S. PETROVIČ: Disciplinski predpisi. (Z učiteljskega stališča.) § 159. določa v občih obrisih, kdo se pregreši disciplinarno in deli discipl. predpisom nasprotujoča dejanja na: a) nerednost — disciplinski p r e s t o p e k; b) disciplinski pregrešek. Važno je, da kdor je obsojen radi ka- kega dejanja po sodniji in prestoji kazen naloženo po istej, pride kljub temu v disciplinarno preiskavo in je sojen po disciplinskem zakonu: učitelji dobimo torej dvojno kazen: sodnijsko in disciplinarno. § 161. Nerednost kaznuje neposredni starejšina, to je pri nas učiteliih nadučitelj ali pa starejšina vsakega višjega urada — predsednik okrajnega šolskega sveta, višjega šolskega sveta itd. Naredbenim potom bo treba določiti, ali se bo ta pravica dala šolskim voditeljem ali ne. Za nas in najbrže tudi za voditelje je bolje. da nimajo te pravice, ker kaka mala nerednost se pripeti lahko vsakemu in tako bomo imeli večne 10% mesečne odtegljaje in to od plače. ki ne bo r.ikdar tolika. da bi zadostovala za živijenje. V zakonu ni nikjer govora o eksistenčnem minimu. Odprto je vprašanje, itli se sme odtegniti 10?r kot kazen za nerednost tudi od vsote. ki ne doseza eksistenčnega minimuma. § 162. Priziv zoper kazen za neredriost je" dopusten v petih dneh pri neposredno višjem starejšini. Odločba slednjega je končnoveljavna. Zoper kazen, naJoženo zaradi nerednosti po šolskem voditelju, se lahko pritožimo pri predsedniku okrainega šolskega sveta. § 163. Nerednosti zastarajo čez leto dni. Tukai ni jasno, ali leto dni po storjenem dejanju ali leto dni po dnevu. ko so bile naznanjene. ali leto dni potem, ko se je zvedelo za nje: n. pr. Nerednost napravim 1. januarja 1923. Naznanjen sem 28. decembra 1923. Predno me zaslišijo, ie pa že 2. februarja 1924. Ali je v tem primeru nerednost zastarela ali ne? $ 164. našteva pregreške. ki se kaznujejo disciplinarno. Pod točko 1. so našteti pregreški zoper stanovski ugled; vsi ti pregreški morajo imeti sledeče znake: 1. goditi se morajo v javnein lokalu; 2. v družbi in 3. na tak način. da trpi ugled. Ta točka je važna zlasti za gdč. tovari- šice. ker ravno tem se je godila dostikrat krivica in to navadno po ljudeh, ki imajo za seboj zelo pisano in burno mladost in sodijo vse po svojem kopitu. Trda je točka 9. Dosedaj so imeli nekateri srečni učitelji trgovine, gostilne, žage itd. Navadno je dala ime za obrat žena, resnično ga je pa vodil mož učitelj. To je v bodoče zabranjeno, ker se pravi v tej točki »pod lastnim ali tujim imerioiri«. Kmetovanje je dopuščeno, ker nese malo; zabranjeni so le dobičkanosni trgovski in industrijski obrati. Po tej točki je prepovedano tudi izvrševanje odvetniških poslov in v bodoče ne bomo smeli pisati narodu več nobenih prošenj, prizivov itd. To je za nas dobro. Mnogo pisarije »zastonj« bo odpadlo. § 165. našteva kazni za disciplinske pregreške. Te kazni so zelo trde, zlasti pa so hude njili posledice, ker kdor je kaznovan z uRorom ali pa pod 2 z zmanjšbo plače 20'y , izgubi tudi pravico napredovanja v višjo plačilno stopnjo za 1—3 leta. Vzeinimo sledeči slučaj: Ker nimam več nobenega drugega sredstva, prisolim tovarišu na šoli srednjo zaušnico. Kazenska sodnija me obsodi radi žaljenja časti na 100 Din. Disciplinsko sodišče ine obsodi v 20. službenem letu na 20% zmanjšbo plače za eno leto. Osnovna plača 7320 Din -fpoložajna plača 6600 Din = 13.920 Din. 20% = 20 X 1392 = 2784 Din. Toliko se mi odtegne letno. Vrh tega se mi ustavi napredovanje v prihodnjo višjo stopnjo za 2 leti. Vsled tega izgubim letnih 960 Din osnovhe plače + 1800 Din položajne plače = 2760 Din; v 2 letih 5520 Din. Tako bi stala navadna zaušnica 2784 Din + 5520 Din + 100 Din (sodnijske kazni) = 8404 Din. To je vsekakor previsoka cena. Navadni državljan opravi tako nedolžno stvarco s 100 Din. Tukaj je zopet odprto vprašanje o eksistenčenm minimu. Zgornji račun sem napravil za učitelja, ki ima prosto stanovanje in ne dobiva nobene stanarine. Kako si bodo v tem slučaju pomagali, ne vem, ker pragmatika pravi, da se ustavi tudi napredovanje v višjo stopnjo stanarine za 1—3 let. Morda zaprejo 1 sobo ali pa bo treba plačati od plače za 2 leti nazaj, da se bo raztezala kazen tudi na stanarino. To pokaže praksa! Po teh določbah ne bo preostalo kaznovanemu druzega kot »z Bogom« državna služba in iskanje kruha v svobodnih poklieih. Med kaznimi, določenih po kazenskem zakoniku in kaznimi disciplinskili predpisov zija strašno brezno nepravičnosti. Razloček, med kaznovanjem ljudi svobodnih poklicov in kaznovanjem državnih uradnikov, je prevelik. Da mora biti državni uslužbenec vzgled drugiin državljanom, o tem ne dvomi nihče; vendar pa ne smemo pozabiti, da je uradnik tudi človek iz mesa in krvi, podvržcn raznim slabostim ir. v mnogih slučajih težko brzda svoje prirojene napake. § 167. Disciplinska sodišča so upravna sodišča — prva inštanca — in državni svet — druga in poslednja inštanca. To točko bomo najbrže vsi toplo pozdravili, ker pri upravnih sodiščih so ljudje, ki poznajo zakone in celokupni upravni državni aparat; izkljueena bo pristranost in protekcija, žlahta ne bo več igrala tolike uloge in tudi navadni, iz kmetskega stanu izišli učitelj bo sojen, kakor bo zaslužil. § 170. Nam daje možnost, da dobimo učitelji posebni disciplinarni red v obliki naredbe ministrstva Prosvete. Sploh bi bilo pametno, da bi bila izdala vlada satno nekak okvirni zakon, a podrobnosti bi bila prepustila posameznim ministrstvom. Tako so pa nekatere točke disciplinskih predpisov bolj obče naravi, druge pa določujejo vse podrobnosti. § 171. Do 1. septembra 1923 je sklepal okrajni šolski svet ali se uvede zoper obdolženca disciplinarna preiskava ali ne. Po 1. septembru 1923 ima to pravico diseiplinsko sodišče (3 sodniki upravnega sodišča). Glej § 181.! Vse po okrajnih šolskih svetih po 1. septembru 1923 sklenjene preiskave so neveljavne in se lahko vniejo okrajnim šolskim svetom kot take. D i s c i p 1 i n a r n a r a z p r a v a: V disciplinskem sodišču so: 1. 3 sodniki, ki so člani upravnega sodišča. 2. 2 prisednika; to sta 2 po činu višja strokovna drugova obtoženčeva. torej pri nas dva učitelja. Najbrž bodeta to 2 višja šolska nadzornika ali pa zastopnika v višjem šolskem svetu. Kako se vo- lita poslednja dva, se predpiše z naredbo. Če bodo tako hiteli s to naredbo, kot z izvršilno naredbo glede kurjave in stanarine, smo vsi tisti, ki imamo upanje, da si kmalu ogledamo zanimivosti disciplinskih preiskav, pač brez skrbi, ker po točki 200. zastarevajo disciplinski pregreški rekom 5 let. 3. Tožitelj, — nekak državni pravdmk —, ki ga postavi obdolženčev oblastni starejšina — veliki župan mariborski. Ta tožitelj mora biti državni uslužbenec, jurist in s stroke obtoženca s sedežem ; na kraju disciplinskega sodišča. Za naše razmere je to: učitelj-šolnik, ki je juflst in spada v področje ministrstva Prosvete ter je nastavljen v Celju. Kje bomo tega dobili? Natančnejše odredbe glede izbire tožitelja se predpišejo z uredbo. 4. Obdolženec. 5. Branitelj-zagovornik. Tega si določi obdolženec sam izmed državnili urad»ikov. ki službujejo na kraju disciplinskega sodišča ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov - advokat. Izbran branitelj inora prevzcti svojo ulogo. 6. Priče. ki -so: osebe, uradni spisi, predineti in sploh vse, kar lahko služi kot dokaz. § 179. Disciplinska razprava se dovrši tam, kjer se začne, četudi bi bil premeščen obtoženec pred zaključitvijo razprave v kak drug kraj, ki ne spada več v področje prvotnega upravnega sodišča. § 180. Predhodno kratko preiskavo izvrši neposrednji starejšina, to je pri nas podrcjeniti nčiteljih. naš nadučitelj. Vse spise te preiskave izroči disciplitiskemu sodišču in obvesti obenem o tem predsednika okrajnega šolskega sveta. § 181. Disciplinarne preiskave sklepa disciplinsko sodišče; okrajni šolski sveti nimajo več te pravice. Na podlagi ovadb in predhodne preiskave odloči disciplinsko sodišče (3 sodniki upravnega sodišča § 171.): 1. ali je povod za disciplinarno preiskavo ali ne; 2. če odloči z »da«. potem odredi: a) preiskavo, če je še potrebna; b) določi razpravo, če je zadeva že dovolj preiskana. 3. Vrne spise z motivacijo, da ne spada zadeva pred kompetenco disciplinskega sodišča,_ker je navadna nerednost. § 182. Če se uvede zoper kakega učitelja kazensko postopanje pri redni sodniji, mora obvestiti šolski voditelj V» tem disciplinsko sodišče. Disciplinsko sodišče, ki je izvedelo v preiskavi ali med razpravo za kako kaznjivo dejanje obtoženčevo. naznani to kazenski sodniji. Ta točka uvaja dolžnost inedsebojnega obveščanja med kazensko sodnijo in disciplinarnim sodiščem. § 183. Redna sodišča. ki uvedejo kazensko postopanje ali kaznujejo kakega učitelja. poročajo to šolskemu voditelju, ki mora napraviti poročilo na okrajni šolski svet in disciplinsko sodišče. § 184. Disciplinsko sodišče, ki je sklenilo disciplinarno preiskavo, obvesti oblastnega starejšino — velikega župana Mariborske oblasti —. da postavi preiskovalca. Po našem starem disciplinarnem redu je vodil preiskavo okrajni glavar. predsednik okrajnega šolskega sveta, ki je navadno prepustil to delo okrajnemu šolskemu nadzorniku. § 185. Obdolženec in njegov branitelj imata pravico vpogleda v vse akte. § 187. Odlok, ki odreja razpravo. mora vsebovati pregrešna dejanja in razloge. To si mislim tako: Dne se bo vršila pred discipli- narnim sodiščem razprava zoper Vas, ker ste se pregrešili proti § 118. in 119. šolskega in učnega reda (označba deja- nja). ker ste dne storili to in to (razlogi). Sodili Vas bodo: sledijo imena sodnikov. Osein dni po vročitvi tega odloka ima obdolženec pravico. da navede svoje dokaze in zahteve glede razprave same, n. pr.: Protestiram. da bi me sodil¦ g. N. N., ki je moj brat, ali zahtevam, da je razprava tajna. prosim. da se razprava vrsi po vrnitvi g. 1. I., ki bo dokazal mojo nedolžnost, prosim, da se pokličejo k razpravi sledeče priče: itd. § 188. Po preteku 8 dni se določi dan razprave. Obdolženec ni primoran priti k razpravi. Branitelj mora biti navzoč. Sodba se izreče v vsakem slučaju. § 190. Pri razpravi sami imam pravico dajati izjave. staviti predloge, n. pr. da se naj zasliši k tej točki obtožnice g. I. I. in zastavljati po predsedniku pričam vprašanja, n. pr. gospod predsednik, vprašajte pričo I. I., kako daleč je bila oddaljena, ko je to slišala, kar trdi itd., ali pa g. nasprotnik, sedaj priča g. I. I., je pisal v ovadbi pred 6 meseci. da je bilo to opoldne. sedaj pa trdi, da je bilo zvečer, kako se ujemajo njegove trditve, opozorite ga na nedostojnost laganja in posledice krivega pričevanja. Po zvršenein dokazovanju dobi besedo tožitelj, za njim branitelj in končno besedo inia obtoženec. torej slično kazenskim razpravam. § 194. Stroške razprave trpi obsojeni obdolženec. Če je oproščen plača stroške država. Ako se mu dokaže, da je zakrivil od petih obdolženih dejanj dva. plača dve petini stroškov, ostale tri petine pa trpi država. Tako razlagam to, ker se pravi v tej točki med drugim: »V kolikor se obtoženec oprosti....« § 196. Pravico ugovora (rekurza) na disciplinsko sodišče II. stopnje ima obsojenec in tožitelj; prvi najbrž radi krivično ali previsoko odmerjene kazni, drugi pa radi prenizko odinerjene kazni. Pritožba iina odložilno moč. V slučaju, da odkloni disciplinarno sodišče predložitev rekurza drugi inštanci, je dopustna pritožba na višje sodišče. ki j. pri nas v Ljubljani. S 197. Disciplinarno sodišče 2. stopnje obnovi razpravo. če uvidi. da so izpolnjene formalnosti za vložitev pritožbe. Postopanje druge stopnje je analogno prvotni razpravi. >. 200. Disciplinsko kaznjivi pregreški. ki niso kaznivi po občem kazenskem zakoniku, zastarijo v petih letih; hudodelstva pa, ki zastarijo po kazenskem zakoniku v preteku gotovega časa, ne zastarijo disciplinsko nikdar. § 203. Učitelj. ki že prestoji disciplinsko kazen, a dobi pozneje dokaze za svojo delno ali popolno nedolžnost. sme zahtevati obnovitev disciplinarnega postopanja. § 205. Dovoljena obnova disciplinarnega postopanja ustavi izvršitev naložene, še ne izvršene disciplinarne kazni: n. pr. 20% mesečni odtegljaji se zopet izplačujejo. § 207. Če se dokaže pri obnovi delna ali popolna nedolžnost obsojenčeva. se mu povrne sorazinerno storjena materijalna škoda. § 208. n 209. določuje, kedaj se lahko odstrani (suspendira) uslužbenec od službe. Prva točka pravi kedaj se lahko odstrani. druga pa, kedaj se mora odstraniti. Učitelja. ki bi se uprl voditelju, laliko suspendira poslednji. Pozor podrejeni' Vsako predhodno odstranitev iz službe mora potrditi disciplinarno sodišče v treh dneh. § 210. Suspendiranemu lahko ustavi disciplinarno sodišče polovico osnovne in položajne plače. V slučaju, da se izkaže nedolžnost. se inu odtegljaji vrnejo. § 214. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju, kakor: sklep, da se uvede disciplinarno postopanje, odlok o odrejeni razpravi, povabilo k razpravi, se morajo vročiti naravnost obtožencu. torej ne več po šolskih vodstvih. § 223. Vsa pred razglašenjem tega zakona — pred 1. septembroin 1923 učinjena discplinarno kaznjiva dejanja se kaznujejo po starih predpisih, če niso kazni novih predpisov milejše; razsoja pa jih že upravno sodišče po novein postopanju. § 252. Razveljavlja naše dosedanje disciplinarne predpise. Po temeljiti študiji disciplinarnih predpisov pridemo do zaključka, da. ima ta zakon mnogo trdih in drakoničnih odredb, celo takih, ki naravnost uničijo državnega uslužbenca, n. pr. 20% mesečni odtegljaji in ž njimi vezano nenapredovanje v prihodnjo višjo plačilno stopnjo za dobo 1 do 3 let in to od plače, ki še dosedaj ni nikdar dosegla resničnih življenskih potreb. V takih slučajih ne bo preostalo drugega, kot resignacija na državno službo in iskanje kruha v kakem svobodnem poklicu. Vprašanje je, kako bo z naraščanjem uradništva. Navadni človek odgovarja samo kazenskemu zakoniku, ki pa ni tako trd, ki je celo tako dober in mil. da dejanja, ki so kaznjiva po discipli- narnem redu, po kazenskem zakoniku sploh niso kaznjiva. Prevelika strogost in omejitev svobode bode imela za posledico, da se ne bode upal nihče ničesar storiti, ker človek, ki nič ne dela, ne more napraviti napak, nasprotno pa tisti, ki dela mnogo, lahko zagreši med mnogim dobrim tudi cnkrat kaj slabega. Posebno pri učiteljskem poklicu, kjer pride bolj v poštev učiteljeva osebnost, kot suhi zakon, bo imel ta zakon kvarne posledice. ki se pokažcjo gotovo v par letib. Za nas bi bil ta disciplinarni zakon mogoč. če: 1. bi bila plača sijajna: 2. vsa službena mesta bi morala biti enaka. Sploh iinam utis, da je izdelan ta disciplinarni red bolj za uradnike, ki imajo opravka z mrtvim materijalom, kakor so pošta, davkarija itd. in službujejo v mestih z istimi življenskimi pogoji, a za nas. ki imamo opravka z živimi bitji in smo razvrščeni po tako različnih krajih z razr ličnhni življenskimi razmerami. bi bilo dobro, da dobimo svoj disciplinarni red. Točka 170. nam daje to možnost. Samo hitimo, da ne bo prepozno. Tako mislim jaz! Veselilo me bo. če se oglasi še kdo drugi k teinu predmetu in rni popravi moja eventualna napačna naziranja in rnorebitno napačno umevanie in razlaganje disciplinarnih predpisov.