Pos&nissika številka 30 vinar)*r.
Slev. 216.	V LlnmiiDl v
petek, M 20. SEDiemura m
Lelfl ML
ea Vel|a po pošti: ~a
u oelo leto oapre) .. K BO*— M en mesen „ .. „ 4.SO sa Hemčl|o celoletno. „ B5-— ae ostalo Inozemstvo. „ 80-
V	Ljabljani na dom 2a oelo leto napre).. K saenmeseo „ .. K 4—
V	»pravi preleman metoino „ 3-50
E3 Sobotna Izdaja: sss
Za oelo leto.....K 10'—
aa Hemčljo oeloletno. „ 12-— aa ostalo tnosemstTO. „ 15 —
W Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi itev. 6/m. Rokopisi so ne vračajo j natrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. BO. «=
Političen list za slovenski narod.
Poljska in zveza treh bratskih narodov.
Dne 1. oktobra se sestane zbornica k Nasedanju. Hussarek je svoječasno obljubil, da misli v jeseni izvesti parlamentari-zacijo kabineta. Jesen je tu, parlament se sestane, toda glasovi o parlamentarnem ministrstvu so potihnili. Hussarek ne ve ,več ničesar o tem, pač pa je namenoma mistificiral nemške časnikarje, ko jim je govoril, da so v Avstriji vsi narodi enakopravni in kot bi bilo v Avstriji vse v redu. Tudi Seidler je začetkoma mislil na par-lamentarizacijo ministrstva, toda zašel je popolnoma v vsenemški kurz in je padel. Tudi iz Hussareka postaja Seidler II. in ni nobenega dvoma, da bo sledil Seidlerju, kakor vsak, ki bi hotel hoditi po njegovi poti.
Vlada hoče novih davkov, da sanira vsaj za hip naše zavožene finance. V odseku se je našla za te davke večina, ker so Poljaki glasovali z Nemci. Toda, kaj bo v plenumu zbornice? Položaj obeta biti tu drugačen. In zopet stoji pred nami Hussarek brez večine.
Istočasno, ko so v odseku glasovali zastopniki Poljskega kola za vlado in z Nemci, se je vršil v Tarnovu ve-lepomemben zbor poljske ljudske stranke, ki je s svojimi 26 poslanci, najmočnejša skupina v Poljskem kolu. Predsedoval jc poslanec Bojko, poročali so predsednik stranke poslanec Witos, posl. Tetmajer in drugi, ln na tem zborovanju se je sprejela tudi sledeča resolucija: Poljsko ljudstvo naj nastopi skupno in sporazumno z bratskimi slovanskimi narodi in zato poziva poslance poljske ljudske stranke, naj bi v tej smeri uravnali svojo politiko v parlamentu in naj bi vplivali, da vstopi Poljsko kolo v neposreden stik in sporazum s slovanskimi strankami v parlamentu.
In včeraj smo poročali, da se je vršilo V Lvovu važno politično zborovanje poljskih narodnih demokratov, katero je sklical poslanec eksc. dr. Glombinski. Zahteva se tu svobodna neodvisna Poljska iz vseh delov Poljske, in sicer z dohodom do morja. Odklanjajo se vsi drugi načrti za rešitev poljskega vprašanja, takozvana »av-strijsko-poljska«, kakor tudi »nemška« rešitev. Zbor protestira slovesno, da bi gotove osebe in stranke, kakor tudi varšavski regentski svet zastopale Poljsko. V imenu cele Poljske ima pravico govoriti samo na podlagi demokratičnega volilnega prava izvoljen poljski parlament vseh poljskih zemelj. Protestira proti tozadevni noti varšavske vlade z dne 29. aprila, kakor tudi proti stališču, ki ga je zavzel dr. Tertil v imenu Poljskega kola v nasprotju
S9SB InaoraHi mam*
Enostolpna petltvrsta (M aa široka la 3 mm flsoka .11 ■]•
prostor) aa enkrat .... p« BO« sa dva- ia večkrat . „ « „ pri večjih naročili)! primera popust po donoTorn. Ob sobotah dvo|nl tarif.
Enostolpna petltvrsta K I* lahaja vsak dan lavsemi! ae-
delje ln pranlke, ob 3. nri pep. Bedna letna priloga voanl red
Cpranlltvo je v Kopitarjevi nlloi it 8. — Bačnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-h.ro, št. 7563. — Uprarnlškega telefona št. 80.
s sklepom celokupnega Kola v svojem govoru dne 28. maja, ker nasprotuje ta izjava ideji svobode vseh slovanskih avstrijskih narodov. Najvažnejši moment resolucije pa je gotovo sledeči: »S polnim priznanjem se pridružuje zbor akciji neodvisnih poljskih poslancev, koje namen je utrditi zvezo Poljske z bratskima naroda jugoslovanskim in češkim, tako za sedaj kakor v bodočnosti in poziva vse neodvisne poljske poslance, naj bi poglobili in razširili to zvezoz bratskimi narodi. Zbor konstatira, da poljski narod z ogorčenjem zavrača prizadevanje večine Poljskega kola za sestavo nemško-poljske parlamentarne večine proti slovanskim narodom, cla tako zaduši njihovo narodno stremljenje in napravi uslugo avstrijski vladi.
Vsak, ki pozna mišljenje poljskega ljudstva, jc vedel že davno, da je oficijalna politika Poljskega kola v ostrem nasprotju z mišljenjem poljskega naroda.
Danes dobiva ta volja naroda konkretno obliko. Za zvezo treh slovanskih narodov, ki je bila sklenjena na ljubljanskem kongresu, so sc do sedaj brezpogojno izjavili Vsepoljaki in poljski socialisti, a za njimi so prišli poljski ludovci. In te stranke imajo za seboj ogromno večino poljskega naroda. Zato je opravičena domneva dunaj. listov, ki so pisali, da bedo zastopniki Poljskega kola, če bo še takrat obstojalo v tej obliki, drugače glasovali v plenumu kakor v zbornici, in da bo polj-sko-češko-jugoslovanska zveza že v bodočem parlamentarnem zasedanju rodila svoje sadove.
Mišljenje poljskega naroda o zvezi treh bratskih narodov osvetljuje dobro »Glos Ludu Šlonskiego«, ki je pisal po ljubljanskem slovanskem sestanku:
»Od leta 1897, dalje, od časa, ko je bil Poljak Badeni ministrski predsednik, se je naslanjala poljska politika na tesno zvezo z Nemci. Poljsko kolo se ie družilo v parlamentu z nemškimi strankami, pripadalo je takozvani parlamentarni večini, kjer je bilo le neznaten privesek nemških strank, ki je pomagal nemški vladi vladati na škodo drugih slovanskih narodov, a mnogokrat tudi na škodo Poljakov, predvsem pa nas šlezijskih Poljakov. Znane so težkoče, s katerimi smo se bojevali, pre-dno smo dobili v Ciešinu gimnazijo in učiteljišče na Bobriku, znan je germanizato-rični sistem v uradih, v šoli »n v državnih in privatnih podjetjih. (Bela lisa.) Z eno besedo, naši poslanci so pomagali Nemcem v parlamentu v ta namen, da so nas lažje pritiskali in nas smatrali za hlapce. Treba
je bilo, da je prišla šele svetovna Vojska, da se je razpasel v polni meri nemški šovinizem pod vladami Stiirgkha in Seidlerja, a celo še sedanje vlade, treba je bilo, da so obesili in zaprli tisoče Poljakov, Čehov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, treba je bilo neštevilnih žrtev na bojiščih, popolnega gospodarskega poloma, da so misleči voditelji slovanskih narodov drug drugemu povedali: Tako ne more iti več naprej! In pričeli so iskati novih potov.
Toda najboljše sredstvo proti skupni nevarnosti je združitev v eni bojni vrsti, je skupna obramba. Nevarnost za slovanske narode pa tvorijo v Avstriji Nemci in vlada, ki stoji popolnoma pod njihovim poveljem. Proti tem Nemcem iščejo danes pomoči Poljaki, Čehi in Jugoslovani. Kakor pred dnevi v Pragi, tako so si sedaj v Ljubljani obljubili vzajemno pomoč, da dosežejo svoje narodne ideale.
Poljski narod ciešinske kneževine bo z živim zainteresovanjem sledil daljšemu razvoju poljsko-češko-jugoslovan. bratstva, v prepričanju, da je od te zveze odvisna njegova bodočnost in rešitev.«
Pozdravljamo iskreno to gibanje resnično narodnih mislečih poljskih krogov za realizacijo poljsko-češko-jugoslevan. bratstva. Če bomo korakali skupno, tedaj so Sturgkhi, Seidlerji in Hussareki nemogoči in naša skupna svoboda zagotovljena. Geslo grofa Skarbeka »od Gdanska do Trsta« mora postati dejstvo.
Nemčija in Burianova nota.
»Vorvvarts« piše v svojem uvodniku dne 17. t. m. med drugim: Vsa zunanja znamenja kažejo, da je v političnem svetu Nemčije tako živahno kakor v mravljišču in da živimo v predčutju resne krize y mišljenju. Zadovoljen z vlado pač ni nihče. Nekateri so mnenja, da bi bil moral gospod pl. Hintze, ki je bil vendar še-le zadnjič na Dunaju (nakar so konstatirali običajno popolno soglasje), korak Avstrije na vsak način preprečiti, drugi pa zopet menijo, cla bi se bila morala Nemčija avstrijski inicijativi vnaprej pridružiti in se z Avstrijo dogovoriti za skupno mirovno politiko, katere ustanovitvi pa brestovski mir in priprava finske kraljeve volitve tako pristojata, kakor pest na oko. Vsi so pa edini v tem, da se vladi ni posrečilo, vzdržati med zavezniki tako nujno potrebne edinosti diplomatičnc fronte. V zunanji politiki Nemčije se slejkoprej križajo namere civilne vlade z vojaško-dinastičnimi vplivi, vsled česar se vzajemno delo z zavezniki na resen način moti. Zgled za tc nevarno igro različnih struj imamo v finski zadevi, pred katere odločilno važnostjo velik del časopisja šc vedno krčevito zapira oči, Cela kraljeva zgodba je padla civilni vladi od zgoraj doli na glavo kakor opeka s strehe in kakor se zdi, se šc vedno ni našel mož, ki bi glede tega na merodaj-nem mestu natočil čistega vina. Ko je Napoleon ukazal Holandcem, naj si izprosijo njegovega brata Ludvika za kralja in ko je svojega svaka Joahima Murata postavil za gospoda nad veliko vojvodino Berg, je bil dobil bitko pri Austerlitzu ter je stal na višku svoje vojne sreče, na katero so padle prve sence šele tri leta pozneje. Dovoljeno mora bi'i povedati, da Nemčija jeseni 1918 ni v takem položaju, kakor je bila Francija leta 1806. in da se mora državna politika na to dejstvo ozirati. O načelni strani vprašanja — da se kakemu narodu nalagata državna oblika in vladar^ ki ju ne mara — naj niti ne govorimo. Če vladi že taki načelni pomisleki niso odsvetovali, da bi kak sorodnik Hohenzol-lerncev sprejel finski prestol, potem, menimo, ji vsaj ni manjkalo spoznanje, kako potrebno je, cla zaenkrat vsa vzhodna vprašanja obvise v zraku. S tem spoznanjem in namesto, da bi ostala trdna, je previdno lavirala na vse strani. Posledica je sedanji notranje- in zunanje-politični položaj, ki je spričo celokupnega svetovnega položaja dvakrat obžalovanja vreden. Izhod je mogoče najti le, ako hitro pridemo do trdnega kurza, ako se prestolno pu-
Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
L e r o y.
Povedali ste precej resnice. Pred nejavnim sem bil v Moskvi. Moram vam priznati: Ko sem poslušal to slovesno in Jenljivo petje — sami moški glasovi bre r spremstva orgelj, dolge ornate, škofovske kape, kadila, obhode, ki se vrše v prekrasnem svetišču, blestečem v zlatu in luči, ko lem videl, cla gledajo name z ikon stari svetniki s svojimi svetlimi, strogimi očmi, isti skozi tolko stoletij, v hieratični raz-»oreditvi in v istih oblekah kot ti, ki zvr-iujejo pred menoj službo božjo, sem prav tivo začutil in razumel, da ;o velikanska sila v tem verskem konservatizmu :n da .nora ta vzhodni obred globoke prevzema-i dušo s častjo božjega veličanstva.
Gospodična W i 1 s o n.
Jaz hočem braniti zahodni obred. Naj-orvo jc tudi ta prastar; glavni njegov' deli •>0 po današnjih angleških raziskovalcih gotovo starejši kakor grški obred, kot ga landanes ooznamo: jozneiši dostavki so.
če govorimo splošno, losti sklarhe s starimi in so iz teh organično vzrastli. Ti obredi ne simbolizirajo nič manj jasno vere in krščanskega duha kakor zhodni. toda kdor jih hoče popolnoma .azumeti, nora poznati ves njihov razvoj in gledati njih 've čiste tipe. Če n. pr. va.11 Francozom moti harmonijo liturgijc godba Gounauda n Rossinija na mesto da bi se držali gregori-janskega petja, ni temu vzrok obred, fudi ne Rim, ker Rim ne odobruje lega, ampak je to očividno vaš okus. Res je, da v zahodnih svetiščih ni tiste množine zlatega krasa kakor na vzhodu, zato pa je več tirne tnosti, bogastva višje 'rste, .-šogu posvečenega. Ni tiste enakosti tipov, ki se vedno ponavljajo v slikati, v arhitekturi, je pa druge vrste in mogoče višje vrste eno„-nost v cerkveni umetnosti; enotnost vodilne misli, ki je misel krščanstva, ki :e. stoletja išče evoje oblike a je nikoli popolnoma ne doseže. Ista misel pr?ide iz bazilike na romansko cerkev, in iz romantike na gotiko; ista misel slika svetopisemske prizore na stenah katakombe v tolažbo preganjanim, in ista misel i;:kleše z ljubeznijo iste prizore na itenah in timpanih gotskih katedral, da tako kameni uče J analfabete — in ista misel slika tudi strop Sikstine, da dokaže svoj triurni na svetu, Obred in vsa cerkvena umetnost vzhoda je kakor vlita v eno obliko — zanadno pa ooživlia isti notranii princip.
Duhovnik.
Lepo in zmagovito branite, gospodična, zahodni obred; vendar moramo tu ločiti dve zelo različni vprašanji, ki se začenjata v tem sporu prepletati. Nekaj drugega je obred in zopet nekaj drugega Kristusova Cerkev. V grškem kakor tudi v latinskem obredu se lahko nahaja (in se tudi v resnici nahaja) ali katolicizem ali shizma. Oba obreda sta lepa, oba izražata krščansko misel — tu imata oba prav, g. Siemionow in gospodična Wilson. Kateri je absolutno lepši, je težko objektivno presoditi, ker je težko abstrahirati od tako nežnih dušnih razpoloženj. Toda g. Siemionow obenem očita rimski Cerkvi vedno menjavanje v religiji, na drugi strani pa smatra neizpremeljivost vzhodne Cerkve za znamenje višje religije. Proti temu moram protestirati. Pečata izpremen-ljivosti ne nosi rimska Cerkev, ampak vzhodna, ki se je odločila od nje.
L e r o y.
Radoveden sem, kako je mogoče kaj takega dokazati. Niti egiptovske mumije niso tako neizremenljive kot vzhodna Cerkev.
S i c m i o n o w.
Mislim si, da bo duhovnik dokazal, da se Filioque nahaja z drugimi besedam/i že pri starih grških cerkvenih očetih in da co paoežev primat priznali tudi vzhodni
cerkveni zbori. Toda že naprej opozarjam, da tako dokazovanje ne napravi niti name najmanjšega vtisa.
Duhovnik.
Te dokaze bom opustil, ker se hoČenl držati našega včerajšnjega dogovora, in s«j bom samo na kratko ozrl na zgodovinski razvoj obeh Cerkev.
Kakšni sta ti dve Cerkvi v prvi dobi svoje zgodovine, pred shizmo? Obe se enako čilo razvijata in organizirata: zahodna Cerkev definira dogme, ki jih napa< dajo heretiki in izdaja nove verske for» mule; — tudi vzhodna Cerkev definira dogme in izdaja nove verske formule; vz« hodna Cerkev organizira svojo disciplino« ureja razmerje svojih hierarhov, verska življenje ljudstva z ozirom na vedno nov«1 socialne potrebe — in isto dela ves čas tudi vzhodna Cerkev; zahodna Cerkevi razvija obrede, istotako vzhodna, ki izdaja še v VIII. in IX st., po zmagi nad ikono-klasti važne ritualne odredbe, da pojasni in uredi češčenje slik. O najbolj važnih zadevah kot o ritualnem vprašanju, o času praznovanja Velike noči, o pravnem razmerju patriarhov mej seboj in s&oro vseh dogmatičnih vprašanjih sklepata obe Cerk vi na vesoljnih cerkvenih zborih, v manj važnih zadevah pa vkrepa vsaka Cerkev po svoje. 7. eno besedo: življenjski duh in razvoj v vseh smereh karakterizH ra prav tako vzhodno kot »ahodno C«rk«x»
stolov,stvo na vzhodu odpove in izjavi pripravljenost nemške vlade, ua pridejo na pogovoru, za katerega je dala pobudo'Avstrija-Ogrska, v pretres vsa svet,ovna vprašanja, ki jih je spravila na dnevni red sedanja vojna. Samo tako more nemška vlada prestreči diplomatični protiudarec, more preprečiti izjavo, da trdovratno vztrajanje Nemčije na brestovskem miru onemogočuje sprejem avstrijskega preloga.
„&@ic?2sp0$t" & Co, ter; avstrijski episkooat.
(Dr. Leop. L k n a r d.)
»Reichspost« in drugi nemški listi podobne vrste so prinesli list avstrijskih škofov z obširnimi lastnimi komentarji in uvodniki, iz katerih odmeva naravnost zmagoslavje. Stvar predstavljajo nekako takole:
Avstrijski škofje so obsodili načelo o samoodločbi narodov in celo politično gibanje, ki se je razvilo med nenemškimi narodi Avstrije. Seveda je obsojeno tudi jugoslovansko gibanje. Reichspost« govori celo bolj konkretno in omenja »gospode v duhovniških suknjah«, katerih delovanje in naziranje je s tem pisanjem dobilo od naj-merodajnejše višje strani obsodbo in ukor. Med vrstami se dobro razume, kaj hoče reči člankar »Reichsposte«: Škofje, ki so podpisali jugoslovansko deklaracijo, so bili obsojeni od višje cerkvene instance — od zbora avstrijskih škofov. Čisto jasno se sicer ni upal zapisati toliko, a čitatelj bo brez dvoma razumel.
Popolnoma naravnost pa govori naša kranjska »Resnica«:
»Ta pastirski list je navodilo najvišje avtoritete. En škof se lahko moti, a vsi škofje skupaj se pa v stvareh največje važnosti ne morejo zmotiti. Tukaj imamo soglasen nauk vseh avstrijskih narodov ... Velika politična važnost tega skupnega nastopa avstrijskih škofov obstoji ravno v tem, da je zbor katoliških škofov danes edina instanca v državi, ki je zmožna za soglasno bratovsko manifestacijo. S tem so dali škofje narodom in politikom zgled, ki naj bi mu sledili, ako se hočejo rešiti iz grozečega poloma.«
»Odborniki Katoliškega tiskovnega društva! Berite škofovske besede in popravite krivico, ki jo delate!«
Tako med drugimi »Resnica«.
Torej: naš škof in vsi duhovniki, ki z njim drže, so obsojeni od najmerodajnejše strani, od edino poklicane instance, z njimi je pa obsojeno tudi celo jugoslovansko gibanje! ...
Poglejmo, kako utemeljeno je tako izvajanje s cerkvenopravnega stališča.
Dotično pastirsko pismo poznamo mi doslej samo, v kolikor je bilo priobčeno po nemškonacijonalnem časopisju. Mi niti ne vemo, če ga je naš škof sopodpisal, kajti »Reichspost« navaja samo: »podpisi nadškofov in škofov«, a ne pove katerih. Dokler ni podpisano in uradno objavljeno od našega škofa, tudi nima za nas nobene obvezne veljave. Šele, ko bo nam uradno objavljen, bo zadobil za nas stvarni pomen in potem ga bomo študirali, ter razlagali." A razlagali ga bomo ne po željah in mnenjih nemško-nacijonalnih časnikarjev, temveč po navodilih našega škofa, na podlagi njegovih drugih izjav in delovanja ter s pripomočki cerkvene znanosti.
Če pogledamo pastirsko pismo avstrijskih škofov«, v kolikor ga poznamo iz
čili. Zbor škofov ene države ni nobena višja instanca nad posameznimi šleofi. Ne samo, da cerkveno pravo nc pozha »tefeega zborovanja, nego ono tudi na'splošno'ni v duhu Cerkve in Cerkev: ga v nekdanjih časih ni nič kaj rada videla.
Prvič I50 se začeli' škofje zbirati v državi v vzhoclnjerimskcm cesarstvu ob .času arijanskih hoinnlij in iz določnih zborovanj, ki so se vršila pod okriljem države, so prišle za Cerkev velikanske liom&tije. Tudi pozneje so' bili taki držžtvriocerkvefii zbori škofov Cerkvi cesto v veliko riesre-j čo. Za Ludvika XIV. so se zbrali-franeoški škofje in iz tega se je rodi! gfllikanizeftv, vojvoda toskanski je zbral škofe svoje državice k sinodi v Pistoji in iz tega se je rodil janzenizem. Takih zgledov -bi se dalo našteti zelo veliko in vsled tega nekdaj Cerkev na splošno ni bila nič kaj naklonjena zborovanju škofov po državah, ker je vedno nevarnost ,da pridejo pri tem škofje pod vpliv državne oblasti in sc dajo preveč voditi od državnih interesov.
Edini slučaj, da so taka.' zborovanja' Cerkvi bila v korist in jih je rada videla, je bilo, ako je treba braniti pravice in 'korist Cerkve napram državni oblasti. Ko je na Nemškem Bišmarck pričel boj zoper Cerkev, so se zbrali nemški' škofje k skupnemu zborovanju, da organizirajo skupen odpor proti vladi. Kmalu potem so sc tudi v avstrijskih državnih krogih začela pojavljati kultumobojna stremljenja iil avstrijski škofje so se pričeli shajati k skupnim posvetovanjem, da organizirajo skupen odpor. K temu prvemu namehu so se pridružile še nekatere druge zadeve, ki so se dotikale razmerja Cerkve clo države,-n. pr; ureditev duhovniških plač. Z zadžvo skupnega katekizma že ni hotelo iti naprej, kajti kulturne in narodne razmere n. pr.- med Kotorjem, Litomericami in Črnovicami so prevelike, da bi se dale urediti na 'skupen način. Veliko lažje bi bilo n. pr. upeljati skupen katekizem za Steinamanger, Dunaj in Pasau, kot za gori navedene točke.
Katoliška Cerkev torej ne pozna nobene centralizacije po državah, nima nobene instance, ki bi se imenovala »Ge-sammtepiskopat« te ali one države, takih zborovanj v preteklosti niti ni rada videla, ker so preveč dišala po bizantizmu, ako se pa vrše, imaio samo namen zastopati in braniti koristi Cerkve napram državni oblasti. Ta pastirski list torej ni »navodilo najvišje avtoritete«, »zbor katoliških škofov« v državi tudi ni »edina inštanca«. Mi imamo še vedno stare1 inštance: škof, nadškof, ' papež, ki ima na Dunaju svojega nuncija. Pastirski list avstrijskih škofov ima pa za nas samo ono veljavo, katero imajo pastirski listi posameznih škofov. Kar napiše n. pr. škof v Lincu, ima za nas ravno isto veljavo, kot kar napiše škof v Mine-soti ali v Salamanki.
Škofje zbrani na vesoljenem zboru pod rimskim papežem se ne morejo zmotiti, tudi slučajev, da so sc zmotili škofje zbrani na pokrajinski sinodi pod. svojim nadškofom, bo razmeroma zelomalo, obratno jc bilo veliko bolj pogosto, da 60 se zmotili škofje zbrani iz ene države na skupno zborovanje, Kristus je re-kei: »Če sta dva ali trije- zbrarai-v mojem imenu, sem
žunska] gradijo židje nov parni mlin, ki bo zmč>i 1—5 vagonov; žita na dan. — Lep dobiček je naredila* 1. 1917. Prva trenčan-ska tvornica za brinjevec in likerje, saj ima od 300.00U .K kapitala 173J25I K (lansko ieto samo 66.869 K; čistega dobička. — Novo tvornico na Slovaškem ztdajo v Novi vasi (Iglovi) na Spiši, Trgovsko društvo združenih spiških producentov drv pa namerava zgraditi tvornico za slamnate ižclclke. NoVjfc- tvornica bo imela delniške glavnice 600.000 K. — Prepovedane slovaške slavnosti. Meseca avgusta so se vršile vsako leto nepolitične slovaške slavnosti v Turčanskem Sv. Martinu, kjer je imelo Muzejsko slovaško društvo in žensko društvo »Živena« velike shode in dijaštvo svoje posvetovanje. Tu so se shajali Slovaki od vseh štirih vetrov in tudi Čehi so radi zahajali na omenjene slavnosti/Na predvečer je bila v Narodnem domu gledališka predstava, na kar je imela mladina plesno zabavo. Naslednjega dne jc bil skupni obed pod nadzorstvom državnega orgarta'. P-o .slavnostih jc bil izlet v bližnji gozd. Letošnje slavnosti pa so prepovedane, dasi ji? bil v programu samo sestanek, ln sicer je prišla prepove^ zadnji trenutek, ko so gostje že začeli prihajati. Slovaki so zastonj protestirali v Budimpešti. Prepoved je prepoved! »Narod-nie -Noviny« poročajo: »Z vednostjo ministrskega predsednika. Wekerleja se jc pripeljal vladni komisar .Szmrecsanji iz Požtina 28. avgusta na avtomobilu v Sv. Martine in jc obvestil predsednike društev,., da shod ni dovoljen z ozirom na vojsko. Zanimivo ic, da so se majeva slavnosti- vsepovsodi mirno vršile, tucli med Slovaki, ki so sprejeli spominsko, deklaracijo o češko-slovanskem edinstvu na shodu v Lip lovskem Sv.. Miklavžu. Omenjene manifestacije se je udeležil tudi zdravnik dr. Srobar. ki jc imel slavnostni govor. Mudil se je tam s. pesnikom Hviezdosla-vom, a policijska oblast ga jc kmalu prijela in internirala v madžarskem mestu. Tako si Madžari domnevajo, cla bodo gibanje med Slovaki zatrli in njih stike s Čebi uničili; češke knjige in časniki že itak ne smejo, več na Ogrsko. A proti kulturi in duhu nove dobe ce nikjer več ne bojujejo s tako zastarelim orožjem. Tucli Madžari ne bodo dosegli ž njim nobene zmage, še manj pa naklonjenosti zatiranih narodov,
W18son odftSonil
mai
jaz med njimi,« ni pa rekel:
m civa
ali
zbrnpi'\v imenu države. : red nekako 20 leti. je bti.fa vojska med.
P,-
Ame.rikan
ci lr
Španci. Amerikanski škofje
nemškega časopisja, ne najdemo v njem tona in stavkov, katere navaja /Reichspost & Co.«. Dotično pismo je pisano popolnoma na splošno, sestavljeno je iz stavkov, ki imajo splošno in načelno veljavo, ki se pa dajo tolmačiti na razne načine. Saj še paragrafi postavodajalca, ki so stilizira-' ni kolikor mogoče konkretno in precizno, potrebujejo vedno razlage, toliko bolj splošni stavki verske in pč'i!'-čne vsebine pi-sma avstrijskih škofov.
Dokler nam to pismo ni uradno objav i
so se zbrali in izdali 'skuoen pastirski list, kjer so proglasili amerikansko stvar za sveto in pravično, Španci so se pa tudi zbrali: in izdali svoj pastirski list, kjer co špansko stvar proglasili za sveto in pravično. Oboji so delali brez dvoma iz najboljšega namena in prepričanja. Papež je pa ostal nevtralen ter s? ri izrekel niti za ene, niti za. druge.
Iz tega slučaja se jasno vidi, da so v' narodnih in pcilitičmh zadevali tudi škofje., sinovi svojega naroda in imajo subjektivno, j mnenje, ki izvira iz njihove vzgoje ifi okro-f žja. A niti papež ne "more v takih rečeh'izreči objektivne in merodajne sodbe,-RavnO | tako imamo pa,-tudi: mi laliko drugačno. ' mnenje in prepričanje. Delajmo vsak po i svoji vesti in po Svojem prepričanju, držimo -se načel Cerkve, a nacl nami b« sodil' Bog. . .	,.:
fjeno, nas nič' nc briga, če nam bo ura .'no objavljeno, ga ne bomo tolmačili po ■ Reichspcsti & Co.' amrrr.k na podlagi, ka'.ero sem omenil zgoraj«
Cerkev ima svojo organizacijo, ki'je v glavnih točkah dana od njenega ustanovitelja, v posameznostih 'si jo je n,?. ustvarila Cerkev sama. Čez vsefko škofijo je škof, več škofov skupaj je-združeno v cerkveno pokrajino, kateri načel ju je nadškof, čez celo Cerkev je papež. Nadškof obhaj? š škofi pokrajinske cerkvene zibore, papež z vsemi škofi cele katoliške Cerkve pa ■'Splošni cerkveni zbor. 'ro jc cerkvena organizacija in to so cerkvene instance. Drugačnih instanc sveta katoliška Cerkev ne pozna, j nc rožna torej tudi-nobene inštance; kateri ; bi r.e reklo: . das Ges immtepiskopat' fVstei'-rsichs-. Mi vemo, kakšno veljavo ima pa- j stirsko pismo, katero izda škof verrtikom i svoje škofije, še večjo veljavo ima pismo, nilnica in pa .Nitranskfo trgovsko, jn l£redit-katero izd",jo na pokrajinski sinodi /brani no društvo. Novi denarni.zaved ima. 1 mi-škofje pod svojim nadškofom, največjo ve- lijon kron-delniškega kapitala-. -Proti temu-Ijavo ime. pismo, !•:•>' .to izda paoež v.borir ; so Slovaki zastopani'v Nitri !v„ mali';filialki s svov.ni škofi na vesoljnem cerkvenem ' Kmetiške in obrtne .^ankc, -i- Tudi v 6-zboru. Pismo pn. I: a'.-o bdn'o '"krtfi«. ene- I grozen cm Novogročb?. jc zvišala delniško ! države, rima nobene večjo veljave", knkof i glavnico -nčarska obrtna, trgovska in je'-veljava posameznih škofov, ki so "tako pismp podpisali in v svoiih škofijah priob-
- -t
Iz Sfmraške. . . .!•
Slovaški- slovstveni kritik- Fave-( Bujnak pripravlja študijo o sltfvaškem pes-', niku Jlviezdoslavu povodom njegove- sedemdesetletnice. Študija izide v posebni knjižnici. — Budimpeštanske velike banke imajo vedno nove skomine po slovaški deželi. Tako sc zdaj poroča listom, da llng. AUg. Kredithjmk .gradit . filialko v Nitzi, kjer že-itak delujeta maožarsko-židovlca denarna za voda Ni Iranska hra-
Združene države ameriške so dobile Bu-rianovo noto 16. septembra; dne 19. t. m. je izročii l.ansingov odgovor Švedski poslanik c. in kr. zunanjemu ministrstvu na Dunaju. Konferenco, kaiero jc predlagal grof Burian, je Lansing odklonil, češ, cla so Združene države že itak jasno in'večkrat naznanile svoja mirovne pogoje. Na Dunaju so podali 19. t. m. uradni komunike, ki pravi, da Avstrija-Ogrska, ravno zuto, ker se je govorilo v Angliji, v Franciji in v ameriškem senatu strastno, vzdržuje svoj predlog. Baltourju pravi, da bi se na zaupnem po?vetu njegova očitanja pojasnila bre?. strasti. »Neue rrcie Pressc« trdi, da je liitri odgovor Wilsonov presenetil entenio in posebno v Angliji, ker so želeli, da se odgovori skupno na dunajsko noto potom vojnega sveta, ki zboruje ždaj v Versaillesu. Lioyd George, ki' je bolan; pride šele v soboto v London, francoska-vlada je dobila avslrij-sko-ogrsko noto v s/edo. Izročil jo je švicarski posianik dr. Dunant. Italijanska vlada jc izdala noto, ki sc zavzema za znane zahteve Italije. O stališču, ki ga bo zavzela sveta stolica, še ni nič znanega, iz Lugana poročajo, kakor tudi »Aicssagerp«, da so dobili v Vatikanu Buriaribvo note, ko ni bil navzoč kardinal državni tajnik in da jo papež Benedikt sam proučuje, Merodajni katoliški krogi so v svojih izjavah zelo previdni in nameravajo baje počakali, kuj bodo izjavile vlade entente,. predno se zavzame slaliiee. »Arbeitervville« označuje položaj tako-le: Burian je napravil' glavno-napako, ker se-obrača na vlade iu ne tudi "na ljudstva entente. Kako. si predstavljajo sovražniki buriana? Predstavljajo si ga kol ministra, ki se jc v petih nJtesecin, odkar je minister, umikal vsakemu stiku z zastopniki ljuclst'ya'. Narodom eiltente je prešlo v meso in kri, da si nazori v.l'ad -An ljudstva^ y osrednjih evropskih državah, nasprotujejo. S tem bi bil moral Burian računati in'podvzeti bi bil moral'svoj korak v okrilju dclegacij, zdaj si ga pa v,..ententi- predstavljajoča starca, lci je v aktih osivel. List, ga poziva ,naj popravi'storjeno napako in naj prccej škfičte delegacije, ne' šele 15. oktobra, ker do takrat je še dolgo. Velezaniniivo je, kar je .pisala » We$tminster Gazcter-, ki je glasilo angleške vlade.. List priporoča, n:ij se odgovori posebej Nemčiji in pa posebej Avstriji-Ogrski. Nemčiji naj odgovore kratko-in ostro, odgovor- Avstriji-Ogrski naj se utemelji'in bodi ;.merep. Pove naj sc, da ie v Brc: Ui Litovškem sklenjeni mir popolnoma zanika! načela, za katera sc bori ententa.
Dunaj,-19. (K.' uvj-Kraljevi Švedski poslanik na-Dunaju je'ddfteS, po .naročilu svoje vlade mznanil c. in kr. ministrstvu za zur uije stvari besedilo odgovora vlade ameriških Združenih držav na vlade z dne 14. t. ni.,
poto a-.vstrijskc-ogrske j katero je naznanil kraljevi švedski poslanik , v WaslSingtonu kralje- : v t mu ministrstvu za zunanje reči v S toc'k- ; holmui1'
Bcjseclilo slove:
»čast, mi je, da potrjujem sprejem Vašega ! /lopisa s 16. septo.nibnj., s. katerim .se oni jc na- 1 znanila nota avstrjiske-ogr Ice vlade, ki obsega pf-;dlAg vladpm y'se'h vbijiljočih sc državi naj pošljejo'delegata k .zaupnemu in neobvez- t nema razgovoru'o- lejne-jjnili načelih mirovne- I .ga sklepa. l'i":-'lagt'io -,e jc, naj sc delegitosn . j i t i i nr>n nmi "tr	... i narečij da n.r .tpnijo drug drugemu nazor njih
gospodarska banka o:. 200.000 K na mili- vlad'o-načelih, da sprejemajo podobna obve- j
jon K. — V' slovaški lrnnvi (Stolica po- | stila in da poprosijo in sprejemajo odkrito- !
srčna in prostodušna pojasnila o vseh tistih točkah, o katerih je potrebno, da se pojasne.
Odgovarjajoč mi je čast naznaniti, du se je vsebina Vašega obvestila predložila predsedniku, ki mi je naročil, naj Vam naznanim, da more vlada Združenih držav na zadevo, ki jo je izprožila avstrijska-ogrska vlada, podati le en odgovor. Ponovno in popolnoma prostodušno je označila pogoje, pod katerimi bi se pečale Združene države o mirovnem sklepu. Ne more in noče se pečati z nobenim predlogom o konferenci glede na zadevo, o kateri je jasno obrazložila svoje stališče in svoje namene. _	Lansing.
Washington, 17. Reuter: Lansing je podal svojo izjavo v senatu eno uro potem, ko je sprejel avstrijski-ogrski predlog. Uradni krogi se pečajo zdai z bodočim korakom ta-kozvane velikonemškc mirovne ofenzive.
Washington, 17. Danes popoldne se je izročil odgovor Združenih držav na avstrijsko-ogrsko noto švedskemu poslaništvu, da ga izroči na Dunaju.
Rotterdam, 18. (K. u.) »Daily News« izjavlja v uvodniku: Ne smemo se čuditi odločnemu odgovoru, ki ga je dal Wilson precej, ko je sprejel predlog Avstrije-Ogrske. Wilson je pojasnil mirovne pogoje v izjavi, ki obsega 14 točk, o kalerih sodi, da tvorijo ootrebni predpogoj razgovorom. Naloga ententnih državnikov je, da se kolikor mogoče zavzemajo za mirovne koristi Avstrije-Ogrske in izzove-jo nasprostvo med Nemčijo in njenimi zavezniki, Zavezniki naj zato slede vodstvu Amerike in sc ii fornielno pridružijo v 14 točkah, Obžalovati se mora, ker je odgovor sestavljen v taki obliki, ki lahko vojnim strankam zelo koristi. Obžalujemo, ker se zavezniki niso posvetovali skupno o odgovoru, predno je eden med njimi odgovoril, ker potrebujemo zda) enotnega državniškega vodstva.
Clenienceaujev odgovor.
Pariz, IS. Agence Havas javlja: Ko se je otvori ia seja senata, je slavil predsednik Du-bost francoske iu zvezne armade, ki so jih spojili v celoto uspehi, žrtve in zmaga, ki pri-cjo.be svetu mir. Spletko Nemčije, ki se skuša izmazati zasluženi kazni, se mora preprečiti.
Clemenceau je izvajal med drugim: Sovražnik je pol stoletja zadajal mirni Franciji rane, ker nam ni odpustil, da smo iz potopa ladje rešili zavest pravice do nezastarelih zahtev po neodvisnosti in svobodi. Ni bilo dneva, da nam ni grozil z vojsko ali s kako zavestno brutalnostjo trinoštva. Oborožena pest, suhi smodnik iu nabrušeni meč so se glasile germanske mirne besede. Strašne,, počasne ure smo preživeli v najstrašnejših nasilstvih in pričakovanjih, ki so še bolj poniževalno učinkovala, ker so nas skušali hinavsko pregovoriti, da sprejmimo prostovoljno jarem, ki nas more edini rešili splošnega poloma.
Prišel je končno trenutek, v katerem ja sklenil gospod sveta, da napravi konec mirnemu ponosu narodov, ki so se predrznih odpovedali službo vladarju, ki je mislil glede na zasužnjeno, svojo čredo, da ni mogoč dvig plemenitega mišljenja med neodvisnimi narodi in ]e brez tehtnega vzroka in cclo brez navideznega povoda planil tradicionalni napadalec na s »aše ozemlje, da ga zopet opustoši.
Naši vojaki so se dvignili, da prineso ve-iike žrtve, ki jih je zaMevd blagobit domačega ognjišča. Kaj so bili, kaj so in kaj so izvedli, o tem bo govorila zgodovina. Mi to ve-mo. btrmoglavljena Nemčija je pa pričela šele včeraj umevali, kakšni ljudje stoje pred njo. jZivalino pritrjevanje.) V zablodi je mislila, da bomo v zmagi vse pozabili: na naša opustoše-na polja, na naša z minami in požari uničena mesta in vasi, na po načrtu izvajana plenje-flia, na rafinirana trpinčenja, vse nasilnosti preteklosti.
Može, žene in otroke so odpeljavali v su-žnost — to je videl svet in tega ne pozabi (Živahno pritrjevanje). Ne! Nobena zmaga ne bi mogla povzročiti, da se vse to pozabi. Napovedana zmaga ni niti prišla, odprl se je strašen račun naroda z narodom in se bo plačal.
Po štirih letih slave sc je — ne za nas — nepričakovano zasukala sreča in narodi so videli umik cesarjevih armad. Da, dan, ki ga napoveduje naša narodna pesem že nad sto let, ie res napočil. Sinovi so na poti, da končajo veliko dejanje, katero so pričeli njih očetje, rrancija ni več osamljena pri dejanju pravičnosti z orožjem, v smislu besede našega velikega misleca bodo vsi bratski narodi končali zadnjo zmago najpravičnejšega človeštvu. (Živahne; pritrjevanje.)
Kdo li je doživel le v snu lepši čas? (Pritrjevanje.) Državljani in vojaki, vlade in ljudska zastopstva entente, vsi izpolnjujejo svojo dolžnost in jo bodo vršili cio konca. Vsi so vredni cilja, ker ga znajo spoštovati. V sedanji uri ne zahtevate drugega, kakor pravico, da končate velikansko delo, ki je posvečeno nesmrtnosti. Kaj zahtevate! Vedno in vedno zopet zmagovitega bojevanja clo tiste ure, ko ' bo sovražnik umeval, da niso mogoča pogajanja _ med zločinom in pravico. Slišal sem govorico, da sc mir ne more doseči z vojaško odločitvijo. Nemec ni tako govoril, ko je raz-vil vojsko s svojimi strahotami in ko so še \ čeraj_ njegovi voditelji delili narode, kakor se deli živina. Vojaška odločitev Nemčije nas je obsodila, da ji sledimo. Zgodi naj se tako, ka-kor.je hotela Nemčija, kakor ie delala Nemčija, Edino, kar iščsmo, jc mir. Hoče se nam le pravičnega in trajnega miru, da bodo tisti, ki pridejo za nami, varni pred grozotami preteklosti. (Živahno Pritrjevanje.) Kvišku, otroci domovine, končajte osvoboditev zadnjih narodov od besnosti nečiste sile! Kvišku k zmagi brez madeža! Cela Francija, vse mi5l".če človeštve j" z Vami! (Viharno pritrjevanje.)
Ženeva, IS. Hnrvo je pisal v »Victoire«', Nota Avstrije-Ogrske je namenjena navidezno \Vilsonu, Clemenceauju in Llovciu Georgeju. V resnici je pa namenjena delavskim slojem in -.iapred,iim stranicam v zahodni Evropi. Dokler bo v Franciji vladal ClemenceAi, je mir ne-rrrogoč. Če sc pa s spretnim manevrom posreči v parlamentu nahujskati stranke levice proti njemu, kdo ve, ce se Nemčiji in Avstriji Ogrski ter njenim zaveznikom na Balkanu nc posreči uiti kazni. Italija zahteva brezpogojne Tridcnt in Trst, kakor mi Alzacijo-Loreno. Kompromis ie ravno tako nemogoč, kakor me' morilci in njih žrtvami.
Pr.rir., 19. (K. u. :i,iv.t.-.} Vsi včerajšnji ve-černiki slave VčerajSnji Cletr.cnccaujcv govor, o katerem pišejo, da ic M! odločilen in moj-sterski.
Italija	"!>tirlr~ovo neto,
19. (K. u.) Agenzia Stcfini« je objavila sledečo noto: Italijanski vladi jc znana dozdaj avstrijska-ogrska nota le iz besedila, ki
.so (Ja objavile brzojavne agenture. Če je be-sodiio, katero je objavil dunajsk,. c. kr. brzojavni korespondenčni urad, točno, mora opozarjati italijanska vlada na okolnost, da meri avstrijski-ogrski predlog na navidezna mirovna pogajanja, brez dejanske vsebine in brez možnosti praktičnega izhoda. Zadnje izjave nemških in avstrijskih-ogrskih državnikov, ki izključujejo vsako koncesijo ozemlja in krivični pogodbi, sklenjeni v Brestu Litovskem in v Bukareštu, ki naj ostaneti, onemogočuiejo vsako koristno otvoritev mirovnih pogajanj. Ententa in Združene države so doslej jasno naznanile, da žele pravičnega miru in so istočasno tudi pojasnile nazvažnejše temelje, na katerih naj se zgradi mir. O teh točkah ni v avstrijski noti niti besedice. Ravno to vel|a posebno še za italijanske aspiracije, ki so avstrijski-ogrski vladi dobro znane in katerim so pritrdili zavezniki. Kratko povedano, se zahteva izpopolnitev narodne enotnosti, osvoboditev nenemških narodov, ki jih je Avstri-ja-Ogrska dosedaj le zatirala, in uveljavljanje neobhodno potrebnih pogojev za varnost Italije. Predno avstrijska-ogrska vlada ne pnp?-zna tudi teh posebnih ciljev kakor tudi ostalih splošnih in posebnih smotrov, za katere se bojujejo vsi zavezniki solidarno, Italija ne bo ustavila boja, ki privedi človeštvu trajen mir, ki naj sloni na boljšem in varnejšem temelju svobode in pravičnosti.	..... , .
Ženeva, 19. Clemenceau in italijanski ministrski predsednik Orlando sta se včeraj v Parizu več časa posvetovala o dunajskem nredlogu, kakor poročajo pariški listi.
Lugano, 19. »Corriere della sera« piše: Ce je sprejme predlog osrednjih velesil, bi to pomenilo samoumor Evrope.
Hindenburg o Burianovi noti.
Berlin, 19. (K. u.) »Berliner Zeitung am Mittag« jc objavila sledeči odlok maršala pl, Hindenburga: Avstrijska-ogrska vlada ie stavila vsem vojujočim predlog, naj pošljejo v kak nevtralni kraj zastopnike k neobveznim razgovorom, ki naj privedejo do miru. Vojskovanje naj se s tem ne prekine. Pripravljenost k miru ni v protislovju z duhom, v katerem vodimo boj za našo domovino. Cesar, naš vrhovni vojni gospod, je ponujal sovražnikom že decembra 1916. leta z zavezniki mir. Nemška vlada je od tistega časa sem večkrat izjavila, da je pripravljena skleniti mir. Sovražniki so odgovarjali z zasmehovanjem in z zaničevanjem. Sovražne vlade so hujskale dalje svoje narode in voje na uničevalni boj proti Nemčiji; a vodili smo dalje naš obrambni boj. Naš zaveznik je zdaj stavii nov predlog z namenom, naj se uvedejo razgovori, toda boj naj se ne prekine vsled teh razgovorov. Armada se bo torej bojevala dalje. Nemška armada, ki po štirin zmagovitih bojnih letih krepko čuva domovino, mora našemu sovražniku dokazati svojo nezmagljivost. Le s tem pripomoremo, da zlomimo sovražno uničevalno voljo. V boju počakajmo, če misli sovražnik pošteno in če je zdaj pripravljen na mirovna pogajanja ali če zopet odklanja mir z nami in če ga naj odkupimo s pogoji, ki bi uničili bodočnost natega naroda.
Mariborsko pismo,
Maribor, dne 19. sept.
Četudi številno najmanjši, smo vendar med vsemi slovanskimi narodi Slovenci pr{ Nemcih najbolj osovraženi. To pa zato, ker smo ravno na poti njihovemu pohodu proti Adriji. Zato so si in si še vedno prizadevajo na vse mogoče načine, da nas bi iztrebili. V ta namen jim služijo nemške šole na slovenski zemlji, nakupovanje slovenskih zemljišč, naseljevanje nemških kolonistov ter snovanje nemških tovarniških podjetij na slovenski zemlji. Vendar vsi dosedanji napori Nemcev nas še niso iztrebili in oni se še vedno niso približali cilju. Zato mislijo in mislijo, kako bi se nas iznebili. Zato je prišel neki knez Orsini in Rosenberg na odrešilno idejo, ki je ravno tako originalna, kakor ženijalna. Ta svetli knez je namreč napisal v nekem dunajskem listu: »Ako se hočejo Slovenci na vsak način odtrgati od Avstrije, bi bilo pač najbolje, ko bi menjali z nemškimi kolonisti v Rusiji, potem bi postali Kranjska in Sp. Štajerska pravi nemški obmejni deželi.«
To oslarijo plemenitega nemškega kneza je pograbila takoj tukajšnja »Mar-burger Zeitung«, ki pravi, da bi »izvedba te misli bila tako odrešilna in zadovoljiva, da zasluži, da jo razširjajo naprej in dove-dejo do uresničenja«. »Marbuger Zeitung« že plava v blaženstvu, ko si predstavlja zlate in lepe čase, ki bi nastali, ko bi ne bilo več jugoslovanskih hujskačev. Plemenit kakor je, mariborski listič niti ne zahteva, da bi se izselili v Rusijo vsi Slovenci, ampak samo oni, ki so za majniško deklaracijo, Da bi se bavili z daljnjimi izvajanji »Marburger Zeitung«, ni vredno, pač pa dokazujejo enaki predlogi ponovno, da z nemško mentaliteto ni vse v redu.
O priliki otvoritve šol je imel zopet marsikateri sin slovenskega očeta in slovenske matere priliko, da je okusil pro-kletstvo svojega slovenskega rojstva. Slovenskih srednjih in enakih šol nimamo, pri sprejemanju v nemške srednje šole se pa stavljajo slovenskim učencem vse mogoče ovire. V prvi razred tukajšnje realke niso letos sprejeli niti enega Slovenci, da ne bi trpel nemški značaj zavoda. Vrgli so vse v — nemščini. Furor teutonicus na vseh koncih in krajih. To nas mora končno le utrditi v našem geslu: Jugoslavija ali smrt!
iToda vse nemško besnenje ne more preprečiti, da ne bi narodna zavest našega ljudstva vedno bolj rastla. To se je poka-. zalo posebno pri vpisovanju otrok v nemško šolo za Krčevino-Leiteršperg v mariborski okolici. Vpisalo se je tako malo učencev, da se je otvoritev š ile morala odložiti Aa 1. oktohraf Nadučiteli.renerfat
Bernitschnig, hodi ves poparjen okoli. Na stare dni so mu prišle na glavo skrbi, ki jih pač ni pričakoval.
Gospodarska osamosvojitev Galldje.
Krakov, 16. septembra 1918.
Imel sem priliko, razgovarjati se t glavnim urednikom krakovskega »Gtosu Narodu«, g. Romanom V o j č i n -s k i m , strokovnjakom na narodnogospodarskem polju. G. Vojčinski je leta 1912. izdal knjigo »Na sledovih našega ekonomičnega razvoja«. — »Vidite,« mi je rekel g. urednik, »to knjigo lahko sežgete, ne velja več, tako so se v zadnjih dveh letih pri nas razvile gospodarske razmere. Prav kakor pred vojno ni bilo nobenega zanimanja za narodno gospodarstvo, se je zdaj silno dvignilo. Glavna smer, v kateri se gibljejo narodnogospodarske težnje, je: tuji kapital iztisniti iz naših podjetij in domači denar v deželi sami investirati, nadalje se rešiti židovskega trgovskega monopola in nemškega posredovanja v veletrgovini. Naj Vam dam nekoliko konkretnih podatkov:
Na kmetih so se ustanovile nekake »Poljedelske zadruge« (Kolka rolnieze r= Kola poljedelska); kakih 1000 jih je; vse skupaj tvorijo »Trgovsko zvezo« ((Zwiazek handlowy). Zadnje leto j« ta Zveza imela 280 milijonov obrata. — V posameznih okrajih eksistirajo še posebej »Okrajna velilcoobratna skladišča« (Skladnice hurtowne powiato-we); Skladnica v Tarnovvu je imela 15 milijonov obrata, žežovska pa 10 milijonov. Za poedine strani narodnega gospodarstva obstojajo posebne organizacije. Da bi se izpodrinili židovski mešetarji, sc je ustanovila zveza živinorejcev, imenovana »P e c u s«. Istotako se jc osamosvojila tr-
govina z jajci; organizacija, imenovana »O v r e m«, je imela v prometu 216 milijonov jajc; centrala ji je v Lvovu. — Trgovina z lesom se je tako uredila, da ne bo mogel po vojni kdorkoli in kakorkoli te trgovine izrabljati na škodo Poljske, Premogovniki pri Krakovu so bili doslej v nemških rokah (zapadno-nemška »Tho-masschlache«). Dežela Galicija je kupila tudi tvrdko »S c h 1 ut i u s« za premog ter graščino Brody, ki obsega 400.000 juter; graščina je bila doslej v nemških rokah. Parcelacija je dala 36 milijonov K dobička. — Vodna sila se izrablja za električne naprave; največja taka naprava je v Jazovskcm ob Dnjestru, druga pa v okraju Chrzan6w. — Ustanovile so se 4 tvornice za poljedelske stroje. Ustanovilo se je društvo *San« za tekstilno industrijo in ' Strojarsko društvo«, Obe društvi imata že znaten kapital.
Tako se Galicija ekonomsko emanci-pira. Za denarno gospodarstvo na Poz-nanjskem ima veliko zaslug sedaj že pokojni Wawrzyniak (Vavžinjak), v Galiciji pa sedanji deželni poslanec stranke Ludovcev dr. S t e w c z v k (Stevčik).«
Izvajanja g. urednika so mi dala razumeti njegove besede, ki jih je te dni napisal v »Gfosu«, češ, poljski rudokop, tehnik, kupec, gospodar, podjetnik bodo kmalu izvršili prevrat v zbirokratizirani družbi, ustvarjajoč kovačnice blagostanja in gospodarske neodvisnosti.
Predno sem se poslovil od njega, sem ga še povprašal, kako je s stanovsko organizacijo časnikarjev v Galiciji, Imamo dve stanovski društvi, > Društvo časnikarjev in literatov v Lvovu in Sindikat krakovskih časnikarjev . Ta zadnja organizacija, ki ji predseduje sam Vojčinski, izplačuje svojim članom žc pokojnino; v svojem konsumu je imela v enem letu 250.000 K prometa; kmalu si kupi hišo ter bo imela v njej gospodarska podjetja. !
Ofenzive.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. sept. Uradno:
V	»Sedmih občinah« se je bil trajni boj s streljanjem.
Med Brento in Piavo jc sovražnik po svojem težkem neuspehu prejšnjega dne ustavil svoje napade.
Med vrlimi četami, ki so podpirane krepko po svoji artiljeriji v zadnjih bojih vedno napadajočega sovražnika zmagovito odbile, se morata posebno pohvaliti ogrska pešpolka št. 39 in 105.
Pri San Dona di Piave je naš ogenj za-branil nočni prekoračevalni poizkus.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO
Berlin, 19. sept. Uradno:
Bojni skupini kraljeviča Ru-
preta Bavarskega in generalnega polkovnika pl. Bohna.
Severnozahodno Bixschoole smo iz-čistili od sovražnika štiri dele kosov jarkov, ki so ostali sovražniku iz bojev dne 9. septembra in smo ugrabili 136 Belgijcev.
Močnejše se je poizvedovalo med Ypernom in La Bassee. Severno Armen-tieresa in južno od prekopa La Bassee smo odbili delne sovražne napade.
V	odsekih Moeuvres in Havrincourt se je razvil močnejši topovski boj. Pri izvajanih krajevnih napadih smo ugrahili ujetnikov.
Anglež je zopet podvzel svoje napade za naše postojanke Siegfriedove fronte v odseku gozda Havrincourt do Somme. Napadi, ki jih je izvajal severno Gouzeau-courta in proti kraju samem, so omagali pred našimi črtami. Nemški lovski polki so žilavo branili Gouzeaucourt.
Angleža, ki je večkrat naskočil z močnimi silami in z oklopnimi vozovi, smo tudi med Gouzeaucourtom in Hargicourtom odbili; Ep6chy in Ronsoy sta mu ostala po boju, ki se je zelo spreminjal. Zvečer je sovražnik ponovil svoje napade na celi črti, povsod smo jih odbili,
Avstralci so vdrli med Hargicourtom in Pontruejem v naše postojanke. S trdim bojem se nam je posrečilo, da smo sovražnika, ki je prodiral med Hargicourtom in Pontruejo zahodno od Bellicourta-Bellen-glise ustavili.
Med potokom Omignonom in Sommo je napadal Anglež skupno s Francozi. Z močnimi silami je poskušal v smeri proti St. Quentinu in severno od njega prebiti naše črte. Boji, ki so trajali do poznega večera, so se končali s popolnim neuspehom za sovražnika. S silnimi boji je bil sovražnik vržen v svoje izpadne postojanke. Vz-hodnopruski polki in alzaško-lorenški peš-polk št. 60 so se posebno odlikovali.
Južno od Somme je omagal delni napad Francozov. Na 35 km široki napadalni fronti smo po ujetnikih dognali 15 sovražnih
Bojna skupina nemškega ce-s a r j e v i č a.
Topovski boj se je popoldne zopet znatno okrepil. Odbili smo silne delne napade, ki so jih izvajali posebno proti našim črtam na obeh straneh cc?te Laffaux-Cha-vignon.
Bojna skupina generala p 1. G a 11 w i t z a.
Na Cotes Lorraines so zopet oživili boji. Bili so sc na predpolju manjši boji. Pri na Manhueles izvedenem sunku smo ugrabili ujetnikov.
Berlin, 19, septembra zvečer. Uradno: Na včerajšnji bojni fronti med Havrin-courtskim gozdom in Sommo se je omejeval včeraj Anglež na silne delne napade, ki smo jih povsod odbili.
pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
17. septembra zvečer. Zahodno ocl St. Quentina so naše čete tekom dneva pri Hol-nonu in Sancvju dosegle uspehe. Ujeli smo 50 ujetnikov. Med Ailetto in Aisno smo trajno razširili naše pridobitve. Krajevni napadi so ram omogočili, da smo na visoki planoti severno in vzhodno od Allemanta prodirali. Pri leni srno ujeli okoli 100 ujetnikov. Danes zjutraj smo se po živahnem boju vzhodno od San-cyja polastili nekega opiralisča, katero je sovražnik trdovratno branil. Število mrtvili, ki smo jih našli severno od Laffauxa, dokazuje težke zgube, ki jih je imel sovražnik v zadnjih bojih. Na fronti ob Vesli so Nemci trikrat izvedli protinapade na naše postojanke pri Glo-mesu. Bili so vedno z najtežjimi izgubami odhiti. Z ostale fronte nič novega,
17, septembra zvečer. Orijentska ironta. Bojne operacije, ki smo jih uvedli dne 15. septembra na makedonski fronti, smo včeraj iu danes uspešno nadaljevali. Najprej smo razširili proti vzhodu in zapadu vrzel, ki smo jo naredili dne 13. septembra na črti Sokol-Do-bropolje-Vetrenik v sovražne postojanke. Ta vrzel meri danes že nad 25 km v širino in ie 7 km globoka. Zapadno od Sokola so osvojile srbske divizije močno utrjen pas med Grave-nico in Sokolom. Sovražni oddelki, oboroženi s številnimi strojnimi puškami in minometi, so se v neredu umaknili čer. Gravenico; Srbi so jim sledili za petami. Vzhodno od Vetrenika so sc polastile naše Čete utrjenega masiva Urem in zasedle Zhorsko. Upiraje se na prve uspehe, so si osvojile jugoslovanske brigade 7. brezprimernim junaštvom sovražne postojanke na Kosikti, vdrle preko druge črte in zavzele višinsko točko, ki obvlada okolico.
Skupno so nam prinesle operacije prvih dveh dni nad 4000 v jetnikov, med njimi 1 polkovnika s celim štabom. 30 lopov, številne mi-nomete, strojne puške in velike množine drugega materijala. Ofenziva se nadaljuje. Srbske in jugoslovanske čete se bojujejo z izredno hrabrostjo, v vztrajnosti, pogumu in elanu tekmujejo s francoskimi četami. Od njih zavzete postojanke je utrjeval sovražnik skozi tri leta in jih opremil r vsemi modernimi obrambnimi pripomočki. Boji so se vršili visoko v gorah, ponekod v višini nad 1800 metrov.
Angleško uradno ooročilo.
17.	septembra zvečer. Danes so se vršili samo neznatni boji severovzhodno St._ Qucn-tina. Naše čete so napredovale. V bližini Hol-nona na severnem delu fronte ie prišlo tudi samo do manišfti krajevnih spopadov. Naše čete so zavzele nemške stražne postojanke zapadno od I.a Bassečja. Vjele so pri tem nekaj sovražnikov. Severozapadno od Neuve Cha-pelle so zavzele nove postojanke.
18.	septembra popoldne. Uspeh naših včerajšnjih podjetij na južni postojanki naše hojne črte je bilo zavzetje vasi Holnon Danes dopoldne so nače čete napadle severozahodno od St. Quentina. Sinoči je sovražnik na-
n*dtl Mouaou«nLiaaaU*BjLMi9 (et« dq »•>.
hodnega konca vasi. Ponoči smo s krajevni? omejenim, uspešnim podjetjem pomaknili naš« črte neposredno južno ud prekopa La Bassčf nekoliko naprej.
Ameriško uradno poročilo. "T\
17. septembra zvečer. V odseku severovzhodno od St. Mihiela sc jc nadaljevalo arti* Ijerijsko in letalsko bojevanje. Iz, patruljskib spopadov smo odvedli več ujetnikov. V. Voge« zih smo zavrnili sovražne sunke.
Američani pribite Italiji na pomoč.
Lutfano, 19. »Agenzia Štefani« poroči ii \Vasliingtona: Član ameriškega kongresa Till-mann 3e je vrnil iz Evrope, kjer si je ogledal fronte in ga je zaslišal Wilson, kateremu je nujno svetoval, naj odpošlje veliko ameriško armado na italijansko fronto. -■--■ ■ ■ ■ - ....... ........ - > i t
Trimesečno premirje.
Geni, 19. septembra. Zveznemu svet« se jc stavil predlog, naj se vsem vojskujočim državam predlaga trimesečno pre-« mirje, da se izvolijo iznova vsi parlamenti, Zvezni svet bo razpravljal o predlogu,
Rusija.
Pomoč Čeho-Slovakom v Rusiji. f
Stockholm, 19. septembra. Bivši franeb«
| ski veleposlanik v Tokiju se je udeležil po-j sveta zastopnikov entente v Vladivostoku, pri katerem jc bilo navzočih tudi več generalov, Sklenili so, da pošljejo Čeho-Slovakom veliko pomoč.
Boji pri Kazanu.
Stockholm. 20, sept. Pri Kazanu so sa
razvili nou boji /. novimi četami Čeho-Slova-kov. Razvaline so menjavale lastnika. Zdi se. da Čeho-Slovaki zopet nadvkidtijejo.
Ljenin zapustit posteljo.
Stockholm, 20, sepl. I.jtuiin je v nedelje ; popoldne pr\ič zopet ustal in sprejel Sinov-jeva.
Na svobodo izpuščeni francoski diplomati.
Stockholm, 20. sept. Čiecrin je izročil po« potne liste francoskemu generalnemu konzulu Grenamlu in francoskemu načelniku vojašk* misije, ki sta pobegnila v švedsko poslaništvo.
Politične novice.
r Cesar in ce-»*rica na Dunaju. 19. t,
in. sta se cesar in cesarica pripeljala iz Reichenaua na Dunaj. Na Ringu in na dvornih dvoriščih je pričakovala vladarja velika množica iu ga prisrčno sprejela,
Vladna kriza na Ogrskem. »Az Uj-szag priobčuje pogovor svojega dunajske* ga dopisnika s trgovinskim friinistrom Szte< renyijem. Le-ta ni. tajil, da jc ogrska vlada zašla v kritičen ooložaj. Princ Windisch« graetz in Szurmay nameravata menda od' stopiti. V pogajanjih /. Avstrijo gre za tot koliko in katera živilu naj Ogrska dobavi Avstriji in koliko premoga in manufaktur« nega blaga naj dobi Ogrska v kompenza-' cijo.
Avstrijski ministri v Budimpešti.
Avstrijski finančni minister dr. baron pb t\Vimmer in domobranski minister pod-maršal pl. Czapp sta se 19, t. m, zjutraj pripeljala v Budimpešto. Tekom dopol« dneva sta imela posvetovanja z ntinistr-" skim predsednikom dr. Wckerlom, finanč« nim ministrom Popovicsem in honvedniffl ministrom pl. Szurmaycm. Popoldne je dospel v Budimpešto skupni finančni mini* ster pl. Spitzmiiller v svrho nastopnih' obiskov.	'	/
Grof Tisza v Sarajevu. Danes j« prišel grof Tisza v Sarajevo, kjer bo Jcon* feriral z raznimi politiki. Deželni poglaval Bosne general Sarkotič se je povrnil z Du< naja preko Budimpešte v Sarajevo, kjer b<3 imel daljša posvetovanja /. grofom Tiszo. i Resen opomin nemštvu priobČufa Bonifatius - Korrespondenzv kot odgovo* na dopis, v katerem nekdo zahteva, naj list manj piše o samoodločbi narodov kai kor o krepki državni avtoriteti v Avstriji, Korespondenca piše: Rodi bi oboje, ,Toda ne pozabimo: Sedanja Avstrija v svoji sestavi večine svojih prebivalcev ne zadovoljuje. Dokaz: Beg vseh vlad in vladniK strank pred parlamentom. V tej ustavni državi se morejo sedaj vlade le držati, ako ustavo začasno ukinejo. Znamenje, da vla«-da sedaj manjšina. To je nezdravo in ne-vzdržljivo. Tako se država ne utrja; kopiči se toliko nezadovoljnosti, da bo prej ali slej prišlo do poizkusa nasilne rešitve. To pravim, čeprav je sedaj vladajoči režim nemški; kajti jaz gledam na jutri. Nemci sei bomo morali za ta absolustični režim, ki vlada pod zaščito nemških zastopnikov, še britko pokoriti, Jutri pride na krmilo ve« čina — prava večina — in z enako brez* obzirnostjo bo dala čutiti svojo moč V, manjšino potisnjenim. In država? Država ne pride iz mrzličnih krčev. —, Kaj tedaj? Ne prisilna jopica za vročične narode, marveč pametno ravnanje! Avstrija se po zgolj nem.škonacionalni fasoni ne da zveličati. So 5e druge ustavne oblike. Da, zdi se mi, da cela zgodovina avstrijske ustave jasno dokazuje, da centralistična ustava za Avstrijo ni primerna. Večina njenih narodov ni hotela in noče o tem nič slišati. Kaj je država? Njeni narodi. In narodi s* mo< rajo v 20. stoletju sami vzidati v državo; železne spone ne zadostujejo. Treba je želje in koristi narodov v državi primerno vpoiUvaH, taka da bo držusma uitava res
vsem pravična. Z eno besedo: naši politiki, ki so pristaši sile, rahljajo državo, ko hočejo uporno ukloniti s silo. Zrahljajte vezi, da bo država trdnejše držala skupaj! — Ali bo tako držala skupaj? Tega ne morem povedati; toda eno je dosedanja izkušnja potrdila: S samo silo se Avstrija ne da skupaj držati,
+ Razpuščen češki shod. Minulo nedeljo je policija v Pragi tik pred otvoritvijo razpustila ljudski shod češke državnoprav-ne demokratične stranke, na katerem je imel govoriti o političnem položaju poslanec dr. Stransky.
+ častno meščanstvo poslancu Klo-laču namerava podeliti mesto Praga.
,+ Zborovanje čeških okrajev in mest ie je 19. t, m. vršilo v Pragi. Poleg zastopnikov mest in okrajev so bili navzoči mnogoštevilni poslanci s Stanekom na čelu. Po obširnih poročilih in razpravah so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je glavni vzrok sedanjim težavnim apro-vizacijskim razmeram na Češkem v tem, ker merodajni faktorji kmetijstva ne dajo možnosti, da bi se obranilo na čim višji stopinji produkcije, to je manjka delavnih moči, vprežne živine in drugih potrebščin, na drugi strani se pa z vso strogostjo izvajajo rekvizicije in določajo najvišje cene. Drugi vzrok je pa v tem, da Ogrska ne vrši svojih dolžnosti nasproti avstrijski državni polovici. Merodajni činitelji se po-zivljejo na energično odpomoč v obeh smereh.
+ Vojnogospodarska komisija. V seji 18. t. m. se je začela razprava o centrali za mast in olje. Min, svetnik dr. Steindl je povedal, da smo v dosedanji izmeri preskrbljeni z mastjo in oljem do 1. 1919. Na osebo pride približno 5Q dek olja in masti, dočim je znašala poraba v miru 5 kg na osebo. Predsednik centrale komerc. svetnik Schicht je opozarjal, da smo v miru uvažali približno 1600 vagonov olja in maščob, sedaj pa imamo vsega vkup na razpolago samo 1500 vagonov. Do konca leta 1919 smo preskrbljeni. Toda vprašanje sode in premoga je postalo tako pereče, da utegne celo gospodarstvo centrale izpod-biti. Razni govorniki izražajo pritožbe glede pomanjkanja mila i. dr. Ravnatelj Loria je povedal, da je centrala, ki deluje s privatnim kapitalom in noče tvegati izgub ob uvozu iz inozemstva, zamudila itupčijo, v kateri je šlo za ogromne množine masti iz inozemstva.
+ Avstrijski baker za Ogrsko. V voj-nogospodarski komisiji je v razpravi prišlo na dan, da je svoj čas avstrijska kovinska centrala na željo ogrskega poljedelskega ministra nakazala ogrski tvrdki Manfred WeiB za proizvajanje modre galice večje množine bakra, dasi imajo Ogri svojo lastno kovinsko centralo. Sekcijski načelnik baron pl. Lehne je na dotično interpelacijo odgovoril, da stvari trenotno ne ve pojasniti, da je pa najbrže šlo le za začasno pripomoč.
-f Enodnevni demonstracijski štrajk radi nezadostne prehrane je priredilo 19, t. m. delavstvo na Solnograškem. V Solnogradu samem so se pripetili težki izgredi. Delavstvu so se pridružile ženske in nedorasle osebe in demonstrirale po ulicah. Trgovine so bile zaprte. Demonstranti so poslali deputacijo k deželnemu predsedniku, ki je obljubil storiti, kar je v njegovi moči. Oblast je ukrenila potrebno za vz-držanje miru in reda.
-f Kontrolna komisija za državne dolgove je v seji 19. t. m. sklenila, da dostavi svoj podpis na posojilo v znesku 954 milijonov kron pri avstr.-ogrski banki.
-f Sankcija ogrske volilne reforme. Ogrsko volilno reformo je ministrski predsednik že v drugi polovici avgusta predložil vladarju v sankcijo, pa doslej še ni sankcijonirana. »Az Est« poroča, da je zakasnitev v zvezi z vprašanjem volilne pravice posestnikov Karlovega četnega križca. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da se je sankcija zakasnila izključno le iz tehničnih ."azlogov.
+ Rumunski finančni minister odstopil. Bukarešt, 19. (K. i. ! Demisioniral je finančni minister Saulescu, ki je že več mesecev na dopustu.
-f- Somoobramba rumunske kraljice. Budimpešta, 19. »Az Est« objavlja razgovor svojega sotrudnika v Jašu z rumunsko kraljico, ki je izjavila: Slišala sem govorice, da me preveva sovraštvo proti osrednjim velesilam. Trpela sem za to, ker kar sem storila, je bila moja dolžnost. Nič se mi ne more predbacivati, ker sem osrče-vala svoje vojake, ki so izgubili pogum po velikih dneh usode in ker sem obiskovala tisi <>, ki so stradali in sem jim delila kruha. Vse, kar me obrekujejo, je absurdno. Očitanja odklanjam. Ljubezni mojega ljudstva mi ne morejo vzeti. Čutim, da smo se vsled skupne bolečine in trpljenja še bolj približali.
+ Bodoči finski kralj, princ Friderik Karel, se je začel učiti finsko. V to svrho je odpotoval na Nemško helsingforški docent Fr. Helna, ki ostane ondi štiri do šest tednov. Temu pripominja »Vonvarts«: Ta-rvO hitro more torej nemški princ ali pru- j 6ki general zamenjati svojo nemško narod-
nost s tujo! Nekaj uljudnih fraz, ki se jih napili v štirih do šestih tednih, zadostuje v to popolnoma. Zelo čudno je to. Mi, ljudstvo, kar ne moremo biti dovolj »nemški«, v najvišjih krogih se pa izvršujejo mednarodne izpreminjevalne umetnije z bliskovito brzino. Za čustva, ki jih mora to vzbuditi v ljudstvu, očividno manjka razumevanje.
Dnevne novice.
—	Cenjenim naročnikom! Današnji številki »Slovenca« smo priložili položnice v svrho poravnave zaostale naročnine ali doplačila. Naj se jih blagovole poslu-žiti vsi oni, katerim je naročnina »Slovenca« žit potekla ali pa v kratkem poteče, Da ne bo neljubih reklamacij, opozarjamo, da bodo položnice priložene vsem izvodom, torej tudi onim, ki imajo plačan list že do konca tega leta ali še dlje; taki naročniki naj položnice shranijo za prihodnjič. — Za naročnike v deželah ogrske krone in za one v Erceg-Bosni bodo priložene položnice ogrske, oziroma bosen-sko-herc. poštne hranilnice. — Kdor položnice ne bi prejel ali ne prave, naj jo izvoli zahtevati (poštnine prosto) po navadnem listu papirja, da mu priloga »Slovenca« št. 216 ni došla. — Kdor ne bo obnovil naročnine pravočasno, mu bode časopis ustavljen z dnem 1. oktobra.
—	Narodni svet. Gospod Lav. Kem-perle, Vrbovec pri Mozirju, je poslal za Narodni svet 120 K. Majhno omizje pri Pri-slanu v Rečici ob Savinji je darovalo po kaplanu Fr. Hohnjecu za Narodni svet 100 K. Posnemajte!
—	Slovenski kmet in delavske moči. Poročajo nam, da odklanjajo vojaške oblasti prošnje slovenskega ljudstva glede dodelitve delavskih moči iz vrst laških vojnih ujetnikov. V nemških krajih je to drugače. Opozarjamo na o naše državne poslance.
—	Izobraževalno društvo na Homcu
ponovi v nedeljo, dne 22. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri v Društvenem domu lepo Krekovo igro »Ob vojski«. — Vsi dobrodošli k igri! Dohodek igre se porabi v dobrodelne namene.
—	Na Tariški grad pri Sevnici. V nedeljo, dne 22. t, m. ob 3. uri popoldne se vrši na Tariškem gradu pri Sevnici prireditev slov. kat. izobr. društva iz Št. Janža ob obletnici Krekove smrti. Spored: 1. Vo-larič, »Slovan na dan«; 2. Julija Prijatelj: deklamacija; 3. Govor; Foerster: »Ljubica«; 4. »Igra kolo«; 5, »Gor čez izaro«; 6. Dr. Krek: »Ob vojski«, Slavnost se vrši na narodni blagdan. Čisti dobiček ie namenjen jugoslovanski siročadi.
—	Iz D. M. v Polju. Dne 16. t. m. popoldne pogorel je kozolec Janeza Strojine v Zadvoru. Zažgal je sedemleten deček. Pogorelec je zavarovan za malo vsoto, škode pa ima veliko, ker je uničen fižol, semenska detelja in mnogo slame. — Tatovi so vedno na delu. Sedaj kradejo čebele. Jakobu Lipah so v noči od sobote na nedeljo ukradli iz čebelnjaka najtežji panj. V noči od ponedeljka na torek pa Ig. Mrcina tri težke panje. Tatovom so na sledu. Šole so se pričele, toda kaj bo: ni obleke, ne obuvala, šolski obisk ne bo reden pri sedanjih razmerah. — Vino se silno draži. V gostilnah stane 12 do 14 K liter, a ljudje je vseeno pijejo več ko preje, ko je bilo vino po ceni.
—	Umrla je v Cavtatu prri Dubrovniku na svojem domu, kakor je »Slovenec« kratko omenil gospa Helena Schiffrer, roj. Bratič. Pokojna je bila znana v vseh ljubljanskih katoliških krogih po svoji izredni požrtvovalnosti in radodarnosti. O tej bi vedeli mnogo povedati razni katoliški zavodi in dijaki. Z izredno vnemo je delovala dolgo časa v dijaški kuhinji, pred odhodom v Dalmacijo k svoji gospe materi je stregla ranjencem v Leonišču. Bila je odlikovana za svoje požrtvovalno delo s srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. Tudi v Dalmaciji je pridno čitala naš list, s katerim je kot vrla Hrvatica vedno simpatizirala. Naj počiva blaga gospa mirno v bratski zemlji hrvatski! Sorodnikom naše iskreno sožalje!
—	Iz Tržiča. Šolo smo pričeli te dni. Mladine veliko; mnogi šolarji prihajajo od daleč in morajo ostati tu čez poldne. Lansko leto je bilo mogoče oddaljenim oddati opoldne gorko hrano v šolski kuhinji v tukajšnjem dnevnem zavetišču. Kakor vse kaže, letos to ne bo mogoče. Denarja ni, živeža tudi ne, Odbor se je obrnil na razne strani za pomoč, povsod je dobil lepe obljube, toda od obljub ni bil še nikdo sit, najmanj pa otrok. Če je raznim visokim gospodom, ki izdajajo toliko raznih odlokov, v katerih povdarjajo skrb za otroka, res na tem ležeče, da se otroci v tej težki dobi prehranijo, naj preskrbe nekaj živil, da se čim preje otvori šolska kuhinja za našo delavsko mladino.
—	Velik požar. V Frauentalu pri Deutsch-Landsbergu je 19. t. m. pogorela tovarna za čreslo. Ogenj se je tako hitro razširil, da so mogli rešiti le oddelek za
pisarne. Tovarna je last neke akcijske družbe,
—	Triglavski Dom na Kredarici. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Triglavski Dom na Kredarici zatvorjen in izpraznjen. Posteljna oprava, perilo, odeje, kuhinjska oprava in orodje, provijant, z eno besedo vse premičnine so se prenesle v dolino. Vstop v dom ali prenočevanje v njem je tedaj nemogoče.
—	Karte za kadilce na Kranjskem. Karte za kadilce se te dni delijo povsod na Kranjskem. Trafikanti in kadilci naj se ravnajo po zadaj natisnjenem razglasu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Občinstvo se prosi, naj nastopa mirno v trafikah in naj pritožbe o dokazljivih nepravilnostih sporoča pristojnemu oddelku finančne straže.
—	Otvoritev konzuma v Kranju. Naše I, ljubljansko delavsko konzumno društvo otvori v nedeljo, 22. sept. v Kranju 6vojo sedmo prodajalno. Ob tej priliki bo ta dan ob 9. v Roženvenški cerkvi v Kranju sv. maša z govorom, po maši pa blagoslov hiše in otvoritey prodajalne. Člani naj se otvoritve udeleže v obilnem številu. Ob tej priliki se bodo med člane razdelile tudi nakupovalne knjižice. Zanimanje za konzum je zelo veliko ter je pristopilo že nad 200 družin. Kdor se boče še vpisati, naj se prijavi pri prodajalki Frančiški Žontar, ki stanuje sedaj v društveni hiši v Kranju št. 18.
—	Svarilo pred podpiranjem dezer-terjev, vojakov, ki prekoračijo dopust, in oseb, ki se odstranijo brez dovoljenja od vojaških krdel. Ker se radi nepoznanja zakonitih kazenskih določb večkrat podpirajo dezerterji na ta ali oni način, zlasti da se prikrivajo, se občinstvo opozarja, da je tako podpiranje hudodelstvo po § 220, kaz. zakona in da ima za posledico ječo od 6 mesecev do 1 leta, pri obte-žilnih okolnostih pa težko ječo od 1 do 5 let. Vsako podpiranje onih vojakov pa, ki si na svojo roko podaljšajo vojaški dopust, ali pa oseb, ki so se samolastno odstranile od svojih vojaških krdel, bodejo v bo-dobe brezobzirno kaznovala po merodaj-nih zakonih politična odnosno policijska oblastva. Da se onemogočijo hudodelstva, kot tatvine, ropi i. t. d., katere so v azd-njem času zlasti pogosto izvršili dezerterji, se občinstvo v lastno korist poživlja, da krepko podpira oblasti pri izsleditvi de-zerterjev in drugih sumljivih oseb, ki se potepajo okoli v vojaških uniformah, in jih brez vsakega ozira ovadi.
—	Brezplačna mesta v c. kr. vzgoje-vališču za slepce. Kakor se nam poroča, se bosta oddali meseca oktobra 1918 v c. kr. vzgojevališču za slepce na Dunaju 2 brezplačni mesti ustanove dvornega svetnika viteza Zhismana. Do teh mest imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola in brez razlike veroizpovedovanja v staro-rosti 7. do 12. let in z dovoljenjem c. kr. nižjeavstrijskega namestništva celo do 14. leta starosti in sicer najprvo taki, ki so rojeni na Kranjskem, potem taki, ki so rojeni na Koroškem in naposled taki, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih je ob dokazanem uboštvu oddati brez koleka, je vložiti neposredno pri ravnateljstvu c. kr. vzgojevališča za slepce (Direktion des k. k. Blindenerziehungsinstitutes) na Dunaju, II./2, Wittelsbachstrasse 5, najkasneje do 15. oktobra 1918. Prošnjam je priložiti krstni oziroma rojstni list, domovinski list, izpričevalo o cepljenih kozah, uradno izpričevalo, da je prosilec popolnoma ali pa skoraj popolnoma oslepel, izpričevalo učitelja šolske občine o sposobnosti za izobrazbo in od c. kr. političnega oblastva vi-dirano spričevalo o uboštvu slepca s potrdilom, da sredstva domovne občine slepega otroka ne zadoščajo za pokritje s približno 1000 kronami na leto določene oskrbnine. Končno je pridati prošnji tudi reverz, s katerim se zavežejo starši ali pa njih namestniki, da bodo gojenca, ako se sprejme v zavod, pripeljali tja na svoje stroške ter da bodo po dokončani izobrazbi ali če dobijo zato popreje kak oblastven poziv, na lastne stroške prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljno preskrbo.
Liubiianske novice.
lj Ustanovni občni zbor »Narodne galerije« se je vršil v sredo v sejni dvorani mestnega magistrata, kateremu je predsedoval ces. svetnik Franke. Dr. Regali je utemeljeval ustanovitev, na kar so se sprejela od vlade potrjena pravila soglasno. Po daljši debati se je sprejela predlagana lista odbornikov z malo izpremembo. In sicer jc izvoljen predsednikom z absolutno večino glasov g. Ivan Zorman, v odbor pa gg.: Ces. svetnik Iv. Franke, V. Steska, knezo-škof. kancelar, Ivana Kobilca, akad. slikarka, I. Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke, dr. Mantuani, muz. rav., dr. M. Zar-nik, akad. slikar Rihard Jakopič, dr. Izid, Cankar, urednik v Ljubljani, dr. J. Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice, dr. Iv. Prijatelj, I. Krofta, ravnatelj Kred. banke v Ljubljani, dr. Kimovec, kanonik v Ljubljani, profesor Kobal v Ljubljani, Avg. Bu-kovič, dr. Regali, E. Legat, ravnatelj Za-
družne zveze, I, Katnik v Trstu, clr. Kalan, odvetnik v Celju, ravnatelj dr. Schreiner v Maribor^. V umetniško komisijo so se izvolili gg. Zorman, Vesel Ferdo, Sternen, Tratnik, Vavpotič, Smrekar, Bernekar, Do-linar in Jakopič.
lj Na velik užitek koncerta, ki ga v nedeljo dne 22. t. m. v Unionski dvorani priredi resnično izvrstna umetnica Nives Luzzatto s sodelovanjem gospe I d e Luzzatto de Filip pi-jeve opetova-no opozarjamo in obisk našemu občinstvu toplo priporočamo. Vstopnice se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
lj Vincencijeva konferenca za Selo* Moste ima sejo v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri v novi šoli v Udmatu. Vabijo se vsi delavni člani ter članice Elizabetne kon* ference,
lj Poročil se je dr. Vladimir Borštnik z gdč. Malko Hrovatinovo.
lj Pohvala. Rez. nadporočnika pri dom. dop. okr. poveljstvu ši. 27, profesorja Rudolfa Grošlja je domobransko ministrstvo za njegove zasluge na polju domoljubne mladinske vzgoje s posebnim dekretom pohvalilo.
lj Najemniki stanovanj, pri katerih so se svojČas rekvirirale sobe za vojaštvo, se naprošajo, da imajo te sobe pripravljene in se opozarjajo, da je iste pri eventuelni nastanitvi takoj in brez ugovora dati mestnemu vojaškemu nastanjevalnemu uradu na razpolago.
lj Pregledovanje stanovanj in ljudsko štetje. Hišni posestniki, najemniki in podnajemniki stanovanj se opozarjajo, da se prične prihodnji teden v Ljubljani komisi-jonalna revizija vseh stanovanj in obenem ljudsko štetje. Pregledali se bodo iudi prostori, ki bi bili eventualno pripravni za zasilna stanovanja. Revizija se bode vršila od hiše do hiše po komisarjih, katere bode za ta posel imenoval mestni magistrat in jim tudi izročil legitimacije. Najemniki stanovanj, v prvi vrsti pa hišni posestniki, s?„ naprošajo, da oddajo komisarjem res' nične podatke in se opozarjajo, da bi se oni, ki bi napovedali neresnično, klicali na odgovor in se po tozadevnih kazenskih določilih kaznovali.
lj V pojasnilo na notico v »Slovencu« z dne 18. t. m. »Čudno postopanje« omenjam, da tajnik društva vpokojenih učiteljev sam na svojo roko pošilja take dopise v javnost, ki poživljajo tudi na neko pritožbo, ne da bi ga odbor ali predsednik sam v to pooblastil. S. P.
lj Neznano kam je odšel v sredo 12. letni Ferdinand Pislerič iz Spodnje Šiške. Doslej se še ni vrnil. Najbrže je šel na deželo h kakemu kmetu pobirat krompir. Če bi kdo kaj zvedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovim staršem J. Pislerič, Sp Šiška, Kolodvorska cesta št. 111.
lj Razglas. Od 1. oktobra t. 1. dalje so se pri ljubljanskih sodnijah za uradno ob-čevanje s strankami ob delavnikih določila ure od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Vložišče bo odprto ob delavnikih od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. do 4, ure popoldne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne in ob praznikih od 8. do 12. ura dopoldne. — Predsednik c. kr. deželne sod* nije v Ljubljani, dne 14, septembra 1918.
Primorske no^Sce.
p Cerkno, Na poziv odbora S. H. S, žena smo pri cerkvenem darovanju dne 7. julija t, 1. nabrali za siročad 937 K 80 v.{ denar smo poslali v Zagreb. — Dne 7. in 8. sept, smo imeli sv, birmo. Kot svojega ljubljenega nadpastirja in rojaka smo prevzvi-šenega najslovesneje sprejeli. Pri slavoloku pred »Gospodarskim domom« so ga z nagovori pozdravili: g, župan, šolska mladina, izobraževalno društvo, dekliška Marijina družba in požarna bramba; zvečer pa so mu cerkveni pevci pod spretnim vodstvom g. G. Bevka zapeli krasno podok-nico. Oba dni je bilo birmanih 827 otrok, Popoldan 7, septembra so priredili birman-ci v dvorani »Gospodarskega doma« de-klamacije s petjem in igro »Čar gozda«, Prireditev je s svojim obiskom počastil tudi prevzvišeni knezonadškof. Zelo pohvalno se je prevzvišeni izrazil, tako o vsebini kakor o prednašanju posameznih točk sporeda. Malo ne cel spored je iz peresa našega rojaka-pesnika Franceta Bevka in želeti je, da ga avtor tudi objavi; škoda bi bila, da bi ti biseri otroške poezije ostali slovenski javnosti nepoznani! Da se je vsa prireditev tako sijajno posrečila, imata izključno zaslugo g. učiteljica Milka Mesar in g. Gabriel Bevk. Žal da je naša dvorana premajhna! Več kot dve tretjini občinstva ni dobilo prostora. Čisti dohodek znaša nad 1100 K. Polovica je namenjena za stradajoče otroke, polovica pa za vzdržavanje grobov onih junakov, ki počivajo na našem pokopališču. — V nedeljo dne 22. t. m. takoj po popoldanski službi božji se predstava ponevi z istim sporedom; dohodek je namenjen odboru S. H. S. žena za siročad, Vstopnina sedeži po 3 K, stojišča po 1 K; ker je na.nen nadvse blag, se preplačila hvaležno sprejemajo,
p C. kr. moško učiteljišče v Gorici sc po trileti. em presledku zoDet otvori v svo-
cm poslopju v Simon Gregorčičevem do-viu v Križni ulici tekom meseca oktobra ek. leta. Natančnejši rok se objavi na tem nestu pravočasno. Začasno naj se zglašajo iosedanji gojenci jn vsi, ki žele na novo /stopiti v ta zavod, pri ravnateljstvu pod laslovom; C. kr. moško učiteljišče v Go-•ici, cesta v Stračice, št. 38.
p Išče se dekla za kmetska dela, la-lko tudi dekle od 15—16 let, na večje, le-io posestvo. Pogoji so ugodni. Pojasnila laje Posredovalnica za goriške begunce v ^jubljani.
pr K statistiki orgelj v ljubljanski ško-iji. Podpisani objavljam v »Cerkvenem Glasbeniku« tozadevno statistiko. Hkrati ;udi o orgljarskih mojstrih, ki so napravili' jrglje v ljubljanski škofiji. O orgljarskem nojstru F r. K s. D e v u , ki je napravil ikrog leta 1860. do 1870. več orgelj na kranjskem in tudi zunaj Kranjskega ter imrl v Ljubljani 18. decembra 1872, mi ni iilo mogoče dosedaj zaslediti — razun ;mrtnega dne — prav nikakih drugih živ-jenjepisnih podatkov. Morda utegne temu ili onemu izmed cenjenih »Slovenčevih« laročnikov biti kaj znanega o imenovanem Drgljarskem mojstru. Za vsak še tako maj-ien podatek bom vsakomur, ki mi ga blagovoli poslati, srčno hvaležen. — S t a n -i o Premrl, vodja glasbe pri ljubljanski itolnici.
pr Za slovensko narodno gledališče v Ljubljani so se v visokem številu zaintere-lirali razni rodoljubi, ki so si v svesti svoje jarodne dolžnosti pokazali z malimi in večjimi zneski ljubezen do slovenskega aaroda in njega umetnosti! Ker je število iarovalcev zelo veliko, nam je nemogoče vse objaviti in navajamo le posamezne darovalce večjih zneskov: G. Uroš Kersnik iam je vročil dar 50 K; g. Vekoslav Ko-»rač je nabral v veseli družbi 79 K; isto-.ako je nabrala g. Albina Amon v Kranju 58 K j Jakob Toni in Franc Žitnik iz La-lišč po 10 K; g. Franc Martine iz Ljub-jane je poklonil 20 K; p. n. društvo » Dobrodelnost« 74 K; krajevni odbor za nabiranje deležev in darov v Logatcu 50 K; 5. Ana Mencin iz Reke je z malimi zneski aabrala 53.50 K; g. Anton Stergar iz Kam-lika nam je poslal nabrane darove 131 K, ti so jih darovali naslednji rodoljubi: Ivan Škofic, Vrhpolje, 10 K, g. Ferdo Vode, Komenda, 18 K; dalje gg. Friderik Kutin, Postojna; Anton Fabian, Kamnik; Rudolf Binter, Kamnik; Val. Gregorc, Mengeš; Ant. Kustja, Trzin; Ant. Cerer, Kamnik in drugi po 10 K; Ivan Breznik, Ivanka Škof, Janko Rohlin, Olga Fajdiga vsi iz Kamnika, po 2 K; Hrovat Josip, Mekinje; Ma-kso Rohlin, Kamnik; Ana Kristan, Kamnik; Fani Rus, Kamnik, vsi po 3 K; A. Pogačar iz Komende 5 K in še drugi manjše "zneske; bratje Čehi so zopet nabrali med svojim narodom 156 K, kateri znesek 50 darovali: Roba Lowy, Jan Hložek, M. Skrivanova, dr. A. Urbanek iz Kr. Vinogradov po 20 K in drugi manjše zneske. /Te darove je nabral med brati Čehi g. Roba L6wy iz Kr. Vinohradov. Vsem nabiralcem in darovalccm izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo!
"iiis ■"■■■$ AiJ
irske noi
v pokrajini Somogy ves vinski pridelek, kar je imelo za posledico, da je poskočila cena hektolitru že na 1500 kron.
g Kdaj bomo imeli pri nas t-kšne cene? V Belgradu velja 1 kg masti 4 K 50 vin., 1 1 kg bele moke 1 krono, 1 jajce 8 vin. V okoi>ci se vidi na tisoče prašičev.
g Egiptovsko volno ic Anglija zaplenila na podlagi cene 42 talarijev (1 talari je 4 marke) za kantar (45 kg). Na drobno jo bodo prodajali po 48 talarijev.
g Marmelada iz repe. Državna zveza avstrijskih tovarnarjev za konserviranje sadja sporoča, da je malo upanja za preskrbo tovarn z jesenskim sadjem, ker sadja primanjkuje. Zato bo treba letos izdelovati marmelado z večjo primesjo repe. (Seveda le za nižje sloje. Op. stavca.)
g Konjsko meso na Dunaju je doseglo že ceno 20 kron za 1 kg. Kam plovemo!
g Pomanjkanje stelje je postalo zadnja leta tako občutno, da oblastva z vso silo pritiskajo na posamezne posestnike radi nastilja zlasti za vojaštvo. Zaplenjevale so se pogosto tudi najskromnejše množine stelje in marsikomu je bila odvzeta takorekoč zadnja pest slame, ajdovine ali praproti, ki jo jc rabil za lastno živino. Vzlic vsemu temu pa se vidi, da se merodajni krogi ne zganejo, da sc tudi letos ne bi dogajalo isto neprijetno rekviriranje. Vsled osuševalnih — sedaj prekinjenih del v strugi Ljubljanice se je tamkaj razraslo toliko najlepše stelje, da bi lahko zadoščala za veliko skupino eraričnih konj. Naj bi se dali s privoljenjem lastnikovim vojnim ujetnikom in drugim v zaledju služe-čim vojakom potrebni srpi, da požanjejo bohotno šavje, spravijo je na obrežje in je posuše. Ob znano dobrem krmljenju konj bi se morda tudi našel kak tak požrešnež, da bi steljo kar izpod sebe hrustal.
g Državni kancler Hertling o prehrani. Vodstvo nemške socialne demokracije jc državnemu kanclerju Hertlingu poslalo vlogo radi vprašanj preskrbe z živili. Hertling je v svojem odgovoru povdarjal, da sc mora storiti vse, da se živila po možnosti enakomerno razdelijo in da sc omilijo bremena, ki nastajajo vsled rastočih cen. Prehranjevalni položaj jc bil v preteklem gospodarskem letu v splošnem boljši kakor v prejšnjem letu. Mnenje, da bo zmanjšana krušna racija trajna, ni pravo. S 1. oktobrom se bo pričela oddajati zopet prejšnja množina kruha. Racijo krompirja pa nikakor ni mogoče zvišati. Težkočam v prehrani se tudi letos ne bomo mogli izogniti, vendar pa jili bomo premagali kot doslej. Lahko rečemo, cla so se vsled izdanih odredb vsi izstradalni načrti sovražnikov izjalovili.
delovalce odpovedal preskrbi s krompirjem potom mestne aprovizacije. Le na podlagi teh potrdil se dobi od Zavoda prevozno dovoljenje, Uradne ure za stranke so brez izjeme med 9. in 12. uro dopoldne in 5. in 6. uro poooldne.
a Oddaja češpeJj. Mestna aprovizacija bo oddajala čcšplje jutri v soboto dne 21. t. m. dopoldne od 8, do 11. ure v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica). Kilogram stane 2 K.
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto dne 21. t. m. in v ponedeljek dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke, in od 9. ure dalje za gostilničarje,
a Aprovizacija južne železnice. Od 19. septembra se oddaja pšenična moka, pol kilograma na osebo, kg po 2 K 58 v., ovsen riž en četrt kg na osebo, kg po 1 K 58 v., pralno milo en četrt kg na družino, kg po 20 K, toaletno milo kos 3 K, pol litra špirita na knjigo liter 2 K. Kava se oddaja od enega otroka naprej. Po izkaznice za petrolej naj vsi takoj pridejo. Oddaja se po naslednjem redu: Petek dopoldne št. 1 do 800, popoldne 800 do 1500;" v soboto dopoldne št. 1501 do 2000 .popoldne 2001 do 2500, v ponedeljek dopoldne št. 2501 do konca.
a Oddaja mesa. Jutri, v sobota, dne 22. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 15 dkg mesa na osebo.
a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami 15 prejmejo goveje meso v soboto, dne 22. t. m, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 4C0, od 2. do pol 3. ure štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. ure štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4. do nol 5. ura štev. 1201 do 1400, od poi 5. do 5. ure štev. 1401 do 1600, od 5. do poi 6. ure štev. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. ure štev. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. ure šlev. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. ure štev. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa, kilogram stane 2.80 K. Stranke vaj pripravijo drobiž.
a Prodaja praških klobas po znižaei ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto, dne 21. septembra, popoldne strankam z zeleno izkaznico A od št. 250 do 350. Vsaka oseba dobi 'A kg; kilogram stane 6 K.
g Sladkor bo še enkrat dražji, Z Dunaja poročajo, da se bo cena sladkorju najbrž malone podvojila ter bo stal kilogram sladkorja približno 3 K.
g Ni mogoče! Kakor poročajo ogrski listi, so nakupili zadnje tedne poljski židje
Zgubi! se je zlat uhan z rdečo koralo od tobačne tovarne clo pred Prul. Pošten najditelj naj ga prinese proti nagradi Pred Prulc št. 23, Koširjeva hiša, pritličje.
Št. B II 322/310/ex 1918.
Razglas
o vnelisvi Kon m Kolce ^
a Prevoz krompirja lastnega pridelka.
Občinstvo je bilo že opetovano opozorjeno, da je prevoz krompirja dovoljen le osebam, ki so dobile od Zavoda za premet z žitom prevozno dovoljenje. To velja tudi za Ljubljančane, ki so pridelali krompir v okolici mesta na lastnem aH pa v najem vzetem zemljišču. Te pridelovalce opozarjamo v njih lastnem interesu, naj ne vozijo krompirja v mesto brez prevoznega dovoljenja. Ker se sicer izpostavijo nevarnosti, da se jim krompir zapleni. Prevozna dovoljenja izdaja Zavod za promet z žitom proti potrdilu mestnega magistrata, da ima do-tični, ki želi krompir prepeljati ali lastno ali v najem vzeto zemljišče, ter jc imel isto obdelano s krompirjem. Če pa leži polje izven mesta v ljubljanski okolici, izstavi tako potrdilo c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani. Poleg tega potrdila jc prinesti nakaznice za krompir ozir, izjavo, da se je dotični pri-
„ JSiVt
Z veljavnostjo izza 5. avgusta 1918 se sestav kart za kadilce, ki že funkcijonira v založnem okraju Ljubljana, s tem uvaja za vse ostale založne okraje Kranjske pod naslednjimi pogoji:
1,	Trafikanti imajo, počenši z nedeljo, 22. septembra 1918, nemudoma priti k pristojnim oddelkom (ekspozituram) finančne straže po seznamke odjcmalcev, napravljene karte za kadilce ter informačne pole o pridodelitvah izvršenih proti želji kadilcev.
2.	Kadilci imajo v dobi od 24. septembra do 7. oktobra 1918, ob delavnikih med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer, ob nedeljah pa med 8. in 11. uro dopoldne, priti po svoje karte za kadilce v ono trafiko, za katero so se bili prijavili. Ako ne bi bili vpisani v seznam te trafike, jim bo trafikant na pod-
lagi informačne pole pojasnil, kam so pri-: dodeljeni. Ako kadilec tudi tam ni naveden, naj se zglasi pri pristojnem oddelku (ekspozituri) finančne straže.
Karte se bodo oddajale proti pokazu listine, dokazujoče identičnost osebe, ter, stanovanjskega potrdila občinskega urada.
Karte, ki se do 7. oktobra t. 1. ne bodo pobrale, imajo kadilci naslednji dan vrniti pristojnemu oddelku (ekspozituri) finančne straže, kjer jih kadilci lahko naknadno dobijo.
Kadilci sc svarijo, naj ne dvignejo kart* ki bi si jih bili zvijačno pridobili z večkratno prijavo ali neresničnimi podatki, ker bi se sicer črtali v seznamkih odjcmalcev ter tudi v bodoče izključili od vsprejema za stalne odjemalce in še kaznovali od politič* oblarti z denarnimi in zapornimi kaznimi,
V skupinah dobavljajoči kadilci, od ka« teriii se posebej imenujejo oni od premogo-kopov v Kočevju, Šentjanžu in Zagorju* bodo prejemali tobak brez kart pri vodstvu premogokopa.
3.	Oddelki (ekspoziture) finančne straže bodo kadilcem na razpolago do 7. oktobra 1913 vsak ponedeljek, sredo in četrtek ocl 10. ure dopoldne c!o 1. ure popoldne ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure dozoldne, po 7. oktobru 1918 pa stalno vsako nedelje od 9. do 10. ure.
4.	Kranjske trafike — izven ljubljan« skih mestnih, ki tobak tedensko prejemajo in oddajajo — bodo dobavljale in delile to* bak na tedne. Dobava za prvo štiriteden« sko dobo, to je za čas cd 5. avgusta do 1. septembra 1913 se bo vršila tekom nasled* njega tedna druga kmalu za prvo.
Ob vsaki štiritedenski delitvi bo trafikant odločil dotične tedenske cdrezke od debla karte; ob štiritedenski delitvi za čas od 5. avgusta do 1. septembra 1918 odrez-ke 31, 32, 33 in 34. Tedenski odrezki 1 do 30 se nc smejo odločiti od kart, ker so utegnejo pozneje rabiti.
5.	Vsak v ceznamek vpisani kadilec prejme za vsako dobavno dobo enote kiju« ča v oni množini, ki sc jc za dotični okraJ določila kot enota za stalne odjemalce.
Enota ključa znaša 6 smotk ali 18 sval« čic ali pol zavojčka po 25 g svalčičncga to* baka ali 1 zavojček po 25 g tobaka za pipo ali 25 g klobas ali pol šibike.
PriDadnost k posameznim založnim' okrajem se ravna po dobaviščih rafik.
Ustanovljene enote za stalne cdjemal-« ce se obenem podrobno objavljajo v ljub* ljanskein listu.
V 12 založnih okrajih: II. Bistrica, Me* ; tiika, Novasela, Ribnica, Senožeče, Črno-i melj, Vipava, Cerknica in v glavnem delu založnih okrajev Postojna, Kočevje, Ljubljana in Novo mesto, se bo dajalo 8 enot ključa v 3 založnih okrajih (Kranjska gora in glavni del kranjskega in logaškega za« I ložnega okraja) 6 enot ključa, v ostalih 27 | založnih okrajih pa 4 enote ključa kot štiritedenska enota za stalne odjemalce.
Merodajno enoto za stalne odjemalce, vsakokratne množine in prodajne čase za stalne odjemalce bo naznanjala vsaka tra> fika z izvršenimi razglasi.
6.	Kot enota za nestalne odjcmalce, to je množina, ki jo nestalen odjemalec more prejeti v enem prodajnem času, se določa 1 smotka ali 3 svalčice.
Prodajni čas za nestalne odjcmalce ter množine, ki so v posameznem prodajnem času delijo med nestalne odjemalce, bodo razvidne iz razglasa, ki se bo pritrjal zunaj in znotraj trafike in ki naj omogoča občinstvu kontrolo.
Od c. kr, finančnega ravnateljstva
v Ljubljani, dne 19. septembra 1918.
Namestnik: Avian.
J8T- jsr KUHARICA	3-10S
v župnišču si želi premsniti služba v j;ako župnišče v bližini mesta ali tudi na deželi vsaj do 1. oktobra. Vajena „ ie vsega gospodinjstva tudi so razume J-lna krticfka dela. Dobra spričevala na razpolago. Poizve se pri Mariji ILužar, posredovalnica siuv.b, Kranj.
RESodai™ razpo,asa Poizvu so pn
kakor mašna oblačila, pluvlala, vela, pla-ičke za ministrante, cerkveno perilo, bi-rete, kolarje, šmizete, kelibe, ciborijc, monitrnncc, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za paramente 2712
Jožefovega društva v Celovcu.
SUHE ROBE. neniešane, jedilne,
same jurčke,	3416
IZTOČEN MED, VOSF.K, BRINJEVO OLJE, razna domača ŽGANJA, KUMNO itd. KUPI vEsko množina pn najvišjih cenali
Sprejme se i
za vsa dmača dela. Poizve se v trgovini Iv. Bonač Ljubljana.
suhe gnbe, prazne vreče in druge ptideike kupuje trgovina s semeni Sever & itomp., preje PETER LASSN1K, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
za moški zbor zloži! Alojzij Mihci-
č i č. Dobi sc v »Katoliški bukvami« v Ljubljr.ni in pri skladatelju na Lokvici pri Metliki.	3314
uniz
Proda so
M
lil®
s staro pnevmatiko. Poizve so v upravi Slovenca pod št. 3451.
t9
Vli*rO, ŽGANJE itd.
PRODA SE lin, malo rabljen, srednje težak
mz laEdJisaer
in lep, malo rabljen
Naslov pri upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 3318.
ifiiiu-ceii
dobi se na vagone pri
fl. Friedman. Z® jreSs
HERCEGOVAČKA ULICA 25
SE PRODA aH ODDA ZA ŽIVILA.
Ponudbo •/. navedbo pouujano cene, oziroma vr e in množino živil na iipravn' ,) »Slovenca« pod: »Platno 30.024».
Mm	1
(nemški), n!:;) vpošljete vreče. Nadalje tračnice za vporabo kot
Zahtevajte ponudbe!
vanso vansc
iEales.

mi® mg* HJJfk®
Podpisana Kati Ovsei preklicujcm s tem popolnoma neosnovano žalitev, ki sem jo ponovila o gosp. R. LEGVARTIT, ravnatelju »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Ljubljani«, zapeljana po nečuvenih, neresničnih in iažnivih vesteh, ki so jih o gosp. ravnatelju Legvartu meseca julija t. 1. razširjali podli obrekevalci.
si % H K	srn SH
trgovka v Ljubljani. 3436
r-rv %
& ii
nove in stare KHP3 vsako množino tvrdka JELAČIN & KO„ Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaSkov,
Proda se na pol pokrita, dobro ohranjena 1»
daljo skoraj nova pruska
tojsi^ oprema
5hra!nS stroj brez stojala matičen graaOfOlI * ploščami
riošRo in
ajajilšiiess G38 za sedež,
vso v dobrem stanju. Naslov pri uprav ništvu „blovenca" pod št. 34">0.
zatre čudovito na-jlo
PST 8FBT
vzorčna steklenica 4 K, niča 16 H, brizgulnica 2 K. Dobiva sa v vseli lekarnah in drožerijah. Glavna
zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotheke»zur.Hoifnun(}« | : Lekarna »pri upanju«
Glavno prodajalno v Ljubljani: lekarno Gabr. Piccoli in Mr. R. Sušnik
terdrožeriji Ant. Kane in B, Ovančara
gce
velika steklo«
Pees ib. Binta
RESNI, ENERGIČNI, VESTNI
iMMtiHš
ir! \ Hiti!?,f' k. u
ki sc hočejo udeleževati pri
w prtimrsta -na
iiioSii ii ii aftciii
sc vabijo, da takoj pošljejo svoje naslovu s kratkim opisom življenja in sliko. Ob primerni pridnosti in vztrajnosti za življenje potrebno plačilo v blagu. Oglasu naj sc samo take moči, ki rcikktirajo na trajno službo in so dobro izurjene v 3443	obisku vsebnikov.
uPalrlOt. r< iggldso *&jtt?ftt'%
DUNAJ IX/2, PICriLtirtGASSE 5.
Brc;
prSoi .ijsssi
posebnega obvestilu.
IŠČE SE
z eno ali dvema sobama, kuhinjo in pri-
tikliiuuni, iakej ali pa ia oktober. — Stranka je brez otrok. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo >Slovenca« pod: »STANOVANJE« 3438.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, cla je naš iskrenoljubljeni, nepozabni sin ozir. brat, vnuk in svak, gospod
enoletni prostovoljec-četovodja
v Četrtek dne 10. t. m. ob pol doveti zjutraj po dolgem mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče na Jožici pri Ljubljani mirno preminul.
Truplo dragega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v soboto dne 21. septembra ob 5 uri ;iopoludnc od cerkvice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 19. septembra 1918.
Teodor Novotny,
brat
Terezija Novotny,
mati
Terezija Ecker roj. Noi-ohiv, Ana Novotnv, sestri.
Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
					
			.»j		
10 kg MOKE za nagrado dobi, kdor preskrbi
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin. — Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod.: »MOKA« 3439,
300 KRON NAGRADE dobi, kdor
mi za takoj ali za 1. avgust preskrbi v Ljubljani lepo prazno
z najmanj 3 sobami, kuhinjo in pritikli-
nami. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: »300 KRON« 3442.
IŠČEM — pošteno ln marljivo, za hišne posle poleg kuharice. Mora čistiti tla, prati in gladiti perilo. Začetna plača 50 kron, Nastop takoj. — JELKA BAR. GUSSICK, Zagreb, Jurjevska ulica 37.
Lepa mlada
se proda. Ponudbo na upravništvo „SLOVENCA" pod štev. 3449.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem talno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma hčerka, sestra, slnaha in svakinja, gospa
Jožica Forna^rič
danes opoldne po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 21. septembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Elizabctn' cesti 5TI. na pokopališče k Sv. Križa.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1918.	3440
DR. SLAVKO FORNAZARIč, odv. koncipient v Ljubljani, soprog. RODBINA FORNAZARIČ ANTON v Biljah pri Gorici. RODBINA JOS. PAULETIČ, veleposestnika v Mirnu pri Gorici.
,	(Brez posebnega obvestila.)
v popolno oskrbo. Kdor je pripravljen vzeti katerega, naj naznani svoj naslov na županstvo TRŽIČ. Kot plačilo
dobi državno vojaško podporo. Tržno županstvo Tržič, dne 19. 9. 1918. Zupan Franc Ahačič.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljene, nepozabljene sestre, svakinje
Frančiške PriptefiJ
se vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo dolžni vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba, zlasti še dekliški Marijni družbi, ki je spremila svojo sestro na zadnji poti in se z ganljivim petjem poslovila od nje.
Dobrepolje, dne 18. septembra 1918.
Žatujo&a rodbina Prijatelji.
	► it. A"; v.v ■ .. »v'v im* - afcs i		'}■' r-V- »' • ' 'i'..''V-V1		lira
					
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega brata, svaka, č. gospoda
župnika na Jesenicah
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo vsem č. g. duhovnikom in sošolcem, ki so prišli v tako obilnem številu, zlasti še vsem njegovim faranom, g. županu in zastopnikom rlruštev, ki so prišli tako daleč, da skažejo zadnjo čast svojemu župniku, ki jo tako srčno želel, da bi mogel skleniti svoje življenje med svojimi farani. Zahvala tudi dobrepoljskl Marijni družbi in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Dobrepolje, dne 18. septembra 1918.
ŽalMfoža r©$Slsj5na Prijatslf.
K št. 221.
3406
S tem se v zmislu prvega odstavka S 83. a) pravil razglaša, da jc c. kr. deželna vlada za Kranjsko od izrednega občnega zbora dne 26. maja 19917 v zmislu cesarsko naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6, spremenjena in po zakonu ocl 20. novembra 1917, drž. zak. št. 457, popravljena blagajnična pravila z odlokom od 16. avgusta 1918, št. 19.858, odobrilo, ter stopijo
dssej f. BiEičobra mm
definitivno v veljavo.
V bistvenih, zlasti na plačilno dolžnost delodajalcev in zavarovancev ter na dajatve blagajne se nanašajočih spremembah obvestili se bodo p. n. interesenti še posebej, v kolikor te še niso bilo razglašene ob provizo-ričnem uveljavljcnju pravil s iuuradno okrožnico od 25. junija 1917, k št. 154, Natančnejša pojasnila se dobo v blagajni. Turjaški, trg št. i, prvo nadstropje, vsak delavnik ocl 8. uro dopoldne do i. ure popoldne, kjer so na vpogled tudi pravila. Po njih dotlsku oddajala bo blagajna pravila do 15. oktobra t. 1. brezplačno, pozneje pa po 1 K izvod. (Nnrcdbu ministrstva ■s.n notranje zadeve od 24. marca 1898, št. 8401.)
Okrajna bolniška blagajna ¥ Ljubljani,
dne 12. septembra 1918.
__MIHAEL ROŽANEC, B. r., načelnik.
in plačam za nove zamaške K 110.— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene K 65.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, K 1.— za komad, in za vreče kron 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju.	2871
mestu za nakup vraž in zamaškov
todssc, iesisiM
PRODA SE takoj tri pare lepih
v • v ?
mli\
po šest tednov starih, lepe pasme, — Poizve so v gostilni »Pri ribiču« na Dolenjski cesti v Ljubljani. Cena po dogovoru.	3409

Poskrbite že sedaj za svojo potrebščino
ker bo vsled neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvepleni prah.
$9% sicili. žeje-
in 65/70 % siri žvepleni prah od 100 kg višje v vsaki množini.
»Vaterland. Handols- und Verkehrs-Akt.- Gesell.
Budapest V , Akademia ut. 20,
Naslov za brzojave: Grossist.

Usffileni četfBJi aa sS^a^at
iz usnja, z okovanimi lesenimi podplati, zelo trpežni,
vcHkoit ši. Cena kron:
10—34 M— 39 40—46
ežni,""'j
26'SG 29*52 33-84 izbornega govejega usnja, gornji del sestavljen iz več podplati z usnjenimi varovalci podplatov, zelo trpežni, velikost žl. 26—2!) 30-3-i 35—33 39—45 Cena kron: ^7*30 32'62 36'— 39'60
VBožsK is caSMlojsn^rja IsJaija za plahte
s širokim usnjenim oblivam, lesenimi podplati, z	usnjatimi varovale!
podplatov,
velikost Si. 30—34 35—39	40—45
Cena kron: 23-20 27-60	28*10 3435
Visoka sfams&i četrti
iz bombaževine, z usnjenim obšivom in usnjenimi podplati. — Cena 110 kron. Ako ne ugaja, denar nazaj. Poštnina in zavojnina
posebej. Zamena dovoljena, Vzorčni zavoj le po povzetju. B. GOTTFRIED, izvoz čevljev Dunaj, IV., Wiedncr-Giirtcl 50, oddel. 22.
Q

U
ii in strešno open suko
Hrgovfna z indastrijSsIiiiml pcj>SrebšČHP.amI Shi proSzvodl debel!o, LJUBLJANA, Fraačevo natorežje šSev. 1.
jPf" $81?" Oddajajo se samo ceM vagoni?	"1®$$
3*etmična pisarna
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. mac»raraaaaiBiBRiiiiiM?.«"!1. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev
zapriseženi sodni izvedence
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14.
2780
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
barvaste, z nepokv. ccvko, nezcvite, brez kartona in jih ponudim brez daljnje korespondence prosto po 10 K za tisoč. Manj kot 2000 se ne pošilja. 3356
BRATJE ČECH, PRAGA II.
SPREJMEMO ^ 3415
z večletno prakso pri lesni trgovini, ' zmožnega knjigovodstva ter slovenske. nemške in laške korespondence, HUDOVEKi\IK & COMP, Radovljica, Gorenjsko.
« u o a e ij :: b ■ a »a n n a □ n h « -j m n t: m r h n h b a ■ ti h .s t. m s m n « b n n b .-j ii n n n B
Ustanovljeno 1.1893.
G tt H BI ■ b
Ustanovljeno 1.1893.
n	n
n	B
o	b
b	b
a	ti
b	El
n	n
■	B a	o b	b
a	a
n	b
b	b
b	s
a	m
S	B
*	n
9	Q
»!	II
$	u
a h
as u ai n
■	a
a	k a r-
p™ piipiiiu mmm f? uj.
regfstrovana zadruga z omejenim jnmotvom.
Dovoljuje Članom posojila m poroSlvo, zasiavi žlvIlenjsKili polic, poseslev, vrednostni!! papirjev ali zoznanifii na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7%, 15 ali 22% letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj sc obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni_Jrg_štev._19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 Yi %.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915. K 519,848'40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915, 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850'—,
p n n n n o n k u a u a ss k a a r m ti tj t :a f; « n b :a ti ai n c! h ii o a ■ r B R si e b »
ima
■	n
■	a aa aa n n u n
bb bb b b H B
ob
aa
a □ bb
n n m a a B aa
BB
■	v
b a aa a a aa
a h
n a
d s
a i
■	a na
■ na
3J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . n brez odbitka rentne-cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo, k lj uj ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do-	1 0 plačuje zavod sam
poldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po *	za svoje vložnike
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto! »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo konccm lefa 1917 nad 34 milijonov kron.
Pri ravnateljstvu vojno-kreditnega zavoda za južno vojno okrožje v Celovcu
razpisana so za novo osnovani kontrolni oddelek
isu mmmsmmmimmm
in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau) in za kulturno stroko (Kulturingenieur). — Reflektanti naj vpošliejo svoj ofert z obširnim curriculum vitae z navedbo, koliko plače zahtev ajo, ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrafie št. 6 ali pa naj se, čim možno, osebno zglasijo.	3391
ti
je-a-mvrjnr tv W*»IT-. t tmat	v»ro.T»cflrnor«tfr.M
Ilastop službe
Kupijo MJ|f|J CruS- ponudbe na 52 fudi očitke fiTiPUI upraonriSfooS5.0-l SJEM pod 5s'5ro	i! El K SI 01"