Leto LXXM, st. 59 Poštnin« ptatau » »otoTtal - OU PoatfeMkr. ba baaaUt Preis - Cena L 2 Ur«lni*t«i ta uprava. Ljubljana Kopitar}«** l relefoo M fil-U M kl.MrtCn« uaroenln« H Ul - tek raA Ljubljana 10SM ta naročnin« Ln 10 .19« ta tnserat* Izključne M • topBtvo c* jjlaa« U Italije U inoapmatvai OPI 8. & Htlano Kokopteov o* rtiokega sočustvovanja. Zbrana ir.nožiea pa je bila vedno bolj odeta v žalost, čimbolj so pritekali novi valovi obiskovalcev in se jo bližala ura začelka glavi*} slovesnosti. Ob pol šestih je na prostor pred ka-tafalk prikorakala častna donobranska četa in se pred krstami razdelila v dva voda, ki sta zavzela prostor ob straneh Krst. Kmalu naito so pričeli prihajati svojci padlih žrtev- Med prvimi odličniki je prišel domobranski poveljnik polkovnik Krener v spremstvu podpolkovnika Vizjaka. Za njim je prikorakala pred ka-1-afalk desetnija domobrancev, ki eo se razvrstili v polkrogu za krstami kot častna straža. Obiskovalci eo medtem vedno bolj z veliko udeležbo zalivali prostor pred polkrogom, pa se nato v lepem rodu zopet odmikali na evoje 6taro niegto pred vhodom na Žale. Nekaj pred šesto uro so pričeli prihajati častni gostje in zastopniki oblasti in korporaeij. Odličniki so zavzeli prostor ob strani vencev, ki so jih nemški vojaki in domobranci imeli razporejene v dveh vrstah. Prod Žalami pa je med tem čarom množica obiskovalcev neprestano naraščala in se stekala z vseh cest, ki vodijo k Sv. Križu. Med glavnimi odličniki, ki eo v tem času prišli na Žale, naj omenimo zastopnika SS Obergruppenftihrer und General der Waffen SS Roesener SS Brigade-fiihrer Ilarm, dalje StandartenfUhrer Srhammelptenig, nomški upravni svetovalec dr. Doujak. zastopenifea nemSkega konzulata, hrvaškega konzula Baljiča, za opravljanje županskih poslov pooblaščenega general, tajnika Jančigaja. 1 Točno ob šestih je prišel na prostor pred katafalk prezident general Rupnik, ki ga Je pri vhodu pozdravil polkovnik Krener. Na prostoru pred katafalkom je generalnega insjtektorja pozdravila častna domobranska četa. S tem se je pričel spored glavne svečanosti. Godba je zaigrala žalno koračnico, nakar je prvi na sredo krst položil svoj venec prezident general Rupnik, nato se je t vencem poslovil od nedolžnih žrtev zastopnik SS Obergruppenftihrer und General der \Vaffen SS Roesener SS Brigadefiiher Ilarm. Vence so šo nadalje položili v imenu Ljubljanske občine generalni tajnik Jančignj, nemški upravni svetovalec za Ljubljansko pokrajino dr. Doujak. v imenu domobranstva polkovnik Krener in v imenu nemškega zveznega štaba Standartenfiihrer Scbiminelplenig. V ime nu Pokrajinsko uprave Je položil venec načelnik dr. Ilubad, nakar je položil ve- nec Platzkommandant Major Lirhtenbrrg; venec je nato ponesel pred krste direktor slovenske policije dr. Itacin obenem s poveljnikom policijskega zbora pod polkovnikom Palčičem, nakar je pristopil z venrem kancler nemškega konzulata Liesenberg, za njim pa hrvaški konzul prof. Baljič. Ob tem slovesnem Ireriutku se je mno žira zbranih šele živo zavedla vse trage dije, ki jo je pred nekaj dnevi doživelo naše mesto, ko so zločinsko vržene angloameriške bombe naredile tako številna razdejanja in uničile toliko življenj. Domobranska godba je nato zaigra la Chopinovo žalno koračnico. Po končani koračnici se je od mrtvih meščanov v imenu Ljubljane in ljubljanske občine poslovil za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik Jančigaj. Govor zastopnika Ljubljane Velik del optimistične Ljubljane je veroval, da bo našemu mestu prizane-seno z bombnimi napadi. Zadnje lepo petkovo popoldne pa ga je bridko prevaralo. Ko so se*v našem lepem mestu pričele podirati hiše in pokopale pod ruševinami naše someščane, ko so poslale jeklene pošasti iz vedrega ljubljanskega neba smrt in vzele otrokom očeta in mater, brata in sestro, očetom in materam otroka, ko je kratek čas par sekund ločil ljubeča se bitja za vedno, ko je strašno orožje oslepilo mlade nedolžne otro- oslepi pah je kratek nip oropal našega someščana W ----- ke in jiti pahnilo v dosmrtno temo, ko vsega, kar je v dolgih letih dela in truda zbral s skrbnimi rokami in prištedil, tedaj so padle vse iluzije in jasno je postalo, da je na 6trani sovražnika poiem viteštva utopija, da je niega cilj stralio-vanje civilnega prebivalstva in požig bornega imetja, odgovor pa na mednarodne po konvencijah zajamčene pravice — ironičen posmeh. Ko se sedaj kot predstavnik občinske uprave v imenu mesta Ljubljane poslavljam od Vas, dragi someščani, nekateri stari in drugi zopet v cvetu mladosti stoječi, nekateri nahajajoči se na koncu življenjske poti, drugi zopet na prvem vzponu v življenje in v polnem razmahu življenja, včeraj še premožni, danes pa siromaki, vem, da Vam je bila ločitev od življenja strašna, čeprav jo je spremljalo jasno nebo in svetlo sonce in da ste padli kot mučeniki in žrtve za domovino. Ko Vas polagamo danes v razbičano domačo zemljo slovensko, mislimo, da bi bilo Vaš spomin proslaviti kot dan mu-čenikov. Naš narod pa nai ga ozaljša na ta način, da bo združil vse, ki so dobre volje in poštenega srca, k medsebojni ljubezni, ki ne bo trpela nepotrebnega sovraštva, ki lio pomagala nositi gorje sosedu, ki bo naganjala k medsebojni strpljivosti, odstranila vso zavist, ki bo odpuščala in vse razumela in tako ustvarila najuspešnejšo zaščitno obrambo pred letalskimi napadi, katerih sicer ne bo mogla preprečiti, pač pa bo posledice omilila in olajšala. Slava žrtvam, mir in pokoj njihovim dušam! Za govorom je ljubljanski Skof dr. Gregorij Rožman ob asistenci kanonikov opravil žalhe molitve in ee nato v lepem govoru poslovi! od žrtev, ki jim jc letalski napad vzel življenje. Nagovor ljubljanskega škofa Zadnji cerkveni blagoslov so prejeli zemeljski ostanki naših dragih bratov in sestra, ki jih {e ognjena roka vojne tako nepričakovaao — v kratkih seknndah — iztrgala iz naše srede. Neusmiljen« in nečloveško uničujoča je ta roka. Kar smo doslej sami brali in slišali pripovedovati, presenečini in v dno duše pre-sunjenl doživeli ia moramo ugotoviti: To ni več vojskovanje, to )e ubijanje in oni čevanje, to ni junaštvo, ampak zahrbl-nost, to ni borba oborožene sile zoper oboroženo silo, ampak neutemeljen napad na mirne, neprizadete civilne osebe — proti človeškim dogovorom in božjim zakonom. Tak naiia bofevanja ne obsofa samo človeška pamet, marveč še boli božji zakon, ki ga fe človeškemu rodu Bog sam dal ▼ svojih zapovedih. Za človeka, ki ima vero v vsevednega in pravičnega Boga v tvojem sten, še bolj pa za krist- jana, ni in ne more biti hujše obsodbe kot je božja obsodba, zoper njo ai pri-živa, vpričo nje ni noben izgovor mogoč. Iz naših žalostnih in prestrašenih src se dviga vroča prošnja kakor klic preplašenih otrok k Vsemogočnemu Očetu: Gospod življenja in smrti, zadovolji se s temi žrtvami in zaradi solz in srčnih bridkosti, ki jih vidiš v nas, izkaži se nam usmiljenega, bolj kakor morda za-služimc^ in nam v bodoče prizanesL Razbita trup!a pa naj spremlja k počitku v blagoslovljeno zemljo naša pobožna molitev — kot zadnji izraz naše ljubezni: Gospod, daj njihovim dušam uživati večni pokoj tam pri sebi, kjer ni več bojev in strahu, kjer se v tvojem objemu vsaka duša umiri za vse veke. Škofove besede so zbrano množico močno ganile. Mnogotero oko se je o!) besedah pravega nauka zrosilo, misli mnogih so se čudile, kako daleč je v tej vojski zabredlo človeštvo, da več ne pozna nobenih ozirov. Po škofovem govoru se je od mrtvih poslovil nemški upravni svetovalec pri Pokrajinski upravi Landrat dr. Doujak. G. svetovalec je v svojem govoru povedal naslednjo misli, ki so spremljalo njegov zadnji pozdrav nedolžnim žrtvam: Govor dr. Doujaka Gospod prezident, ekscelenca, dragi žalujoči svojci! Angloameriški sovražnik evropske morale in kulture jc zdaj prišel s svojim terorjem tudi nad mesto Ljubljano in vrgel svoje bombe nanjo. Prizadejal je temu lepemu mestu bolestne rane, in žalost spričo žrtvovanega cvetočega življenja ne teži samo svojcev mrtvih, ampak vse ljudi, ki so si ohranili jasen pogled in vedo, zakaj gre v tem svetovnem bojo. Savražnlk zastavlja vse, da doseže svoj cilj, in se ne straši segati celo po naj-brutolnejšlh sreds*vih Nič več ne bije boja viteškega vojaka, temveč bije brutalno uničevalno vojno proti vsemu, kar tvori Evropo, proti njenim narodom in kulturi, da, celo proti ženam in otrokom. Ako so mnogi v lem mestu mislili, da bo sovražnik temu področju prizanesel, potem je petkov napad na Ljubljano to utvaro kruto razbiL Nemški narod danes dobro ve, kaj nasprotnik hoče, svest si je strašne nevarnosti, ki grozi Evropi, in iz tega spoznanja zastavlja svoje življenje neustrašeno in hrabro, pripravljen rajši za smrt kot pa za usodo sramotne kapitulacije, kl bi prinesla tie lc uničenje ln iztrebljenje nemškega naroda temveč propast tudi vseh dragih kulturno visoko stoječih narodov Evrope. Na nemškem narodu sloni torej v tej borbi zgodovinska odgovornost, kateri hoče ob ori nnjliujSo preizkušnje zadostili. Zato ne bo prej odložil orožja, dokler ne bo izvojevana zmaga. Če stojijo danes prebivalci tega mesta pred krstami žrtev terorističnega napada z dne 9. t. m., tedaj naj imajo zagotovilo, da sočustvujejo s prizadetimi vsa tuliaj delujoča nemška službena mesta in da bodo ta mesta v sodelovanja * slovenskimi službenimi mesti vse storila, da se olajšata stiska in skrb, ki je to mesto prizadela. Takojšnja pomoč vojakov oborožene sile po bombnem napadu je pokazala, da ie nemškemu narodu dobro delo prvo. Prepričan sem o tem, da bo skupnost v stiski in največji nevarnosti ože povezala vez med Nemci in Slovenci in da bo .v tem bo|u evropskih narodov na življenje in smrt ustvarjen notranji predpogoj za uresničenje tiste evropske skupnosti, ki si jo je največji Evropee vseh časov, vodja Velike Nemčije Adolf Hitler, postavil za cilj. Tako naj bodo mrtveci 9. marca nemi in resni opomln|evalci in naj prebudijo evropsko vest Slovencev. Ce bo vsak slovenski mož in vsaka slovenska žena v spoznanju, da jo slovenkl narod v tem boju za biti ali nebiti, z usodo velike Nemčije povezan, zvesto in hrabro_ stal na svojem mestu za zrnato Evrope in bo ia zmaga izvojevana, tedaj žrtve 9. mar ca niso bile zaman. Kot zadnji govornik pa je nastopil prezident general Rupnik. Njegove be- sede so bilo polne zanosa, ki preveva slovonski narod na njegovi poti, da se tudi v teh težkih časih obvaruje pred vsemi nevarnostmi. Gospod general je v svojem govoru povodni naslednje: (Nadaljevanje ua 3. -strani.) PraililcDt central Bupjtik polna* T enot krst« žrtev. \ velikem loka razvrščene krste Irtev terorističnega letalskega napada so na 2»lah pofasiiii najvišji predstavniki oblasti, ustsaor in organizacij. Kvišku g lave! Dnnes popoldne «e jo Ljubljana jk*0o-vila od svojih dragih in zvestih rojakov, kl «o padli kot nedolžno žrtve jvxl teror-jom bomb angloameriških letal. Vsa Ljubljana se je z grozo zresnila ob svežem grobu, ki je zasul v svojem okrilju skoraj 60 življenj, j>olnih dela in polnih ljubezni do slovenske zemljo in do rodu, ki na tej zemlji toliko trpi in se zanjo in njeno lepšo usodo bori že stoletja in stoletja. Ko se danes poslavljamo od teh svojih najdražjih, nam vsem preveva srco čustvo globoke obsodbo nad takimi dejanji, ki prizadevajo s tolikšnim gorjem naše nedolžno družine, naše sestre in brate in jemljojo otrokom njih rednike in oskrbnike. No moro biti prave svobodo v tem, da kdo bližnjemu 'odvzame življenje in ga pošljo v smrt. zato da ga iosvo-l>odi<; no moro biti pravega miru tam. kjer vihra besno sovraštvo, kj «eje samo smrt; no more biti reda iu pravico tam, kjer se novi temelji kujejo samo « sredstvi srtrahovanja in brezobzirnega nasilja. Ko danes lega toliko desetin naših rojakov v grob, vemo, da nesejo o seboj v grob [»leg velike ljubezni za na.s. ki bomo trpeli za lepšo usodo svojega naroda naprej, tudi trdno prepričanje in jasno zavesi o lom, da ne moro nll:do zatrdi in uničiti naroda, ki ne klone nasilju nI strahovanju. v Našim dragim pokojnim |e zdaj vse jasno in svetlo pred njimi; ko so sedaj prehodili svojo pol. nain puščajo v dediščino vso tisto naloge in težave, ki njih težile in skozi katere so oni sami zaskrbljeni zrli v bodočnost svojih domovin svojega naroda. SkuSajmo jih premagovali z isto vero in samozavestjo, kakor so vso dolžnosti do naroda in domačije opravljali sami. V tem hojti so padli kot nedolžne žrtve sedaj pod udarni trdega boja, toda njih žrtev bo seme za lepfio dobo, ki je pred nami Njih dodiiščino nalog in skrbi prevzemamo sedaj nase, obenem pa nam bo blagoslov njihove nedolžne žrtve zagotovilo našega uspeha in razmaha. Na tej poti za lepšo bodočnost našega naroda v okviru nove. boljSo urejeno Evrope nam iz dediš&ine pokojnih ostaja lepa in globoka vez ljubezni, ki nnfc skozi 6mrt veže z rajnimi še naprej onstran groba. Ta ljubezen je pospremila do gro-ba žo toliko nedolžnih žrtev; z Žal smo v teh treh letih odnesli toliko nadebud-. nili mož in mlndeničev, ki ni90 marali kloniti nasilju komunističnega zavajanju. Kloniti niso marali, ker niso hoteli priznati premoči strahovladi komunistične revolucije. S Bvojo žrtvijo niso zamajali vere vsega naroda v svojo bodočnost. Ne, njih žrtev je bila samo nova pobada za šo odločnejšo l>orbo s listo hidno. ki misli, da sme nadvladati našomu narodu zaradi tega, ker je tako ukazala moskovska kominterna. Tedaj so nam te prešte-vilne žrtve komunističnih zločinov in žrtve, ki so jih ti komunistični zločini povzročili, vzklikale iz groba: »Kvišku glave!« In nismo klonili, nikdar ne bomo klonili in zato ne bo zavladal ni#l nami teror in rdeča diktatura, dokler nam 1*> zvenel ta klic iz groba teh naših dragih žrtev. Iz velike ljubezni do našo skupne usode so je v nas prekalila prava zavesi zvestobe. Najlepšo slovo od pokojnika more biti pač samo prepričanje vseh, ki so zbero ob grobu, da si bomo ostali zvesti. Zvesti smo bili vsem nedolžnim žrtvam in iz take zvestobe rasite zato globoka zavest o pravilni zvestobi do vsega velikega narodnega poslanstva, ki nas spremlja na tej zemlji že stoletja in stoletja- Kdor jo pravilno zvest, la nn narodni poli ne more zgrešiti, ker ima pravi čut o bdfcastvu tradicije in ve, kaj rastu iz groba naših prednikov. Sedaj legajo vzajemno v grob, v velik skupen grob in družno in složno bomo hodili na njihove grobove, da bomo zanje molili in slavili njihov spomin, lz njihovega groba nam bo iz večnosti sijala trdna vez vzajemnooti in slogo, ki je mk-do več ne more motati in zlomiti. Nam pa za^išJajo In naročajo veliko dolžnost in naloge vzajemnosti in sloge. Knkor so 6voje trpljenje in l>orbo z življenjem late prenašali, ker so delali in trpeli ter do-trpeli složno, tako nam narekujejo dolžnost vzajemnosti in slogo pri gradnji lepšo bodočnosti našega ljudstva. V ljubezni, zvestobi in vztrajnosti bomo molili ln mislili na rajne, ker bo lako v-zklila lepia bodočnosj nam vsem v zboru lejiše Evrope iz zavesti |>oš!(-ne službe narodu. Earlehrmachtbericht im heutigen »Jutro« M Striegau obkoljena boljševiška bojna skupina uničena Ponovni napadi proti Kolbergu odbiti — Dirschau izgubljen po trdem boju — Vzhodno od Kemagena so vrgli Amerikanci v boj nadaljnje sile Fiihrerjev glavni stan, 13. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Severno cd Drave so se zrušili ponovni boljševiški in bolgarski napadi proti našim mostiščem z visokimi izgubami za sovražnika. Oklepniki in grenadirji so se prebili vzhodno od Blatnega jezera kljub globoko razčlenjenim zaporam in močni protitankovski obrambi globlje v sovjetske postojanke. Na gorskem bojišču srednje Slovaško so boljševiki zaradi žilavega od-uora naših posadk "oporišč severno od Šchemnitza le malo napredovali. Na področju Schwarzwa»serja nadalje napadajoče Sovjete smo prestregli pred postojankami v zaledju ali pa jih vrgli zopet nazaj proti jugovzhodu. Južno od gornjega teka Visle so sa zrušili vsi boljševiški prodorni poskusi v našem obrambnem ognju. Severno od R a t i b o r j a je sovražnik pod vtisom svojih visokih izgub le s šibkejšimi silami nadaljeval i napadi prejšnjega dne. V S t r i e g a u obkoljeno boljševiško bojno skupino smo nničili potem ko so se pred višinami severno od mesta ponovno zrušili številni razbremenjevalni napadi. V štiridnevnih bojih so izgubili Sovjeti poleg visokih krvnih izgnb 42 oklepnikov, 40 topov in številno ročno orožje. Severno od Frankiarta so preprečile naše čete pri nadaljnjem sovražnem pritisku tudi včenj razširjenje sovjetskega mostišča. Ob južnem roba K u s t r i n a smo vrgli nasprotnika iz nekega vdornega mesta. Pred S t e t t i n o m so postali boljševiški probojni poskusi zaradi njihovih visokih izgub manj siloviti in strnjeni. Samo na severnem deln mostišča je dosegel i as irotnik nepomembne vdore. Severno-'. ihodno od G r e i i e n h a g e n a so zavzeli lastni oklepniki nazaj nek izgub-IJenl odsek postojank kliub žilavemu so vjetskomu odporu. Branilci K o 1 b e r g a so odbili ponovne z oklepniki podprt« 40vr-žne napade. V zahodni Prusiji so prodrle močne sovjetske oklepniške sile na po JrcCn M c n s t a d t a kljub zagrizeni •i"!:o'j-anbi da'ie proti severovzhodu. Proli Goteuhalenn napadajočega SO' Pred novimi bitkami na vzhodu in zahodu vražnika smo prestregli s protinapadi severnozahodno od Quassendoria. Pred bojiščnim lokom med Zuckauom in Tiegenholom se je zrušila večina boljševiških napadov c visokimi izgubami za napadalca. Dlrsichan smo po trdem boju izgubilL Naša armada v z a -hodni Prusiji je uničila od pričetka sovjetske zimske oienzive 2064 oklepnikov. Bojno delovanje v vzhodni Prosi j i je bilo omejeno na številne brezuspešne izvidniške sunke in posamezne boljševiške napade na področju Zin-t e n a. Tudi deseti dan obrambne bitke v Kurlandiji so te zrušili prodorni poskusi 22. sovjetske armade jugovzhodno od Frauenburga brez odločilne pridobitve ozemlja. Od pričetka veleboja smo uničili na tem področju 205 sovražnih oklepnikov. Na zahoda so s« prav tako zrušili sovražni izvidniški sunki proti nizozemskemu otokn Schouvven kot ob spodnjem in srednjem Rena. Vzhodno od Remagena ao vrgli Amerikanci ▼ boj nadaljnje sile, da bi izsilili razširjenje svojega mostišča. Po trdih bojih je zavzel nasprotnik nekaj krajev in višin. Na odseku vzhodno od Wlttlicha so se izjalovili sovražni napadi proti našim postojankam na zahodnem obrežju Mosele. Z lastnimi sunki smo zavrnili nasprotnika zahodno od Bernkastela (udi včeraj proč od reke. Ob R u w e r j a so se zrašili ponovni napadi Ameriknn-cev v našem ognja, pri čemer so izgubili napadalci večino tamkaj nporabljenih oklepnikov. V Srednji Italiji so se Izjalovili britanski Izvidniški sunki pri B a g -n a c a v a 11 a. Zaradi napadov ameriških bombr.iških oddelkov so utrpeli predvsem stanovanjski okraji Svvlnemundeja, Dunaja ter Marbarga an der Lahn težko škodo. Britanski strahovalni letalci so napadli kraje v rensko-westfal-s k e m področjt« ter zadeli posebno D o r t m o n d. Ponoči je bii Berlin cilj sovražnih bombnikov. ■ Berlin, 18. & Velike obrambne bitke zadnjih tednov je sedaj na zapadu kakor tudi ua vzhodu zamenjalo obdobje pregru-paoije in preopnprav. Angtoamerikanei in boljševiki izpopolnjujejo svoje težko prizadete oddeLke.. Zaradi tega napadajo le v krajevno omejenem obsegu, da bi si ustvarili izhodiščne položaje za nadaljnje nastope. To ee kaže precej jasno na zapadu, kjer sovražnik nadalje jača svoje malo predmoutje pri Kemagenu ter skuša z istočasnimi močnimi napadi spraviti pod svoje nadzoretvo dolino reke Mosel nom.'i4i jasnem vremenu, ki" je omogo-Koblenzom. Poleg tega £.,o ^^^ in nemškim letalcem po- skupan na severni obalni cesti in prehod preko reke. V gorah ofc Mose.ll eo morali Severnoamerikanci prepustiti več krajev. Težišče bojev na vzhodnem bojišču je bilo ob predmostju pri Stetttou, ob ustju Visle, v Kurlandiji in Beskidskem pred-zemlju, nasprotno pa so bile nemške čete pri Kiistrinu, ob loku reke Gran pri Zvo-lenu in na Madžarskem na obeh straneh Blatnega jezera zapletene v obrambno in napadalne boie. Nemške čete so izvoje-vale j>opolen obrambni uspeh pred Stetti- med Trie r jem in pa se trudi, da bi zaključil svoje napadalne priprave ob spodnjem Henu kljub uspešnim udarcem nemškega topništva na dovoze in zbirališča čet Nemške čate pa uporabljajo premor v bojih za ojačenje . razvitia'sovražnih napadov, medtem ko so svojih obrambnih ukrepov Vzhodno bo- bt>ljSeviSkc 6lle> ki pričele s prebijal-jišče nudi slično sliko. Ko so nems.i nim kuBom na JU„U( vzhodu Ln seVeru oklepniki in grenadirji ob l.aii^tzer Neis- , bille ra2bite p0 un čenju 25 se odstranili vse sovražne mostove ter so .. -- — r- seg v boje na zemlji, so z vso silo trčili skupaj sovražni napadi in mogočni protisunki. Protiudarci nemških oklepnikov niso v južnem delu predmostja dovolili v Šleziji pri Laubanu. Striegau in Rati-borju razbili sovjetske pripravljalne položaje ali jih spravili v nered, skušajo boljševiki med Frankfurtom iin Ktlstrinom > v iv* __in nlnlnri oklepnikov. Mornariške edinice so razbremenile Kolberške branilce s salvami na sovjetske baterije kakor tudi obrambno borbo v Danziškein zalivu z uspešnim obstreljevanjem zbirališč sovražnih oklep- ški prebijalni poskusi na Gotenhafen in Danzig so se izjalovili spričo paotiukre-pov nemških čet. ki so vedno znova zgradile nove zapahe na odločilnih mestih ter prekinile v bočnih sunkih sovražne premike. V vzhodni Prusiji Je bojno detovanje precej močno oživelo na področju pri Zta-lenu. Sovražni sunki so bili odbiti, potem Vo je nemško topništvo pravočasno raz- ,vlaaa anamsKega c bilo več pripravljalnih položajev. V Sam- francosko.anamski pakt landu in pri Konigsbergu je ostalo mirno. • Turčija in Balkan Ženeva, 12 marca. Ni še dolgo temu, J ko je bclgrajski Titov tisk napadel Turčijo, rekoč, da ni Turčija nikaka balkanska država ter da se zato nc sme vmešavati v balkanske zadeve. Čeprav so med tem pretekli tedni, odguvarja turški tisk še vedno izredno oftro na te na-pode. »Jeni Sabah« piše, da spada Turčija k Balkanu ter da je nerazumljivo, i'a!.o more trditi Tito, da narod, ki je stoletja obvladal Balkan, ni balkanski. Jalčin piše v »Taninu«: Tito hoče anek-tirati Macedonijo, spraviti se hoče med Turčijo in Grčijo, kar bi predstavljalo ogrožanje turških življenjskih koristi. — Tito je prišel na Balkan z m.sijo, da bi razširil iz inozemskih virov izvirajočo ideologijo. Ne smemo pa Titovega sovražnega obnašanja zamenjati s pravimi čustvi naših srbskih prijateljev. Tudi ti vidijo v Titu sovražnika Jalčin zaključuje svoi članek t vprašanicm, ali bo nredslavljalo Titovo vladanie v Jugoslaviji le žalosten dogodek, ali pa daljše poglavje v zgodovini te vojne. Stockholm, 12. marca Poročevalec »New York Timesa« iz Ankare se bavi v daljši brzojavki s položajem na Balkanu, pri čemer podaja kot je videti, predvsem turško stališče. Politični nemiri v Romuniji ter neprestane smrtne in druge obsodbe v Belgradu so skupaj z bojem vseh proti vsem v Grčiji in maščevalnim pretakanjem krvi v Jugoslaviji napravili Balkan zopet za evropski sod smodnika, ki grozi, da bo vsak, trenutek eksplodiral. Zadnji dogodki r Romuniji so močan dokaz o popolnem pre-ziranju jaltskih sklepov o skupni odgovornosti in zastopstvu vseh elementov v vladah. Višinski je, P« da bi vprašal ameriškega in britanskega zastopnika v Bukarešti, od kralja Mihaela zahteval takojšnjo spremembo vlade, s čimer je prisilil Radesca k odstopu ter spravil Grozo na oblast. V vladi ni nobenega zastopika narodnih zaranistov in niti ni v njej liberalcev, čeprav predstavljajo ti veliko večino romunskega prebivalstva. Zato ne moremo smatrati sedanje vlade za reprezentativno vlado. ......—v ---------. , . j UUSII valujem W»iaiyiu "nivj. z vedno močnejšim pritiskom in siaino ( nikov v vpadni Prusiji pričeti boljševi- ponavljanini navalom na predmostje Met- -«..... - - • - tin ustvariti predpogoje za nove večje napade. Zaradi tega pa so dobili tem večji pomen nemški v nedeljo izvojevani obrambni uspehi ki so jib izvedle nemške čete v obrambi in protisunkih med Rat.iborje.ni in Stettiner Haffom. V zapadni Prusiji si skuša sovražnik ustvariti položaje, iz katerih bi lahko uavaui na Danzig in Gotenhalen. Tukaj to v Kurlandiji so se v krvi zlomili boljševiški prebijalni poskusi z izgubo skupno skoro 100 oklepnikov. Nadaljnjemu uspehu severno od Beskidov v slovaškem ltudogorju pa stoje nasproli sprememb polni gorski boji pri Zvolenu. Za prekinitev nameravanih 603 vražnib naetojiov pa služijo v prvi vreti nemški napadi na obeh straneh Blatnega jezera; ti napadi so posebno lepo napredovali ob prekopu Sarviz. Medtem ko se na zapadu omejuje bojno delovanje ob spodnjem Renu med Emmerichom to Bonnom na topniške dvoboje in posamezne krajevne bitke, si 6kuša sovražnik izgraditi svoje majhno predmestje pri Rema-genu za odskočno desko. V varstvu goste megle je dovede! preko ponlon.sk i h mostov nadaljnje ei.le preko reko ter je okoli doslej zasedenega ozkega obalnega pasu z bombniki in topništvom ustvaril gosto zono zapornega ognja, da bi bili onemogočeni nemški protinapadalni ukrepi. Kljub temu pa so bili boji med Ilonne-fom in Linzom v znaku nemških protinapadov. Sovražnik, ki je napadal iz severnega vogala in sredine svojega predmostja proti vzhodu, je bil vržen na svoje izhodiščne položaje atld pa po skromnem napredovanju zapahnjen. Proti južni osti so nemški protisunki ravno tako dobro napredovali. Severnoamerikanci, ki eo bili vrženi iz Honningena, ee trudijo, da bi zavarovali svoj vzhodni bok proti nemškim silam, ki prodirajo preko obalnih gora k Renu. Severnoameriške divizije, ki 60 v zadnjih dneh prodrle do Koblen-za, so preusmerile svoj pritisk proti jugu ter silijo skupno z oddelki, ki so poslani v borbo pri Salmu na širokem bojišču proti Moseli med Trierjeim to Koblenzom. Množičen topniški ogenj in ocorčent protisunki iz nemških predmostij pa 60 one- ' mogoči i i strnitev posameznih sovražnih Ukrajinci v protiboljscviiki borbi Berlin. Reichsminister Rosenberg jo sprejel opolnomočenegs zastopnika narodnih ukrajinskih organizacij generala Sandruka, ki je poučil ministra o stremljenjih za uvrstitev vseh narodnih sil ukrajinskego naroda v veliko bojišče protiboljševiškega boja. Podmorniška vojna sc je zaostrila Stockholm, 12. marca. V Angliji so se pričeli postopoma vedno bolj baviti s podmorniško vojno. Čeprav je smelo doslej britansko časopisje le v redkih primerih poročati o ponovnem oživlje-nju podmoruiške vojne, je javnost vendar izvedela, dn so zavzele nnglo-ameriške pomorske izgube v začinjeni času vznemirljiv obseg. Sedaj javlja neka ameriška poročevalska agencija, da je nemško napadalno delovanje naraslo ne le na Atlantiku, temveč predvsem v Severnem morju in v britanskem obalnem vodovju. Kakiji številk o pruvih zavezniških izgubah doslej že niso objavili. Vendar sedaj v Angliji in Ameriki že vedo, da je nastopila dnevno občutnejša zaostritev podinor-niške vojne. Anam proglasil svojo samostojnost Tokio, 12 marca. Cesarstvo Anam je v nekem uradnem komunikeju proglasilo svojo neodvisnost. Komunike ima naslednjo vsebinoi »Vlada anamskega cesarstva proglaša icosko-anamski pakt za neveljaven '»■»» 1"» -o- ------—-- . jn s tem proglaša Anam svojo popolno V Kurlandiji se je izjalovil poskušam samostojaost Anamsko cesarstvo bo kot lmli&Avišu; nmrlor m-ovzhodno od V rau- gamostojna d^va storilo vse za izgrad- Ustavnost bdgrajjskega namestništva V listu »Naša borba« je objavil a odstranili že zvečer nemški protisunki. VeČina napadov se je izjalovila že v obrambnem ognju. Ncnvške baterije so podprle z dobro namerjenim ognjem protisunek, ki je zopet odstranil prejšnji dan dosežen sovražni vdor pv>ti Kietzu, jugo-zapadnemu predmostju Kiistrina. Nemške čete eo izvojevale nadaljnje krajevne izpopolnitve položaja ob loku Odre, severno od Ftiretenberga in na odseku Neisse pri Gubenu ter pri Muskau. Tukaj, kakor tudi pri Striegau in Ratiborju eo ostali brezuspešni vsi sovjet&ki napadi proti naprej preloženim nemškim položajem. V bistvu so bile unlče-ne sovražne e41e, ki so bile odrezane pri Striegau. Tudi med Blatnim jezerom to prekopom Sarviz so nadaljevali Nemci e svojimi napadi tudi ponoči. Očistili so osvobojeno ozemlje ob Siu sovražnih odporniških gnezd ter pritisnili po obrambi protisunkov Sovjete zopet nazaj na obeh straneh prekopa Sarviz. V šestdnevnih bojih med Blatnim jezerom to prekopom Sarvia so odstranile nemške čete skoro 31.000 min, uničile ali zaplenile pa 34 oklepnikov, 56 topov in 109 protioklepniških topov. lemčija je klica nove Evrope kretna potreba po namestništvu. Na-mestniško oblast izvršujejo tri osebe, ki jib je določil kralj s posebnim aktom ali s testamentom oziroma jih je v določenih primerih izvolilo narodno predstavništvo. V primeru kralja Petra pn je položaj zopet drugačen. Samozvani in protiustavni »Av-noj« je najprej kralju prepovedal povratek v domovino in ga začasno dejansko odstavil, nato pa sta Tito in dr, Šubašič samohotno sklenila sporazum o namestništvu. Tito in »Avnoj« sta se sploh protiustavno polastila oblasti, dr. Šubašič pa je s tem korakom ustavo grobo kršil. Narodnega predstavništva sploh nihče ni konzultiral. Samohotnost ln protiustavnost tega ravnanja pa nam še jasneje stopi pred oči, ako si ogledamo, kako nedopustno in samovoljno skuša pri tem Titova politična skupina izigravati ustavo. Kadar ji namreč ustava prija, jo priznava, kadar ji ne prija, pa je ne priznava. Pri protiustavnem imenovanju Tita za »maršala«, pri ustanovitvi »Av-noja«, pri prepovedi kralju, vrniti se v domovino, pri sporazumu Tito-Suba-šič, pri krvavem pobijanju rodoljubov, pri ■ gašenju najoanovnejžin ustavno zajamčenih osebnih svoboščin itd. se nihče ni oziral na ustavo. Vsi ti akti so v grobi opreki z omenjeno ustavo. Na koncu pa je Titova politična skupina, ki je kralju protiustavno zabra-nila povratek v domovino in ga začasno dejansko odstavila, zahtevala od kralja, naj v skladu z določili iste ustave potrdi vsiljeno mu namestništvo. V tem primeru naj bi torej ustava z dne 3. septembra veljala, povsod drugod pa ne. To je seveda več kot očividno izigravanj« ustave. Namen tega izigravanja ja jasen: Titova politična skupina je hotela za zunanji svet ohraniti videz ustavnosti ter zakriti vm svoje protiustavne akte pod plašč Berlin, 13. marca. Reichsminister dr. Gobbels je sprejel veliko evropsko delavsko odposlanstvo z zastopniki skoraj vseh narodov kontinenta. Delavci in delavke so ob tej priliki s skupno izjavo izpričali, da so pripravljeni tudi v tem težkem času zvesto in voljno stati ob strani nemških tovarišev, dokler niso do-bojevali skupne zmage za novo socialistično Evropo. Nek ilamski govornik je podčrtal v svoji izjavi, da se danes bori več tisoč odgovornosti se zavedajočih Flamcev v orožju SS za svobodo Evrope, drugi pa so zopet na delu v nemški industriji ali v kmetijstvu; italijanski, francoski, ruski in srbski delavci so prisegli, da bodo tudi v bodočnosti ramo ob rami delali skupno z nemšjumi možmi in ženami za rešitev Evrope. Dr. Gobbels je izrekel v svojem odgovoru zahvalo nemškega naroda vsem prostovoljcem, ki so s trudom svojih rok že danes mnogo doprinesli za osvoboditev kontinenta pred židovskim boljševizmom in kapitalizmom. Ce ie sovražno inozemstvo mislilo, da bo lahko osnovalo med tujimi delavci podtalno organizacijo proti Nemčiji, tedaj se je ta nada popolnoma izjalovila. Nikoli, tako je podčrtal dr. Gobbels, se ni pokazal niti najmanjši vir takega razvoja. Ko so po sovražni ofenzivi na vzhodu vdrli Sovjeti na nemško področje ter je bda ura preizkušnje za naše delavce-goste tedaj je več tisoč teh inozemskih delavcev tudi s področij vzhoda odšlo skupno z Nemci v brezkončnih kolonah proti zahodu. Več milijonov ljudi lz vseh evropskih narodov, v katere so polagali naši sovražniki vse svoje naUe, je zvesto tiste ustave, ki jo stalno krši in je v resnici sploh ne priznava. D. Ljotič takole zaključuje svoja izvajanja: Navsezadnje bo kdo rekel, da vse, kar jo bilo doslej navedeno, lahko drži, toda končno je le kralj namestništvo imenoval in s tem je zadeva končana, pa naj bo ustavna ali ne. Pisec na to trditev odgovarja, da nikakor ni irelevantno, kako kralj imenuje namestništvo. Ze za vsako navadno pravno opravilo velja, da mora biti dotičnik, ki ga opravi, svoboden in prost vsake psihične ali fizične sile. V konkretnem primeru pa se je kralj do zadnjega temu koraku odločno upiral in je podlegel šele pritisku sile. Kralj je izvedel to imenovanje izven svoje držnve in na pritisk tujih sil. zato je tudi to imenovanje protiustav no in neveljavno. Logično je, da je protiustavno in neveljavno tudi vse, Kar dola to namestništvo. in odločno vzdržalo s svojimi nemškimi gostitelji; kajti oni so vedeli, da se t Nemčiji osnavlja klica nove Evrope. — Ravno delavci in delavke iz nemških sosednih dežel so t gotovim čutom spoznali, da mi vsi spadamo k veliki evropski družini narodov, ki pa ne more najti svojega življenjskega temelja pod boljševizmom ali pod zahodnimi plutokracija-mi. Ta evropska edinost, ki se sedaj poraja z bolečinami, bo nekoč za ustvarjajoče ljudi velik uspeh našega boja proti azijskim stepnim tolpam in njihovim plu-tokratskim zvodnikom. Nemčija je danes, tako je minister ugotovil, edina sila reda na kontinentu; mi stremimo za močno socialistično Evropo s svobodo za vse narode in pri tem nag podpirajo vsi evropski delavci v Reichu. Inozemski gostje nas ne bodo nekoč zapustili kot sovražniki, temveč kot spoštovanja vredni prijatelji, ker so spoznali naš narod tako v veselih kakor težkih urah ter se prepričali, da je iz popadkov vojne nastala svobodna socialistična Evropa. Nerašlu narod je svo doprinos pokazal na edinstven način ter je v svojem težkem usodnem boju srečen, da je našel v inozemskih delavcih in delavkah tako številne somišljenike. To so delali v Laubanu Berlin, 12 marca. Posebni poročevalec lista »Berliner Montagspost« podaja pretresljivo poročilo o grozovitostih boljševiške soldateske nad civilnim prebivalstvom v Laubanu v spodnji Šleziji, ki so ga zopet osvobodile nemške čete. Dopisnik piše. da so v samostanu v Laubanu napravili strahovit nered, razmetali vse stvari brezmiselno po tleh, jih raztolkli ter uničili. Vse nune, ki so zbežale v klet samostana, leže tamkaj pomorjene in njihovih ust se drži strjena kri. One so nema obtožba živalskih podljudl, ki so tukaj divjali. Sovjeti so oskrunili vse nune ne glede na starost. Mlade redovnice so delile isto usodo z neko 62 letno nuno. Neko kmetico iz Oberbielaua je najprej komisar, nato pa vojaki brutalno posilil v prisotnosti njenega moža in sina, medtem ko so kmeta tn njegovega sina pretepali. Madrid, 13. marca. Wash!ngtonskl zastopnik španskega časopisa »Ya« pije, da vlada v vvashingtonskih političnih krogih vtis, da ne bo možno preprečiti nove vojne v svetu, če si ne bodo postale sile v San Franciscu edine o Hlvidaoiji sedanje vojne in njenih probltmih. Vsakdo v Združenih državah je čutil v notranjosti, da sta Roosevelt in Churchill v vprašanju svetovne varnosti padla na jaltski 1 konferenci pred Stalinom na kolesa. njo države ter bo delovalo na podlagi skupne ii,'ive Velike Vzhodne Azije kot člen Velike Vzhodne Azije skupno z drugimi narodi. Ansmska vlada izjavlja istočasno, da je odločena za izpolnitev teh nalog sodelovati z Japonsko.« Poveljnik japonskih sil v Anamu Yo-kohama, ki je bil prej poučen o sklepu anamske vlade, je izjavil, da je ta sklep Japonska odobrila in Japonska bo storila vse, da bo z vsemi silami podprla cesarstvo Anam. Anamski cesar je sklical še isto noč vodilne aaamske osebnosti, da bi sestavil načrt o izjavi samostojnosti. S to izjavo je bil sprejet Anam kot nov člen v vrsto dežel velikoazijske sfere. Tudi v Bolgariji pripravljajo »volitve« Bern, dne 12. marca 1945. Švicarska poročevalska agencijo javlja iz Sofije, da se je vršil tamkaj v prisotnosti 1000 delegatov prvi kongres takozvane ljudske fronte. Kaj se za tem nroslu-lim nazivom skrivn, vidimo iz dejstva, da so bili izvoljeni za častne predsednike Stalin. Tito in boljševiški poglavar Dimitrov. Kongres naj bi bil nekako pričetno zborovanje za bolgarske parlamentarne volitve, ki se bodo kmalu vršile. Kaj razume Moskva v zasedenih deželah pod besedo »volitve«, pa je najbolje povedal sovjetski poslanik na Finskem, ki je dejal nekemu ameriškemu časnikarju, da je pojem »volitev« enak uničenju fašizma. Pripravljajo jih s terorističnim valom, • ki hoče uničiti vsak narodni duh ter pomoriti nosilce ljudske moči. V Bolgariji je ta krvava pijanost boljševikov, ki naj bi pripravila volitve, že slavila svoje orgije. Po vesti »United Pressa« so izrekla bolgarska sodišča že nad 1200 smrtnih obsodb, ki so se tudi že izvršile. Pri tem niso všteti številni tisoči Bolgarov, ki so bili likvidirani brez vsakega formalnega postopanja. Romunska zmeda 2eneva, 12. marca. Poročila o dra-matskem begu Radesca v britansko veleposlaništvo v Bukarešti služijo »Manchester Guardianu« za povod kritike sovjetskih ukrepov o prepovedi poročanja o dogodkih v Romuniji. Angleški list piše, drf je skrajni čas, da se razmere v Evropi končno razjasnijo. Romunija je že nekaj mesecev »osvobojena«, pa še vedno ni nikakih poročil o dejanskem položaju v tej deželi. Sovjeti se morajo zavedati, da s svojo politiko molčanja le še bolj podpirajo sedanji sum in nezaupanje, ki obstaja napram njim. Ra-descujev beg v britansko veleposlaništvo je dokaz, da se dogajajo v Romuniji čudne stvaru Roatta obsojen Amsterdam General Mario Roata, ki je pobegnil iz bolnišnice, je bil v ponedeljek v odsotnosti obsojan na dosmrtno ječo, javlja agencija Reuter iz Rima. Obsodba proti bivšemu poslaniku Fulvi-ju Suvichu in bivšemu albanskemu podkralju Francu Jacomuniju, ki sta oba zaprta, se glasi na 24 let ječe. Biv« državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Alberto Apriani je bil obsoien na 15 let. Sedaj je v severni Italiji. Na 24 let ječe so obsodili generala Paola Angievja, ki je sedaj v nemškem vojnem ujetništvu. Deset ur po Jalti Bern. Katoliški list »Vaterland« pile, da prikrivajo Sovjeti nad vse skrbno svoje delovanje. Toda razni do godki na Balkanu in v nesrečni Finski ter tudi včasih glasno govorjenje »Pravde« izdajajo nedvomno, da naraščata komunistični pritisk in vpliv v »osvobojenih« deželah. Churchill je izjavil, da se smatra Stalin vezanega na svojo besedo. Samo 10 ur po Chur-chillovih posvetovanjih pa je odlietcl pod pritiskom Višinskega v Bukarešti ministrski predsednik Radescu. Na njegovo mesto je prišel ubogljivi komunist Groza. Glede Atlantske listine meni list, da se gospodje s Kremlja zanjo kaj malo menija. g^feflf* 8fev. «59. __«5LOVENEC<, sreda, 14. matcn 194T vu*n B Nadaljevanje s 1. strani: Dokazi anglo-ameriskega letalskega terorizma Zadnii pozdrav gospoda ob krstah žrtev angloameriškega terorja T« ležijo mrtvi — Slovenci! Prišli smo, da se poslovimo od mrtvih slovenskih mož, žena in otrok. — Prišli smo, dn sc poslovimo od nedolžnih žrtev, ki jih je iz toplega družinskega objema in iz našega slovenskega občestva iztrgalo strahovanje židovskega sovraštva* ki se je razbesnelo proti vsemu človeštvu. — Prišli smo vzet slovo od žrtev nesmiselnega bes-nenja, ki se je sedaj razbesnelo tudi nad tistim narodom, kateri ni hotel nikdar ničesar drugega, kot da se ohrani na tem drobcenem koščku zemlje, kamor ga je pred davnimi stoletji poslala božja Previdnost, kateri ni hotel biti nikdar nikomur v breme, ampak je vedno le želel, da bi živel po božjih postavah in z božjo pomočjo iz skope žemljice kopal sadove svojega preživ- 1 Vprašam vas, dragi moji rojaki, kaj so vendar naredili ti nedolžni, dobri Slovenci Angloamerikancem, da so jih sredi njihovega mirnega dela in snovanja za bodočnost na najbolj grozoten, najbolj nečloveški in podli način za vratno n morili f Trdno verujemo, da bo Vsemogočni Sodnik sodil hlapčevske rablje satanskega boljševizma in zlatega židovskega noloha; ne sicer takoj, toda sodil jih bo zntrdno, zakaj božji mlini me-ljejo počasi, pa sigurno. Zato, Slovenci, nc klonimo glav! Naša žalost nuj bo žalost ponosnih, ki ne bodo nikdar propadli! Kar nas je še preživelih in kar jih bo po teh grozotah preostalo v pričevanje poznim rodovom, ki bodo srečno živeli nn tem rajskem prostoru, ki je naša domovina, strnimo sile! Vse težke preizkušnje, ki nam bodo še naložene, moramo prestati hrabro in odločno in še za trenutek ne sinemo popustiti v neomajni veri v Boga, naš narod in našo lepo domovino! Zakaj samo ta trdna vera nas bo usposobila, da bomo enotni po misli in duhu vzdržali napore in borbe, dokler se Vsemogočnemu ue bo zdelo, da sino vredni, biti dragocen član narodov v novi, boljši dobi, ki bo napočila po tej vojni. Tcin žrtvam, ki ležijo pred nami, dolgujemo, da utrdimo svojo vero in ojeklcnimo svojo voljo in da v boju za boljšo dobo človeštva vzdržimo. Samo če bomo v boju, ki nam je naložen, vzdržali, bomo tem in vsem drugim slovenskim rojakom, ki so padli za narod in domovino, izkazali^ vredno čast in jim obranili za večne čase zasluženi spomin. Vam, moji ljubi mrtvi rojaki, pa kličem: Ljubi Bog nnj vam da, dn bi vam bila naša svetu domača žemljica, za katero ste padli in katera bo nekoč tudi nas sprejela v svoj objem, lahka! Počivajte v miru in v bližini Boga, molite za svoj trpeči narod! Z besedami g. prezidenta so je ves slovenski narod poslovil od nedolžnih žrtev. Za zaključek je domobranski pevski zbor, ko je množico že zalival mrak, zapel narodno pesem — žalostinko. Fantovska pesem so je mehko razlivala čez krste med množico in z vsebino pesmi so vsi okoli stoječi pošiljali nedolžnim mrtvim zadnji pozdrav. Ob koncu Je domobranski častni vod poslal žrtvam svoj vojaški pozdrav: trikratno salvo. Ko je utihnila zadnja salva, se je množica pričela poslavljati od žrtev brezvestnega terorističnega angloameriškega napada. Nn vrt, daleč od delavsko hite, je padla bomba. Zidovi hišo so vidriali, druiiua pa tedaj popravlja r&ibitine m vrt«. Gvvor g. Cergola, načelnika Inform. oddelka V snočnji radijski oddaji, posvečeni žrtvam terorističnega napada, je izpre-govoril tudi načelnik Informacijskega oddelka g. Izidor Cergol. Na Žalah leži 46 Slovencev in Slovenk. V večnost ie odhitelo 40 bratov in sestra iz naše srede. Življenje človekovo nI tako cenena stvar, da ne bi imeli pravice vprašati po vzroku te morije. Zlasti pa ni stvar nizke r.ene za nas Slovence, ki mali po številu ltjemo kri in dan za dnem izgubljamo V6e nova in nova življenja. Naš narod mora čuvati vsako glavo in prav zato ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost vprašati ob tej strašni tragediji: Zakaj je padlo 46 sinov in ličera mojo krvi in jezika? Zakaj so sredi morda najlepših načrtov za bodočnost bili nenadoma kruto Iztrgani iz objema očetov in mater, mož in žena, bratov in sestra svojih? Komu so kaj skrivili, da jih je razmrcvarilo železo ali so jih zasule ruševine? Težko ie to vprašanje. Težko ne samo zaradi prelite krvi, ki ga ie izzvala temveč zlasti težko po tem, ker tirja ime krivca in srd vsega naroda nanj. Težko pa tudi zato, ker ustvarja odgovornost pred vso zgodovino za tistega, ki odgovarja ... In ta, ki že odgovarja, nisem niti Jaz, niti kakršna koli skupina temveč edino in samo resnica, ki je vsakomur odkrita in vsem dostopna. Res je morda grenka, res nosi s sabo morda razočaranja in strah obenem z njim. Toda svet jo že tako ustvarjen, da zro resnici v oči lahko samo junaki. Zato pa ni resnica nič manj odločilna in edino merodajna, smer in merilo, po kateri se razvija usoda slehernega Človeka in vsakega naroda. Ni dolga pot do to resnice in prav kratka je njena označba. Evo ie: Vse, kar je v najmanjši zvezi z židovstvom in njegovim najvernejšim slugo — komunizmom, je satansko, svet mrzeče in vse-uničujoče! Vsak narod, ki se_ preko svojega vodstva kakor. koli veže za voz rdečega Moloha, je tzgubil svojo dušo in njegove oči mu Je zalila kri morilnega besni Tu ne igra prav nobene vloge stara »tradicija« niti »zavezništvo« niti zastopstva, ki naj bi dosegla ohranitev svojih dežel, niti želja uveljavili svojo politiko. V vse poteze in v vsak gib pride strup komunizma, kl ga usmeri v svojo in samo ler edino svojo smer. Tako tudi ob strašni tragediji Ljubljane na petek črnega spomina, kakršen bo gotovo ostal zapisan v analih našega mosta. Ob najboljši vidljivosti vseh objektov; iz višine več tisoč metrov na predel mesta, kjer eo samo stanovanjske hiše in vile; v preletu brez kakršnega koli kroženja je nekaj letal iz skupine s hladno krvjo streslo svoj smrtnonosni tovor na mesto svojega »zaveznika«, ki Je na pritisk tistih, ki so letala jpoelali, stopil v vojno, izgubil državo in svobodo ter zapadel v okupacijo, nakar je bil po politiki istilh »zaveznikov« prisiljen dajati tisoče in tisoče žrtev za »pravilni« razvoj vojne. Streslo svoj tovor na ljudi, ki so dan za dnevom, opazujoč svetlomrzle pošasti n&d glavami, verovali in upali, da bo šla ta čaša gorja mimo njih. In ravno to prepričanje in verovanje je največji dokaz naravnost brutalne brezobzirnosti zračnih gangstorjev. Imeli bi vsaj možnost nekakega opravičila za ta teror, če bi stresali bombe na svoje sovražnike, na deželo, kn je v borbi z njimi. Toda anglosaksonski letalci eo bombardirali mesto, kjer so mnogi verovali v nje in pričakovali od njih osvoboditve, kjer so mnogi dan za dnom iskali opravičila za svoje nekritično zaupanje in slepe oči. Se sc spominjamo besedi: kako amo lahko brezskrbni, saj gredo vendar na Nemce! Ali: metali so letake, nai ae prebivalstvo umakne toliko in toliko metrov od železniških prog! In: zakaj vendar streljajo na nje, saj mi vendar nismo sovražniki Angležev in oni nam n$ nočejo itd. Danes j:h ne čujemo več Morda bodo plačani agenti iznašli jutri- nove, že bolj otročje in smešne od prvih ... Toda vsem tem naj bo jasno: Med slovenskim narodom in dajiaftnjo politiko »zaveeniikov« hlapčevanja židov-stvu in Moskvi stoji 46 mrtvih in razmesarjenih Slovencev, ki so padli ne krivi ne dolžni 1 Njihova kri ne kliče po maščevanju, kajti to je pridržano edino Vsemogočnemu, toda njihove ugasle oči in mrtva 6rca nas zaklinjajo, da spregledamo. Zahtevajo od nas poguma, da pogledamo resnici r oči. Molče na.n kličejo, naj ne spregledamo svarilnih znakov ob naši poti; naj se zadnji trenutek morda zavemo smrtnonosnosti današnje anglosaksonske politike, ki ▼ služibi Satana seje ta čas smrt nad Evropo, mesto da bi jo pomngala braniti; ki podpira povsod eksponente Moskve, mesto da bi jih pomagala uničevati; ki razbija organske narodne centre, meoto da bi jih pustila v nriru, delu in borbi proti tolovajski rdeči kugi, ki na ta način razbija tudi narode kot tako in jih napravlja za la-hak plen strupenih bacilov komunizma- To so, bratje in sestre, opomini mrtvih. To naj bo sicer zelo, zelo drago plačani nauk za nas in naš narod. To pa naj t>o tudi poslednji opomin, kajti nevarnost iz zraka zna biti samo predznak iste nevarnosti a kopnega. Kakor »e v zraku danet anglosaksonska in moskovska politika popolnoma ujemata in medsebojno podpiiata tudi v naši deželi, prav tako se tudi na zemlji ena in druga politika skladata v celoti. Ni slučaj, da so istočasno s smrtno točo bomb frfotadi^po zraku letaki o krimski konferenci, v katerih se govori o popolni soglasnosti vseh treh sil in kjer naj Na vrtu vile je eksplodirala teroristična bomba. Samo puh eka ploiije je bil tako silen, da sta se sesula vogal in stena stavbe. Na desni; Žalostni ostanki v polno zadete stanovanj, hiše. Foto: Ilanste Felbor Sožalne izjave Hrvatski generalni konzul prof. Saltli Balji6 Je v imonu Nezavisne države Hrvnt-. eke Izrazil prezidentu generalu Eupniku eo-ialje za irtvo petkovega terorističnega le-talskoga napada. Darovi za bombardirane Za oškodovance po bombnem napadu na Ljubljano so darovali Socialni pomoči: Neimenovani ia Ljubljane iir 10.000; tvrdka Jelačin Ivan, Ljubljana lir 20.000; gospa Stupica Irma, Ljubljaoa lir 1000; g. nadporočnik Bitenc Stane, Ljubljana lir 1000; g. Božič Ivan, Ljubljana Pod Trančo lir 1000; družina Predikaka, Ljubljana — Rožna dolina lir 300 namesto venca na grob pok. Besov Draga; uslužbenci Avtomontaže d. d., Ljubljana lir 3880 v počastitev spomina pok. tovariša g. Logar Viktorja, cand- tng.i gdč. Skufca Anica, pošlo vod k in ja ivrdke Jelačin v Ljubljani lir 1000 v počastitev spomina pok. ge. žerjav Ive. — Vsetu darovalcem iskrena zahvala! bi 6i Churchidl, Rooseveit in Stalin baje prijateljsko podali roko. Res je: ta politika uničevanja, ubijanja in rušenja vsega, kar ni pripravljeno podvreči se komunizmu in preko njega ž.idovstvu, Je [»o pol notna soglasna, ker jo diktira samo eden: Stalin. In samo tako je tudi razumljiv, in le tako se da razlagati tudi terorističen napad na protikomunistično Ljubljano. In dokler bo ta »zaveznifka« politika taka, nimamo od njo ničesar pričakovati. Nobeni »angleški interesi« tega ne morejo spremeniti, kajti ne vem. če jo bil čisto angleški interes bombardirati LJubljano. Bil pa je gotovo interes vse rušilnega židovstva in komunizma, v čigaT službi stoje danes londonski masoni, ki upravljajo, žalibog, ta imperij. V tej službi- bodo pa stali vse dotlej, dokler bodo vodili borbo proti evropskim narodom, ne pa proti komunizmu, kjer koli naj se ta pojavi. In vse dotlej nima niti Evropa niti noben krščanski narod v njej, pa tudi ne mi Slovenci pričakovali z zapada nič, do- brega: niti po zemlji, niti po tTaku, nltt po morju, kajti povsod jo danes še v ozadju temna silhueta večnega žida i njegovo tačasno figuro Josipom Visario-novičom Džugašvilijem — imenovanim tudi Stalin. Ce bomo tako razumeli težko preizkušnjo, ki ic prišla s petkovim napadom nad naše glave, se bomo častno in pietet-no oddolžili svojim mrtvim sorojnkom. Naj se no zgodi, da'jutri, Bog ne daj, kdor koli pade v svoji do včerajšnji zablodi 1 Razumite klie svojo vesti in razuma, poglejte resnici v očil Premagajte razočaranje in razbistrijte pojmo! Današnja doba zahteva velike ljudi težkih preizkušenj. Naj nnm bo črni petek 0. marca leta Gospodovega 1945 mejnik in poslednji opomini Naj nam iz dnšo vzklije trden sklop: staviti se popolnoma v služIjo naroda kot junak in boreči Iz užaloščenega srca pa naj se nam dvigne goreča želja k Vsemogočnemu: »Podeli našim mrtvim, kl smo jih pre-rano in tragično izgubili, miren počitek in večno zveličan je! Napravi jim lahko njihovo in našo lopo slovensko zemljo! Padli so kot žrtve angloamerfškega letalskega z terorizma na Poslanik Združenih držav v Parizu je priznal v članku časopis } »Anerioan Mnga- >... PNARJK MERI NA STRTINE...« Električna razsvetl java danes ne smo biti raV inozemstvu to privarčevali pri razsvetljavi 10, li i« tndi vee odstotkov, pri nas se pri 5000 stanovanjih res ne more skoraj n# prihranili; pal pa pre-brez vsake teže vsako gospodinjstvo tifialih 25.000 stanovanj, da ena 40 talna žarnica eno uro na dan manj gori. Ce te <&Uraj čim prej luč ugasne in te zvečer rita pozneje prižge, in če se pozi, da po stanovanju luči ne gore r prazno, bi se po dognanjih Mestne elektrarne ljubljanske prihranilo letno npjmanj 400.000 kilo-t alnih ur. Moj zaslužek znaia preko pol-drug milijon lir.* BOJ POTRATI 1 zine«, da jo parila danaSn.ia francoska Industrijska proizvodnla na 30 odstotkov predvojno proizvodnjo. Po njegovih podatkih j' bila med nemško zasedbo dvakrat tako vi. soka. Izguba finskih varčevalcev. Po Iz Ilel sinkov dospelih ve«"eh so hrauilnični strokovnjaki izračunali, da lahko smatrajo fin sk| varčevale!, da so po dana^jem stanju stvari izgubili 0(1 odstotko svojih prihran. kov, kar predstavlja vrednu. 12 mili.ard finskih mark Devizne omeJUv v fivle' K prepovedi uvoza in izvoza inozemskih bankovcev in trgovania z njimi v Švici sami so uradno izjavili,' da bi naj bilo s tem onemogočeno delati iregulnrno kupčijo. Švicarske devizne omeHIve. ftviearaV zvezni svet je sklenil, izdati prepoved uvoza in izvoza inozemskih bankovcev istotako je prepovedal vsako trgovino v notranjosti Svlco r. valutami. Pred kratkim so tudi uki. nili nntlranie kurzov *n funt ftierling, dolar in frank. Za praktično brezpomemben tuj; ski promet (mednarodni* 11 majhni obmejni promet bodo Izdane posebne odredbe, ki bodo urejale nabavo nujno potrebnih bankovcev. m Ramorjevim v spomin Dne 9. marca so bombe pokopale pod sabo ljubljanskega lekarnarja mr. Rudolfa Ramorja, njegovo ženo, sina in snaho. Lekarnar Ramor se je rodil v Kostanjevici 20. aprila 1883. Študiral je v Gradcu in dobil tam diplomo magistra farmacije 15. julija 1908. Za časa 1. svetovne vojne je služil v poljski bolnišnici, po vojni pa je leta 1922. dobil koncesijo za lekarno na Miklošičevi cesti. Niegov sin Igor je doštudiral farmacijo v Zagrebu in diplomiral tam 30. julija 1941. Njegova snaha je bila ravnotako študentka farmacije. Z lekarnarjem Ramorjem je izgubila slovenska farmacija dobrega strokovnjaka in organizatorja. Bil je v letih po prvi svetovni vojni tajnik lekarnarskega gre-mija in je kol tak vneto branil interese lekarnarjev, lekarnarskih sodelavcev in socialne pravičnosti. Do svojih uslužbencev je bil zelo dober. V botaniki in farmacevtskih disciplinah, zlasti analitični kemiji in farmakologiji je bil izreden ve-ščak, vreden univerzitetne katedre. Imel je zelo bogato knjižnico in se poleg vsega močno zanimal tudi za lepo literaturo, sam pa priobčeval strokovne članke v strokovnem časopisju. Srčna bolezen, ki se ga je lotila zad-nia leta, mu ni več dovolila, da bi še mogel delati recepturo in v organizaciji. Od tedaj ga je doma, v sredi velikega vrla, spremljala mlada sreča Igorja in Vere. V zahvalo za njegove velike zasluge pa ga jc Lekarnarska zbornica imenovala za častnega člana. — Večen mu spomini Zbori krilatih pevcev Zgodnja pomlad prihaja v deželo ln zbori krilatih povcev postajajo od dne do dno živahnejši. V ponedeljek Je bil prav to. pol pomladanski dan, ko je godoval sv. Gregor, zaščitnik ptičkov — pevcev. Nove nesreče z nevarnimi razstrelivi Prav v nedeljo je bilo v ljubljanskih dnevnikih resno opozorilo, da se nedorasla mladina naj nikar ne dotika raznih ras. stroliv, granat ln bomb, ležečih po travnikih ln drugih krajili. Omonjeno eo bile nesreče, ko so eksplozijo zahtevale svoje žrtve. A nedelja Je zaznamovala spot nove nesreče z granatami. Ob Dolenjski cesti, kjer sedaj žgo oglje, so štirje dečki našli granato in se začeli t njo igrati. Itazpočlla je. Granatni drobci so vse hudo poškodovali. V bolnišnico so bili prepeljani: 17 letni France Vrenk, ranjen v levo roko, stanujoč na Dolenjski cesti št. 27, drugI 13 letni Ivan Prlniee z Dolenjske ceste St. Id, ranjen, v levo ramo in obraz, 14 lotnl Stanko Krajee z Ljub. Ijanske ceste, ranjen v prsa ln 15 letni Kok Havnikar z Galjevloe št. 126, ranjen v desno roko, prsa in glavo. — Iz Velikih LaSč so v nedeljo prepeljali v ljubljansko bolnišnico tudi štiri dečko, žrtve Igre z granato. Na travniku so dečki našli granato ln jo začeli otipavati. Eksplodirala jim je Hudo so bili ranjeni: France Virant v desno nogo in trebuh, France Novak v obe nogi, zbilo mu jo desno oko. Stnrnko Novak, ranjen v oči, glavo ln trebuh ter Anton Novak, ranjen v prsa ln noge. — V Ko. zarjah pri Ljubljani pa je pretekli teden 14 letni posestnikov sin Mihael Božnar, gre-do5 v Solo na Dobrovo, našel nn travniku tromblonsko bombo, kl jo eksplodirala. Na mestu je obležal mrtev. Dečki, ne dotikajte se na travnikih ležečih razstrelivi Izgubljene osebne izkaznice in listine Tudi v lotu 1945 ljudje pogostokrat izgubljajo razne osobne izkaznice in druge važno listine. To lahko opazimo lz mnogih oglasov po časopisih, ko izgnbitelji napro šajo najditelje za vrnfclov pogrešanih izkaz nic in drugih listin. V dveh mesecih je bilo letos 45 osebnih izkaznic izgubljenih Križi in težave so z živilskimi nakaznicami, ki pridejo v izgubo. Januarja in februarja je bilo izgubljenih 31 živilskih kart. Izgubljeno jo bilo daljo 59 različnih drugih listin Zanimivo je, da nI bilo mnogo dragocenost izgubljenih. Samo ona nra in zapestnica. Nad 178.000 Ur izgubljenih Oddolku polioijske uprave, ki vodi ovi-rienoo o izgubljenih ln najdenih stvareh, je lotos v prvih dveh mesecih 105 »Urank pri javilo izgubo raznih predmetov ln denarja V Januarju je U ljudi izgubilo 146.530 lir, v februarju pa 15 ljudi 32.028 lir, torej v dveh mesecih 2« ljudi čedno vsoto 178.558 lir V januarju je bil izgubljon papirnat zavoj bankovcev s vsoto 146.000 lir. BiH so v nJem bankovci po 50, 10 in 1000 lir. V februarju Jo bila izgubljena najvišjo vsota 15.000 lir. w m. w Obvestila Prevoda Odrezke za moko osnovnih inldodatnih nakaznio za delavce pri težkih in najtežjih delih za mesce februar oddajo trgovoi mcetnemu preskrbo-valnomu uradu 16. t. m. S tem dnem je de. Htov moko na nje zaključena ln izgub* od rezki naštetih nakaznio veljavo. • Odrezke živilskih nakaznic zn moko za drugo polovico februarja bo meseni preskrbovalni urad sprejemal v soboto, 17. t. m., tako, da pridojo na vrsto od 8 do 9.trgovoi z začetnicami A do Je, od 9 do 10 Ju do Lo, od 10 do 11 Lu do Pi, od 11 do 12 pa PI do Z. Isti dan nnj oddajajo odrezke za maSčobo tudi oni trgovci, kl so prodajali surovo maslo za otroke ln noseče ene za mosoe marec, ravnajoč so po razporedu, ki je objavljen za oddajo odrozkov za moko. NOVI GROBOVI V Skoejanu pr4 Mokronogu je 28. febr t. 1. uinrl Tomaži« Ilinko preglednik finančne kontrolo v pokoju. Pokopan je bil v Skoejanu 3. marca. Operno gledališče OPERNO GLEDALIŠČE Sreda. 14 marea ob 17.3»: Selma LngerlBf-Božena Begovtd: »Giista Berllng«. Pre. miortt. Bed Promierski. četrtek, 15. marca ob 17.3*: Viktor Parma: »Stara perfem« In N. Uimsky-Korsakow: »S. herezada«. lied Četrlok. Petek, 1(. marca: Zaprto. SJarcujte z elektriko! ' Od vseh skritih sil, ki rešujejo svet, je trpljenje, združeno s trpljenjem .Križa-nega, najbolj učinkovito. (Perregue.) KOLEDAR: Sreda, JI. sušca: Matilda, Nemška, kra. IJlea: Karol, spoznuvalec; Leon, škof in mučenee. /Unlna sprememba: Mlaj ob 4.51. Četrtek, 15. sušca: Klcmou Dvofak, spo znavalec; Ludovika Marija, sveta žena in ustanoviteljica reda. LEKARNIŠKA SLUŽBA. Nočno sluHbo Imajo lekarne: dr. Krnel, Ciril-Motodova cesta 43; mr. Trnko-czy dod., Mestni trg 4; mr. Ustar, Se lenburgova ulica 7. ZATEMNITEV OD 18.55 DO «.»5. ^ novice, KULTURNI OBZORNIK Sveta daritev Za Boži* jo izšla lepa brošura o poruanu božični ii praznikov, sedaj_ pred veliko ao^jo pa prav taka knjižica z naslovom Sveta daritev fst.ran «41. posvečena velikonočnim praznikom, v katerih se •s dovršila svetn daritev na križu. Tekst i.ačenja pesem M. Elissbeto: Kalvarlja naših oltarjev: x blesku golgolske daritve vsaje lepa zemlja naša, saj presega vso lepoto, vse hognstvo kron kraljevih ena sama sveta maša. Urednik Jakob Žihert D. J. jo r.a uvod napisal članek Sodomsko jabolko, v kote-n-m razčlenjuje svetno modrost, ki glasi uživanje, in božjo, ki nas vodi v voljo boz-ioj med obema je boj 7.a zinogo. In pni k /magi gre preko pokore, ki naj bo vodilo (<-ga predvotikonočncea časa. ki vodi v •ipomln Zalolgre na Golgotl. To nam opiše isti pisatelj. Jakob Laura D. J. pojasnjuje nadaljevanje te golgotske žrtve v daritvi sv mnše. ki jo Kristus opravlja zn sni. Nadaljnji članki so: Resnicoljubnost m poštenje v življenju. Duhovniški poklic v tem času (Janko Koneilja D. .T.) V varstvu nebeškega očeta C», Zveza Srca Jezusovega, ter nekaj velikonočnih pesmi. Opozoriti moramo nn bogate ilustracije, med knterimi je resnično nekaj reprodukcij velikih religioznih umetnin lz raznih časov. Skoda samo. da uredništvo ne navaja imen slikarjev, kor naj bi se vpeljalo tudi po naših verskih listih. Cerkveni glasbenik, leto 68. — Za prvo četrtletje 1945 j« izšel sedaj Cerkveni glasbenik na 20 straneh z naslednjo vsebino: Stanka Premrl jn napisal nov uvodni članek K ohnovl nnSo cerkvene glasbe, kjor po. vzorna v60 problematiko tega vprašanja, ki postalo vedno bolj pereč ter ga jo Cerkveni glasbenik, knterega nnmen Jo gojiti cerkveno glasbo, ze večkrat načenjal. V osmih točknh nakr.znjo pisec to obnovo gledo cerkvenih pevcev, oreanislov, duhovnikov, uči-teljstva, izvajanja skladb, izpolnjevanja eorkvmioglnsbenih določil, razmerja vornl-kov do cerkvene glasbe, glede skladnosti glasbe z llturgljo t£r gledo značnja skladb, ' i T>nl bi bil čim boli — slovenski. Dr. A. Dolinar daje pregled slovenske cerkvene glasbe ler to pol obravnava Vinka Vodo-pivea. navajajo* seznam njegovih del po kronološkem redu in to cerkvenih kakor svetnih skladb. — Urednik St Premrl se spominja kmelskega skladatelja Ivana Ln-linrnnrjn. ki je umrl lani nn Goriškem kot <župan St. Viške goro na Tolminskem. — Anten Vodoplvce pripoveduje, knkšna .ie tradicija ljudskega petja v Grgorju na Goriškem. — Adolf Griibmlng nadaljuje Nekaj poglnvij iz fiziologije in fonetike. — Društvene vesti, koncertna poročila, oglns. vi i k za cerkveno glasbo ter razne j-e.sti (ne-krolog Jošku Brntušu i. dr.) zaključuje številko. — Priloga vsehuie tri skladbe: Anion Jobst: Pozdrav Mnri.ii: Alojzij Ml. Iielčlč: Mnrljo častimo, ter St. Premrl: Duša Kristusova, posveti me. — ltevija stane letno 50 lir. MALI OGLASU f Službe ( | do*«_f OSEBA, vešča obdelave večiepa vrta. dobi takoj službo proli kosilu in mezdi. Naslov v upr. >SI.« št. 1783. ŠPRLJMEM pošteno in marljivo delavno družino (moža in ženo) za oskrbovanje in obdelovanje mnlo kmetije in velikega vrla z rejo nekai živali. Vse po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe ni uprmo »Slov.« pod »Oskrbnik Notranjsko« št._1782.__ SNAŽILKO, pošteno -sprejmem ra večerne ure v lokal - Mlon. Sv. Pel ta cesta I2. _ |Kupimo_ i SIIKF naših «lnrri'ili In mlajših mojstrov kn pim Pridem na dom Naslove pustiti v opr »Slov.* pod »Slike« It IM7 TEKLEN1C15 v«e». vrst olelenke »tvilj «k* odpadke. oloč» rtnasis so1!s. vsako vrsten oaplr. ran.* Kovine rabno In n> 'abno železo In teh nične predmete »tel «.-> »npuje ler olačf. • MelalU« Gosposv 16. tAl Sl-SS. naspr Delavskega loma lk KANTfc Iročket. ploče vipasie. kupuje »Pr tronalts«. A. Ilmeiak ijubljnna. Ciril Meto lova « a lk H JLIII'- kalin.- nn/ ne m rszno drueo pe rilo kopi H. Privtek :;rarf'šč* 1 š|V. SI ROJ. pogrez Ijiv. prav dobro olira njen, t okroglim čol. ničkom, ta šivanje nn. prej in nazaj, kupim Cenj. ponudbe * ceno in znamko stroja n& upr. »Slov.« pod rn. »Dober šivalni stroj« SI. 1361. I.EPOSl OV|F •lotensko ta tuj* t« nsiale ,Mirne knjige »t prevode kupojr jan rt Dolžan, kaiigarns -■Nlrilarievs ones GČ^ZFRICET damsk« _ ali škornje št. 39 ko. ►i m za protivrednost. Caslov v upravi >SI.< pod št. J757;_ TEHTNICO t uteJmJ do 10 kg kupi uprava »Slovenca«, Ljubljana. KUPIMO: JMv^Ine Kt&o. je v*eh vrst, moška in dainaka kolesa, otro-* ške Športne in globoke vozičke, pohištvo, rjnhe. kapne, žimnire, preproge, tekafe, li. nolej, porcelan, sfckle-nino in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni tr* 3. 1 Prodamo j Cm PLASČ brez pod. loge, slaro blago . ter omaro za obleke, skoraj novo, prodam, -Naslov v npr. »Slov.« pod št. 1787._ 2 KOLESI, damsko in moško, brez gum, dobro ohranjeni, proda Ambrož, mehanik. Dunajska cesta 7L_ PRODAM jedilni servis za 6 oseh, knjižno omaro iz trdega lesa In mizno ogledalo. -Naslov v npr. »Slov.« pod St. 1733._ ŠIVALNI STROJ z doT gim čolničkom. zelo pripmven za domačo lipornlio, prodnm. Jul-ka. Pred škofijo 19 -skozi zaklonišče. 3 PISALNE STROJE šo nove. 1 velik knjigovodstvo. I velik normalen in I s kov čegom najboljše znamke. ugodno prodamo Merkur, Puharjeva BLAGO za žen. plašč, črno, predvojno - in bel pomlndenski ženski plašč s črjio vezenino prodnm. Nnslov v upravi »Slov.« št. 1781. DIRKALNO KOLO -(specialka) zelo ngodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.__ OTR. VOZIČEK, glo. bok, naprodaj. Ver. glovškova ul. S.II. RADIO 5 + 1, dobro ohranjen, prodam. Vi- dovdanska 22-1._ Damsko in moško KOLO zelo ngodno na-irodnj. Merkur, Pu. arjeva 6. istanovaitlal 1 »ta o I STANOVANJE knkršao koli, iščem. Naslov v uprovi »SI.« št. 1902. 2-sobno STANOVANJE leiK>, prostorno, zame-njnm. Kaluža, Gosposka ul. 5-11. jzamenianrl MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Do. bro kolo« št. 1779. KROMPIR, 30 do 40 kg semenskega gorenjskega, zamenjam z dolenjskim. Rifelj, Stani- čeva 20._ Več voz GNOJA za-menjamo za seno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Seno« št. 1760. PRODAM ali zamenjam za protivrednost 6 novih brisač (da. masti, fino črno svileno obleko (težka svila) za srednjo postavo, črn volnen kostum za manjšo postavo, pomladanski površnik za močnejšo postavo . in črno pleteno volneno jopico. Naslov v upr. »Slov.« pod |J. 1771. OBLEKO moško, črno, skoraj novo in ženski kostum dam za moko 'in maščobo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Živila« it. 1784. 1 Poizvedbe | POZIVAM OSEBO, ki je dne 5. III. 1945 ob odhodu jutranjega vlaka proti Kočev ju vzela i okvirjeni sliki Marije Pomagaj, da jih nemudoma vrne I.jud. ski knjigarni v Ljub. ljani, Pred škofijo — oziroma podružnici na Miklošičevi cesti 5 — ker je poznana in se tako izogne kazenskim posledicam._ KNJIGA s izmerami, merilom In denarjem ie bila zgubljena od Motelkove do Ilirske ul. Pošten najditelj jc naprošen, da vrne vsaj knjigo pri upravi »SI.« DENARNICO V ključi je zgubila revna mati 21. febr. Ker je bil ta denar vsa njena imo. vina, prosi poštenega najditelja, naj ga od. da proti nagradi v upr »Slovenca«.__ MOŠKE HLAČE, črne, z malimi črticami, sem zgubil na poti od Bolgarske ul. po Smar-tinslci, Jegličevi, Lipi-čevi, čez-most do Stre-liške ul. . Najditelja prosim, da jih vrne v Bolgarsko 17 proti na- gradi 2000 lir._ MOŠKI KLOBUK, črn, znamke »Panlzza«, mi ie odnesel veter v soboto 10. t. m. okoli 10 zvečer v Ilirski ulici. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v upravi »Slovenca« pro- ti nagradi._ BOLNIŠKO KARTO za kruh za marec sem zgubila 12. t. m. od Cerkvene ul. do pekarne Dolinar. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne v upravo »Slov.«, L nadstr. 1 Razno I I.TMONO~v čaju do. bro nadomešča limonin ^«trnkt »Citrol« Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Ani. Kane, Židovska ul. MAŠE ZADUSNICE za irtvami letalskega napada bodo po vseh ljubljanskih župnih ccrkvah v četrtek ob 7. Pod naslovom: »Zgledi dejstev« bo nocoj ob 20 15 govoril v ljubljanskim radiu g. dr. Stanko Kociper Sv. maša zadušniea za pokojno gospo Ivo Zorjav bo tirnuu v petek dne 16. marca ob 9 v cerkvi Murijiuega ozuaujeuja pri glavnem oltarju. V počastitev spomina pok dr. Frana Mnriniča so zbrali medioinci praktikanti 850 lir zu prizadote po bombnem napadu. Za žrtve letalskega napada je mestne, mu županstvu nakazala gospa Slavlea inž. llorštnurjeva 100U lir. — Mestno županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahval^, tudi v imenu podpirunih. Duhovne vaje za akad. Izobražene žene bodo v uršullnskl kapeli v dneh 18., 19. in 20. marca. Prvi in drugi dan bosta dopol- -dne dva iu popoldne dva govora, tretji dan pu le uden zjutrnj in eden zvečer. Začetek na Tiho nodeljo, 18. marca dopoldne ob pol 9, sklep v sredo. 21. marca zjutraj ob pol 7. Večerni govori vseh treh dni — oh 18 — bodo tvorili v sebi zaokroženo celoto, da bo tako duhovna obnova omogočena tudi ti. stim n k ud. Izbraženknm. ki bi se ne megle udeležiti duhovnih vaj v celoti. Vljudno vabljene! Restavracija ln hotel »Bellevue« začasno zaprta. „ , Ilcrlte In širite knjižico »Pastirsko pismo«. Dobi se v Mladinski založbi na Uakovnlku. Cena 3 lire. Parna kopel pri Slonu bo odprta za ženske 16. t. m., in za moške 17. ln 18. t m. Predproda.ia vstopnic v četrtek.od 9 do 11, ter od 14 do 15 ure. in v petek za moško. Za Socialno pomoč ro darovali: g. inž. Serko. Gledališka 14. 3000 lir; g dr Saunlk, Tavčarjeva 6. 2000 lir; g. llltene Giacondn, Rožna "ulica 1000 liri g. Petrovčič B., Cigaletova 3.200 lir in neimenovana 1000 lir. Vsem darovalcem iskrena zahvala. Pisalne stroje, gramofone, radio aparate, harmonike ln nalivna pere«-! ter vse rezervne dele stalno kupuje po najvišji dnevni ceni- tvrdka Evercst, Prešernova 44. Za stare In onemogle v mestnem zavetišču v Japl.ievl ulici jo v počastitev spomina pok. go. Knrle in gdč.-Me.nle Kane podarila gospa Mir« Benrš 500 lir. — Najtoplejša zahvala! Kinematografi KINO IJNION — Film navečje tehnične' s?nra cijc »Zlalo«. — Predstave ob 16 in 11. Tel. '22-21 KINO MATICA - »Vrni «e!« - Albert Muter Kock Marina v Ditmar, O. k. Hhssc — Predstave ob 16 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA »Iz prvera zakona«. Ob 16 in 19. t ž.rtev letalskega napada je postala nnš.i preljuba mama, stara mauia, sestra, teta itd., g^spa Marija Novinec roj. Pate Pogreb bo v četrtek 15. t. m. ob 8 zjutrnj z žal, kapela ev. Androja, k Sv. Križu. — Maša zadušniea bo 20. t. m. ob '/«8 zjutraj na Viču. Žalujoče rodbine« Novinec, Vavpotič, Valenta, Pate — in ostalo sorodstvo. t Maloštevilnim prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustila pri delu ubita od letalskega napada naša dobra, skrbna in zlata mamica, gospa Ema Belak roj. Kranjc Pogreb blage pokojnice bo danes v sredo ob pol 10 iz molilnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maša zadušniea bo v četrtek 15. t. m. ob 8 v cerkvi Mar. Oznanjenja pri glavnem oltarju. Ljubljana, dne 15. marca 1945. žalujoči otroci Slavko, Marica in Nadica. t Zapustil nn« je za vedno v 22. letu starosti naš nad vse ljubljeni sin, vnuk, nečak in bratranec, gospod Ivo Pipp Nepozabnega pokojnika smo pokopali danes. -Njegovo truplo leži pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. marca 1945. Globoko žalujoči starši Ivan in Marija: rodbine Gruišek, Pipp, Kastelic, liann in zaročenka , Milena. TliTJFUiM t m MSi**: ČRNI KRIŽ + iSaj je to zelo velika ž,rtev...« >Zato smo vendar duhovniki tu.< J« ifejsil in zopet mu jc vesel nasmeh sprcletel obraz. , XXVI. Kritinar jeva posebna sposobnost je I ih v tem, da je potrpežljivo stal na ,,reži, kot mačika pred mišjo luknjo. Ura« dvoma bo prišel trenutek, ko bo Ukko pograbil. Res je prišel. Slikarska popravila so dobro napredovala. A slikarja sta našla vedno nove po&kodbe, ki jih prej nista opazila ali pa so rrflstaile ob selitvi. Manj sreSe pa je imel Peter pri popravilih velikega lestenca, žarnice/ srednji krogli niso hotele goreti tn dolga lestev je veC dni stala sredi dvorane. , . , Sreda, da gosr*>da Sigmarja in njegove«« aeeaka ni bilo doma. Tako je bilo Toogoče delo v mini končati. To se ie»»Jelo tudi slikarju in njegovemu potn^čailcu, zato sa jima ni prav mi mudili*. , . .i « t ja aaetala govorica fuMe ni vetet; Aajstro je, da se je zafeto go-voriti, da be goapodar dvorsmo kmaln potreboval. Zdi se. da se bo Mannel i kmalu zaročil z ljubko hčerko gospoda Gerneta. P red kratkim je obiskal očeta in njo in bržkone skupaj z njima kam odpotoval. Morda je tudi sestra Renata z nasmehom potrdila to domnevo. A še nekaj drugega je bilo v zraku. Slu/,Wad si je šepetaje pripovedovala, da se bo vrnila Sigmarjeva ločena žena. Odtod velike spremembe v vili. Za koga naj bi bila krasno opremlijena darnska foba? Nobenega dvoma ni bilo. da bodo prihodnji tedni prinesli mnogo novega... Kontno je Petru le uspelo popraviti lestenec in ukazal je odnesti lestev. Slikarja pa še nista bila gotova in sta še ostala. Treba je bilo še preple-skati žele7Jie ograje balkonov, da ne zarjavijo...« Tudi okna je bilo treba na nov« prebarvati. Ko sta hotela pobarvati tudi okna v sobi nad dvorano, se je Peter trprl, češ da nI nujno. V »nik popoldne ob šestih sta sli,kar; n zapustila vilo, potem ko sta odložila orodje in si umila roke v topli vodi. Pozno zvečer pa se je Kritinar zopet vrnil s pomočjo ključev, ki mil jih je dala sestra Renata. Prihajal je skoz r*i,rk ob fasu. ko je "Petar redel pri večerji in se zabaval z ostalo sluirn č&d^t).^^ jcritigim.verjfcl r duhove. Drugače bi mu bilo čudno pri srcu, ko je okrog |iolnoči slišal tihe koraike n-seboj, nato pa šum, kot da bi nekdo žagal prav uud velikim lestencem, s katerim se je Peter tako dolgo mučil. Neko noč je opa.zovalec videl nekaj še bolj čudnega. Počasi se je dvignila štirioglata plošča v stropu jioleg srednje kristalne krogle in skozi odprtino je segla roka ter začela nekaj delati okrog žic in žarnic. • Postava ie ležala iztegnjena na tleli iin gledaila skozi odprtino v stropu. Spodaj v dvorani je odkril nekaj zanimivega ali vznemirljivega... Morda je grozila kaka nevarnost? Pozorno je gledal navzdol in ni niti slišal, ko so se za njim tiho odprla vrata. Vstopil je nek moški in pazljivo 'itledal okrog sebe. Naito pa je po-■i i gnil pomočnikom, ki so prišli za njitn v sobo. Postava na tleh je Se vedno prisluškovala. Končno pa je spoznal, da tam spodaj ni nič sumljivega. Zato ee je dvignil na kolena in hotel prijeti za orodje, ki je ležalo rui tleh. Tadal pa jc začutil, da so ga pograbile močne roke tako mojstrsko, d« se ni mogot braniti. Petru je treba priznati, da je silno spretno izvršil zaupano mu nalogo, da je pripravil zadnji napad na Sigmar-jevo rodbino. Dinamitni naboji so tako umetno tirali v lestencu na stropu, cfa jih ni bilo mogoče opaz.iti. Tudi peklenski stroj v prazni sobi nad dvorano je bil skrbno prikrit im bi ob določenem času povzročil krotek stik in uničil v hiipu praznično razpoloženje ob ileterjevi zaroki. Naslednji dan po Petrovi aretaciji sc je Sigmar vrnil domov. Duševni pretresljaji ob snidenju s soprogo in skrb za njeno zdravie so tudi njegovim živcem nemalo, škodovali. Najraje bi bil ostal v sanatoriju pri Juliti- A tega njen zdravnik ni dovolil. Poleg tega pa ga je dr. Sly kli-bal nazaj v beaulieu Bilo je sklenjeno, da mu ne bodo zaenkrat ničesar povedali o Petrovem nameravanem naipadu. Lahko je biJo opravičiti Petrov odhod. Zvesti Anton je medtem ozdravel in je bil ves vesel, da je mogel znova zavzeti prejšnje mesto. Sestra Renata si je prizadevala, da bi Sigmarja razvedrila s tem, da mu je govorila o njegovi bodočnosti. Juli-tina sic»r redka, a tolažilna pisma, se ji pri tom pomagala. Mannel pa je oprijel * vso vnemo pOjsloT ženevskega podjetja, do kate- rega mu jdP stric odprl pot. Skušal je tudi strica samega pritegniti k delu v zavesti, da je delo najboljše zdravilo za duševno trpljenje... Veselje in delo sta polagoma osvobodila Sigmarja njegovih temnih misli. Kljub temu |>a mu je ležalo na srcu težko breme, ki ga je moral nositi čisto sani. Nihče mu ga ni mogel odvzeti. Kako silno si je vedno želel sina, da bi po njem živel naprej. Ta sin pa je jiostal uničevalec njegovega življenja. On mu je dal življenje. Prvič si je zdaj priznal, da je njegovo ravnanje bilo grešno. Njegova krivda je bila, da je Ahil krenil na tako pot in on je bil odgovoren — bolj kot drugi očetje — za vsa sinova dejanja in zločine. Kdo ga je mogel obtožiti? Odkod naij pride kazen? V njeni se je zbudilo silno hrepenenje, da bi se razaovoril z Ahilom. ™ Dr. Sly mu je rekel, da bo njegov sin stal prav kmalu pred večnim Sodnikom Zbral je zadnje svoje sile, zapustil Pariz in odpotoval proti jugu. Sigmar je slutil, kam je šel .. »Kakor poginjaioča iival, ki se smrtno ranjena zavleče v svoj brlof .. .< Za »Ljudsko tiskarno«- Jože Kramarl« - I zri*.!« tel j; JoOko Kn.»el — Lrednlk: Jauku llitaer.