volje, da bi se priučili slovenščine.
Opozorimo le še na to, da bi tako pred drugo svetovno vojno kakor tudi danes težko našli primer, da bi Slovenec, ki je zaposlen v Srbiji ali na Hrvaškem, ne zr.f.l teh jezikov. Ni verjetno, da bi brez znanja jezika mogel ostati na svojem mestu. Gotovo je, da ne bi mogel računati na kakršno koli kvalificirano mesto, ali da bi občeval s “strankami” ali “klienti” slovensko.
Dvojezičnost je dandanes nujnost za vsakega, ki gre iz območja materinega jezika kamor koli in hoče tam služiti svoj kruh, bodisi začasno ali stalno. Tako je tudi z nami, ki smo izbrali svobodo. Znanje jezika dežele, v katero smo prišli, kmalu postane nekakšna vstopnica za zaposlitev, gotovo pa za boljši položaj in napredovanje. Če je znanje jezika združeno s strokov-mm znanjem, so odprta skoraj vsa pota tako v mate-vVirom pogledu kot v socialnem položaju. Pri tem nas r.ihče ne ovira, da ohranjamo materin jezik, organiziramo in vzdržujemo šole. ohranjamo slovensko kulturo, slovenski tisk. itd.
Tud* v Sloveniji je možno rešiti najrazličnejše nrob-’ '■< “zdomcev” iz drugih republik z nujnostjo dvoje-AAosti, Znanje slovenščine v doglednem času po za-goGitvi mora. postati samo no sebi razumliivo. Brez-■ ovojno mora biti znanje slovenskega jezika obvezno 'rr vsakega “zdomca”, ki ima neposredno opraviti z občinstvom v kakršnikoli zaposlitvi
Tako stališče ne more dati povoda nekemu V. Rut> u. Aa bi morda zopet pisal v beograjskem “Ninu”, da e Slovenci v Sloveniji obnašajo, kakor da bi bila Ljubljana center sveta, meja pa na Kolpi.
Za ohranjevanje materinega jezika “zdomca” mora. uriti pobuda od njega samega," kakor tudi želja po ■AH, ■da bi se njegovi otroci mogli učiti tudi materine-1 jezika. Zdomec mora tudi pokazati voljo in priprav-1 jen ost kaj žrtvovati zato in šele potem mu je nuditi uradno pomoč. To bi morali doma upoštevati tisti, ki "ovoio in pišejo o zapostavljanju zdomcev in njihovih c trok.
Tak naj bi bil izhod za sedanjost.
Prej ali slej pa bo treba zaradi slovenskih narod-Ah interesov načeti v jedru vprašanje, zakaj je toliko Ho vencev v zdomstvu širom Evrope in v svetu, v Slo-corpH pa tako visok odstotek vseljencev iz drugih re -' ubhk. Vemo, da se komunisti tega vprašanja ne bodo Atili, ker jim ne gre v račun. Koristi naroda in -ohranjevanje jezika so daleč pod vrednotenjem interesov komunistične partije. Saj celo slovenski komunistični veljaki govorijo Slovencem v Sloveniji v srbohrvaščini:
S. S.
Beseda iz naroda...
J
Občni zbor odbora staršev Slovenske šole pri Sv. ¥idu
CLEVELAND, O. — Koderkoli so učenci, so gotovo nekje njihovi starši in nujno tudi učitelji. Ob začetku šolskega leta imajo od vseh teh učenci najmanj skrbi. Njih dolžnost je priti v šolo ter sprejeti učni material in navodila za nov pouk in nato pridno začeti z delom. Učitelji pa so se za prvi dan šole pripravljali vse poletje in zato z veliko skrbjo .stopijo v učilnico. V slovenski šoli pri Sv. Vidu so v skrbi zaseženi še starši otrok. Njih prva odgovornost za novo šolsko dobo je izbrati odbor, ki bo vse leto skrbel za finančne potrebe šole. Odbor je izvoljen na vsakoletnem občnem zboru, ki se bo letos vršil v nedeljo, Ti oktobra, ob šestih zvečer v prostorih svetovidske : dvorane. Čim večja bo udeležba.’ tem krajši bo občni zbor.
Staršev, ki pošiljajo otroke v sobotno šolo, ni potrebno 0-pozarjati, kako važno je priti na občni zbor, da slišijo poročila odbornikov in sodelujejo pri izbiri novega odbora. Kdor pozna delovanje slovenskih sobotnih šol, dobro ve, da njegov otrok ne bi imel možnosti izpopolnjevanja znanja materinega jezika, če ne bi starši in učitelji tesno sodelovali. Bolj potrebno je, da vsi priznamo, da je nadaljevanje slovenskih izročil najbolj zagotovljeno in najbolj podprto s tem, da se naša mladina čim bolj utrdi v znanju slovenščine. Nuditi pomoč slovenski šoli ni torej samo dolžnost staršev, katerih otroci obiskujejo .pouk, ampak nas vseh, ki še slovensko čutimo. Z občutkom, da ima Slovenska šola vsestransko zaslombo in da vodi vseslovensko ustanovo, bo vsakokratni odbor staršev delal strnjeno, z veseljem in s ponosom.
Jože Likozar
-----o------
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. — In nisem varale ne sebe, ne druge, ko sem narod za 22. septembra vabil skupaj in zagotavljal, da bo lepo na Kresovi prireditvi. Velika dvorana Slov. narodnega doma je bila skoraj prenapolnjena — posebno se je to občutilo, ko so se po predstavi številni parčki podali ha ples. Meni, ki imam za rebrami mehko srce, so se plesalci smilili, ko sem videl, da bolj man jej o proso, kakor plešejo — seveda, mladim pa je že to dosti, da se ob veseli muziki n a s 1 a n j ajc drug na drugega.
Tudi okusna večerja je bila, kakršno bi si še rad privo-ščil in drugim.
šušljalo se je poprej, da se nastopajoči sami bojijo morebitne majhne polomije. Pravili so, da se jim zdi, da so se premalo časa vadili. Nastop je pokazal, da je bil strah povsem nepotreben, ker je vse gladko poteklo, kot medkoles-ji, dobro z oljem namazanimi. Fantje in dekleta v Kresu
—	kar tako korajžno naprej. Smo na vas ponosni in brez strahu nastopajte, kadar in kjer je primerna prilika. Le kulturno se moramo kot mah narod med velikimi pokazati
—	in postavimo se lahko.
Pa “Fante na vasi” bomo šli to soboto, 6. oktobra, ob sedmih zvečer poslušat. Kje drugod kakor v Slov. narodnem domu na St. Clair ju naj bi s svojim koncertom nastopili’
Meni se mučno zdi, če gledam na odru ducat sivolasih možakov — naj mi bo zope: oproščeno, ker sam nosim le golo bučo — ko prepevajo: Sem šel k svoji ljubici v vas, Al’ me boš kaj rada imela, Podaj mi svoje srce, in podobne. Vsak pameten človek ve, da to nemiore biti ravno živo doživetje, —- je le gledano za vlak, ki je iz postaje enkrat za vselej odpeljal. Te pesmi se lepo podajo res mladim fantom, ki se jim še smehlja vzhajajoče sonce. In taki fantje, z vročo' krvjo pod kožo, se nam bodo na odru to soboto predstavili.
Ker smo ravno pri petju, zato bom povedal dogodek, ki se tudi nanaša na petje.
K spovedi pride pobožna ženica in se skesano spove: “...pa smejala sem se med mašo v cerkvi”’
Spovednik: “To ni bilo prav. Zakaj pa ste se smejali?”
“Zato sem se smejala, ker je duhovni gospod tako “fani pel.”	I
“In v kateri cerkvi je to bilo?”
Ženica: “Prav v tejle cerkvi.”
“In kdo je bil tisti gospod?”
Ženica: “I, i, Vi ste bili.”
Župnik razdražen in iznajdljiv, ženico vpraša: “Koliko pa ste Vi tisto nedeljo dali v puščico?”
“Deset centov,” pravi žena.
“Osel bi bil tisti župnik, ki bi Vam za deset centov lepo prepeval,” ji reče duhovni gospod.
Vstopnice za koncert “Fantov na vasi” so po $3.50. Torej je to malo več kakor deset centov in zato tudi pričakujemo več in lepše petje, kot ga je podajal omenjeni gospod.
Na občinske volitve se pripravljamo. Eden kot drugi kandidat veliko obetata. Češnjevo cvetje, fantovske obljube, pa obljube politikov — to-so obljube, ki se kaj rade izjalovijo.
/ J. P.
—-----o-----
Koncert Jadrana 10» novembra
CLEVELAND, O. — Pevski zbor Jadran bo prihodnje leto praznoval 60-letnico obstoja. Pogoj, da lahko nadaljujemo še v prihodnjih letih, je pa pridobitev novih moči. Do sedaj je imel Jadran res lepo udeležbo pri svojih prireditvah in upamo, da bo tako tudi letos, 10. novembra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo, začetek ob 5.30 zvečer.	,	\
Podali bomo “mini” koncert in večerjo, sledila pa bosta ples in domača zabava, kjer bo igral orkester Eddie Rodick. Seveda bomo imeli na razpolago vsakovrstno pijačo in kar je najbolj važno, dobro družbo.
Naši gostje, pevci moškega zbora “Dragotin Kette” so se že poslovili od nas. Njih petje in družabnost sta na nas napravila lep vtis, in obogatila -našo slovensko kulturno zavednost. ,	, "
Na svidenje 10. novembra v SDD na Waterloo!
Frank Krištoff
Smučarji!
CLEVELAND, O. — Smučišče Alpine Valley v Che-. sterlandu bo imelo 7. oktobra “Open House”. Alpine Valley National Ski Patrol bo ra dan priredila srečelov, da si prisluži nekaj denarja, s katerim si bo priskrbela vse potrebno za prvo pomoč, ki jo nudijo smučarjem. Za srečelov nudijo zelo privlačne dobitke. Prvi dobitek, nove smuči - Hexcel; drugi, tretji in četrti dobitek, sezonska karta (Season Pass) za Alpine Valley smučišče; peti dobitek, $50.00 Certificate, ki ga je daroval Sociable Sport. Srečke so po $1. Ta dan boste imeli tudi priliko kupiti ali prodati rabljeno smučarsko opremo ali obleko. Ski Patrol namreč pripravlja tudi ‘Swap Shop’.
Za srečke ali informacije kličite 431-2079.
M. Odar
-----o------
Popravek
NEW YORK, N.Y. — V drugem delu člankov “Za spremembo — nekaj drugega” je Rajko Ložar zapisal med drugim tudi tole:
“Novembra 1927 sem odrinil na 9-mesečni vojaški rok v 3. dijaški bataljon, ki je bil stacioniran v Bileči, na skrajnem jugozahodnem koncu Hercegovine, to se pa tudi pravi: v srcu samega Balkana. ... Tretji bataljon Dijaške šole za rezčrvne oficirje je bil nastanjen v starih paviljonih, ki jih je tam zgradila Avstro-Ogrska monarhija za garnizijo pehote na meji med Monarhijo in Črno goro .. .Med emigranti ni absolutno nobenega Slovenca, ki bi bil vsa vojaško dolžnost o-pravil v srcu Balkana ...”
Gospod Ložar se je zmotil. Nič »hudega! Vsi to delamo! Erare humanum! Motiti se je človeško! Jaz tega popravka ne bi poslal, če bi ne bil g. Ložar tako odločno poudaril, da hi med emigranti absolutno nikogar, ki bi svojo vojaško' dolžnost opravil v srcu Balkana.
Bojan Ribnikar iz Berkeley, Kak, in podpisani sva vsaj dva, ki sva tudi služila vojsko 9 mesecev v “srcu Balkana” in to celo v tretjem bataljonu in v istih kasarnah; ki jih je zgradila pokojna Avstrija. Ribnikar je služil v 16., podpisani pa v 15. četi. Prav nič nisva ponosna na ta del najinega življenja!
R. Ložar je zelo učen mož, toda v izrazih ni ravno izbirčen. O pok. Mirku Geratiču ve, da je bil “škarta”. Kjerkoli sem bil, so smatrali izraz “škarta” za žaljivko proti živi osebi, da ne govorim o mrtvecu, ki ne more odgovoriti. Dr. Zdravko Kalan --------------o------
likciik© drugačni vtisi Qh iaragcvssn dnevu
TORONTO, Ont. — S skupino prijateljev sem se udeležila dvodnevnih slovesno -sti ob letošnjem Baragovem dnevu v Clevelandu. Domov sem se vrnila z naj lepšimi vtisi, zato je razumljivo, da sem toliko bolj nestrpno pričakovala, kako bo Ameriška Domovina opisala to praznovanje. Prvi zapis je bil dokaj v redu. Naštel je glavna dejstva, imenoval goste in pospe-ševatelje Baragove beatifikacije, na koncu pa obljubil obsežnejše poročilo o posameznih prireditvah. Tudi angleškemu poročilu, ki je izšlo 7. septembra,: ni kaj očitati, najbrž pa bi bilo le dobro, ko bi poleg naštevanja imen vsebovalo še krajše povzetke važnejših govorov, zlasti tistih,
ki sta jih imela škofa Ambrožič in Bernardin,
>Pač pa me je v isti številki Domovine neprijetno zmotilo poročilo na 2. strani v rubriki “Beseda iz naroda” z naslovom “Drobtinice, sladke in žaltave”, ki ga je podpisal neki J. P. V tem kratkem zapisu je tolik dezinformacij in netočnosti, da bi si bralec utegnil ustvariti dokaj neugodno mnenje o Baragovem dnevu v Clevelandu. Ne morem se znebiti vtisa, da pisec sploh ni bil na srečanjih, temveč je o njih pisal po površnem pripovedovanju; drugače si netočnosti ne znam razložiti. Pa tudi sam ton zapisa, ki bi bil rad hudomušen, izzveni v neprijetno nergaštvo.
Pa začnimo lepo po vrsti. “Prekratko nam je v slovenščini prevzv. škof Ambrožič povedal o velikem misijonarju, škofu Baragi, ki da je bil človek velikega in malega sveta.” Samo s tem stavkom je pisec odpravil čudovito pridigo škofa Ambrožiča. Če mu je od slovenskih besed škofa Ambrožiča ostala sama misel, da je bil Baraga človek velikega in malega sveta, potem res ni kaj prida poslušal. Slovenski del govora škofa Ambrožiča, je bil res kratek, toda vsebinsko tako bogat, da je odtehtal dolgo predavanje.
Najdlje se pisec ustavlja ob dejstvu, da so bile Baragove proslave preveč angleške. Kdor je prisluhnil govoru škofa Ambrožiča, je spoznal, da je Baragu prav dejstvo, da je bil Slovenec, in to zaveden Slovenec, pomagalo, da je kot misijonski škof postal vsem vse. Kakorkoli že, sprijazniti se moramo z resnico, da je bil Baraga ameriški škof, čeprav je vedno ostal Slovenec. In če se je gibanje za njegovo svet-ništvo tako naglo razširilo med Slovenci po vsem svetu, potem se moramo sedaj krepko potruditi, da bomo njegovo slavo razširili tudi med angleško govorečimi Amerikan-ci. Nekateri posamezniki iz tega jezikovnega kroga zelo veliko storijo za popularizacijo Barage, javno mnenje v ZDA pa ga še premalo pozna. In to je bil bržkone glavni vzrok, da je škof Ambrožič večji del svoje pridige povedal v angleščini. Da je njegova pridiga “užgala”, je takoj naslednji dan pokazal postu-lator Rupp, ki je v svojem govoru povzel vse glavne misli škofove pridige.
Zdaj pa še k slovenščini na kosilu in zborovanju Baragove zveze. Pisec je dobesedno ugotovil:	“Le eno se mi je
močno zaletelo: nihče izmed številnih inteligentov se ni ojunačil (ali ponižal), da bi nekaj stavkov spregovoril po naše, v jeziku našega svetniškega kandidata F. Barage.” Ali je pisec med govori klepetal ali počenjal kaj drugega, ne vem, dejstvo pa je, da je preslišal nekaj slovenskih nagovorov. Naj jih nekaj naštejem. Župnik Viktor Tomc je v začetku zborovanja pozdravil tudi v slovenščini. Slovensko je govoril “mož leta” Baragove zveze inž. Žele. Pa tudi zastopnik ljubljanskega nadškofa Pogačnika in glavni urednik verskega tednika “Družina” dr. Drago Klemenčič je navzočim namenil nekaj misli v lepi slovenščini. Pustimo ob strani vprašanje, ali bi bilo na Baragovi proslavi lahko več slovenskega, še vedno pa ostane neizpodbitno, da je za vsake ga poročevalca resnica prvo merilo.
In na koncu še enkrat o tonu, ki bi hotel biti hudomušen,. a je vse bolj žaljiiv ah vsaj omalovažujoč. Zdi se mi. da,, bi prizadevni organizatorji. zaslužili' kaj več kakor samo takšen ton. Razumljivo
je, da je tako organizacija kakor izvedba sporeda imela svoje hibe, saj nobeno člove-sikp delo ni popolno, toda za prizadevno delo zaslužijo organizatorji vse spoštovanje.
P-M.
—----o----‘
\i Slovenske pisarne
Ljubiteljem slovenskih knjig sporočamo, da smo prejeli iz Argentine pošiljko tamkaj izdanega romana POPOTNIKI, izpod peresa Alekseja Goriškega. Pisatelj naniza v zgodbi mladega fanta, študenta na univerzi, tako sliko Ljubljane med obema vojnama, kakor tudi vprašanje krščanskega oz. komunističnega svetovnega nazora, ki sta si že tedaj stala nasproti in iskala posebno med mlado inteligenco svoje privržence. V tem delu Goriški sooči ljubljansko mestno gospodo, ki ima vsega dovolj z mizerijp ruskih emigrantov. Fant v sebi doživlja mladostno krizo, ki se končno resi v jasno premišljeni odločitvi, da postane duhovnik.
Roman bo zanimiv ne le za L ju b 1 j a n č ane, ki bodo ob njem obujali spomine na znane ceste, kjer so se srečavali, ampak tudi za vse druge izseljence, ki doživljajo več ali manj iste stiske na raznih koncih sveta, kakor so jih nekoč doživljali ruski emigrant-je pri nas. Roman je prepričljiv, a ne vsiljivo krščanski. Podobne probleme v sebi doživlja vsakdo, ko si gradi bodočnost, zato bo prav gotovo zanimiv ne le ža starejše bralce, ampak tudi za srednje in mlajše, če se le malo zanimajo za slovenske “nekdanje” dni-
Risba na naslovni strani jo delo slov. likovnega umetnika Franceta Goršeta. Knjiga je broširana in obsega 456 strani, cena $15.— ($15.50 po pošti), izdalo jo je Baragovo misij onišče v Buenos Airesu.
Prav tako smo prejeli še nekaj izvodov Sodjeve knjig'6 TRENUTKI MOLKA. V tej knjigi so vsakodnevne kratke misli tako, dh je v njih zajeto celotno življenje kristjana, z vsemi upi in borbami in 2 vsemi hrepenenji in spoznanji. Poudarek knjige je v tem: če hočemo živeti sredi današnjega vrveža, ne da bi izgubili duha, moramo tudi v svojo samoto in razmišljati o Bogu in sebi in tako ustvarjati božji svet v sebi in okoli sebe. K temu bo ta knjiga najboljši pripomoček.
Tudi to knjigo je izdal0 Baragovo misij onišče in J° nudi'broširano za $5 in vezano za $7.—, ($7.50 po pošti)-
Še vedno imamo na zalogi precej izvodov zadnjih tre!1 knjig, ki jih je izdala Slovenska kulturna akcija in sicer-F. Papeš ZAPISI IZ ZDOMSTVA po $5.—, Jože Krive6 .PIJ, FANT, GRENKO PDA' ČO (zbirka črtic iz medvojnega časa broš. $6.—, vezana $8.— in pesniško zbirko Karla Mauser j a ZEMLJA SEM IN VEČNOST, broš. $6.50 i*1 vezana $8.50, po pošti je za vsako knjigo 50 centov več z& poštnino.
Če ste v zaostanku z naročninami ha slovenske zdomske revije in časopise, ‘jih lahk° poravnate ali obnovite v Slovenski pisarni vsak dan, ra' zen nedelje, od 10. dopoldne do 2.’ popoldne.
Sedaj, ko se z jesenjo, zače
njajo daljši večeri in bo ved no manj prilike za razvedril*’ na prostem, nam bo slovenska knjiga ali časopis ze^° prijetna družba. ' '
Slovenska pisarna,.
Baragov dom,
6304 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44D
Iz slovenskega Toronta
Ideje - dogodki - ljudje
“Veliki duhovi razpravljajo o idejah;
povprečneži govorijo o dogodkih;
mali duhovi pa opravljajo ljudi.”
Na svetu je pa tako, da poleg velikih duhov živijo povprečneži in mah duhovi in da se mnogo razpravlja v idejah in o dogodkih in o ljudeh. Vse skupaj je pa življenje človeške družbe. Kakšno bi bilo življenje, če bi vsi samo razpravljali o idejah, filozofirali, ali pa če bi vsi samo opravljali? Potrebno je neko ravnotežje.
Da ne bi torej na teh straneh pisali samo o tem, kaj se med Slovenci dogaja in ne samo o tem, kdo se ženi in kdo umira, kdo napreduje v podjetnosti in kdo propada.
Bi bilo prav, da od časa do časa zapišemo tudi besedo o kaki ideji. Če je zdrava, večno veljavna, bo bralcem v korist in v pomoč ter v duhovni dvig. Če je škodljiva, naj bralce opozori, da jo bodo še sami ocenili in jim tako pomaga ogibati se je.
Nekateri ljudje, celo med katoličani, celo izobraženi, celo v pastirski službi silno radi udarijo po ideologijah, kot da bi bil boj med ideologijami kriv sporov med ljudmi in celo revolucij in naj zato verni opustijo vsako ideologijo. S takimi trditvami pa samo pritrdijo komunistom, ki se silno boje katoliške ide- , ologije; dajejo ji naziv klerikalizem. Pri njih ima mesto in dovolilnico bivanja samo marksistična ideologija.
V resnici je pa krščanstvo skupek idej o človeku, o svetu, o življenju na njem, o življenju v onostranstvu in o Bogu. Krščanstvo je torej božja ideologija. Ni se je zamislil človek, Bog jo je razodel po svojim Sinu. Ta je ljudem povedal, kako živeti in kako to ideologijo v življenju aplicirati. Prav preprosto je vse to označil: POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.
Človek je vedno hodil po nekih potih, bodisi pred Kristusovim rojstvom, v časih Rimljanov, v srednjem veku ali pa danes, ko je znašel pot, ki vodi na Luno in druga pota, da opazujejo planete. Tudi je človek vedno težil za resnico. To je v njegovi naravi. Božja ideologija pa pove, kakšna naj bodo človekova pota, kaj in kje je resnica, da bo življenje živeto v polnosti prinašalo srečo in blagor in bo vodilo v večno blaženost.
Delo za katoliško ideologijo je torej še vedno apostolat-impefativ vernega človeka.
TODO
Slovenski otroci v slovenske šole
Težko je biti slovenski otrok brez znanja slovenščine. Ni mogoče govoriti o slovenski zavesti v angleščini. Bogatiti se z narodnimi kulturnimi dobrinami brez znanja narodnega jezika ne bo šlo. Zato so pa za emigracijo tako potrebne šole narodnega jezika.
V tem mesecu septembru se odpirajo ne samo državne šole, ampak tudi šole narodnostnih skupin, zlasti tistih, ki hočejo živeti kot take, ki hočejo iz roda v rod ohranjati narodno dediščino, katere nosilec in izraz je jezik. V Torontu imamo dve šoli, kjer o-troci slovenskih staršev morejo dobiti dovolj znanja o slovenščini in vsaj približno poznanj e. slovenske zgodovine in zemljepisa. Kateri slovenski oče ah mati more reči, da ji je vseeno, če njen otrok ve kaj o Sloveniji ah ne, če zna slovensko ah ne? “Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.” Ta pregovor še vedno drži.
Tudi glede verske vzgoje otrok v slovenskih župnijah je velike važnosti, da slovenski otroci znajo dobro slovensko, da morejo razumeti bogoslužje, verske nagovore in pouk verouka v materinem jeziku.
Slovenci v Velikem Torontu imamo dve šoli slovenščine: ena je pri Mariji Pomagaj, druga pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Obe imata čez 300 učencev, ki hodijo k pouku v petkih zvečer in v sobotah dopoldne.
Tudi slovenska župnija sv. Gregorija.Velikega v Hamiltonu ima svojo šolo. Takole sporočilo beremo v njihovem Vestniku:
“Sporočamo vsem, da bo vpis v slovensko šolo 15. septembra 1979 ob 9:00 a.m. za mlajše in tudi večje otroke, ob 2:30 pop. pa za večjo mladino in tudi za odrasle.
Že par let je naša slovenska šola včlenjena v sistem kana c skih šol (Canadian School Board). Zato moramo upoštevati navodila, ki jih vodstvo kanadskih šol predpisuje.
1.	Šolska oblast bo upoštevala število učencev, ki bodo prišli in se vpisali prvi dan pouka v mesecu septembru, to je v soboto, 15. septembra 1979.
2.	V šolskem letu 1979-80
RAJKO LOŽAR
IV.
Usoda muzejev v predvojni Sloveniji
Najboljšo sliko situacije bo bodočemu raziskovalcu dala zgodovina boja za muzejski zakon. Ta boj se je začel kmalu po nastanku Jugosla-vije in se ni dovršil, ko je država doživela drugo svetovno vojno. Med naj večje sovražnike tega zakona, ki bi kil legaliziral personalna in baterijalna vprašanje stroke, uredil plačilno -stran muzejskega uradnika in mu dal u olj še pogoje za napredova-nje, ni spadal Beograd, tem-v°č profesorski stan, to je:
“srednja nastava’, ki se je u-piral vsakemu izboljšanju materijalnega stanja muzealcev. Ker so bili profesorji številčno v premoči, zato So lahko diktirali poslancem, da zavirajo sprejetje zakona, v 0-zadju je torej bila grda politika. Po tem, kar sem znal jaz in kar sem moral znati, sem prekašal vsakega profesorja in vendar je bila moja plača več kot 30% manjša od nje-, gove. Vsak profesor je po določenih letih službe lahko obstal v zavdve stopnji višji skupini kot jaz, preden je šel v pokoj. Toda ko so kaj rabili, so radi prišli k meni, tako na primer, da bi jim izkopa-
bo šolska oblast plačevala na vsakih 25 učencev po enega učitelja ali učiteljico.
Letos je šolska oblast dvignila število učencev za 5 enot, kar pomeni, da bomo letos skoraj za isto število učencev prejemali samo tri učiteljske plače, medtem, ko smo lani prejemali štiri. Zato moramo letos dvigniti število učencev in doseči ali preseči število sto.
Vpišite torej mlajšo in večjo mladino v slovensko šolo!
Vodstvo slovenske šole.
Harvestrek ali jesenska hoja po Hamiltonu
Prihaja jesen in bo prav primerno, da se podamo na jesensko hojo po Hamiltonu, predno napoči zima. Zato z veseljem sporočamo, da bomo tudi mi Slovenci nudili postanek v tej hoji vsem, ki bodo obiskovali narodne paviljone raztresene po Hamiltonu ob koncu prvega tedna v oktobru.
Pod pokroviteljstvom Hamilton International Harves-Trek bomo tudi mi pomagali dati v vednost drugim Kanadčanom, da je tudi naša slovenska narodnost ravno tako del bogate in žive kulture različnosti Kanade.
Pohitite in si nabavite POTNE LISTE (Passports), ki so sedaj v predprodaji po $3.00 na osebo. S tem potnim listom Vam bo dovoljeno neomejeno število vstopov v vse paviljone, kadar in . kolikokrat boste hoteli, ne samo v slovenskega. V potnem listu je točen načrt, kje se paviljoni nahajajo. Otrokom pod 12 let starosti ni potreben potni list. Se priporoča Prosvetni odbor! (Vestnik, str. 32; 9. sept. 1979.)
Za spremembo - nekaj dragega
Slovo
V torek zvečer 18. septembra je cerkveni odbor pri Mariji Pomagaj v Torontu pripravil poslovilni večer bivšemu župniku č. g. Tonetu Zrnecu C.M. K slovesu so bili povabljeni vsi župljani z vabili, ki so jih dobili v nedeljo pri cerkvi. Odziv je bil lep, dvorana je bila kar lepo zasedena. Slovesnost slovesa je vodil predsednik cerkvenega odbora g. I. Zakrajšek. On je najprej pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za udeležbo. Dekle in fant v narodni noši sta č. g. T. Zrncu podelila šopek nageljnov rdeče barve. Pevci cerkvenega zbora so mu pod vodstvom g. D. Klemenčiča zapeli: “Oj hišica očetova” in “Pobratimi j a”. G. F. Pajk mu je spregovoril in je v jedrnatih besedah prikazal njegovo delo zlasti v šoli
val ha raznih točkah, ker bi rabili podatke o tem za svoje študije ah monografije. Ko so pisali zgodovinske učne knjige, so o stavbah na kolih pisali enake neumnosti, kot so jih pisali primitivni pisatelji v 19. stoletju.
Drugi sovražnik muzejske kulture V Sloveniji so bile mestne in okrajne uprave. Po koncu prve svetovne vojne smo imeli v Sloveniji muzeje v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Nobeno izmed teh mest ni smatralo za potrebno, ustvariti v budžetu pozicijo kustosa lokalnega muzeja, temveč so imeli za to profesorje, ki'so s tem jemali kruh mladim kandidatom za muzejski poklic, oziroma sploh onemogočali, razvoj muzej -skih univerzitetnih študij. E-dini muzej, kjer niso paševali
in s pevskimi zbori. Spregovoril je tudi novi župnik č. g. J. Mejač C.M. Sturmovi otroci so zaigrali nekaj poskočnih. Ga. Silvija Kolarič in John Kolenko sta ob spremljavi instrumentov zapela. Zapela je tudi vsa dvorana znano Marijino “Marija, pomagaj nam Ti..Vodja Lebarjevega orkestra se je tudi zahvalil bivšemu župniku za sodelovanje pri konce rtih. Kot zadnji je pa spregovoril č. g. T. Zrnec sam. V kratki zahvali je povedal, da je bilo njegovo delo vseh 20 let pri Mariji Pomagaj delo duhovnika.
Po uradnem programu so bili vsi deležni prigrizka in okrepčila. Č. g. T. Zrncu pa je vsakdo še osebno segel v roke in spregovoril z njim besedo hvaležnosti ter mu želel vso srečo pri bodočem delu.
Por.
’’Nikola Tesla”
Gornje ime nosi šola v Torontu, kamor hodijo otroci, rojeni v Kanadi od nekaterih slovenskih, srbskih in hrvaških staršev. Svoje prostore ima v Rannymede javni šoli. Lani je to šolo obiskovalo 25 otrok, ki so jih učili slovenskega, srbskega in hrvaškega jezika. Šola je začela obratovati v.soboto, 22. septembra. Ima pa baje težave z učiteljskimi močmi. Pouk bo vsako soboto od 9h do 12h dop. seveda, če se bo prijavilo dovolj učencev.
TRST
Trst, septembra 1979. — Po daljšem času zavijam proti Trstu. Na cesti med Tržičem in Devinom se. ni nič spremenilo, rimska volkulja in volk še vedno grozeče lajata proti •Sloveniji. Vsote, ki jih Jugoslovani, med njimi tudi Slovenci prinesejo v Trst in Gorico, so bajne. Cenijo na 500 milijonov dolarjev letno. Ta vsota bo kmalu pokrila vsa nakazila izseljencev. Ako je kaj bolj tipičnega za dokaz šibkega gospodarstva SFRJ, je ravno Trst. Te sramote ali ne morejo ah nočejo preprečiti!? Z veliko trgovino na meji pred Italijo z malenkostnim kapitalom bi 10 trgovcev ustavilo vsaj 50% kupcev! Dinar je padel na 36 lir za 1 N dinar, pa kupci drvijo še vedno. Za Slovence je malo tolažbe v tem, da se na vso silo iščejo uslužbenci z znanjem slovenščine in srbohrvaščine.
Neodvisni Slovenci v Trstu so pesimisti, kljub temu, da je danes lažje biti Slovenec kot bilo kdaj od leta 1918 naprej. SFRJ podpira dosledno samo svoje pristaše. Spora-
profesorji, je bil Narodni muzej v Ljubljani. Da ti profesorji niso bili interesirani na sprejetju muzejskega zakona, je čisto jasno.
S to nezdravo situacijo je pomedla komunistična revolucija. S svojo kulturno politiko ja naredila muzeje enakovredne drugim vzgojnim in kulturnim ustanovam. Preuredila je celokupni status muzejskega uradništva v smislu standardov na evropskih muzejskih zavodih. Pomnožila je število strokovnega o-sobja: tam, kjer smo Desch-rnann, MueTlner, Schmid, Mantuani in jaz bili edini u-radniki za vse oddelke, je danes pet znanstvenih moči, ki jih upravljajo : individualno. Danes je po mojih približnih cenitvah v Sloveniji nad 30
zumno z Italijo je Radio v Trstu postal po vsebini skoraj enak Ljubljani. Na radio so vrinili režimske ljudi, demokratov je ostalo še tri ali štiri. Slovenska kulturna in gospodarska zveza plava v denarju in seveda službe daje samo svojim. Slovenska skupnost je brez barve in ideologije in ne vleče. V Gorici je seveda malo boljše, ni pa dobro v Benečiji, kjer je neki domnevni preporod rodil komaj 200 glasov. Kolovratim po vseh grobovih Beneške Slovenije, pa sem zaenkrat odkril samo Trinkov spomenik s par slovenskimi besedami in 110 let star slovenski spomenik na smetišču. Zakaj je ta narod sedaj, ko ni velikega pritiska, tako malo zaveden, ko pa so ga zatirali, in nam je dal rod kaplana Čedermaca!?
Rojaki z naše strani se pritožujejo, da se topijo v srbohrvaškem morju. Cela Vipavska dolina jih je polna! Zgleda, da je višek, ki ga SRS more sprejeti, na dlani.
-S Svete Gore še vedno blešči napis v belem kamenju “Naš Tito”, zgleda, da je po Mussoliniju moralo še do tega priti.
Berem “Delo” od 31. avgusta, mah oglas je zgovoren: Salonit Anhovo išče 8 direktorje, ki so moralno-politično neoporečeni; v istem oglasu iščejo še 5 delavcev, ki pa ne rabijo preje omejene kvalifikacije. Zgleda, da še ne bomo šli domov!
V isti knjigarni sprašujem za knjige, revije prof. F. Jeze, pa jih nimajo, se pa bodo zanimali! Začuda so pa imeli revijo Zaliv.
Vse to so podrobnosti, ki jih ne ra'Zumem.
Dr. Peter Urbanc
ODMEV! S PRERIJE...
Letos nas je par iz Leth-bridga imelo priliko obiskati Edmontski “Heritage day”, kjer je letos sodelovalo 44 različnih narodnosti, ki sestavljajo kanadski narodnostni mozaik. Tudi Slovenska skupina iz Edmontona je sodelovala, nekaj brhkih deklet in zrelih žena je v narodnih nošah razstavljalo slovenske narodne izdelke, posebno ročne izdelke, suho robo in ročna dela... Videli smo predi-co, slovenski kolovrat, nekaj otroških in odraslih parov je predvajalo slovenske plese, preplet različnih korakov valčka in polke ob domači kromatični h a r m o n iki. Za lačne so imeli okusne kranjske klobase, palačinke in štrudelj, da ob gledanju nismo omagali. Zgledalo je, da je plesna skupina, zlasti naj-
Dragi bralci Kanadske Domovine!
V zadnjih dveh tednih se je nabralo kar lepo število dopisov iz Kanade. Toliko jih imam na uredniški mizi, da mi je nemogoče jih vse sproti objaviti. Prosim za razumevanje!	Urednik
**+**++*+*+**++++r+***++*+***+*4
mlajših, v začetnih povojih, vsem pa je treba priznanja, ker takole mednarodna udeležba je hvalevredno dejanje, ki zahteva dela, časa, žrtev pa tudi nekaj korajže. Za nas same je bila ta razstava zanimivo in nekako domotožno, povzročila pa je tudi radovednost tujih obiskovalcev. Blizu slovenskega paviljona oz. bolje “štanta” so sodelovali tudi Hrvatje, kjer se je trlo veliko gledalcev in cedi lo lačne sline, saj so spretni Hrvatje pekli na ražnju tri mlade prašičke in kak ducat šunk, razstavljali izdelke s Hrvaške, in v slikah razkazovali lepote te. Vsekakor je bil to za obe naši narodnostni skupini kar lep dosežek. Najbolj pa se je ljudstvo drenjalo ob avstrijskem odru, kjer so dekleta v avstrijskih narodnih nošah in fantje v ir- 1 harca"h ob harmoniki in vriskanju res fejst plesali, vmes pa neko dekle jodlalo res odlično ...
Med nami v lethbridgeski slovenski srenji poteka življenje kar v mirnem toku. Pri Bohovih so oddali najmlajšo Liziko, na poroki in na ohce-ti smo se zbrali prav vsi Slovenci, uživali res lep in domač večer, ter tako zaželeli mladima kar najbolj sončno in zdravo skupno pot zakonskega življenja. V Calgaryju se je pa tudi poročila Farnija-nova Dorica, ki ji tudi želimo vso srečo bodočih dni.
Pahuljetova Bernardka je spomladi končala študij na torontski univerzi z odliko, odklonila ponujeno štipendi-jo, na jesen pa raje pričela še študij medicine na univerzi v Edmontonu. Brat Ludvik jr. pa je bil te dni po enoletni praksi sprejet v advokatsko zbornico in nadaljuje službo v Calgaryju. Tudi tema dvema naše čestitke. Menda novic poleg teh ni ali pa mene ne doseže, morda bosta jesen in zima kaj bolj povezali slovenske domove in prinesli kaj omemb vrednih dogodkov.
Pak
CLfcvLtAMU, O.
mali oglasi
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
BEAUTIFUL BRICK RANCH
4 bedrm, rec. rm. dbl. gar Euclid - St. Christine’s.
Call Frieda Brown ^ Bob Anderson Realty 261-3208	531-9189
(110-111);
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on % acre lot, V/2 bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen,' full basement and many extras. 486-4296
(108-112)
BY OWNER
Euclid Brick Bungalow. Fireplace, 3 bedrooms, Ige. kitchen, spacious dinette. Must see inside to appreciate. 943-3028
(X)
BY OWNER
E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459.
xo
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(x)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X).
JUST LISTED
3 Fam. off Lake Shore Blvd. on E. 148 St. Mint condition, high rents, double garage, new furnaces, all copper plumbing, enclosed porches, priced to sell. $42,000.
RYBKA REALTY \ 261-6300
(110-112)'
FOR RENT
4 Rooms up. Garage.
- 1003 E. 71 St.
• (110-111)
FOR rent NATCHEZ AVE. 5 Rooms up. Garage. Elderly couple. No pets. Call 524-6379 (110-111)
muzejev, od katerih imajo večino lokalni in etnografski muzeji. Izvrstni arheološki muzeji so pa danes v Novem mestu, v Brežicah, v Murski Soboti, celo na Goriškem. Na vsakem izmed teh muzejev je nastavljen strokovno izšolan arheolog, na nekaterih imajo kustose tudi za druge oddelke. Obstoji organizacija “Skupnost Muzejev Slovenije”, ki bi jo lahko primerjal ameriški The American Association of Museums.
Tretji sovražnik muzejev se bile različne kamarile in dve izmed njih sta bili Ljubljanska univerza ter “Akademija Znanosti in umetnosti”. Moje razprave in članki niso našli priznanja na teh trdnjavah učenosti in , posebnega razreda za arheološke vede ni bilo. Danes izhajajo vse pomemb-
ne publikacije s področja arheologije v okviru “Akademije Znanosti in umetnosti”. E-nako tudi vse etnografske razprave. Ker je človek vedno bolj nagnjen , k slabemu kot k dobremu, so ljudje, ki so sedeli na vodilnih pozici-jah, gledali na to, da so imeli vse vajeti v svojih rokah, namesto da bi agende razdelili. S svojim ogromnim vplivom na Banovini in v Beogradu bi bil Stele že pred vojno lahko spremenil svoj “Spomeniški urad” v “Zavod za varstvo spomenikov”, a tega ni storil.
• Ako so bile vse te spremembe možne po vojni, zakaj niso bile možne v stari Sloveniji in Jugoslaviji? Stane Gabrovec, vodilni prehi-storik v današnji Sloveniji,
ORDER FILLING SUPERVISOR
Experienced only. Small Parts. Must be good with detail and figures.
451-5511
(110-112)
FOR SALE
All brick, 3 bedrooms, fully carpeted, fireplace and basement. $49,000. Off E. 185 and Lakeshore. Call 481-4373 after 5 p.m.
(IKMll),
V NAJEM
oddajo 3 prostorne sobe s kopalnico in privatnim vhodom, spodaj, dvojna okna, blizu Sv. Vida. Kličite 431-3373.
(110-111);
LOT FOR SALE
at Roaming Rock Shores. Corner lot #874. Approx. Vi acre. $1200.00, which is. less than half purchase price.
Call 731-3178
(110-112)
piše, da niti jaz niti Saria nisva vzgojila nobenega učenca. Ta mož je zapisal s tem največji nonsens. Sar ha je vzgojil celo vrsto klasičnih filologov zato, ker so morali pri njem jemati arheologijo in staro zgodovino. Jaz pa nisem vzgojil nobenega, ker nisem nikdar učil in ker takih študentov ni bilo, štuc.entov pa ni bilo, ker ni bilo služb. Zaradi lepšega nihče me študira na univerzi, vsako študira zaradi kruha, ki mu. ga bo služba dala.
V boju za muzejski zakon sva nazadnje ostala na bojišču samo dr. Fran Kos in jaz. Leta 1940 jeseni sva v tej zadevi obiskala predsednfka Senata, Dr. Antona Korošca in ga o stvari informirala \ njegovi Senatni pisarni.	; .
j
klonjenost do mene, krepost- Fred Križman, Agnes Pace

FANTJE M VASI
priredijo
KONCERT
V SOBOTO G. OKTOBRA 1979 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6417 ST. CLAIR AVENUE ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER
IGRA ALPSKI SEKSTET

Vaclav Beneš~Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
nad evica!”
(Dalje prihodnjič)
Committee
8os% c! Officers of Lodges and Oinbs
Building & Planning
**Frank Kosieh Fred Križman, John Cech
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospi- National Home, St. Clair Ave.
diha, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Su-bel
Kitchen Committee: »Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday ir. the month at 1 p.m., Slovenian
at 7:30 p.m. terloo Rd., period.
at the S.W.H. on Wa-except for vacation
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle
tals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend Victor their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268 NB: Mary Cerer will be an Ex-offi-
Finaneial Secretary, John Spilar, cio member of all Committees, and
715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J.
Prija tel, 845-4440
Meetings held every third Sun- Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge day in St. Mary’s Study Club Room. Advocate, Lou Svetlic; Historian,
John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-
is to receive notice of all Board of Trustee meetings and all Committee meetings.
EUCLID VETERANS CLUB 1979 Officers
President Jacob Chesnic, Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.
PLANINA SINGING SOCIETY OF MAPLE HTS., OHIO
President .......... Al Glavic
Vice President .... Louis Fink
Financial Sec. — Emma Urbančič Corresp. Sec. —— Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Frances Bezdek Vice-president — Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Membership Chairman — Justine Skok
Workshop Chairman: Doris Sadar Rec. Sec’y. — Amalia M. Rabb (Molly)
Auditors: Jean Križman, Doris Sadar, John Streck Meet: Third Tuesday of month Place: Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.
SLOVENIAN SOCIETY HOME Eecher Ave., Euclid, O.
President — Max Kobal Vice President — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Joe Petrie, Jr. Audit Committee — Chmn., John Hrovat, William Jansa, John Bozich
House Committee — Ghm., Ed Leskovec, Ed Koren, Rudy Lokar Directors — John Evatz, A1 No vine Ftonaid Šuster, John Troha Honorary President — John Trebeč Honorary Secretary — Stanley Pockar
Hon. Recording Sec’y.—Mary Kobal Regular meeting every third Wednesday of the month at 7 p.m.
NEWBURGH-MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB Officers for the Year 1979 John Taucher — President, 15604
Shirley, Maple Hts., O. tele. 663-6.457.
Anton Perusek — Vice.-Pres. Carol Arko — Secretary, 6765 Oakvrood Dr., Independence, O., telephone 524-2541.
Ernest Arko — Treasurer Mary Shamrov — Record. Sec. Auditors: Andrew Rezin, Anton Stimetz, Mary Gregorič The monthly meetings are held on the fourth Wednesday of the month.
SLOVENIAN -AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk \ ice-Pres.—- Fr. A. Edward Pevec Secretary — Bertha Lobe, 1023 East 68th St, Cleveland, O. 44103 Treasurer — James E. Logar Executive Committee — John J. A.lden, Dr. Karl B. Bonutti, Frederick E. Križman, Hon. August Pry ate 1
Executive Director— Dr. Rudolph M. Susel, 1734 Sherwood Blvd., Euclid, OH 44117 (216) 481-5005.
!' “Po Češkem se misli, da si kje zaprt. Zato je razposlal moj oče vse svoje štiri sinove, da bi te iskali. Jaz sem na j potu že peti mesec.”
“In kako si prišel sem?” “Ko sem našel tvojo sled, ! je nisem več zapustil. Koder sem hodil po nemških kra-| jih, te kolnejo, ker si baje... Ti mi odpustiš in me oprostiš, jasni vojvoda, da mi ne bo treba ponavljati njihovih drznih besed. In ko sem se bližal meji bodrske kneževine, je poletaval nad menoj star sokol in iz kljuna se mu je izvijal čuden krik, kakor da hoče nekaj povedati. Neprestano sem videl pred seboj njegove peruti in napotil sem se v stran, v katero je letel on... In ni se spustil na zemljo, dokler ni priletel v tukajšnjo vas in sedel na sveže nasuto gomilo.”
^ “Niklotov sokol!” je zaseje petalo več ustnic naenkrat, j,- “Da, ta, na katerega sem v f- mišenski deželi nameril svoj ! lok. Takrat sem prvič videl [• vašega starega vojvodo. In ni-t ti v sanjah bi mi ne bilo pri-, šlo na misel, da pridem kdaj j V vašo domovino. Prav me je I s varil vaš vladar, naj ne spuščam za sokolom puščice ... In kaj mi prinašaš iz ljube domovine?”
Kakor hitro se pokažeš na Češkem, takoj vse potegneš za seboj. Ko sem odhajal, je bil stric škof zelo bolan in se je dal odnesti v Heb, da bi mogel v miru umreti.”
“In moj mlajši brat?” “Tedaj je bil še zaprt. Moj oče ti z najponižnejšim pozdravom javlja, da ne smeš odlašati niti trenutek. V naših krajih je vse za te in če bi
SLOVENIAN WOMEN’S UNION DAWN CHORAL GROUP
President — Pauline Krall Vice Preš. — Jean Jansa Secretary-Treas. — Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willo-wick, OH 44094 Phone — 943-1546. Librarian — Pauline Krall Reporter — Fran Nemanich Auditors — Carolyn Budan, Ann Terček
Director — Frank Zupan Rehearsals — Every Monday at 7:30 p.m. — Reoher Hall, Euclid.
bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed Glicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
Meets 1st and 3rd Monday of the društvo ure molitve, vsako prvo Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima month at Euclid Vets Club.
lasanja!’
“Pojdem, še enkrat se poskusim za svojo dediščino!”
j*
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44110 1978-1979
Executive Committee
kdo ne bil, bi bilo to le zato Frank Kosich — President ker se boji, da ga morebiti Alma Lazar> T;easurer kaznuješ za dicko Zdisko iz- Marie Shaver — Rec’d. Sec’y. dajo.”	Josephine Hirter	-	Corres.	Sec’y.
“Zdice so oprane že na mi- ^ Thte Ex“uti^e Committee will v	also -act as the House Rule Com-
senskih tleh!”	mittee
Blagovoli, gospod, brez od-	Auditing Committee
**Joe Gabrowshek Pauline Burja, Albin Lipoid Ronald Zells, Ray Perme
<(T	. .	,	,. ,	,	Finance Committee
In blagoslavljal te bo ves **Ray Perme
češki narod!”	Frank Kosich,	Ronald Žele,
“Za zdaj sprejmi za svoje	CeTch’ A1™a EazarT- J^ephine
J J	■' Hmter, Louis Drašler, James
poslanstvo mojo zahvalo. Če Rlohlak, Consltant
da Bog poravnam svoj dolg Admissions-Screening Committee
na Hradčanih skrbneiše!”	“Marie Shaver
u-trT' ■	.	,	ocsephine Hirter, Pauline Burja
Kličejo me nazaj v domo-	House ComnlUtee
vino. Pojdem. Dnevi našega "‘“Joe Gabrowshek potikanja po svetu, soproga Jaines Kozel, Albert Pestotnik,
moja, se morebiti vendarle Joseph1fetriL’ r' r
~ .	,	,,	Personnel Committee
bližajo koncu.”	“Rudy Kozan
“iv i ■	, , ,	. ,	. Josephine Hirter, Albin Lipold
Da bi dal to dobrotljivi Jean FFrizman, Louis Drašler Bog!” je spregovoril oče Do- Pauline Burja, Alma Lazar brogost, in oči gospe Adlete A£nes Face so se zopet obrnile h križu na FredSkKrkS ConsuItant
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President — Renato Cromaz Vice President — Frank Cendol Financial Sec’y. — Dick Beck Recording Sec’y. — Edward Pečnik
Keeper of Arms — Aloiz Pugel Auditors — Frank Beck - Chairman— Rudy Boltauzer - 1st Auditor; Tony Urh - 2nd Auditor Trustees — Frank Zorman -Chairman; Renato Cromaz - 1st Trustee; Elio Erzetič - 2nd Trustee; Frank Beck - 3rd Trustee; and John Truden - 4th Trustee
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary La-
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor —- Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m.
M.P.Z. CIRCLE 3
Pres. — Eleanor Rižnar 1st V.P. — Carol Stražišar 2nd V.P. — Emily iStarman Recording Sec.—'Marion Hrvatski Treasurer — Millie Bradec Auditors — Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Jo Tucceri
Musical Director — Thomas H'eg-ler
Pianist — Alice Cech Circle Committee — Christine P.laitnik, Sophie Matuch, Judy Skopitz
Rehersals are held every Monday
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
^ [l ^
Gospa Adleta je upirala
sv’oj pogled v križ na pročelni steni z izrakom na j iskrenejše hvaležnosti na bledčm jt obiličju. Premislov glas se je j čudno mehčal in čelo se mu ^ je zopet jasnilo.
£ “Ali te smem prositi jasni gosipod, da mi dovoliš za nekaj trenutkov pogovor med štirimi očmi? — Visoki gostje za 'trenutek oproste!”
Pevec, Černin Sobehrd, o kog;ar potovanju z očetovega fgradu do sem bi bilo predolgo pripovedovati, se je na vse strani najvljudnejše priklanjal in njegov pogled se je zopet srečal z očmi Dra-gušč.-nimi, v kateri je na prvi pogiled spoznal Premislovo hčer.
Pyemisl je obstal po nekaj korakih v postranski sobici, kjer sta bila sama s selom.
“Gospod, blagovoli se brez odlatšanja odpraviti na pot.
pročelni strani iz izrazom tako iskrene hvaležnosti.
“Tudi moje upanje se bliža izpolnitvi! — še enkrat te prosim Vojvoda in te spominjam tvoje obljube!”
“Na Hradčanih, kraljevič!”
Premisi se je kar naenkrat Josephi^nTrter spremenil. Njegove oči so bi- Albert Pestotnik
Statutory Agent and Parlimentarian Paul J. Hribar
Legal Counselors Conway & Hribar Co., L.P.A.
Fund Raising Committee “Hon. Mike Telich “James Kozel Jean Križman Louis Drašler
L
le polne ognja, s čela so mu izginili oblaki, ledene poteze na njegovem obrazu so se raztajale in v glavi se mu je zop«t vzbudila hitrost miš-1’jenja, za katero se je odliko-
Membership Committee
“Alma Lazar, Josephine Hirter Jean Križman, Vida Shiffrer
Publicity Committee
“Cecilia Wolf
Josephine Hirter, Joseph Petrie, Jr.
Auxiliary Liason Auxiliary Liaison Chairperson
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name
Street
City.................... State.
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vmn poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele-
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N, Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
GfiMMVA POGREBNA ZAVODA
‘t-53 East G2 S£,
17010 L&ke Skoj-® BlvčL
431-298«
«31-0300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	53 i-123J

val pred vsemi drugimi v ta- ’" Jean Križman
ko veliki meri.	Welfare IJaison Chairperson
i, ,•	. v .v Celia Wolf
zehm ti najsrečnejšega Professional Practices Committee konca, vojvoda, in vam, jasna “Rudolph Kozan, Marie Shaver gospa, najlepšega sija bogi-nje sreče.”
Kraljevič Valdemar je dvignil1 čašo, v kateri je prekipevala medica, njegova roka se je dotaknila roke Oraguščine, med splošnim napivanjem se je nagnil kraljevič k Premi-slovi hčeri: “In na tvojo na-
DR. HEINZ MIKOTA, D.D.S.
naznanja, da je odprl svojo zobno ordinacijo na
6420 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio 44103
Tel. 431-3772
Poslovne ure: ........ zjutraj
ponedeljek in petek:	8.30 - 12
sreda in četrtek:
sobota: ................ 10. - 12,
popoldne 1. - 5. 1. - 7. 1. - 3.
•	Wedding Invitations
•	Letterheads
•	Envelopes
•	Business Cards
•	Statements
•	Admission Tickets
•	Raffle Tickets
•	Refreshment Tickets
•	Programs
•	Etc. etc.
AMERICAN HOME 6117 St. Clair Ave. 431-0628
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave. Moj novi naslov: ....
Cleveland, Ohio 44193



MOJE IME:
•••••••••■••»••»••••••»•••••'••far»'»ia>saas>a,aaasaaaaaaaaaavaA!Vk(
Moj stari naslov:
I •••••• M.MJČMII t •• M
f
PROSIMO, PIŠITE RAZIjOčNO