DOMOVIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 33
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY HORNING, FEBRUARY 9TH, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV
Japonci poročajo, da je Rusija začela zbirati večje armade ob meji
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike
Al Smith bo kontroliral preds. konvencijo
skrajno nepričakovanega v položaju lahko prisili Smitha, da podpira Roosevelta.
Smith je bil danes ves dan obkoljen od časnikarskih poročevalcev, toda je odrekel vsako nadaljno izjavo. Le enkrat je odgovoril na značilno vprašanje: "V slučaju, da je kdo drugi nominiran za demokratskega predsedniškega kandidata, ali ga boste podpirali?" Smith je odgovoril: "Jaz sem demokrat, in to pove vse!" Ta izjava pomeni, da se bo Smith podal volji večine na predsedniški konvenciji.
Washington, 8. februarja. — Alfred E. Smith, demokratski zastavonoša iz leta 1928, je včeraj izjavil, da je pri volji sprejeti predsedniško nominac i jo demokratske stranke, toda prepusti popolnoma prosto voljo vsem drugim kandidatom in delegatom predsedniške konvencije, ki bo postavila kandidata.
Ves demokratični politični položaj je odvisen od te izjave Al Smitha. Tozadevna njegova izjava obsega 144 besed. Izjava Smitha se smatra v uradnih krogih kot smrtni udarec kandidaturi governerja Franklin B. Roosevelta, ki je imel doslej največ upanja, da bo nominiran predsedniškim kandidatom demokratične stranke.
Toda dočim sedaj javnost ve, da je Al Smith kandidat za nominacijo, pa to še ne pomeni, da bo Al Smith tudi dobil nominacijo. Predsedniška konvencija demokratov ipaa pravilo, da mora predsedniški kandidat dobiti dve tretini vseh oddanih
glasov, in tolikšne moči Al Smith kljub vsej svoji popularnosti nima. In tako še zna pripetiti, da ne bo dobi! i]iti Al Smith niti Franklin Roosevelt predsedniške nominacije, pač pa bo slednja najbrž izročena Newton D. Bakerju.
Na vsak način pa bo Al Smith absolutno kontroliral položaj na demokratski predsedniški konvenciji. Brez Smithove volje ne bo mogel biti nominiran nihče, in nominacijjo bo dobil oni, komur bo Smith naklonil svoje glasove potem, ko bo Smith videl, da on ne more zmagati. Toliko je danes gotovo, da Smith svoje podpore ne bo dal Roose-veltu, pač pa, je skoro sigurno, da jo dobi Newton D. Baker.
Dočim sta bila Smith in Roosevelt pred letom dni še prijatelja, pa sta se tekom zadnjega leta sprla. Smithu nikdar ni ugajalo, ker je'Roosevelt pritiskal na narodni demokratski odbor, da slednji ne sme priti v javnost proti prohibiciji. Le kaj
Franklin Roosevelt še ni podal nobene izjave glede Smitha. Svoje dni sta bila velika prijatelja. Bil je Roosevelt, ki je leta 1920 prosil Smitha, da kandidira za predsednika, in je bil Roosevelt, ki je v letu 1924 predlagal Smitha ea kandidata, in zopet je bil Roosevelt, ki je predlagal Smitha leta 1928, ko je bil nominiran.
Smrtna kosa
V pondeljek zjutraj je umrl v mestni bolnici rojak John Ka-telic, p. d. "Zaje." Star je bil okoli 48 let. Doma je bil iz fare Dobrnič na Dolenjskem, kjer zapušča ženo. V Ameriki je bival nekako 40 let. Dolgo let je stanoval pri Mrs. Ani Zupajnčič na Saranac Rd. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo ob 7. zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152nd St. Naj počiva v miru!
Sinoči je imel zamorski republikanski councilman Lawrence Payne pred zbranimi črnimi državljani v dvorani na 40. cesti govor,. t<?kom katerega je slavil republikanskega kandidata za župana, Daniel Morgana, kot najboljšega prijatelja zamorcev, Dokler je bil Daniel Morgan mestni manager, so črni državljani dosledno dobivali delo od Morgana v mestnih oddelkih.
Zamorski councilman Payne j je povdarjal navzočim državljanom zSsluge, ki jih ima Morgan I pri delitvi mestnih del. Povdarjal je, koliko zamorskim dekle-
Kako je z delom po ameriških mestih. Municijske tovarne poslujejo
New York, 8. februarja. Brezposelni so v tem mestu ne oziraje se na močan naliv priredili demonstracije na Union Square, nakar so v paradi porakali do City Ilall. Toda demonstracija, katere se je udeležilo 5000 oseb, je popolnoma mirno potekla. Pred City Hall je stalo kakih 300 policistov, ki pa niso imeli ničesar opraviti. Sprejeta je bila resolucija, da se upelje zavarovalnina proti brezposelnosti.
Bridgeport Conn., 8. februarja. V tovarni Union Metallic Cartridge Co., je nastala raz-strelba, pri kateri so bile ranjene štiri delavke. Tovarna je za-posljena z naročili za strelno orožje.
New York, 8. februarja. Na zborovanju unijskih krojačev je bilo sklenjeno, da se 5000 krojačev v New Yorku udeleži štraj-ka. Dan štrajka še ni določen. Ameriška delavska federacija je obljubila podporo.
Indianapolis, Ind., 8. februarja. Unija premogarjev je zaključila, da se še nadalje od unijskih premogarjev pobira mesečna pristojbina 50 centov na glavo.
Kongress razpravlja o podpori brezposelnim. Ali se bo delila pšenica?
Washington, 9. februarja. — Ta teden se bo pokazalo, ali je kongres pripravljen podeliti direktno podporo brezposelnim v Ameriki ali ne. V senatu bodo ta teden glasovali, če se dovoli $375,000,000 direktne podpore, kakor sta predlagala La Follet-| te in senator Costigan. Jutri I pa bodo govorili v poslanski zbornici kongresa o predlogu de-; mokratov, če se razdeli brezpo-j selnim 40,000,000 bušljev pšenice, ki jo ima vlada v svojih | shrambah, in katere ne more i prodati. Finančna korporacija, ki ima na razpolago $2,000,000, | da olajša depresijo, je pripravljena za poslovanje. Ta odbor j se bo najprvo lotil naloge, da pomaga vložnikom onih bank, ki so bile radi depresije prisiljene zapreti vrata. Poslanska zbornica bo pa od srede naprej začela debatirati glede novih davkov, da se balancira zvezni deficit, i ki znaša en tisoč milijonov do-larjev. Predsednik Hoover je znova zatrdil svoje stališče, da I ne bo dovolil nobene direktne podpore brezposelnim iz zvezne blagajne.
-o~
Brožič umrl
Kot smo že sporočili včeraj, je umrl v nedeljo za pljučnico John Brožič, 6601 St. Clair Ave., star 44 let. Tu zapušča žalujočo soprogo in strica Andrej Brožič. Hanjki je bil doma iz Hrvatske- j ga, kjer zapušča eno sestro in dva brata. V Clevelandu je bival 30 let. Bil je član društva št. 14 H. B. Z. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Pavla na 40. cesti, pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Vsem prizadetim naše iskrene sožalje!
Laški konzul v Chicagi je informiral Mrs. Frances Tauchar, i znano ločenko, da ji je njen stric Anton Klemenčič, tovarnar v Ilirski Bistriri na Primorskem, zapustil en milijon dolarjev ameriške"vrednosti, namreč 19, 000,000 lir. Klemenčič, ki je bil samec in 88 let star, je umrl j lanskega oktobra. Imel je to-I varno za makarone, privatno železnico, obširna zemljišča in tudi vrednostne papirje. Največ i bogastva si je pridobil tekom ! vojne*. Svoje premoženje je zapustil v petih enakih delih nečakom in nečakinjam, in med te-
Mrs. Judd kriva
Phoenix, Ariz., 8. februarja. Porotniki so spoznali Mrs. Ruth Judd, soprogo znanega zdravnika ,krivim, da je umorila svojo najboljšo prijateljico, Mrs. Agnes Leroi, in da- je njeno truplo razkosala in poslala po železnici v Los Angeles. Sodnik bo izrekel obsodbo 23. februarja, in osodba se ne more glasiti drugače kot smrt na vešalih. i Mrs. Judd je mirno sprejela izrek porotnikov, nakar se je takoj podala v svojo celico. Šerif je izrazil bojazen, da se bo mlada ženska sama umorila, predno bo sodnik izrekel obsodbo. Proti morilki je še ena obtožba na umor druge ženske, Miss Samuelson.
Vesela novica
Smrtna kosa
Sinoči je preminul rojak Frank Zaplata, 3212 W. 61st St., star 56 let, doma iz št. Petra na Krasu. V Ameriki je bival nad 19 let. Bil je član društva sv. Križa št. 214 KSKJ. Tu zapušča dva brata, v starem kraju pa soprogo. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj, 3315 E. 81st St. Pre. ostalim naše iskreno sožalje!
Vodstvo New York Central železnice, ki ima svoje delavnice v Collinwoodu, naznanja, da se bo od 15. februarja naprej začelo sprejemati na delo delavce, ki so že mnogo mesecev brez dela. Okrog 1,200 delavcev je brezposelnih, in kot naznanja superintendent Lyn bodo sprejeti le stari delavci tako, da bodo do 1. marca zopet vsi na delu. Pred kratkim je železnica dovršila pogajanja z železniškimi unijami glede znižanih plač, in eden pogojev tega znižanja je bil, da se dobi stare delavce na delo. Veliko število naših rojakov v Collinwoodu bo sprejetih na delo.
Napadalci deklet
že nekaj dni sem so napadalci1 deklet zopet na delu. Včeraj so i dobili nezavestno na cesti 26 letno Mrs. Lottie Steina, 7220 Rathbun Ave. Odpeljana je bila v bolnico, kjer je povedala, da je bila večkrat posiljena. Vsa obleka ji je bila strgana in krvavela je iz več ran. Brata Geo. in Steve Rabel, 4403 Fenwick Ave., sta bila aretirana, ker sta skušala napasti sestri Mary in Ano Eialtzar, iz Waterldo Rd. 19 letna Helena Walker se je s svojo prijateljico na plesu seznanila z nekim mladim moškim. Po plesu je dotični obe odpeljal domov v svojem avtomobilu. Spotoma je posilil prijateljico, toda Helena Walker je pravo-I časno pobegnila.
žavljanom odlična mesta pri upravi. Povedal je, kako se je moral boriti, predno je dosegel, da je nastavil zamorska dekleta ket bolniške strežnice v mestni bolnišnici ,kako se je boril, da je dobil zamorskim zdravnikom pravico priti v mestno bolnico.
Zdravniki so nasprotovali, češ, da nastane nered in nesporazum. Toda zamorski zdravniki so danes v mestni bolnici, in po izjavi Morgana eni najbolj uspešnih. Enako je povzdigoval Morgan v nebesa vse zamorske uradnike pri mestni vladi.
Kitajci trdovratni
Šangaj, 9. februarja. Več tujezemcev in Kitajcev, ki bivajo na mednarodnem ozemlju v tem mestu, je bilo danes ranjenih tako od japonskih kot od kitajskih krogelj. Medtem se pa poroča, da so Kitajci odbili silovit napad Japoncev na Capej del mesta, in da je bil odbit tudi naskok Japoncev pri
Dijak se poškodoval
Včeraj se je močno poškodoval v East Technical višji šoli slovenski dijak Pavel Delost, 1040 E. 61st St. Pri telovadbi je tako nesrečno padel, da so ga morali odpeljati v bolnico. To je huda nesreča za njegovega očeta, ki je vdovec in že več kot eno leto brez dela. Mlademu rojaku želimo skorajšnega okrevanja.
Zlata poroka Mr. Louis Koželj je dobil veselo novico iz stare domovine, da bodo njegovi starši Franc in Agata Koželj, v vasi Velike Vrhe št. 8, p. Krka pri Zatični, obhajali zlato poroko. Louis Koželj, kot dobri sin, ki jih je vedno podpiral, je zelo ponosen in vesel te novice ter je tudi sedaj takoj storil vse potrebno, da bodo starši tak redek slučaj na primeren način proslavili.
Woosung fortu. Kitajsko poročilo pravi, da je bilo pri naskoku na Capej distrikt ubitih 300 Japoncev s strojnimi puškami. Na drugi strani pa prihaja izjava Japoncev, da bodo nadaljevali z napadom, dokler ne poženejo Kitajcev najmanj 20 milj od Šangaja.
Saj je ena zadosti!
Te dni je bil obsojen v Clevelandu radi mnogoženstva 25 letni Jakob Skubon, 2171 W. 81st St. Dobil je dve leti ječe. Leta 1925 se je poročil z 18 letno Matildo Mazur, s katero je imel otroka. Leta 1929 je pa poročil neko Marie Pratt, ki je tudi postala mati, in Skubon je pravkar hotel poročiti, tretjo ženo, ko je prišla sleparija na dan.
Shod v Newburgu
V	petek, 12. februarja, se vrši ljudski demokratski shod v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti. Ker je to edini vo-livni shod za dotično okolico, se pozi vi je že danes vse državljane od blizu in daleč, da pridejo Med govorniki bodo: Ray T. Miller, John M. Sulzmann in Louis J. Pire. Natančneje o tem te dni.
Politični shod
V	Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave., v Newbur-gu se vrši jutri večer politični shod. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi Slovenci in brati Hrvati v oni okolici so prošeni, da so gotovo navzoči. Glavni govornik bo demokratski kandidat za žu pana Ray T. Miller.
Collinwood višja šola
Največji politični shod v Collinwoodu bo gotovo v četrtek, 11. februarja, ko pride kot glavni govornik v Collinwood višjo šolo Ray T. Miller, državni pro-sekutor in demokratski kandidat za župana. Z njim zaeno bo govoril kongresman Robert J. Crosser in mnogo drugih odličnih govornikov. Slovence in brate Hrvate v Collinwoodu zlasti opozarjamo na ta shod, ki je velike važnosti za nje. Pridite, da boste slišali, kako se republikancem hlače tresejo radi bližajočih se volitev!
Martin Sweeney
Martin Sweeney jej sklenil, da bo kandidiral za predsedniškega delegata demokratske konvencije. Mr. Sweeney je kongresman 20. okraja.
Finančno podjetje
Ray M. O'Connor, John F. Perko in Wilbur H. Zink, ki so bili prej uradniki velike investicijske tvdrke Otis & Co., so. ustanovili lastno finančno investicijsko podjetje z glavnim stanom na 778 Union Trust Bldg. Mr. John F. Perko je Slovenec in dobro poznan kot spreten svetovalec v finančnih zadevah. Podrobnejše informacije dobite v omenjenem uradu.
Sinko umrl
Staršem Anton in Mary Ko-chevar je sinoči preminul sinko John, star 18 mesecev. Poleg staršev žalujeti za njim dve sestri in brat. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:30 iz hiše žalosti na 15705 Saranac Rd. pod vodstvom August F. Svetek. Iskreno sožalje staršem!
Nova cesta v Euclidu
župan Ely v Euclidu naznanja, da bodo začeli graditi novo cesto, ki bo peljald od Richmond in Chardon Rd. do Lake Shore | bulevarda. Cesta bo dolga 4 mi- \ lje, 36 čevljev široka in bo veljala $342,000. V Euclidu so že zdaj strašni davki, kaj bo šele! j Kar plačujte, denarja je povsod dosti, menda ja!
Štefanija Petkov V soboto večer je preminula Štefanija Petkov, rodom Hrva-tila, stara 42 let. Bolehala je samo 3 dni. Tu zapušča žalujočega soproga in enega sina. Pogreb se vrši danes popoldne ob 2. uri,: iz hiše žalosti na 4037 Trumbull Ave. pod vodstvom L. Ferfolis. j Naj bo ranjki ohranjen blag spo-j min.
$506,000 za sirotne
Mestna zbornica je včeraj glasovala za podporo $500,000 j za brezposelne. Ta denar se bo I dal Community fondu do 1. marca. Obenem je mestnaj | zbornica naprosila governerja j White, da skliče izredno zasedanje državne zbornice, šolski odbor Odbor Slovenske šole Slov. j Del. Doma je: Joseph žele pred-| sednik, Vincent Coff tajnik, Vid Jančič blagajnik, John Grošelj, in John Gorjanc nadzornika, j šolski odborniki: John Rožanc, j Louis Kaferle, Mrs. Ana Pucelj in Mrs. Malči Vidmar.
Pri igranju kart
V hiši na 1520 W. 102nd St., je igralo osem oseb na karte. V sobi sta se pa nenadoma pojavila dva roparja, ki sta z revolverji ustrahovala igralce, pri katerih sta dobila $750.00 v gotovini in $350.00 v diamantih in zlatnini.
Vest. iz domovine
Iz fare Zagrac se poroča, da je tam umrl Ivan Kuhel, star 67 let, ki zapušča v starem kraju ženo in 9 otrok, tu v Clevelandu pa brata Anton Kuhel, 1373 E. 52nd St. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin!
. 'Našlo se je
Zimska suknja in kapo se je našlo v Grdinovi dvorani zadnjo nedeljo pri veselici. Kdor pogreša, naj se zglasi v Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair Ave.
Rojakom v Warren, 0.
Jugoslovanski Dom v Warren, Ohio, priredi v soboto, 13. februarja prav prijazen večer. Pevski zbor iz bližnje naselbine Far-rell, Penna., priredi zanimivo igro "Kmet in vrag," poleg tega se bo slišalo pa tudi lepo petje. Potem bo pa ples in razna domača zabava z okusnimi okrepčili. Vabljeni so rojaki od blizu in| daleč, Ida posetijo na omenjeni večer rojake v Warre-nu.
Vreme
Volivci v Clevelandu so 3. novembra vrgli Morgana iz urada z večino 12,000 glasov. 16. februarja se bo ta večina zvišala na 22,000. Vsi zamorci skupaj ga ne bodo rešili.
Listnica uredništva
Radovednež.—Dekle, ki poroči tujezemca, in je ameriška dr-žavljanka pred poroko, ostane | tudi po poroki državljanka. Pred letom 1922 je pa zgubila v slučaju poroke državljanske pravice.
Plače v Lakewoodu
Vsem mestnim uslužbencem v predmestju Lakewood so bile znižane plače za 10 do 15 procentov. Samo županu niso znižali plače, župan dobiva $8000 na leto.
Iz bolnice
Rojak Anton Gole, 6522 Bonna Ave. se je včeraj vrnil na svoj dom iz bolnice. Rojaki ga sedaj lahko obiščejo doma. Delo dobi
Na farmi dobi delo rojak, ki se razume na farmersko delo. Oglasi naj se na 792 E. 156th St. zjutraj od 7. do 8. ali pa zvečer ob isti uri.
Prestal operacijo
William Ferlin, 730 E. 155th St., je bil včeraj operiran na slepiču v St. Alexis bolnici. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Zaprte banke
V petek, 12. februarja, na rojstni dan velikega predsednika Lincolna, bodo vse banke v mestu zaprte ves dan.
Kje je?
Kje se nahaja Joe Zupančič, ki je stanoval na 1046 E. 69th St. Prošen je, da se javi na tem naslovu.

Tokio, 8. februarja. Japonski generalni konzul poroča iz ruskega mesta Vladivostoka, da j se je pričelo v tem mestu "nekako vojno gibanje." Vojaštvo Prihaja dnevno, poleg tega pa vlaki živil, municje in konji. Obenem poroča japonski konzul, da so Rusi začeli aretirati na debelo takozvane "Bele Ruse," in ker so ječe prenapolnjene jetnikov, so jih začeli deportirati v notranje kraje Sibirije. Organizacija "Belih Rusov" baje deluje za odpravo boljševizma. Rusi so začeli zbirati vojaštvo na meji od onega dne, ko so se Japonci bližali mestu Harbin, katero mesto so Japonci že zasedli. Japonci pa niso prepričani, da bi zbiranje ruskih čet bilo naperjeno proti njim, pač pa proti Belorusom, ki so radi japonskih uspehov v Mandžuriji dobili pogum, da vrše svojo zaroto proti sovjetom v večji meri. Iz Rusije same ne prihaja nobenih tozadevnih poročil.
Prva Slovenka v New Yorku, ki se je posvetila poklicu bolničarke je Antoneta Cerar, ki bo te dni promovirana za bolničarko. Miss Cerar je hčerka Mr. j Frank in Mrs. Antonije Cerar.
Antonu Pivk iz Sweetwater, | Wyoming, je zmečkalo dva prsta 1 na nogi, ko mu je padla masa premoga na nogo. Tomu Jelov-čanu iz Reliance, Wyoming, je pa zmečkalo palec na roki.
V Willard, Wisconsin, je preminul rojak J. Gošte. Zapušča soprogo in štiri male otroke. V naselbini je bil zelo priljubljen.
Neki slovenski farmar poroča iz naselbine Willard, Wisconsin, da jih je pred kratkim tam obiskal priljubljeni pevovodja Mr. Andy Bombach iz Barber-tona. Slovensko pevsko društvo v Willardu mu je priredilo prisrčen sprejem, in kot poroča dopisnik, je bila pri veseli družbi najbolj priljubljena pesem: "Tac'ga osla pa še ne!"
Slovensko-Hrvatska Zveza z glavnim sedežem v • Calumet, Mich., izkazuje koncem decembra, 1931, čistega premoženja $235,913.39.
Morgan sijajno hvali zamorske državljane
mi sta tudi brat in sestra Tau-charjeve, ki zdaj stanuje na ' 5733 W. 21st St. Mrs. Tau- ' char se je te dni odpeljala v Rock Springs, Wyoming, kjer j biva njena hči. Pravi, da ni nikdar poznala tega strica.
Paul Kus, star 56 let, doma iz šmartnega pri Litiji, je podlegel poškodbam, ki mu jih je pri-zadjal avto na cesti. Tu zapu- j šča dve sestri. V Ameriki je bil! 26 let.
!J
tom je Morgan preskrbel delo v mestni bolnici, kjer se uče za bolničarke, posedal je, da je Morgan imenoval zamorske zdravnike v mektni bolnici, povdarjal je imenovanje zamorskih uradnikov v uradu mestnega blagajnika, povdarjal je imenovanje višjih uradnikov zamorcev v mestnem oddelku za javno postrežbo.
In ko je bil councilman Payne gotov s svojim slavospevom Morganu, tedaj je prišel v dvorano sam Maschketov kandidat, Daniel Morgan in začel opisovati, kako je delil zamorskim dr-
K
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50.	<|
Posamezna številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
la, da "prisiljen stan je zaničevan." Ta vloga je težka, a Mrs. Tomažin jo je tako spretno izvršila, da hočemo, da se zopet prikaže na odru.
Katra, hči Ješprenovke, v osebi Mrs. Josephine Perpar. Mrs. Perpar je bila igrovodkinja in kot taka se razume, da je tudi svojo vlogo izborno rešila, želeti je, da se Mrs. Perpar prej ko mogoče umisli zopet kaj podobnega.
Kot vaška dekleta so imele tudi v 1 o g e: Mimie Auguštin, Pauline Gasar, Frances Poni-kvar in Josephine Vidmar. Sami ljubki obrazi in vse so bile kos svoji nalogi, tako da jih zopet želimo videti na odru.
Bil je zelo lep večer, dvorana polna občinstva!
Vabim tudi druge Slovenke, da pristopijo k podružnici št. 25 SŽZ. Cleveland je velik in čeprav nas je že nad 500 članic, pa je to še premalo za našo naselbino. Zatorej vse zavedne katoliške žene in dekleta: pod okrilje Slovenske ženske Zveze! Za večjo in močnejšo Slovensko ženskoi Zvezo:
Dorothy Strniša, blagajničarka
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879.
No. 33, Tue., Feb. 9th, 1932
Ne bo še vojne
ležite se shoda demokratičnega kluba "Palover" v sredo večer ob sedmih v S. Del. Dvorani na Prince Ave.
Anton Vatovec.
Dasiravno se vršijo tako v Mandžuriji kot v Šangaju in okolici krvavi boji med Japonci in Kitajci radi zadev, o katerih povprečni državljan sploh poučen ni, pa vendar prava vojna še ni bila napovedana. Japonci so zadnje čase skušali na vse načine, da bi provocirali ali izzvali eno ali drugo kitajsko vlado, da bi napovedala vojno, toda doslej je bilo vse zaman. Razumeti je namreč treba, da Kitajska v teh resnih časih njene zgodovine, ni zedinjena, pač pa ima več vlad-, in največkrat se posamezne stranke na Kitajskem medsebojno bolj sovražijo, kot pa sovražijo Kitajci vpad Japoncev. Brez dvoma je, da so Japonci tak položaj izkoristili in napadli Kitajsko.
Če se bratje prepirajo med seboj, pa pride tujec in pade v njih hišo, tedaj bratje navadno pozabijo medsebojni prepir in skupno padejo po vsivljivcu, toda iKtajce ne vzdra-mi nobena nesreča. Že od leta 1900 se neprestano koljejo med seboj, in od onega leta pa do danes, ne samo, da so zgubili ves svoj vpliv, pač pa so postali žrtev tujezemskih narodov, ki si prilaščajo kos za kosom kitajske zemlje!
Japonci tudi niso napovedali vojne Kitajski, ker pravega vzroka za napoved vojne niso imeli in ga nimajo danes. Vpadli so v Kitajsko kot razbojnik, in streljajo in morijo pač, ker vedo, da lahko to delajo nekaznovano. Zedinjene države radi tega Japoncem gotovo ne bodo napovedale vojne, prvič, ker vojna ne bi bila popularna v Zedinjenih državah, in drugič, ker bi bila združena s prevelikimi stroški, ki nikdar ne bi poplačali žrtev, doprinešenih v enaki vojni. Kdor se torej boji, da nastane vojna med Zedinjenimi državami in Japonci radi Kitajcev, ta lahko brez vsake skrbi mirno zaspi.
to igro izpopolnili in se izurili v petju. Pa jim pokažimo, da je njih učenost in izurjenost tudi med nami vzbudila zanimanje, zato smo jih pa povabili med našo sredo za zgorej omenjeni večer.
Začetek bo ob 7:30. Najpr-vo bo petje, za petjem bo igra. Med igro nastopi pevski zbor in tudi po igri nam zbor zapoje nekaj pesmi. Prepričan sem, da nam bo vsem ostal v spominu ta večer in se bomo še potem radi spominjali, kako je i bilo na oni večer, ko so nas prvič posetili rojaki iz našega sosednjega mesta in sosednje dežele.
Po končani igri bo prosta zabava in ples. Naš Jack s harmoniko in John z. banjo, imata že izbrane vse poskočne v svojih inštrumentih in sta nam obljubila, da jih bosta spustila na prosto. Pravita, da bi rada videla, koliko jih bo navzočih, da jih ne bi prijelo v noge.
Zatorej ste prijazno vabljeni
Cleveland (Collinwood), O, f
—Vem, da bo kdo rekel, kje so -' pa tiste aktivne Collinwoodske j < Slovenke, o katerih se je toliko! pisalo pred par meseci, ob prili-;! ki premestitve srebrne kupe. Če i se ne motim, ni bilo od tistega1 časa nobenega dopisa več od našega društva. Pa nikar ne mislite, da smo'potem kar tako zaspale. O, kaj še! Samo ne oglašamo se za vsako stvar, ampak le, kadar imamo, kaj res izvanred-nega. Torej čujte in poslušajte! i
Na zadnji mesečni seji smo; ukrepale, kaj bi napravile, da bi j se članice našega društva v večjem številu udeleževale sej., Navzoče članice so ukrenile, da bi bilo umestno, da bi.po vsaki seji napravile malo prigrizka, ter bi se potem igralo karte ali: kaj podobnega. Z eno besedo: malo prav zdrave domače zabave. Torej sestre, udeležite se seje. Nobene vstopnice in tudi nič se ne bo računalo za prigrizek. In to iz vzroka, ker so nekatere naše članice obljubile, da bodo brezplačno in prostovoljno prinesle različne dobrote tega sveta. Ker nas Jaka vedno nekaj pred drugimi črni kot tr-Idosrčne in sitne ženske, smo i ukrenile, da vsaka naša članica j lahko povabi svojo slabšo (bolj-išo) polovico, da nekoliko pozabi-! jo, koliko časa že uživajo vse dobrote Ilooverjeve prosperitete. Vsaka članica lahko pove svojemu' možu, da se seja konča na-, vadno ob 9:15 in da tudi suše ne bo.
Torej vse članice ste vabljene, da se udeležite prihodnje mesečne seje, to je v četrtek 11. februarja ob 7:30 zvečer.
Na svidenje in sestrski po-; zdrav.
Anna Koželj,
zapisnikarica, dr. št. 22 SI)Z.:
vsi Slovenci in Hrvatje iz naselbine in okolice od blizu in daleč, da nas posetite na ta večer in se radujte z nami. ker vem, da vam ne bo žal, ako nas posetite ta večer. Vstopnina bo mala in času primerna. Četudi ste to predstavo že videli, pa nič zato, ker če človek kaj lepega rad vidi enkrat, želi, da isto zopet vidi.
Ce bi pa kateri opešal slučajno radi smeha, bomo imeli pa tudi tam spodaj pod stopnica-|mi pripravljene vse potrebščine, da se ga bo lahko okrepčalo.
Torej ne pozabite dneva, 13. februarja, to je v soboto, ob '7:30 zvečer v Jugoslovanskem i domu na Burton St., Warren, O.
Končno pozdrav vsem čitate-j ljem Ameriške Domovine.
Frank Ponikvar, tajnik Jugoslovanskega doma.
Euclid, O.—Posebnih novic ni iz našega mesta, vendar pa pride včasih tu pa sem kaj novega za javnost. Kar se tiče slabih časov, sem se že kar nekako privadil, kakor sv. Jurij na konju. Vendar pa gledamo s skrbjo v bodočnost. Pa bo že kako, si mislimo.
Da pa za trenotek pozabimo naš žalostni položaj, smo se vsi 1'arani cerkve sv. Kristine, pose bno pa mladina, namenili, počastiti našega pusta Kurenta zadnjič to leto. To se bo vršilo danes, 9. februarja, ali na pustni torek zvečer v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. Namenjenih je deset dobitkov, lepe vrednosti, za najboljše maske. Omenil pa bi rad, da maske, opravljene v narodne noše, najsibo slovenske, hrvatske ali druge, nikakor ne bi smele gledati za nagrade. Narodne noše naj bi se upoštevale samo pri slovesnih nastopih. Zadnjič, ko sem bil slučajno za razsodnika v tej reči, sem bil napaden, ker nisem prisodil nagrade eni taki maski Vstopnina za ta večer je samo 35c. Za postrežbo bo skrbel farni glavni odbor in pomožni odbor. Pridite od blizu in daleč na veselo zabavo k sv. Kristini!
Na tem mestu bi se tudi rad izrazil v imenu našega g. župnika, Rev. A. Bombacha, ki so zad njo nedeljo dali posebno hvalo veseličnemu odboru, ki je tri leta neumorno deloval in vestno izpolnoval včasih tudi težke načrte za razne prireditve. Iz od borove knjige se vidi in se lahko Črpa rezultat pohvale. Posebna pohvala pa gre predsedniku tega odbora, Mr. John Gabrenjatu in podpredsednici, Mrs. Kati Robert, ter seveda vsem članom, ki so bili zastopani v treh letih pri delovanju za korist fare. Omeniti moram, da "je bil1 Mr. Gabre-nja ves čas predsednik tega odbora in je bil vedno na mestu. Vso nadaljno skrb gori omenjenega odbora za leto 1932 je moral prevzeti cerkveni glavni in pomožni odbor, ter si naložiti težko breme na svoje rame. Pozdrav !
Član glav nega, odbora.
-o-
Pristopajte k domači organizaciji, k Slov. Dobrodelni Zvezi!
Če verjamete al' pa ne.
Vrata v garažo so bila odprta in Jim uprasne žveplenko, da si izberemo najboljši avtomobil. Tam pri zidu je stala lepo se bli-ščeča "Dodge" in dohtar se jo takoj loti in jo prične nagovarjati, da bi šla z nami. Ni bila takoj pri volji, kar ni nič čudnega. Kdo pa gre rad ponoči iz hiše, pa še v takem vremenu.
Torej dohtar je prigovarjal lizi, midva s Jimom sva pa na hišo pazila, da nam ne bi kdo na pomagaje prišel. Končno se liza pa le uda in dohtar jo moško izrine iz garaže. S Jimom se vsedeva v avto in prav potiho se zmuzamo pod Knausovimi okni na* cesto, če se takrat Jer-nejcu ni v sanjah zaletelo, se mu ne bo nikdar več.
Moško sedimo v izposojenem avtomobilu in jo režemo počasi proti domu. Pot je bila kot ste-doi in dohtar je moral dobro paziti, da je ostala liza na kolesih. Včasih jo je mislila udariti kar
Vendar se lahko zgodi radi neprevidnosti tega ali onega vojnega poveljnika, da pride do katastrofe. Kaj če Japonci pobijejo več ameriških državljanov, kaj če zapro trgovska pota in vire, da bi Zedinjene države radi tega občutno trpele? Ali bo vredno potem vojno napovedati? Amerika ima že danes precej lep del vojnega brodovja na Kitajskem, in okoli Havajskega otočja se je prav te dni zbrala ogromna morska armada vojnih ladij.
Japonska vlada je izjavila, da se ne bo brigala za zapovedi in povelja Lige narodov. Izjavila je, da je njen nastop napram Kitajski njena lastna' zadeva, ki nikogar ne briga. In to je ugodno za Japonce. Kajti Zedinjene države niso včlanjene v Ligi narodov, ki je zapovedala Japonski, da morajo ven iz Kitajske. Ameriki se ni treba ženirati, kaj reče Liga narodov. In ker Japonska to ve, zato toliko bolj brez skrbi nastopa in skuša na vse načine, da bi provocirala Kitajsko, da napove vojno, katere se pa Kitajska skrbno ogib-lje.
In ko se bo Japonska do dobrega prepričala, da je nemogoče prisiliti Kitajsko do vojne, tedaj bo Japonska postala še bolj predrzna. Kos za kosom bo trgala od Kitajske, kot j je to delala že prej, in Zedinjene države ne bodo raditega napovedala vojne, kajti par milijonov več ali manj Kitajcev, ki se morijo med seboj, kos Kitajske ali dva več.v japonskih rokah, to je Zedinjenim državam vseeno.
Japonska dobro pozna Zedinjene države, ker imajo prebrisane diplomate in vešče ogleduhe. Japonska dobro ve, da bi Zedinjene države napovedale vojno le tedaj, ako bi se Japonci polastili kakega ameriškega ozemlja, ako bi začeli streljati na ameriške naselbine. Tega pa previdni Japonci ne bodo naredili. Raje se igrajo s slabotnimi Kitajci, kjer lahko ropajo in morijo brez kazni.
Smešno pri tem je, da se mora poniževati Kitajska, s svojimi 400 milijoni prebivalci pred Japonsko, ki šteje le i 70,000,000 prebivalcev. Toda dočim so Japonci kot ena celota, en narod, so Kitajci razdeljeni v stotero strank, in ena bi drugi raje zadavila vrat, kot pa druga Japoncem. Zato pa: je tako- In v takem položaju Zedinjene države ne bodo šle gasit japonsko žejo po kitajski lastnini!
Euclid, O.—Predpustni čas ■se je približal svojemu koncu. Kakor vam je že znano, priredijo farani sv. Kristine fare ve-; liko maškeradno veselico, danes , večer, na pustni torek, ob osmih zvečer. Na razpolago bo veliko lepih daril za maske. Dobitki bodo za sledeče maske: za najrevnejše, za najlepše in za najbolj smešne. Poleg tega bo pa še mnogo drugih lepih daril.
Igrala bo tudi izvrstna godba za mlade in stare. Tudi za lačne in suha grla ne bo manjkalo, ker naše kuharice se prav pridno pripravljajo. Torej pridite in pokažite se vsi, da ste za napredek naše fare in da se enkrat še pred pustom vsi skupaj veselo pozabavamo. Danes večer vsi na maškeradno veselico fare sv. Kristine.
Publicijski odbor.
Johani, da sem "kupil" novo ma-šino, bi bila skoro omedlela, češ. da v takih časih denar proč me čem in vsak teden nove kare kupujem. Razložil sem ji vso stvar in je rekla, da je mord?, že tako, ampak verjame mi pa ne. Mislim da nobena žena nn verjame možu.
Odpeljem se zjutraj na delo Navadno se vozim po buljevar du. Tisto jutro pa sklenem, da jo udarim po St. Clair ju, ker je manj drsno. Srečno pripeljem do "five points" in tam mimo Vozil sem počasi za cestno železnico in premišljam, kaj bom napisal tisto jutro za tole kolono. In ta kolona me je najbr-že zmotila, da sem pozabil na-ulično železnico pred menoj. Prav v zadnjem trenutku zapazim voz ulične železnice tik pred menoj. Hitro pritisnem nfv "žlajf" in z lizo napraviva najlepši zalet v zadnji konec voza. Bumf! je reklo. K meni prid" hitro konduktor, ki me prijazno vpraša, če mi je voz kaj na poti. Povem mu, da nič ne in da sem hotel samo malo poriniti, ker sem mislil, da ne more izpeljati. Vprašal me je za im« in naslov in sem se moško od-
na počez, ampak jo je voznik vselej spravil na pravo pot.
Najprej vrževa Jima z maši-ne na Waterloo Rd. Ne vem dobro, ampak zdi se pa mi, da naju je vabil na dojužnik v svoje j stanovanje, vendar ker nisva šla, se mi je morda samo zdelo tako.
Potem zapelje dohtar pred svojo hišo, mi vošči srečno la-hkonoč in prepusti avto in mene svoji usodi.
"Sedaj ti bom pa jaz malo po magal naprej," ji prijazno opomnim. "Boš vsaj videla, ka-
rezal, da se pišem Jernej Knaus, 1052 E. 62. cesta, Cleveland, O. Kondukter se mi lepo zahvali za pojasnilo, jaz pa njemli za na potje, pa sva se ločila.
Stopim z lize, da vidim, če ima kak rog na glavi, ko je butnila v ulično karo. Rogu sicer ni imela, ampak blatobran, ali po naše "fender" na levi strani jo izgledal kot stisnjena tepka. O, joj! O, joj! V hipu sem videl v jasnih številkah pred seboj $12.75, katere bom moral odriniti za fender. In vse to rad'
tistega preklicanega marjaša Nikdar več!
Kaj bo Jerneje rekel? Kako se bom izmazal? Edino upanje bi še bilo, če bom res mogel postaviti lizo na Knausovo dvorišče, ne da bi me videl. In sem jo. Nobenega človeka ni bilo na dvorišču, ko se pripeljem. Zapeljem lizo pred garažo, potem jo pa urno pobrišem v ofic. Aha, vse bo dobro! Jerneje ne bo nič vedel, da sem jaz z njegovo mašino štritkare potiskal po Clevelandu. če se neče z razbitim fender jem vozit okrog, naj ga da pa popravit. Sicer moram omeniti, da sem sklenil, da mu pa na drug način storim k a.1 dobrega, da bom imel mirno vest. Pri marjašu ga na primer lahko spustim, da bo naredil par petelnov,' pa bo zadovoljen. čez kakih 15 let mu boni pa vso stvar povedal.
Kar dobro se mi je zdelo, ko sem udrihal po pisalnem stroju in premišljal, kako imenitno sem se zmazal. V oficu sem bil kake pol ure, ko se odpro vrata in notri stopi smehljajočega obraza — Knaus. čutil sem, da sem postal bled kot zid, vendar se nisem hotel izdati in na vso moč prijazno vprašam Jernej-ca kaj bi rad.
ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA S. D. ZADRUŽNE ZVEZE
ki se je vršila 24. januarja, 1932 v Slov. Delavskem Domu
—+
DOPISI
Skupaj .......	«111,700.50
Manj dovoljeni	
popust .................	1,630.42 .
risti prejemki	
trgovin ...............	110,067,08
Za najemnino .......	1,536.00
Kužno, kot ženski	
klub itd............	850.50
Prejeto za prodane	
delnice ...................	35.00
Prodaja avta ........	200.00 s,
Skupni dohodki	- $112,007.00
$115 161.97 STROSKI	
Za meso in grocerijo $ 87,180.08	
/,a delavce ...........	14.557.0U
Zavarovalnina ........	380. sr,
Voznina ..............	503.80
Potrebščine ..........	065.60
Najemnina .............	2,821.00
Luč in kurjava	596.31
Splošni otroški .....	032.20
Oglnsi ..............	669.72
Obresti Pu potiojila	210.00
Obresti u« vknjižbo	376.42
StroSki v uradu .....	147.15
Popravila ...........	154.60
Itaki od posestva .	333,6,;
Davki trgoinc .....	252.84
Plačano za truck ...	095.73
Plačano za opravo ...	021.02
Plača,iq na vknjižbo	■100.00
Skupni stroški	- $111.080.20
Gotovine na. rokah decembra 1031 pregled imet. decembe imetje Gotovimi ................. Dolg odjemalcev ..... Meso ...........S 460.7 Grocerija . . 7,550." Skupno tekoče nepul Postal VO in biuu S20.271.: Rt'serv.i m obrabo 1,295. 1'ohiiitvo in oprem« 12,444.1 Rezera za obrabo .. 2,966. Avtomobili 2,664.4	11. ............ $ 3,175.77 ia in obveznosti .R 31st, 1931 .—tekoče 3,175.77 .. 10,752.29 6 5 8,011.51 Imetje ........S 27.9iMi.57 :mičnina 0 G "18,970.04 3 1 9,488.42 t
Iz Jutrovega.—Dne 5. februarja sem nekoliko objavil v Ameriški Domovini, da smo v naselbini ustanovili politični demo- i : kratski klub. Prva seja se je vr- ' I šila 27. januarja. Udeležitev za prvikrat je bila prav povoljna in I na isti seji se je tudi vpisalo 29 j članov. Imeli smo par govornikov, ki so nam stvar raztolmači-li, kaj da pomeni in kakšno moč ; ima klub. Ustanovitelja kluba: Ista bila Mr. Joe Silk in Mr. j Frank Volk, ter se jima v ime-j nu kluba zahvalim za njih trud in neprestano agitiranje.
Druga seja se vrši dne 10. fe-; bruarja ob sedmih zvečer. Ta j j soja bo jako važnega pomena, ker bomo imeli več govornikov in sicer bedo govorili sledeči: ! Ray T. Miller, Mr. John Sulz-; mann in sodnik Sawicki.
Cenjeno občinstvo! Samo še dober teden imamo časa, da se odločimo, kdo bo župan v bodoče mestu Clevelandu. Zadosti se je že pisalo o našem kandidatu Mil-lerju. Mi potrebujemo osebo, kot je Miller, da nam bo izbolj-i šal mestno gospodarstvo in izči-stil mestno hišo grafta in sle-1 parjev. Sedaj je čas, da si pomagamo in izvolimo moža po liuši volji.	,
Vsi na delo in vsi delujte za 'izvolitev Ray T. Millerja! Ude-1
83
Cleveland, O.—'Prisil j en stan jo zaničevan," to je naslov igri, ki so jo uprizorile članice podružnice št. 25 SŽZ. Kakor že naslov igre pove, tako se je tudi vršilo. Vsa čast igralkam! Vso igralke so bile na svojih mestih I in to v vseh prizorih. Oglejmo si i jih nekoliko podrobno.
Baronicii Stemberger v osebi i Mrs. Mary Mahne;.njen glas in I kretnje so bile na mestu in vlo-, go je imenitno izvršila. Leono- j ra, njena hči, v osebi gdč. Mary j Brodnik; lepo je pogodila svojo) vlogo, tako da bi- jo radi zopet i videli na odru. Grofica Vojev-ska, v osebi gdč. Jennie Klopčič; j imela je kratko vlogo, a jako ljubek nastop. Stara Jesprenovka,! v osebi Mrs. Julije Brezovar.
Igrala je tako perfektno, da jo jo ; bilo prav z veseljem gledati.
Mlada Jošprenovka, v osebi Mrs. Frances Brancelj; vloga precej nerodna in polna humorja. Mrs. Braneel jo jc prav j spretno izvršila, in je bila ko^ svoji nalogi v vsoti ozirih. Mica, njena hči, v osebi Mrs. Margaret Tfemažin. "Mico" so bili poslali, ko je nekoliko odrasla, v višjo; šolo. Tam se je pa tako prevzela, da je mislila, da prisiljen,! stan ni zaničevan. Ko je pa prišla iz šole domov, je videla, da Mica mora biti le Mica' in ne Mi- J mi, kakor je to pričakovala, oziroma zahtevala. Ko je videla, daj jo doklc in vt;i drugi radi njenega, obnašanja prezirajo in se norčujejo iz nje, je sama spozna-1
Warren, O.—Zopet sem sej I namenil, da obiščem cenjene či-j tatelje našega priljubljenega li-\ sta Ameriške Domovine' s kratkim dopisom, in jim sporočim ! veselo novico, ki jo pričakujemo iv naši slovenski naselbini. Spo-j ročati namreč hočem, da bomo j imeli tukaj v Slovenskem domu j prihodnjo soboto, 13. februarja, j ! prvič zbor slovenskih . pevcev, ki nam bodo zapeli lepe slovenske pesmi. Poleg tega pa nam hočejo tudi prirediti eno lepo igro v dveh dejanjih, ki se zove1 "Kmet in vrag." Že samo ime! te igre kaže dovolj, kako zanimiva bo. Zbor pevcev in igralcev pride namreč iz Farrell in , Sharon, Pa. V zboru so moški, žene in mlada dekleta. (Ne ,vem, ali je tudi kak fant vmes; ker je prestopno leto, se o tem molči). Imeli so že nastope v | drugih slovenskih naselbinah, kjer so vzbudili veliko zanimanja med Slovenci in drugimi' narodi. Dobili so priznanje in pohvalo. Trudili so se mnogo J 'in porabili mnogo čac,a, da so
ko se vozi po rozniskem klancu v taki poti." Malo me je skrbelo, kako bo šlo, ker sem vedel, j da vsaka mašina ne zna v naš! klanec, kadar je pot odeta z najlepšim ledom, kar si ga more človek misliti. Moja lizika jo kar uprasne gori po klancu, če: ne gre naprej, gre pa ritensko, j Moja tudi pozna že vse lampe j in se jim zna prav spretno ogniti.
Ko sem vozil mimo Prijatlo-vih in Suhadolnikovih, je hotels liza na vsak način zaviti na bo ! žjo pot, pa sem jo le pregovoril, da sedaj ni Časa za take stvari. No, prišla sva srečno in veselo domov.
Ko sem drugo jutro povedal
n——--
"Jaka, kam naj jo pa pej ljam?" me vpraša Knaus.
"Kaj boš peljal?" se začudim jaz nedolžno in čutim, kako mi lezejo mravlje po hrbtu.
"Te vprašam, kam naj peljem mašino popravit?"
No, sedaj sem pa vedel, da je moj greh očiten in da je vsako tajenje zastonj. Samo to sem ga vprašal, kdo je stegnil jezik in mi je povedal, da dohtar. J^ že dobro! Si bom zapomnil. Potem sem pa v milih besedah pojasnil Jernejcu vso stvar in rekel, da bom poravnal vso škodo. Najprej sem mu sicer ponudil, da bi trpela vsak pol, kot je navada pri prijateljih, kar je pa Knaus z vso hvaležnostjo odklonil.
In taka je pa bila bilanca noči od četrtka na petek: Poprava baterije v moji
lizi .............'...................$ 1.75
Poprava fender j a v
Knausovi lizi ................ 5.00
Skupni stroški ........$ 6,75
Dobil pri marjašu ............$ 15.75
Ostane čisti izguba....$ 8.00
ILezcrva za
obrabo .. 1,371.3;! 1,283.10
Skupna nepremičnina ......... 2D,747.22
Skupno imetji-	$ 57,680.79 ;
OBVEZNOSTI IN KAPITAL TEKOČE
Računi za plačati .....$ 932.40
Plačljive note ............ S 500.00
Na račun plač. ..... 465.01
Skupaj tekoče obveznosti .... 4,807.47 NEPREMIČNINA
Vknjižba na poaeslvo ................ O.pOO.OO
Plačila na delnice ....................................52.00
KAPITAL
Izdano delnice ...........S 5,04 0.00
Vplačano v prebitek 1.425.00 Zaslužen prebitek 39.672.32
Skupni kailaj ........................ 40,737.32
Skupne obveznosti in kapital $57,686.79
Vknjižena vrednost, delnice ........ 105.74 ;
X.viSana vrednost delnice ..........................7.81:
Odstotno zvišanje delnice
po $25.00 .......................................31.24';
Pripravljeno' brez pregleda po
HOWARD G. SLAGLE, Certified Public Accountant.
Poročilo poslovodje trgovine št.2
Priznati moram, da trgovina i ne uspeva, kot bi bilo pričakovati. Toda temu so baš krive današnje razmere in nekaj pa tudi nerazsodnost delovnega ljudstva. Izgube do sedaj naša podružnica še ni delala. Klar imamo odjemalcev, so v pretežni večini naši delničarji. Del^l sem po nalogi gl. poslovodje, ker le on je bil faktično odgovoren direktoriju. Udeležil sem se vseh sej ]direktorija ter sledil , razpravam. Priznati moram, da se je vseskozi delalo za korist podjetja. Na razna eventuelna vprašanja sem vam na razpolago.	Anton Malovasich.
Poročijo poslovodje trgovine št.3
Cenjeni! Moje poročilo je pa bolj žalostno. Kje je krivda, ne (Dalje na 3. strani)
Poročilo knjigovodje
"Cenjeni možej! Moje poročilo ima Vsak izmed vas v rokah. Ako želi kdo kaj pojasnila, sem isto pripravljen podati." A. F. Svetek, knjigovodja Tiskano poročilo knjigovodje kot sledi:
PREJEMKI
Gotovine na rokah 1. januarju $ 2,464.31 Prodano v gotovini $ 30,660.30 Prejeto za blago
prodano na kredit 81.040.20
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9TH, 1952
ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA S. D. ZADRUŽNE ZVEZE
(N«rt«Ui>vflnJe <* J. «tr»n!1
vem. Ako bi vedel, bi drugače nastopal. Kot vsi veste, je pod delokrogom podružnice št. 3 naseljenega največ našega naroda. Zakaj se ne poslužujejo svojega podjetja, je meni uganka. Krivda je pač goljufiva reklama, kateri radi vsi nasedemo, in pa nezavednost nas samih. Ni naša krivda, da trpimo, krive so temu razmere in pa naša nerazsodnost. Ako bi vedeli, kje nas čevelj žuli, bi si gotovo pomagali. Ker pa smo taki in taki bomo tudi ostali, dokler nas razmere ne prisilijo misliti s svojim razumom. Do tega je pa še daleč, po mojem mnenju. Po mojem mnenju smo v metropoli nevošljivi delavcem v Collin'-woodu, češ, čemu podpirati Collinwood. Toda cenjeni, delavci se moramo združiti, pa bodi tu ali tam, ker le potom združenja je naša bodočnost. Hvala vsem za sodelovanje.
Joseph Kodrich.
Poročilo nadzornega odbora, poroča Andy Zupane
Knjige blagajnika so v lepem redu, za druge račune imamo pa accountanta. Priporočam, da se račune sprejme.
Kastelic se strinja , s poročilom 1. nadzornika. Drugi pri reviziji ni bil navzoč.
Poročilo John Hrovata. člana gospodarskega odbora
Cenjeni! Kot so že prej omenili, da se je delalo vseskozi za podjetje, moram isto potrditi. Kot članu gospodarskega odseka, mi je bila poverjena naloga, paziti na imovino, to je posestvo in razno opremo trgovin. Ako je bilo treba popravila, smo isto napravili.
Ostala člana se strinjata s poročilom.
Predlog, da se poročilo vsega odbora sprejme, sprejet.
Sledi poročilo članov Mladinske lige: Rudy Grošlja) in Frank Jerana, ki se glasi: Cenjeni! Znano vam je, da se je organiziralo Kooperativno Mladinsko Ligo. Kot tajnik tega kluba in Mr.. Frank Jeran, sva izvoljena od strani tega kluba, da jih zastopava na delniški seji. Namen našega kluba je, priučiti se zadružnem gibanju, da se tako mladina pripravi na bodočnost vaše ustanove. Seje se vrše vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Prvi četrtek imamo trgovsko in družabno sejo, tretji četrtek imamo pa pouk o zadružnem gibanju. Iz gl. urada v New Yorku smo dobili zgodovino in praktično 'vodstvo trgto-vin. Dolžnost me veže, da apeliram na vas, da pošiljate svoje sinove in hčere v našo sredo. Opomnite tudi vaše prijatelje, da naj pošiljajo svojo mladino od 14. letu naprej na naše seje.
V istem smislu poroča tudi Frank Jeran.
Mrs. Skubic, predsednica ženskega odseka poroča: V našem odseku .se dela in se je delalo vsestransko za korist Zadruge. Od časa do časa prirejamo razne prireditve, ki so v reklamno svrho podjetja. Naša naloga je. pomagati direktoriju in mislim, da smo vršile svojo dolžnost. Imamo tudi svojo blagajno; del iste smo že dale na razpolago odboru v svrho reklame. Apeliram na vse navzoče, da pošljejo svoje soproge in hčere v naš odsek.
Poročilo odsekov sprejeto. Preide se na splošno razpravo. Zadrugar Mesec prosi, ako bi se moglo njegove delnice prodati, ker je prizadet vsled depresije. Sprejet predlog, da sc celo zadevo prepusti bodočnemu odboru, tla iste poskuša prodati.
Zadrugar Pogorele protestira proti trgovanju z grozdjem. V debato poseže več navzočih, ki Pa vsi priporočajo, da naj se Zadruga posluži tudi drugih panog, ki prinašajo dohodke. V zadrugi v Fair Port imajo svojo oblačilno trgoviiid poleg groceri-je in mesnice; imajo nadalje svojo mlekarno, zalogo premoga, trgovino s čevlji in pohišt-
vo. Sprejet predlog, da se da odboru zaupnica.
Zadrugar Hrvat priporoča, da se apelira na privatne dolžnike, da znižajo.-obrestno mero, ter da se nabavi lastno stiskalnico v svrho boljše postrežbe. Sprejeto, da se celo zadevo prepusti bodočemu direktoriju.
Zadrugar Hayny stavi predlog, da se radi razmer reducira plača uposlencev, sorazumno po delu in po dohodkih trgovine, kjer so pač uposleni. Sklep, da se isto prepusti v izvajanje odboru.
Sledi debata glede kvalitete blaga. Gorjanc je za cenejo kvaliteto in to po nižji ceni, poleg dobre kvalitete po višji ceni, kot to delajo drugi trgovci, ki so naši konkurentje. Zakaj se mi ne poslužimo iste reklame? K temu da pojasnilo Grošelj, da ima danes Zadruga ugled, da daje prvovrstno blago. Ako pa nabavimo slabše blago, bodo kritike na dnevnem redu, ker tukaj ni vprašanje: kdo si, ampak kaj si. Znano je, ako se kupi slabo blago v privatni trgovini, je vse O. K. Ako pa ista kvaliteta pride iz Zadruge, pa ni O. K. Vname se daljša diskuzija, nakar je sprejet predlog, da se ustreže vsem, ter se instruktira uposlence, da tolmačijo kvalite-
to in cene, zakaj da so različne.
Zadrugar Gorjup se pritožuje glede neenakih cen blaga. Pojasnilo sledi od poslovodij. Gorjup se s pojasnilom zadovolji.
Preide se na volitve. Sledi nominacija; nominacijo sprejeli: Andy Božih 22 glasov, Frank Hayny 36 glasov, John Gorjanc 28 glasov, Jos. Koporc 37 glasov, John Habe 16 glasov, Andy Zupane 26 glasov,. Jos. Skuk 37 glasov, Anton Jankovich 24 glasov, Valentin Gorjup 26 glasov, Fr. Rajer 17 glasov in Jos. Siskovich 37 glasov.
Izvoljeni so za dobo dveh let: Hayny, Gorjanc, Koporc, Zupane, Skuk, Jankovich, Gosjup in Siskovich. To so novi direktorji. Stari, kojim termin še ni potekel, so: Anton Bokal, John Hrvat, Math Kastelic, Frank Susfcarsic, Frank Fende, A. F. Svetek in John Grošelj.
Sprejet sklep, da se prodaja delnice po stari ceni, dasi so glasom poročila precej več vredne. Toda ker je podjetje na delavski podlagi, se pač mora dati priliko ,da se nas čim več nabere pod naš prapor v svrho oja-čenja zadružnega gibanja.
Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo. Jos. A. Siskovich, predsednik, Frank Hayny, zapisnikar.
MARINE YURLOFF:
POMAGAL JE UMORITI CARJEVO DRUŽINO
živeli smo v Moskvi. Moj očo je bil uposlen v neki banki tam. Ko se je jeseni, leta 1917 začelo oblačiti na političnem obzorju, je napravil moj oče itekoliko načrtov za bodočnost. Kolikor je pač mogel v tistih negotovih dneh.
Nekega dne pride od njega sporočilo. Sporočil nam je domov ,da so se pričeli poulični boji. Oditi moramo takoj. Seboj naj vzamemo, kar moremo v naglici spraviti skupaj. V par urah odpelje vlak proti Sibiriji. Na postaji se nam bo tudi on pridružil. Odpeljali se bomo preko Sibirije na Japonsko in od tam v Ameriko.
Vlak je bil pripravljen za oh-hod. Vstopili smo na vlak: moja mati, teta in jaz. Vlak je bil natrpan z ubežniki. Vlak je odšel, a mojega očeta ni bilo od nikoder. Nikdar več ga nisem videla.
Vlak se je pomika-l počasi proti vzhodu. Mraz je bilo in hrane nam je manjkalo. Med ubežniki so izbruhnile bolezni; najbolj je razsajal tifus. Zbolela je moja mati in teta.
Na neki samotni postaji v Sibiriji so nas postavili z vlaka brez prtljage, ki se je odpeljala naprej.
Ostala sem skupaj z materjo in teto, dokler nista 'umrli. Ni sta se dolgo mučili, saj ni bilo zdravnika, ne zdravil, ne postrežbe. Ostala sem sama.
Ljudje v tisti mali naselbini blizu postaje so vedeli, da sem begunka. Bila sem brezdomo-vinka, brez pravic. Pa so si me prisvojili. Toda no bom go vorila o tem. To je za žensko kot težka mora.
Ko so me podajali iz roke v roko, sem končno prišla v roke moža, pri katerem sem ostala Njegova postava in silna moč sta ga nadkriljevali nad drugimi. Vzel je in obdržal, kar je hotel. Bil je še precej prijazen z menoj in dokler sem bila piv njem, sem imela gorko obleko, hrano in streho. Kamor je šel. sem mu sledila radovoljno. Kaj pa sem hotela drugega?
Moj mož je bil vojak. Pripo vedoval mi je, da so bojujejo Čehi pod generalom Kolčakom. da so ustanovili v Omsku svojo vlado in se bojujejo z boljševiki v Sibiriji I^a pa jih bodo kmalu pobili, mi je zatrjeval mož.
Skoro vedno sva bila z možem na potu. V poletju 1918 smo prišli v mesto Jekaterinoslav Nj mi povedal, koliko časa bomo ostali tukaj; najbrze mi ni zaupal Nastanila sva se z mo zem v neki hiši. Kuhala sem zanj in mu prala. Dan je bil
enak drugemu. Mož mi je povedal, da se bližajo Čehi in da bo kmalu prišlo do boja.
Nekega dne v juliju je bil doma ves dan. Popoldne se je vle-gel in zaspal. Rekel je, da bo moral ponoči v službo in da se hoče odpočiti. Skuhala sem mu večerjo. Ko bi bila takrat vedela, na kakšno službo bo šel ponoči, bi ga bila najbrže umorila ko je spal.
Po večerji je odšel. Oblekel se je in opasal samokres. To ji' bilo v torek zvečer in ni prišel domov do,četrtka večera. Ker se je na ulici govorilo, da so Čehi jako blizu, sem mislila, da je bil moj mož v boju. Skrbelo me je nekoliko zanj, ker je bil vedno dober z menoj. Bil je to edini prijatelj, ki sem,ga imela na svetu.
Prišel je nazaj. Bil je ves začrnel v obraz, oči globoko udr-te in podplute s krvavimi pegami. Mislim da sploh ni spal od torka večer. In pijan je prišel domov.
Skuhala sem mu čaja in nekoliko večerje, katero jo povžil. Potem je vzel svoj samokres in ga začel čistiti. Pri tem delu se mu je razvezal jezik; začel je pripovedovati. Pripovedoval je v surovem tonu, kot bi me hotel žaliti.
"Sedaj so vsi mrtvi; vsa svo-jad je mrtva," je začel.
"Čehi?" se začudim jaz. "Ali sto ubili Kolčaka?" Mislila sem pač, da se je boril z Kolčakovo armado.
"Nikolaj Romanov in njegova žena in vsa njegova golazen je mrtva"
Srce mi je zastalo v prsih. Bili smo komaj tri tedne v Je-katerinoslavu, zato mi ni bilo ničesar znanega.
"Kdo? Kako?" silim vanj.
Pokazal mi je samokres. "Ta, ta ve! Ta je pomagal. Prišli so skozi vrata na dvorišče, pohlevni kot backi."
"Skozi katera vrata?" vprašani. Skozi katera vrata naj bi bil pač šel car s svojo družino?
"Skozi vrata v kleti, v tisti beli veliki hiši. Vsi so bili opravljeni za na pot. Mislili so, da se bodo odpeljali. Skoda, da ti nisem mogel prinesti eno tistih lepih sukenj, toda Jurovsky je vse spravil na kup in sežgal. Vse je bilo kmalu končano. Morala bi jih videti, kako so sedeli tam, kakor izgubljeni. Vsi, carinja in njene hčere, čakajoče na odhod z avtomobilom."
"Vsi? Velika kneginja in ca-revič?" hlastno vprašam."
"Se več. Bilo jih je enajst vseh skupaj. Neki zdravnik, dekla in dva služabnika. Hoteli
so ostati s carjevo družino do konca. Zato so pa tudi šli žnji-mi. In vse skupaj ni vzelo dolgo, ti rečem."
"Ko je Jurovsky bral carju smrtno obsodbo, je ta skočil pokonci in zavpil: 'Kaj pa misliš s tem?' Pa je kmalu zvedel. Ustrelili so najprej njega. Drugi so zagnali vik in krik. Skočili so s stolov, na katerih so sedeli. Bilo nas je dvanajst, njih enajst.
"V kleti je bilo precej temno, torej smo imeli jako slab cilj. V trenutku je bila klet polna dima. Streli so odmevali od sten. Toda streljali smo iz velike bližine, zato smo lahko dobro merili. Vsaka žrtev se je takoj zgrudila. Samo carevič je padel na truplo svoje matere, silno kličoč na pomoč. Morali smo stopiti bližje in pomeriti.
"Morda mi ne verjameš, toda poglej, prinesel sem ti lep okrasek. Nihče drugi ga nima."
S pijanim glasom se je bahal in vrgel na mizo biserno ovratnico.
"Ena izmed deklet je imela manj korajže kot druge. Ko je videla svojega očeta pasti, se je zgrudila v nezavesti na tla. Zato je tudi krogle niso zadele. Ko smo nehali streljati, so ležali vsi na tleh. Toda jaz sem se spomnil tega dekleta. Šel sem do nje in res, bila je v nezavesti, toda ni imela nikake rane. Del sem ji roke okrog vratu, da jo zadavim. Začutil sem na njenem vratu tole ovratnico. Stisnil sem jo in zavil, da so se biseri zajedli globoko v meso. Verižica se je utrgala. Dekle sem zadavil in ovratnico princezinje sem prinesel tebi."
Kmalu zatem so mesto zavzeli Čehi in boljševiki so zbežali. Marina, pripovedovalka teh vrstic pa je ostala. Hotela se je maščevati nad grozovitimi boljševiki. Pridružila se je Čehom in se borila kot vojak v njih vrstah. Nekega dne jo je krogla ranila v ramo. Takrat se je nahajal v Sibiriji ameriški Rdeči križ, ki jo je spravil na Japonsko in rešil tako nadaljnih nadlog.. Ta dogodljaj je pripovedovala Marina leta 1921 nekemu ameriškemu poročevalcu, ki jo je zapisal, kakor jo je ona povedala. -o--
Gandhiju je bilo zaplenjeno premoženje
Bombay, Indija, 8. februarja. Policija je prišla v stanovanje aretiranega indijskega agitatorja Gandhija, kjer je zaplenila. njegovo premoženje, ker ni plačal davkov. Policija je dobila star kolovrat, stensko uro in omaro za knjige, kar vse skupaj ni vredno $10.00.
franc jaklič:
OD HIŠE DO HIŠE
Anton je gledal Barbiča kakor osa, da bi se zaletel vanj, kadar bi bila najlepša prilika, in je ugibal, ali Barbič ve, da sta si z Ančko tako, ali pa je zinil tjavendan, samo da ni molčal. "Mene ven vrgli, mene?" Tako se je grozil potihoma in samo čakal, da bi z Barbičem govoril. Skrbelo ga je, kako bi začel, da bi ne povedal morda več, kakor Barbič ve. Začel je Barbič sam, ko je ležal v senci pod jablano in je prišel Anton k njemu.
"Anton, ti si tak, kakor šestnajstletno dekle, ko se vpričo nje zmenijo, za katerim obrača oči . . . Jaz ti bom dejal—Tonček."
"Reci, kakor se ti zdi, samo ne natolcuj me, kadar nič ne veš!"
"Hehehe . . . Tonček, ali veš koliko sem star?" "Me nič ne briga." "I, seveda, saj imaši dovolj drugih skrbi. Pa vedi, da sem že toliko star, da take ptičke, kakor si ti poznam. In slep bi moral biti, da bi ne vedel, kaj ti je kri pisala na obrazu. Ves rdeč si bil, ko sem omenil La-zarjeve in povedal, da te bodo ven vrgli, kadar prideš snubit
"To si dejal?"
"I, rekel nisem, pa ti si to čutil .. . Hehehe ... Za Ančko smrkaš!"
"Jaz, jaz? ..." je poskočil Anton, in vsa kri mu je pritekla v obraz. Jeza ga je obšla, da ni mogel gladko odgovoriti in je samo jecal, a naposled je vendar-le spravil iz sebe: "Kaj pa to komu mari? To ni nikomur nič mari, pa tudi ti molči, če hočeš živeti!"
Jezno je gledal Barbiča in se tresel, stiskal pesti in škrtal z zobmi ... O, to ni bil več Tonček.
Barbič je resen nadaljeval:
"Ali bo mogoče vedno molčati? . . . Jaz sem vaju pogrun-tal, ko sta molčala, in pogrun-tali vaju bodo tudi drugi. Potlej bo pa vrag!"
"In če je resi vrag ..."
"Ko bi bil samo vrag, naj bi bilo . . . Toda tudi punce ne bo."
"Bom videl."
"Boš videl . . . Fant, ubogaj me, pa to punco pusti! Ta ni za te, prebogata je, drugih se loti!"
"Nikoli!"
Fant se je .zleknil vznak po
travi in si z rokami zakril oči.
"Anton, umiri se in dobro premisli," mu je velel starec in potem pripovedoval o Lazarju in hčeri . . . Pripovedoval mu je, kdaj je spoznal, da je ljubezen med njima in potem mu razodel tudi svoje spoznanje, da Lazar nikdar ne bo dal hčere takemu nemaniču, — njegova koča in ograda ni nič — kakor je Gornikov Anton. Povedal mu je, kako misli Lazar: da bo moral biti njegov zet vsaj toliko kakor kakšen general. Prosil ga je, naj odneha, sedaj ko je še vsa stvar tajna in bi ne bilo nobenega govorjenja, nobene jeze in preklinjevanja, pa tudi nobenega posmehovanja. Da bi svojim besedam dal večjo veljavo, ga je spomnil, da sta si v rodu po očetu, menda že v petem kolenu, in da mu vest ne da miru, da mora odvrniti to sramoto od svojega sorodnika.
Anton ga je še precej mirno poslušal, samo včasih je udaril z nogo po tleh, kakor bi hotel nekaj streti. In ko je čakal Barbič odgovora, je Anton vstal in dejal:
"Jaz nisem vedel, da sva si midva v rodu. Prav je, da ste mi to povedali, vsaj vem, kaj vam odgovorim, ker drugače ne vem, kako bi se še menila . . . Lejte, tam gori na zadnji veji jabolko prav na koncu . . . Vidite, jaz sem tak, da hočem ravno to doseči, kar želim. Ako bi si zaželel ono-lej jabolko, počakal bi ga, da bi samo palo doli, ali bi ga sklatil; in če bi ga ne mogel, mislite, da bi ga ne dobil/ . . . " t
"Hehehe ... Ni gotovo!"
"Gotovo! . . . Drevo bi podrl, da bi dobil jabolko . . . Sedaj veste!"
"Hm! . . . Ali fant, če bi pa drevo nate padlo?"
"Čeprav! . . . Jaz nisem izmed tistih, ki pred vsakim plotom postoje in premišljajo, ali bi ga prelezli ali preskočili; jaz ga tudi poderem, ako je treba . . . Tako, s^daj veste, da bo Ančka moja!"
Obrni se je in šel v stran, a Barbič je dejal:
"Mene pa to res skrbi."
"Mene pa prav nič ne in tudi vas ni treba. Pa tega ne pravite nikomur, prav nikomur, da si ne bodo ljudje po nepotrebnem belili glav."
Po teh besedah je Anton šel proč. Zaželel si je samote, da sam premisli o vsem, kar mu je povedal starec.
Barbič je pa dejal sam pri sebi:
"O, ta ti je stanoviten! . . . Jaz nisem bil tak, pa tudi zanj bi bilo morda bolje, da bi ne bil. Hudo sta se zagledala, ta dva.
MALI OGLASI
Išče se žensko
za gospodinjstvo, samico, Slovenko ali Hrvatico, staro od 25 do 35 let. Oglasi naj se po 3. uri popoldne na 1400 E. 45th St., spodaj, spredaj.	(35)
Naprodaj
Farma, 76 akrov, se proda ali zamenja za hišo v mestu. 14 akrov vinograda, 8 akrov sadnega drevja, 24 akrov polja in 30 akrov pašnika in hoste, živina in vse potrebno orodje. Ob tlaka-ni cesti, voda in elektrika v hiši. Imamo tudi več drugih farm naprodaj ali v zamenjavo. Vprašajte pri
Mihael Jalovec
19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J
(37)
Priletna ženska
dobi delo. Ima lahko enega otroka. Hišno delo. Zglasi naj se po 6. uri zvečer. Za naslov se pozve v uradu tega lista. ((34)
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent O nit«
Stanley
Koze naprodaj
Naprodaj je 6 koz, po zelo zmeri ceni. V nekaj tednih bodo imele mlade. Vpraša se na 23201 Blackstone Ave., blizu Babbitt Rd., ali pa pokličite KEnmore 1009-M.	(35)
Naznanilo
Društvo "Mlade Cvetke" št. 1647 C.O.F. naznanja vsem članom društva, da se je na zadnji seji sklenilo, da se seje od marca meseca naprej vršijo vsak drugi petek v mesecu, mesto vsak prvi torek. Prosim torej članstvo, cla se seje bolj redno udeležujejo. S sobratskim pozdravom, John J. Kaplan Jr., tajnik in zapisnikar.
Zahvala
Dolžnost naša je, da se zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da se je poročna slavnost tako lepo izvršila. Lepa hvala Karlu Benevol, oskrbniku Slovenskega Doma, ki nam je šel v vseh ozi-rih tako lepo na roke, lepa hvala tiskarni Ameriška Domovina, ki je naredila tako krasne vabil-ne listine za poroko, res krasno delo! Iskrena hvala vsem povabljencem, ki so se našemu povabilu tako številno odzvali, lepa hvala dekletom, ki so stregle pri mizah in delavcem in delavkam, ki so pomagali pri kuhanju in pri posodi. Zares ste bili tako pridni in potrpežljivi s tisto posodo celo noč. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki ste imeli opravilo z ohajčanom. Da, ta ohajčan, da res veliko dela. še predno dozori imajo farmarji toliko dela z njim, kaj pa šele potem, ko je zrel in pripravljen za sode, in kaj šele potem, če človek ne ve, kako bi ga zamašil, in kaj šele, ko ga je treba visoko po stopnjicah navzgor nositi; ves sod naenkrat nest i ne kaže, ker tista nerodna stvar ima preširok trebuh. No, kar potrpeti je treba, saj je to vsakih šest let samo enkrat.
Lepa hvala Mr. J. Zalarju, veste, tistemu slovenskemu peku tam na Waterloo Rd., ki je napravil tako imenitne "cakes." Zares je to mojstersko delo. Lepa hvala groceristom, ki sa nam tako točno postregli, kar smo pri njih naročili. Lepa hvala tudi Rev. M. Slajetu, ki so par poročili in tako lepo darovali sv. mašo za novoporočenca. Lepa hvala Mr. M. RakarjU, cerkvenemu orgauistu, ki je s svojim krasnim petjem službo božjo še poveličal, in po sveti maši zapel tako lepo pesem, ko sta novoporočenca klečala pred Marijinim kipom, kamor je nevesta položila lep 'šopek cvetlic. Lepa hvala drugom in družicam, ki so s svojim lepim obnašanjem skrbeli za red v dvorani.
Vama pa, draga naša otroka, želimo: živita srečno in zadovoljno, stojta na strani drug drugemu, bodisi v sreči ali nesreči. Ljubi Bog naj vama podeli zdravje in božji blagoslov.
še enkrat prav lepa Inula vsem skupaj. V enakih slučajih bomo tudi mi pomagali, kar bo v naeih močeh.
Pust in Jerše, st&rsi
AMERIŠKA DOMOVINA, FfeBfctUR* 9TH, 1932
MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 HlPPOhROME BI.DG. s i MAin 3785 torkih, ("oti'iUili "in sobotah Iveficj- od G.vdoS. tir« na ; E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 110« E. filth St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W
Psi plačali svojo zvestobo -z življenjem
Whitehall, Wisconsin, 8. februarja. Kristina Liebeek iz tega, mesta, ki je živela kot samo- < tarka v neki stari koči, in je i umrla v starosti 7G let včeraj, je , imela dva psa, ki sta pokazala svojo zvestobo še po smrti. Ko , so sosedje skušali priti v kočo, j da odnesejo truplo starke, so bi-|li napadeni od obeh psov in so morali bežati. Obe zvesti živali so morali ustreliti. Starka je zapustila precej denarja.
Diamanti iz stekla so nekako predragi
New York, 8. februarja. Policija išče dva sleparja, ki sta grdo potegnila neko Mrs. Te-necysk. Prinesla sta ženski "diamante," o katerih sta trdila, da so vtihotapljeni iz . Mehike in da so vredni $9000.00. : zehska je šla na banko in plačala, aduto-ma $2500, in ko je j dobila diamante, je dognala,'M so naviad-. no steklo.	|
70 potnikov zmrznilo v vlaku na Romunskem j
London, 8. februarja. Iz Du-! naja se poroča, da je v bližini S mesta Budok, Romunska, zmrz-! ' nilo v vlaku 70 potnikov. Vlak : je zavozil v snežne zamate, kjer je obtičal v najhujšem mrazu.
* Nemčija je pri Ligi narodov ' vložila oster protest proti Litvi nsk i.
Licence za kurjača ali inženirja
Naznanjam, da sem odprl večerno šolo za kurjaško ali inženirsko licenco. Kdor se hoče naučiti in je kaj vajen okrog boilerja, ima lepo priliko se naučiti in dobiti licenco. Seveda, potem dobi tudi večjo plačo. Govorim slovensko in angleško. Vsa nadaljna pojasnila dobite pri
PETER STERK, Mechanical Engineer
1174 E. 74th St.	lIEndcrson 6557	Cleveland. O.
Oopr.. 1032, Tllt» Anini Iran Tobncro Co.
Posebna zaščita mojega grla
"Posebne stvari, ki jih dobim od LUCRIES, me tako navdušijo. Posebna zaščita mojega grla, posebno dober okus LUCKY STRIKE'S izbranega tobaka. In posebna pripravnost malega taba, ki odpre LUCKY Cello-phanski ovoj tako lahko."	^00
"It's toasted"
Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju
In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež
NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Walter Winchell, kojega današnja napovedovanja postanejo jutrišnje novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko N.B.C. omrežja.
1
"Oho! Kolikokrat se pa Se < misliš oženiti, BiH? Kolikor mi je znano, imaš še skoro v vsaki državi po eno ženo."	i
"V Liverpoolu nimam še nobene, Jack."	i "No, pa tukaj lahko dol jis eno 11 Bili; zadnje tri tedne si nekam precej gledal za onim črnim dekletom."
"V viharju je vsako pristanišče dobro, toda ona ne bi bila za službo v pristanišču. Sicer pa je resnica, da se v tem oziru pošteno motiš, Jack; otroka sta, ki ju vidim prav rad — vidim jako rad v naročju zamorkinem. Vedno se mi zdi, kakor bi imel pred seboj opico z mladiči."
"Obedve ženski že razločujem drugo od druge, otrok pa ne morem. Prav tako sta si podobna, kakor je polovica tucata podobna šestorici. Ali ne, Bili? Kakor dve svetli krogli iz istega modela. Povej mi pa, Bili, ali je katera tvojih žen imela kdaj dvojčka?"
"Ne, in tega tudi ne bi imel rad dokler nam lastniki ladij ne podvoje plače."
"Le počasi," je segel v besedo Osvald, ki je stal blizu, poslušal i pogovor in nadziral delo, "po- ; gledati moramo, ali ni ladja pri vsem tem suvanju in udarjanju dobila kake luknje. Za Boga! Tega se nikdar nisem spomnil. Tesar, odloži sekiro in pojdi pogledat."
Tesar, ki je kljub nevarnemu zibanju ladje opravljal svoje delo, je slušal takoj. Vzel je vrv, na katere koncu je bil pritrjen kos železa, jo spustil v dolenje prostore ladje, jo zopet potegnil k sebi ter takoj opazil, da kaplja voda od nje. V začetku je mislil, da je ta voda prišla dol, ko so se valovi razlivali črez krov. Da se pa prepriča natančneje, je odvezal železo z vrvi, vzel drugo vrv, katerih je vse polno ležalo na krovu, in začel natančno preiskovati vso stvar, črez nekoliko trenutkov pa je glasno zakričal: "Za Boga, sedem čevljev vode je spodaj!"
Ako bi bil električni tok pretresel moštvo "Cirkasijana" nenadna izprememba na njih obrazu ne bi bla mogla biti večja kakor ob tej strašni novici.
Naj pride na mornarje katerakoli nevarnost od valov, viharja elementov ali sovražnika, vsemu se upirajo z naravnost junaško hrabrostjo. Ne žele. si drugega kakor to, da je le ena deska "med njimi in smrtjo," in zanašajo se na svojo moč in zaupajo svoji spretnosti. Kakor hitro pa se začuje klic "Luknja v ladji!" so kakor odreveneli; zakaj ako izprevidijo, da so vsi njih napori zaman, so le malo boljši od otrok.
Ko je Osvald začul tesarjevo i poročilo, je skočil k sesaljkam. ] "Poglej še enkrat, Abel — to ne • more biti ;> vrzi ono vrv na stran ] in vzemi drugo, suho!"
še enkrat je preiskoval Osvald sam in z istim uspehom. : "Pripraviti moramo sesaljke, : fantje,'" je rekel in poizkušal i prikriti strah, "polovica te vode je morala priti v ladjo, ko se , je ta nagnila na stran."
Tem tako premišljeno izrečenim besedam so mornarji verovali in hiteli, da izvrše dano povelje. V tem pa je odšel Osvald dol h kapitanu, da mu izporoči novo nevarnost. Ta se je bil, izmučen in utrujen od čuvanja in naporov, vrgel ne ležišče, da se nekoliko odpočije, misleč, da ni nobene nevarnosti več.
"Bareth, ali res misliš, da ima ladja luknjo?" je vprašal resno. "Saj vendar ni mogla zajeti toliko vode."
"Nikdar," je odgovoril Osvald, "toda nekolikokrat so jo valovi tako stisnili, da so utegnile nastati kake razpoke. Upam,
da ni nič hujšega."
"Kaj torej misliš'o tem?"
"Bojim se, da je niso poškodovali odbiti jadreniki. Spomnite se, kako pogostoma smo zadevali obnje, preden smo jih odpravili. Posebno dobro se spominjam, kako se je enkrat veliki jadrenik prikazal ravno izpod dna navzgor, in ladja je močno zadela obenj."
"Potem naj se zgodi božja volja ! Pojdiva na krov, kakor hitro moreva."
Ko sta prifi!«1 na' krov, je stopil tesar h kapitanu in rekel mirno: "Sedem čevljev, tri palce." Sesaljke so že marljivo delovale. Mornarji so se razdelili po povelju prvega mornarja, odložili svojo obleko do pasa in se vrstili vsaki dve minuti. Tako so kake pol ure neprestano gonili sesaljke.
V tej polovici ure se je mora- , lo odločiti. Najprej je bilo tre- j ba dognati, ali so nastale luknje : nad vodno črto in ali je prišla « potem voda noter pri drugem vi- -harju. V tem primeru so se mo-gli nadejati, da obvladajo vodo. Kapitan Ingram in krmar sta molče ostala na krvou, prvi z uro v roki, mornarji pa so delali z največjim naporom. Bilo je deset minuti črez sedem, ko se je končala polovica ure; zopet so preiskavali in pazno in natančno merili vrv —: Sedem čevljev, šest palcev! Torej jih je zmagovala voda, dasi so z največjimi napori gonili sesaljke.
Mornarji so se obupno spogledali; potem pa se je culo preklinjanje. Kapitan Ingram je molčal in stiskal ustnice.
"Izgubljeni smo!" je zaklical eden izmed romarjev.
"Ne še, fantje, še eno nam preostaja!" je dejal Osvald. "Meni se zdi, da so bile pri strašnih sunkih v zadnji noči poškodovane le ladjine strani od zgoraj. Ako je tako, nam je le treba obrniti ladjo proti vetru in še enkrat prijeti za sesaljke. Ko ne bo več toliko pritiska kakor sedaj, ko so strani ladje obrnjene proti valovom, se zapro luknje zopet same ob sebi."
"Prav nič se ne bi čudil, ako . bi Bareth ne govoril prav," je dejal tesar; "tudi jaz sem teh • misli."
"In jaz tudi," je pristavil kapitan Ingram. "Pojdite, fantje, nihče se ne poda, dokler ima še en strel v puški. Poizkusimo še enkrat!" In da bi izpodbudil mornarje, je kapitan Ingram slekel suknjo in pomagal pri se-saljkah, Osvald pa je odšel h krmilu in obrnil ladjo proti severu.
Ko se je sedaj "Cirkasijan" zopet zibal pred vetrom, je njegovo počasno gibanje kazalo, da mora biti že precej vode v njem. Mornarji so delali vso uro z največjim naporom brez prestan-ka, in ko so zopet preiskali vodo, je je bilo v ladji osem čevljev!
Mornarji se niso izrazili, da nečejo več goniti sesaljk; pokazali pa so svoj namen jasno in odkrito s tem, da so molče zopet oblekli srajce in suknje, ki so jih bili odložili, preden so začeli goniti sesaljke.
"Kaj je storiti, Osvald?" je vprašal kapitan Ingram, ko sta šla proti zadnjemu delu ladje. "Kakor vidite, mornarji nečejo več goniti sesaljk; in res, bilo bi tudi popolnoma nepotrebno. Izgubljeni smo!"
"Bojim se, da je 'Cirkasijan' izgubljen," je odgovoril krmar; "sesaljke ne pomagajo prav nič; z njih pomočjo se ladja do jutra ne more več vzdrževati na površju. Zaraditega moramo v čolne, ki so po mojih mislih popolnoma dobri, ter še pred nočjo zapustiti ladjo."
"Natlačeno polni čolni na takem morju!" je odgovoril kapi-
tan Ingram in žalostno zmajal ? I glavo.	s
"Slabotni so dovolj, res, toda l boljSi od morja samega. Vse, l kar moremo storiti, je, da po- r izkusimo vzdržati mornarje tre- t zne, in ako se nam to posreči, je ' bolje, kakor pa da jih utrujamo i po nepotrebnem ; potrebovali bo- ( do še vse svoje moči, preden sto- < pimo zopet na suho, ako se nam ] sploh kdaj posreči. Ali naj go ' vorim z njimi?"	i
"Da, Osvald," je odgovoril ka- ; pitan; "za samega sebe se ne bo- < jim, Bog ve; toda moja žena — < moji otroci!"	i
"Fantje!" je dejal Osvald, i gredoč proti mornarjem, ki so ' molče čakali konca njiju pogo- i vora, "ako bi še nadalje gonili i sesaljke, bi samo brez potrebe : tratili svoje moči. V čolne mora< , mo, zakaj dober čoln je boljši od , slabe ladje. Seveda je vihar in valovje sedaj premočno zanje; zaraditega je najbolje, da ostanemo na ladji, kolikor dolgo sploh moremo. Pojdimo torej srčno in preskrbimo čolne z živežem in vodo in česar je še treba, potem moramo zaupati v božjo usmiljenost in pa v svoje moči!"
"Noben čoln ne more plavati na takem morju," je dejal eden s izmed mornarjev. "Mislim, ker g nam je dano živeti le še malo ča- č sa, da živimo veselo. Kaj pravi- v te k temu, fantje?" je nadaljeval i: in se obrnil proti mornarjem.
Nekoliko mornarjev je bilo " istih misli; Osvald pa je stopil pred nje, prijel eno izmed sekir, r ki so ležale poleg njih, je šel pro- \ ti mornarju, ki je tako govoril, in mu ostro pogledal v obraz: r
"Williams," je dejal, '/samo j malo časa nam je morebiti še ži- s veti, toda ne veselo. Dobro sem } razumel tvoje besede, žal bi mi i bilo, ako bi moral omadeževati i svoje roke s tvojo krvjo ali krvjo drugih; toda kakor gotovo je nebo nad nami ,prvemu, ki po-izkusi vdreti v shrambo za pijače, razkoljem glavo do ramen, i bobro veste, da se nikdar ne šalim. Sram vas bodi! Ali morete reči, da ste možje, ako hočete zaradi malo pijače izgubiti sedaj vsako upanje, da se napijete vsak dan, ko pridete na suho? Vsaka i stvar ima svoj čas, in mislim: Sedaj je čas, da smo trezni."
Ker je večina mornarjev stopila na Osvaldovo stran, se je morala slabša stranka vdati, in nato so začeli pripravljati čolne. Našli so, da sta ladjina čolna dobro ohranjena. En del mož je ukrenil vse, da spuste čolne v i morje, ker ni bilo več vzdigoval-i nih priprav, še enkrat so preiskali, koliko je vode v ladji. Sedaj je stala devet čevljev viso-, ko in; ladja se je očividno pogre-1 zala vedno bolj. Dve uri sta se-j ' daj minili in vihar ni bil več ta-l ko močan, in tudi morje, ki je ) bilo zaradi izpremembe vetra • malo prej še zelo razburkano, je
-	prihajalo! vedno bolj mirno. Vse je bilo že pripravljeno. Mornar' ji, ki so se zopet lotili dela, so v
' nekaterih ozirih pridobili prej-
-	šnjo srčnost in nova nada jih je i navdajala, ko je začel veter po-. nehavati. V obeh čolnih je bilo
-	dovolj prostora za vse mornarje
-	in potnike. Sedaj pa je nastalo vprašanje, ki so si ga stavili
! mornarji in ki je pričalo o njih a dobrosrčnosti. "Kaj pa se zgodi
-	z ubogima otrokoma, ako se bo n treba cele noči in dni voziti po c odprtem morju v odprtem čol-
0	nu?" Kapitan Ingram je stopi)
1	dol k Mrs. Templemorovi in ji naznanil žalostne novice. In ma-
e terino srce in materin glas, obo-a je je ponavljalo besede mornar-jev: "Kaj se zgodi z ubogima o otrokoma?"
Malo pred šesto uro zvečer je bilo vse dovršeno. Ladjo so zopet počasi obrnili v mer vetra in spustili čolne v morje. V tem času se je bil vihar že precej polegel. Vendar je bila ladja polna vode in vsak čas je bilo pričakovati, da se pogrezne v globino.
Ni ga trenutka, ko je hladnokrvnost in odločnost potrebnejša kakor v položaju, ki smo ga poizkušali popisati. Nemogoče je natanko vedeti za trenutek, kdaj se pogrezne z vodo napolnjena
ladja, in ljudje, ki so na njej, so močno razburjeni, češ, da ne bi ostali na njej tako dolgo, dok ler se ne bi začela potapljati. Taka čuvstva so navdajala sedaj marsikaterega mornarja na "Cirkasijanu" in kmalu so odšli v čolne. Vse je bilo urejeno; Osvald je poveljeval en čoln, in določilo se je, da pride Mrs. Tem-plemorova s svojima otrokoma v večjega, ki je bil pod poveljstvom kapitana Ingrama. Ko je bilo število za OsvaldoV čoln določenih ljudi popolno, je Čoln odplul, da naredi prostora drugemu. Nedaleč od ladje je obstal, da počaka drugega. Mrs. Templemorvoa je prišla v spremstvu kapitana Ingrama gor na krov in nato ji je pomagal v čoln. Ena izmed dojilk z enim otrokom je zadnja prisedla k njej; Koko je spremljal Judy, drugo dojilko z drugim otrokom v naročju; in kapitan Ingram, ki je pomagal dojil ki s prvim otrokom v čoln, se je hotel ravno vrniti, da pomaga še Judyji z ladje, ko se je ta naenkrat pogreznila v valovje in zadela ob čoln. "Za Boga, pogrezuje se!" so prestrašeni zavpili mornarji in odrinili, da bi utekli vrtincu.
Kapitan Ingram, ki je stal v 1 sprednjem delu čolna, da poma- ' ga Judyji, je bil vržen nazaj v . čoln. Preden pa je mogel zopet } vstati, je bil čoln ločen od ladje in gnan od nje!
"Moj otrok!" je ječala mati, i "moj otrok!"
"Nazaj, fantje!" je zavpil ka- i pitan Ingram in sam prijel za veslo.
Mornarji so bili razburjeni, misleč, da se ladja potaplja. Ko pa so videli, da še vedno plava, so prijeli za vesla in poizkušali priti zopet do nje, toda zaman — morja in vetra niso mogli premagati. Kljub vsem naporom so
se vedno bolj odmikali orl ladje, in mati je v blaznem strahu milo proseč vila roke. Kapitan Ingram je izpodbujal mornai'je k največjim naporom, vendar je kmalu spoznal, da so vsi nadal j-nji poizkusi zastonj.
"Moj otrok! Moj otrok!" je vpila Mrs. Temnlemorova, vstala in držala roke iztegnjene proti ladji. Na kapitanovo povelje so čoln zaobrnili. Uboga mati je | sedaj spoznala, da je vse upanje izgubljeno, in zgrudila se je nezavestna v čoln.
PETO POGLAVJE' Staro devica
Nekega jutra, kmalu po nesrečah, ki smo jih opisali, je šel Mr. Witherjngton nekoliko bolj rano kakor po navadi k zajtrku; našel je svoj zeleno prevlečeni stol že zaseden, in sicer ni sedel na njem nihče drug kakor njegov služabnik William, ki je imel svoje noge na ograji kamina in je takoi pazno čital časopis, da ni slišal vstopiti svojega gospodarja. "Na moje hrabre stare očete ! Nadejam se, da se imate prav dobro, Mr. William; oprostite, nisem vas hotel motiti, gospod."
Dasi je bil William drzen kakor večina njegovega stanu, je bil Vendarle nekoliko v zadregi. "Odpustite mi, prosim, toda Mr. Jonatan ni imel časa, da bi mogel pregledati ta časnik."
"In od njega se tudi ne zahteva kaj takega, ne da bi jaz vedel, gospod."
"A, Jonatan pravi, da je vedno dobro prej pogledati po oznani-lih o mrličih, da vas novice take vrste ne pretresejo preveč."
"Jako skrben človek, prav res."
"In tu stoji vsa zgodba o nek' . ponesrečeni ladji."
"Ponesrečeni ladji! Kje, Wil-■ liam? Bog mi pomagaj, kje je?" »	(Dalie orihodnlič.)
Znani gangster umorjen > v New Yorku
New York, 8. februarja. Vincent Coll, razvpit gangež, ki je | bil šele pred kratkim oproščen s obtožbe, da je umoril nekega 5 f letnega otroka na ulici, je bil j danes ubit od svojih nasprotni- l kov. Colla so nameravali gan- j geži ubiti že zadnji pondeljek, | toda se je umaknil. Ubita sta j bila dva njegova pristaša in neka ženska. Danes pa, ko je stal pri nekem telefonu, so gangeži prišli s strojno puško in začeli streljati vanj. Njegovo trupi" je bilo dobeedno preluknjano od k rogelj.
DOBER PREMOG!
Točna postrežba! The EI ill Coal Co.
1201 MARQUETTE Ul».
Stari Cimpei-inanovt prostori
llEnderson 57i)S
FRANK ARKO, zastopnik