Poštnina plačana v gotovini.
LETO XI., ŠTEV. 39.
T
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
JUBLJANA, sobota, 29. oktobra 1927.
Današnja številka Din 150.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali ojjlasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte,' sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (1SDS).
Letnik VIII., štev. 39.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Dvojna mera pii rudarski oblasta.
Glede odpusta mežiških delavskih zaupnikov je ljubljansko rudarsko, glavarstvo očitno neresnico spoznalo za resnično, zavrnilo pritožbo rudarjev in dalo neresničnim trditvam rudnika prav — svojo odločbo pa je proglasilo za končnoveljavno.
Isto rudarsko glavarstvo je v zadevi 14 dnevnega izplačila, ki je po zakonu predpisano, večkrat nastopilo proti Trboveljski premogokopni družbi, da ne sme obračunavati delavcem mesečno, a vselej tako, da to TPD nič ne boli. Svojih tozadevnih odločb ni proglasilo za končno veljavne, ampak vleklo zadevo s polževo počasnostjo v neskončnost. Že ko je tudi rudarska generalna direkcija priziv TPD odklonila in prepovedala mesečno obračunavanje, nima to rudarsko glavarstvo moči, da bi TPD prisililo k izvrševanju zakona. Ali res nima?
Ne le rudarji in vsi drugi delavci, temveč vse ljudstvo z izobraženci vred naj se zamisli, kam to vodi.
Ljubljana dobi zopet komisarja.
Ljubljanski občinski svet bo za delo nesposoben, ker ne bo nobena stranka zmožna ustvariti potrebno dvetretjinsko večino. Zato bo potreben zopet komisar in tega bo nastavila belgrajska vlada. Tako piše »Slovenec« 4. oktobra, da se potolaži, ker v Ljubljani SLS ni dobila večine. Vladala bo iz Belgrada, tako si namreč SLS predstavlja demokracijo in avtonomijo.
Dvetretjinska večina bi se pa v ljubljanskem občinskem svetu morebiti vendarle našla, če bi se začelo razpravljati o korupciji, ki sta si jo SLS in SDS medsebojno očitali pred volitvami.' Ta korupcija ni bila v interesu volilcev teh strank, ampak samo tistih oseb. ki so jo vršile. Če bi se zadeve pojasnile, bi te osebe dobile zasluženo plačilo, drugi bi se pa lahko zedinili v več ko dvetretjinsko večino in začeli pošteno gospodariti v korist skupnosti Ljubljančanov.
Pri sodišču se ljubljanske korupcijske afere ne bodo razpravljale, ker so vse tožbe ustavljene iz razloga, da je- dotične članke o korupciji pisal ta ali oni poslanec in so torej nekaznivi. Bili so torej ti članki namenjeni očitno samo za pesek v oči volilcem.
Strokovna konferenca v Zagorju.
Po kosilu je šele konferenca začela razpravljati o, dnevnem redu: Za KDZ je poročal s. Klemenčič. V svojem kratkem polurnem referatu je poudaril v glavnem sledeče misli: Kapitalistični sistem skuša delavstvo razdvajati. S posebnimi zakoni sili današnja kapitalistična vlada delavstvo, da se organizira v razne organizacije. Zadružni zakon predpisuje posebna zadružna pravila. Diuštveni zakon predpisuje posebna pravila za strokovna in prosvetna društva, ki morajo legalno obstajati, ker jih sicer noče priznati v mezdnih sporih niti podjetnik niti oblasti. Kjer obstajajo izjemni zakoni, je proletariat prisiljen tudi svojo politično organizacijo legalizirati na podlagi tozadevnih zakonskih predpisov. Dokler vse te različne organizacije preveva enoten duh, trdna zavest h kakšnemu cilju moramo stremeti in da je mogoče iti k temu cilju samo po eni poti: z dviganjem razredne zavesti izkoriščanih in z vztrajno vsakodnevno borbo proti današnjemu sistemu, tako dolgo predstavljajo vse razne organizacije delavskega razreda en sam tabor bojevnikov za socializem.
Kakor hitro pa uspe kapital zavesti razne zadružne ali strokovne organizacije na pota svoje profitarske politike, na pota, ko postajajo organizacije cilj — a se pozabi, da so one samo sredstvo — doživljamo to, kar imamo danes v večini strokovnih in zadružnih organizacij: da so one samo torišče frakcijskih bojev, da so samo služabnice raznih malomeščanskih, kapitalističnih ali pa birokratskih klik, ki se pehajo za trenutnimi uspehi, kar imenujemo oportunizem.
Koncentracija kapitala v trustih, monopolih, koncernih in v državnem kapitalizmu pa sili delavski razred ravno tako h koncentraciji vseh sil. Včasih se na strokovnih kongresih ni smela politika niti omeniti. Danes vidimo, da se na vseh strokovnih kongresih razpravljajo čisto politična vprašanja. Danes mnogo bolj veljajo Marksove besede: gospodarstvo je politika in politika je gospodarstvo, nego pred 80 leti. Zato vidimo v vseh državah, da skušajo strokovne, politične, pa celo zadružne organizacije delovati roko v roki. Tako je v Riy-siji. K temu se približuje organizirano delavstvg. tudi v
Nemčiji in celo na Angleškem, kjer so še nedavno bili Tredunioni zelo konservativni v tem pogledu, vidimo njihovo sodelovanje s politično stranko ter celo zadružno organizacijo pri reševanju čisto političnih vprašanj.
Politična, ali kar je popolnoma isto, strankarska nevtralnost, to je najnevarnejša parola, ki vodi strokovne organizacije direktno v naročje kapitala — a je sama po sebi fraza, puhla laž. Proti njej moramo postaviti načelo proletarske demokracije, ki dopušča vsem frakcijam v strokovnih organizacijah svobodo kritike, svobodo, prepričevati člane za svoje ideje. Onim političnim delavskim strankam pa, ki imajo isti cilj kakor strokovne organizacije in ki imajo v svojem programu poleg splošnih političnih načel tudi vse točke strokovnega delavskega programa, tem pa moramo ne samo dopustiti aktivno sodelovanje, temveč jim, morajo strokovne organizacije biti hvaležne za vsako, čeprav samo moralno, ideološko pomoč.
Tako je pri rdečih delavskih organizacijah tudi vedno bilo. Samo tako zvani anarhosindikalisti in pa malomeščanske, nacionalne in verske organizacije, so vedno trobentale nevtralnost, izvajale pa v resnici podporo kapitalističnim strankam v vseh političnih akcijah.
Buržoazija napada enkrat eno, drugič drugo proletarsko organizacijo. Enkrat misli, da ji je bolj nevarna strokovha. drugič politična, tretjič zadružna. Vukovarski kongres je bil dovoljen, strokovni kongres, ki se je imel vršiti istotam in ravno takrat, pa so oblasti prepovedale: one so hotele razbiti enotne strokovne organizacije. Patrioti so to delo dovršili, ko so razbili Centralni sindikalni svet in osnovali glavni radnički savez, ki se je sedaj prekrstil v URSSJ. Mi pa moramo stremeti po takem strokovnem edinstvu, ki bo kljubovalo vsem napadom. Zato vam predlagam resolucijo, ki naj služi kot podlaga današnji debati in ki naj da smernice za naše bodoče delo.
Hlebec poroča v imenu pristašev neodvisnih strokovnih organizacij. Takoj uvodoma napada resolucijo, češ, da ima namen zavleči strokovno združenje. Vendar pravi, da resolucija dobro označuje situacijo in da jo tudi oni sprejemajo! Napada »Naprej«. Pravi, da ni resnica, da bi bile strokovne in politične organizacije v Rusiji povezane! — Pravi, da je neresnično, da kapital razedinjuje delavstvo! — Pravi sicer, da nobena organizacija ni nepolitična, da morajo strokovhe organizacije voditi delavsko politiko. Pravi pa, da je delavska politika dv&jna, taka, ki koristi, in taka, ki škoduje! Navzlic vsem tem izjavam je on še vedno za strankarsko nevtralnost, kar pa po njegovem ni isto kakor politična nevtralnost. Najboljše bi bilo, da je ena politična in ena strokovna organizacija. Toda KDZ gre po poti načela javnosti in skupnega doma, mi gremo pa po drugi poti. Možnosti so tri: Prva je, da vstopimo v KDZ. V tem slučaju bi se morala pravila spremeniti, na podlagi sedanjih pravil ni mogoče vstopiti v KDZ. Če bi pa pravila spremenili, bi bila pa to že druga organizacija. Če dobro delaš, boš imel vedno preiskavo! — Druga možnost je, da napravimo za rudarsko organizacijo popolnoma nova pravila. Tretja možnost pa je, da se postavi akcijski odbor za postavitev nove organizacije. Mi nimamo resolucije, pač pa mislimo, da damo sledeč poziv na delavstvo. Čita poziv. Predlaga sprejeti oba predloga. (Resolucijo in poziv objavimo prihodnjič.)
Predsed. Pencelj. Napačno bi bilo, da ustanavljamo nove firme. Noben zaveden rudar ne pojde v novo organizacijo, ker ji ne bo zaupal. Kdor® nosi idejo samo v srcu, ne dela pa ne za uresničenje, ne dela stvarno nič. Dela naj se to, kar se danes more, potem bo prišlo tudi tisto, kar vsi v srcu želimo. Brez političnega prepričanja pa ne bomo nikamor prišli. Socialpatriotizem iti sleparstvo ste podprli pri volitvah v Delavsko zbornico, čeprav še danes tega ne priznate. Ako boste tako dalje delali, boste izgubili vi in mi, socialpatriotje bodo pa komandirali. Ne poveste, kaj je napačnega pri nas. Načelo javnosti nam očitate? Ali želite tajno diplomacijo? Dandanes se ne more zgovoriti 10 besed, da se ne omeni politika. Sem za združitev v KDZ.
Goršek. Srednja pot je, da se postavi nova organizacija.
Bastič. Sestanka pri Forteju smo se udeležili, da bi prišli do skupnega dela v strokovnih organizacijah. Pravijo nam: Vstopite v našo organizacijo in drugim tako svetujte. Zagorjani tudi želite to. Mi smo za eno strokovno organizacijo. Zakaj smo zgubili? Ne v.ato samo, ker smo napačno delali, temveč zato, ker so bili razbijači. Ena strokovna vloži zahteve. Druga licitira. Vidi se, da hočejo politične klike strokovne organizacije razbiti.
Weinberger. Zakaj KDZ ne more voditi strokovnega gibanja? Zato, ker nima v svojih organizacijah dovolj članstva. Ako mi vstopimo v KDZ, masa ne pojde z
Kupujte samo testenine
hi so priznano najokusnejše.
nami. Šele kadar se likvidira Zveza rudarjev in KDZ — je mogoče ustanoviti novo organizacijo. Politično neodvisno? Jaz nisem za sindikalizem. Toda str. organizacija ne sme biti elastika, na kateri naj bi se guncale politične stranke. V pravilih KDZ je točka »v okviru programa JSDS«. Med JSDS in SPJ ni velike razlike. Malo bolj pošteni ste kakor SPJ. Te stranke so se izkazale ob času prevrata za nezmožne prevzeti v državi oblast. Zato ne moremo v stranko vstopiti.
Pencelj. JSDS je bila, ki je odklanjala vsako vojno politiko. Da, bili so falotje in demagogi v naši stranki, pa so izstopili, ker niso hoteli izvrševati programa. To uvidevajo že vsi rudarji in zato hočejo iti v KDZ. Ljubljanski -voditelji so neodvisne prisilili, da so šli v isto skledo jesti, v katero so najbolj pljuvali, skupaj s patrioti, ki so izstopili iz naše stranke. Že pred 2 letoma sem rekel, da ne boste uspeli spremeniti soc. patriotske strok, organizacije. To danes sami uvidevate. Pri zadnjih volitvah smo se dobro razumeli, zato smo imeli tudi uspeh v Trbovljah.
Bastič. Pravila se naj tako spremenijo, da bodo sprejemljiva tudi za nas.
Goršiči Sodrugi v Laškem zahtevajo enotnost strok, organizacij v smislu platforme, ki sta jo obe strani sprejeli ob volitvah. Če postopamo po platformi, bomo pra-‘ vilno postopali.
Hlebec. Eno je vprašanje, kaj je na JSDS takega, da se ne more osvojiti njen program? Res je bila JSDS proti vojnim kreditom. L. 1917 je Kristan (pod Verus) celo zagovarjal sovjetsko Rusijo. Vendar je JSDS reformistična stranka, ker trdi, da je načelo javnosti bistveno za socializem. To so oportunistični znaki, ki zavajajo delavstvo v iluzije. Nadalje govori čisto politično! —
Pencelj. Vi samo mislite, da ste v internacionali, faktično pa niste nikjer. Mi moramo politične boje voditi, ako hočemo priti faktično do osvoboditve.
Srebot. Jaz pa samo vprašam, ali ste za zedinjenje in na kakšni podlagi.
Klemenčič brani načelo javnosti. Načelo javnosti je izrazito zastopal Marks in Engels v komunističnem manifestu že pred 80 leti. Brez načela javnosti se navadno začne voditi politika puča, ki so jo vodili levi tovariši zadnja 3 leta in ki je prinesla ne samo njim, temveč tudi vsemu delavstvu veliko zla. Med mojim predlogom iiV Hlebčevim je bistvena razlika. Naš predlog gre za tem, da se obstoječe organizacije združijo, Hlebec pa hoče novo organizacijo. Weinberger je iskreno povedal, da je nova organizacija mogoča le, če se likvidirajo stare. Tako hočejo,skrajni levi. Je pa tudi mogoče, da se obstoječe združijo in pojačajo svoje delo. To je naš predlog. Pa tudi vsi rudarji tako razumejo stvar. Naivno je misliti, da bi neka čisto nova organizacija bila privlačna za delavstvo.
Hlebec ponavlja svoja prejšnja izvajanja na dolgo in široko.
Odlazek. Dosedaj niste povedali drugega, kakor da hočete novo organizacijo. Rudarji pa tega ne želimo.
Srebot. Da se ustanovi nova firma, nova organizacija, hočete vi iz vsega dosedanjega izvajanja.
Weinberger. Želja vseh rudarjev je postaviti močne strokovne organizacije. Če take hočemo, moramo delati na to. Zato pa je potreben odbor, ki bo delal na to.
Klemenčič. Sam krajevni odbor ne more ničesar napraviti. Ako tudi izdela po Hlebčevem predlogu pravila in ustanovi novo organizacijo, bo prišla ena ali druga centrala, pa bo rekla, ne priznam te nove organizacije. To bi značilo zopetni razkol, razbijanje. Brez odobrenja obeh central in brez zedinjenja central, je nemogoče vršiti krajevno organiziranje.
Odlazek. Ta skupni odbor naj bi imel samo nalogo pritiskati na obe strokovni centrali, da se zedinita.
Ker je bilo že pozno in debata izčrpana, se predlaga, da se preide h glasovanju.
Predlog resolucije s. Klemenčiča je soglasno sprejet.
Proti Hlebčevemu predlogu o ustanovitvi akcijskega odbora za novo organizacijo pa je glasoval s. Klemenčič s sledečo motivacijo: Glasujem proti ustanovitvi Hlebčevega akcijskega odbora zato, ker vodi ustanovitev takega odbora brez odobrenja strokovnih central k novim razbijaškim organizacijam in je taka politika pu-čistovska.
Kaj je Ž i k a? Ako je še ne poznate, zahtevajte jo v trgovini. Dobite jo v rdečih zavitkih. Prepričala se boste, da je mogoče z Žiko pripraviti res okusno in redilno kavo.
Seja upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani 19. oktobra 1927.
Upravni odbor (razen klerikalcev) je protestiral proti razsipavanju denarja ob priliki otvoritve zdravilišča »Klenovnik«. Gospod Juvan je v imenu demokratov protestiral proti razpustu ravnateljstva OUZL) in imenovanju 13 klerikalcev v novo ravnateljstvo. Zahteval je imenovanje po številu oddanih glasov za volitve v Delavsko zbornico. Sodrug Leskošek se je protestu pridružil izvzernši odstavka, da naj velja za ključ rezultat volitev v DZ, kajti ta ključ ni pravično merilo, ker so se glasovnice pridobivale s terorjem in tudi z goljufijo. Svetek (SPJ) je izjavil, da je še prehitro za protest, sedanja linija v DZ je težka. Žužek (klerikalec) je izjavil, da delajo klerikalci tako, kakor so se od samostojnih demokratov naučili. (Gospodje s pobožnimi nameni začno takoj, ko pridejo na oblast, delati po hudičevem receptu. Op. ur.) Ošlak (SPJ) je rekel, da sedanji čin ministra socialne politike je grši, kakor je bil demokratski. Gajšek (kršč. soc.) je izjavil, da odkar je postal dr. Gosar minister, nima Jugosl. strok, zveza nobenega vpliva nanj, ker razpolaga ž njim klerikalna stranka. (Vendar enkrat priznanje, da pripada g. dr. Gosar klerikalcem in ne krščanskim socialcem, kakor so to dosedaj vedno trdili. Op. poroč.) Nadalje se je sklepalo o raznih prošnjah. Brezposelni rudarji v Mežici dobijo 1500 Din podpore. Delavski kuhinji v Celju se dovoli 60.000 Din za ustanovitev. Za Ljubljano so bile posebej predložene razne prošnje in ugodno rešene. Izvolil se je finančni odsek, ki naj sestavi redni in izredni proračun zaradi naselitve v novo zbornično palačo. Strokovne organizacije, ki žele dobiti prostore v Delavski zbornici, se imajo tekom 8 dni priglasiti. Prihodnja skupščina Delavske zbornice se bo vršila 20. novembra 1927 v Mariboru.
Še enkrat samo na dveh straneh. To je potrebno zaradi gospodarske konsolidacije. Med volilnim bojem smo se preveč izčrpali, naročniki so se preveč navadili na visoko politiko in pri tem pozabili, da pri delavskih organizacijah drobna politika nikdar ne sme zaostati: skupnost lahko posluje samo takrat, če posamezniki
m
g
m
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
ir- izšla Je
Blatnikova
UEUfl PRBTlSa
za prestopno leto 1928,
ki ima 366 dni. — Velika pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpošlevan in je še danes najbolj obrajtan. — Letošnja izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. — Velika pratika je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po
•
m m m m m m m m m m m m m ® m m m m m
®®®«®®®®®®®®®®®s®
dopisnici pri
]. Blasniha naslednikih
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana, Breg štev-12.
svoje obveze stalno vršijo. Organizacije, ki so; v volilnem boju izdale izposojen denar za potne in agitacijske' stroške, pa ga zdaj skušajo z naročninami nadomestiti, delajo nered enako, kakor posameznik, ki v stiski pozabi na naročnino, češ, tam lahko počakajo. Požrtvovalni so-drugi, ki plačujejo zvišano naročnino a dobivajo zmanjšan tisk, se upravičeno lahko pritožujejo. Odkar so so-drugi videli, da gre za res, se je položaj nekaj izboljšal, vendar pa mora še tudi ta številka iziti na dveh straneh, ker imamo pri vseh treh samo 2250 Din prihranka, s katerim nikakor še niso kriti prejšnji povečani izdatki. Ce bodo pa naročnine zdaj rednejše, nam ne bo treba več tiskati dve strani.
Konsumno društvo za Slovenijo. Znana je Kristanova izjava, da je zbiral bogastvo zato, ker je hotel biti neodvisen navzgor in navzdol. Po njegovem vzgledu so si želeli neodvisnosti od delavstva tudi drugi delavski voditelji. Tudi navzgor niso radi odvisni in se včasih radi postavijo Kristanu po robu. Odkar je Konsumno društvo za Slovenijo popolnoma v rokah kristanovcev, se ne objavlja niti promet, niti spremembe v vodstvu, niti nakup in prodaja hiš itd. Samo to se izve, kar neprostovoljno odmeva. Simon Jurčič je izstopil, kdo je na njegovem ravnateljskem mestu, nam ni znano. Svetek najbrž ne, ker ta je referent za delavske zbornice (Ljubljana, Zagreb, Split), ki spadajo tudi v delokrog Kon-sumnega društva, drugače bi Svetek ne mogel tu biti za tajnika. — Hiša v Šiški je bila baje prodana; ali je bila kaka druga kupljena namesto nje? — Neodvisnost navzdol in navzgor pomeni odvisnost od večjega kapL tala: kdor več plača, ta odločuje. Ne tako, kakor to velja med poštenimi sodrugi, da imajo v organizacijah v enaki meri odločevati tisti, ki jih po načelu progresjje različno plačujejo, kontrolirati pa smejo vsi, ampak odločuje tam tisti, ki s tujim denarjem demagoško gospodari, kontrole pa ne dovoli nikomur. Dekalisti tega razločka ne vidijo. Ali ne morejo, ali nočejo?
Končno so tudi dekalisti objavili dopis iz Štor pod naslovom »Zmota ali demagogija«. Bomo videli, če stojijo tudi čitatelji »Enotnosti« na istem stališču kakor njih voditelji, ki proglašajo direktno Obdavčenje za kapitalizem in zahtevajo indirektne davke. Ko bomo imeli večji tisk, bomo njihove učenosti ponatisnili.
Predlog iz Hrastnika za vzajemno prilaganje »Enotnosti« in »Napreja« priporočamo v vsestransko posnemanje. Morebiti bo vendarle res, da je prva potreba skupen tisk, da delavci niso več odvisni od tega, kar jim voditelji natrobijo o »nasprotnih« delavcih.
Esperantski tečaj v Ljubljani se bo po sklepu ponedeljkovega sestanka vršil vsak petek od pol 20. do 21. ure. Udeleži se ga lahko vsak. Učni prispevek 10 Din mesečno. Vršil se bo v Vel. čolnarski ul. 19.
Hrastnik. Za nedeljo dne 9. oktobra 1927 je sklical volilni odbor ter odbor JSDS in KDZ širši sestanek članov J SDS in KDZ ter članov, oziroma somišljenikov dekalistov s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o likvidaciji volilnega odbora. 2. Povzdiga obojestranskega tiska. 3. Pospešitev organizacije, oziroma ustanovitev. 4. Raznoterosti. K prvi točki ne bomo poročali, ker je lokalnega pomena. K drugi točki je poročal s. Domšek (soc. dem.), na kar se je vnela živahna debata z obeh strani. S. Kolar (dekalist) predlaga, da bi si vsak naročnik »Enotnosti« naročil sam tudi »Naprej« ter naročniki »Napreja« obratno. S. Kolar utemeljuje svoj predlog s tem, da ni prilaganje tako svobodno, kakor pa če si vsak sam list naroči. Naglašal je tudi, da je treba naj-prvo politične enotnosti, potem pride/samoobsebi umevno tudi enoten tisk. Nadalje je predlagal s. Mastnak (dekalist), da naj se list »Naprej« prilaga kot priloga listu
»Enotnost« in list »Enotnost« pa obratno in sicer tako, da bi izhajal dvakrat tedensko na pr. v sredo vsem naročnikom obeh grup »Enotitost« in v soboto pa vsem naročnikom obeh grup »Naprej« in sicer do Novega leta. Do takrat pa mora obojestranski tisk in članstvo poskrbeti, da pride po Novem letu do enotnega kongresa, ki naj postavi močno enotno politično kakor tudi strok, organizacijo na temelju prave proletarske demokracije, ravno tako tudi enoten tisk. Predlog s. Mastnaka se je precej predebatiral, tudi glede finančnih težkoč in potem ga je dal s. predsednik na glasovanje. Sprejet je bil soglasno s pozivom na vse ostale organizacije in somišljenike obeh skupin ter na vse ostalo delavstvo, da nam sledi. Ostali dnevni red je bil preložen na prihodnjo nedeljo. -— Delu čast in oblast! — Za dekaliste: Ivan Mastnak, Ivan Kolar in Viktor Maurer, 1. r. — Za JSDS in KDZ: Franc Rojnik, Ivan Domšek, Ivan Prodner, 1. r.
Iz Celja. Piscu »Delavske Politike« v odgovor, ker svari volilce pred pobiranjem podpisov za socialno demokratsko listo ter Kmetsko delavsko zvezo, češ, da pobiramo za Kmetsko republikanski blok na ime g. V. Hrastnika in na ime SPJ. Javno povem, da sem pobiral podpise in jih še pobiram, a samo jaz in s. Jelen sva za to pooblaščena. Jaz sem vsakemu delavcu, ki sem mu predložil kandidatno listo v podpis, natančno povedal, za katero stranko podpiše in tudi na izjavi, ki jo podpiše, je natančno navedeno ime stranke. Vsakemu volilcu povem, da sta dve stranki, ki se imenujeta delavski. Ne delam kakor Vi, ki lovite že več let glasove z lažmi o »združeni delavski socialistični stranki«. Povsod slišite, da pravijo delavci: »Kristan nas je na led speljal, ne verjamemo Vam več!« Potrkajte se na prsa in pogumno recite: Mi smo tisti, ki smo še kristanovci. Če bi resnico povedali, da vas še vedno tisti plašč odeva, bi vas delavstvo že zdavnaj zapustilo. Resnica v oči bode, pravi pregovor. Pa k stvari: Javno izjavljam, da bi me bilo sram, če bi ime Vaše stranke izrabljal v agitacijo, ker me delavstvo pozna, da sem delavec, da se ne dam zapeljati v Vaše vrste. Par takih je že pri Vas, ki so šli k Vam, »ker naš pes ni mogel več dolgov žreti«, češ, ber-notovcem ni treba plačati, a očistiti se je treba poprej, preden gremo na drugi svet, tako pravijo. Nadalje izjavljam piscu v »Delavski politiki«, da je lažnivec in obrekovalec najnižje vrste, dokler ne prekliče svojega napada.	Valentin	Lebič, tesar v Celju.
Trbovlje. Vse odbornike in zaupnike krajevne organizacije JSDS in KDZ v Trbovljah obveščam, da se bo vršila dne 2. novembra t. 1. skupna seja. Začetek točno ob 16. uri v prostorih g. Ane Forte.. Dnevni red: 1. Volitev 3 članskega odseka za stilizacijo poslovnika k pravilom KDZ. 2. Razgovor o ustanovitvi telovadne sekcije KDZ. 3. Organizacijske zadeve, sekcija rudarjev itd. S posebnim poudarkom prosim vse odbornike in zaupnike, naj se seje točno udeležijo. Posebnih vabil ne bom razpošiljal. Franc Rinaldo, t. č. predsednik.
OBRAMBNI SKLAD.
Zadnji izkaz dne S. oktobru 1927. Din 14.551.95. — Mihael Varmočnik, Štore 10; Anton Faganel, Rakek 8; Franc Erjavec, Celje 20; Pol ostanka skupnega vol. odbora DKRB na Jesenicah 77.75. Nabiralna pola št. 45, nabral s. Anton Thaler, Jesenice: Jakob Zen 10; Leopold Mrazinar 5; Josip Moretti 5. Nabiralna pola št. 22, nabral s. Fr. Stojan v Celju: Filip Pukl 5; Državni uradnik 2; Jožef Pilih 6; Ivan Šergo 10; Radoslav Jovanovič 10. Nabiralna pola št. 3, s. J. Bregant v Gorjah: Ivan Cej, Dobrava 5; J. Bregant 6; Franc Ferk 2; Lovro Albreht 2; Andrej Prešern, Gorje 2; Franc Vojvoda, Dobrava 0. — Skupaj Din 14.743.70.
28. oktobra — 2400 izvodov.
Delavci pozor!
Po dolgoletnih izkušnjah se je iznašlo sredstvo „Jol“, za odstranitev kurjih očes in trde kože na nogah brez bolečin in operacij. Naroča se: Laboratorimu Celje, Razlagova ulica 11. Cena „Jolu“ 1 zavojček Din 8, ki zadostuje za odstranitev neprijetnega zla.
Sprejmemo
vajenko za čevljarno, prešivalko (šteparico). Vstop takoj. — Prednost imajo hčerke ali sestre organiziranih sodrugov. Eventualno se sprejme tudi izučena prešivalka. Lastnoročno pisane ponudbe z očetovim ali varuhovim pristankom na Delavsko čevljarno, Splošne prod. zadruge „Naprej“ v Celju.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
•jmiiiiimiiimmiij*
| Triko-perilo |
S za moške, žene in otroke, volna m * v raznih barvah, rokavice nosa- JJ <■ vice, dokolenice, nahrbtniki za «■ ■S šolarje In lovce, dežniki, klotl, m JJJ Sifoni, žepni robci, palice, vilice, J2 «■ noži, Škarje, potrebščine za St- ■■ m vilje, krojače, čevljarje, brivce ■■ edino le pri tvrdki
E Josip Peteline. E
Ljubljana,
£ blizu Prešernovega spomenika 21 ob vodi.	21
; Najnižje cene! Ha veliko in malo. 21
10.000 glasbil
smo prodali lansko leto, kar priča o velikem zaupanju do naših izdelkov in o njih izvrstni kakovosti. Gramofoni od 345'— Din, violine od 95' - Din, harmonike od 85-— Din dalje. Mandoline od 136 — Din, citre od 172'— Din dalje. Gitare, tamburice, vsa pihala i.t. d. po izredno nizkih cenah s tovarniškega skladišča. |KF~ 8 dni na ogled I Hi Vsako glasbilo lahko vrnete, če ne ugaja.
Vei3k Meinel in Herold, Maribor št. 103. ffi.tSE
Za šoloobvezne otroke in dečke kupite vsa potrebna
oblačila
najceneje v konfekcijski trgovini nasproti Dramskega gledališča.
Izredno ugodna prilika za najceneji nakup.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKU Š, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
Bolni na pljuiih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja
ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja hitro premagati bolezen. Nočno potenje in kašelj preneha, telesna teža se poveča in po splošni pola-lagani zapnelosti ustavi bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik razposlal skupno samo 10.000 izvodov brezplačno pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki te knjige.
GEORG FULGNER, Berlin-Neukblln, Ringbahn-strasse 24, Abt.: 868.
Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS In KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hofler v Ljubljani.
%	-CJIH	.