Številka 23
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, sreda 18. julija 1979	Cena 10 dinarjev	Leto XXXVI
1112.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pravni pomoči
Razglaša se zakon o pravni pomoči, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. julija 1979 na seji Zbora občin dne 11. julija 1979 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1979.
St. 0100-47/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
/	o pravni pomoči
I.	SKUPNE IN SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pravna pomoč prispeva k zagotavljanju varstva Ustavnosti in zakonitosti in s tem k uresničevanju z Ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in Političnih odnosov ter tako k varstvu svoboščin, pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene last-uine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij iu skupnosti.
2.	člen
Pravna pomoč je dejavnost posebnega družbene-6a pomena.
3.	člen
Družbena skupnost ustvarja pogoje, da je delov-nim ljudem, občanom, organizacijam združenega de-*a- samoupravnim interesnim skupnostim in drugim Samoupravnim organizacijam in skupnostim zagotov-lena pravna pomoč.
Občine, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopoli-‘cne m druge družbene organizacije zagotavljajo ma-erialne in druge pogoje za pravno pomoč v skladu s e,h zakonom.
Občina je dolžna sama ali skupno z drugimi občili zagotoviti pravno pomoč. V ta namen daje pobude a organiziranje in ustanavljanje služb pravne pomoči,
hiške
'Vnih skupnosti odvetnikov in za opravljanje odvet-
dejavnosti z osebnim delom samostojno kot po-
ter skrbi za oblikovanje take kadrovske politike,
s katero se zagotavljajo potrebni kadri za dajanje pravne pomoči.
Na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, občina ustvarja pogoje, da se pravna pomoč zagotavlja tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
4.	člen
Pravna pomoč obsega zlasti naslednja opravila in dejanja:
—	dajanje pravnih nasvetov;
—	sestavljanje vlog v vseh pravnih postopkih;
—	sestavljanje listin o pravnih poslih in razmerjih;
—	zastopanje in zagovor v postopku pred sodišči, državnimi organi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	zastopanje strank v njihovih pravnih poslih in razmerjih z drugimi strankami;
—	strokovno pomoč organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakonom;
—	izvrševanje drugih pravnih opravil in dejanj v skladu z zakonom.
Z opravili in dejanji iz prejšnjega odstavka tega člena se opravlja odvetniška dejavnost.
5.	člen
Pravna pomoč se zagotavlja z organiziranimi oblikami pravne pomoči ter na drug način v skladu s tem zakonom.
6.	člen
Organizirane oblike pravne pomoči so:
—	službe pravne pomoči,
—	delovne skupnosti odvetnikov,
—	odvetniki, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic (v nadaljnjem besedilu: odvetniki posamezniki).
Služba pravne pomoči in delovne skupnosti odvetnikov imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela na področju družbenih dejavnosti.
Odvetniki posamezniki imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.
7.	člen
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delavcem in delovnim ljudem brezplačno pravno pomoč z dajanjem
pravnih nasvetov in sestavljanjem vlog, ko ti pred organi teh organizacij in skupnosti uveljavljajo svoje na podlagi dela pridobljene pravice.
Brezplačno dajanje nasvetov in sestavljanje vlog s področja svoje dejavnosti lahko zagotavljajo članom tudi družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva.
•	8. člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva lahko v skladu s svojimi samoupravnimi akti oziroma pravili zagotavljajo svojim delavcem oziroma članom pri uveljavljanju njihovih na podlagi dela pridobljenih pravic pravno pomoč z vsemi opravili in dejanji iz 4. člena tega zakona.
nejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, združenja pravne pomoči in občinske skupščine.
15.	člen
Delavci v službah pravne pomoči, odvetniki in delavci v delovnih skupnostih odvetnikov in odvetniki posamezniki pridobivajo dohodek tudi s plačili za opravljanje posamične storitve pravne pomoči.
Plačila za posamične storitve pravne pomoči se določijo s tarifo za storitve pravne pomoči, ki jo, v skladu z družbenim dogovorom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, sprejmejo združenja pravne pomoči v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o povrnitvi stroškov pravne pomoči tarifo iz prejšnjega odstavka tega člena.
9.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne^interes-ne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva lahko dajejo pravne nasvete po sredstvih javnega obveščanja.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka so dolžne zagotoviti, da so pravni nasveti strokovno pravilni in so odgovorne za škodo, povzročeno z nepravilnim pravnim nasvetom.
16.	člen
Odvetnik v mejah sprejetega pooblastila samostojni odloča o načinu zastopanja pravnih interesov stranke in se pri dajanju pravne pomoči ravna po načelih in pravilih kodeksa odvetniške etike.
17.	člen
Odvetnik je dolžan dati stranki pravno pomoč; odreče jo lahko iz razlogov, ki jih določa zakon ali kodeks odvetniške etike.
10.	člen
Sodišča, upravni in drugi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dajejo pravno pomoč z brezplačnimi pravnimi nasveti, z drugimi opravili in dejanji pa v skladu s posebnimi predpisi.
11.	člen
V organiziranih oblikah pravne pomoči iz 6. člena tega zakona dajejo pravno pomoč odvetniki.
Pravno pomoč iz 8. člena tega zakona lahko daje delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, pri čemer se je dolžan ravnati po določbah tega zakona, ki veljajo za odvetnika.
Pravno pomoč po 7., 9. in 10. členu tega zakona lahko dajejo tudi osebe, ki niso odvetniki.
12.	člen
Odvetnik in druga oseba, ki daje pravno pomoč, je pri dajanju pravne pomoči neodvisna in samostojna in jo daje v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnimi splošnimi akti ter načeli socialistične morale.
13.	člen
Odvetnik in druga oseba, ki daje pravno pomoč, je dolžna varovati kot tajnost, kar ji je zaupal tisti, kateremu daje pravno pomoč.
14.	člen
Delavci v službah pravne pomoči, odvetniki in delavci v delovnih skupnostih odvetnikov in odvetniki posamezniki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela in s tem zakonom.
Merila za vrednotenje storitev pravne pomoči in ugotavljanje cene oziroma povračila za storitve pravne pomoči se določijo z družbenim dogovorom, ki ga skle-
18.	člen
Odvetnik je dolžan odkloniti pravno pomoč, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko ali če je v isti stvari delal kot sodnik, javni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve, ali kot uradna oseba v upravnem postopku, kot tudi v drugih primerih, določenih z zakonom.
19.	člen
Odvetnik ne sme biti priprt v postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri dajanju pravne pomoči, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča, pri katerem se vodi kazenski postopek.
Preiskava arhiva službe pravne pomoči, delovna skupnosti odvetnikov in odvetnika posameznika, je dovoljena samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi.
20.	člen
Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje P°' goje:
—	da je državljan SFRJ,
—	da izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
—	da je diplomirani pravnik,
—	da izpolnjuje pogoje o strokovni usposobljenosti' določene s posebnim zakonom,
—	da se zavzema za razvoj socialističnih sam0' upravnih demokratičnih družbenih odnosov ter da bi moralno neprimeren za opravljanje odvetniške dejavnosti.
Pravica opravljati odvetniško dejavnost se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov.
Odvetnik
..........- druge socialistične republike in soci«1
listične avtonomne pokrajine lahko na območju Soci»'
listične republike Slovenije zastopa in zagovarja stranke pred sodišči, državnimi organi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi.
21.	člen
Odvetnik v službi pravne pomoči, v delovni skupnosti odvetnikov in odvetnik posameznik, se lahko °dloči, da bo pretežno dajal pravno pomoč samo iz določenih pravnih področij in sme iz drugih pravnih področij odkloniti pravno pomoč.
Pravno področje, za katero se je za dajanje pravne pomoči odločil odvetnik, mora biti označeno pri njegovem imenu v firmi oziroma imenu službe pravne pomoči, v imenu delovne skupnosti odvetnikov in pri ‘naenu odvetnika posameznika ter se vpiše v imenik ndvetnikov.
22.	člen
Odvetnik se lahko specializira za posamezna prav-na področja. Specializacija obsega praktično in teoretično usposabljanje ter specialistični izpit."
Pravno področje, iz katerega je odvetnik opravil sPecializacijo, je lahko označeno pri njegovem imenu ^ firmi oziroma imenu službe pravne pomoči, v imenu elovne skupnosti odvetnikov in pri imenu odvetnika Posameznika ter se vpiše v imenik odvetnikov.
23.	člen
v Republiški upravni organ, pristojen za pravosodje, sodelovanju z ustrezno visokošolsko organizacijo in .^dvetniško zbornico Slovenije določi pravna področja 2l> člena tega zakona in pravna področja speciali-ClSe, program in trajanje usposabljanja ter način Pravljanja specialističnega izpita iz 22. člena tega Zakona.
24.	člen
Odvetniku preneha pravica opravljati odvetniško
Javnost:
če se sam odreče opravljanju odvetniške dejav-
.	2. če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno
en zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen; stv	kil zoper njega izrečen varnostni ali var-
ri0st^1 ukrep prepovedi opravljanja odvetniške dejav-
o- 4' mu je bil izrečen ukrep odvzema pravice avOati odvetniško dejavnost;
ni-5' več kot eno leto brez opravičenega razloga Pravljal odvetniške dejavnosti;
Prerf se uS°tovi, da ne izpolnjuje več z zakonom n0s^ samh pogojev za opravljanje odvetniške dejav-
25.	člen
st°jenPraVni organ družbenopolitične skupnosti, pri-Probie ?a podr°čje pravosodja, spremlja in proučuje ter drmatiko pravne pomoči in družbenoekonomske tudi Ug8fC pog°je za dajanje pravne pomoči. Ta organ n im hu<LaV^a aR j® zagotovljena pravna pomoč delov-Samounr em’. občanom, organizacijam združenega dela, uC>ravnimVnirn *n^eresni.m skupnostim in drugim samo-ho p0m organizacijam in skupnostim, daje strokov-delovnm ?ri ustanavljanju služb pravne pomoči in Pravne Kk:upnostl odvetnikov, sodeluje z združenji opravlja^?”10^' in Odvetniško zbornico Slovenije ter fuge zadeve v skladu z zakonom.
II.	URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
26.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo pravno pomoč za temeljno organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost in za uveljavljanje na podlagi dela pridobljenih pravic praviloma z neposredno svobodno menjavo dela z delavci v službah pravne pomoči, odvetniki in delavci v delovnih skupnostih odvetnikov in odvetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
27.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela s samoupravnimi sporazumi oziroma s pogodbami v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela.
S samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami iz prejšnjega odstavka udeleženci v svobodni menjavi dela zlasti določijo:
—	vrste opravil in dejanj pravne pomoči in obseg pravne pomoči (predmet svobodne menjave dela);
—	ceno posameznih storitev pravne pomoči;
—	druge oblike in način povračila za vloženo delo, ki se ne more obračunavati po posamičnih storitvah pravne pomoči;
—	druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Cena posameznih storitev pravne pomoči ter druge oblike in načini povračila za vloženo delo morajo biti v skladu z družbenim dogovorom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Samoupravni sporazum oziroma pogodba ureja tudi način reševanja primerov, ko bi moral izvajalec dajati pravno pomoč uporabnikoma, ki sta nasprotni stranki v sporu.
28.	člen
Delovni ljudje in občani z območja ene ali več krajevnih skupnosti lahko zagotavljajo pravno pomoč s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti z izvajalci pravne pomoči.
S svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti lahko zagotavljajo pravno pomoč tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih z območja krajevne skupnosti.
29.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju krajevne skupnosti, kot tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, katerih sedež je v drugi krajevni skupnosti, pa njeni delavci živijo v tej krajevni skupnosti, s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov krajevne skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih opredelijo potrebe po pravni pomoči, ki jih bodo zadovoljevali s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, sredstva, ki so potrebna za zadovoljevanje teh potreb in način zagotavljanja sredstev.
Udeleženci svobodne menjave dela po krajevni skupnosti urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti na področju pravne pomoči v skladu s 27. členom tega zakona.
III.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE PRAVNE POMOČI
A. Organizacijske oblike
1.	Službe pravne pomoči
30.	člen
Službe pravne pomoči se oblikujejo kot delovne skupnosti ali ustanovijo kot delovne organizacije
31.	člen
Delavci, ki opravljajo opravila in dejanja pravne pomoči za temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, za organizacije združenega dela združene v sestavljeno organizacijo združenega dela ali v kakšno drugo obliko združevanja organizacij združenega dela, lahko oblikujejo v skladu z zakonom o združenem delu službo pravne pomoči kot delovno skupnost za organizirano izvajanje pravne pomoči v skladu s tem zakonom.
Odvetniki v službah pravne pomoči iz prejšnjega odstavka tega člena dajejo pravno pomoč združenim temeljnim organizacijam združenega dela oziroma organizacijam združenega dela ter delavcem v teh organizacijah.
32.	člen
Služba pravne pomoči se lahko ustanovi kot delovna organizacija pod pogoji in na način, ki jih določa zakon o združenem delu.
Akt o ustanovitvi službe pravne pomoči mora, poleg splošnih podatkov po zakonu v združenem delu, določati tudi pogoje, pod katerimi se daje pravna pomoč, podatke o obsegu brezplačne pravne pomoči, o pravicah in obveznostih ustanovitelja do službe pravne pomoči in morebitno omejitev dajanja pravne pomoči na določena pravna področja.
Družbenopolitična skupnost kot ustanoviteljica službe pravne pomoči lahko v aktu o ustanovitvi določi, da služba pravne pomoči ne sme brez njenega soglasja spremeniti dejavnosti, sedeža, pogojev za dajanje pravne pomoči in da je potrebno njeno soglasje k imenovanju poslovodnega organa.
33.	člen
Zaradi uresničevanja posebnega družbenega interesa pri izvajanju pravne pomoči soodločajo v organih upravljanja službe pravne pomoči iz 32. člena tega zakona delegati ustanoviteljev in uporabnikov pravne pomoči ter organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Uporabniki storitev pravne pomoči določijo način delegiranja delegatov v organe upravljanja službe pravne pomoči z medsebojnim dogovorom.
Statut službe pravne pomoči določa sestavo organov, v katerih soodločajo delegati ustanoviteljev, uporabnikov, organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Izvršni svet skupščine občine, v kateri ima služba pravne pomoči sedež, daje soglasje k določbam statuta, s katerimi se zagotavlja poseben družbeni interes.
34.	člen
Delegati uporabnikov, ustanoviteljev in predstavniki organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij enakopravno z delavci službe pravne pomoči odločajo:
—	o obsegu in vrstah pravne pomoči;
—	o pogojih, pod katerimi se daje pravna pomoč;
' — o statusnih zadevah;
—	o razvojnem programu, planu, letnem delovnem načrtu in o poročilu o njihovem izvrševanju;
—	o določanju predloga statuta in sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov, razen tistih, s katerimi se urejajo vprašanja iz drugega odstavka tega člena;
—	o sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa;
—	o uresničevanju načel in meril kadrovske poli-
tike ter o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa in	/
—	o sprejemanju drugih odločitev, s katerimi se zagotavlja posebni družbeni interes.
Delavci službe pravne pomoči samostojno odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih in o delitvi tistega dela dohodka, ki je namenjen osebni in skupni porabi.
2.	Delovne skupnosti odvetnikov
35.	člen
Odvetniki lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo delovne skupnosti odvetnikov za opravljanje odvetniške dejavnosti. ,
Za opravljanje odvetniške dejavnosti v okviru delovne skupnosti odvetnikov lahko odvetniki združujejo tudi sredstva.
Odvetnik lahko združuje delo in sredstva samo v eni delovni skupnosti odvetnikov."
36.	člen
Za ustanovitev delovne skupnosti odvetnikov j® potrebno:
—	da združijo delo najmanj trije odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov;
—	da so zagotovljeni poslovni prostori in drugi materialni pogoji za opravljanje odvetniške dejavnosti-
37.	člen
Sredstva za ustanovitev in začetek dela delovne skupnosti odvetnikov lahko zagotovijo tudi družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pogoji in način uporabe tel* sredstev se določijo s pogodbo.
38.	člen
Odvetniki združijo svoje delo in sredstva v delovno skupnost odvetnikov s samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno skupnost odvetnikov mora vsebovati zlasti:
—	ime, sedež in dejavnost delovne skupnosti odvetnikov,
—	način upravljanja s sredstvi delovne skupnosti in njihove uporabe;
—	pogoje in način pristopa oziroma izstopa odvetnikov v delovno skupnost oziroma iz delovne skupnosti,
—	osnove in merila za ugotavljanje in način izpla' čevanja dela dohodka delovne skupnosti odvetnikov, K1 pripada odvetniku zaradi združitve sredstev,
—	določbe o zastopanju in predstavljanju delovn® skupnosti odvetnikov,
—	razloge za prenehanje delovne skupnosti odvetnikov in
—	postopek za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma.
39.	člen
Odvetniki in delavci v delovni skupnosti odvetnikov sklenejo samoupravni sporazum o združevanju dela, s katerim določijo zlasti:
—	temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti odvetnikov in delavcev in način njihovega uresničevanja;
—	osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka;
—	osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo;
—	temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja;
—	dela in naloge, ki jih opravljajo odvetniki in delavci v delovni skupnosti in pogoje za razporejanje na dela in naloge;
—	oblikovanje delovne skupnosti in njenih organov upravljanja ter razmerje med temi organi, delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami;
—	način obveščanja odvetnikov in delavcev.
Odvetniki in delavci v delovni skupnosti odvetnikov samostojno urejajo razmerja pri delu in odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo s skupnim delom v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela.
40.	člen
Odvetniki in delavci v delovni skupnosti odvetnikov sprejemajo statut, s katerim v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno skupnost odvetnikov in samoupravnim sporazumom o združe-Vanju dela podrobneje urejajo svoje samoupravne pravice in obveznosti ter način njihovega uresničevanja.
41.	člen
Ce delovna skupnost odvetnikov pridobiva dohodek * svobodno mnejavo dela, odločajo delegati uporabnikov enakopravno in skupno z odvetniki in delavci delovne skupnosti odvetnikov o opravljanju odvetniške dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo po-itiko razvoja in pospeševanje te dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in °dgovornostih v svobodni menjavi dela.
Uporabniki storitev pravne pomoči določijo način delegiranja delegatov v organe upravljanja delovne skupnosti odvetnikov z medsebojnim dogovorom. Sta-ut delovne skupnosti odvetnikov pa določi sestavo °rganov upravljanja, v katerih soodločajo uporabniki.
42.	člen
s Delovna skupnost odvetnikov je pravna oseba in 6 vPiše v sodni register.
]. Delovno skupnost odvetnikov zastopa in predstav-n. °dvetnik oziroma delavec, ki ga določa samouprav-aktSPOraZUm ° združitvi ali drug samoupravni splošni
43.	člen
Ust Sre<*stva> ki Jih delovna skupnost odvetnikov
Vari s svojim delom, ali jih dobi v uporabo in uprav-
Pjc. so družbena sredstva.
Sredstva, ki jih je združil odvetnik v delovno skupnost odvetnikov, postanejo z združitvijo družbena lastnina.
Prometna vrednost sredstev iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi ocenitve sodnega cenilca.
Delovna skupnost odvetnikov uporablja in upravlja družbena sredstva pod pogoji, pod katerimi jih uporabljajo oziroma upravljajo delavci v organizacijah združenega dela.
44.	člen
Ko dobi odvetnik vrednost sredstev, ki jih je združil v delovno skupnost odvetnikov, povrnjeno z deležem pri njenem dohodku, mu preneha pravica do deleža pri dohodku, ki jo je imel iz lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil.
45.	člen
Za ustanovitev in prenehanje delovne skupnosti odvetnikov se uporabljajo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Delovna skupnost odvetnikov preneha, kadar se število odvetnikov zmanjša na manj kot tri odvetnike, lahko pa preneha tudi po sporazumu odvetnikov, ki so se združili.
3.	Odvetniki posamezniki
46.	člen
Odvetnik posameznik lahko opravlja odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic, če je vpisan v imenik odvetnikov, če ima zagotovljen primeren prostor in izpolnjuje materialne in druge pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti, ki jih določi Odvetniška zbornica Slovenije s samoupravnim splošnim aktom.
47.	člen
Odvetnik posameznik, ki trajneje in pretežno pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico enakopravno z delavci te temeljne organizacije ali delovne skupnosti zadovoljevati potrebe stanovanja, prehrane, rekreacije in druge skupne potrebe s sredstvi skupne porabe, če združuje solidarno sredstva za te namene, in če teh pravic ne uživa že pri drugi temeljni organizaciji ali skupnosti.
Obseg pravic iz prejšnjega odstavka tega člena ter način njihovega uresničevanja se podrobneje določi s samoupravnim sporazumom.
48.	člen
Šteje se, da odvetnik posameznik trajneje pridobiva dohodek s svobodno menjavo dala, kadar traja tako pridobivanje najmanj leto dni.
49.	člen
Odvetnik posameznik lahko pri samostojnem opravljanju odvetniške dejavnosti zaposli največ tri delavce za opravljanje administrativnih, računovodskih in tehničnih del in nalog,
Pri odvetniku posamezniku lahko hkrati opravljata pripravništvo oziroma pridobivata delovne izkušnje za samostojno opravljanje odvetniške dejavnosti največ dva pripravnika ali diplomirana pravnika z opravljenim strokovnim izpitom. Njuno delo se ne šteje za dopolnilno delo drugih delavcev.
50.	člen
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, potek in prenehanje delovnega razmerja uredita odvetnik posameznik in delavec s pogodbo o delovnem razmerju v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Kolektivno pogodbo sklepata pristojni sindikat in Odvetniška zbornica Slovenije.
B. Združenja pravne pomoči
51.	člen
Za pospeševanje pravne pomoči, za spremljanje in obravnavanj^ problematike pravne pomoči se službe pravne pomoči, delovne skupnosti odvetnikov in odvetniki posamezniki združujejo v združenja pravne pomoči.
52.	člen
V združenje pravne pomoči se obvezno združujejo službe pravne pomoči, delovne skupnosti odvetnikov in odvetniki posamezniki z območja ene ali več občin.
53.	člen
Združenje pravne pomoči si prizadeva za uresničevanje pravne pomoči na območju, za katero je ustanovljeno, zlasti s tem, da:
—	spremlja razvoj pravne pomoči in daje predloge ter pobude za reševanje vprašanj s področja pravne pomoči;
—	spodbuja izpopolnjevanje strokovne izobrazbe kadrov za dajanje pravne pomoči;
—	daje predloge za organiziranje pravne pomoči in za zagotovitev materialnih pogojev za delo;
—	sklepa družbeni dogovor iz drugega odstavka
14. člena tega zakona; '	1
—	sprejema tarifo za storitve pravne pomoči iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
—	spremlja in obravnava problematiko pravne pomoči.
54.	člen
Pri izpolnjevanju svojih nalog sodeluje združenje pravne pomoči z organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami.
55.	člen
Združenje pravne pomoči ima statut
Statut določa naloge in organizacijo združenja, organe združenja, njihovo sestavo in naloge, način zagotavljanja sredstev za delo združenja in ureja druga vprašanja, pomembna za delovanje združenja.
/
C. Odvetniška zbornica Slovenije
56.	člen
Odvetniki v službah pravne pomoči in v delovnih skupnostih odvetnikov ter odvetniki posamezniki z območja Socialistične republike Slovenije se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij zbornice, se odvetniki z območja ene ali več občin, v skladu s statutom zbornice povezujejo v območni zbor odvetnikov.
57.	člen
Zbornica skrbi za uresničevanje nalog na področju odvetniške dejavnosti zlasti s tem, da:
—	skrbi za skladen razvoj odvetniške dejavnosti;
—	ugotavlja pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti, pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti odvetnika posameznika ter odloča o prenehanju pravice opravljati odvetniško dejavnost;
—	skrbi za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov;
— Sprejema kodeks odvetniške etike, s katerim določa načela in pravila, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju odvetniške dejavnosti;
—	ugotavlja odgovornost odvetnikov za kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti;
—	vodi imenik odvetnikov;
—	vodi evidenco odvetniških pripravnikov;.
—	spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov.
58.	člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornico upravlja skupščina.
Skupščino zbornice sestavljajo delegati območnih zborov odvetnikov.
59.	člen
S statutom zbornico se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, sestava in naloge skupščine in drugih organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice.
Statut zbornice sprejme večina delegatov v skupščini zbornice. Skupščina SR Slovenije daje soglasje k statutu zbornice.
•60. člen
Statut zbornice določi organ, ki ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti (20-člen) in pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti odvetnikd posameznika (46. člen tega zakona).
V zadevah iz prejšnjega odstavka soodločaj*) člani, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Odločitev organa iz prvega odstavka tega člena je dokončna. Zoper to odločitev je dopustno sodno varstvo pred splošnim sodiščem združenega dela.
Predlog za sodno varstvo lahko vloži prizadeti in družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenija v 30 dneh po vročitvi odločbe.
61.	člen
Ce se ugotovi, da odvetnik ob vpisu v imenik odvetnikov ni izpolnjeval predpisanih pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti, se postopek v organih zbornice obnovi ne glede na čas, ki je pretekel od vpisa v imenik odvetnikov.'
IV.	ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE ODVETNIŠKE DEJAVNOSTI
62.	člen
Odvetnik je dolžan vestno opravljati odvetniško dejavnost in je odgovoren za kršitev dolžnosti pri njenem opravljanju.
63.	člen
Statut zborniqp določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti, način
ugotavljanja kršitev in odgovornosti ter organe, ki vodijo postopek na prvi in drugi stopnji ter izrekajo ukrepe.
V organih iz prejšnjega odstavka soodločajo člani, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Kot hujša kršitev se lahko določi vsaka kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti oziroma kršitev odvetniške etike, ki ima glede na pomembnost ogrožene dobrine ter naravo prekršene dolžnosti večje materialne ali druge posledice.
da ji povrne izplačani znesek, če se ugotovi, da je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
69.	člen •
Glede odgovornosti za škodo, ki jo delavci v službah pravne pomoči oziroma odvetniki in delavci v . delovni skupnosti odvetnikov povzročijo pri delu ali v zvezi z delom službi pravne pomoči oziroma delovni skupnosti odvetnikov, se uporabljajo določbe zakotia o delovnih razmerjih.
64.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti se začne na zahtevo združenja pravne pomoči, območnega zbora odvetnikov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča, javnega tožilca, republiškega upravnega organa, pristojnega za pravosodje in organa zbornice, "določenega s statutom zbornice.
65.	člen
V postopku za ugotavljanje kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti, se sme izreči odvet-Oiku eden naslednjih ukrepov:
—	opomin;
—	ukor;	,
—	denarna kazen;
—	odvzem pravice opravljati odvetniško dejav-
nost.
Denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniško dejavnost se lahko izreče samo za hujše krnitve dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti.
Denarna kazen se sme izreči v razponu, ki ga določi zbornica s samoupravnim splošnim aktom, s tem, da ne sme biti višja od poprečnega mesečenega osebnega dohodka v preteklem letu v Socialistični republiki Sloveniji.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, ki jih določa samoupravni splošni akt zbornice.
Odvzem pravice opravljati odvetniško dejavnost Se kot ukrep izreče za dobo od šestih mesecev do treh let.
66.	člen
Organ, ki ugotavlja kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti, lahko izreče odvetniku za-casno prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti, če je z°Per njega uveden kazenski postopek za kaznivo de-Innje, zaradi katerega ni primeren opravljati odvetniške dejavnosti. Prepoved lahko traja do konca postopen. vendar ne več kot eno leto.
67.	člen
Zoper odločbo organa druge stopnje v postopku za ngotavljanje kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniške dejavnosti lahko odvetnik začne v 30 dneh od vnočitve odločbe postopek pred splošnim sodiščem Pruženoga dela.
68.	člen
v škodo, ki jo stranki povzroči odvetnik pri delu službi pravne pomoči ali v delovni skupnosti odvet-na °V z nezakonitim ali nepravilnim delom, je odgovor-služba pravne pomoči oziroma delovna skupnost
letnikov
odv f luz^a Pravne pomoči oziroma delovna skupnost Vy. eJnikov, ki je stranki povrnila škodo, ki jo je po-0 il. odvetnik, ima pravico zahtevati od odvetnika,
70.	člen
Odvetnik posameznik je odgovoren za škodo, ki jo s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom povzroči stranki.
V.	ODVETNIŠKI PRIPRAVNIKI
71.	člen
Odvetniški pripravniki se z delom v službah pravne pomoči, v delovnih skupnostih odvetnikov in pri odvetnikih posameznikih usposabljajo za samostojno opravljanje odvetniške dejavnosti.
Pripravnik ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniške dejavnosti.
72.	člen
Odvetniški pripravnik je lahko jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja.
Program in trajanje pripravništva ter način preizkusa strokovne usposobljenosti določa poseben zakon.
73.	člen
Odvetniški pripravnik, ki opravlja pripravništvo na podlagi pogodbe o delovnem razmerju pri odvetniku posamezniku, ima vse pravice in obveznosti kot jih imajo osebe v delovnem razmerju z nosilcem samostojnega osebnega dela v skladu s kolektivno pogodbo.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74.	člen
Službe pravne pomoči in delovna skupnosti odvetnikov nadaljujejo z delom po tem zakonu; svojo organizacijo in delovanje morajo uskladiti z določbami tega zakona do 30. junija 1980.
Odvetniki, ki so pridobili pravico opravljati odvetniško dejavnost, nadaljujejo z delom po tem zakonu.
Združenja pravne pomoči in Odvetniška zbornica Slovenije se konstituirajo v skladu z določbami tega zakona do 30. junija. 1980. Na območju občin, kjer ni služb pravne pomoči, se delovne skupnosti odvetnikov in odvetniki posamezniki ne združujejo v združenja pravne pomoči; v tem primgru opravlja naloge združenja pravne pomoči območni 2bor odvetnikov, organiziran za to območje.
Do konstituiranja zbornice v skladu s prejšnjim odstavkom deluje Odvetniška zbornica Slovenije po dosedanjih predpisih.
75.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za pravosodje, izda akt iz 23. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
76.	člen
Do začetka uporabe posebnega zakona iz prvega odstavka 20. člena tega zakona se šteje, da je oseba strokovno usposobljena za Opravljanje odvetniške dejavnosti, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti za opravljanje te dejavnosti po dosedanjih predpisih.
Družbeni dogovor iz drugega odstavka 14. člena tega zakona se sklene do 31. decembra 1980.
Do sprejetja tarife za storitve pravne pomoči se storitve pravne pomoči plačujejo po pravilniku in tarifi o nagrajevanju odvetnikov (Uradni list SR Slovenije, št. 14/75, 11/77 in 30/78), če se izvajalci in uporabniki v svobodni menjavi dela ne sporazumejo drugače.
77.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 29/72).
78.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 75-2/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1113.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
• razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. julija 1979 in na seji Zbora občin dne 11. julija 1979.
St. 0100-48/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
• spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1.	člen
V zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinska skupščina uredi promet v naseljih, zlasti:
1.	določi organizacijo združenega dela, ki postavlja
in vzdržuje prometne znake;	X
2.	prepove promet na posamezni cesti za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil;
3.	omeji hitrost vožnje skozi naselje;
4 predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je. potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na cesti;
5.	določi postopek za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil v primerih iz 18. člena tega zakona.
Izvršni svet občinske skupščine oziroma pristojni občinski upravni organ za promet pa lahko:
1.	določi prednostne in stranske ceste;
2.	določi enosmerne ceste;
3.	določi parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja ali parkiranja vozil na določeni cesti;
4 uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili;
5.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu;
6.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol;
7.	uredi gonjenje in vodenje živine;
8.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.«
2.	člen
18. člen se spremeni in se glasi:
»Ce najde pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet, vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu, odredi, da se odstrani s ceste ali druge prometne površine, in sicer na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila (na primer vozilo, parkirano na kolesarski stezi, na pločniku ali na drugi prometni površini, namenjeni pešcem).«
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 34-57/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1114.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščino SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. julija 1979 sprejela
(
ODLOK
o usmeritvi dela temeljnega prometnega davka, ki pripada SR Sloveniji
1.	člen
Del vplačil temeljnega prometnega davka od naftnih derivatov po tarifni številki 2 tarife temeljnega
prometnega davka (zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu; Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77 in 61/78), ki pripada SR Sloveniji, se v času od 1. 7. 1979 do 31. 12. 1979 usmerja:
— Zavocju SR Slovenije za rezerve za graditev skladišč naftnih derivatov za potrebe stalnih republiških blagovnih rezerv — v višini 10 %>;
— Republiški skupnosti za ceste za izgradnjo magistralnih cest v skladu s srednjeročnim planom vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji — v višini 20 %>.
2.	člen
Vplačila temeljnega prometnega davka od proizvodov, plačanega pri uvozu proizvodov in temeljnega Prometnega davka od proizvodov, plačanega za proizvode, ki jih nabavlja Jugoslovanska ljudska armada za svoje potrebe, v skupnem znesku 106,994.814,40 dinarjev, ki pripada SR Sloveniji za obdobje od 1975. do 1978. leta, se uporabijo za izgradnjo mejnih prehodov v SR Sloveniji v letu 1979 v skladu s sprejetim programom za tekoče srednjeročno plansko obdobje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-22/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1116.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 285. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. julija 1979 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazumi o garanciji med Socialistično federativno republiki Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (X. posojilo za ceste — YU 1678)
Daje se soglasje k predlogu zakona 'o ratifikacij) sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (X. posojilo za ceste — YU 1678), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-279/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1115.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. in 15. člena *ak°na o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/ . '*'• 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tret-•J^Ba odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skup-sV'10 ^ Slovenije je Skupščina Socialistične republike ' oveni j e na sejah Zbora združenega dela in Zbora 0 čin dne 11. julija 1979 sprejela
ODLOK
Potrditvi sprememb in dopolnitev samoupravnega “razuma o združitvi v Univerzo v Mariboru in o so-SJU k spremembam in dopolnitvam statuta Univerze v Mariboru
Un .r'0trdii0 se določbe spagmemb in dopolnitev samo-bo^VnoSa sporazuma o združitvi v Univerzo v Mari-So .u’ jU zagotavljajo enotnost sistema dela, ter se daje ver aS‘'e ** spremembam in dopolnitvam statuta Uni-fstav V ^Iar'k°ru> ki se nanašajo na uresničevanje z dol x° Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu enega posebnega družbenega interesa.
St- 022-226/79
Ujubijana, dne 11. julija 1979.
1117.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 40. člena in prvega odstavka 41. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1979 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
Razrešita se:
Saša Plcvel-Tešenji, dolžnosti sodnice Sodišča združenega dela SR Slovenije;
Savo Šifrer, dolžnosti sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije z 31. avgustom 1979.
>
St. 111-115/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1118.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine. SR Slovenije ter 5., 6., 30. in 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1979 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
Za sodnike Sodišča združenega dela SR Slovenije, ki so v delovnem razmerju pri tem sodišču, se izvolijo:
Milan Fabjančič, glavni tajnik Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani;
Elizabeta Kancler-Šugman, namestnica javnega pravobranilca SR Slovenije;
Stane Boštjančič, sekretar Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko.
Za sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije, ki ni v delovnem razmerju pri tem sodišču, se izvoli:
dr. Bojan Spicar, doktor prava v pokoju, Ljubljana, Rimska 14.
St. 111-115/79
Ljubljana, dne 11. julija 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1119.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 57. člena zakona o srednjem šolstvu, 19. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih in 32. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, na seji dne 3. 7. 1979
odločilo:
Ugotovi se, da:
1)	določba 1. odstavka 57. člena zakona o srednjcn. šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74);
2)	določba 19. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) in
3)	določba 3. odstavka 32. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, ŠM9/76)
niso v skladu z ustavo SR Slovenije.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 7. alinee točke d) 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), ki določa da poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti pojsebnega pomena za mesto enakopravno imenujejo visi trije zbori Skupščine mesta Ljubljane. V
zvezd s tem postopkom je ustavno sodišče po 3. odstavku 411. člena ustave začelo tudi postopek za oceno ustavnosti v izreku .te ddločbe navedenih zakonskih določb, po katerih poslovodne organe izobraževalnih organizacij združenega dela imenuje in razrešuje ustanovitelj.
2)	Poslovodne organe v organizacijah združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom (1. odstavek 129. člena ustave). Z zakonom pa se lahko po
6.	odstavku 129. člena ustave predpišejo posebni pogoji in način imenovanja poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. V teh organizacijah združenega dela se po 1. in 4. odstavku 51. člena ustave lahko uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev, posebni družbeni interes pa zagotovi med drugim s tem, da se pri imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov lahko z zakonom zagotovi soodločanje ustanoviteljev, uporabnikov, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Glede na navedeno ustavno ureditev ustavno sodišče ugotavlja, da v izreku navedene določba obravnavanih zakonov, po katerih ima izključno pravico imenovanja in razrešitve poslovodnih organov organizacij združenega dela v dejavnosti, ki jo zakoni urejajo, ustanovitelj, nisi v skladu z 51. in 129. členom ustave. Zato j® po 4i2. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Po tej ustavni določbi j® Skupščina SR Slovenije dolžna v 6 mesecih od dneva prejema te odločbe uskladiti navedene določbe zakonov z ustavo. Ce tega ne bi storila, bodo zakonske določbe nehale veljati, kar bo ugotovilo ustavno sodišče s posebno odločbo.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo na seji po 2. alinei 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Romškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 21/79 U I 22/79 U I 23/79
Ljubljana, dno 3. julija 1979.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1120.
Ustavno sodišče Socialistične republike Sloveni)® je v postopku za oceno ustavnosti 7. alinee točke d) 88. člena statuta mesta Ljubljane, na seji dne 3. 7. 1979
odločilo:
Razveljavi se določba 7. alinee točke d) 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78)-
Obrazložitev:
1) Ustavno sodišče je na pobudo občana s sklepo®1 U I 18/78 dne 8. 3. 1979 začelo postopek za oceno ustav*
nosti v izreku navedene določbe statuta mesta Ljubljane, po kateri vsi trije zbori Skupščine mesta Ljubljane enakopravno imenujejo in razrešujejo poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za mesto.
Na sklep o začetku postopka je Skupščina mesta Ljubljane odgovorila, da ima po določbah 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 19. člena zakona o organizacijah za izobraževanje, odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) in 32. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) kot ustanoviteljica teh izobraževalnih organizacij pravico, da imenuje in razrešuje njihove poslovodne organe.
2)	Poslovodne organe temeljnih organizacij združenega dela po 129. členu ustave imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom. Z zakonom se lahko po 6, odstavku iste ustavne določbe predpišejo posebni pogoji in način imenovanja ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. V teh organizacijah združenega dela se posebni družbeni interes pri imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov po 51. členu ustave zagotavlja s soodločanjem ustanoviteljev, uporabnikov, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. To soodločanje pa mora biti urejeno z zakonom.
V postopku za oceno ustavnosti 7. alinee točke d) 88. člena statuta mesta Ljubljane je ustavno sodišče ugotovilo, da je s to določbo pravica imenovanja in razrešitve poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za mesto, v celoti odvzeta delavskemu svetu in poverjena zborom Skupščine mesta Ljubljane. Pri tem pa se ta določba statuta ne nanaša samo na tiste organizacije združenega dela, glede katerih je z zakonom določeno, da poslovodne organe imenuje ustanovitelj, temveč na vse organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za mesto, ne glede na to, če drug zakon določa drugače. S takšno ureditvijo je določba 7. alinee točke d) 88. člena statuta mesta Ljubljane prišla v nasprotje z 51. in 129. členom ustave SR Slovenije.
3)	V zvezi z navedeno pobudo občana je ustavno sodišče ocenjevalo tudi ustavnost zakonskih določb, na osnovi katerih Skupščina mesta Ljubljane izvaja svoje ustanoviteljske pravice. V odločbi z dne 3. 7. !979 (U I 21/79, U I 22/79 in U I 23/79) je ugotovilo, da določbe 1. odstavka 57. člena zakona o srednjem šol-dvu, i9 eiena zakona o organizacijah za izobraževa-uje odraslih in 3. odstavka 32. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, po katerih po-s ovodne organe imenuje in razrešuje ustanovitelj izo-
raževalne organizacije, niso v skladu z 51. in 129. klenom ustave SR Slovenije.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 2. alinee 3. od-
avka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim so-28/^em ^ Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in točb^ 113 Se^ ^0^0, *to*' je razvidno iz izreka te od-
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije j6 _sPrejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr.
°ze Brilej in sodniki' dr. Viktor Damjan, dr. Josip
Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 18/78-12 Ljubljana, dne 3. julija 1979.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1121.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 1. odstavka 8. točke sporazuma o posredovanju dela in zaposlovanju delavcev na območju Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, na seji dne 3. 7. 1979
odločilo:
Razveljavi se določba 1. odstavka 8. točke sporazuma o posredovanju dela in zaposlovanju delavcev na območju Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota z dne 17. 12. 1975.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je predlagalo oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 1. odstavka 8. točke v izreku te odločbe navedenega sporazuma, ki se glasi: »Organizacije združenega dela bodo vse nove delavce sprejemale ižključno iz vrst pri skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota prijavljenih iskalcev zaposlitve ob upoštevanju zahteve delovnega mesta in sposobnosti iskalcev zaposlitve«. Predlagatelj je mnenja, da izpodbijana določba ni v skladu z določbo 4. alinee 2. odstpvka 105. člena ustave SR Slovenije in je v neskladju z določbo 29. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni ist SRS, št. 18/74) ter z določbo 3. odstavka
4.	člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 — prečiščeno besedilo).
Ustavno sodišče ugotavlja, da je zagotovljeno svobodno zaposlovanje državljanov Jugoslavije na celotnem ozemlju Socialistične republike Slovenije pod enakimi pogoji, ki veljajo v kraju zaposlitve (4. alinea
2.	odstavka 105. člena ustave SR Slovenije).
Zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) je določal, da lahko prizadete občinske skupščine za svoja območja, Skupščina SR Slovenije pa za območje republike odredijo, da morajo organizacije združenega dela oz. zasebni delodajalci zaposliti na prostih delovnih mestih osebe, ki so zaradi zaposlitve prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje, in da pri zaposlovanju upoštevajo prednostni' red, če pride na področju zaposlovanja do pojavov, ki občutno vplivajo na gospodarske in socialnopolitične razmere na območju ene ali več občin, ali na območju Socialistične republike Slovenije (29. člen).
Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 — prečiščeno besedilo) sklepajo družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela ter skupnosti za zaposlovanje družbene dogovore za usklajeno urejanje in za določanje ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, zagotavljanja zaposlitve in prepreče|vanja brezposelnosti. V primeru, če do takih družbenih dogo-
vorov oziroma samoupravnih sporazumov ne pride, na področju zaposlovanja pa nastajajo pojavi, ki občutno vplivajo na gospodarske in socialnopolitične razmere, lahko skupščina prizadete družbenopolitične skupnosti odredi z zakonom oziroma z odlokom za svoje območje prednostno zaposlovanje oseb, prijavljenih pri skupnosti za zaposlovanje, in prednostni red takšnega zaposlovanja (4. člen).
Iz vsega navedenega izhaja, da se ne more z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom zaposlovanje omejiti le na nezaposlene delavce, prijavljene pri eni skupnosti za zaposlovanje. Zato je ustavno sodišče upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na podlagi
2.	alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 90/78-5 '
Ljubljana, dne 3. julija 1979.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
*1122.
Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) in 31. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) izdaja Izvršni svet Skupščine; SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja
1.	člen
1.	člen odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja (Uradni list SRS, št. 2/78, 24/78 in 16/79) se spremeni tako, da se glasi:
»V prodajni ceni bencina in plinskega olja — die-• selskega goriva je od 14. julija 1979 zajeto tudi nadomestilo za uporabo cest (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v višini 2,392 din od litra bencina in 1,80 din od litra plinskega olja — dieselskega goriva.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/78
Ljubljana, dne 12. julija 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
1123.
Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in sklepa o pripravah
za sprejem plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov
družbenega varstva otrok za obdobje 1981—1985
1.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela v občinskih skupnostih otroškega varstva in Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije sprejmejo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok po enotni metodologiji določeni s tem sklepom.
2.	člen
Elementi za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok so:
1.	število otrok v starosti do 3 let, ki naj bodo vključeni v vzg oj no varstvene organizacije in družinsko varstvo;
2.	' število otrok v starosti od 3 do 7 let, ki naj bodo vključeni v vzgojnovarstvene organizacije;
3.	število razvojno motenih otrok, ki naj bodo vključeni v poseben program za razvojno motene otroke;
4.	število 5-letnih otrok, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije in naj bodo vključeni v 150 urni vzgojni program;
5.	število otrok, ki naj bodo vključeni v celoletno malo šolo 3 ure dnevno, ker niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije;
6.	veljavni normativi za kvaliteto vzgojnovarstve-nega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah:
—	število otrok v oddelku;
—	število m2 površine na varovance;
—	število ur dnevnega varstva; '
7.	cena vzgojnovarstvene storitve v vzgojnovarstvenih organizacijah za posameznega varovanca (v znesku za leto 1980) ter sestava te cene po posameznih.elementih:
—	odstotek za osebni dohodek in skupno porabo;
—	odstotek za materialne stroške; ^
—	odstotek za amortizacijo;
8.	trajanje podaljšanega porodniškega dopusta (število dni);
9.	število mest v vzgojnovarstvenih organizacijah, ki naj se na novo zgradijo v'obdobju od leta 1981 do 1985 po posameznih letih in lokacija teh mest po krajevnih skupnostih;
10.	vrednost zavitka za opremo novorojenca;
11.	najvišji znesek dohodka na družinskega člana,
ki je pogoj upravičenosti do otroškega dodatka (do- , hodkovni cenzus), ter višina otroškega dodatka v tej dohodkovni skupini glede na prvega oziroma naslednje otroke (v odstotku na poprečni OD v SRS v posameznem letu);
12.	višina sredstev za solidarnostno dopolnjevanje programov občinskih skupnosti otroškega varstva;
13.	višina sredstev, ki naj jih Zveza skupnosti otroškega varstva nameni za pospeševanje razvoja otroškega varstva;
14.	znesek, ki ga delavci v TOZD namenjajo Za celotni program družbenega varstva otrok ter ustrezen delež od bruto osebnih dohodkov (v odstotku) oboje izraženo po letih 1981—1985.
3.	člen
Uporabniki v TOZD določajo vse elemente v prejšnjem členu; z elementi 1—5 navedejo, koliko otrok svojih delavcev želijo vključiti v posameznem letu obdobja 1981—1985 ter na območju katere krajevne skupnosti.
Uporabniki v krajevnih skupnostih določajo samo elemente od 1—6, pri čemer pod številom otrok upoštevajo otroke, katerih starši niso zaposleni v teh TOZD.
Izvajalci v vzgojnovarstvenlh organizacijah pa določajo elemente od 1—7, pri čemer navedejo število otrok, ki jim lahko zagotovijo storitev v vzgojnovar-stvenih organizacijah po veljavnih normativih.
4.	člen
Delavci v TOZD in delovni ljudje v krajevnih skupnostih sporoče elemente iz drugega člena pristojni skupnosti otroškega varstva najkasneje do 1. novembra 1979 na obrazcu, ki bo priložen objavljeni analizi razvojnih možnosti, katero bo pripravila pristojna skupnost otroškega varstva v občini.
5.	člen
Delegati uporabnikov in izvajalcev bodo uskladili prispele elemente v skupščini skupnosti otroškega varstva m na tej osnovi pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva.
6.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. .
St. 56-10/79
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Predsednica skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva *	SR Slovenije
Marjeta Potrč 1. r.
1124.
Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja In o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6/76) je skupščina ^eles-nokulturne skupnosti SR Slovenije na 6. seji dne <-8. junija 1979 sprejela
SKLEP
0 enotni metodologiji oblikovanja elementov za skle-banje samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturne dejavnosti za obdobje 1981—1985
1.	členi
, Udeleženci svobodne menjave dela v občinskih telesnokulturnih skupnostih in v telesnokulturni skupnosti Slovenije sprejemajo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o, temeljih planov telesnokulturne dejavnosti za obdobje 1981—1985 po enotni metodologiji, določeni s tem sklepom.
2.	člen
Elementi za pripravo samoupravnih sporazumov o tenieljih planov telesnokulturne dejavnosti so:
1.	število udeležencev vključenih v redno vadbo iri športno-rekreativna tekmovanja
2.	število vadbenih ur letno
3.	število vaditeljev
4.	cena povprečne vadbene ure v znesku in po naslednjih sestavinah:
—	odstotek za osebni dohodek in skupno porabo
—	odstotek za materialne stroške
—	odstotek za amortizacijo
5.	število udeležencev množičnih akcij in prireditev
6.	sredstva za izvedbo množičnih akcij in prireditev
7.	število športnikov zajetih v vadbo in športno-tekmovalni sistem
8.	povprečni izdatek za posameznega športnika letno
9.	sredstva za pospeševanje telesnokulturne dejavnosti
10.	število m8 novih pokritih telesnokulturnih površin
11.	število m2 novih odprtih telesnokulturnih površin
12.	sredstva za investicije v nove objekte in naprave
13.	znesek, ki ga bodo delavci v TOZD in delovnih skupnostih namenili za izvedbo programa telesno-kulturne dejavnosti v okviru svobodne menjave dela, ter ustrezen delež od planiranih bruto osebnih dohodkov v TOZD (v odstotku).
Elementi pod številkami 4, 6, 8, 9, 12 in 13 se izrazijo v cenah za leto 1978. Vsi elementi se prikažejo ">o letih za plansko obdobje 1981—1985.
3.	člen
Uporabniki v TOZD sprejemajo vse elemente iz prejšnjega člena, pri čemer pod elementom št. 1 navedejo število delavcev in njihovih družinskih članov, ki naj bi bili vključeni v redno vadbo na območju občine, pod elementom št. 2 pa število vadbenih ur za te delavce in njihove družinske člane.
Uporabniki v krajevnih skupnostih sprejemajo elemente iz 2. člena pod številkami 1, 2, 3, 5, 10 in 11, pri čemer te elemente izrazijo glede na potrebe svojih krajanov.
Izvajalci (telesnokulturne organizacije in TOZD na področju telesne kulture) sprejemajo vse elemente iz
2.	člena oziroma tiste, ki se nanašajo na predmet njihove dejavnosti, razen elementa pod št. 13.
4.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela na področju telesne kulture sporoče sprejete elemente svoji občinski telesnokulturni skupnosti najkasneje do 1. novembra 1979 na obrazcu, ki bo priložen analizi razvojnih možnosti, katero bo pripravila pristojna občinska telesno-kulturna skupnost.
5.	člen
Delegati uporabnikov in Izvajalcev bodo uskladili prispele elemente v skupščini telesnokulturne skupnosti in na tej osnovi pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti.
6.	člen	-*
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti SR Slovenije
Miha Ravnik 1. r:
1125.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), 24. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-81/72) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 27. seji dne 20. junija 1979 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah začasnega predmetnika in začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za 4. leto v šolskem letu 1979/80
1
Predpisujemo spremembe in dopolnitve začasnega predmetnika in začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za 4. leto v šolskem letu 1979/80.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-87/24-79
Ljubljana, dne 29. junija 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc I. r.
1126.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (toodni list SRS, št. 16-146/74), 24. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-81/72) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 27. seji dne
20.	junija 1979 sprejel
SK LEP
• spremembah in dopolnitvah začasnega predmetnika ia začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za 3. leto od šol. leta
19791/80 dalje in za 4. leto od šol. leta 1980/81 dalje 1 2
1
Predpisujemo spremembe in dopolnitve začasnega predmetnika in začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za 3. leto od šolskega leta 1979/80 dalje in za 4. leto od šolskega
leta 1380/81 dalje.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-87/24-79
Ljubljana, dne 29.3 unij a lavs.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc L r.
1127.
Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 117. člena v zvezi s 161. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) objavlja
POROČILO
o izidu glasovanja za nadomestno izvolitev dveh delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	O listi kandidatov za nadomestno izvolitev dveh delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije so glasovali na sejah družbenopolitičnih zborov vseh občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine obalne skupnosti Koper, in sicer v času med 4. in 29. junijem 1979.
2.	Sestavo liste kandidatov za nadomestno izvolitev dveh delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je ugotovila republiška kandidacijska konferenca dne 23. marca 1979. Republiška volilna komisija je 24. maja 1979 ugotovila, da je lista kandidatov sestavljena v skladu z zakonom.
3.	V družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine obalne skupnosti Koper je skupaj 1507 delegatov.
Na volilnih sejah je bilo navzočih skupaj 1112 delegatov ali 73,8 "/o.
Na vseh volilnih sejah je bilo navzočih več kot dve tretjini delegatov in so bile tako vse seje sklepčne.
4.	Na podlagi sprejetih volilnih spisov Republiška volilna komisija ugotavlja naslednji izid glasovanja:
a)	skupaj je glasovalo 1112 delegatov ali 73,8 °/o.
b)	za listo kandidatov je glasovalo 1110 delegatov ali 99,8 °/o,
c)	proti listi kandidatov je glasoval 1 delegat ali
0,1 °/o,
č) neveljavna je bila 1 glasovnica ali 0,1 °/o.
Lista kandidatov je bila sprejeta v vseh družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine obalne skupnosti Koper.
5.	Kandidata sta dobila naslednje število glasov:
Tilka BI ah a 1110 glasov in ni bila nobenkrat
prečrtana,	\
Peter Toš 1106 glasov in je bil štirikrat prečrtan.
6.	Ker sta kandidata dobila predpisano večino glasov v smislu 116. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/74), Republiška volilna komisija ugotavlja, da sta izvoljena za delegata v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije:
1.	Tilka B 1 a h a, rojena 27. februarja 1925, diplomirana politologinja, Ljubljana, Zgornje Gameljne 44;
2.	Peter Toš, rojen 29. junija 1939, diplomirani pravnik, Ljubljana, Tugomer jeva 2.
St. RVK-3/79
Ljubljana, dne 3. julija 1979.
Tajnik	Predsednik
Ivan Rau 1. r.	mag. Janez Šinkovec 1. r.
Člani
Zdenka Cerar 1. r.
Franček Kavčič 1. r.
Gojmlr Komar 1. r. dr. Ciril Ribičič 1. r.
Ivan Žužek 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
i
LJUBLJANA
1128.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 54. ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 16. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1979 in 16. seji zbora občin dne 28. junija 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti zelenih in obdelovalnih površin v površine za gradnjo razdelilne transformatorske postaje (RTF) Bežigrad in priključnega 110 kV dalj-_	novoda
1.	člen
Z namenom, da sc zagotovi oskrba z električno energijo severnega dela Ljubljane ter prilagodi namembnost površin potrebam za gradnjo RTF Bežigrad in priključnega 110 kV daljnovoda, se odlok o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) spremeni in dopolni Po določbah tega odloka.
2.	člen
Iz 1. točke drugega odstavka 3. člena odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane se del nezazidljivih površin izloči in Prenese v 4. točko drugega odstavka 3. člena istega odloka, kot površine komunalnih naprav, ki sc uporabljajo za izgradnjo RTF Bežigrad in priključnega 110 kV daljnovoda.
Nove površine komunalnih objektov in naprav vključujejo:
a)	lokacije RTF Bežigrad (0,7 ha), ki leži vzhodno od zazidalnega otoka BS-3 Stožice na parcelah št. 470/2, 835/2, 470/1, 470/7, 471/1, 472/1, 473/1, 474/1, 475/1, 491/1, 482/1, 476/1, 477/1, 478/1, 490, 491/2, 492 k. o.
Brinje,
b)	priključni 110"kV daljnovod od RTF Bežigrad naselju Tomačevo poteka prostozračno v dolžini
^30 m z rezervatom 30 m.
3.	člen
Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo namembnosti površin iz 2. člena tega odloka, je pod naslovom »Predlog lokacije RTF Bežigrad in priključnega 110 kV daljnovoda« (predlog za spremembo GUP Ljubljane) izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, Ljubljana, Vojkova 57 v maju 1978 ***1 tekočo številko projekta 2455/78.
4.	člen
Dokumentacija iz 3. člena toga odloka je na vpo-^cd pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana ežigrad, Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri °odctski upravi mesta Ljubljane in pri Zavodu za l*užbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/79	,.x
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
1129.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 52. in 89. člena statuta mesija Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1979 in na 16. seji zbora občin dne 28. junija 1979 sprejela
ODLOK
o turistični vodniški službi v mestu Ljubljana
1.	člen
Zaradi zagotovitve popolnejše turistične ponudbe v mestu Ljubljana se organizira turistična vodniška služba, ki jo organizira in vodi Ljubljanska turistična zveza.
2.	člen
Turistični vodnik po tem odloku je občan, ki domačim in tujim turistom in drugim obiskovalcem Ljubljane razkazuje in strokovno pojasnjuje naravne lepote, kulturnozgodovinske spomenike, zgodovino iz NOB, družbenopolitično ureditev, razvoj in dosežke mesta, umetniška dela, etnografske in druge znamenitosti.
Ne štejejo se za turističnega vodnika po tem odloku strokovni delavci v muzejih, galerijah in drugih turistično pomembnih objektih, kadar opravljajo pasic vodnika v okviru svoje službe.
3.	člen
Turistično vodniško službo lahko opravljajo občani, ki imajo potrebno strokovno usposobljenost in družbenopolitično razgledanost.
Strokovno usposobljenost za opravljanje turistično "vodniške službe preverja strokovna komisija, Id jo imenuje Komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem Skupščine mesta Ljubljane na predlog Ljubljanske turistične zveze.
Program za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in pogoje, ki jih mora izpolnjevati turistični vodnik, predpiše Komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem na predlog Ljubljanske turistične zveze.
4.	člen
Ce strokovna komisija ugotovi, da ima kandidat za turističnega vodnika potrebno znanje in da izpolnjuje tudi druge pogoje, mu izda izkaznico, ki velja eno leto in jo jc mogoče podaljšati. Obliko im vsebino izkaz-
niče za turističnega vodnika določi Komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem.
Osebe, ki jim je bila izdana izkaznica za opravljanje poslov turističnega vodnika, se vpišejo v evidenco, ki jo vodi Ljubljanska turistična zveza.
Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa za vodnika, se lahko priglasi ponovno na preizkus po 30 dneh od neuspelega preizkusa.
5.	člen
Za strokovno usposobljenost turističnih vodnikov lahko organizira Ljubljanska turistična zveza tečaje.
6.	člen /
Turistična vodniška služba se opravlja v obliki razpisanih rednih in naročenih občasnih ogledov mesta.
Redne oglede mesta organizira Ljubljanska turistična zveza ali z njenim soglasjem turistična organizacija, če zagotovi ustrezne pogoje za strokovno pravilno opravljanje turistične vodniške službe.
Občasne oglede mesta organizirajo potovalne agencije, hotelsko-gostinske organizacije, Ljubljanska turistična zveza in druge turistične organizacije po naročilu naročnikov.
7.	člen
Za turistično vodstvo pri rednih in občasnih ogledih mesta se zaračunavajo pristojbine po ceniku za vodniško službo, ki ga na predlog Ljubljanske turistične zveze potrdi Komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem.
Pristojbine po ceniku za vodniško službo lahko naračunava samo organizacija, ki je vodstvo organizirala.
8.	člen
Ljubljanska turistična zveza objavlja sproti seznam turističnih vodnikov in ga pošilja turističnim organizacijam, ki organizirajo turistično vodniško službo.
9.	člen
Turistični vodnik ne sme neposredno prevzemati vodstev in jih opravljati za svoj račun, ampak samo po naročilu organizacij iz 6. člena.
Turistični vodnik, ki ne združuje dela z organizacijo združenega dela, za katero opravlja turistično vodstvo, ima pravico do nagrade po odobrenem ceniku za vodniško službo.
10.	člen
Ljubljanska turistična zveza vodi evidenco opravljenih turističnih vodstev in o tem občasno poroča Komiteju za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem. Organizacije iz 6. člena tega odloka so dolžne trimesečno poročati Ljubljanski turistični zvezi o opravljenih ogledih.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
— če zaupa posle turističnega vodstva osebi, ki nama izkaznice za turističnega vodnika (4. člen).
Z denarno kaznijo do lOOOdin se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z določili 9. člena.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o turistični vodniški službi v mestu Ljubljani (Uradni list SRS, št. 19/73).
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 332-1/79
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
1130.
Na podlagi 24. člena žakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št. 34/73) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 16. seji zbora združenega dela dne 28 junija 1979 in na 16. seji zbora občin dne 28. junija 1979 sprejela
ODLOČBO
o sprcmemoi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda »Zgodovinski arhiv Ljubljana«
1
Odločba o ustanovitvi zavoda »Zgodovinski arhiv Ljubljana« (Uradni list SRS, št. 5/75) se v 8. točki spremeni tako, da se glasi:
Družbeni organ za upravljanje zadev posebnega družbenega pomena v zavodu je svet arhiva:
Svet arhiva sestavljajo:
—	7 članov delovne skupnosti
—	7 članov družbene skupnosti, ki jih delegirajo
— Skupščina mesta Ljubljane
— Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika
— Skupščine občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
— Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje
— Republiška konferenca SZDL Slovenije
— Združeno podjetje Iskra
— Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zgodovinsko društvo za Slovenijo.
Svet arhiva je sestavljen po načelu enakega zastopstva predstavnikov družbene skupnosti in predstavnikov delovne skupnosti zavoda.
2
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 022-10/79
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
FTedsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič I. r.
mi.
Ma podlagi tretjega odstavka 61. člena in 191. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list1 SRS, št. 2/78), 2. in 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) in v zvezi z 8. in 9. členom odloka o organizaciji in delovanju štaba in enot civilne zaščite mesta Ljubljane ter o usklajevanju dela občinskih štabov za civilno zaščito (Uradni list SRS, št. 11/79) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 68. seji dne 10. julija 1979 sprejel
SKLEP
e opremljenosti avtocistern za dvonamensko uporabo v prostovoljnem in poklicnem gasilstvu in temeljnih organizacijah združenega dela na območju mesta Ljubljane
1979 jo svet krajevne stalnosti Dobova čtetc 18. junija 1979 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova za vas Rigonce
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja vaške ceste.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in to v času od 1. 9. 1979 do 30. 8. 1984, oziroma tako dolgo, da se pokrijejo stroški asfaltiranja.
3.	člen
I
S tem sklepom se nahfga obvezna opremljenost gasilskih cistern in cistern temeljnih organizacij združe-ne"a dela z napravami za točenje pitne vode v primeru izrednih razmer in za izvajanje dekontaminacije javnih Površin.
II
Gasilske organizacije in društva ter temeljne organizacije združenega dela morajo pri nabavi novih avtocistern obvezno nabaviti tudi naprave za točenje Pitne vode in naprave za izvajanje dekontaminacije.
III
Obstoječe avtocisterne gasilskih organizacij in društev tei' temeljnih organizacij združenega dela mo-raio biti opremljene z napravami za točenje pitne vode
do 1. januarja 1985.
T
Dodatno opremljanje avtocistern z napravami za točenje pitne vode in izvajanje dekontaminacije in zaščito cistern za prevoz pitne vode se financira iz sklada za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, .ki stalno prebivajo na območju vasi Rigouice, po stopnji 2 V« od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma, če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi nagrade in odpravnine ob upokojitvi;
2.	upokojenci od neto pokojnin;
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo dejavnost.
4.	člen
Kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost bodo plačevali samoprispevek 5 "/o od katastrskega dohodka.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin, zdravstvenih dodatkov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od dohodkov, aa katere velja oprostitev po zakonu.
V
Uprava za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega k'ePa in vodi evidenco o nabavljenih napravah.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS.
St. 902,l-79
Ujubljana, dne 12. julija 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine me^ta Ljubljane
. Albin Vengust' 1. r.
BREZICE
1132.
SRs^1.1 PocUagi zakona o samoprispevku (Uradni list št, 2a/11'	zakona o referendumu (Uradni list SRS,
^asti ‘i9'' 40" 41" in 42- ^cna statutu krajevne skup-1 Dobova in izida referenduma z dne 3. junija
6.	člen
Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov ih pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa davčna uprava občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka.
7.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala za zaposlene na zbirnem računu občine Brežice št. 51620-842-794 s pripisom »Za območje vasi Rigonce« in za kmetijske proizvajalce na zbirnem računu občine Brežice št. 51620-846-16 s pripisom »Za območje vasi Rigonce«.
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja zbor delovnih ljudi in občanov vasi Rigonce.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev odloča zbor delovnih ljudi in občanov vasi Rigonce.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 2., 3. in 4. člena teaa sklepa, se bo
krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterja'* prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova
Vinko Čančer 1. ,r
1133.
Na podlagi 1. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova, za naselje Rigonce, daje volilna komisija KS Dobova >
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 3. 6. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste v naselju Rigonce, krajevna skupnost Dobova
I
Na območju KS Dobova, naselje/Rigonce, so bili na referendumu dne 3. 6. 1979 ugotovljeni naslednji rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 137 volilcev
2.	Na dan glasovanja je glasovalo 135 volilcev ali 98,5 %>
3.	Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 132 volilcev ali 96,4 »/o
4.	Proti uvedbi samoprispevka so se izrekli 3 vo-lilci ali 2,2 %
'5. Glasovanja se nista udeležila 2 volilca ali 1,4 %
II
Volilna komisija ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina vaščanov, ki imajo pravico glasovanja in, da je na podlagi 21. člena zakona o referendumu (Uradni Ust SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Dobova sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaške ceste v Rigoncah za dobo petih let od 1. 9. 1979 do 30. 8. 1984.
Dobova, dne 3. junija 1979.
.	Predsednik
volilne komisije Jože Urek 1. r.
CERKNICA
1134.
Na podlagi 16. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 35. seji dne 26. junija 1979 sprejel
ODREDBO
o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Cerknica
,	1. člen
S to odredbo se urejajo nekatera vprašanja s področja zasebne obrti za območje občine Cerknica in sicer s področja ustrezne označitve poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica določa, da morajo biti poslovni prostori oziroma poslovni sedeži in motorna vozila, ki so namenjena za opravljanje redne obrtne dejavnosti in dejavnosti kot postranski poklic z dnem začetka obratovanja po pridobitvi obrtnega dojilj enj a ustrezno označeni.
3.	člen
Delovni prostor oziroma poslovni sedež, prodajna mesta, zasebna in kmečka gospodinjstva, ki sprejemajo na prenočišče in hrano in sprejemnice naročil samostojnega obrtnika je potrebno označiti z napisno tablo, katera mora biti označena z:
a)	firmo oziroma dejavnostjo pod katero posluje,
b)	priimek m ime samostojnega obrtnika,
c)	poslovni sedež ali poslovni prostor oziroma delovišče.
. 4. člen
Napisna tabla mora biti pritrjena na vidnem mestu med vhodnimi vrati poslovalnice oziroma postavljena nad mesto vhoda v delovišče oziroma nad mesto vhoda v prodajno mesto oziroma sprejemni prostor, lahko pa stoji tudi ob cesti in nakazuje vhod v poslovalnico, sprejemni prostor ali prodajno mesto.
5.	člen
Najmanjša velikost napisne table mora biti 100 X X 50 cm. Črke s katerimi je označena firma oziroma dejavnost, pod katero posluje obrtnik, mora biti veli' kosti najmanj 10 em. Črke s katerimi je označen priimek in ime samostojnega obrnika ter poslovni sedež oziroma poslovni prostor oziroma prodajno meajo oziroma delovišče, pa morajo biti velikosti najmanj 5 centimetrov.
6.	člen
Motorno vozilo mora biti označeno na vratih avtomobila z:
a)	dejavnostjo pod katero posluje,
b)	priimkom in imenom samostojnega obrtnika,
c)	stalnim bivališčem.
7.	člen
Najmanjša velikost črk pri označbi dejavnosti lia motornem vozilu mora biti 5 cm. Črke, s katerimi ie označen priimek in ime ter naslov samostojnega obrtnika, morajo biti velikosti najmanj 3 cm.
8.	člen
Samostojni obrtniki morajo prilagoditi označiti"’' poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev in m°
tornih vozil v roku 6 mesecev po objavi te odredbe v Uradnem listu SRS.
NADZORSTVO IN UKREPI
9.	člen
Za nadzor in ukrepanje skrbijo pristojni občinski organi inšpekcije v skladu s to odredbo.
KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor opravlja redno obrtno dejavnost ali dejavnost kot postranski poklic pa nima v skladu s to odredbo ustrezno označenega poslovnega prostora oziroma poslovnih sedežev in motornih vozil,
2.	kdor ni prilagodil označitev poslovnega prostora v skladu z 8. členom te odredbe,
3.	kdor opravlja v okviru obratovalnice dejavnosti, ki niso registrirane oziroma navedene v dovoljenju in označene v skladu s to odredbo,
4.	kdor ne priglasi pristojnemu upravnemu organu-v predpisanem roku sprememb, ki so nastale po izdaji obrtnega dovoljenja,
5.	kdor uporablja za označbo firme izraze, ki so neznani v jezikih narodov Jugoslavije.
11.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-132/73-1
Cerknica, dne 26. junija 1979.
Predsednik IS SO Franc Sterle 1. r.
IDRIJA
1135.
Skupščina krajevne skupnosti Sp. Idrija je na Podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list " US, Jt. 3/73), potem, ko so se delovni ljudje in obča-n‘ na referendumu dne 24. junija 1979 vnaprej izrekli /,d uvedbo samoprispevka na seji dne 29. junija 1979 Prejela
SKLEP
° llVc<lbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija
1
do Za obm°čie krajevne skupnosti Sp. Idrija se uve-ži. sarnc>Prispevek v denarju za izgradnjo mrliške vc-šc e ‘n sofinanciranje TV pretvornika. Samoprispevek l984Vede Zd dobo Pet let in sicer od 1. 8. 1979 do 30. 7.
2
z S. sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo nik ' la mriiška vežica in sofinanciralo TV pretvor-
Izgradnja mrliške vežice in TV pretvornika bo zaključena v letu 1980.
3
Skupna investicijska vrednost navedenih objektov znaša po cenah iz leta 1979 3,200.000 din.
S samoprispevkom bomo zbrali 3,800.000 din.
4
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija po stopnji 1 °/o od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
2.	upokojenci od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku od dohodka, zmanjšanega za davek in prispevke po poprečni stopnji za posamezno leto.
Po stopnji 5 °/o od naslednjih osnov:
kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka od negozdnih površin.
5
Samoprispevek sc ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se' ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevek tudi ne plačujejo zavezanci, katerih čisti mesečni prejemki ne presegajo 3.000 din.
6
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 2. točki tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti Sp. Idrija.
7
Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. odstavka 4. točke tega sklepa obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz 3. odstavka navedene točke obračunava in odteguje občinska davčna uprava.
8
Zavezanec samoprispevka lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi z odločbo, ki jo izda občinska davčna uprava.
Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v
15.	dneh od prejema odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
9
Glede izterjatve samoprispevka veljajo določbe o izterjavi d.avkov.
10
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti.
11
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata Služba družbenega knjigovodstva in Občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 119/4-79
Sp. Idrija, dne 29. junija 1979.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sp. Idrija , Ivo Prelovec 1. r.
1136.
Glasovalna komisija krajevne skupnosti Sp. Idrija objavlja na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Sp. Idrija s sklepom o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Sp. Idrija.
Referendum je bil 24. junija 1979.
Glasovalna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Glasovalna komisija je ugotovila, da je od 1354 volilnih upravičencev glasovalo 1281 ali 94,61 °/o, da je glasovalo 1038 volilcev »ZA« ali 76,66 “/o, »PROTI« je glasovalo 221 volilcev ali 17,21 %>, neveljavnih pa je bilo 22 glasovnic.
Sp. Idrija, dne 29. junija 1979.
Glasovalna komisija krajevne skupnosti Sp. Idrija
LAŠKO
X 1137.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/79) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1979 sprejela
ODLOK
o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun izvršitve proračuna občine Laško za leto 1978. katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1978 je naslednja:
1.	Proračun	din
—	skupni prihodki	25,371.754,99
•— razporejeno	25,364.721,58
—	za prenos v naslednje leto:
—	na računu — 630	5.589,21
—	na računu — 637	1.444,20
2.	Rezervni sklad
—	skupni prihodki	528.120,29
—	razporejeno	196.144,00
—	za prenos v naslednje leto	331.976,29
3.	člen
Sredstva stalne rezerve v znesku 331.976,29 se P° zaključnem računu za leto 1978 prenesejo na prihodke stalne rezerve leta 1979.
4.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih za leto 1978 je sestavni del odloka.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/79
Laško, dne 22. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
Bilanca prihodkov In splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1978
Vrsta		Znesek
prihodk.		prihod, din
02	Davek iz osebnega dohodka	6,448.195,60
03	Davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve	9,084.476,10
04	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic	1,355.967,70
05	Takse	1,538.596,30
07	Prihodki po posebnih predpisih, prihodkih upravnih organov in drugi prihodki	591.519,29
08	Prihodki od drugih DPS — iz republiškega proračuna	6,353.000,00
	Skupaj prihodki	25,371.754,99
Glavni
namen
Splošni /azpored prihodkov	odhodk6^!1'
01
02
03
04
05 07
98
09
Dejavnost organov DPS Financiranje ljudske obrambe Negospodarske investicije Intervencije v gospodarstvu Dopolnilna sredstva drugih DPS Druga namenska sredstva — družbenopolitičnim organizacijam in krajevnim skupnostim Proračunska rezerva Obveznosti iz prejšnjih let Skupaj splošni razpored
17,692.474,75 1,604.000,00 780.856,95 200.000,0° 86.067,l5
4,179.084,4°
363.013,0®
459.225^:
25^364/721^?
1138.
Na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in na podlagi 251. člena statuta občine Laško je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Laško v letu 1979 ’
1.	člen
Zaradi zatiranja in preprečevanja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni bo izvedeno v letu 1979 obvezno radiofotografsko slikanje prebivalcev občine Laško starih nad 29 let.
2.	člen
Za udeležence je radiofotografsko slikanje brezplačno.
3.	člen
Radiofotografsko slikanje bo v času od 12. 7. do 20. 7. 1979.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografskem slikanju mora vsaka oseba, ki jo obvesti zdravstvena služba, priti na kontrolni pregled.
5.	člen
Upravni organ pristojen za zdravstvo, določi razpored radiofotografskcga slikanja, ki je za vse občane občine Laško obvezno.
6.	člen
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek, kdor Se ne udeleži radiofotografskcga slikanja ali kontrolnega pregleda ali kdor ovira izvršitev tega odloka in ukrepov po zakonu o varstvu prebivalstva pred nalez-jivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-5/78
Laško, dne 22. junija IO!9.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1139.
list 0°	319. člena statuta občine Laško (Uradni
RRS, št. 18/78) daje Skupščina občine Laško v za-vprašanj ali je za Sevce pri Rimskih Toplicah GJet varstveni pas termalnih vrelcev
OBVEZNO RAZLAGO
odloka o urbanističnem programu občine Laško
S sprejetjem odloka o urbanističnem programu občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 1/71 in 1/72) je bil za določeno območje Seve pri Rimskih Toplicah sprejet ožji varstveni pas termalnih vrelcev in sicer na površini in v mejah, ki so kot varstveni pas termalnih vrelcev na Sevcah vrisane v grafičnem delu urbanističnega programa občine Laško, zvezek št. III.
St. 350-3/78
Laško, dne 22. junija 1979.
PredsedniK
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
1140.
Na podlagi 319. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) daje Skupščina občine Laško
OBVEZNO RAZLAGO
odloka o urbanističnem načrtu za mesto Radeče
S sprejetjem odloka o urbanističnem načrtu za mesto Radeče (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75) je bil zajet v območje, za katero velja urbanistični načrt, tudi tisti del Radeč, ki je v grafičnem delu urbanističnega načrta označen kot »Predlog«.
St. 350-2/78
Laško, dne 22. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
MOZIRJE
1141.
Na podlagi 14. člena in 149. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 8. junija 1979 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi
1.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za izvajanje nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ter kako-
riščanja rudnin, drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2.	člen
Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki. Kmetijska ncobdelovalna zemljišča pa so pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja.
Za določene kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.
3.	člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemlljišča, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
1	4. člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in ostalih gradbenih objektov, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi, se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče velikosti tlorisne površine objekta X 6-kratni faktor, kolikor je zemljišče manjše, pa dejanska površina.
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, to je tam, kjer so izdelani zazidalni načrti, se vzame celotna parcela kot jo izkazuje parcelacijski načrt.
Za gradnjo vikend hišic se plača sprememba namembnosti od celotne površine zemljišča.
Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja in preko kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko 25 m1, pri »A« drogovih nizke napetosti in telefonskih drogov 10 m2, in pri ostalnih nizkonapetostnih samostojećih drogovih 5 m2.
Za izkoriščanje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se vzame celotna površina, ki je določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin.
Gradnja primarnih kmetijskih objektov, gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
5.	člen
Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m2 in sicer:
— po 20 din od kmetijskih obdelovalnih površin L, II. in III. katastrskega razreda
—	po 15 din od kmetijskih obdelovalnih zemljišč IV. in V. katastrskega razreda
—	po 10 din od kmetijskih obdelovalnih zemljišč VI.—VIII. katastrskega razreda
—	po 5 din od kmetijskih neobdelovalnih zemljišč in gozdov
—	po 30 din od zemljišč, predvidenih za gradnjo vikendov ne glede na katastrski razred.
Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča od gramoznic, peskokopov, kamnolomov in glinokopov znaša ta odškodnina 45 dinarjev od m2, ne glede na katastrski razred.
6.	člen
Poleg odškodnine, ki jo določa 5. člen tega odloka, se plača odškodnina še v enkratnem znesku 5 din od m2, ne. glede na kulturo in katastrski razred. Ta odškodnina je dohodek Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
7.	člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 °/o prodajne cene za m3 izkopanih rudnin.
Ta odškodnina se odmeri na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine. Ta odškodnina je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti.
8.	člen
Odškodnina sc plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za koriščenje rudnin na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje.
Odškodnino iz.5., (i. in 7. člena tega odloka odmeri na zahtevo zavezanca občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
9.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini hi mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
10.	člen
Odškodnino po tem odloku mora plačati tudi tisti, kr je zgradil gradbeni objekt na kmetijskom zemljišču ali koristil rudnine, pa do uveljavitve tega odloka ni dobil-lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno do-, voljenje potrebno izdati (črna gradnja oziroma koriščenje rudnin brez dovoljenja).
11.	člen
Kdor zaradi izpuščanja v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi ali kako drugače povzroči onesnaženje kmetijskega zemljišča ali gozda, tako da se zmanjša kmetijska oziroma gozdna proizvodnja, ali tako, da vsebujejo kmetijski pridelki več škodljivih snovi, kot je to normalno, plača ne glede na pravice oškodovancev po načelih odškodninskega prava še posebno odškodnino, v sorazmerju z zmanjšano kmetijsko ozlro-
ma gozdno proizvodnjo, oziroma v sorazmerju z zmanjšano vrednostjo kmetijskih oziroma gozdnih proizvodov.
Kmetu, ki mora zaradi onesnaženja v celoti opustiti kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, je povzročitelj onesnaženja zemljišča dolžan pridobiti drugo enakovredno zemljišče, ali zagotoviti socialno varnost in sta-' bilnost.
Merila za ugotavljanje onesnaženja kmetijskih zemljišč in gozda in določanje odškodnin ter način plačevanja odškodnine bodo določena po posebnih predpisih.
12.	člen
Odškodnina po tem odloku se ne plača v primerih i? 4. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
13.	člen
Izvajanje določb tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kadar ni za to pristojen drug organ.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem pa preneha veljali dosedanji odlok o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti občine Mozirje objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/74.
St. 010-18/79
Mozirje, dne 8. junija 1979.
Prcdseanik
Skupščine občine Mozirje <
Hinko Čop 1. r.
1142.
Na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje Priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne ‘n drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s dvojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je Skupština občine Mozirje na seji Družbenopolitičnega zbora, ^bora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ^ne 8. junija 1979 sprejela
ODLOK
0 družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za ^verno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobn
tlan.
ovoljcem iz vojn 1912—1918, njihovim družinskim
"lom in izjemoma tudi aktivnim sodelavcem v na-odTioosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o , k°jninskem zavarovanju priznano posebno dobo v su med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem tra-. nJu, se podeljujejo priznavalnine in druge oblike Užbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso
zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči, ki jih določa odlok se lahko podelijo samo tistim udeležencem iz 1. člena, ki imajo stalno bivališče na območju občine Mozirje.
3.	člen
pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9.
9.	1943 oziroma do 13. 10. 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilno vojno do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanj-u čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943, oziroma po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Izjemoma tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
6.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	Stalna priznavalnina,
2.	Občasna priznavalnina,
3.	Enkratna priznavalnina,
4.	Zdravstveno varstvo,
5.	Pomoč za šolanje otrok
6.	Pomoč za zdravljenje,
7.	Pomoč oskrbovancem v domovih počitka,
8.	Sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3 točke tretjega člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so
pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (vnadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 %> mejnega meska.
Za dohodke, ki sc upoštevajo o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40°/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna pri-zmavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu mesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska.
Pri odločanju o višini stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna in enkratna prima-valnina.
8.	člen
Izjemoma se priznavalnina podeli aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se upoštevajo socialno-ekonomske okoliščine zlasti pa še njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
9.	člen
V primerih, ko je potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencem stalno priznavalnino občutno mižati ali ukiniti se lahko le ta zadrži v enakem mesku tudi naprej, če organ, ki o priznavalnini odloča meni, da bi mižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju v katerem živi.
10.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 3. člena tega odloka se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Mozirje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalne mesečne priznavalnine.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so ugotovljeni.
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 %> vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
V posebnih primerih upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja.
12.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, ‘ otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
13 . člen	•
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko- podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko -podeli:
—	za učenec poklicnih šol za čas teoretičnega izpopolnjevanja do višine 60% vsakokratnega mejnega zneska
—	za dijake srednjih šol do višine 60% vsakokratnega mejnega zneska
—	za študente višjih in visokih šol do višine 75%
vsakokratnega mejnega zneska	v
14.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so sc vključili v NOV do konca letu 1944 in imajo priznano dvojno dobo do 15. 5. 1945, če jim je P**
mnenju pristojne zdravniške komisije aii pristojnega zdravnika, takšno zdravljenje potrebno.
Izjemoma se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli pomoč po naslednjih kriterijih:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 °/o vsakokratnega mejnega zneska se lahko plača celotni znesek računan za hotelske storitve
—	vsem drugim upravičencem, ne glede na dohodek, v višini do 1.000 din za hotelske storitve.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojnf 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko dodeli denarna pomoč za 14 dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje.
16.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka, po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodkov 50 °/o vsakokrat-nega mejnega zneska, se lahko p6deli pomoč za osebno ^abo do višine razlike do 50 “/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam Zveze združenj borcev KOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamljene borce do 30 u/e vsakokratnega mejnega zneska. Način podelitve te po~ ^oči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno °l’ganizacijo zveze združenj borcev NOV.
20.	člen
Zoper odločbo, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Mozirje, pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV je dovoljena pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških Invalidov.
21.	člen
Strokovna in upravno administrativna opravila za komisijo za varstvo invalidov in borcev NOV opravlja pristojna služba Skupščine občine Mozirje.
V_ ‘ *
22.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Mozirje v okviru dogovorjene porabe.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dražbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 2/78).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje za uživalce priznavalnin po kriterijih sedaj veljavnega odloka za vse ostale primere‘pa od 1. naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
St. 010-31/77-79-2/3
Mozirje, dne 8. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cap L r.
LJUBLJANA SISKA
18.	člen
1143.
Pravice po tem odloku se uveljavijo na zahtevo uPravtčenca, na predlog združenja borcev NOV ali na Pobudo komisije za varstvo invalidov in borcev NOV občine Mozirje.
19.	člen
O pravicah iz tega odloka odloča z odločbo pristoj-j uPravni organ Skupščine občine Mozirje na pod-sklepa komisije ža varstvo invalidov in borcev
, Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV ePa na svojih sejah v skladu z določili tega odloka Prosti presoji z večino glasov. O svojem delu vodi ‘Pisnik, Komisija pred obravnavo posameznih zadev vi -. '1V!* Predloge občinske organizacije ZZB NOV Mo-‘n ostalih potrebnih činiteljev. V izjemnih pri-111 lahko komisija odloča tudi na lastno- pobudo.
za ,Komisiia za varstvo invalidov in borcev NOV je i>v°je delo odgovorna Skupščini občine Mozirje.
Na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na
20.	seji zbora združenega dela dne 20. junija 197» in na
16.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1979 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pred 16. 4. 1978
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgrajeni na območju občine Ljubljana Šiška brez lokacijskega dovoljenja pred 16. 4. 1978 . do zaključene tretje gradbene faze, to je, da so dokončana gradbena dela vseh etaž in podstrešja ter položena streha s kritino.
2.	Sten
Objekti iz 1. člena tega odloka se razvrščajo:
a)	na objekte za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje,
b)	na objekte, za katere se praviloma ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se lahko odstranitev za določen čas odloži ter za ta čas ob določenih pogojih izda lokacijsko dovoljenje,
c)	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
3.	člen
Merila, določena s tem odlokom veljajo za vse vrste objektov, za katere si morajo investitorji po določilih zakona o urbanističnem planiranju pred gradnjo pridobiti lokacijsko dovoljenje.
4.	člen
Objekti iz 2. člena točka a) so.
1.	objekti,, ki so v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom oziroma se lahko z njim uskladijo,
2.	objekti, ki so na območju za katerega je predvidena izdelava zazidalnega načrta pa se predvideva, da jih bo naknadno sprejeti zazidalni načrt ohranil glede na:
—	namembnost objekta,
—	lego na zemljišču,
—	odnos do obstoječih in predvidenih objektov (vštevši infrastrukturne),
—	to, da z lokacijo objekta niso prizadeti javni interesi, kar se pri izdaji lokacijskega dovoljenja dokazuje s predpisanimi soglasji,
3.	objekti, ki so v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda,
4.	objekti, ki so zgrajeni na območjih, namenjenih za kmetijsko obdelavo, če je dala Kmetijska zemljiška skupnost soglasje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.
5.	člen
1.	objekti, ki niso zgrajeni v skladu z elementi
Objekti iz 2. člena, točka b) tega odloka so:
sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda ali z zazidalnim načrtom in se z njimi ne morejo uskladiti, vendar pa neposredno ne ovirajo izvajanja naštetih urbanističnih dokumentov,
2.	objekti, ki so zgrajeni na območjih, namenjenih za kmetijsko obdelavo, za katere pa Kmetijska zemljiška skupnosti ni dala soglasja za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.
6.	člen
Objekti iz 2. člena točke c) tega odloka so objeK-ti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta.
7.	člen
Lastniki objektov, navedenih v 2. členu točka a) tega odloka so dolžni v 1 letu po prejemu obvestila o
razvrstitvi nedovoljeno zgrajenih objektov vložiti pri pristojnem občinskem upravnem organu zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja.
x	8. člen
Na zahtevo lastnika objekta se za objekte iz 2. člena točke b) tega odloka lahko izda lokacijsko dovoljenje pod naslednjima pogojema:
a)	da je zahteva vložena v roku enega leta po prejemu obvestila iz 11. člena tega odloka,
b)	da bo lastnik odstranil objekt na svoje stroške, ko bo to potrebno za izvajanje urbanističnega dokumenta; ta obveznost se vpiše po pravnomočnosti odločbe v zemljiško knjigo po uradni doložnosti.
9.	člen
Zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora uiti priložena vsa dokumentacija, kot to določa zakon o urbanističnem planiranju, ali pa potrdilo pooblaščene strokovne organizacije združenega dela, da je lastnik objekta pri njej naročil dokumentacijo.
Lastniki objektov, ki si pridobijo lokacijsko dovoljenje, so dolžni izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. s
10.	člen
Urbanistična inšpekcija uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka predloži pristojne* mu občinskemu organu seznam vseh objektov iz !• člena tega odloka.
Seznam vsebuje:
—	priimek, ime in bivališče oziroma ime in sedež lastnika oziroma imetnika pravice uporabe,
—	označbo objekta in navedbo, kje se nahaja
—	zemljiškoknjižne podatke
—	navedbo obsega izvršenih del na objektu.
11.	člen
Oddelek za upravne, gradbene in komunalne zadeve v soglasju s Komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose po poprejšnjem mnenju pristojne krajevne skupnosti v šestih mesecih po prejemu seznama urbanistične inšpekcije razvrsti vse objekte, navedene v seznamu, po mbrilih tega odloka ter obvestiti lastnike objektov o tej razvrstitvi.
12.	člen
Ta otuok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-351-05/79
Ljubljana, dne 20. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
1144.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 13/77 in 2/78) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 20. seji zbora združenega dela dne 20. junija 1979 in 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1979 sprejela
ODLOK
i organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe
1. člen
S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja velerinarsko-higienske službe.
Organizacija združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in Prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje živali in ljudi.
2. člen
Posestnik živali mora v določenih primerih takoj Prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov.
Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prija-viti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah.
3.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora zago-°viti redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta Pogina živali do zbirališča za živalske odpadke v O-TO n. sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sub. o. jubljana, Tovarna beljakovinskih koncentratov (v na-aljnjem besedilu: KO-TO). KO-TO mora organizirati v albe transportne proge za zagotovitev rednega odva-^valskih odpadkov iz obratov z industrijskim ačinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov ap romet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega od-,av^a določita po dogovoru KO-TO in organizacija ruženega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali pro-a Promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
5.	člen
Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Ljubljana Šiška se opravlja v secirnici obrata KO-TO.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici obrata KO-TC mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacij i.
6.	člen
Dezinfekcijo objektov, opreme m pribora, Kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija.
7.	člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.).
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oziroma ga mora odpremiti do prevozne ceste, če je truplo na nep 'evoznem kraju.
3.	člen
Veterinarsko-higiens ca služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine Ljubljana Šiška naslednje nalogec
—	sprejema prijave pogina živali,
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina do zbirališči,
—	opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina;
—	opravlja dezinfek :ijo, dezinsekcijo in deratiza-ci objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij,
—	po nalogu veteriiarske inšpekcije lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse, oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva,
—	zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee in živali, ki so sumljive na steklino,
—	vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcijski protokol in dokumentac jo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode.
.9. člen
Stroške za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, za organizacijo ir delovanje veterinarske službe ter drugi stroški po tem odloku se plačajo iz proračuna občine.
4.	člen
koč ^e^no higiensko in tehnično vzdrževanje in te-o dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko-grenske službe mora zagotoviti pooblaščena veteri-rska organizacija.
ž, H^rtsko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za člen 3 4 S^C 0^pa(^ke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. ki s mora zagotoviti organizacija združenega dela, WIUkvaria s proizvodnjo ali prometom živali ozi-žtvalskih proizvodov.
13.	člen
Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko-higienske službe.
11. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija po tem odloku je veterinarska postaja Ljubljana-Polje »Posavje«, ki ima verificiran oddelek za ugotavljanje vzroka po-
gina in je določena z medobčinskim družbenim dogovorom za izvajanje veterinarsko-higienske službe.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
13.	člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- . nem listu SRS.
St. 1-322-07/79
Ljubljana, dne 20. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1145.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. julija 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri t Celju za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1978, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1978 izkazuje:
din
—	dohodke	33,591.310
—	izdatke	32,658.753
—	presežek	dohodkov nad izdatki	932.557 3 *
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu v znesku 932.557 din se prenese v program občine za leto 1979.
'	4. člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
- din
—	dohodke	1,265.261
—	izdatke	140.000
—	presežek	dohodkov nad izdatki	1,125.261
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki razervnega sklada v znesku 1,125.260 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1979.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-, nem listu SRS.
Št. 400-6/79-1
Šentjur pri Celju, dne 6. julija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
1146.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti In družbenopolitičnega zbora dne 6. julija 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1978
Potrdi sc zaključni račun sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1978, ki obsega:
din
—	dohodke v višini	2,422.169
—	izdatke v višini	1,610.322
—	saldo sredstev per	31/12-1978	811.847
1.	člen
Ostanek sredstev iz leta 1978 v višini 811.847 din se prenese kot dohodek sklada v leto 1979.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/79-1
Šentjur pri Celju, dne 6. julija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. I. r.
1147.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27/72) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
6.	julija 1979 sprejela
ODLOK
o zaščiti, prepovedi parcelacije, prometa z zemljišči in gradnje v območju Slivniškega jezera
I	.v
1. člen
S tem odlokom se ureja zaščita, prepoved parcelacije, prometa z zemljišči in gradnje v območju Slivniškega jezera.
Območje, za katerega se določajo zaščitni ukrepi prepovedi parcelacije, prepovedi prometa z zemljišči in gradnje v območju Slivniškega jezera je določeno z mejo, vrisano v katastrski načrt 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka.
Katastrski načrt 1 :2880 je občanom in drugim na vpogled pri Medobčinski geodetski upravi Celje, krajevni skupnosti Slivnica, davčni upravi in urbanističnemu inšpektorju občine Šentjur pri Celju.
2. člen
V območju Slivniškega jezera je prepovedano sleherno nenačrtno poseganje v okolje, zlasti še:
—	večji poseki gozdov, drevesnih skupin ali posameznih markantnih dreves;
—	intenzivnejše spreminjanje kmetijskih kultur (Pašniki, travniki, vinogradi, sadovnjaki in podobno);
—	gradnja novih stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov ter večje adaptacije;
—	gradnja komunikacijskih In komunalnih objektov in naprav.
3.	člen
Prepovedano je sleherno nenačrtno poseganje v vodni režim, ki bi kakorkoli vplival v količinskem in kakovostnem pogledu na Slivniško jezero.
4.	člen
V območju Slivniškega jezera se prepoveduje par-oelucija, prodaja in gradnja vseh objektov in sicer do z elave zazidalnega načrta Slivniškega jezera. Ta mora 1 ‘ sPrejet najkasneje do 31. marca 1980.
5.	člen
Un 1Nravo^^a za izvajanje tega odloka daje davčna Prava in urbanistična inšpekcija občine Šentjur pri
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-41/79-1
Šentjur pri Celju, dne 6. julija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. Inž. 1. r.
ŽALEC
1148.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1979 sprejela
ODLOK
w določitvi zemljišča, namenjenega za kompleksno graditev na delu območja zazidalnega načrta zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče—Dobriša vas
1.	člen	t
Zemljišče v k. o. Petrovče parcela št. 414/8, sadovnjak 394 m5, vi. št. 847, dosedanji lastnik Cizej Stanko in Marija iz Dobriše vasi, vsak do ene polovice, parcela št. 414/3, sadovnjak 814 m2, vi. št. 416, dosedanji lastnik Gobec Avgust iz Dobriše vasi 60 in Gobec Vera iz Ljubljane, Tabor št. 9, vsak do ene polovice ter parcela št. 415/2, sadovnjak 264 m2, vi. št. 34, dosedanji lastnik Razboršek Gabrijela iz Dobriše vasi, do pet šestin in Janežič Vera iz Žalca, Ložnica 48, do ene šestine, leži v zemljiškem kompleksu zazidalnega načrta zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče—Dobriša vas in je po zazidalnem načrtu namenjeno za kompleksno stanovanjsko in drugo kompleksno graditev.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lasroinsKa pravica in druge pravice na zemljišču navedenem v 1. členu tega odloka ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občine Žalec.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/79-6
Žalec, dne 29. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-.,anitarne preglede, ki je objavljena v Uradnem listu SRS, št. 21/79 z dne 3. julija 1979, se prvi odstavek 7. člena pravilno glasi:
»Pristojbine po tej odret bi je treba obračunavati in odvesti na poseben zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri Službi družbenega knjigovodstva Celje, št. 57500-840-06:2-3182 najmarj enkrat mesečno.«
St. 322-1/79-8
Stran
1125.	Sklep o spremembah in dopolnitvah začasnega pred-
metnika in začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za 4. leto v šolskem letu 1979/1980	1336
1126.	Sklep o spremembah in dopolnitvah začasnega predmetnika in začasnih učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za ;l. leto od šolskega leta 1979/80 dalje in za 4. leto
od šolskega leta 1980/81 dalje	1336
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
1127.	Poročilo o izidu glasovanja za nadomestno izvolitev dveh delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine socialistične republike Slovenije	1336
Žalec, dne 10. julija 1979.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Sekretariat. Izvršnega sveta S kupščine občine, Žalec
VSEBIN/1
SKUPŠČINA SR SLOVENIJ 3
Stran
1112.	Zakon o pravni pomoči
1113.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1114.	Odlok o usmeritv dela term Ijnega prometnega davka, ki pripada SR Slovenlj
1115.	Odlok o potrditvi spremem > in dopolnitev samoupravnega sporazu na o združitvi v Univerzo v Mariboru in o soglasju k sprenembam in dopolnitvam statuta Univerze v Maribora
1116.	Odlok o soglasju k predlo*ai zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (X. posojl'o za ceste — YU 1678)
1117.	Odlok o razrešitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
1118.	Odlok o Izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
1323
1330
1330
1331
1331
1331
1332
USTAVNO SODISCE SR SI OVENI JE
1119.	Odločba o ugotovitvi, da dol >čbe 1. odstavka 57. čle-
na zakona o srednjem šols vu, 19. člena zakona o organizaciji v.a izobraževanji odraslih in 3. odstavka 32. člena zakona o izobraži vanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju niso v s dadu z ustavo SR Slovenije	1332
1120.	Odločba o razveljavitvi dolo be 7. alince točke d) 88.
člena statuta mesta	Ljubljane	1332
1121.	Odločba o razveljavitvi doli čbe 1. odstavka 8. toč-
ke sporazuma o posredovan u dela in zaposlovanju delavcev na območju Sku mosti za zaposlovanje Murska Sobota	1333
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1122.	Odlok o sprt memoi odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja	1334
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1123.	Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok za obdobje 1981
do 1985	1334
1124.	Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturne dej« vnosti za obdobje 1981
do 1985	1335
1128. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti zelenih in obdelovalnih površin v površine za gradnjo razdelilne transformatorske postaje (RTP) Bežigrad in priključnega
110 kV daljnovoda	1337
1129.	Odlok o turistični vodniški službi v mestu Ljubljana	1337
1130.	Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda »Zgodovinski arhiv Ljubljana«	1338
1131.	Sklep o opremljenost avtocistern za dvonamensko
uporabo v prostovoljnem in poklicnem gasilstvu in temeljnih organizacijah združenega dela na območju mesta Ljubljane	1339
1132.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Dobova za vas Rlgonce (Brežice)	1339
1133.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 3. 6.
1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste v naselju Rlgonce, krajevna skupnost Dobova	(Brežice)	1340
1134.	Odredba o označitvi poslovnih prostorov oziroma
poslovnih sedežev in motornih vozil v občini Cerknica	1340
1135.	Sklep o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija	1341
1136.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo samopri-
spevka na območju krajevne skupnosti Sp. Idrija	1342
1137.	Odlok o izvršitvi proračuna občine Laško za leto
,	1978	1342
1138.	Odlok o obveznem radiofotografskem slikanju prebivalstva v občini Laško	v letu	1979	1343
1139.	Obvezna razlaga odloka o urbanističnem programu
občine Laško	1343
1140.	Obvezna razlaga odloka o urbanističnem načrtu za
mesto Radeče (Laško)	1343
1141.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namemb-
nosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi (Mozirje)	1343
1142.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Mozirje)	1345
1143.	Odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pred 16.
4, 1978 (Ljubljana Šiška)	1347
1144.	Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterl-
narsko-higienske službe (Ljubljana Šiška)	1349
1145.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1978	1356
1146.	Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1978	135®
1147.	Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije, prometa z
zemljišči in gradnje v območju Slivniškega Jezera Šentjur pri Celju)	l351
1148.	Odlok o določitvi zemljišča, namenjenega za kom-
pleksno graditev na delu območja zazidalnega načrta zahodnega dela soseske »Vrt« Petrovče-Dobri- . ša vas (Žalec)	1351
— Popravek odredbe o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanltarne preglede (Za-lec)	I352
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina zi leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo It uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379'VII - Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40323 - >proščenr. nrometneg® davka po mnenju Lekretaiiata za InjCormaclje v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72