I s ^J I

fnhaja vsak četrtek. Cena ma Je 8 R na leto. (Za Nemčijo 4 R, la Ameriko in druge tuje drŽave C K\ — Posamezno fttevlike se prodalajo ——— po 10 vinarjev. ■ . .
S prilogami:
Haš kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja
Spisi in dopisi so pošiljajo : UredniStvn „r>emolJobau, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije In in-seratt pa t Upravniitvn ..Domoljuba", _ LJubljana, Kopitarjeva ulica--
Štev. 10,
V Ljubljani, dne 9. marca 1911.
Leto XXIV.
Pripravljeni hodimo!
Vojaki niso poceni. Evropa krvavi vsled ogromnih vojaških bremen. Leta 1910. se je izdalo v evropskih državah malo manj nego osem tisoč milijonov kron za vojaštvo na suhem in na morju. V mirnem času nosi 4 milijone 629 tisoč mož orožja, in sicer takorekoč samih mladih fantov, najsposobnejših za delo in trud. Od teh jih je ?,Gi8.000 ruskih, nemških in francoskih; druga, manjša polovica, je razdeljena na drugih 17 držav in državic: 'Avstrijo, Angleško, Turško, Špansko, Portugalsko, Švedsko, Norveško, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Švico, Romunijo, Bolgarijo, Srbijo, Grško, Črno-goro in Kreto. V vojski pa postavijo lahko evropske države 28 milijonov izurjenih vojakov na noge. Velike bojne ladje so v Evropi 203.
Mraz pretrese človeka, ko premišlja to reč. Kaj bo, čc se prično gibati te velikanske množice druga proti i drugi, če začno orjaške ladije na morju bruhati ogenj in svinec v krvavih Ubojih. Na tisoče in tisoče pobitih, na milijone ljudskega premoženja uničenega! Gorje tisti državi, ki bo premagana! Zato jc pa dolžnost vsakega poštenjaka skrbeti za to, da smo pripravljeni, in sicer tako pripravljeni, cla sc ,nas sovražnik ne bo upal napasti. Bremena za vojaštvo so res velika, toda če se ž njimi kupi mir, so dobro naložena, iker izgubljena vojska stane stoinsto-krat več nego znašajo izdatki za armado. Že samo priprave za pretečo vojsko z malo Srbijo so nas stale pred ti verna lotoma do par sto milijonov K; trgovina in obrt sta imeli silno škodo; naš kredit je padel in državna posojila so se zelo podražila. Kaj bi bilo šele.
ko bi bruhnila vojska, ki bi jo izgubili? Misliti si ne smerno, kako bi se naše gospodarsko življenje mahoma podrlo.
O tem, da jih je med Lahi pri nas in na Laškem mnogo, ki bi radi, da bi se naše morsko obrežje priklopilo laškemu kraljestvu, ni nobenega dvoma. Malo izkušnje že imamo iz zgodovine, kaj je nato z državo, če je odrezana od morja. Leta 1809 je Napoleon ustanovil Ilirijo; odtrgal je slovenske pokrajine, Primorsko, Istro in Dalmacijo od Avstrije in vsled tega je že takrat, ko obrt in trgovina še nista bila tisoči del tako razvita, kakor danes, država hirala. Že leta 1811, ravno pred sto leti, so prišli državni bankovci takorekoč ob veljavo; država je bila na kantu, zlasti zato, ker odtrgana od morja ni mogla dobiti od nikjer novih dohodkov. Kaj bo pa z našim lesom, od katerega živi velik del naših kmetov, kaj bo s tovarnami, ki so navezane na surovo blago preko morja (na primer na bombaž), če bi dobila Italija v roke naš Trst, Reko, Pulj in dalmatinska pristanišča? Kmet in delavec bi bila najbolj tepena in zato pa morata biti ravno kmet in delavec najbolj za to, da je naša država močna, da se je Lali ne bo upal lotiti. Ljudje, ki nimajo nič vesti in tudi nobene odgovornosti, ki jim je vseeno, kaj pride, kriče zdaj, da so dovolili delegati v Pešti večjo vsoto za nove vojne ladje in za vojaštvo. Naravnost rečemo, da so taki ljudje sovražniki ljudstva. Gotovo si vsak poštenjak želi, naj bi se prenehale vojske. Toda Avstrija nc more sama začeti. Ko se je šlo na Francoskem za to ,da se odpravi smrtna kazen za hudodelce, jc dejal neki pameten politik: »Jaz sem za to, da sc nobenega več ne umori, toda gospodje morilci naj začnejo s tem.« To velja tudi v tem slučaju. Avstriia
noče nikomur nič vzeti. Nobena država na svetu nima v naši državi zase nobe-ne nevarnosti. Ali smo pa mi krivi, da Lahi stegajo svoje prste po našem ozemlju, in sicer po tistem, ki je za dr« žavo najbolj potrebno, po tistem, ki v njem prebivamo ravno Slovenci in Hrvatje. Če bi se odtrgale primorske pokrajine od Avstrije, smo mi Slovenci izgubljeni; naša narodna smrt je potem neizogibna.
Jasno je kot beli dan, da moramo biti tako močni, da se od Lahov nc bo treba bati nobene nevarnosti. Na su« hem smo zdaj pač močnejši od Lahov, Za vojsko imajo Lahi pripravljenih 3,300.000 mož, mi tri milijone 700.000. Toda na morju so Lahi hujši. Laške vojne ladje obsegajo 540.900 ton, našo le 236.000; vojakov na morju imajo Lahi 30.500, mi lc 13.400. Velikih vojnih ladij je na Laškem 19, pri nas deset, velikih križarjev tam 5, tu 3. Lahi bodo do jeseni ieta 1913 zgradili 4 novo velike ladje (drednavte), mi le 2.
Lahi pa tudi mnogo več žrtvujejo za vojaštvo, nego mi, dasi so v slabih razmerah. Od vseh državnih stroškov gre tam 23 odstotkov, pri nas 11-7 odstotkov za vojaštvo. Tam pride za vojaštvo na eno osebo 15 K 30 vin. na loto, pri nas 9 K 92 vin. Lahi imajo 34,500.000 prebivalcev, pa izdajo za svoje pomorsko vojaštvo 177,200.000 K na leto, pri nas, ki imamo 52,000.000 ljudi, pa samo 67 milijonov. Kdor te številke pametno premisli, bo na jasnem, kaj je treba storiti in bo tudi vedel, kaj je-odgovoriti brezvestnim hujskačem, ki bi menda radi, cla bi mi nepripravljeni čakali na svoj pogin.
Volivcem mm Min v sodniH okra®: Trem um Višnja gora, Radeče, Mokronog iu UmM\
Dne 19. t. m. imate vo'iti novega deželnega poslanca.
Vaš-i zaupniki so so zjedinili na
gospoda
IVANA VEHOVEC-A,
župana in posestnika v Žužemberku.
Drago volje Vam priporočamo njegovo izvolitev, ker vemo, da bo mož na svojem mestu.
Volivci! Kot zavedni pristaši Slovenske Ljudske Stranke idite dne 19. t. m. na volišče in oddajte svoje glasove složno za kandidata S. L. S., ki je gospod
IVAN VEHOVEC,
župan in posestnik v Žužemberku.
Z Bogom za ljudstvo I
V Ljubljani, dne 6. marca 1911.
Zvršilni odbor S. L. S.
Dr. Ivan šusteršič,
tč. načelnik stranke.
XXX
Volivci kmečkih občin v sodnih okrajih Trebnje, Litija, Višnjagora, Radeče, Mokronog In Žužemberk. Opozarjamo Vas, da dobro pazite na svoje legitimacije, ki jih je treba k volitvi seboj prinesti (brez legitimacije ni mogoče volili). Pazite na glasovnice, ki jih jc treba izj>oliiiti pravilno: Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Tudi pri tej volitvi je vollvna dolžnost in mora vsak voliti. Zato vsi kot en mož na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke!

Političen pregled
ncandnnnDaannaana
NEMŠKA SVOBODOMISELNA-JUDOVSKA ZAVIST.
Nemški svobodomiselci in Judje se zvijajo sedaj same gole nevoščljivosti, ker jih silno peče, da je cesar pri zadnjem dvornem plesu nagovoril izmed vse li delegatov edinole slovenskega delegata, načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča ter tako laskavo pohvalil delovanje kranjskega dež. zbora.
Sedaj se pa trudijo na vse načine, tako bi mogli ti svobodomiselci in ju-1 £ovarji v svojih umazanih časopisih očrniti dr. Šusteršiča in našo S.
nikof,n3oV£0rn°.70di naS načel-ma/i, ll07 .^uspehov in novih zmag m doseganj. Lažejo in skušaio nepoučene kroge prevarati s tem, da
podtikujejo naši stranki dejanja m stvari, o katerih pri nas vsak pastirček ve, da so jih storili, oziroma zakrivili [ prismojeni liberalci.
Izmišljajo si tudi ti svolx>dni »mi-solci rej svobodne neumno izmišljotino, o katerih vsak ve, da so brez resnične podlage, a njim pride vsaka neumnost prav, čim večji jo, toni bolj so jo veseli. Vso to zmedeno počenjanje raznih nemških svobodomiselcev in judovskih zavijačev pa dokazuje nič manj kot to, kako silno jih je strah pred trezno, dobro premišljeno, domoljubno, nad vse pravo politiko. ki jo zasleduje ravno pred v?om naš načelnik dr. šusteršič.
ZNAMENIT GOVOR DR. ŠUSTER-ŠIČEV V DELEGACIJI.
Dne 25. svečana je imel naš načelnik v polni seji avstrijske delegacije jako znamenit govor o razmerju naše države do Italije in o stališču katoličanov do Svete Stolice. Izvajal je dr. šusteršič sledeče: Najprej je poudaril, ker so trdili drugi govorniki drugače, da treba ravno srečni rešitvi aneksijske krize pred dvema letoma pripisovati učvrščeno stališče Avstrijo v krogu velesil, kar je imelo za dobro poslodico, da so se potlačile gotove državi sovražne struje in se je zbolj-šalo tudi razmerje do Italije.
Našo državo so takrat proglašali za slabotno, a ta je takrat pokazala dovolj odporne moči, da hoče z mirno, a neodjenljivo odločnostjo braniti nedotakljivost svojega ozemlja. In to dejstvo je napravilo najboljši vtis in vpliv na razmerja do raznih drugih narodov j in držav, zlasti na naše razmerje do j Italije.	j
Dr. Šusteršič graja one predgovor-nike, ki so trdili, da sc stanje Italijanov v Avstriji spravlja v zvezo z razmerjem Avstrije do Italije. R a z -prava o laški pravni fakulteti tudi ne spada v delegacijo, ne spada v področje ministra za zunanje zadeve, t e m u č spada izključno le v področje avstrijskega naučnega ministra. Nič ne more staviti notranjepolitičnega vprašanja v slabšo luč, kakor če se spravi v zvezo z vprašanji zunanje politike. To načelo mora veljati za vse narode v Avstriji in nobenemu narodu ne sme biti dovoljeno ozirati se čez mejo, ako ne soglaša s to ali ono rečjo, ki se godi v državi. Č c je kakšen narod v Avstriji, ki ima pravico se pritoževati nad krutimi krivicami, je to slovenski narod. Že pred-govornilc Grabmayr sam je naslikal, kako sc slovenski živelj v Primorju zatira in kljub temu Slovenci z nikomur, ki je onstran meje, ne koketirajo (ne gojijo zvez). Slovenci se rajši organizujemo, se poslužujemo po državni ustavi dovoljenih naprav in delamo na
da se na ustaven način dosoiic v
državi popolna enakopravnost, ln sc no damo po nobeni stvari omajati v domoljubni udanosti do cesarja in države. Kakor Slovenci, tako bi morale delati tudi druge narodnosti. Laška kraljevina pa nima vzroka se kaj pritoževati zoper Avstrijo. Mi želimo Italiji miru, napredek in sploh uspehe; na Balkanu hočemo postopati v sporazumu z Italijo. Ali more Italija najti prijatelja, ki bi ji več ponudil kakor mi? Če I tal j a vzdrži prijateljstvo in zvezo z nami, l»o močna in upoštevana. Ampak naravni predpogoj za to je, da se upošteva po-polna nedotakljivost našo-ga ozemlja.
Kar se pa tiče takozvanega rim-skega vprašanja, nima to vprašanje z našim zavezniškim razirierjo u z Italijo nič opraviti. Zveza z Italijo bi bila v nevarnosti le takrat, kadar bi se začelo v Italiji ljudsko gibanje, naperjeno iz namena, da osvoji nekatero avstrijske dežele. Zato je čisto odvi-č, ako so razpravlja o rimskem vpraš -nju v zvezi z našo zvezo z Italijo.
Kar se pa tiče tega, kako se n s vladar vede v tem oziru, je njegovo stališče popolnoma v soglasju s čustvi ogromno večine zvestih avstrijskih d r ž a v 1 j a n o v. Sicer je pa tudi večina laškega naroda napolnjena s čustvi spoštovanja do Svete Stolice. In tu se ne gre o papežki državi, gre b-za to, da se ima največji ozir do Sveto Stolice. Na Laškem prevladuje želja, da se papež v Rimu počuti tako, kakor je primerno za njegovo visoko dostojanstvo. Iz te želje in stremljenja so bo brezdvomr.o rodilo in pojavilo nag-nenje, da se enkrat napravi o tej stvari končno pogodbo, ker dosedanje stanj i sc nc da več vzdržati. Če so danes r. ; morejo vsi prijatelji laškega naroda s celim srcem udeležiti slavlja. zedinje-nja Italije, treba to pripisovati dejstvu, da je s tem spominom združen spomin na nasilje zoper Sveto S t o 1 i c o. Resnično edinstvo laškega kraljestva bo šele takrat doseženo, ko sc sklene poravnava (dogovor) s Sveto Stolico in bo prenehal obžalovanja vredni spor med obema taboro-ma v I tati ji.
Socialni demokratje bi radi, d a s c opusti naše poslanstvo pri Sveti S to lici. Ta njih zahteva je malo čudna! Treba vendar pomisliti, da je Sveta Stolica edina velevlast, ki nima armade in ne gradi dreadnouglitov (drednolov), edina antimilitaristična država, kar je vendar v smislu socialnih demokratov. (V delegaciji je nastalo ob teh besedah dr. Šusteršičevih na račun demokratov burno veselje.) Sicer je pa zahteva socialnih demokratov le prazna demonstracija. Mi smo katoliška država, ker je ogromna večina prebivalstva katoliška in je katoliška tudi vladarska hiša naša sama: torej je čisto samoobsebi umevno, da se naše poslaništvo vzdrži pri Sveti StolicL
Govornik dr. šusteršič se je nato pečal še z bosenskim in jugoslovanskim vprašanjem ter zlasti ostro prijemal češkega liberalca novoslovana dr. Kramafa, ki je govoril o bosenskib razmerah edinole s srbskega stališča, namesto, da bi se bil oziral na koristi .vseh avstrijskih Jugoslovanov, Hrvatov in Slovencev, ki t e -[ žijo za trializmom (t. j. da se jugoslovanska ozemlja na jugu monarhije: Slovenske dežele, hrvaške avstrijsko dežele: Istra, Dalmacija, potem hrvaška banovina ter Bosna in Hercegovina združijo v eno skupino pod vladarsko krono Habsburžanov. A ker bi s tem izgubili Nemci in Mažari vso .svojo nadvlado nad Slovani v državi, zato so temu zdi-uženju Jugoslovanov v trialistiško skupino branijo na vse pretege, ker bi njih vpliv izginil v teh deželah čez noč!) S stališča Avstrije in i naše vladarske hiše je treba, da se podpira ta misel!
Da je važen ta govor dr. Šuster-sičev, je dokaz to, da so se obširno ž njim pečali vsi časniki, ker dobro vedo, <la se dr. Šusteršičevim nazorom pripisuje veliko veljavo v vseh avstrijskih krogih.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA
je v polnih plenarnih sejah razpravljala o bosenskem kreditu. V razpravi je govoril tudi dr. šusteršič in izjavil glede načina uprave v Bosni, da je ta način vse kaj drugega kakor ugajajoč in no odgovarja prav nič koristim Av-4 slrije. Ogrska si lasti pravice do novo-* priklopljenih dežel na podlagi zgodovinskega prava, mi Avstrijci pa moramo temu nasproti postaviti pravice, ki jih jc dobila Avstrija po zasedenju in po upravni postavi. Slovenci sc čutimo del hrvaškega naroda. Ni res, da bi se godila posebna krivica bosenskim .Srbom, ker ni mogoče trditi, da bi se posebno zapostavljalo Srbe. Bosenska uprava je v marsikaterem oziru vredna graje in radi tega trpi celotno bo-sensko prebivalstvo.
Nato govori o liški železnici, na | katero se predvsem ozira s stališča | kranjske dežele. Zgradba liške želez-š jiice je pogodbeno zagotovljena in zato J se mora zgraditi.
Delegacije so v plenarni seji raz-pravljale tudi o rednih armadnih po-; .trebščinah in se je predloga o njih i. sprejela neizpremenjena. Delegacijsko | zasedanje jc bilo preteklo soboto zaključeno.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR
ise je sklical k seji v sredo, 8. sušca. Razpravljal bo izpremembi društvenega zakona, o poročilu poljedelskega odseka, kako dvigniti pašnike in iz-(boljšati travnike, o potrebi znižanja Išcene soli, povzeligi svinjereje, ureditvi Službenega razmerja pri agrarnih operacijah, pospeševanju kmečkega po-juka, o predlogu, kako ustanavljati zavode za dobavo semen itd.
Romarica.
Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Veselico Kovač.
(Dalje.)
»Res jc,« je odvrnila ona in sedla na stol poleg njegove postelje.
»Zdravi ljudje mro, čvrsti ljudje mro,« je mrmral bolni Miha; predstavljal si je namreč brata še vedno v najlepši moški dobi prav takega, kakor ga je videl zadnjikrat pred mnogo, mnogo leti.
Micika se je trudila na vso moč, da bi mu dopovedala, da je bil oče že dolgo bolehen, toda Miha se je le redkokdaj brigal za to, kar mu je kdo pravil.
»Že vem,« je nadaljeval glasno, »Petru sem bi vedno poceni. Kdo drugi bi bil vendar včasih prišel in vprašal: Miha, kako kaj? Ampak smo že Silve-strovi vsi taki! Mi nimamo srca; vsi skupaj ga nimamo!«
»O, striček, to je pa preveč!« je prekinila Micika s slabotnim glasom.
Miha svojih besedi ni preklical, ugovarjal pa tudi ni. Ni mogel namreč ostati dolgo časa pri eni in isti misli. Povesil je glavo na prsa in zastokal: »Smrt, smrt!« In v tem vzdihu je bilo izraženo neizmerno hrepenenje.
Toda naenkrat je zopet dvignil po-vešeno glavo in proseče rekel:
»Micika, spomni se me, ko zopet poromaš na božjo pot!«
Ona ga je začudeno pogledala. Ves čas, kar ga je obiskovala, ji še nikdar ni izrekel nobene še tako majhne prošnje.
Molčala je. Ni se upala povedati, da mu prošnje ne more uslišati, ker je romanje pustila za vedno. — Izprva je bilo to zanjo velika žrtev, a sedaj je bila že sama s tem zadovoljna. Tako slaba in betežna je bila! Ze sama pot v trg se ji je zdela nekžtj težkega in velikega.
»Čujl« položil ji je Miha roko na rame, kakor da ji hoče povedati nekaj važnega.
Ona se je nagnila k njemu kakor k. otroku, ki hoče povedati kako skrivnost.
»Čuj 1« je ponovil stric in pritajeno nadaljeval; »ti že imaš srce! Morebiti dosežeš ti kaj pri Materi božji. Ko je prijelo mene, me je mislila mati peljati na S v. V i š a r j e. Toda preden sva mogla iti, je mati umrla, potem pa nisem imel nikogar več, ki bi bil šel z menoj. Daj, Micika, pa pojdi ti namesto mene na Sv. Višarje! Ti že izprosiš, ti ... o gotovo!«
Dekle je stisnilo ustnice in ni moglo odgovoriti nobene besedice, čutila je, da postaja bleda in da ji kri vre k srcu.
Zakaj jo je obšel strah? Ali je mar imela Mihova beseda tako moč? Ali ga ni smatrala vedno kakor otroka in ga pomilovala z onim sočutjem, s katerim pomilujemo navadno majhne sirote? Zakaj se je sedaj tako nepričakovano in pa tako naenkrat v globočini srca oglasil klic: Ubogaj in pojdi!
Sv. Višarje!
Le redko jc slišala praviti o tej božji poti. Vedela je le, da leži ta romarski kraj daleč doli na Koroškem in da potrebujejo čvrsti možje več dni do njega. Več ji ni bilo znano. Nikdar ni poizvedovala o njem, nikoli ji ni pri-, šlo na misel, da bi romala tako daleč, celo takrat ne, ko je bila še čila in krepka in njeno upanje še neomajano. Domišljija ji je slikala to daljno gorsko svetišče v čudnih barvah. Že sama misel, cla bi morala potovati dan na dan po tuji deželi, se ji zdela grozna. In ali je ona sploh sposobna za tako dolgo božjo pot? Ali pač nc umrje, preden pride do cilja? Saj vendar ni bila več tista krepka romarica kako® nekdaj.
In vendar jo jc kljub vsem tem po* mislekom priganjal venomer neki notranji glas: Pojdi, pojdi!
Hitro je vstala in ni zinila besedil ce. Pred odhodom je celo pozabila poškropiti bolnika z blagoslovljeno vodo, kakor je imela navado. — Kmalu na« to je bila že v Potočnikovi delavnici.
Bilo je že pozno, a še precej svetlo.* Stari mojster je takoj ugledal žalostno obiskovalko.
»O, Micika,« jo je ogovoril prijazno, »prav je, da si prišla. Ravnokar jo dejala Veronika: Micika bi se vendar lahko nekoliko pri nas odpočila, pre-( den se napoti domov.«
Micika se je ozrla okrog sebe, kakor da nekoga išče, potem pa je rekla nekam v zadregi:
»Prišla sem se vam zahvalit, da; ste naredili očetu tako lep križ; skoro prelep se mi zdi za kmetiškega člo-< veka.«
»Nič hvale! Pravzaprav se pa miO* raš zahvaliti Kandidu, ne pa meni!«
»Kje pa je?« jc vprašala MicikaJ tiho.
»Zunaj na dvorišču! Malo po trpi j takoj bo tu.«
A Micika je hitela sama ven. Kan-< did je stal pred skladom desk, katere je menda ravno prešteval. Ko je začul njene stopinje, se je obrnil proti njej.
»Ali si ti, uboga sirota?« je vzkliknil in ji takoj segel v roke, misleč, da, je prišla iskat leka svoji bolesti. Začel jo je tolažiti, a ona ga je prekinila:
»O, Kandid, ne morem ti povedati« kako mi je pri srcu!«
»Verjamem. Zgubiti starše, je hudo. Sam sem to že skusil. Zate je pa šo mnogo hujše.«
»0,« je vzkliknila Micika, »bolna sem in zaničevana, brez očeta in domar čije. To pa še ni vse . . . najhujše jo prekletstvo ... O Kandid, prekletstvo je najhujše gorje!«
»Ti ga. nisi zaslužila,« je odvrnil mladenič nežno; »v nebesa pa vkljub temu lahko prideš.«
Ona je nekaj časa molčala, potem pa je naenkrat pričela z mirnejšim glasom: »Skoro celo leto žc nisem bila na božji poti, veš . . .«
»Seveda vem; od tega časa sc mi je odvalil kamen od srca.«
»Danes pa sem prišla vprašat,« je nadaljevala s povešenimi očmi, »ali bi smela še c ikra t iti, samo enkrat še,
zadnjikrat.«
Kandid jo je začudeno pogledal: »Kako to misliš?«
»Mislim, če ti ne privoliš, pa ne grem.«
»Ali tako tolmačiš moje besede?«
Njena ponižna pokorščina ga je ganila. Par liipov se je zamislil, potem pa se je ozrl nanjo: bila je bleda in je trepetala. Ali bi ne bilo slednjič vendar krivično zoperstavljati se njeni otroški trdni nadi? Je-li bila sploh
kdaj bolj potrebna človeške pomoči in tolažbe?
»Pojdi v božjem imenu, Micika,« je rekel s tresočim glasom, »le pojdi, saj mora biti tako božja volja!«
V tem hipu ga je nekdo poklical. Zato se jc opravičil: »Mojster me potrebuje«; obrnil sc je še nazaj in za-klical: »Takoj se vrnem«.
Bil jo možbeseda; a Micika ga ni počakala. Iskal jo jc v hiši pri Veroniki, a zastonj.
Je že odšla . . .
(Dalje prihodnjič.)
Obletnica
po A. Medveda t 12. marca 1910.
Pomlad prihaja.....
Po hribih in dolinah pozdravlja prvo cvetje, prvo nas zelenje, "vse to mi kliče, govori,
da je minulo leto dni, kar Tebe nI . . .
Stoji še stari grad, vrb njega dviga se zvonik, ki vabi nas v kapelo k molitvi čisti, a pred oltarjem Tebe ni, minulo je žc leto dni . . .
Po gradu samcat se sprehajam, vse nate mi spomin budi: kjer tvoja postelja je stala, tam moja zdaj stoji in drobni listič tam v omari mi glasno kliče, govori, da je minulo leto dni, kar Tebe ni . . ,
In pravijo, da v gradu straši, kar Tebe ni:
moj duh se Tebe ne boji, tvoj duh nazaj si ne želi.
Fr. Pavšič.
1		
| RHZGLED PO DOmOVIH	I	1
Ljudska posojilnica. Številke govore! Naš najimenitnejši ljud-Bki denarni zavod ljubljanska »Ljudska posojilnica« razglaša računski zaključek za preteklo, petnajsto upravno leto 1910. Denarnega prometa je bilo v tem letu 87,506.690 K, torej več kot sedemiuosemdeset in pol milijona kroni Hranilne vloge 8o narasle v letu 1910 na več kot en-lndvajset milijonov kroo, natančno na: 21,302.351 K 18 viu. Ctsti dobiček je v letu 1910 najvišji od vseh let, kar obstoji »Ljudska posojilnica«: presega vsoto stotisoč kroni Natančno: 101.376 K 19 vin. Od tega čistega dobička v znesku 101.376 K 19 vin. se poravnajo pred vsem 5 odstotne obresti glavnih deležev v znesku 530 kron, ves ostanek v znesku 100.846 K 19 vin. pa »e priračuni lastni glavnici »Ljudske posojilnice«. Lastna glavnica »Ljudske posojilnice« znaša sedaj čez šeststo-tisoč kron, natančno 608.996 K 84 v.I Od te vsote znašajo rezervni zakladi, iz katerih bi se imela pokriti v prvi vrsti kaka večja zguba, če bi posojilnico zadela, čez pol milijona kron, natančno: 552.474 K 43 vin.I Čestitamo uglednemu zavodu na sijajnih uspehih in mu kličemo: Naprej!
Hranilnica kmetskih občin v Ljub-liani jc začela že poslovati. Svoje lma v hifii Zadružne zveze
ellvn™'8kega dvora> Hranilnica P ,no varen denarni zavod in
SVlagaUvnj0 tudi S in 51 občin? Varn°St hranUnih vlo£E (li
Naš prvi dreadnought bo spuščen v morje detinitivno 27. m a j a t. 1. Ker pride pri tej priliki najbržc sam cesar v Trst in bo ondi zbrano vse naše ladjevje, bo gotovo tudi iz naših dežela odšlo veliko ljudi gledat ta slovesni in lepi prizor. Kolikor je dozdaj znano, bo naš prvi dreadnought imel 20.500 ton, turbinske stroje 25—26.000 konjskih moči, dvanajst topov kalibra 30V> cm in dvanajst brzostrclnih topov kalibra 15 cm ter veliko 7 cm topov. Stolpi za velike topove bodo štirje, v vsakem po trije topovi.
Vlom v cerkev sv. Petra v Ljubljani. Tat je bil v noči od petka na soboto v cerkvi sv. Petra. Najbrž se je zvečer skril v cerkvi. Vlomil jc v nabiralnik za vratmi. Imeti je moral vse oiodje s seboj, da je odprl to silno močno puščico. Denarja gotovo ni dobil v nji nad eno krono. Vzel je tudi iz tabernaklja monštranco. Pa tudi tu ni profitiral. Monštranca je iz navadne pločevino, lc lunica jc srebrna. Pokvaril je kanon table, odtrgal je vrhnje okraske in okvire, misleč, da so zlati, pa so tudi prav priprosti in le nekoliko pozlačeni. Iz cerkve jo jc popihal skozi okno pri oltarju Jezusovega Srca. Krasno slikano okno jc ubil. Pod oknom so našli le del svete hostijc, ki je bila v monštranci. Vlom in tatvino je zapazil ccrkvcnec zjutraj, ko jc odprl cerkev. Monštranca je proti vlomu zavarovana pri »Riunione Adriatica di Siccurta«. Kakor se čuje, so storilce žc dobili, in sicer sta to dva delavca, ki sta bila zaposlena Dri delu v Gruberjevem kanalu.
d Kaj je z bogato Novakovo ded- , ščino? Na naše uredništvo jc prišlo cel kup vprašanj o tej bogati dedščini. Uredništvo »Slovenca« je vprašalo ribniško županstvo, če kaj ve, kako je s to dedščino. Ribniško županstvo je odgovorilo sledeče: »Na Vaše .cenjeno vprašanje glede Novakove dedščino Vam ne morem nič drugega sporočiti, kakor da je dobilo ribniško županstvo pismo od nekega notarja iz D6ne v Algeriji, v katerem isti povprašuje p<» sorodnikih Jurija, oziroma Marka Novaka. Županstvo jo notarjevi želji ustreglo ter kolikor mogoče natanko tc sorodnike, kolikor nam jih je znanih, vpisalo. Na željo nekaterih tu bivajočih sorodnikov smo še enkrat pisali v Bflnc, a dobili nismo do danes nikakega odgovora. Vsa zadeva je jako misterijozna, natančnejega ni mogoče poizvedeti. Ve se samo, da je bil neki Jurij Novak iz Ribnice za časa francoske okupacije asentiran v francosko vojno, ta sc je pozneje naselil v Mar- » selju, kjer se je oženil r. bogato vdovo ter imel veliko trgovino. Dopisoval jo i tudi svojemu sorodniku notarju Arko-tu v Ribnici ter temu tudi za svojo ubožne sorodnike liekolikokrat denarne podpore pošiljal. Otrok s svojo ženo ni imel, pač pa enega nezakonskega sina, katerega jc legitimiral. Ime um. je bilo Martinego Novak. Zapustil jut je ogromnega premoženja, a to že pred kakimi 4-5 leti. Nadalje sc nc v6 ničesar natančnega. — Čujemo, da jc soproga gospoda poslanca Jakliča bližnja porodnica omenjenega Novaka. Poslanec Jaklič sc jc baje po zunaniem ministr-
etvu obrnil na dotične konzulate.« — {To bodi za vse odgovor, ker vsakemu posamezniku ne moremo odgovarjati. (Ako se o tej zadevi kaj bolj natančnega Szv6, bomo svoje&asno poročali.
Ljubljanske okoličane opozarjamo, da ima Gospodarska zveza v svoji hiši »Bavarski dvor« prostoren hlev, kamor lahko spravljajo vozniki, ki prihajajo ,v Ljubljano, svojo živino.
Ona društva v S. K. S. Z., ki so dobila poizvedovalne pole za pevsko organizacijo, se prosijo nujno, da izpolnjene pole nemudoma vpošljejo, da delo ne bo po nepotrebnem zaostajalo. y'crmini najdalje do 15. marca t. 1.
Brezplačni pravni večeri ▼ S. K. S. Z. S. K. S. Z. je vpeljala pravne večere, ki se vrše vsak torek in petek od 17. do 8. ure zvečer v Zvezinem tajništvu v Ljudskem domu, kjer dobe Člani brezplačno potrebna pojasnila in navodila v vseh pravnih zadevah. Posvetovanje se vrši lahko med štirimi očmi, torej strogo zaupno in tajno.
Umrla je šolska voditeljica šmi-helske dekliške ljudske in meščanske 6ole Marija Petronia G r ti n d 1 e r.
Poljedelski pouk med vojaki. Ka-kor znano, poučujejo v nekaterih c. kr. i domobranskih polkih posebni instruk-itorji vojake v raznih strokah kmetijstva teoretično in praktično. To je velike vrednosti za vojake, ki so kmečki sinovi, ker se za časa vojaškega službovanja nc odtuje popolnoma svojemu ! poklicu. Tudi moralna vrednost takega pouka je zelo velika. Udeležba moštva pri vojaških poljedelskih tečajih, kjer so bili, je bila povoljna. Sili se seveda nikogar ne, da hodi poslušat predavanja. izkušnje, ki so jih naredili na Bavarskem, v Italiji in na Francoskem s jtakimi vojaškimi tečaji, so bile zelo zadovoljive. Tisoč kmečkih sinov se je ohranilo poljedelstvu. Tudi na Ogrskem spoznavajo veliki pomen takih itečajev. Ogrska agrarna korespondenca poroča, da namerava poveljstvo :, aradskega kr. ogrskega domobranskega bataljona infanterije vsled inicija-?itive bataljonskega poveljnika majorja BiH. pl. Hauserja, prirejati primerno f intencijam kr. ogrskega domobranske-fe ga ministrstva poučna kmetijska predavanja za moštvo in podčastnike ' ikmečkega stanu. Tako si moštvo more, iko se povrne v civilno življenje, s svo-jjimi znanostmi lažje zagotoviti svojo - eksistenco. Aradsko komitatno kmetijsko društvo je sestavilo tudi že program za ta predavanja, ki se bodo vrši-Qa v marcu. Obravnavala se bo na njih reja govede, perotnine, čebel, kakor tu-idi ostale stroke.
Orožne vaje v III. armadnem .izbora so se sledeče določile: Pehota in lovci: rezervisti dne 24. aprila do 6. Igmajnika, nadomestni rezervisti: od 8. Wo 10. majnika, 22. majnika do 3. julija. Pehotni pijonirj.i: 8. do 10. majni-%a; 22. majnika do 3. junija; kavalerij-iski pijonirji 6. do 22. junija. Trdnjav-Bki atiljerijski polk št. 4 in trdnjavski iartiljerijski bataljon št. >3: 24. aprila
do 6. maja; 8. do 10. maja, 22. maja do 3. junija; 6. do 18. junija; 16 junija do 1. julija. Pijonirski bataljon št. 15: 1. do 13. majnika. Trenska divizija št. 3: rezervni podčastniki 1. do 28. majni-k, 1. do 18. junija; rezervni poddesetniki in rezervni trenski vojaki: 8. do 28. majnika, 8. do 28. junija. Rezervni kolesarji vojaki pehote in manj izurjeni vojaki kolesarji, nadomestni rezervni-ki pehote in lovcev: 1. do 13. majnika; 24. majnika do 6. junija. Sanitetni oddelek št. 7, 8, 9 rezervisti in nadomestni rezervisti: 3. do 15. aprila; 18. do 30. aprila; 1. do 13., 15. do 27. majnika, 1. do 13., 16. do 28. junija.
Rop v kapucinski cerkvi na Reki. Opetovano predkaznovani Šimen Pod-lipmk, ki je v noči dne 29. junija 1910 uropal v kapucinski cerkvi na Reki z altarja lurške Matere božje mnogo dragocenosti in je napadel in ranil v Mariboru zasledujočega detektiva Fo-teca ter težko ranil policijskega psa Luksa, je bil v Mariboru obsojen na pet let težke ječe.
Železniška zveza z Dalmacijo. Železniški minister Glabinski se je izjavil, da se bo železnica preko Like pričela graditi prihodnjo jesen, zadnji čas pa v poletju 1912.
Osebne vesti. Pisarni praktikant g. dr. Fran Ženko v Ljubljani je imenovan za avskultanta. — Jetniški oskrbnik g. Jakob Pascolotti v Trstu je imenovan za oskrbnika mariborske kaznilnice.
Socialno demokraška nesramnost proti svetemu Očetu. V italijanski zbornici se je osmelil socialno demokratki poslanec Podrecca napasti svetega Očeta, češ, da se vtihotaplja v Vatikan vino in čokolada. Italijanski finančni minister je pa zavrnil sodruga, češ, da ne gre kontrolirati Vatikana z ozirom na visoko, častivredno papeževo stališče in da Vatikan finančni upravi redno pravočasno naznanja uvoz raznih potrebščin. Socialni demokrati so torej zopet za eno blamažo bogatejši.
Ljudsko štetje in nazadovanje kmečkega stanu. Iz dosedaj znanih izidov ljudskega štetja se more raz-videti, da pravzaprav kmečko prebivalstvo splošno povsod nazaduje Mesta postajajo vedno večja, vasi pa vedno manjše. Velik del kmečkega prebivalstva se izseljuje v mesta in trge, da bi si lažje služil kruh. Da je tako upanje navadno goljufivo, je znano, kljub temu pa izseljevanje v mesta ni manjše. V takih razmerah je pričakovati, da bo izkazala statistika v nekaterih deželah komaj 50 odstotkov kmečkega prebivalstva, medtem ko ga je bilo pred 20 leti povprečno še 60 odstotkov. Treba je resno misliti, kako bi se omejilo izseljevanje kmečkega prebivalstva z domače grude, kajti brez močnega kmetskega stanu država nima zadostnih življenjskih sil.
lj Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljude-
nih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3006 vojaških. Moških je 20.493, žensk. 21.234. Trajno navzočnih je v Ljubljani 40 tisoč 323, začasno pa 1404. Od prebivali cev je 17.434 Ljubljančanov, 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem, 7618 pa drugod v Avstriji — skupaj torej 40.599 Avstrijcev; 673 je Prekolitavcev (Ogrov, Hrvatov alt Erdeljcev); 22 Bošnjakov ali Hercegov-cev, 343 pa inozemegv. Rimskih katolikov je 41.139, grških katolikov 20, sta-rokatolikov 10; pravoslavnih 61; evan-geljcev 365, med njimi 316 avgsburških in 49 helveških; 1 unijatka, 109 Židov, 22 pa brez konfesije. Od 40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski obče-valni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 95 hrvaški ali pa srbski, 56 poljski, 1 rusinski in 1 mažarski. Odsotnih je 478 domačinov, med njimi 313 stalno in 165 začasno.
Iz Dobrepolj se nam poroča: DrugI gospodinjski tečaj se je otvoril v nedeljo dne 18. febr. pri nas v šoli. Izmed velikega števila oglašenih deklet je bilo sprejetih 22, ker za večje število ni prostora. Voditeljica tečaja je gospdč. Ema Petsche. Tečaja se udeležujett gdč. Odlaskova iz Kamnika in gdč* Jakličeva iz Besnice. Ob otvoritvi je go* spod župnik Ramoveš razložil dekle* tom namen tečaja in je naročil deklo* tom, da morajo biti pridne in ubogljive. Potem sta spregovorila še poslane« Jaklič in učiteljica. V ponedeljek je bila sveta maša in nato sc. je .pričel re* den poduk.
Mačka usmrtila otroka. Soprog« nekega tovarnarja v Šmalkaldih je pu* stila svojega polletnega otroka nekolik ko časa samega pod nadzorstvom stan rejših otrok. Otroci so se igrali, med tem pa se je vlegla domača mačka nai obraz spečega dojenca, tako da se jfll zadušil. Poizkusi, da bi otroka oživeli« so bili brez uspeha. Ta slučaj dokazuje, da pri otrocih ni puščati mačk, ka® tudi higijenično ni.
Rdeči sleparji. To vam znaj<! oskubsti rdeči voditelji zaslepljeno do* lavstvo. V vsaki številki umazanegai »Napreja« ni brati drugega: dajte, daj* te! Seclaj debeli Tone Kristan roti de* lavce, naj pristopijo v socialno demo* kraško tiskovno društvo, naj prispeva* jo za dnevnik, ki ga menda nameravajo izdajati, če izda delavec kak krajcar v dobre namene, ga Kristan opsuja s klerikalcem, če pa da goldinarje vi nikdar sito in polno rdečo bisago, jo vse dobro. Da se le debelemu Kristanu, ki živi od delavskih žuljev, dobro godi! Pošteno delavstvo, proč od Židov* skih rdečih pijavk!
Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani po kratki in zelo mučni bolezni dne 27. in 28. minulega meseca prepeljan in pokopan v Mengeš k svojim staršem, posestnik, trgovec, gostilni* fcar in župan Anton Rakef, podomače Jamove iz Tunjic pri Kamniku, v najlepši dobi, šele v 37. letu svoje starosti. P. v m.l
Neža Meden, Barter Son, Ohio Amerika. Po.-iane znamke prejeli. Srč-La hvala. Le dalje nabirajte in naprosite drci-e Slovence, da nabirajo stare znamke. Iskren slovenski pozdrav iz stare domovine pošilja Slovenska Straža .
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(:ik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 12°'c brez kakega odbitka.
Min ure 8. $ Kaj u i. pipois.
i!B] mm
g Novice iz Gorij. Občo znani in ipo.štovani veieindustiijalec Jakob Zu-mer, bivši župan v Gorjah, boleha žc ;i leta na ledvicah. Zadnji čas se mu jc zdravje poslabšalo; čuvati mora postelj. Velezaslužnega gorjanskega dobrotnika priporočamo znancem in prijateljem v molitev. Dal Bog, da bi okreval. — Naše »Bralno društvo« je priredilo dne 19. t. rn. veselico, ki je prav dobro uspela. Pevski zbor jc proizvajal par ličnih pesmi prav precizno. ,V pevskem zboru imamo krasne rrioči, ki bi rešile čast na vsakem večjem odru v mestu. Mladenič Anton Kunčič pa jc v samostojno skrbno sestavljenem govoru primerjal pravo slovensko vzgojo z ono Spartancev. Sam odločen abstinent je svaril mladeniče — svoje tovariše pred opojnimi pijačami, če hočejo postati in ostati kremeniti značaji in trdni gospodarji na domači grudi. Prijatelj večkrat na plan! Kot tretja točka je bila na dnevnem redu veseloigra »Repoštev«. Dasi igra sama na sebi nima posebnega jedra, je vendar vsem ugajala. Smeha je bilo dovolj! Zato so poskrbeli naši igralci, ki so že večkrat na odru pokazali, kaj znajo. IfSt 1® sv°j° nalogo dobro rešil. Dc-DredHtSi n\(iružbc Pa bodo kmalu
JLSSSJE S:
Posojilnica je imela v teh dveh mesecih prometa 330.000 kron. Obre_ 6'
! stuje hranilne vloge po 4 in pol odstotka, posojila daje po 5 odstotkov. Liberalna kmečka posojilnica pa daje posojila po 5 ena četrtina odstotka, torej za en četrt odstotka dražje. Tega seveda ni povedal ..fantek na občnem zboru. — Prejšnjo nedeljo dne 19. februarja je imel živinorejski inštruktor Krištof poučno predavanje o živinoreji in posebno o koristi živinorejskih zadrug. Poljudno predavanje je bilo zelo dobro obiskano — velika šolska soba natlačeno polna. Gospodarji, pristopite v obilnem številu k živinorejski zadrugi! — Koliko je vredno dobro pleme pri živini — en dokaz. Posestnik Bučar p. d. Belehar iz Police je zadnjič prodal mrjasca, ki je tehtal 13 funtov manj nego 7 starih centov. Dolg je bil 1 meter 90 centimetrov. Dobil jc za zverino 420 K. To je pač lep denar za enega prešiča. — Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je nehala živeti liberalna mlekarna. Vzrok: živ-ljenska slabost.
g- »Andrej Hofer« na Ljudskem odru v Moravčah. Kra.-na je bila pustna nedelja za moravško izobraževalno društvo. Zunaj jasno nebo in pomladno topli žarki, a v novi dvorani vbrano petje ljudskih grl. Dvignila se je zavesa in na odru so se prikazali tirolski junaki z vrhovnim poveljnikom IIo-ferjem. Nehote smo se zamislili v davno pred stoletno dobo leta 1809, ko so verni Tirolci, stiskani od krutih Francozov in Bavarcev, dali za vero in domovino svoje življenje. Junaški Hofer nam bodi zgled! Pozabiti ne smemo njegovih zlatih besed, katere je govoril v zadnjih trenotkih: »O, da bi moji rojaki ne prodajali svojega prepričanja za košček mesa ali kozarec vinu.« — Veselica se jc izborno obnesla. Hvalili ne bomo igralcev niti pevcev— zdi sc nam preotročje — od množice občinstva smo čuli pohvalno priznanje in to je dovolj. Na laskavo pohvalo nič ne damo, ravno'tako se ne oziramo na grajo nasprotnikov. Nam je vseeno, naj zabavlja moravška Neža ali vrh-poljska Mica. Zgražamo sc pa, če zabavljajo zoper naše prireditve osebe, ki hočejo biti našega mišljenja. Takim odkrilo povemo: z nami ali z liberalci, biti z obojimi, ni mogoče. Nihče ne bo pretakal krokodilovih solz, ako polo-vičarji ne pridejo k našim prireditvam. — Udeležba je bila nepričakovano obilna. Umljivo jc, da se pri toliki gnječi ni moglo vsem postreči, kar bi bili radi storili. Naj nam cenjeni gostje ne zamerijo, prihodnjič, vljudno obljubljamo, se kaj tacega ne bo zgodilo. Srčna hvala vsem, ki ste nas posetili. Hvala našim cerkvenim pevkam, ki so okrasile dvorano in prepevale na odru in med igro. Posebič zahvaljujemo naše vrlodične gdčne. učiteljice za prijateljski poset. Srce nam utriplje veselja pri pogledu na Vas. Čigar je Šola, tega je mladina, čigar mladina, tega bodočnost. Naša je šola, naša mladina, naša bodočnost! Krščansko misleče učitelistvo jamči resničnost Ho-
ferjevih besed: »Tisoči in tisoči so še taki, kakor srno mi, ki mislijo in čutijo kakor ini in so pripravljeni z nami umreti za Boga, cesarja in domovino
Pozdrav »Ljudskemu domuc v Moravčah.
Zora vstaja nad gorami, noč se svitu umikuje, »Ljudski dom« stoji pred nami, radost srca napolnjuje. Pozdravljen »Ljudski dom :
Nova doba se pomlaja, megla se raz zemlje vzdiga, rod navdušen sem jjriliaja, glas se mu iz prsi dviga: Pozdravljen - Ljudski dom '
»Ljudski dom ponos doline, kjer zavest krščanska veje, dom moravških mož, mladino dom katoliške ideje. Pozdravljen »Ljudski dom !
Tu sc bo sejalo seme na pripravljene razore, zrnje pregoreče vneme za načela in nazore. Pozdravljen »Ljudski dom !
Kal sc Lujno bo razvila, rastla bode in cvetela; zmagala bo ljudska siia, mrzla slana bo skopnela. Pozdravljen »Ljudski uo;n;!
Strt sovrag na razvalini bo uničen in poražen; novi rod bo vstal v dolini, rod zaveden, izobražen . . . Pozdravljen »Ljudski dom !
Zgine rod, rodi se novi; v grobih trudni bomo spali, takrat drugi nas rodovi nepozabne bodo zvali. Pozdravljen »Ljudski dom«!
Limbarski.
g Križe pri Trž ču. Deželni odbor v Ljubljani mi je naklonil 400 K podpore za napravo vzornega hleva. Izrekam mu za to prisrčno zahvalo in tudi gospod u deželnemu poslancu Pibru, ki je prošnjo toplo prij>oročal ter končno č. gospodu župniku Janezu Zabukovcu iz Križa, ki je v zadevi posredoval. — Sebenje, dne 2. marca 1911. — Matija Zupan, posestnik.
g Tržiške novice. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržiču (v kaplaniji) se jo vršil 5. marca t. 1. V načel-stvo so bili izvoljeni gg.: Viktor ČadeŽ (kot načelnik), Jožef Polokar, Fr. Aha-čič, Janez Golmajer, Jakob Rožič, Ignacij Meglic in Anton Gole; v nadzorstvo pa so bili izvoljeni gg.: Jakob Pcrnuš, Jernej Železnikar, Jožef Alia-č;č, Fr. Rožič, Jožef Sitar, Janez Zupan. Vsem somišljenikom kliCemo: Svoji k svojim! — Posojilnica stoji danes ob desetletnici obstoja trdno kot skala. Ima svojo hišo in lop rezervni zaklad, ki znaša 14.000 kron.
g Iz Tržiča. Na delavski tečaj, ki se vrši tekoči teden v Ljubljani, je društvo sv. Jožefa odposlalo dva člana. — Konsum bodo odprli te dni rdeč-karji pri Čepelniku. Prepričani smo, da bo sedaj pojenjala naenkrat vsa draginja, ker bodo v mokraškem konsumu dajali vse napol zastonj. Neka omožena ženska je v preveliki gorečnosti za rdeče sodruge nesla kar naravnost svoj denar, ki ga je dobila v podporo pri zadnji delitvi Bomove ustanove, kot delež v konsum. Sicer ikaj rad očita »Naprej« tukajšnjemu delavstvu propad starega konsuma. Svetovali bi »Napreju«, naj našteje ,vse tiste konsume in zadruge rdečkar-jjev, ki so propadle zadnja leta, in Imel bo gradiva za več številk.
g Deželna gospodinjska šola ▼ Repnjah na Gorenjskem začne letni ■tečaj 1. maja za notranje gojenke. Pismene prošnje in tozadevna vprašanja naj se pošljejo do 25. aprila na spodnji naslov. Prošnji mora biti priloženo Šolsko in nravstveno spričevalo. — 8)ckleta se poučujejo v splošnem gospodinjstvu, šivanju, pranju, likanju, kuhanju, živinoreji, prašičereji itd., sploh v vsem, kar potrebuje dandanes (vsaka kmečka gospodinja. Gojenke plačajo za ves pouk, hrano in stano-ivanje 30 kron mesečno. Sprejemajo 6e dekleta iz cele Kranjske, pa tudi iz drugih dežel. Ta tečaj bo trajal šest mesecev. — Vodstvo dež. kmet. gospodinjske šole v Repnjah.
g Iz Železnikov. Pustne dni je bilo ,v Železnikih ob štirideseturni pobož-nosti obhajanih 1400 oseb iz Železnikov In okolice. — Zares lepo znamenje krščanske zavesti. Hvala Bogu, spovednikom in pridigarjem! — Na pcpel-nično sredo pa jc norela po Železnikih (liberalna sokolska svojat v maškarah. In ti ljudje trdijo, da so vneti za vero |n ljudski blagor. Vemo, zakaj bi imeli radi, da bi ljudje več zaslužili. Samo zato, da bi jim polnili njih gostilne in mošnjičke; saj se poznamo še predobro. Le tako naprej, kdor jc slep, vam verjame. Iz teh vrstic spoznate, dragi čitatelji, da je v Železnikih veliko vrlih kristjanov, nekaj pa pravih pravcatih šem.
g Iz Zgornje šiške. Ker se občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva Zgornja Šiška in Koseze v nedeljo vsled nepričakovanih zaprek ni mogel vršiti, sc bo vršil taisti nepreklicno v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne v že označenem društvenem prostoru. iV nedeljo se otvori tudi društvena knjižnica.
g Z Bleda. Dne 24. februarja je pri-gel po progi med Bledom in Bohinjsko •Belo sekcijski načelnik g. Grunwald v spremstvu prožnega mojstra Ažmana. IPred predorom v Zaki so delali železniški delavci. Tam se ustavi in začne izpraševati delavce po starosti. Zagrozil je starejšim delavcem, in sicer takim, ki že peto leto pridno in pošteno
delajo na progi, da jih bo odslovil, češ da so prestari in da naj si gredo kruha služit h kmetom. Torej pet let so bili dobri — sedaj so naenkrat prestari, za nič. Preti jim nevarnost, da jih bo vrgel brez kruha na cesto. Ker je takih delavcev okrog 12, je veliko ogorčenje med delavci na progi. V interesu dobro stvari in da zabranimo neljube posledice, ki bi jih povzročilo tako brezobzirno postopanje, opozarjamo direkcijo v Trstu, naj ona pouči tega možakarja, da živi na Slovenskem in da naj se zaveda, da so naši delavci ljudje, ki si hočejo doma z delom svojih rok služiti kruh. Morda bi g. Grunvvald rad utiho-tapil na progo delavce iz rajha. In če bi jih, kmalu bi obžaloval, ker bi mu ti delali drugačne preglavice, kakor naši potrpežljivi domačini. Nezaslišano je, da si upa ta človek smešiti naše župane in župnike. Pristavil je namreč s porogljivim smehom predno je odšel, delavcem, naj tega ne pravijo županom in župnikom. G. Griinwaldu povemo, da je najbolje, ako neha izzivati, drugače bo naletel. (»Slovenec«.) — Ogenj je nastal zadnjič v sokolski telovadnici. Ali je vzrok v veliki nemarnosti sokolov, da ne pazijo, ali ker je slaba peč, je težko reči. Kakor se pripoveduje, se je zdaj že to drugič zgodilo. Ker so ljudje že zelo prestrašeni od pogostega ognja in ker so krog telovadnice tudi lesena poslopja, zato opozarjamo županstvo, ki mora skrbeti za varnost zoper požar, da si ob priliki ogleda razmere v sokolski telovadnici. Če sc bo to zgodilo, bomo poročali, ker se bomo sicer morali obrniti na glavarstvo. — Veselica Marijine družbe je zelo dobro izpadla. Občinstva se je obakrat zelo veliko nabralo tudi iz sosednjih župnij. Igralkam se je videlo, da so se vglobile v svoje uloge.
g Moravče. Ljudska hranilnica in posojilnica naznanja onim, ki so ji izročili knjižice liberalne posojilnice, da jih ta do danes še ni izplačala. Izplačati jih bo seveda morala sedaj sod-nijskim potom. Zato bodite brez skrbi. Ko bodo vloge izplačane, obvestimo vas ali po »Domoljubu« ali pa vsakega vlagatelja pismeno. — Cestni odbor za brdski okraj. Dolgoletna želja se je izpolnila. Liberalci so poraženi. Šest odbornikov je naših, le trije liberalci so še v odboru, eden voljen od občin, druga dva pa od veleobrta in vele-posestva. Čast našim ljudem, ki so tudi iz cestnega odbora pomedli ljudi, ki so se brigali za vse drugo, le za ceste ne. — Cesta iz Moravč v Domžale je pod vsako kritiko. Vsa izrabljena in zanikrna, mostovi skoro podrti, sploh v takem stanju, da prav v resnici kliče po maščevanju. Kje je cestni odbor, ki se toliko hvali, koliko je storil? Na vsa usta vam povemo, da ste sc sami uni-čili. Boljši časi se začenjajo z novim cestnim odborom. — Vsem ljudem pa j povemo, da so liberalci na zadnjem občnem zboru liberalne posojilnice grozovito lagali. Če Ljudska posojilnica dd kako posojilo na vknjižbo, se
ta izvrSi za toliko časa kot pri vsaki drugi posojilnici, ne pa, kot se je reklo, le za tri leta. Laž ima kratke noge I
□C3C3C3C3C3C3C30C3CaaaC3C3C
a □
0
□I
Dolenjske novice
»□□aaDfini ir
d Turjak. Tukajšnja cerkvena občina je priredila na predpustno nedeljo popoldne na pristavi turjaške graščine malo zabavo, pri kateri je vsled posebne prijaznosti sodelovala škoci« janska godba.
d Vače. V nedeljo dne 5. t. m. jo imel pri nas gospod državni in deželni poslanec dr. Krek političen shod. Da-siravno je bilo naše izobraževalno društvo istočasno po svojih Orlih in drugih članih častno zastopano na slavnosti obsavskih Orlov v Šmartnem pri Litiji, se nas je vendar še doma zbralo do sto, ki smo z velikim zanimanjem poslušali gospoda govornika, ki nam jo razlagal da vse delo naših poslancev v Ljubljani in na Dunaju meri na to, da se zagotovi blagor ljudstva ne samo od danes na jutri, temveč za dolgo bodočnost. Hvala mu lepa, da nam je malo odprl pogled med širni svet. Govorili smo tudi o deželnozborskih voh litvah. Volili bomo gospoda Vehovca, ker je mož ljudske stranke in bo v ljudski stranki z drugimi vred delal za kmeta. Shod je odločno protestiral zoper okrajno glavarstvo v Litiji, ki hoče imeti nadomestne volitve v deželni zbor še po starem kopitu. Z ogorče* njem smo tudi vzeli na znanje, da ima* mo na Vačah takega župana, ki noča ali ne more ločiti zapisnika davkoplačevalcev od volivnega imenika. Mesto volivnega imenika je namreč od 15. do 23. pretečenega meseca razpoložil za* pisnik davkoplačevalcev do 8 K na* vzdol. To je danes na Vačah še mogo-i če. Liberalca ni bilo nobenega na shodu, ti ljudje bež6 pred resnico. Reklo se je namreč, da bo govoril dr. Krek o starostnem zavarovanju, a niti besedi-* ce nismo slišali. Ali morda res veste, kaj je starostno zavarovanje? Ne veste ne. Glava vas še boli od hujskanja in farbanja tistega preroka, s katerim se sedaj tožujete in ki vas je pošteno na« brisal. Čc bi bila kaka postava ljudstvu še tako koristna, pa jo poslanci Slovenske Ljudske Stranke ne bodo sklepali, ako je ljudstvo noče. Tako dela stranka zato, ker je ljudska. Sploh pa so naši liberalci samo še za maška-re, kar so pokazali na pustni torek, ko bi bili imeli lahko požar, če bi bile šo slamnate strehe, tisto gasilno društvo bi nc pomagalo nič, ker je liberalno. Kadar se nam bo denar zameril, ga bomo nosili tistemu, ki nas na debelo farba.
d Iz vaške okolice. Leta in leta smo morali romati na Vače po raznovrstna pisma, kjer smo bili odvisni od mogočnega gospoda poštarja milosti; naročniki liberalnih listov so se greli
7i
na solncu milosti, naročnikom »Domoljuba« se ni tako dobro godilo. Sedaj smo dobili pismonošo; hvala vsem, ki so pripomogli, da se je to zgodilo.
d Sv. Gora pri Litiji. V naši župniji je vgrabila smrt moža Jožefa Zajca, staro korenino, tri manj kakor 90 let. Bil je vedno zmeren v pijači kakor v hrani; dober kmet in lovec, katoliškega prepričanja. N. p. v m.!
d Od naših bratov in sester na Kočevskem. Na Kočevskem živi med Kočevarji mnogo Slovencev. Ni vasi, kjer hi ne bilo Slovencev. Do zadnjega časa se nismo nič brigali zanje, kakor da bi ne bili naši ljudje. Pozabljeni so bili, brez pravic v cerkvi, šoli, uradu in občini, izročeni nemškemu gospodstvu. Kočevarji so jih hoteli raznaroditi. V domači kranjski deželi so se godila nasilja. Prišel je v Kočevje mlad kaplan, gospod Kopitar, ki je zvest božji postavi in ljubezni do svojega naroda začel zbirati te razstresene in pozabljene in je ustanovil v Dolgi vasi tik Kočevja Katoliško sloven. izobraževalno društvo. Od nedelje do nedelje je prihajalo vedno več Slovencev v društvo; po 3 in 4 ure daleč so prihajali ljudje, da bi slišali besedo božjo v materneni jeziku. V cerkvi nimajo slovenskih pridig. Iia-'■■•> je hrepenelo to ljudstvo po besedi /ji v rnaternem jeziku! Vedno več • je prihajalo. Kočevarjev se je lotil • ,;;'). Tako lep načrt za ponenreevanje so imeli — in sedaj pa se začenjajo Slovenci zavedati svoje narodnosti. In prišlo je do onih znanih dogodkov sv. Štefana praznik in na Novega leta dan. Naši ljudje so bili zasramovani, opljuvani in z ledenimi kepami ranjeni. Koliko je pretrpel ubogi gospod Kopitar. In glejte! Njegovo trpljenje je rodilo obilen sad. Namah so oživeli Slovenci in postali odločni. Z vso ljubeznijo, kakor jo šc nismo videli, so se oklenili svojega Kat. slov. izobraževalnega društva. Nikjer ljudje tako zvesto in pridno nc hodijo po časopise in knjige, kakor naši ljudje na Kočevskem, Na pustno nedeljo pa kar nismo verjeli, da je kaj takega mogoče. Brez vsake pomoči in učitelja so dekleta priredile veselico. Prva slovenska veselica na Kočevskem! Fantje in dekleta sama so si naredili priprost, a ok usen gledališki oder in prva je de-klamirala mladenka Lavričeva Gregorčičevo: »Vrlemu možu«. Kako naravno in od srca. Sledila jc šaloigra »Pri gospodi«. Kdor ni bil zraven, ne more verjeti, da je mogoče, da priprosta dekleta iz svojih moči, brez učitelja, brez nasvetov, morejo že prvič tako dovršeno igrati na odru. Nikjer nobenega strahu, negotovosti, ampak vse dobro naučene, so igrale dekleta tako čudovito naravno, da jim je iz srca časti-swmnraV ,vse 7-aslužiio lepo pohvalo.
? h nesmP /• famaciie Gregorčiče-v,otn?,r Zjedinjena Slovenija, V pe-pel nični noci, prav iskreno govorjene iz slovenskega srca, in šle so tudi preprostemu ljudstvu do srca in vzbuR .v njem narodno zavest, odločnost in 81
upanje. V Silvin Sardenkovi: Planša-rici je nastopila mladenka Krašovčeva iz Dolge vasi in je s svojim ljubkim petjem in živahno šegavim nastopom pripravila ljudstvu veliko veselja. Ljudstvo, nad 100 ljudi, jc bilo navdu šeno in po tolikih bridkostih jc imelo enkrat vesel dan. — Veseliti sc moramo teh lepih uspehov naših bratov in sester na Kočevskem. S trpljenjem so zmagali. Prvi naval je odbit. Sedaj pa je dolžnost vseh naših ljudi, da damo tem, tujcu tako izpostavljenim bratom dovolj kulturne in gospodarske opore, da bodo trdno stali na svojih nogah. Spominjajte se kočevskih Slovencev! Se sto in sto potreb imajo!
d Dobrepolje. Posojilnica je imela preteklo leto 1,168.205 K 27 vin. prometa. Vlog je imela 944.033 kron 60 vin. in posojil 1,075.931 K 99 vin. Podpor je razdelila 1783 K 51 vin., in sicer so dobili: Občina Videni 543 kron 08 vin., občina Podgora 359 K 48 vin., občina kompoljska pa 294 K 08 vin., gasilno društvo 376 K 27 vin., Orli 150 K in bolnica v Kandiji 60 K. Navzlic razdeljenim podporam jc znašal čisti dobiček šc 2568 K 05 vin., in rezervni zaklad je narasel na 25.000 K. Z uspehom smo lahko prav zadovoljni. — Predaval jc na pustno nedeljo ravnatelj gosp. Pire v kmetijskem društvu o kužnih boleznih pri živini in prešičih. Živinorejcem jc bilo sedamjemu času primerno predavanje zelo všeč.


n Vič-Glince. Minuli četrtek se je v Rožni dolini dogodilo zopet nekaj žalostnega in pretresljivega. Vdovec mizar Matija Vehar je prerezal svojima sinčkoma Jožku in Viktorju vrat in nato je še sam sebe ranil. Viktor je že umrl, Josipa in očeta so pa odpeljali v bolnišnico. Kaj ga jc gnalo do tega zverinskega dejanja, šc ni dogna-no. Najbrž ima tudi tu pomanjkanje vere in pa nesrečno žganje svoje umazane roke.
n Vrhniške novice. Prvo postno nedeljo so je vršil na Stari Vrhniki shod po § 2. Sklicatelj in predsednik shoda je bil g. Tomaž Grom. Kaplan Vovko je govoril o najvažnejših rečeh, ki jih današnji čas zahteva od moža in fanta v gospodarskem in političnem oziru. Kaplan Turšič je obširneje pojasnjeval pomen orlovske organizacije, še isti dan sc je ustanovil na Stari Vrhniki Orel, kateremu je takoj pristopilo 30 članov. Čast vrlim Starovrliničanom! — Prihodnjo nedeljo, t. j. 12. t. m. priredi k. s. izobraževalno društvo javno predavanje. Predmet predavanju bo: »Ali se je človek razvil iz opice'« Moške kakor ženske najuljudneje vabimo. — Na sv. Jožefa dan bo uprizorila »Bogomila« prekrasno Silvin Sar-"enkovo »Mater Dolorosa«. Že sedal
opozarjamo občinstvo na to posebnost. — Liberalna kmečka vrhniška posojilnica trosi po župniji nek »oklic«, kot bi bil ta že tiskan v »Domoljubu«, kar ni res. Gospodje, ne le predrzni! S 14. društvenih pravil liberalne posojilnici; sc glasi tako-le: »Od čistega dobička se pridevajo rezervnemu fondu najmanj 50 % tako dolgo, dokler nc dose;i-20.000 kron.« Kar jc rezervnega, zakla da nad 20.000 kron, si ga delničarji glasom pravil torej morejo razdeliti med seboj, kadar hočejo. Ljudstvo ve, komu je verjeti: »Domoljubu« ali liberalnim »oklicem«. Gospodje, pamet! Pa bo za vas in vašo posojilnico bolje.
n Cerknica. Roko je izeubil na pustni torek Andrej, sin Žagarja IV-triča po domačo »Granata«, na Milav-čevi žagi. Imel je delo pri cirkularni žagi. Ko pridrvi po cesti tolpa pustnih norcev, se je Andrej sklonil naprej, da bi jih videl. Pri tem pa jc pozabil na desno roko. Položil jo je preblizu cir-kularja in v trenutku jc bila roka za pestjo popolnoma proč. llbogi fant bo imel pač žalosten spomin na letošnji pustni torek.
n Rakek. Zgorel jc štiriletni otrok Modrušan. Bil je sam doma brez varstva. Ko so odrasli prišli domov, so našli dete sežgano in mrtvo.
n »Menišija« postane zopet samostojna. Begunje so bile nekdaj samostojna občina. Pred 40 leti so se zaradi ' prevelikih stroškov »Meniševci« združili s Cerknico v eno skupno občino, ki jc postala tako velika, da ima občinski zastop 30 odbornikov. Sedaj jo vsled prizadevanja večine meniševskih odbornikov občinski odbor dne 27. svečana sklenil, da Begunje zopet postanejo samostojna občina, kar se bo kmalu zgodilo, ako bo deželni odbor temu pritrdil.
n Hrenovice. Pri zadnjem ljudskem štetju so se pokazale pri nas sledečo številke. Prebivalcev imajo: Čcrmeljico 29 (prej 23); Goriče 163 (172); Hraščo 269 (290); Hrenovice 213 (236); Ilruševjo 240 (232); Landol 262 (232); Mali Otok 95 (106); Pred jama 227 (257); Rakulik 81 (80); Sajevče 63 (98); Slavinje 92 (106); Slranc 159 (IGO); Studenec 126 (147); Šmiliel 375 (3^4); Vel. Brda 89 (72); Zagon 218 (205); Vel. Ubeljsko 218 (237); Mal. Ubeljsko 104 (97); Mala Brda 89 (86); Brezje 61 (58); Razdrto 256 (274); Orehek 379 (355). — Torej * šteje cela župnija sedaj 2808, pred desetimi leti pa 3897 ljudi. Župnija brez ekspozitur pa šteje sedaj 2701, pred 10 leti pa 2790 ljudi. — Veliko naših ljudi pa biva drugod: v Ameriki, Trstu, Reki itd. — Občina Hrenovice pa ima prebivalcev sedaj 2620, dočim jih jo imela pred desetimi leti 2684.
n šmihel pri Hrenovicah. Pri nas smo dobili lastno šolo — enorazred-nico. Z marcem se je pričel tudi pouk. Dobili smo učiteljico gospodično Sila iz Senožeč. Bog daj, da bi kot prva učiteljica na naši šoli delovala pri naših otrocih res v prid veri in omiki. —> Prcdnustni dnevi so bili pri nas, prav)
živi. Nekateri so pusta prav dobro pokopavali s pijačo, vpitjem in maška-rami. Pepelnično sredo so pa ponoči pozdravili s pretepom. Sevo, da je bil potem hud maček, zlasti pa v žepu.
n Iz Idrije. Sliši se, da nekateri po naši okolici zabavljajo čez S. L. S., da nič ne stori za ceste, medtem ko so ob času volitev obljubovali, da se v kratkem času začnejo ceste in pota po-popravljati. Liberalci in socialni demokrati hočejo s tem motiti kmete, zato povemo stvarno in ob kratkem tole: Liberalci so imeli toliko let vso oblast v občinah in v cestnem odboru, a kaj so naredili? Prejšnji poslanec Božič jc enkrat šel po Kanomlji do prve gostilne, potem ga nobeden več ni videl, ne njega, ne kakega liberalnega poslanca. Naš Gostinčar pa je že večkrat obhodil kraje med Vojskem in Spodnjo Idrijo po Kanomlji ter na shodih sklenjene resolucije predložil deželnemu odboru in vodstvu S. L. S. Katoliško politično društvo je že ponovno priporočilo pristojnim oblastim, naj izposlujejo predvsem, da se izdela čedna vozna pot do goriške meje po Kanomlji. Cestni odbor idrijski je sklenil že v svoji prvi seji, odkar je v rokah S. L. S., da bo treba napraviti vožno pot po Kanomeljski dolini. V treh mesecih pa se ta stvar ne izvrši, ali celo po zimi. Po sedaj še veljavnem cestnem zakonu ima v oskrbi cestni odbor okrajne ceste, cesta po Kanomlji pa je le občinska. Vkljub temu je sklenil cestni odbor, da bo za sedaj, dokler načrti ne bodo izvršeni za novo cesto, pomagal tudi pri vzdrževanju dosedanje stare poti. Če omenimo še, da ni od tega mesec dni, ko je deželni poslanec Perhavc sc informiral in poučil. katere nameravane cestne zgradbe so v prvi vrsti potrebne v našem okraju, da bo vedel kot poslanec zastopati ljudske potrebe, je pač dovolj dokazano, da S. L. S. tudi v našem okraju ne spi, oziroma ne farba ljudi. Zakaj od te strani je dobil g. Perhavc odgovor, da ste najnujnejši zadevi v našem sodnem okraju, ki jih je potreba kar najhitreje izvršiti, cestna zveza Žiri—Rovte, cesta po Kanomlji do goriške meje in cesta na Vojsko. Glede ceste v kanomlji se bo trudila S. L. S., da se izvrši, brez ozira na to, kdaj bode tudi Goriška pričela od svoje strani zvezo s to cesto. Vsakemu je, pa znano, da nobena cesta ni bila čez noč zgrajena. Le brezvestno je torej hujskanje liberalcev in socialnih demokratov pri okoliških kmetih proti S. L. S., ker delajo to le iz namena, ker ne privoščijo kmetu, da se kaj za njega stori.
□CTC3C3E3aaanc3iac3t iooa°
Zlata doba
M__D
nni-innnatjnaaaaaaP0
PozorI Brezalkoholna gostilna v
»Unionu« v Ljubljani se je odprla v nedeljo dne 19. svečana s petjem, dekla-
macijami in nagovori. Pelo so članice katoliškega društva za delavke, večinoma same abstinentke. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni, družba pa vesela in živahna tudi brez alkohola. — Zdaj je gostilna odprta in vabi k obilnemu obisku Ljubljančane, in vse, ki pridejo v Ljubljano. Prostore ima gostilna tako lepe, svetle in zračne, kakor malokatera gostilna, da so že sami na sebi vabljivi. Dobi se v njej vse, kar v drugih gostilnah (izven alkoholnih pijač), in še mnogo več, namreč: gorke jedi mesnate in močnate za kosilo in večerjo (tudi brez mesa), dalje: klobase, salame, šunka, suha slanina (špeh), sardine; mleko, kava črna in bela, čaj z limono, čokolada; jajca, sir, surovo maslo (puter), med, sadje: jabolka, pomaranče, fige, dateljni, orehi, lešniki, pecivo. Nealkoholne pijače so na ponudbo, a nikdo ni siljen jih piti: malinovec, nektar, limeta, jabolčni biser, pokalice, sifon. Na razpolago so tudi nekatere igre. Vse to je pa t a k o p o c e n i, k a-kor pri sedanji draginji le biti more. Po vsem tem lahko rečemo, da je to gostilna, ki ji ni para. Zato, kdor čuti potrebo po gostilni, naj krene noter, in sicer so vabljeni vsi enako: gospod, meščan, kmet in delavec, moški ali ženska. Želimo, da se vsakdo notri čuti domačega in podo-mače obnaša. Napačna je tudi misel, da je ta gostilna samo za abstinente. Ne tako, ampak za vsakega, kdor želi obedovati ali si karkoli privoščiti, razen alkoholnih pijač. Torej vsi gospodje, brez razločka — dobrodošli!
oauuaaaaDnapumag
G
□
□
a
□
D
□aaaaaaaanaaaaaaa
Dobre knjige
LJUBLJANSKE SLIKE.
Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Spisal Jakob Alešovec)
»Ljudska knjižnica«, katero izdaja »Katoliška B u k v a r -n a« v Ljubljani, je, kakor znano, začela izdajati spise najboljšega slovenskega humorista Jakoba Alešovca, s čimer si je pridobila gotovo veliko zaslugo za oživljenje naših klasikov. Dozdaj je objavila v III. delih Alešovčev največji šaljivi roman »Kako sem se likal«, zdaj pa so zagledale beli dan njegove »Ljubljanske slike«.
Smelo lahko trdimo, da ni izlepa še nobena publikacija »Ljudske knjižnice« vzbudila toliko pozornosti kakor ta, ker so Jakoba Alešovca »Ljubljanske slike« za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak, da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno se ne boš pri nobeni knjigi nasmejal kakor pri njegovih, zakaj Alešovče-va šaljivost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lako umljiva in pride res
iz srca ter do srca seže, zato si je kaj bolj pripravnega tako za izobraženega človeka kakor za ljudstvo težko misliti. »Ljubljanske slike« se pa ne odlikujejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih bo ljudstvo z največjim pridom bralo. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa, v katerem je živel, Vpletel je v popis toliko poučnega v fini šaljivi obliki, da imajo te slike svojo trajno vrednost. Tako na primer ne more nobeden zastuditi ljudem pijaai-stva, kakor je to storil Alešovec v svojih slikah.
Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da se bodo »Ljubljanske slike« Alešovčeve v novi obliki, ki jim jo je dala »Katoliška Bukvama« s svojo izdajo, udomačile ne samo v Ljubljani, ampak po celi .Sloveniji, da vzbude nekaj dobre volje v naših resnih časih in da se našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živo in domače pisati. Obenem pa bi bilo priporočati, da se naši ljudje bolj zanimajo za »Ljudsko knjižnico« sploh, ki izdaja take dobre spise, ki imajo vsi veliko vrednost in pomen in ki se bo še dolgo, dolgo bral med našim narodom. Cena »Ljubljanskim slikam« znaša 1 K 80 vin. za broširan in 2 K 60 vin. za vezan izvod.
KaHireiner Kneippova sladna kava

služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru> iinska kava! Po oeni in zdrava.
DC3C3CTC3C3C3C3nC3C3C3C3C3C3C3a
Drobtine
o
□
0.__
naaaaanapaannaaao
Od Mohorjeve družbe. Vseh Slovencev, ki se zavedajo svoje narodnosti, je nekaj čez 1,300,000 duš. Mohorje^ va družba šteje blizu do 90.000 udov,
82
iTorej pride splošno na 14 prebivalcev en ud. Ker so pa Slovenci v tujini in po obmejnih krajih manj zavedni in izobraženi morajo dati kranjske in spo-dnještajerske ter deloma tudi primorske fare nekaj več udov, da se doseže to število. Na Kranjskem so fare, kjer pride že na sedem prebivalcev en ud Mohorjeve družbe. Splošno se lahko reče: kjer so ljudje bolj zavedni in organizirani in kjer bero tudi druge knjige in časopise, tam je tudi število udov Mohorjeve družbe večje. Doslej so znani podatki samo iz žužemberške deka-nije na Dolenjskem iz vseh far. To je sploh eden najrevnejših krajev na Kranjskem. V tej dekaniji je razmerje bledeče:
j F ara 1	Vseh udov letos	Lani	Več- nI innnj kot lani	Na koliko prebi-VIllcOV I pride | eden ud ?
Ajdovec . . .	70	72	— 2	13-4
Žužemberk . .	103	182	— 19	22-4
Seia pri šum-				
berku . . .	oo	27	— 5	24-5
Kuka ....	U2	127	—15	25-3
Pobrniče . . .	98	92	+ 6	25-5
Sniiiiel pri Žu-				
žemberku . .	29	25	+	.'12-4
Hill in ....	87	110	—23	33-9
Arnbruš , . .	38	47	— 9	35'7
Zagrti >c . , .	37	40	— 9	37-8
Skupaj . .	050 I	728 |	"I	27-8 povprek
1 Znamenje manj.
pomeni ver, znamenje
pa
Približno na navadni stopnji stoji torej Ajdovec. Vse druge fare to dale število udov veliko manjše, kot povprečno. Najbolj so napredovale Dobr-niče, napredoval je tudi Šmihcl, povsod drugod je število udov nazadovalo. Morda bi se pa še oglasilo nekaj udov, da bi vsaj število ne padlo.
Korist strojnih zadrug spričuje občni zbor kmetijskega društva v St. Vidu nad Ljubljano, ki se je vršil dne 5. t. m. Občnega zbora so se člani skoro polnoštevilno udeležili. Prišlo pa je k občnemu zboru tudi mnogo drugih sedaj še nečlanov, da se prepričajo o plodonosnem delovanju prekoristne zadruge. Članov je 115; zadruga je imela dohodkov 1920 K 86 vin., izdatkov 1457 K 44 vin. Dohodki motorja so znašali 1104 K 86 vin., dokaz, da spoznavajo kmetovalci vpeljavo poljedelskih strojev. Kakor malokje drugod so delavske moči v ljubljanski okolici drage m se jih tudi težko dobi; tako je kmet prisiljen poseči po strojih. Iz poročila obč. zbora podajamo vpogled kako korist prinaša društvo svojim članom. Društvo ima bencin-motor, kate-že Pred Štirimi leti. 652 «rt«w-° -Se Jc narczal° rezanice za S uporaS^J" del° bi Potrebovalo
prav
nizko, to je 10 K za par na dan, bi stalo to 2880 K, dočim so plačali člani za delo motorja na uro po 1 K in za vse delo skupno 985 K. Motor napravi v treh do štirih urah, kar par konj cel dan, oprava je enostavna in prihrani dve tretjini na stroških delavcev. Člani so z istim vspehom rabili motor pri mlatitvi. Po Gospodarski zvezi si je omislilo društvo letos novo mlatilnico najnovejšega sestava, žito je omla-čeno veliko hitreje in tudi čisteje ter se po mlatitvi samo vsipa v vreče. Poročilo tega občnega zbora je pač zadosti podučno, da spoznajo potrebo vpeljave poljedelskih strojev tudi tam, kjer za to doslej še niso imeli smisla. V šentvidski fari sami obstojajo 3 strojne zadruge. Zadnja je bila ustanovljena pred kratkim v Dravljah, ki je naročila svoje stroje in tudi bencin - motor pri Gospodarski zvezi. Člani so s stroji popolnoma zadovoljni. Gospodarska zveza je s tem, da se je pričela zanimati za posredovanje pri nakupu poljedelskih motorjev, pokazala, da hoče res delovati v prospeh kmetijskih interesov. Zadrug in posameznikov je dolžnost, da ta trud vpoštevajo, pristopajo k nji kot člani in zlasti le po nji naročajo. Po občnem zboru je imel prof. Fr. Pengov zelo zanimivo predavanje o elektriki in njeni porabi za kmetijstvo in obrt.
Opozarjamo na današnjo prilogo tvrtike A. Toinec v Eumpolecu.
Po Wm\ je treba
ampak biti mora učinkujoče — na primer Scolt-ova emulzija. Napravite enkrat z isto poskus. Že po razmerno malem zavžitju se bodete počutili boljSe. Temu je vzrok čistost in izborna kakovost vseh sestavin, ki jih ima Scottova emulzija in vsled posebnega Scott-ovega pripravljanja.
Scott-ova emulzija
3114
da nove moči mnogo hitrejše kot navadno ribje olje in se v ta namen vporai Ija in priporoča od zdranikov žc 3(1 let.
Pristna leslnznom-ko — ribičem — kot nsranell klm ?na-kom SCOTT-ovega ravnanjal
Cena iy.v;rnl steklenici 2 K 50 vin. liobl se v vseh lekarnah.
hdeatm eduaialna sretfstoo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinki Izvirna Akatlja <20 kosov) V 1-3 i. Dobivajo se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Bradv. Dunaj i., Flcischmarkt a. 2977 -
oaouuuuaDPaaPnria
□ ~~
Za kratek Cas
nnuunaaaauuanuunn
Uganke ali zastavice.
Zastavica.
I.
Iz sledečih pregovorov izberi vselej bo sedo, da dobiš novi pregovor.
1.	Lepa beseda lepo mesto najda.
2.	Brez muko ni moke.
3.	Pijancev konj dobro za krčmo ve.
Zastavica.
II.
Petčrkna besedica pomeni lepo lastnost: odreži ji glavo in noge, in tročrkna beseda pomeni gozd, nazaj čitana pa siromaka.
Zastavica.
III.
Čc sem spola moSkega, Ogri me poznajo, V trgovini v ženskem pa spolu me imajo.
Številska zastavica.
1234502 laško bojišče. 23456 trgovski zastopnik. 123546 fizikalno orodje.
Rešitev ugank. Hešitcv zemljepisne zastavice.
Soča.
Drava.
l.aba.
Sava.
iieka.
Rešitev dopolnilne uganke.
Barnaba.
Benedikt.
Stanislav.
Honorat.
Onufrij.
Rešitev ngank.o. fcodar. Lacko. Ogib. Mati. Štajer. Elija. Kuni.
S1 o m S e k — M a r i b o r.

lenska
"	--.flot
bi'
popolno-	*
P0V leni® pe nUWPr*d"
v«manl bamt.
cenimo konjsko mnE
Vaše zdravje d
zdravo, Vaša dobra M^^^J^01** bo,eči"e ^"ejo. Vaše o«, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane - P0SkUS"J0 5 kr°" frank°- ? -
Gos ga je umorila. V Liptovaviso na Ogrskem je nek bogat kmet na skoro neverjeten način prišel ob življenje. Ko je prišel s polja domov, jo hotel ujeti neko gos, ki mu je priletela naproti. Gos pa ga je pri tem tako hudo ugriznila v želodec, da je padel brez zavesti ria tla. Poklicani zdravnik je poslal kmeta v mesto v bolnišnico, kjer so ga operirali, a je pri operaciji umrl.
»Več soli v kri.« To najnovejše zdravstveno načelo sc je razvijalo v prilogi bratov Hiller iz G r a t -w c i 11 a, ki smo jo priložili »Domoljubu« v 8. številki letos. Stvar, ki se tam pojasnjuje, temelji na prav zdravi resnični podlagi. Seveda se pa ponujana sol ne sme rabiti poljubno, marveč le po zdravnikovem predpisu, za otroke manj kot za odrasle. Navedena tvrdka pošlje vsaki naročbi obširno navodilo o uporabi.
f
Damo Uam
Vaš denar nazaj
ako nebi pri poskusu
noue
ooljne jedilne masti
bili naravnost očarani.
TU OGLHS
je koristen za vsacega izobraženega človeka in tudi Vi morate vedeti ako vam jo mar zdravje vašega telesa, da je potreba v vaši hiši zanesljivega razkuževalnega sredstva. Bolezni (vratica, tifus, kolera, koze, ošpice itd.), poškodbe, nalezljive bolezni, opekline se večkrat pojavijo; za razkuževanje ob bolniški postelji za antiseptične obveze ran, oteklin, za poškropljenje za dame in za odvrnitev nalezljivosti, za stalno vpo-rabo pri vsakem načinu razkuževanja in za odpravo slabega duha, jo najbolj pripravno znanstveno mnogokrat preizkušeno in po celem svetu znano, kot najboljše razkuževalno sredstvo sedanjosti priznano
LYS0F0Rm
ker hitro in zanesljivo učinkuje, in ga skoraj vsak lahko rabi brez škode, prijetno aromatiško diši, kožo ne draži (kakor druga razkuže-valna sredstva) in ker je tudi zelo poceni, je mnogi zdravniki priporočajo in jc v vsakem gospodinjstvu vedno v rabi. V izvirnih steklenicah (zeleno steklo) z vporabnim navodilom, se dobi za 80 vin. steklenica po 100 gramov v vseh lekarnah in drogeriiah monarhije. Napravite poskus! Pomnite, da odstrani Lysoform hitro in gotovo neprijeten duh in pot!
KSJAVVMk ■ Izborno ustno razkuževalno sredstvo za vsak-■Ug li B jf ffn B danjo nego ust in
1 £ W Bi W • zob jearomatiška
mr'iw ni mi.................f'n0 dišeča
v steklenicah po K 1-60. Ohranjuje zobe, d& ustni duplini prijeten okus in odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust.
Podučljive, od najbolj slovečega zdravnika sestavljene brošuro o »Zdravju in razkuževanju« dobite pri kemiku Hubmann Dunaj XX., Petraschflasse 4, znanstveni referent izdelka Lysoform, takoj zastqiu in franko, ako pišete po nje.
Gg. zdravnikom vzorec in literatura vsak čas zastonj in franko.
Loterijske številke. Pragn, 1. marca: 65, 35, 26, 47, 56. Dunaj, 4. marca: 72, 48, 45, 90, 4. Gradec, 4. marca: 4, 34, 61, 27, 70.
Gospodarske Zoeze
za 10O kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 7. marca 1911.
Deželni pridelki:
Pientca......
Rž .........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proso belo.... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . .
Leta........
Grah........
Laneno seme . .
Grašlca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribntčan . Fižol Prepellčar Clžol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje sveže . . . Zelje kislo brez
sode.....
Repa sveža . Repa kisla brez
soda......
Brinje......
Kumna .....
Orehi......
Gobe suhe. . .
Ježlce......
Želod ......
Smrekov! storži
Seno.......
Slama......
Štetja......
Cena	
K	v
211	00
18	»v
1(1	. .
18	8(1
1!»	lili
11)	40
n	(.11
t u	SIP
14	4(1
25	(10
2(1	—
44	80
i«	lili
las	-
28	80
mi	—
27	—
III	50
8	20
12	-
10	
lil	50
«2	—
5«	-
5	20
4	80
8	[»
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . .
Prnšiči ......
Kožtruni.....
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 2IW— do Maslo surovo od K 2(10 — do . . . Slanina sveža
(Speli)......
Slanina preka-
jena .......
Mast svinjska. .
Loj.........
Jajca 100 kom
PISancI......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Cena
Kolonijalno blago na debelo
Rt ž RanRon od K 25' - do ... . Kava Santos od K «54 - do . . .
Sladkor......
Petrolej......
Razširjajte Domoljuba«
Bolezni, vsled prehlajenja kot kašelj, katar,
:t ^ influenco zdravi in odstran i sc s Sirolin „Rochc", ki je oo f mnogih zdravnikov predpisan z us-pehom proti pljučnim boleznim. Prednosti, da kropi pljuča in pri tem vzbuja, teh in je lahko prebavljiv, pridobe Sirolinu „Roche" največjo priljubljenost pri odraslih kakor pri otrocih. Sirolin „Rochc" se dobi vvsaii lekarnah in bi moral biti v vsakem gospodinjstvu takoj pri rokah.
JOMP JANKO
urar v Kamniku
priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budil-jvv. nic, verižic, prsta-nov, uhanov, bro-žev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ceniki na razpolaga	M
Harmonij
najbolj »Ivo- In rahločuten med vsemi domačl-mlglasblll.morc takoj vsak Igrati Stlrlglasno nrez znan|a z n jnovejsim igralnim npr ratom.Harmomsta" iCena 55 Mnr* z zveskom vsebuj 520 komadov;. Ilhistr cenik o harmonijih zastonj. Alo). Malcr, kralj dobav., Fulda.
2366
|3ki dolin na|J8.i3ii u L 51UHM K Cllll
Ostanke.
t^r s \
I V" »0„ »trtelnl« K 0
gs
Zaslužek!
2—4 K n» dan fn stalno a pre-vzetiem lahke pletenine doma Edino mnf strol za hitro pletenje »Patenthebel" ima i*-
kušene jtklene dele, plete zanesli vo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enost ne škoduie TroškJ tnail. Pism.garanc. t ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zaMonj P» d c«)e za po speševanie domačega dela. trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marlahllf, Nel-kengasse < o
Vzorci zaslon!«
Potrudite se
pred nakupom vpo-rabnih predmeten- in daril vseli vrst zahtevati moj glavni cenik s 3000 sl.kann, kateri se pošlje vsakomur zastonj in franko. C. kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brili Jf. 14!6 (Češko).
Umetne ?.obe
Dre: ruvanja zobnih korenin sc uslavliajo amerikanski umetni zobje, posamezno ali cela zo-bovia, izvzemši nedelje in praznike vsuk dan oil 6 ure zjutraj do 6. zrefer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
16 Ljubljana, Strilurieva ulica it. 7.
6 belih
rtui ze o deb rie po laKIV P-) 2'. "> K 16, Iz domafeqo lancnoga olalna po i m K 18, po 2'>. m K 20 dobite (ronko iz limto'. rusolllillllo«
R. sicrmecKi v Celia
, naprodaj pri novem | prernogokopu v Gorenji vasi na Dolenjskem, z dvema njivama, malo gozda in temu primerno poslopje; Približna cena 4000 K. Več pove lastnik Franc Krištof, Novi Udmat št. 83, p. Moste, pri Ljub-Ijani.	C06
Lepo posestvo
z njivami, ko-, — . m. — — — šeninami in gozdom je naprodaj na Debečem štev. 2, župnija Javorje pr, Litiji po ugodni ceni. - PQiZve se pri lastniku.
Ifajlep poli tfoie zal Ireno!
l'rI vporabl prijetne in učinkujoče
dr. A. Rix izvirne pomade Pompadour
Izgubite pod polnim jnmsivom neirt o«rce. rdečico nn ohrazu in' nosu'
i P-mc. K i?"r^iuloT^''-e,:be ,n m>-— vpuvSolV° P'otI sol^nim pegam MMlačnim pegam
. . ,	laboratorij	707
drla. A. R«, Duna) IX, Berggasse 17/1.
62
nnzeloprom.kraju
Proda se iz proste	„ ■	, ,„
roke enonnstropna IIB»« sredi trga z nad 60 let obst. pekarijo: zraven dobro vpelj. trgovina meS. bi. Vsa poslopja v najb. stanju. Sem spadajo 3 paro doraSC. gozda in en trav. Proda so skupno ali samo hiša. VeC pove Fran. fllihclčič p. Vrhnika 113.	«32
Neka brnn|evkn iz Ljubljane, po imenu Micika, jc |>red več leti posodila neki prijateljici v ljubljanski _____ okolici večjo vsoto denarja. Prosi se
.. . ~ 1 "... sedaj, naj se zglasi. Sama že ve, kje sejijezglasili. ' '	594
V vasi Rad o vi je pri Zalogu blizu železnice je
naprodaj noseslvo T^sl2K
8000 K. HiSa in vsii gospodarska poslopja v dobrem stanu. Kupci naj sč zglase pri lastniku Antonu Dolinšku, Podmolnikom, p.Sp.HruSica pri Ljublj.
695
Na prodaj je 2 minuti od Ljubljane oddaljena
priti, hiša
v lepem kraju pri glavni cesti. Cena 11.000 K.
Več izve se: Novi Vodmat 61.
692
Službe išče za poletno dobo 22letni
mesarski in prekajevalski pomočnik
vešč je obeli deželnih jezikov. Vstopi tudi v kak ltotel ali kako večjo gostilno. Dopisi naj sc pošiljajo na upravnistvo »Domoljuba."	660
shiSo in gospodarskimi poslopji pri fari,30mernikov posetve in mrve za 1 glave živine, vse skupaj v eni parceli sc po ceni proda. — VeC pove Miha Adamič, Grosuplje.	6'15
Razglas!
Velki semenj
bode zanaprej na Vinici pri Kolpi vsako leto v pondeljek po tihi nedelji namesto v ponedeljek po sv. Frančišku Ser.; letos bode 3. aprila.
Županstvo na Vinici
dne 2. marca 1911.
693	France Mihelič, župan.
„------ Jaz podpisani Janez Furlan (Mikclč)
posestnik na Verdu, sem v uradnem prostoru hra-nilnice in posojilnice (v kaplaniji) na Vrhniki naznanil , da je g. Dragotin Sehskar, obč. in hran tajnik na Vrhniki v gostilni gosp. Oblaka izrekel neke besede proti rajfajzenovki. Ker pa sem imenovanega gospoda po krivem dolžil — ker ni proti rajfajzenovki nič govoril, obžalujem svoje dehinie ter ga prosim da mi to odpusti. - Vrhnika dne 20. februarja 1911. - Ivan Furlan, s. r. 616
Poslano.
Z ozirom na notico v .Jutru' z dne 1. t. tn.j »Kaplanu FrOhlicha zakonska Sala" primorana sva resnici na ljubo stvar pojasniti, kakorSna je bila. — Ne v nedeljo po veselici, marveč ponedeljek dne 27. svečana 1.1. zvečer bil je kaplan gospod' Fr61ilich v moji, Franc Hrastarjevi gostilni v Smiheiu. Sedel je v boljši gostilniški sobi, ne pa v spalnici, kjer se nc nahaja nikaka postelja, v družbi moje soproge in se razgovurjnl ž njo resne in Šaljive stvari. — Res sem skozi okno od zunaj pogledoval v dotično sobo in tudi slučujno mimogredoči sosed Franc Burgar jc z mano vred videi skozi okno, da sta sedela kaplan gospod Frohlidi in moja žena vsak na svojem stolu ter da se ni ničesar godilo, kar ne bi smela vsaka dostojna družba videti. To dejstvo potrjujem tudi jaz, Franc Bitrger, s svojim lastnoročnim podpisom. — Slednjič izjavljava Se oba, da je vse. kar se je o tej stvori pisalo v listu .Jutro", izmišljeno in škodoželjna laž. —	720 S m i h e i pri Novem mestu, dne 5. marca 1911,
Franc Hrnstar.
Franc Burgar.
No prodaj le malo posestvo
ki meri 3'/2 orula njiv in travnikov, nova liiSa z opeko krita in obokani hlevi in kozolec s Sestiini okni, 10 minut oddaljeno od farne cerkve in železniške postaje — torej pripravno za kakšnega obrtnika ali penzionista. Več se izv.-pri: Fr. Sedminek v Gornjih Roj a h pri St. Petru v Savinjski dolini.	725
s Proda se posestvo
nad30oialov, za 12.000 K, njive, travniki, gozd in lep sadni vrt. Posetve je 35 mernikov. Redi se 8 glav živine. Poslopje v dobrem stanu. Vodita moč za mlin ali kovačnico. Proda se skupno ali tud posamezno. — Več pove Josip Mohor, posestnik v Tolstem vrhu St. 3, p. Vače p. Litiji.
Ivan Šknfoa, Draga St. 10 pri ViSnjlgorl lina na prodal
Cfc^T 2 posestvi
Prvo posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji obsega L'5 oralov in se redi na njem Inliko 10 glav goveje živine. Domačija jo v ravnini. <Vna 14 000 kron. — Drugo posestvo z gospodarskim poslopjem vred v lepi ravnini, stnno 0000 kron in se redi na njem Inliko petero živino. Vse drnjro podrobnosti pri lastniku.	550 3
1CLIMAX iiiotori na petrolej |
H	_	Najcenejši obrat
m £1mšk
s B ? ■ cVrich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 0. iti
Hniligeiistadterstrns. f. Je. EJ
Komadi ™ cifre
zastonj, kdor posije naslove citraSev. 700 MciBithans Gorkan, Češko
Golšo ?lcbel vrat'
tolsti vrat, otekline na
■—	im
vriitn in žleznli ori;.trania naglo I11 trajno edino zanesljivo sredstvo
Sv, Jurija balzam proti 00ISI.
toVr? "k.Uffi- K - l-nbora-
Ker imam veliko zalogo opeke, ki ja izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo in brez zareze)
oneka nrotne« " ~	. " po z " ' ž a " ' c e n " Cementna strešna
vsako poljubno ^LZifo.	druaovrstne opeke ter dajem za.tijo
tm Ivan Jeiačin. Ljubljana, tttt
:. stavbeno podletle in mm pisarna:. Izdelule načrte pod naiKulantneišimi poioli
G. Rumpel, Ing., Dunaj
Filljalka LJubljana, HUšerjeva nI. it. 7. Zastopnik Ing. B. PODKRAJŠEK.
Vodovodi, centralne kurjave, ka-= nalizaclije i. t. d. =
Bliža se čas
za nakup lepega blaga, vsled tega zglaslte se v gvantni trgovini
= „Prl Šfeofu" =
v Ljubljani, PogaSarjev (Sadni) trg
kjer Vam je velika izber po znano nizkih cenah na razpolago. 595
Prim&m dB&ro felaao j
Ostanki po znižanih cenah.
Za svetilni plin, sesalni plin, bcr.cin, bcncol, petrolin itd.
Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel.
Zahtevajte specialni vrospeht 502 L. D.
Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa.
Popolne opreme žag in ntlzarnie.
prima solinška britev ::
Izdelana iz-najboljšega angleškega jekla, bru-Sena na roko, poostrena, pripravljena za takojšnjo vporabo. Jamči se za vsak komad.
St. 8701: drž. Jrno pol.,'/. votlo bmšena, '/, Široka v loka K 1-70 „ 8702: „ „ „' '/, „ „ 'I, „ „ „ „ 2-20 „ 8706: „ „ „ 'I, „ „ 'I, „ „ „ „ 2-80
» 87«7=...... '/. ,, „ % „ ... . i. , » 3'2U
, 8718: s finim Imlt. slonokošč. držajem Va otio bruS.
, Sir. v toku
, 2-60
NajvcCja i/.t,era britev, brivskih garnitur in potrebSfiin naj-doio v mojem glavnem ceniku v. nad 3000 slikami ki so pošilja vsakomur zastonj in franko. — Nikak riziko Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po&llja po povzetju ali predplačilu c. ln kr: dvorni založnik
razposm;
3a i
« tvojimi 185 cm dolgiii i orjo klml lorelejtHml la*ml, ki 6em j<Ii dobila po 14meseČnl rabi po-made, ki sem jo Iznočln mma. To je edino sredstvo proti izpadanju las, /a njih rost m negovanje, za ojačitev laslSčt.-, pii mo&kih krepko pospefiuje ras. brade in že po kratki dobi da e lasem in brrcH naravni blesk in polne st in jih varuje pred prezgodnjim osivenjeni do iiej-viSje starosti.
Lonček strme: 2 K, 4 K, 6 m 10 K. Po poŠti se po-
Silfavsokdan po svttu s poSt-nlm povzetjem ali cenar naprej iz tvornice.
Ana Csiilag
Dunaj I., Kohlmarkt il.
kamor je naslavljati vsa nr. m roiiln	8811
Budilka
*s stolpnim zvoncem
la kakovost, ki bije ure in polure ter ima glasen bud. zvonec, s svetloglatlkim okvirjem, 30 cm v premeru, kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, 3letnim pisni, jamstvom samo H 6 60, s ponofii sve-tecim kazalnikom K 7*20. > ajcenejša kuhinjska okrogla ura brez budila, 30urno kolesje na pero, Hi cm premer K 3 — Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja proti povz. ali prejposlatvi denarja. Prva- tvornka ur
JAN KONRAD
c. in kr. dvorili založnik
v Bri!xu št. 1374 (!>ško).
Cenik z nad iiooo ^podobami na zahtevo zastonj in franko.
kedajtakougod no priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi:
n
,e
Delen zelo moderni vzorci za damske obleke "n bluze. Ane . c fir okusni vzorci za srajce, bluze itd Kanafas živahne barve za postelne prevleke. Oksford za ino^ke srajce za vsa^dnnjo vporabo, zelo močan. Platno belo izborila kakovost. Pepita bi BO za obleke in bluze. Modrikast blago za kuhinjske predpasnike in obleke za doma ; za samo
o, zelo močan. Platno belo
15'-R?
Vsi ostanki popolnoma bicz napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 3-10 metrov. Nikak riziko. Naročite tako) Dalje 40 metr. finega p alna za žlvotno In posteljno perilo zfc K 19-50. Bjutae brez Siva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost 150 cm Široke, ilio cn: dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6 kosov. UazpoSllJa se po povzetim
Mm Julij Kantor, Babu pri HacHoflu (Češko).
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rnte. kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
R. M1KLHUC
Stritarjeve (Snitalske) ulice S
594	tam najdete
zelo veliko lzber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
»JljifKK
lz kovanega žoieza. V izgotovljenem stanju počrnjene v ognju. Avto-geno zvarjene. Nikakega rjavenja. Se ne zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročneje kot enake sesalke. Največja dela-zmožnost: dviga v treh minutah 900—1200 litrov
J. A. John, akcij, dr., Dnnaj IV.
230 Frankenberggasse 4/144.
železttato JCitta-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in maJo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborili Phns.
VeSkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval. , g. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zonet izključno po meni 'fOOO komadov takozvanih
za ceno le K U-UO komad in K 8'60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torei lahko pokrijejo celega konja. Razločno
pisana naroČila, ki sc izvršujejo le po povzetju ali Ce se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINEE-jevo komisijsko razpošiljalnico
združenih tovarn za kocc
Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Cc; .isi na Ccljo zastonj in franko. — Za ncugaja-
joCc se zavežem vrniti naprej poslani denar. .■Mnogoštevilna priznanja in naroČila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz. dr. VraCuna, odvetnika v Varasdu, josestnika VVeidibergerja Ilosva, Grilmvalda, Zor-kovali, Rotter Liditen, pl. Mroczko\vski-ja Dobro-staiuj, Roscnnucrja Zg. Moidava, Hahlissa Manken-dorf, Sthenka Gcrlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091	Fohringerja in dr.	(1)
—^■vaC"1"":	|n varna
2r2z5s Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 15./3., Carpathia 25/3., Ultonia 11.,'1 1911.
izLiverpola: Lusitanija (najboljši največ)iin nai-lepši parnik sveta), 11 ./3., 8./H., 29JU., 20./5, 10./6. 8. 7.1911, Mauretania 25-/3.22.-4., 13./5..3. 6.,24./6„ :-2./7. 1911
Po;asnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-Nevv-Jork 111. razred K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
4 tedne r,a poskuinja lil na tgleil razpošiljam po povzetju svo|a kolesa. O cll koles tu popravila po < eni. Fr. Dušek, tovarna koles, Opoino ob dri. zel. St. /75. CeSko. - llustrovanl ceniki zastonj.
— Saš .o-A:tenlniig.
leclinlkum Altenburg
In', tehn.. po;i. odi. slro
elaiurot. avijm.b 5 l.lnral
S <o-A:tenbuig. um Aitcnburg* n.. po:i. odi. stro ni■§ svtjm5 :.tiral ■ j
Prur.zagoni.
Vsaki dan mnoBo pohval-nih pisem in veliko naročili
3 delni modrocii
iz preparirane trpežne tvarlne po ameriškem sistemu Izvrstno i,:au0 pripravni za vsako pb-sleljno velikost K i(j-_ 18--, 22 —, bolISI K 27 -.' 33 •—, 10— HazpoSllja pod lamstvom Iranko In c arine prosto po povzetju. Zamena dovoljenil
0. Schnarmacher. Taus 245
2783 (C< ško.l 2j
Ceniki In vzorci tudi od posteljnega blnqa ln Iz-delilnih postelj zoslonj
t
Uradne ure od 9. rano do 7. ure zvečer
Dstredni banka "E!1'11^; českjch sporitelen vplazza del
Osredn. banka teikih hranilnic. Ponterosse 3.
Vloge na knjižico: I Premijne vloge:
4 V/o
Vloge v tekočem računu In vloge fiksne najugodnejie. Bančno trgovanje vseh vrst. 1.13 32-1 - Oddelek za vadlje in kavcije. -
Uradne ure ed 8. rano do 7. ure zvečer.
Samokresi za kolesarje
St 112 -.j-dem : ob r\ ha vžiga j»čimi na t runi,zelo priljubljen ranic!, /'rili raven za h strelov, :,vitlo poliran z orehovim ilr--■([b>m. r odpiranjem in zapiranjem z vžigalnikom U cm dolg. H kron. Samokresni ob rohit vžigajm ipatroni štev v D Zii ]ni ro .nv ,'; A' Sajve'ju zaloga vseh vrst orožja v mojem glavnem ccniku s '■"" slikami. kateri se pošlje vsakon ur zastonj iri jra:,: "
C. in kr. / A hI KI D A H v Briixu dvorni založnik J m*	št.HOl (Ciško).
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem stro- P '{rj kovno urejena, na debelo in na drobno.
Mr Naznanjam častitemu občinstvu, da je llustrovanl O/b ccnlk že 37. leto izšel in sc dobi brezplačno. Največja ČJTp zalogu mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega ln /^D cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, G.H-p pristna in dobro kaljiva, kakor tudi mnogovrstno y'7 cvetlice cvetoče in palme'v loncih. Izdelujejo se tudi sveži kr.t suhi venci in šopki po znatno znižanih ce-"ah in razni drugi predmeti. Spoštovanjem sc priporoča
HI. Korsika
Ljubljana, BIeiweisova cesta 1, ali Vrtača 1.
Naročajte sobotnega „Slovenca"!
607
se takoj sprejme v nekem večjem tovarniškem podjetju. Pogoji: kristjan, 24—28 let star. samskega stanu, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter dobra, praktična trgovska izvežbanost. - Ponudbe pod »Biiro und Reise 2000« na anončno pisarno Ileinrich Sclialek. Dunaj I. Wollzeile 11.
Daje do

: Kongresni lri| 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOlipSIli (Ffl 19
■
Q
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od fi 3 /01 hr« nHhtu,. j , u-	, , ,• j
8. do 12. ure dopolttdne in jih obrestuje - PO ft /4 /0 ,/lv i - lont '-. " d°b'	V'ayalcl) °d
Ren,ni davek plačuje dnt.io samo. Lge iLilne ^sj^^™«^	~ £
tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice	in menjice.
i —: f5S2ftini, Pre,atplSan	KaHOnik L
1,rcasci""k-	podpredsednik.

posteljno perje
ceno; S Kg sivega skub-l|enega K «60, 12"-, belega puhastega K 18'—, 24-, finega snežno-belega K »•-, 35--.
Sretourani speclal.dser
post. zav. 6 kg K 60 — vpellan v 1000 družinah.
ligotovIlaoB postelis
brez konkurence, izborno blago v razi. merah, bogato napolnjene, blazine 60+80 cm K 5 50, * 60, 5 . Pernice 120+ 180 cm K 10 -, 15--,
18 - In 21-— Izdeluje se tudi v vsaki pol|ubni meril Reelna razpoSiljolnlca, najbolj priporočljiva. RazpoS. pod lamstv tranko In carine urosto proti povzet.zameno dovoljena.
0. Schnurmacber, Iaos 246
1782 tCeiKo). 26 Ceniki ln vzorci zastonj ■ ln franko. ■
Samo naravnost
od naše tovarne kupijo zasebniki
blago za gospode In dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi sc vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahte ajte vzorce!
Prva ilez. razpošilj.tovar. blaga
„SUDETSH"
Krnov (JHgemdorf) St. I.
11173 Avstr, - Šlezija.
■v %ft*m**ri}co
"Materi teli/o dvbnu. po ceni in Jtusnei3ljuj€rpotavcili na/se obrne/o
rSij7ion™i/fj7ie(elx<x
"v JQ'ubQan£ Stčblodvorsfce uJice20. OttktMjrsfiuiCfi/asJultj Aycseb/Yxjilttčn0,
1 Co 2
kov za
vinarja obratnih stroS-uro ln HP z mojim pat.
motorjem z močnim pritiskom In za surooo olje
od 16 HP naprej; 4 do 5 vin.
pri mojih petrolinskih motorjih inpetrolinskih lokomobilah, dalje 2—3 HP tudi stoječe motorje Tvornica motoriev I. WARCHALOWSKI Dunaj Ul., Paulusaasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Oenovniki gratis. Uirodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
Denar prihrani
taisti, ki o potrebi vpo-rabnih reči In daril vseli vrst zahteva moj glavni cenik s 8o0o slikami, kateri sc pošlje
osahonrar
zastonj in Iranko.
C. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brllx St. 1405 (CoSko).
Pri
revoiatizmu
qlavo in zono: boiu tudi pri' trdovratnem načinu |e
lehtiomento!
vzdravilnomoC-l nem učinku nedosežen 5 stekl. franko K 6 -10 stekl franko ' K io-—. Edina razpoS po ces svet. in lekarn S. Edelmann,
SAMBOR Ringplatz St. M.
vseh vrst
Viljem Lovvbeer Dunaj 1I./2, Aspernbruckengasse 3. ■
w;nkler-ievi kovcegi iz bičjajotai kovčegi in torbe.
2elez«l karCeff, zgibalnf kerCeii kovčool z« 4orlj» in Klobuke, torb* Iz (»ji, kitrSegl l.tirteitrlfrm n za potev. patrak-'a SCIneall Iraznje.
A JosJaHlErisls
spec. za kevCtfi
Dunaj L« Hlmmetpfertg, 7. Telefon 8S07 llaustr. csnlkt zastonj la franko. Nenrekaiae t Zt-kanit« zajantua Ttiii pntralti.
3320
\f2ST \fš£T Najboljša In najstgurnejša prilika za štedenjel	"Ž&l
Denarni promet do 31. decembra 1910 čez 85 milijonov kron.
Lastna glavnica K 503.575'98
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron.
LJUDSK
JILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
HIIk!oš!egya cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..anion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po :
m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskompiirajo.
Dr. Ivan Sušterši«, predsed. Josip Slška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik: in Jpvec v Št. Vidu n L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. karol Kauschegg, veleposMtnik v Lji b jani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kreqar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnikin blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., 'tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH!
Varstveno zavarovan
Hcrbabiiji-jev podfosfornato-kisli
PURJODAL
Apneno-železni sirup
V. «, r .« y. J<01N^«H i Jv t *U»I e ■ <• ■< •>.'!««»
41 Ul .».-.'»-r
. v	»»in*.
f pi rb*\. h ••
>XnMpn ?:n sekirarski kovaški obrt sprej-
IbuliuO me tako^ 1111 3 nli 4 !etno u'en'e
JUUIIUU aU pQg0(tl)i jos pocjaCar, ko-
in lcsotržcc, Grabče, p. Gorje pri Bledu.
1911 Modni cefiri 1911
- rv-'.■>'	tiuhc J.miastl, brl-
. .sj lv .	. a .s:i atlasi, delonl. svilo.
[•% tkaftiM, t11.:.'	a dMKSfc* in aoSM ONUt ku-
v :	irdviovatcu
ilav Marek t Krt!« ca m rsurpoSiljalnica v filtri St 45 i:' IUt;i MStl rt M. ČfSkO.
j,. ;	j,'.- poštnine prosto. Popisuje
...... . o,.......:.
Najboljša ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ffijgjff^ljg®
ura od K 7"— naprej. fj^
Naročujte ie pri moji domači tvrdki ^SBT^^^P ker boste tu res ceno in dobro postreieni.
Fr. Čuden u LJubljani,
samo nasproti Frančiškanske cerkoe
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši io najcenejši šivalni stroji so v zalogi.
Ne več na Hesinem trnu,	8
samo nasproti ^j^^^^tej. Frančiškanske cerkve M&Baga8SB&.
| ***	t *g sivega, dobrega skublje-
\V	"»3» K ! boljšega J K 40,
prima polbelega K 80; fee--(-cr^^VV	lega 4 K; belega Duha 5 K !0:
l kg izredno finega, snežno-I belega, skubljenega b K 40. .K. i kg puha b K. 7 K; J	!<cicga Duha 10 K; najfinejši
i	prsni puh 1.' K - Pri 5 kg
s. Bomsch -~ -------pojljc frank0i
Dovršene postelje belega ali rumenega r.anking-blaga.
i pernica i bo cm do.ga, 120 cm Stroka r'i blazinama, vsaka so eni dolga, cv cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perja« .o K. z ooipunom K z puhom -'4 h posamezne pernice lo K. 12 K, U K. lo K, b'azina K. .5 K ?<.. 4 K pernicecm dolge. 4" cm Široke. i\ i-l K 7'.\ :: K S . .'i R . 6 azine cocir dolge. 7>-cm Široke. 4 K .V. r K 20. 5K 7 soodnje pernic« močnega, pasastega graJa liV cm doige, tloctn Široke, 12 K 80. 14 K to. Po-šil;a prot: povzetju od K l- viSjc franko. kamena dovodna ja nepovol|i:o denar nazai. Cenik zastonj 1» rraako.
S. BENISCH, v DeSenici Stev. 71. češko.
Posebno skladiSCe
sukna io modnega komgarna
I za moške obleke B
pi i:a.i cbfno znana tvrdka	I
J = R. MIKLHUC =	|
■ LJubljana. Stritarjevi [Spitalska) ulica 5	■ V.V> Cene zelo ugodne !
Potnoliub 1011_____
Strnn 160	-----"--
t


Tovarniška znamki



H. SIITTNER
Hajfecja zaloga zlatnine in srebrnine.

Lastna tovarna ur v Švici.
Zahteoajte novi cenik
kateri ie ravno seda} iiSel
4o4
zastonj in poštnine prosto.
anoo:
mcion
Tovarniška znamka


risisata Katoliška tb&rna.