Požtnlna plačana v gotovinL Leto XIII., štev. §9 Ljubljana, četrtek 10. marca 1932 Cena l Din Cpraviuštvo: LjUGila.ua. K.Udtl)cva ulica i. — Teiefon št. 3122. 3123, 3124. 3123. 312& Laseratai oddeiefc: Ljubljana, Selen-bursova ui 3 — Tel. 349^ in 2492. Podružnica Mar: bor: Ajen^odrova cesta št 13 — TeletoD št. 2435. Podružnica (^elie: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 1%. Račuoi ori tx>šL iek zarodih: Ljub-l»in« šL 11842 Praha čislo 7R lo radiju nemškim volileem. Njegov govor bodo sprejeli tudi na gramofonske plošče. i ga bodo lahko kasneje ponavljali. Tudi narodnu socijalistična in nacijonalna stranka >ta zahtevali, naj se njunima kandidatoma dovoli govoriti po radiju, kar pa je notranji ■ linister odklonil, češ. da Ifindenburg ne ho imel volilnega govora, temveč bo podal -;'iiio poročilo o obračunu svojega dela kot predsednik, llindenburgov govor bo trajal približno četrt ure. Berlin, 9. marca. g. V živahno volilno ! g;tacijo po vsej Nemčiji je zadnja dva dni posegel n-beški vremenar. Od včerai dežuje in sneži v Berlinu in po vsej Nemčiji brez presledka, kar ie noHciji bistveno olajšalo delo pri vzdrževanju miru in reda. Narodno-socialistioni »Angriff« je danes priporočil svojim orisfcšem z vsem poudarkom ,da zaradi slabega vremena iz udobnosti ne s-iue nihče manjkati na zbo-rr;vanju. Kdor se bo dal od vremenskih ne-prilik zavesti k izdali domov:nc. ne bo imel več prostora mod patrijoti. Kljub temu pa narodno-sociaiistično zborovanje, ki se je pričelo ob 5. rvmoldne, ni bilo obiskano, kakor so pričakovali prireditelji. Mesto je dobesedno posejano z letaki. Najčešča je slika državnega predsednika v c vi.lu. Razen tega je tudi mnogo letakov / napisom: »Ne volite stranke, temveč vo-' ■ te moža in sicer Hindenburga!« Adolf Hitler je na svojih letakih porabil svoje časno angleško sliko iz svetovne vojne, na kateri je vojak, čegan* oči so bile uperiene v vsakogar, ki je *el mimo. opozarjal na napis: »Vi se še niste javili v armado!« Narodno-socialistiona stranka vrši svojo r.ropaff-ando tudi s številnimi delile i listkov. Po vseh cestnih vogalih je videti ljudi, ki nosijo cele pakete listkov in i'h delijo rred mimoidoče. Prav tako je dal Hitler razdeljevati tudi posebne odtise svojih govorov. Zborovanja vseh strank so bila doslej izredno dobro obiskana. V Berlinu je slavni zborovalni lokal športna palača, ki ima za 23.000 oseb prostora in je skoraj vedno prenapolnjena, pa naj zboruje katerakoli stranka. Prognoze za volilni izid so še zelo negotove, ker imajo vsi računi še celo vrsto negotovih faktorjev. Predvsem ni znano, kako so se obrnile stranke centroma, kf so imele pri zadnjih državnozborskih volitvah o milijonov glasov. Po izklu deželnozhor-skih volitev v preteklem letu bi se dalo sklepati, da so mnogo izgubile. Vsekakor ni napačao, če se računa, da bosta vsaj dve tretjini njihovih prejšnjih pristašev glasovali za Hindenburga. Zelo negotov faktor pri izračunu rezultata je tudi komunistična stranka, ker je rhalman.n samo štev ni kandidat. .Socialno - demokratska stranka je delavstvu jasno predočila, da bi bil izgubljen vsak glas, ki bi ga oddalo za Tlialmaana m da bi delavci, ki bi podpirali komunistično stranko, pomagali samo Hitlerju do norasta. Socialno-demokratsko delavstvo bo po vsej priliki zaiadi intenzivne stra-iki.ne propagande in iz strahu pred Hitlerjevo zmago najbrže v veliki večini glasovalo za Hindenburga. Splošno razpoloženje za Hindenburga se je bistveno zboljšalo, toda končno odločitev bo najbrže prinesel šele 10. april. Skrivnostni dogodek na francoski torpedovki Pariz, 9. marca č. V vojni luki v Toulo. nu se je odigrai v pretekli noči tajinstven dogodek. Na torpedovki »Vesco« je izginil ponoči brez sledu dežurni oficir. Dosedanja preiskava je dognala, da je oficir v službi grajal nekega mornarja zaradi malomarnosti. Mornar je baje zato s svojimi tovariši napadel oficirja, ki je po mnenju pomorskih oblasti postal žrtev maščevanja. Vse moštvo torpedovke je bilo aretirano. Beograd, 9. marca r. Kakor je bilo že včeraj najavljeno, je minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kra-mer predložil danes Narodni skupščini zakon o likvidaciji žitnega režima. Narodna skupščina je predložitev tega težko pričakovanega zakona pozdravila z viharnim odobravanjem ter je soglasno pristala na ministrovo zahtevo, da se zakonskemu predlogu prizna nujnost. Že na današnji seji je skupščina izvolila poseben odbor, ki bo pričel takoj razpravljati o zakonskem načrtu ter bo v najkrajšem času podal Narodni skupščini svoje poročilo, da bo zakon defini-tivno sprejet še ta mesec in žitni monopol v notranjem prometu ukinjen že s l. aprilom. Vsa javnost bo pozdravila to vest z velikim zadoščenjem, saj bo ukinjenje žitnega monopola prineslo tudi splošno pocenitev moke in kruha. Govor ministra dr. Kramerja Pred prehodom na dnevni red je na današnji seji Narodne skupščine predsednik dr. Kumanudi sporočil, da je minister za trgovino in industrijo dr. Kramer predložil Narodni skupščini zakon o likvidaciji žitnega režima. Poslanci so sprejeli obvestilo z živahnim odobravanjem in so nato pozorno sledili izvajanjem ministra dr. Kramerja. ki je, ponovno prekinjen od navdušenega pritrjevanja utemeljeval svojo zahtevo po nujnosti zakona z daljšim govorom, v katerem je med drugim izvajal: Vlada se je požurila, da zadovolji eno-dušno izraženi želji vas in vse jugoslovenske javnosti. V njenem in svojem imenu vam predlagam po najvišjem pooblastilu predlog zakona o likvidaciji žitnega režima. V vsem našem žitnem režimu je nastal zastoj, ki je škodljiv tako za naše producente. kakor za vse naše gospodarstvo. Vi sami veste, koliko nepričaKovamb dejstev in dogodkov se je pojavilo v razvoju splošne gospodarske krize, ki je nemalo povzročila, da ni bilo mogoče popolnoma izvršiti nalog, postavljenih z ustanovitvijo privilegirane družbe za izvoz agrarnih proizvodov. Vi veste, da so bili pri izvajanju žitnega zakenti na eni strani veliki deli države, ki so morali prenašati težke stroške za to veliko akcijo, na drugi strani pa poljedelske pokrajine naše države zaradi organizatoričnih in statističnih napak v izvajanju žitnega monopola in končno zaradi težkoč pri izplačevanju denarja tudi niso bile zadovoljne. Zato je prišlo do tega, da so danes složni v zahtevi, naj se žitni monopol ukine, tako kraji, ki naj bi jim žitni monopol koristil, kakor tudi pokrajine, ki so morale prenašati težka bremena za izvajanje tega zakona. Položaj zahteva, da se najde zdrav izhod iz sedanjih nemogočih razmer. Zakonski predlog, ki ga predlagam v imenu vlade, predstavlja kar najbolj pravično kompromisu) rešitev med interesi posameznih prizadetih pokrajin. Ta predlog osvaja zopet načelo svobodne trgovine z žitom, pri tem pa vendar še vedno dopušča, da se na pravičen način izpolnjujejo obveznosti napram žitorodnim pokrajinam in da se zagotovi pravilno plasiranje pri-lično še velikega ostanka našega izvoznega žitnega presežka. Ta zakon naj bi služil do konca letošnje žitne kampanje, katere konec mora pomeniti definitiven zaključek režima, uvedenega v preteklem letu. Brez dvoma je, da je problem likvidacije današnjega žitnega režima zelo zapleten. Zato bom rad sprejel trezne in koristne pobude in predloge, ki bodo navedeni v teku razprav v odboru. V času proračunske razprave je skupščina ponovno enodušno odobravala vsakega govornika, ki je zahteval ukrepe, naj se cene agrarnih proizvodov izboljšajo in naj se tako zagotov. našemu poljedelcu rentabilnost njegovega dela. Zakon o žitnem režimu je vseboval ta veliki cilj, razmere pa so se med tem v mnogočem iz-premenile in danes zahteva gospodarska pravičnost od nas, da damo našemu delovnemu naredu čim cenejši kruh. Mislim, da lahko ta načrt privedemo v sklad tako z enim kakor z drugim načelom. Dolgotrajno ploskanje in vsestransko odobravanje je pričalo, da se Narodna skupščina popolnoma strinja s predlogom ministra dr. Kramerja. Soglasno je bila sklenjena zahtevana nujnost ter je bil na koncu današnje seje izvoljen poseben cd-bor za pioučitev zakonskega predloga. Besedilo zakona § 1. Promet z žitom je v mejah kraljevine Jugoslavije svoboden, pravico do izvoza in uvoza vsen vr-?t pšenice, rži in pše-nične moke ima izključno država. Država vrši to svojo pravico po Privilegirani delniški družbi za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Minister za trgovino in industrijo bo v sporazumu z ministrom za finance in kmetijstvo z nareJbo predpisal cene, po katerih bo Privilegirana izvozna družba kupovala pšenico, namenjeno za izvoz iz države. § 2. Kupljeno pšenico bo Privilegirana izvozna družba plačevala najmanj s C0 odstotki v gotovini pri prevzetju blaga, za ostali del cene pa bo lahko izstavila lastne obveznice z določenim plačilnim rokem. Davčne oblasti so dolžne sprejemati te obveznice kot plačilo za državne davke. Podrobnejše določbe bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s fin. ministrom. § 3. Mlini, razen kmečk;h mlinov (mlinov na vodo), so dolžni plačevati posebno pavšalno takso, ki se bo določila po ka- paciteti mlinov do najvišje mere 300 Din za tono. Obveznost plačevanja ne preneha, če prijavljeni mlini ustavijo mletje ali se bavijo s trgovino z žitom. Minister za trgovino in industrijo bo določil, kateri mlini se smatrajo za kmečke mline. § 4. Višino takse, omenjene v § 3. tega zakona, bo predpisal trgovinski minister v sporazumu s ministroma za finance in kmetijstvo. Trgovinski minister se pooblašča, da določi način reguliranja obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenih odnošajev na osnovi zakona o prometu z žitom v državi z dne 4. novembra 1931. § 5. Mlini, ki meljejo žito, ali se bavijo s trgovino z žitom, so, dolžni prijaviti kapaciteto svojih obratov v roku petih oni, pričenši z dnem, ko stopi v veljavo ta zakon. Podrobnejše odredbe bo predpisal minister za trgovino in industrijo. S 6. Pooblašča se minister za finance, da stavi Privilegirani izvozni družbi ta razpolago potrebni obratni kapital za posle, kakor jih določa čl 1. tega zakona. § 7. Mlini, ki kršijo določbe tega zakona, ki neresnično prijavijo kapaciteto svojih obratov ali se bavijo s trgovino z žitom in z mletjem žita. ne da bi to prijavili, bodo kaznovani z zaplembo vseh svojih zalog, z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 Din, z ustavitvijo obratovanja ter z zaporom odgovornih oseb do 6 mcecev. Te kazni bo izreklo pristojno sodišče I. stopnje po nujnem postopku. Pristojna splošna uprava bo na zahtevo trgovinskega ministra zaplenila zaloge pšenice, rži in moke, ustavila obratovanje prizadetih mlinov, dokler sodišče končno ne odloči o vloženi tožbi. § 8. Privilegirana izvozna družba bo likvidirala svoje obveznosti za orevzem pšenice najkasneje do 31. decembra tekočega leta, v prvi vrsti pa obveznosti napram kmetijskim zadrugam. § 9. Z dnem. ko se uveljavi ta zakon, prenehajo veljati zakon z dne 4. septembra 1931 o prodaji pšenice v tuzemstvu, zakon z dne 4. julija 1931 o naknadnih predpisih za izvrševanje žitnega zakona in pravilniki ter naredbe, ki so bile izdane na osnovi obeh omenjenih zakonov. § 10. Zakon stopi v veljavo, kj bo objavljen v »Službenih Novinah-s. S predložitvijo novega zakona je stopilo vprašanje likvidacije sedanjega žitnega režima v odločilno fazo. Ta likvidacija bo najdalekosežnejšega pomena zlasti za one gospodarske panoge, ki so bile' zaradi sedanjega žitnega režima neposredno prizadete, pa tudi za najširše kioge konsumen-tov, predvsem onih v pasivnih pokrajinan. Naša javnost je že pretekli teden s splošnim odobravanjem sprejela vest, da je ministrski svet odobril načrt trgov;nskega ministra dr. Kramerja za likvidacijo sedanjega žitnega režima. Oddahnili pa so se ziasti naši mlinarji, ki so jim dosedanje omejitve povzročale največ težav. Pa tudi iz drugih pokrajin naše države prihajajo vesti, iz katerih se da sklepati, da odobravajo predlagani način likvidacije, ki ima na eni strani namen, oprostiti promet s pšenico dosedanjih omejitev, na drugi strani pa vendar omogoča, da se zaščitijo agrarni interesi onih pokrajin, ki se pretežno bavijo s proizvajanjem pšenice. Tudi sami producenti pšenice v Vojvodini so izrazili željo, da se zopet uvede svobodna trgovina v notranjosti države. Bojazen, da bi s padcem žitnega režima prenehala vsaka zaščita pridelovalcev pšenice, bo odstranjena na ta način, da bo Privilegirana izvozna družba tudi po novem zakonskem načrtu kupovala toliko pšenice, kolikor je bo potrebno izvoziti, kar bo gotovo omogočilo reguliranje cen. Gospodarskim krogom v dravski banovini je šlo predvsem za to, da se odstranijo sedanje ovire v njihovem poslovanju. Pritožbe so prihajale ziasti iz vrst mlinarjev, pa tudi trgovcev, pekov in končno tudi prebivalstva, ki je videlo le končni efekt žitnega režima v podražitvi moke. Težavno stališče so imeli posobno v dravski banovini mlini. Pri nas je večina mlinov mešanih; urejeni so tako, da meljejo tako za trgovino kakor tudi za merico, odnosno za plačilo. Eksistenca slovenskih mlinov je ozko povezana s potovanjem v obeh panogah. Pri sedanjih predpisih pa ni smel noben mlin vršiti obeh j>anog in se je moral odločiti za eno panogo ali pa za drugo, kar ni bilo izvedljivo brez občutne škode. Sedaj bo ta ločitev odpadla. V bodoče pa bo tudi znova mogoča, pri nas tako udomačena zamenjava žita za tipizirano moko. Odpadle pa bodo razne kontrolne knjige, kontrolne plombe in druge ovire, koristi pa bo imel tudi kmet, ki si bo lahko dal izmleti svojo pšenico po lastni želji in ne samo v tako zvano mesno moko. Odpadlo bo še mnogo drugih nepri-lik, lahko pa tudi upamo, da bo z likvidacijo sedanjega režima zrvezana tudi izdatna pocenitev kruha in mok^. o; naj jo od slične gospodarske zveze imajo vse države, ki bi prišle v poštev za ustvaritev novega gospodarskega telesa. Taki formulaciji misli so bile seveda dostopne tudi nasledstvene države in načrt Podunavja je izgubil svojo politične odioznost. V razgovoru, ki ga je imel z zastopniki Avstrije, Madžarske in držav Male an-tnnte, je francoski ministrski Dredsedmk naglasil pop( 'ni nepolitični in izključno gospodarski značaj svojega načrta. Da se ne bi ponovilo nevšečno izkustvo ;z dni nemško-avstrijske carinske unije, ie Tardieu izrecno poudaril, da ne gre za hegemonijo te ali one izmed velesil t.er je o svojem načrtu obvestil predhodno tudi Italijo in Anglijo. S tem pa so se v Berlinu "čutili užal jene, češ da je Tardieu oač spor jčil zadevo dvema velesilama, ki imata v središču Podunavja skoro edino politične interese, Nemčijo pa, koje .]užn;> c:o-?:ele spadajo v dunavski gospodarski kompleks, ie briskiral. Iz tega po?neTa-jo Nemci, da je tudi ta čisto gospodarski "načrt zabredel že od vsega začetka v politični vrtinec, iz katerega ni izhoda. Temu očitku je Tardieu napravil krneč s tem, da je naročil francoskima poslanikoma na Dunaju in v Berlinu, naj uradno obvestita obe vladi o razgovoru, ki ga je imel v Ženevi z Grandijem in Simonom. Popolnoma pa : Tardie^u le m posrečilo izbrisati nepriietnerra dojma in Nemčiia ter Avstrija vidita v njegovi pobudi poizkus Franci ie. da se postavi na čelo podjetju in ra "O ir šnosti izvede nod francoskim vodstvom. Kakor stvar danes stoji, imajo Tardieu jevo spomenico v rokah Anglija, Italija in tudi Nemčija. O sami vsebini krožijo najrazličnejše vesti in slutnje, vse pa kaže, da velesile ne bodo odklonile -.^de^van^a pri izvedbi francoskega načrta. Posvetova ja finančnega odbora Društva - - ^v, ki se vrše v Parizu, se tičejo tudi podunavske gospodarske zveze, toda prevladuie baje mnenje, da je treba stvar prepustiti neposredno zainteresiranim državam samim, naj se sporazumejo med seboj. Predvsem prihajajo v poštev po načrtu češkoslovaška, Madžar-ka in Av. ._;ja, pristop k zvezi je odp t 1 . Jugoslaviji in Rumuniji, ne pa Poljski, ki bi v novi zvezi soravila gospodarski red iz ravnotežja. Skupini imenovanih petin držav js francoska vladi nripn.vljena preskrbeti potrebno denarno pomoč, štiri velesile, Francija. Anglija, Nemčija in Italija, pa bi se obvezale. da dado novi skupini važne koncesije zlasti v pogledu carine, ne da bi zase zahtevale posebnih ugodnosti. Dasi pa od vseh strani naglašajo, da zadeva nima nikakršne politične osti proti komurkoli, ""'e nemška vlada takoj po£,'1a na Dunaj posebno noto, ki se v bistvu baie si"er ne razlikuje od Tar-dieu.ievega načrta, ima pa namen izločiti francosko vodstvo s tem, da ogtentativno govori o sporazumu prizadetih držav, kojih odločitev naj bo edini trdni temelj bodoče zveze in ki naj svoie predloge snoroče naravnost Društvu narodov, ue pa Franciji, ki je dala pobudo. Na drugi strani pa je madžarski zunanji minister Valko iznenada odootoval v Rim, da izve podrobnosti o Tardieuievi spomenici in dobi navodila za zadržanje v Ženevi in Panzu, kamor bo odnotoval iz Italije. Iz nemških virov, ki stoje vladi blizu, prihaja vest, da francoski načrt še ne vsebuje nikakršnih konkretnih predlogov, zato morda tudi obetane koncesije velesil po vsem videzu nimajo konkretnega značaja. Anglija stopa po uvedbi za" "itnih carin v novo gospodarsko ero in dokler ne bo imperi.iske konference v Ottawi zaščitila odnošajev med člani britskega imperija, se bo London težko obvezal za knko carinsko olajšavo ali ugodne3t novi podunavski tvorbi, dasi je Ansjlija v načelu zanjo. Tudi Italija se je izrazila zelo previdno, kakor drugače tudi ni pričakovati, dokler ni konkretnih predlogov. Vendar je stvar kliub temu na dobr-m potu, ker so ve1 sile dale svoj načelni pristanek in izrazile svoj interes na ureditvi gospodarstva " Podunavju. Treba sedaj, da izdelajo skupen program in predlože njega izvedbo vladam podunavskih držav. Preden pa bo stvar dozorela tako daleč, je treba rešiti še več važnih vprašan.,, da se -odunavskim državam lahko predloži konkreten elaborat. Francoska diplomacija je priprp™ln obilico materi-jala za treovsko-politična pogajanja in izdelala načrt za rešitev Podunavja iz finančnih težkoč. Finančna obnova se bo izvedla z rr. .Tnarod-^im jsoiilom preko Baiie za mednarodna plačila in v Franc, se trdno nadejaio. da letošnjo pomlad nobena izmed nodunavskih držav ne bo - položaju, da bi se lahko odnove-daia pomoči, ki jo obeta Tc.rdieuiev načrt. Vsekakor pa bodo pri sporazumu imele zadnjo ' i odločilno besedo vendarle srednjeevropske države, za katere se hoče ustvariti gospodarsko zbližan je. Olajšave za prevoz umetnih gnojil Beograd, 9. marca. AA. Kmetijski minister ie izdal odlok o poslovanju domačih tovarn umetnih gnojil, v kolikor se ne sklada s predpisi posebnega pravilnika. Domačim tovarnam umetnih gnojil ie dovoljen rinfuzni prevoz umetnih gnojil, živega apna in kalcijevega karbonata v notranjem prometu, kadar koiizumenti naroče večje količine. Vagonske pošiljke v rir.fuz-riem stanju se smejo pošiljati samo po prejšnjem izkazilu pristojne policijske oblasti, da ima kupec zares lastno posestvo, ali da bo blago uporabil v industrijske namene. Preprodaja gnojila, dobavljenega v razsutem stanju, je prepovedana. Pri umetnem gnojilu, ki se pošilja v že-Iczn h sodih, se smejo namesto plomb rabiti tudi mehanično pričvrščeni pločevinasti zamaški. Pri umetnih gnojilih, ki jim je treba dodati balast, se dovoli kot balast pesek, kre-menjak, kalcijev karbonat in drugo, kakršna so pač umetna gnojila. Kot kalijeva gnojna so smatrajo gnojila, izdelana iz dre-skačevih tropin po fabrikaciji špirita. Dovoli se proizvajanje umetnega gnojila nltrofosa z dušikom in fosforjem. Vse posle pri kontroli proizvodnje uvoza in prometa z umetnimi gnojili za srez celjski, ki se sedaj nahaja na rejonu kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Mariboru, bo do nadaljnje naredbe opravljala kmetijsko vzorna in kontrolna postaja v Ljubljani. Predavanje o »kolektivnih pogodbah« Ljubljana, 9. marca. V društvu »Pravniku« je predaval nocoj o novem obrtnem zakonu, kii je stopil danes v veljavo, dr. Bajič. Predavanje je bilo zaradi uveljavljanja novega obrtnega zakona prav aktualno in ga je obiskalo lepo število odličnih rr-vnikov. Naša uni-verza je bil zastopana po profesorjih Dolencu. Polen, Ogrisu. F udarni. Spektor&ke-mu in Maklecovu, poleg njih so se ga udeležili odlični naši praktični juristi ter lepo število dijakov juristov. Predsednik g. uri i v. profesor dr. Dolenc je otvoril predavanje. Dr. Bajič sc je v uvodu hvaležno soomnil dobrotnika dr. T lerja. čigar ustanova mu je omogočila študij v Berlinu. Po kratkem pregledu novega (Srtnega z;1,vna je nrišel na glavno točko svojega predavanja na ureditev vprašanja kolektivnih pogodb v novem zakonu. Poudarili je zla ti razlike med prejšnjim im novim zakonom. Doč;m je prej sklepal pogodbe s podjetji poedinec, jepre-nešeno sedaj to pravo na delavske organizacije. Pri tem j« naglasil, da morejo se- daj sklepati kolektivne pogodbe le čiste organizacije, nikoli pa ne prisilne, kakor so na pr. zdravniške, advokatske a>li notarske zbornice. Primerjajoč načrt izvršnega pravilnika, ki ga je izdelala Delavska zbornica k novemu zakonu, je ugotovil predavatelj, da je pravilnik v nekih primerih preširok in obravnava stvari, ki jih i zakon ne predvideva. Za te točke bi bil potreben zato poseben zakon, če bi jih hoteli uveljaviti. Novi zakon ne loči točno med obratom in podjetjem, temveč rabi oba naziva mešano, kar bi utegnilo dovesti do zmešnjav. Posebno je važna točna opredelitev teh pojmov pri velikih podietjrh kakor na pr. pri TPD, ki je podjetje obstoječe iz več obratov. Pri tem nastane vprašanje ali velja kolektivna pogodba le za posamezen obrat ali za vse podjetje. Potem je prešel na vprašanje sklepanja pogodb po neorganiziranih članih, na vprašanje strok in na prenehanje kolektivnih pogodb. Podrobno je osvetlil vprašanje trrajiania odpovedane kolektivne pogodbe za primer, da traja službeno razmerje posameznih delojemalcev še naprej. Predavatelj je mnenja. da nai preneha s prenehanjem kolektivne pogodbe tudi vsako službeno razmerje po ed;nc e v, ker le tako se prisili obe stranski k takojšnjemu sklepu nove pogodbe. Nadalje je obravnaval še kršitve kolektivne pogodbe ifi razne spore iz nje. V sklepni besedi je poudaril g. predavatelj važnost novih določb obrtnega zakona zlasti za naše zsapadme industrijske dele države ter naglas.il veliko etično vrednost ureditve delovnega razmerja. Predavanje so nagradili pozorni slušatelji z iskrenim aplavzom, g. predsednik profesor dr. Dolenc se je pa zahvalil dr. Ba-jiču za njegova kritična in stvarna izvajanja. Smrt zaslužnega javnega delavca Novo mesto, 9. marca. Danes popoldne je umrl v Novem mestu v starosti 77 let g. Franc Perko, posestnik. bivši župan in občinski svetovalec. Pokojnik se je rodil pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in je potem vršil razne upravne službe. Življenjska pot ga je privedla. naposled v Novo mesto, kjer se je kmalu marljivo u dejstvo val na političnem ii gospodarskem polju kot izvrsten organizator. Pred leti je bil dalje časa novomeški župan, ki je storil mnogo koristnega za procvit mesta. Za časa njegovega župano-vanja se je zgradila ena najlepših stanovanjskih hiš v Novem mestu, ki je siluži-I.a za stanovanje osebju okrožnega sodišča. Bil je tudi započetnik novomeškega vodovoda in ustanovitelj Mestne hranilnice, katere vzoren načelnik je bil dolgo vrsto let. Kot načelnik bivšega zdravstvenega zastopa je tudi mnogo storil za novomeško žensko javno bolnico. Bodi delavnemu pokojniku ohranjen časten spomini Delo in program naše socialne politik® Ekspoze ministra Ivana Pucl|a — Borba proti pošasti nezaposlenosti — Proračuna ministrstev za telesno vzgojo in za finance — Napoved važnih zakonov Beograd, 9. marca p. Na današnji dopoldanski seji je Narodna skupščina najprej odobrila nujnost zakonskemu predlogu o likvidaciji žitnega režima lo tem poročamo na prvi strani) nato pa prešla na proračun ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Razpravo je otvoril minister g. Ivan Pucelj z daljšim ekspozejem. V uvodu je obžaloval, da so nekateri narodni poslanci pri načelni razpravi o proračunu delili posamezna ministrstva po njihovi važnosti v prvorazredna in drugorazredna. Njegov re-sor se ie zdel večini drugorazreden. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po postaja v resnici dan za dnem bolj važno. Umevno je, da nikogar ne navdušujejo bremena, toda vsaka država, pa tudi vsak narod in vsaka organizirana družba ima le toliko vrednosti v družabnem življenju ln v kulturnem svetu, kolikor stori dobrega za svoje socialno &!a-be in nezaščitene člane. Moj ekspoze je suhoparea in nikakor ni lep, ker je tudi vsebina mojega resora le slika bede in siromaštva. Proračun ministrstva je bil znižan na 60 milijonov dinarjev, kaj predstavlja znižanje za 32 odstotkov. Znižanje je sicer zares šlo na račun splošne želje po štednji, toda ravno socialnemu ministrstvu so potrebni krediti, da se zaščitijo delavci in bolniki, da se podprejo izseljenci, deca in invalidi. Prehajajoč to vprašanje o zavarovanju delavcev minister z obžalovanjem ugotavlja bremena, ki težijo delavca, delodajalca in tudi državo. Bremena socialne zaščite so sicer res občutna, zato pa neobhodno potrebna za zaščito delavskih slojev. Zaščita delavcev pa nima ie socialnih osnov za delavca samega, saj po Bismarkovem načelu predstavlja delavska zaščita tudi zaščito obstoječega reda in pomenijo prispevki, ki jih plačujejo delodajalci, v bistvu prispevke za njihovo lastno socialno varnost. Samega sistema ni mogoče kritizirati, ker je gotovo najcenejši v Evropi. V Berlinu morajo n. pr. delodajalci kriti 98 odstotkov socialnih dajatev, v Jugoslaviji pa dosega ta obremenitev poslodajalcev povprečno le 30 do 40 odstotkov. Ne smemo pa obenem pozabiti, da je pri nas 600.000 zavarovanin delavcev, da je od teh 20.000 bolnikov m da se 400.000 daje zdravniška bolniška in druga zdravstvena pomoč. Vsekakor pa je treba stremeti za tem, da se administracija v socialnih institucijah čim bolj racionalizira i.n poceni. Brezposelno zavarovanje pri nas še ni uvedeno; to še bolj poostru-je našo gospodarsko situacijo. Po statisrač-nih podatkih je narastlo število nezaposlenih delavcev v poslednjih mesecih preteklega leta na 70 do 80.000. To je ogromno število, ako pomislimo, da pri mas nimamo velike industrije. Podpora, ki je določena za nezaposlene delavce, je vse premajhna. Zato bo treba povečati izdatke za nezaposleno delavstvo. Določeno je bilo, da se obremenijo delodajalci In delavci za 3.6 odstotkov unevne zavarovane mezde. Na nezaposlenost p.ri nas vpliva tudi dejstvo, da se naši ljudje sedaj le s težavo izseljujejo v inozemstvo in se celo mnogi stari izseljenci zopet vračajo v domovino V pogledu zdravstva je ministrstvo za socialno politiko ln narodno zdravje doseglo že lepe uspehe ter s tem pripomoglo tudi k povzdigi kulture na kmetih. V prošlem letu je bilo izvršenih nad 20.000 desinfekcij, cepljenih okrog 400.000 ljudi proti kozam, nad 160.000 Iju-oa je dobilo brezn-lačno zdravniško pomoč. Tudi za prepotrebno zaščito dece in mladine so določena sredstva prema.'fina, vendar je tudi v tem pogledu izvršilo m'n!s±r-stvo mnogo koristnega. Na žalost država invalidom ni mogla povrniti vsega, kar so oni žrtvovali za domovino. Težek in nujen je problem pasivnih krajev. Vlada je računala z bedo v teh kraj-ih in je poslala kot prvo pomoč v te kraje 1879 vagonov življenjskih potrebščin. Dravska banovina je dobila 20 vagonov. Pomagali so >pa tudi Rdeči križ in druge humanitarne institucije. Vlada je izdala v to svrho nad 20 milijonov. Program za bodoče delo je velik i.n nujen. Na žalost pa gospodarske razmere ne dovoljujejo nove obremenitve gospodarstva in zaradi tega se bodo morale potrebe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje spraviti v sklad z gospodarskim položajem v državi. V prvi vrsti bo izvedena in spremenjena zakonodaja o zavarovanju delavcev, tako da se bodo stroški za administracijo zmanjšali. Na ta način se bodo dala znižat! tudi socialna bremena. Vsaj v Sloveniji bo treba izvesti zavarovanje za starost in onemoglost. Borze dela bodo morale skrbeti za nezaposlene delavce, ustvariti se bo morala možnost, da se stalno proučuje vprašanje pasivnih krajev. Rešiti bo treba stanovanjsko vprašanje, ki obremenjuje manj imovite sloje, posebno uradniški stan Računati pa bo treba pri tem tudi z upravičenimi zahtevami hišnih lastnikov. Novelirati bo treba iz-selieniški zakon. Razbre meniti se bo moralo ministrstvo samo !n velik del njegovih poslov bo moral preiti na banovine. V ta namen bo revidiran zakon o ustrojstvu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Urediti bo končno treba položaj naših emigrantov ln zavarovati bo treba naše delovne moči na ozemlhi naše države. Rigorozno se bo moralo uveljaviti načelo o prvenstveni zaposlitvi naših delavcev v naši državi. Z novim zaitonom se bo uredil položaj poljedelskih delavcev in kmečkih dninarjev. Gosp. minister je zaključil s prošnjo, naj Narodna skupščina sprejme proračun. Njegov eksnoze je bil sprejet z velikim aplavzom. nato pa se je takoj začela V debati ki je bila zelo živahna in v katero je poseglo tudi več poslancev iz dravske banovine. Poslanec g. Alojzij Pa*iič je poudarjal, da stojimo pred delavskim problemom, ki zavzema fatalne dimenzije Po statistiki -dokazano, da imamo l2u.(M)0 sezonskih delavcev brez posla in brez zaslužka, poleg tega pa še 70.IMI0 industrijskih delavcev, ki so prav tako brei vsakega dohodka. Mi moramo pomagati tem ljudem. Tudi v naši državi so podjetja, ki plačujejo svoje ravnatelje in voditelje z izrednimi plačami, ki znašajo milijone. V Beogradu je banka, ki ima svoje podružnice po vsei državi. Njen ravnatelj dobiva večjo letno plačo, kakor vse njeno ostalo uradništvo. Slično je tudi pri mnogih drugih podjetjih. Primer našega kralja, ki je po svoji lastni inicijativi reduciral svojo civilno listo, bi moral najti med našimi bogataši vsaj skromne poene-malce. Toda posnemanja ni bilo. Posl. g. Anton Krejči je kot ir.dustrijec izjavil, da smatra za nujno potrebno zavarovanje delavcev, zlasti tudi zavarovanje za nezaposlenost in starost. Potreba pa je, da vlada vendar že predloži Narodni skupščini nov zakon o zavarovanju delavcev, ker je reorganizacija na osnovi decentralizacije zavarovalnih uradov jx>lrebna. Na ta način se bodo znižali upravni stroški. Glasoval bo 6icer za proračun, vendar proti aniandmanu finančnega zakona 43 b, ker je mnenja, da bi se dala v tem aniandmanu predvidena vsota prištediti s poenostavitvijo administracije zavarovalnih uradov. Posl. Ivan Prekoršek je uvodoma izjavil, da so redukcije ravno v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje žaloslen odjek težkih razmer današnjih dni. Če so te redukcije potrebna, se smejo izvesti le pri administraciji, ki je ravno v tem resoru prava rakrana. Kot poslanec iz dravske banovine zahteva, da banovini priznajo potrebni krediti za grad-bo najnujnejših bolnic. Pozdravlja v proračunu skromno postavko, ki pa bo vendar omogočila otvoritev bolnice za duševno bolne v Novem Celju. Z otvoritvijo tega zavoda bo odpomagano neznosnim razmeram umobolnice, pa tudi pomagano severnemu delu dravske banovine. Naš narod je hvaležen vladi, da je rešila to pereče vprašanje. Poslanec prekoršek je dalje omenjal vprašanje železniških legitimacij za bolniške zdravnike in uslužbence, ki so edini državni nameščenci, kalerim je prometno ministrstvo odvzelo ugodnost znižane vožnje. Prosi, da se ta zadeva reši tako, da ta panoga državnih nameščencev ne bo zapostavljena. Govornik je končno toplo apeliral r.a vlado, naj reši vprašanje staroupokojencev hratovskih skladnic. saj dobi sedaj delavec, ki je vršil 30 do 45 let nainapornejšo službo in vplačeval svoje prispevke, po 6 do 7 Din mesečne pokojnine. Posl. dr. Stane Rape se je bavrjl predvsem z invalidskim vprašanjem in naglašal, da je sedanje stanje invalidskega problema popolnoma nevzdržno. Potrebna je nujna izprememba invalidskega zakona. Podrobno je očrtal položaj invalidov v dravski banovini ter navedel več primerov, ki jasrno dokazujejo, da so nekatere določbe novega invalidskega zakona povsem nevzdržne. Opozoril je tudi na razmere v protezni delavnici v Ljubljani. Se lani je bila za to delavnico določena dotacija v znesku enega milijona, v predloženem proračunu pa je znižana na 500.000 dinarjev. Že dosedaj je bilo treba čakati na proteze več mesecev, ker ni dovolj delo vniih moči, ob novem znižanju pa se bodo razmere v škodo invalidov še poslabšale. Govornik apelira na nrnifctra, >pis se glasi: Čvrsta in zdrava jugoslovenska mladina, up in bodočnost naroda, že danes pa pobor-r ca čistega in vzvišenega domoljubja, rada stopa v vrste strelskih družin, te v resnici viteške organizacije, ki po vsej državi naglo napreduje. Strelske družine vzgajajo svoje člane k prostovoljni disciplini in k bratskemu tovarištvu. ki ie za vsako skupnost neprecenljive vrednosti, ob enem pa jih vežba v s poznavanju obrambnega orožja in v pravilnem ravnanju ž njim Lepa misel strelskih družin je zelo razširjena že tudi med Slovenci, vendar pa še n.i pognala tako globokih korenin kakor med drugimi J t'gosi oveni. To je razumlji\o, saj smo bni Slovenci do osvobojenja pod tujim jarmom in služiti smo morali tujim interesom. Toda sedaj, ko živimo v svobodni državi, mora biti vse na^e stremljenje usmerjeno na to, da zlasti našo mladino čim boI: vzgojimo i državnem duhu, v ljubezni do lastne države. Ustanavljanje strelskih družin po naši ožji domovini more nedvomno mnogo pripomoči k temu. Nikake bojne organizacije niso to, temveč ima spoznavanje obrambnega orožja strogo defenzivni značaj. Pripravljeni hočemo pač biti vedno, da junaško branimo naše meje, naša ognjišča in s hekatombami žrtev izvojevano svobodo. Slovenci smo pionirji sokolske ideje v Jugoslaviji, naše sokolske vrste so vedno številnejše, vedno bolj strnjene. Vzporedno ž njimi naj se sedaj krepe še vrste strelskih družin, v plemenitem tekmovanju skušajmo stopiti v prve vrste jugoslovenskih strelccv. Naj bi ne bilo vasi v naši banovini brez strelske družine, posebno v krajah, kjer so ustanovljene že sokolske čete. Sokol, ki je izpolnil pogoje v vežhanju in streljanju s puško, se more pri odsluže-vanju kadrskega roka poslužiti vseh zakonskih ugodnosti im olajšav. Oblastna strelska družima v Ljubljani daje vse informacije o informiranju m ustanavljanju strelskih družin, vsaka novo ustanovljena strelska družina dobi prvič brezplačno potrebno mu niči jo in puške. Oktobra lanskega leta je proslavila oblastna strelska družina o priliki letnega nagradnega streljanja petletnico svojega obstoja, letos pa bo imela naijbrže priliko, da pozdravi na državnem nagradnem streljanju v Ljubljani brate strelce iz vseh pokrajin naše lepe domovine. Naš ponos, naša ljubezen do svobodne rodne grude nam velevata, da bodo naši strelci tedaj čim častnejše zastopani in dobro vzvežbani. Zato z veseljem na delo za ustanavljanje novih strelskih družin! Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju in driski učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bled pred pomladjo Bled, 9. marca. Počasi se tudi na Bledu javlja pomlad. Nu. saj je bil že skrajni čas. Dolgotrajna zima, ki se nam je letos posebno zamerila, je začela hitro popuščati. V soboto se je vreme nenadoma preokrenilo in dobili smo jug, ki je prav pošteno začel tajati sneg, da so bile blejske ceste kmalu polne brozge ki umazana voda se je pretakala po njih. Sicer smo dobili v nedeljo zopet nekaj centimetrov južnega snega, katerega pa je jug in sončna toplota naglo razjedala. Ako bo blagodejni jug še nekoliko dni vztra jno pritiskal, bomo kmalu brez snega. Tude debela ledena plošča na jezeru se je začela polagoma tajati. Pod gradom je ves hrib že kopen in pojavljajo se že prve cvetice. Učiteljsko društvo za radovljiški srez je po dvomesečnem odmoru zborovalo v soboto na Jesenicah. LTdeležba je bila rekordna. Predsednik, s-reski šolski nadzornik Schiffrer je po pozdravnem nagovoru podal zanimiva poročila. Sledilo je predavanje Jake ŠTticarja iz Radovljice o Miroslavu Tyršu. Predavatelja so zborovale! nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Ko so se nato še prerešetala razna gospodarska in stanovska vprašanja ter se je sklenilo odposlaiti par važnih resolucij na pristojna mesta, je bilo izredno lepo uspelo zborovanje zaključeno. Blejski Sokol, ki ga lahko štejemo med najdelavnejše v blejskem okolišu, je preteklo nedeljo proslavil stoletnico Tvrševe-ga rojstva na zelo svečan način. Slavnost, katere se je udeelžilo poleg članstva in naraščaja tudi mnogobrojno občinstvo, se je vršila dopoldne v okusno dekorirana dvorani Sokolskega doma. umetniki, nadebudna mladina, obrtništvo in gradbeniki so njeni zvesti podporniki. Govornik je orisal zgodovino društva, poudarjajoč posebej vsakovrstne razstave, šolsko delo m celo vrsto tečajev, ki jih je priredila Probuda s pomočjo velike naklonjenosti državnih oblastev. Delo Probude je deljeno v znanstveno-propagandni. trgovsko-gospodarski . gradbeni in umetniško-šolskl odsek, ki je posebno zavzet z delom. Razveseljivo je, da se zmisel za vse. kar je zares našega, širi tudi v širš:b plasteh naroda. Zanimanje za delovanje Probude je tudi na najvišjem mestu. Društvo je napravilo nebroj skic. načrtov in predlogov, vse v upoštevanju na=e narodne individualnosti. V nadaljnjem je podčrtava! c predavatelj. naj bi imela naša osnovna šola nekak mal muzej, zbirko narodnih vezenin, k:p-cev, slik. oblačil, oprave itd. Probuda bo z vidikov narodne starine. preiskala vse okraje naše domovine. Gorenjska je prva na vrsti in se je tod že precej storilo. K zaključku je prof. Sever toplo vabil učiteljstvo na sodelovanje. S pomočjo naših prosvetnih pionirjev v podeže'ju bo veliko hitreje uspe! načrt, zbrati našo ornamenriko in jo izročiti v uporabo sedan'i dobi. Naši izdelki, oprava, igrače, zgradbe itd. naj imajo pečat iugoslovenstva. Zelo zanimiva izvajanja so zbudla med učiteljstvom živahno razora vi janie. Po predavanju je poročal tamik Rupert o stanovskih zadevah in je bilo sprejetih več resolucij materiijelnega značaja, škofieloško uči-tejsko društvo se ne ustanovi, ker sta dve tretjini učiteljstva iz loškega območja glasovali proti delitvi. Za zaključek je govori! sreski načelnk dr. Ogrin o Sokolstvu in nairodno-političnem delu vobče. Prihodnji sestanek učiteljstva bo v škofii Loki. Za sodelovanje učiteljstva v Probudi Kranj, 9. marca. Ob prav tefri udeležbi so se zbrali učitelji kranjskega okraja včeraj dopoldne na dekliški šola v Kranju, da se pogovore o svojih stanovskih težnjah, obenem pa, da čujejo predavatelja prof. Severja iz Ljubljane, kakšne namene zasleduje Probuda. Takoj po uvodnih besedah predsednika društva g. Lapajneta iz Cerkelj je povzel besedo prof. Sever. Govornik je razvil celo vrsto lepih misli in je izčrpno predočil na-rodno-vzgojne in gospodarske smotre društva Probude, ki že deseto leto zbira v svojem krogu jugoslovenske umetnike in in-dustrljce. goji smisel in ljubezen do vsega, kar je pristno našega, propagira umetno obrt na podlagi domačih motivov in skuša preprečiti vpliv tujega blaga, posebno industrijskega. Decenij dela je vsem sodelo-valcem najlepši dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev Probude. Naši priznani Delavnost Splošnega ženskega društva Ljubljana, 9. marca. Kako delavno je naše ženstvo. je pokazal nocojšnji občni zbor Splošnega ženskega društva v društvenem prostoru na Rimski cesti. Udeležba je bila zelo lepa. Zbor je vodila predsednica ga. Franja Tavčarjeva, ki je v uvodu pozdravila zastopnice Jugoslovanskega ženskega saveza, TKD Atene, Kola i u gos! o venskih sester. Ženskega pokreta in Društva učiteljic. Zahvalila se je odbomicam za požrtvovalno sodelovanje, posebej še Zvezi gospodinj in njeni predsednici. Splošno žensko društvo stopa v 32. leto obstoja. Obširno tajniško poročilo je podala ga. Vida Lapajnetcva. Delovanje društva se deli na dva odseka, glavnemu odboru je priključena Zveza gospodinj, ki je bila usta- Ves svet vzdihuje, govori o krizi in današnjih težavah mi pa pravimo Bo že I zopet bolje! In tako boste rekli tudi Vi, če si ogledate našo današnjo predstavo dovtipov in zabave brez konca in kraja! Dolly Haas priljubila se Vam je v opereti sLjubavni regiment«. H. H. Ruhmann Fritz Grunbaum £• Verebes ki jih vsi poznate in čislate! Ta film mora razvedriti vsakega in ga navdati z veselim optimizmom — Zato naj bo parola slehernega k predstavi v Elitni kino Matica Telefon 2124 Ob 4., i<4 8 in U 10. Za zaščitnika njene lepote je izbrano Elida Favorit milo — to milo bujne pen<3 in čudovitega vonja Ono lako osvežuje in oživljaj da je postalo ljubljenec vseh, pa tudi onih z največjimi zahtevL ELIDA 0 J tMs^nno novljena lani. Delovanje glavnega odbora je bilo nekoliko skrčeno, ker se je delovanje predvsem koncentriralo pri Zvezi gospodinj. Bilo je 10 rednih in 3 izredne seje glavnega odbora. Društvo se je udeleževalo vseh svečanosti po svojih zastopnicah, uaejstvovalo se je mnogo na kulturnem poprišču. še prav posebno pa na humanitarnem. V to svrho je interveniralo večkrat na pristojnih mestih. Tudi lani je ob priliki materinskega dne priredilo nabiralno akcijo; prodaja srečke Kola JS, nadalje je zbralo nekaj denarja in blaga za Jurčičevega brata, sodelovalo je pri pomožnih akcijah. Delovanje glavnega odbora se je usmerilo predvsem v gospodarsko smer in je priredilo več aktualnih gospodarskih predavanj. Predvsem pa skrbi za propagando domače industrije in obrti. Največjo pažnjo posveča gospodinjstvu in prireja gospodinjska predavanja, kuharske tečaje itd. V ta namen je tudi stopilo v stik z Zvezo gospodinjskih pomočnic. Posebno živahno je bilo delovanje Zveze gospodinj, ki je priredila lani zelo lepo uspelo razstavo na vel esej mu. Zveza je imela 51 sej, prirejala je predavanja, tečaje itd. Delovanje Zveze je podprla z denarno podporo ga. Čudnova, kateri se je tajnica zahvalila. ZG je priredila trimesečni kuharski tečaj v šentjakobski šoli in tečaj za boljšo kuho. Društvo ima v programu zopet veliko razstavo na velesejmu, ki bo obsegala ves paviljon. Tu bodo razni gospodinjski opravki prikazani v obratu. Društvo ustanavlja svoje glasilo »Gospodinja«, ki bo kmalu izšlo. Zveza gospodinj razmišlja o menzi za dietično hrano in upa, da bo otvor-jena že prihodnje leto. Tudi iz blagajniškega poročila je razvidno. da je društvo živahno delovalo: dohodkov je bilo 20.465 Din, izdatkov pa 30.335 dinarjev. Društvo ima bogato knjižnico z nad 4000 knjigami in revijami. V preteklem poslovnem letu si je nabavilo 7<) nemških novih knjig m 30 slovenskih. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor s predsednico gu. 1'ranjo Tavčarjevo. Drzen vlom sredi Kamnika Vlomilec je odnesel 6000 Din Kamnik. 9. marca. Včeraj je bilo vlomljeno v pisarno odvetnika dr. Trampuža. Ker se je vlom izvršil v opoldanskem času in jc vlomilec odnesel lepo vsoto 6000 Din, je dogodek močno razburil miroljubne kamniške meščane. Pisarniška uslužbenka odvetnika dr. Trampuža, ki se je ves dan mudil na razpravah v Lrubljatni, je dopoldne kasirala okrog 6<>00 Din. Spravila jih jc kakor po navadi v majhno pločevinasto kaseto, katero je položila v miznico in jo dobro zaklenila. Pisarno jc zapustila ob 13. Ko se ic čez pičle pol ure vrnila, je našla vrata pisarne odklenjena. Miznica je bila odprta, iz nje pa je izginila kaseta z denarjem. O nezaželjenem obisku v pisarni je takoj obvestila orožništvo, ki je začelo marljivo poizvedovati za vlomilcem. Ta je bi! gotovo dobro poučen o razmerah v pisarni. Vedeti je moral, kje se nahaja denar. Ker je bil včeraj v Kamniku sejem, je sklepa! .da blagajna ne bo brez denarja. Gotovo je pred vrati hiše preža! na trenutek, da je uslužbenka zapustila pisarno, nato pa. je smuknil v vežo in s ponarejcnnn ključem odprl vrata. Imel je tudi ponarejen ključ od miznice. ker drugače ne bi mogel tako hitro opraviti svojega posla, na m izniči pa ni bilo opaziti nobenega znaka, da bi jo bil hotel s sil t odpreti. Ker je na trgu v tem Č3su vladalo živahno sejmsko vrvenje, ga ni nihče opazil. Smrtna nesreča in samomor Murska Sobota. marca. V nedeljo proti večeru se je z nekega zborovanja v Murski S-Hati vnrl proti d mu v Bokračah vi niča r Drernl. Prav čudne volje je prispe! domov. Svojcem je začel praviti, da je sit življenja in da hoče izvršiti samomor. Pograb"! je puško, da dejanje res izvrši, vendar pa je še pravočasno priskočil sin .Janez, da prepreči njeg >v namen. Ker pa ccc n.i hotel izpustiti puške, se je začela med očetom in s nom ogorčena borba za orožje. Slednjič jc oče izpusti! puško in sin.u obljubil, da se je ne bo dotaknil, ker nima več namena si končati življenje. Na te besede se je sin odstranil, u Dreml je stopil s puško v sosednjo sobo. Ker so se pa domači še vedno bal' zan j. <*> hoteli /a njim, kar pa je on prepreči! s tem, tla je zaklenil vrata. V sobi je začel z nabito puško tKianat. po tleh, da jo razbije. Pri tem pa se je zgodila grozna nesreča. Puška se je sproži:a ter raztrgala cev in kopito s takšno moč ji. da so se drobci razleteli po sobi, /gomil del cevi pa je pognalo v leseni strop, kjer je obtičal kakor zah;t. Strel, kakor tudi drobci pa so zadeli Drmela v levo podkole-no ter mu nago grozno razmesarili. Pretrgalo mu je vse žile ter je nastopila močna krvavitev. Siromak se je zvijal v strašnih bolečinah na tleh in je že po 15 minutah podlegel zaradi izkrvavitve. V ponedeljek zvečer se je v kravjem hlevu obesil mesarski pomočnik Orban Rezii i/ Hodoša. Našel ga je njegov oče. ki je po opravkih šel k živini. Prestrašen je sklical sosede, ki so skušali obešeoca spraviti zopet k življenju. Vsak trud pa je bi! zaman in zdravn:k. ki je med tem dospel, je lahko ugotovil samo smrt. V pokojnikovem žepu so našli malo knjižico, v kateri je napisal poslovilne besede staršem, bratu in sestri ter jih pros:l. naj mu odpustijo dejanie. ker ni naše! drugega izhoda . . . Vzroka pa ne navaja. V zadnjem času ^e je zelo vdal kvartairiu. Ker je imel vedno mnogo denara. kot živinski prekupčevalec neke eksportne firme, je izgubi! v zadnjem času pri igri znatne vsote. Star je b:l šele 30 let. Kulturni pregled Mariborsko glasbeno pismo Po dolgem odmoru zopet nekaj o naših glasbenih zadevah. Predvsem je predpust kriv, da nisem nič novega sporočil, čeprav »e je mariborski slovenski pust končal s petjem. Na pustni torek je namreč pevski zbor Glasbene Matice priredil v Narodnem domu večer nerodnih pesmi in pesmi v na-Toancm tonu kar je zvabilo veliko število našega občinstva, da v pevskem duhu praznuje (recimo: praznuje: v resnici: kdo je res z navdušenjem praznoval?) odhod pustov. Lepa gesta naših požrtvovalnih pevcev in pevk. da za svoj družabni večer re vabijo samo na navadno zabavo, temveč da spojijo dulce cum utile! Brezdvom-no je občinstvo imelo svoje veselje, ker je zbor pel kakor se mu spodobi in po dolgem je imel tudi njegov solist Faganeli priliko, se prepričati, kako priljubljen je pri občinstvu. Sedaj, v postnem času, pa razvija svoje delovanje pevski zbor FS ood Schveigerje-vim vodstvom. Dne 14. februarja je s svojim velikim izborom narodnih pesmi kon-certira! v Ptuju ob zelo »epem obisku in z velikim uspehom. Pevski zbor zveni res prijetno in poje z mladinskim poletom. Ima v načrtu več koncertov po manjših krajih: tako je priredil minulo nedeljo enak koncert v Murski Soboti. Nameraval je nastopiti tudi v Celju, toda zdi se, da je tam prišla do izraza slovenska »fovšija« (onrostite mi to tujko!), kajti naletel je na nepričakovane ov.Te celo s strani celjskega dijaštva! Sicer pa naj se potolaži; ni prvi. k ga je Cel je belo in veselo nekako odklonilo Zanimivo novost je dalo naše gledališče. Seglo je z operetnim repertoarjem v ono iobo, ko opereta še ni bila i zk varjena od plesnih vložkov in nizkotnega stremljenja po efektih. Dalo je namreč Millockerjeve-ga »Dijaka - prosjaka«, ki ga ščiti močna melodika in očividno zadelo na dober blagajniški komad, ker so bile vse dosedanje predstave prav dobro obiskane. Uprizoritev v Trbuhovičevi režiji je bila vse-skoz zadovoljiva in tudi vloge so bile primerno razdeljene. Naslovno vlogo je igral g. Sancin, ki ji je v pevskem pogledu dal plemenitejšo potezo, a napreduje tudi igralsko, dasi bi ga radi slišati kdaj v kakšni operni vlogi, ki mu gotovo bolje leži. Njegova. kakor vedno, zelo dobra partnerica (Laura) gdč. Udovičeva je posebno harmo-nirala glasovno v dvosoevih. Drugi dijak, Jamnicki, je bil g. Medven. ki mu je bila partnerica gdč. Barbičeva kot Bronislava; igralsko sta oba ugajala, zlasti ona, pevsko pa zrna Medven nuditi tudi šs več. Dve zanimivi vlogi: g. Skrbinšek, ki je ustvaril prav svojevrstnega OLlendorfa m ga. Za-krajškova, ki je znala fino čuvati tajnost) propadle noblese. Tudi vse druge manjše vloge so zaokvirile opereto na učinkovit način (Rasberger. Savinova, Harastovič, Blaž, Tovornik, Gorinšek in P. Kovic), takisto je bil zbor gibčen in pazljiv. Skratka. jako lena predstava, za katero se je tudi kapelnik g. Uercog zelo mnogo in prav uspešno trudil. Dne 4. t. m. je pevski zbor Glasbene Matice na impozanten način proslavil najge-nijalnejšega ruskega komponista Modesta P. Musorgskega. Ob sodelovanju orkestralnega oddelka in vojaške godbe ter lepo vrsto domačih solistov (Neralič, Sancin, Vedra!, 2ivko) in svojih zborovskih ("Poto-' kar. Sauperl. Sustersič. Vlah. Vodenik) je v koncertni obliki pred skoraj polno uroi-onsko dvorano predvedel opero »Boris Go-dunov«, seveda le lijenc najmarkantnejše slike in muzikaJno najznačilnejše točke, a tako, da so hvle vsebinsko a* tesni zvezi. Uprizoritev v gledališču bi bila pri nas iz tehničnih razlogov izključena, koncertno pa more vsaj s takim efektom prikazati genij skladatelja kakor operni prenos po radiu. No, tu moramo nehati, morda bo kdo drug kaj poročal o tem. U. M. 0 češkoslovaško - iugoslovenskih kulturnih stikih priobčuie :Češkoslovaško - jugoslovenska revijar v Pragi izredno dober članek iz peresa vseueil. prof. dr. Franka VVollmana. prav za prav ponatis predavanja, ki ga je imel avtor v Slovanskem institutu in ki ga je nedavno zabeležilo »Jutro«. Prof. \Vollnian se tu bavi tudi z božično anketo »Jutra? in polemizira s Kvapilovo izjavo našemu dopisniku. Govoreč o tem, da se časi napačno presoja okus provincijalno-ga gledališkega občinstva, navaja kot svetel primer Ljubljano, cije občinstvo je spremv slo več kot dvajset repriz »Hamleta««. Omenjajoč članek našega urednika o omenjeni anketi, pravi prof. \Vollman: »In ce slovenski kritik, ki pesimizem o naših stikih uvaja na pravo mero, piše. da za nas Čehe ni dobrih jugoslovenskih komadov, pozablja takoj n. pr. na Gruma; njegov »Dogodek v mestu Gog-if je imel davno pred Bruckner-jem simultano sceno in na nji dobro dramo, nemara v psihoanalizi celo boljšo od »Elizabete Angleške«. Nadalje prof. Woll-man poudarja, da izmed jugoslovenskih listov najbolj cojita kulturne stike s Čeho-elovaki »Jutro* in zagrebški »Obzor«. Lepo priznanje daje Slovencem v svojih nadaljnjih izvajanjih, kjer pravi: »Čehi imamo skoraj svojo kulturno ekspozituro v Ljubljani. Slovenci nas smatrajo za svoje učitelje in smo lahko nanje ponosni Slovenci so aol jugoslovenstva in državotvornosti. Ljubljanska slavistika je v reloti. dasi po številu majhna, ena najboljših. Tu ie naš stari kulturni mnst do južnih Slovanov; pred most je na na§i strani je Bratislava. Treba bi bilo skrbeti za neposredno zvezo __ne samo že- lezniško, marveč tudi kullurno. Treba bi bilo dobro ustanoviti posebno bratislavsko oddajno {>ostajo za radio. Ne smemo pa i moti takih kulturnih činiteljev, kakor je bil n. pr. oni gospod, ki je v oficijelni družbi stavil, če treba glavo, da bodo Slovenci čez deset let govorili srbsko. To se ujema z nazori drugih naših ljudi, ki so na ta način informirali Prago o Slovaški, kakor da bi po prevratu bili morali na Slovaškem vpeljati češke šole in Slovaki ne bi bili tega niti opazili. Naše skupno načelo bodi. da ne delajmo v kulturnih zadevah politike!i Članek dr. \Vollmana je eden najboljših in najbolj vzpodbudnih doneskov zadnjega časa k vprašanju jugoslovensko - češkoslovaških kulturnih stikov. Monografija Božidarja Jakra. Monografija slikarja Bož Jakca. ki jo pripravlja Umetniška Matica, je v tisku. Zaradi zamudnega in preciznega klišarskega in tiskarskega dela, ki ga zahteva taka knjiga, se bo iz-danje nekoliko zakasnilo, tako da se bo pričela razpošiljati šele v aprilu. Ob tej priliki opozarjamo ljubitelje naše umetnosti, da se še vedno lahko naroče na to lepo d^- 10. Knjiga, ki jo bo uredil esejist dr. Karel Dobida. bo obsegala poleg teksta I'op čira i pop Spira . — Goethejf-va stoletnica sp b i proslavila z uprizoritvijo zgodovinske žal igre jsEgmont . — Opera pripravlja za Veliko noč parsifala , ki i:a bo dirigiral Milan Sachs. Nadalje sta v študiju opera pred dnevi umrlega d"AIberta V nižavi in nova domača opera Strižeuo košerio;. ki jo j<» spisal ravnatelj zagrebške opere Krešimir Baranovič. {'/.. II.) Koncert Josipa Ibduha. \y Zagreba nam j-oroPajo: Češki goslač .lo-ef Ilolub iz Brna ni imel v Zagrebu srečnega nastopa. Čepnu-je tehnično na precejšnji višini, je vendar njegovo igranje nezanimivo dinamično 'n muzikalno nediferonciiano. Na klavirju ga je spremljal dokaj neritmično in nepripravljeno Boris Papaudojtulo. i'/.. H.) Uprizoritev češkega dramatskega dela r Zagrebu. Češkoslovaški gledališki diletaut-je zagrebške kolonije kih botanikov, v Tom-sku (Sibirija) ie umrl nestor ruskih botanikov Porfvrij Nikitič KrVlov. neumoren nt plodovit raziskovalec sib;"ske flore. Francozi in Goothe. Ena najodličnejših francoskih revij ?La NV.nvelie Pevue Fran-caise-. je pravkar izdala obsežno številko, posvečeno lOOletnici smrti J \V. Goetheja. Tu so obavljeni eseji A miren Gidea. A. Sua-resa, C. F. Hamurza in cela vrsta drugih člankov in razprav iz peresa prvovrstnih avtorjev. Izmed Nemcev -ta prispevala TIk»-mas Mami in Ernest Robert Curtius. ^Muzifka revija«. Prejeli smo 2. številko • Muzičke revije", ki ie začela izhajati v Zagrebu. Zvezek prinaša dališi članek o skladatelju Haydnu. ki je kakor ie trdil Kuha/, hrvaškega rodu, ker se je rodil med gradi-ščanskitni Hrvati. Dalje je tu objavljen članek o ruskem baletu '"n aktualno gradiva o raznih pojavih zagrebškega glasbenega živi !?os/usa/te dottes oil «i*e |t /I — veliki radie koncert tSungsratrs tovarne I PRENOS VRŠE, RAZEN RADIO POSTAJ ZAGREB IN LJUBLJANA, TUDI MNOGE VELIKE EVROPSKE RADIO POSTAJE. SODELUJEJO NAJODLIČNEJŠE OSEBNOSTI IZ UMETNIŠKIH KROGOV. 3463 Domače vesti ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani za rezervne podporučnike naslednji naredniki - dijaki: v pehoti dr. Rajko Ložar, Franc Posek, Lovro Traven, Gregor Šinkovec, dr. Vladimir Murko, Mirko Ogrinc, Oskar Kopitar, Miha Damič, Anton Ferlinc, Ivan Vrančič, i^udovik Vir-nik, Ivan Vernik, Maks Ropotar, Andrej Ogrinec, Anton Komel, Slavko Strmole, Anton Čop. Stanislav Vertovšek, Vladimir Berlot, Emil Križman, Martin Vajgand, Mirko Bizjak, Filip Mulej, Stanislav Burja, Iva.n Nemec, Ivan Lokar, Ciril Prosen, Albin Podjaveršek, Vinc-enc Grabnar, Franc Stropnik, Alozi-j Erlah, Edvard Tavčar. Miroslav Korošec, Vladimir Kopriv-nikar, Janez Kavar, Joža Brezar, Julij Mahnič, Oton Cvetko, Jura Sršen, Aleksander Sušnik, Ivan Sirnik, Dominik Oberstar, Jožef Grahor, Fran Knafelc, Friderik Vidmar, Dragotin Hlebec, Boris Tavčar, Franc Bračko, Jakob Meško. Janez .Turkovič, Miroslav Kroč, Franc Košmrlj, Anton Bregar, »Ignacij černe, Štefan Ker-žin, Ciril Merčun, Tomo Savnik, Venčeslav česnik, Milan Klemenčič, Ivan Križan. Ivan Rajar, Vinko Rožmarin, Miha Kajfež, Ciril Šlebinger, Josip Bajde, Janez Gom-boe, Stanko Ambrožič, Vladimir Pečnik, Franc Vertačnik, Ludvik Kuharic, Boris Zaje, Edvard žabkar, Rudolf Pristov, Ciril Arko, M.rko Jelovec, Oton Zdravko šašel in Ivan Papež; v zrakoplovstvu: Josip Zinauer, Davorin Ei-menc in Slavko Zajec; ▼ artiljerijsko-tehnični stroki Bogomir Pi-bernik, Sergej černivec in Miroslav Košir; v sanitetni stroki dr. Valentin Ivane in dr. Stanko Preveč; v inženjersko-teh-nični stroki pa Vladimir Kristan. + lzpremembe v državni službi. Z oi'.o-kom bana dravske banovine so imenovani: uradniška pripravnica Antoinja Arko za za ščitno sestro pri zdravstvenem domu v Murski Soboti; Mirko Vizjak za arhivskega uradnika v 9. položajni skupini pri sre-skem načelstvu v Radovljici; Ivan Gec za policijskega nadstražnika. Kari Jeseničnik, Ignacij Likar in Ivan Smolnikar za policijska stražnika v Ljubljani. Premeščeni pa so: zaščitna sestra - pripravnica Antonija Karlič iz Rogatca k zdravstvenemu GLASOVITI NA UČNI GRAFOLOG KAR MA H podaljšuje na zahtevo interesentov svoje bivanje v Ljubljani. — Obiske sprejema v hotelu SOČA. 3535 domu v Cerkljah, zaščitna sestra Pavla Jazbinšek iz Cerklja k zdravstvene-mu domu v Rogatcu, arhivski uradnik Pavel Lavrih iz Ljubljane k sreskemu načelstvu v Radovljici, arhivski uradnik Mirko Vizjak pa iz Radovljice k sreskemu načelstvu v Krškem. Upokojena sta strojnik pri državni bolnici v Ljubljani Dragotin Verbič in policijski stražnik v Mariboru Anton Hrvatin. * lzpremembe v banovinski službi. Imenovani so: dr. Pavel Lautner, praktični zdravnik v Ločah za ban. zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Urban pri Ptuju; dr Stanko Silan za ba.n. zdravnika združene zdravstvene občine Velka s sedežem v Mariji Snežni; Franc Bidovec za ban. tennika in Branko Cejan za ban. pomožnega knjigovodjo pri banski upravi v Ljubljani; dr. Milan červinka za sekun-darija pri ženski bolnici v Novem mestu; Vinko Hrovatin za ban. pomožnega knjigovodjo in Josip L a vri č za ban. pisarja pri banski upravi v Ljubljani; !uudovik Maric za ban. uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti; Joško Peršuii pa za ban. ekonomskega uradnika v javni bolnici v Celju. Po potrebi službe je ban. arhivski uradnik Ignacij Samec od banske uprave premeščen k sreskemu načelstvu v Radovljici, sekundarij pri javni bolnici v Brežicah dr. Anton Ravnikar pa je podal ostavko na službo. + Nov civilni inženjer. Z dekretom ministrstva za zgradbe je pooblaščen inž. Oskar Sparger iz Zagreba za izvrševanje javne inženjerske prakse po vsem ozemlju kraljevine specialno iz stavbin-ske stroke. + Službeni list dravske banovine objavlja v 19. letošnji številki: Pravilnik o cenzuri filmov; pravilnik o pavšaliranju potnih stroškov šumaiskih uslužbencev pri upravi državnih gozdov; Ljubljanski vele-sejem — uradno priznana razstava; raz, glas banske uprf.ve o občinskih blagajniških poslih v srezili Črnomelj in MeU.ka i.n v občini štrigova ter objave o pobiranju občinskin trošarin v letu 1932 * Gradba palače Pokojninskega zavoda v Splitu. 22. t. m. se bo v Splitu vršila, Sfja odbora pokojninskega fonda privatnih nameščencev, katere se bodo udeležili tudi delegati centrale v Ljubljani. Na seji se bo definitivno sklepalo o gradbi velike palače pokojninskega zavoda v Splitu. V to svrho je že kupljeno lepo stavbišče sredi mesta Delavska zbornica v Splitu se posraja s centralo pokojninskega zavoda, naj bi se projektirana palača gradila skupno. Z gradbo naj bi se pričelo že letošnjo pomlad. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umna go-spa Ančka M e r č u n o v a, soproga uglednega ljubljanskega zdravnika. Blaga žena !n mati zapušča soprogu tri otročičke. Pogreb bo jutri ob pol 16. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. — V Ptuju je umrla po kratkem boleha.nju Tereza V a-lenko v starosti 68 let. Pokojna je bila nad 10 let kuharica v ptujski dijaški kuhinji ln je bila zelo skrbna za dijake pa tudi varčna po potrebi. V svoji skromnosti si je prihranila lepo vsotico, ki jo je zapustila deloma ptujskim revežem in sorodnikom. V oporoki se pa je tudi spomnila s primernim zneskom Dijaške kuhinje. Pogreb se bo vršil danes ob 15. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Načrt žrebanja srečk za zgradbo katedrale dobrodelnega društva Sv. Vinka v Beogradu zadovoljuje tudi največjim zahtevam, ker je za glavni dobitek od 5 milijonov dinarjev potreben samo enkratni vložek od vsega sknpaj 200 Din, dočim se z najmanjšim vložkom od 25 dinarjev lahko dobi tudi dobitek od 625.000 Din. Pri teh srečkah ni kola! Enkratni vložek. Dobitki: 2 krat po 2,500.000 Din, 2 krat po 500.000 Din, 10 krat 100.000 Din, 100 krat po 10.000 Din. Cene srečk: dvojna srečka 200 Din, enkratna 100 Din, polovična 50 D;n, četrtinska 25 Din. Ta igra ni razredna. Enkratna vloga! Edino izžreba-nje 1. maja 1932. Srečke razprodajajo: vsi župnijski uradi, kolektnre, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove, itd. Centrala: Beograd, ulica Jovana Rističa 20, prodajna podružnica: Zagreb, Trtnikova ul. 5. + Letalski poštni promet. Savska direkcija pošte in brzojava javlja: Dne 16. t. m. se prične redni letalski poštni promet na liniji Beograd - Zagreb. Letalo odhaja iz Zagreba ob 7.30 in prihaja v Beograd ob 10. Iz Beograda se vrača ob 15. in prihaja v Zagreb ob 17.30. + Umetniška Matica objavlja: Edicije za 1931 bodo prejeli člani v teku tega meseca po pošti. Načrt za 1932 bo priložen pošiljkam. Nekaiteri izžrebani člani še niso dvignili svojih dobitkov. Za člane, ki so se zanje javili, jih bomo hranili, event. na željo razposlali, ostali dobitki pa zapadejo po 12. marcu. ♦ Tri mesečni kuharski tečaj in tečaj za serviranje se bo pričel na dr. Krekovi meščansko - gospodinjski šoli v Zgornji šiški pri Ljubljani dne 1. aprila. Trajal bo tri mesece. Pouk se bo vršil dvakrat na teden (ponedeljek in sredo) od pol 3. do pol 7. popoldne. Vsak četrtek popoldne bo pa od 7. aprila dalje poseben tečaj za izredne kuhinjske izdelke za vse one, katere so v navadni meščanski kuhi že izvežfoane. Priglasiti se je do konca meseca marca. Natančnejša pojasnila pri upraviteljstvii šole. Tramvaj: Pošta - št. Vid, postaja: Mitnica šiška. + Prvi znanilci pomladi. Predvčerajšnjem so v Splitu opazili prve letošnje lastaviee. Kljub hudi zimi so že doletele lasta vice kot prve znanilke pomladi. V splitskih vrtovih se je sadno drevje letos prej razcvetelo kakor druga leta. + Zaradi močnega kajenja zobije rume-nijo, rjavijo in očrnijo. Za kadilce in kadilke je zaradi tega neobhodno potrebna redna dnevno večkratna nega zob z Odo-lom, če se hočejo Izogniti tem posledicam kadenja. Odolova zobna pasta očisti zobovje, zobne sklenine pa ne poškoduje. To sredstvo ima zaradi izdatne vsebine kalo-idnin sestavin to moč, da odstrani vse, kar zobe onesnaži in kar povzroča ne pni'je ten vonj in vse, kar ostane med zobmi po jedi. Odol napravi zobe bele, ustam pa da prijeten vonj. + Pogubonosnega razdejanja po različ nih škodljivcih, ki so prezimili v vašem sadovnjaku, se ubranite najbolje, ako v lepih pomladanskih -dneh temeljito obriz-gate ozir. namažete sadno dravje z AR-ARBORINOM. > C H BM O T EC-H NA? družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). ♦ Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, L-jutbljana, Za Gradom 9. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. u_ Predavanje. Slovenska šolska Matica priredi v ponedeljek, 14. t. m. ob S. zvečer na univerzi (v predavalnici mineraloškega instituta) javno predavanje: Kriza rodbine — najtežja kriza v življenju naroda. Predaval bo prof. dr. Ozvald. Vstop prost. u— Obrtniško društvo v Ljubljani je povzelo iz časopisnih vesti, da bo danes 10. t. m. ob S. zvečer v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici predaval komisar banske uprave g. šink o novem obrtnem zakonu in njega določilih. Ker je g. komisar velik strokovnjak v obrtno-pravnih zadevah in ker je pravkar stopil v veljavo novi zakon, bo njegovo predavanje prav dobrodošlo vsem obrtnikom. Zato priporoča društvo vsem svojim članom, pa tudi ostalim obrtnikom, da se tega predavanja udeleže. Če primanjka včasih hrane pri kosilu ali večerji, ga ni boljšega nadomestila kakor je »Sadvita sadje v čokoladi. »Sadvita« je tečna, okusna, osvežujoča in nasitna. Vrečice Din 5. 3540 u_ Ustan ovni občni zbor krajevne organizacije JRKD >Mestni trg- se bo vršil v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v gostilni činkole, Kopitarjeva ulica 4. Somišljeniki, ki stanujejo na Krekovem trgu, Pred škofijo, na Mestnem trgu, Cankarjevem nabrežju tja do Tranče (tretje volišče), se vabijo, da se občnega zbora, udeleže in priglasijo kot člani JRKD. u— JAD Triglav. 11. članski sestanek bo drevi ob 20. v društvenem lokalu v Wol-fovi ulici. Tov. Ivo Br.nčič bo čital iz svojih esejističnih in leposlovnih del. Pri slučajnostih bo razgovor o nameravani ekskurziji in akademiji v Murski Soboti. _ Občni zbor bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. Kraj se bo javil kasneje. u_ Prj interni produkciji gojencev drž. konservatorija v petek, 11. t. m. nastopijo naslednji gojenci: iz šole prof. Antona Ravnika: žlža Peter, Adamič Bojan, iz iz šole prof. Foedranspergove: Gnus Mira, iz šole g. Slavka Korošca: Fatur Ante, iz šole ravnatelja Hubada: Lapajne Helena, iz šole prof. šmalc - švajgarjeve: Mahko-ta Manica, iz šole prof. WisU.nghausnove Arčon Arnold in Drmota Anton, iz šole prof. Osipa šesta: Antlč Karmen in Arčon Arnold, iz šole prof. Karla Jeraja: Pi-aneeki Zoran, iz šole prof. Launa: Rueli Branko. Produkcija bo v Filharmonični dvorani. Vstop prost. Velika noč na Rabu Hotel — penzion Zagreb Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab. u— Praški — Zikov kvartet si je izbral za svoj koncert v Filharmonični dvorani v ponedeljek 14. t. m. naslednji spored: Mozart: Godalni kvartet v g-duru, Martinu: Drugi godalni kvartet, Borodin: Drugi godalni kvartet v d-duru. Spored je izvrsten. ravno tako pa tudi igra članov kvarteta, ki uživa najvišji umetniški sloves. Člani kvarteta so: Rihard Zika (I. violina), Esrger Herbert (»II. violina) čer-ny Ladislav (viola), Sad-lo Miloš (čelo). Pre-dprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Vybor Československe obce v Lublani zve sve členy k nejhojnejši učasti na prednašce si. učitelky B. Bendove o >Ji-ržsskovi v obrozeneeke hudbet, jež se konž v sobotu, dne 12. t. m. pfesne o S. hodine večer v restavraoi »Zvezda«. Po pfednS-šce ukazky češke klasicke hudbv, repro-dukovane na gramofonovych deskach. u— Nova zdravnica. Dr. Božena Zajec, zdravnica - volonterka v Ljubljani, je bila ■vpisana v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. KRES/VAL OZDRAVI VAS TAKOJ Odooreno od Miru*t'9rva socifain« poi»t "atoanaga a S.tt 1*10. 6/2 <939 Iz Ljubljane Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 9. marca 1932. številke za označbo traja pomenijo: Čas opazovanja, 2. »tanje barometra temperatura, 4. relativna vlaga t %, smer ld brzma vetra. 6 oblačnost 1—10 vrsta Dadaria. 8 padavine v mm. — temperatura: prve številke pomenijo na) viSJo. Zvezda«. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. u— Zanimivo predavanje o Nemčiji. ZKD priredi v marcu in aprilu nekaj predavanj o aktuelnih problemih iz gospoda-stva in politike. Prvo predavanje bo v petek 11. t. m. ob 20.15 v kazinski dvorani. Predaval bo sodnik g. dr. Stojan Bajic sO Nemčiji na predvečer predsedniških volitev«. Predavatelj, ki se je pravkar vrnil z daljšega študijskega bivanja v Nemčiji, bo opisal sodobne politične pokrete v Nemčiji in njih vpliv na Evropo. Predavateljeva poročila iz Nemčije v časopisju so vzbudila veliko pozornost in zato bo predavanje tik pred predsedniškimi volitvami v Nemčiji gotovo zanimiv doprinos k razumevanju nove Nemčije, ki nastaja. Število vstopnic je omejeno in zato priporočamo občinstvu, naj si jih nabavi v predprodaji (sedež 3, stojišče 1 Din) v tajništvu ZKD, Kazina II. nadstropje, telefon 2123. u— Jugoslovenski akademski klub opozarja tovariše(ce), ki še niso plačali članarine za letni semester v znesku 40 Din, da to store do 13. t. m. V nasprotnem primeru .preneha veljavnost legitimacije. Kdor redno ne prejema >Vihorja», naj reklamira na naslov: Zagreb, Preradoviče-va 40. u— H krajevnemu odboru Rdečega križa je pristopilo 31 uradnikov in uslužbencev finančne kontrole v Ljubljani. Iskrena hvala požrtvovalnim sodelavcem na polju človekoljubja! Odbor. u— Maša zadušnica za blagopokojno Justino Hitijevo, bivšo učiteljico gospodinjske šole Mladike, bo jutri (petek) ob 8. v frančiškanski cerkvi, kapelica. u— Občni zbor Društva prijateljev humanistične gimnazije bo 11. t. m. ob 13. 1 na III. državni gimnaziji z običajnim dnev- | nim redom. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo za solnčenje. Tuba Din 10.—. u— Uradništvo OUZD v Ljubljani je poklonilo Osrednji protituberkulozni ligi v Ljubljani znesek 582 Din namesto venca na krsto umrle gospe Ivanke Pelanove, soproge ravnatelja Okr. bolniške blagajne. Darovalcem se liga iskreno zahvaljuje. u— Darilo. Primarij dr. Ivan Jenko je darovai namesto venca na krsto gospe dr. Merčunove 200 Din za pokojninski sklad za zdravniške vdove in sirote. u— Vsaka gospa in gospodična neguje svoje lase in obiskuje brivca. Ne zanemarjajte vašega lica. čuvajte svojo mladost in posetite zavod za kozmetiko, Gledališka ul. 8. Do 19. zvečer. u— Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice najnovejšo krasno izbiro ima šterk, nasl. Karničnik, Stari tis 18. Iz Maribora a— Iz mestnega sveta. Mestni svet ie na svoji seji podelil uporabno dovoljenje za tnnadstropno stanovanjsko hišo v UosDOski ulici banski hranilnici. — Uradbeno dovoljenje za gradnjo garaže in hladilnice v Kejžarievi ulici 8 Viliemu Abtu in tovarnarju Hutterju dovoljenje za gradnjo prizidka za pisarno in skladišče. a— Akcija za znižanje najemnin. Drevi ob 20. bo v dvorani Nabavijalne zadruge na Rotovškem trgu sestanek vseh stanovskih in strokovnih organizacij, na katerem se bo konstituiral širši akcijski odbor, ki bo sklical protestni shod v veliki unionski dvorani in ukreni! vse potrebno, da se ta-koi obnovi društvo hišnih najemnikov. a— Ljudska univerza v Mariboru. Za nekaj časa se prekine slovensiti ciklus, in sicer zaradi predavanja, ki ga ima pri nas francoski pisatelj Rene Goudiat v petek 11. t. m. ob 20. Izbral si je za temo dobo Ludvika XV. Označiti hoče morda najbolj značilno prikazen tega časa — ženski režim na dvoru in najpomembnejšo osebnost tega režima: Madame de Pompadour, ki je mnoga leta vladala nad kraljem in francoskim narodom. a— Spominska proslava škofa Dobrile, ki jo bo priredilo društvo »Nanos«, je zaradi nenadne obolelosti predavatelja g. župnika Sokliča preložena na poznejši čas. a—- Apel. Neka delavska družina s petimi malimi otroki je sicer redno plačevala najemnino, bo pa te dni deložirana, ker hišni gospodar rabi stanovanje zase. Kakor izjavlja, ni mogla dobiti stanovanja drugje m je bila povsod odklonjena zaradi otrok, kar naravno nasprotuje tozadevni okrožnici g. bana. Ker mestna občina ta čas nima na razpolago nikakega prostega stanovanja, apelira tem potom na stanodajalce, da se zavzamejo za to družino in ji nudijo stanovanje, da ne bo izpostavljena mrazu na ulici. Prijave sprejema, oziroma daje pojasnila socialno politični urad mestnega načeistva, Rotovški trg 9 (telefon 27—55). a—- Ljudska samopomoč v Mariboru ima svoj letni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob pol 10. v dvorani »Gambrinus«. a— Zamenjava kovanega drobiža. Davčna uprava v Mariboru bo zamenjavala kovani drobiž, ki je prenehal biti plačilno sredstvo, začasno vsak torek in petek, iz-vzemši 1. in 2. ter 28. do 31. v mesecu, in sicer za stranke iz mesta Maribora, Pobi ežja, Tezna, Studencev, Krčevine in Ko. šakov izključno le od pol 16. do 17., za ostalo prebivalstvo davčnega območja pa tudi od 9. do 11. Drobiž, ki ga hočejo stranke zamenjati, mora biti strogo loče-n po vrstah in v papirnatih zapečatenih zavitkih do vrednosti 50 Din. Vsaka stranka lahko zamenja drobiž samo enkrat. Zaradi sedanje preobilice poslov pri davčni upravi naj stranke odlože zamenjavo r.a poznejši čas, saj poteče rok šele letos 30. novembra. a— Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske ceste v območju mariborskega sreskega cestnega odbora je razpisana za 21. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani sreskega cestnega odbora št. 26:11. za vse cestne odseke v sodnem okraju Maribor in one cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor., ki so s prejšnjimi v neposredni zvezi (banovinske ceste Senarska—Sv. Lenart—Sv. Jurij— drž. meja. Sv. Lenart—Sv. Jurij—Malna— Velka, Pesnički dvor—Sv. Jakob—Malna in Vurberg—Sv. Lenart), 22. t. m. ob 10. dopoldne v uradnih prostorih sreskega cestnega odbora v Slov. Bistrici za vse cestne odseke v sodnem okraju Slov. Bistrica, 23. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Sv. Lenartu v Slov. gor. pa za cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. Skupaj se bo izdražbalo za 328.518 km banovinskih cest 15.129 m3 gramoza v skupnem znesku 1,545.050 Din. Dobava mora biti izvršena najkasneje do 30. septembra t. !., delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti pri pristojnih občinskih uradih in med uradnimi urami pri sreskem cestnem odboru v Mariboru. a— Veselo potovanje. Dva mlada avstrijska mesarska pomočnika sta si privoščila svojevrstno šalo. V Puntigamu pri Gradcu sta zajahala motorno kolo nekega potnika in odbrzela celo preko meje. V št. Ilju pa sc ju prijeli naši orožniki in njunega veselega potovanja na motorju je bilo konec. Imela bosta še opravka na sodišču in s policijsko oblastjo, ker sta prekoračila mejo brez dovoljenja. a— Kradljiva Julčka. pri belem dnevu se je lotila predvčerajšnjim neka Julčka H. izložbene omarice trgovca Tklaca na Glavnem trgu. S spretno roko je že izvlekla iz zamrežene omarice 36 metrov platna in razno drugo blago, ko jo je zasačil trgovčev sin. Julčka je skušala zbe-žati po Mesarski ulici, toda ljudje so jo zgrabili in poklicali stražnika, ki jo je odpeljal na policijo. Fotografske velikonočne razglednice P. KOCJANCIČA v samozaložbi Foto Toi3fist L?'iib!jarca jseienburgova ulica 6 razpošilja, dokler traja zaloga, po v naprej poslanem znesku serijo za Din 10.— ali po povsetju za Din 13. Preprodajalci popust! skein domu. Podružnica LSŽJ bo imela občni zbor v nedeljo ob pol 9. v ncnlopju borze dela v Razlago-i ulici. — Splošna delavska zveza bo imela v nedeljo ob 9. v Narodnem domu zborovanje. Na dnevnem redu so poročila o zapiranju obratov in odpustu delavcev, zniževanju plač ni socijalni zakonodaji. _ čebelarsko društvo za Slovenijo bo imelo občni zbor 20. t. m. ob 10. v dvorani doma v Samostanski ulici. e— Sreski kmetijski referat se je pre^oi-;, v poslopje sreskega načeistva v pritličju, kjer je bila prej katastrska uprava. Referent sprejema vsak torek, v ostai^m času pa le, ako ni zaposlen izven un-ii. e— Drzen vlom sredi mesta. V noči na sredo 9,- t. m. okrog ene je Ignac Lebič. lastnik kavarne >Merkur5; na Krekov«-!^ trgu, obvestil juvelirja Antona Lečnika na Glavnem trgu, da je nekdo maio pop-.i Lj z male Lečnikove izložbe, ki se .lahaja v steni med vhodnimi vrati v kavarni, o■ it r gal ključavnico ter ukradel iz izložbe S7"i Din vreuno moško zlato uro, 300 Din vrlino srebrno zapestno uro s trakom in 1' "' Din vredno športno verižico, škode je torej 1320 Din. Občinstvo se svari pr< 1 nakupom teh predmetov. e_ Izguba. Vojni invalid Matevž Zafn-ta iz Zavodne 29. pri Celju je izgubil v ponedeljek zvečer v vlaku med Litijo in Celjem ali pa na celjskem ko i v o rti vrečico kovanega drobiža. Najditelj naj odda denar v podružnici >Jutra« v Celju. e— Mestni kino bo predvajal dra^i ob 20.30 zadnjikrat izvrstno zvečso veseloigro >Lebdeča devica«. Predigra Fox, ■»■ zvočni žurnal -in jugosloven&Ia kainiriii film ;Otok Rab.« Iz Kranfa r— Praški kvartet. Izreden glasbeni dogodek in umetniški užitek se obeLa m^T-ča-nom 15. t. m. ko bo priredil svetovnosla.ni komorni Praški kvartet v Narodnem domu svoj koncert z izbranim sporedom. To umetniško udruženje, ki ga češkoslovaški tisk označa kot naslednika Češkega kvarteta, je naši javnosti že znano pod imenori kvartet Zika, ki je zadnjič gostoval v Kranju leta 1927. r— Pregled metornih vozil bo IS. t. m. dopoldne pred Narodnim domom. Vocihi morajo biti očiščena im uporabna za voz njo. S seboj jc prinesti: spričevalo o pre izkušnji vozila, šofersko legitimacijo, potrdilo o plačanih davščinah, obrtni list, novo evidenčno tablico in pa banovinsko takso 60 Din za avto ali 30 Din za motorno kolo. Kdor iz utemeljenih razlogov nc b» mogel ob navedenem času udeležiti se pregleda, naj sc pravočasno opraviči. Iz Kamnika ka— Umestna uredba, v Kamnik j te je zadnje čase "hudo razpaslo beračenje in pobiranje milodarov. Ker tak način življenjske preskrbe v veliki meri izkoilščajo razni delomržneži od vseh strani, je izdalo sresko načelstvo strogo naredbo, po kateri morajo občine po svojih organih m orožništvu takoj odpraviti iz občine vsakega tujega berača ali nabiralca milodarov. Občani naj podpirajo domače reveže, katere poznajo in vedo preceniti njihove potrebe. Taka naredba ie v Kamniku zelo dobrodošla, saj imamo silno dosti re-vežev in brezposeln;h. ka— Jugoslovenska Matica v Kamniku je imela v petek svoj XIII. občni zbor v pisarni dr. Trampuža ob pičli udeležbi članstva. Iz poročila funkcijonarjev pa je razvidno ,da je to skoro najmočnejše društvo v Kamniku, saj šteje 270 članov. Blagajna izkazuje 8237 Din dohodkov in 1196 Din stroškov. Ob koncu poslovnega leta ostane torej lepa vsota 7041 Din. ki je naložena v Mestni hranilnici. Ker je predsednik g. notar dr. Pehan: zapustil Kamnik je vodila o'vni zbor čodpredsednica ga. Trampuževa. Novemu odboru predseduje g. notar Anton Zevr.ik. Iz Litije i— UstanoM-.; občni zbor JRKD za litijski srez bo '. • r m. ob 10. v restavracijskih prosto- '1 pri »Pošti". Na zbor^anfi bodo norvV-.ili: narodni poslanec g. Mravlje M :an. dalje banovinski svetnik g. IJi-rolla Gvidon in odposlanec bar.ovir.sk.-ga odbora JRKD. Somišljeniki, pridite! Iž Celja e— »Zemlja smehljaja« na celjskem odru. Leharievo znamenito opereto »Zemlja smehljaja« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v petek 11. t. m. Režira Di. Tr-buhovič, dirigira L. Herzog, ples je naštu-diral A. Harastovič, veliko tenorsko partijo princa Sou-Honga poje g. Sancin. Preskr-bite si vstopnice! e_ Zikov kvartet, ki je naši kulturni javnosti dobro znan, bo koncertiral v sredo 16. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču, člani kvarteta so si pridobili svetovni sloves s svojo veliko umetnostjo. Zopet se nam obeta izreden glasbeni užitek. To pot bomo čuli Havdnov znameniti VI»IL kvartet, ki je biser klasične kvartetne produkcije, eden izmed najlepših umotvorov velikana Haydna, čigar 200-letnica rojstva je ravno letos. Kurioznost bo gotovo tudi Verdijev kvartet v e-molu. Zaključek večera bo tvoril bizaren kvartet slovitega francoskega skladatelja Mauri-cea Ravela. Vstopnice se dobijo v knjigarni Goričar & i^eskovšek. e— Zborovanja, zarja na pol 20. v mali dvorani Narodnega doma Z uvozom čevljarskih izdelkov s^ bo ba-vilo manifestacijsko zborovanje predstavnikov čevljarskega In usnjarskega obr!T i.n zadevne Industrije ter trgovine s čevlji. Zborovanje bo v nedeljo ob 9. v Ce.lj- Iz Ptuja j— Društvo jugoslavenskih akademikov v Ptuju vabi ptujsko občinstvo, da se 11. t. m. poLn-ošteviLno udeleži predavanja: »Univerza kralja Alek.sain.dra L, njen pomen in razvoj«, katero priredi Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Liublian-i ob 20. v zgornji dvorano Narodnega doma. j— Osmošolci ptujske gimnazije nas nameravajo prijetno presenetiti. Da se ne zanimajo samo za strogo šolske stvari, bodo pokazali v najbližjem času pred publiko, ko bodo v mestnem gledališču igrali Di-ckensovo igro »Cvrček za pečjo«-. Že danes opozarjamo občinstvo na to predstavo. j— Popravek. Poročilo o občinski seji popravljamo v toliko, da je podal poročilo o motornem prometu zainteresiranih občin župan g. Jerše in ne banovinski svetnik g. dr. Senčar. j— Pregled motornih vozil bo 15. t. m ob 13. na sejmišču. Ob isti priliki ee bodo" izdajale tudi nove evidenčne tabnee. Lastniki motornih vozil naj prinesejo s seboj tudi potrebne dokumente. Iz Ljutomera lj— Kuharski tečaj, ki se je vršil na inicijativo ge. dr. Stajnkove, se je te dni zaključil. Sodelovale so v tečaju tudi so-spe Zemljičeva, dr. Porekarjeva, Mihlova, Ana Stajnkova in Baukartova. Tečajnice so pokazale, da so se v 9 tednih dobro naučile kuhati. Iz Prekmurja pm— Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Gornji Lendavi se jo vršila v nedeljo 6. t. m. v gostilni g. Maršika. Udeležencem je obrazloži! program nove stran- >rovanja. Gremij trgovcev opo- , ke banski svetnik notar g. Koder V odbor svoj občni zbor, ki bo drevi ob s0 bili izvoljeni: za predsednika Račift Franc, za podpred-sednika Gumilar Janez, '■■a. tajnika Maje Jožef in za blagajnika K5-ežra interesna nasprotstva. k; obstojajo med po. sameznimi gospodarskimi področji. Ministrstvo si prizadeva, da bi spravilo v medsebojni sklad vse te interese. V pogledu obrti bo pomenil današnji datum — 9. marca — zgodovinski datum za našo obrtno politiko. Danes stopi namreč v veljavo naš najvažnejši gospodarski zakon, ki je bil sprejet v Jugoslaviji, to je novi obrtni zakon Minister dr. Kramer je obrazloži! važnost m pomen tega zakona, podčrtal je, da se s tem zakonom ukine 130 raznih zakonov in pravilnikov ter dekretov, ki so obstojali na raznih pravnih področjih. Z uvedbo novega zakona pa bo treba izdati 90 raznih specialnih pravilnikov. Med najvažnejšimi določili novega zakona je kodificirani sistem za pospeševanje domače delavnosti, ki je uveden v vsej naši državni gospodarski politiki. Domači obrtniki bodo imeli v bodoče prvenstvo v vseh javnih dobavah. Koliko bo to zaleglo, priča fakt, da konzumira naša država vsako leto za tr: milijarde raznega blaga. Zakon daje obrti definitivno organizacijsko formo in uvaja prirodno stanovsko združevanje. kar je v velikem interesu impred-ka našega gospodarstva. Naše finančno gospodarstvo preživlja od pretekle jeseni težke dni. Zato je iniciativa na polju sedanjega delniškega združevanja toliko več vredna. Po statističnih podatkih se je v teku leta 1931 na področju uprave mesta Beograda ustanovilo 22 delniških družb s 100 milijoni delniškega kapitala. Svoj kapital je povečalo sedem družb za 41 milijonov. V vseh banovinah pa je bilo izdanih 47 dovoljenj za ustanovitev novih delniških družb i. delniškim kapitalom 180,200.000 Din, povečal pa se je delniški kapital v banovinah za 21 milijonov Din. Denarna kriza zavodom ter da tako spet pridobi na Svojem pravem gospodarskem pomenu. Danes obstoja cela vrsta važnih gospodarskih podjetij, cela vrsta velikih industrij, ki so zašle zaradi sprememb kreditnih razmer v f;nančne težave in v težke gospodarske razmere. To ni vprašanje samih delničarjev, to je vprašanje za obstanek in eksistenco velikega dela našega delovnega ljudstva. (Buren aplavz). Naravno je, da se je v našem gospodarstvu mnogo zag^eSilo in da so se pojavili nedostatki in zaradi tega je treba, da bo naša prva skrb, da v btdoče onemogočimo lahkomiselnost in zlorabe V mo"em ministrstvu se pripravlja zakon, ki bo uvedel strožjo in vse bolj izdatno kontrolo našega denr.rnega gospodarstva. Tako bo za-kon o bankah posebej zaščitil interese vlagateljev in ho jasno določil odnosa je med lastnimi sredstvi zavedo v in sredstvi, ki so jim bila zaupana. Prav tako se pripravlja zakon o hranMnicah, revizija zakona o prisilni poravnavi in zakon o kartelih. V finančnem odboru se je pojavila zahteva, da se ome~.jo in maksimirajo obrestne mere. Gotovo je. da cl-žava in mi ne moremo dopustiti, da se v tem Občni zbor Narodne banke V nedeljo se je vršil v Beogradu 12. redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Za zbor je bilo prijavljenih 297 delničarjev ? 36.132 delnicami, navzočih pa ie bi'o sani'> 100 delničarjev z 21.518 delnicami. Po u vo lneni govoru guvernerja g. Bajlonija in puro čilu predsednika . nadzorstvenega odbori: u Dimitrije Živadinoviea se je znani beograjski finančnik dr. Vlada Markovič obširno pečal s kreditno politiko Narodne banke. V uvodu je poudaril, da ie prva in glavna naloga Narodne banke skrb za naš nacijonalni denar, za njegovo stabilnost in gigurnost Glede na to najvažnejšo nalogo je Narodna banka lani predvsem skrbela za to, da ohrani v zakonu predpisano zlato in devizno kritje. Nato je orešel na kreditno politiko banke. Po izvršeni stabilizaciji dinarja je Narodna banka z ukrepom od 8. avgusta, ku je bilo ukinjeno vsako nadaljnje izkoriščanje že odobrenih kreditov, spravila v neugoden položaj svoje dolžnike, zlasti one, ki niso izkoristili kreditov v pričakovanju, da pogledu pojavijo primeri, da denarni zavodi od kmečkega ljudstva pobirajo po 40 odstotkov za posojeni denar. Imamo doKa-ze, da co to resnična dejstva. Vlada bo gotovo našla način, da reši to vprašanje, kakor je treba in v korist najširSim slojem našega naroda. Končno vam lahko še povem, da sem za načrt zakona o likvidaciji žitnega režima dobil predsnukcijo Vel. kralja in d*» sem ga predloži? skupščinskemu predsedniku. (Viharno odobravanje). Končno je minister dr Kramer govoril o tujskem prometa in je dejal, da postaja tujski promet za našo državo vedno bolj važno vprašanje. Preteklo leto je država na račun tujskega prometa dobila 270 milijonov dinarjev. Gotovo je, da so vsaj toliko zaslužili tudi ljudje, ki se bavijo s turizmom. V kratkem se bo pripravil zakon o pospeševanju tujskega prometa, ki bo ustvaril osnovo za sistematični razvoj te panoge našega gospodarstva. Svoj ekspoze je zaključil minister dr. Kramer z besedami: Ob pričetku sem omer.ll, kakšno vlogo igra ministrstvo za trgovino in industrijo. Na koncu mi dovolite še poudariti, da je moj resor v tesni zvezi z resorom poljedelsk=ga ministrstva. V odnošajih naše države napram.drugim državam je njegova stalna skrb. da se zavzema za vedno večji napredek naše zunanje trgovine. Trgovinsko ministrstvo ima veliko dolžnost, da izvojuje naši kraljevini v gospodarskem svetu Evrope ono mesto, ki ji po važnosti njenega gospodarstva in delu njenega ljudstva pripada. iSilen aplavz). rst¥o in kletarske tehnike, kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev, umetna gnojila in sodarski izdelki. Vina za razstavo itd. je prijaviti zanesljivo do 1. aprila 1932 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi sreskemu kmetijskemu referentu v Ptiriu, Za razstavo prijavljena vira odpošlje ali osebno odda vsak razstavljelec franko do 1. maja 1932 na naslov: Sreski kmetijski referent v Ptuju. Od vsake sorte vina je odposlati 5 steklenic po sedem desetnik 1. belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo-steklenicah. Destiiatov je poslati po 2 steklenici. Kdor nima takih steklenic, naj pošlje vino od vsake sorte v 3 siatin-s?ak;h po pet četrtink litra. Vino namenjeno za razstavo in sejem mora biti čisto, brez na:>ak. Uporabijo naj se novi zama-ški. Vsebina vsake steklenice mora bti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljanem pri sreskem kmetijskem referentu v Ptuju brezplačno na razpolago Udeležba na nastavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo. Za raz- Schichtov J R 3/32 preprosto kaker A-B-C A■ Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. s tem de upo abijate VEA-CREllE pred slabim m mrzlim vremenom, da n® poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vaio kože večo> vsak predeni, greste na pečilel temeljite i Nivea-Creme Tkanine postaneio s >em rrladstnc napete, koža pa močne tn p in mladostni izgled, Ici ge mi vsi tako -adi 'mamo Razlika nasproti luksuznim kremami Na|viS|i jčinek ali cenaj*. Nivea-Oeme Oin 5 oo— 22.oc Jugosi P Beiersdort 4 Co o s o.|„ Maribor jih bodo lahko izkoristili, kadar bodo te kre-riite potrebovali. Nato se je g. Markovič pečal z bilanco, zlasti z odpisi na račun ie-zervnega fonda. Za njim je govoril biv"i miVster dr. Lara Markovič. ki je zahteval, da Narodna banka korigira sklep o ukinjen ju nadaljnjega izkoriščanja odobrenih kreditov Izjavil je, da pogreša predloge Narodne banke'o ukrepih, ki bi bili potrebni za omil jen je krize. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno, da voditelji Nr.ro^n? banke povedo, kako mislijo o tem, saj je Narodna banka prva pozvana, da ima svoie mišljenje o velikih gospodarskih problemih. Gi:\erner 2. Bajloni je dal nekatera pojasnila na iznešene kritike glede bilance. Med drugim jc dejal, da Narodna banka rinjv »slneje skrbi za naš dinar. Po polomu dunajskega KrcdiU::Malta ie morala dovoliti izvoz deviz za približno 300 milijonov Din, kar je tudi Sloveniji omogočilo, da je prevzela m popolnoma »aeijonalizirala od-iično denarno instiiutijo (Kreditni zavod za trgovino in industrijo). Po njegovem mnenju je bilo !o dobro in pametno. Glede kreditne politike pa je dejal, da je morala Narodna banka izvesti klasifikacijo svojih dolžnikov in enim jx>n>aga!i j)r°j odnosno v izdatnejši meri kakor drugim. 35. banovinska vinska razstava v Ptuju ki nas tare že nekaj mesecev, ni le vpra-?anje bank. kakor si to mnogi predstavljajo. nego vprašanje, ki je življenjskega pomena za V3e naše gospodarstvo in za vso našo socialno politiko. Ni časa. da bi iskali krivca, marveč je nujno potrebno, da najdemo izhod in način, da se denar, ki ga je v velikem delu zmanjkalo v blagajnah denarnih zavodov in se je spričo tega /.nižala tudi produktivnost celokupnega nagega gospodarstva, spet povrne k denarnim Na zadnji seji glavnega odbora vinarskega društva v Mariboru je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob oriliki prihodnjega občnega zbora v Ptuju vinsko razstavo. zdrw.":eno z vinskim sejmom. Načel-stvo vinarskega društva je v snorazumu z vinarsko podružnico v Ptuju skleni'o: VI. redni letni občni zbor vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju v soboto, dne 7. maja ob ^18 uri. Dne 8 m-i^ 1932 ob 8. uri vprizor- vinarsko društvo IV vinarski kongres v Ptuju is totem Po kongresu. dne 8. maja oh 11. uri ho v dvorani Društvenega doma v Ptuju otvoritev II. banovinske vinske razstave z vinskim sei mom. ki bo trajala od 8 do 10. maja. V tem času bodo poučni izleti v bližnjo in daljno okolico Ptuja, predvsem v Haloze -logoji za razstavljalce na vinski -azstavi in sejmu so naslednji: Na razstavo so pn-pusceni vsi proizvodi vinske trle iz drav-sk~ banovine (namizno vino. vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinalno vino, vinski desfilat (konjak), trooinovka dri-/-enka itd.) ter stroji in orodje vinarstva stavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe. V vinski kupčiji je velik zastoj Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo, združeno z vinsk m sejmem prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce, kakor tudi izdelovalce stro ev, orodja. umetnih gnojil in drugih sredstev ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na II. hanovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Ptuju s svojroti ustanavljanju popravi jal-tvrdke Bat'a. Brez uspeha eo ^t-li tudi mnogi protestni shodi čevljarske obrti in industrije, usniarske obrti in industrije kakor tudi trgovstva s čevlji, ki so se vršili v raznih mestih naše državo. Ker je gospodarski položaj čevljarske obrti naravnost obupe n 'n ker bi bili s propadanjem domače čevljarske obrti in industri-ie občutno oškodovani tudi inleresi usnjarske obrti iri industrije in ker tudi trgovina, ki ni razpečevaler samo Bat'o vi h izdelkov, s ivolnim interesom in simpatijami spremiia borbo čevljarskih producentov za njihovo eksistenco, ie obrtni odsek Zbornice za TOI soglasno sklenil, da se priredi v Celin 13. marca t. I. ob 9 dopoldne v dvorani hotela Union veliko nianifestacijsko zborovanje predstavnikov čevljar-ke in usnjarsko obrti m industrije ler predstavnikom trgovino » čevlji. Na tem zborovanju bo podal zbornični delegat uvodni strokovrr referat o položaju, govorili pa bodo tudi predstavniki drugih korporacij. Sprejele resolucije se bodo predložile nato merodainim mestom One korporacije, ki bi želele, da dobp njihovi delegati besedo, na i to nemudoma najkasneje pa do petka 11 t. m. sporofe zbornici z navedbo imena dotičneaa govornika. Pripominjamo pri tem, da je naša Ija. omejiti se samo na nekatere govornike, ki naj bi izčrpali vso tvarino. da e-e na ta način omogoči ekspeditiven potek manife-stacijskega zbora. Zato smatra zbornica za najumestneje. da se na predsestanku. ki bi »e vršil istega dne ob 8 zjutraj v zboroval-nih prostorih, sestanejo predstavniki vodilnih korporacij zaradi dogovora in določitve vrstnega reda poedinih govornikov ---IHIWP JiBJtn— ———— = Dve važni uredbi k obrtnemu zakonu. Iz Beograda poročajo, da je v zvezi z uveljavijeujem novega obrtnega zakona podpisal minister za trgovino, obrt in industrijo uredbo, s katero se uvaja konce-sioniranje tiskarniške obrti v smislu pooblastila, ki ga daje š 60. obrtnega zakona. Uredba določ a, da se smejo otvarjati ti-skarniška, litografska in slična podjetja samo na podlagi posebnega dovoljenja (koncesije), ki jo izdaja ban, na področju Beograda pa komisar ministra za trgovino in industrijo. Dovoljenja se izdajajo po svobodni oceni glede na splošne interese in stvarne potrebe v dotičnem kraju. — Nadalje je minister za trgovino in industrijo na osnovi členov 60. in 62. obrtnega zakona in po zaslišanju gospodarskih zbornic podpisal uredbo o pogrebnih zavodih. Posle pogrebnih zavodov smejo izvrševati samo osebe, odnosno podjetja, ki dobe za to dovoljenje pristojnega bana. Dovoljenja se bodo izdajala v prvi vrsti občinam, če ima občina svoj pogrebni zavod, potem se brez pristanka občine ne sme nobeni privatni osebi dati dovoljenje za ustanovitev pogrebnega zavoda. V kolikor prihajajo v poštev privatne osebe, se bodo izdajala dovoljenja po svobodni oceni, upoštevajoč pri tem splošne interese in stvarne potrebe v dotičnem kraju. Vsaki prošnji za dovoljenje za pogrebni zavod je treba priložiti tudi že točen cenik. Cenike pogrebnih zavodov odobrava pristojni ban, ki določa tudi obseg in način dela posameznega pogrebnega zavoda. =r 200 - milijonsko kratkoročno posojilo Zagreba. Zagrobška občina namerava najeti veoje posojilo za regulacijo mesta in za odplačilo visečega dolga od 65 milijonov Din. V torek, 8. t . m. se je v mestni posvetovalnici vršila konferenca, ki Jo je vodil župan dr. Srkulj in so se je udeležili zastopniki zagrebškega gospodarstva in zagrebških bank. Župan se je z njimi posvetoval o najetju posoj;ila ter jiiih obvestil. da s>e bo rx>sojMo najelo za dobo treh let in po 10 odstotni obrestmi meri. Zupan je na predlog nekaterih finančnikov pristal na to. da se z boni teg* posojriila v tretjem -irnortizacnjskem letu plačujejo eventualno ^udi občinska davki. Sporazumeli so se, da se najame posojilo 200 milijonov D!n. Zupan dr. Srkulj bo odpotoval v Beograd, da izposluje dovoljenje od finančnega ministrstva. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Strojne zadruge r. z. z o. z. (poravnalni upravnik Andrej Murnik, lesni trgovec in župan v Cerkljah pri Kranju; narok 7a sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranju 14 aprila ob 10., oglasitveni rok do 9. aprila"). Nadalje ie uvedeno poravnalno postopanje o imovini Karla Cesarja, lesnega trgovca in posestnika v Pamečali pri Slovenjgradcu (poravnalni upravitelj dr. Josip Lavrič. odvetnik v Slovenjgradcu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Slovenjgradcu 13. aprila ob 10.. prijavni rok do 8. aprila, ponudena kvota 50Vj). Končno je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Rozalije Pevčeve, trgovke v Ormožu št. 36. registr. pod firmo R. Pevec, trgovina z mešanim blagom (poravnalni upravnik dr. Fr. Lovrec. odvetnik v Ormožu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Ormožu 14. aprila ob 9., oglasitveni rok do 9. aprila). — žigosanje jajc pri uvozu v Švico. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu sporoča, da je švicarsko ministrstvo za narodno zdravje izdalo sledeče predpise o trgovanju z jajci: Uvožena jajca morajo biti czri-^na na tak način, da more kupec takci sp-znati inozemski izvor. Originalni zaboji morajo imeti na zunanji strani jasen in neodstranljiv napis ^Imp^r-tation« ali pa označbo izvor?, čim se jajca odstranijo iz zaboja, se morajo takoj žigosati s pečatom -Tmp.«. in sicer v ob-i ki mokrega žiga Rdiro jajca, ki jih uva-žnio v ftvico sami proJucenti iz obmejnih ta, dočim morajo biti vsa ostala uvožena jajca žigosana. Jajca, ki se prodajajo kot popolnoma sveža ali posebno sveža jajca dnevne produkcije, ne smejo biti starejša od 8 dni. Konservirana jajca se morajo kot taka prodajati in mora biti način ken-serviranja označen. = Tudi Semška državna banka znižala diskont. Po težki finančni, valutni in kreditni krizi pretekle jeseni opažamo, da pričenjajo razne države zopet zniževati visoke diskcntine mere, ki so bile uvedene v jeseni. Angliji, Zedimjeirm državam. Norveški in Švedski sledii sedaj tudi Nemčija. Državna banka je namreč znižala svojo diskcintno mero od 7 na 6 odst.. 1-jrnb-jrdn-> pa od 8 na " o^t Na londonski borzi pričakujejo, da bo Angleška bamka v kratkem ponovno znižala svoj diskont. Borze 9. marca. Na ljubljanski bo"zi so danes tečaji deviz v glavnem popustili, ker je Narodna banka spričo ponovne oslabilve švicarskega franka. nadalje znižala tečaj za tievizo Curih in sicer od 1097.10 na 1006.50. Edino de vi/a London se jp v skladu z noro intcrvali:(arr.'> okrepitvijo dvignila, in sicer kar cd 203.63 na 211.07. Na zagrebškem efektnem tržišču ;e Voma škoda danes nekoliko popustila, v teku prometa pa se je znova dvignila. Trgoval i se ie za kaso po '246. '244, 245 in 247. 7' u investicijsko posojilo je nadalje čvrslo. vendar je ostalo brez prometa. Živahno in pri fvrsti tendenci so se trgovali dolar ki >\<-pirji. in sicer 7" o Blairovo posojilo po 47.'i">. 75, 4S jn 48.50, 8" o Blairovo posojilo p*i f»3 50, 53. 53.75 in 54 in 7° o Seligmanovo po soiilo Drž. hipoteka me banke po 50.25. Promet je bil še v begluških obveznicah po 41. Oevize Ljubljana. Amsterdam 2272.84 — 2284.20. Berlin 1842.19-1352.99. Bru-elj 785.31 i,, 789.25, Curih 1093.75 — 1099.25. London 210.27 - 211.87. New York ček 5645.11 do 5673.37. Pariz 222.13 -223.25, Praga 167.77 do 168.63. Trst 292 93—295 33 Curih. Beograd 9.0250, Pariz 20.31. London 19.45, Newyork 518.25. Bruselj 7.1.93. .Milan 26.825. Madrid 39.60, Amsterdam 207.90 Berlin 122.95. Stockholm 107.20, Oslo 10«. Kobenhavn 107.20. Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Bukarešta 3.08 Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna sko ia 245 — 246, za marc 243.50 — 246j za aprii-inaj 243 — 24.5. za decsmber 218 bi.. 7° o investicijsko 63 — 65, 4° o agrarne 31 — 32, 6"'o begluške 41 _ 42, 7"!„ Blair 47.75 d ) 48.25, 8% Blair 53.50 — 54, 7°u Drž. h i pot. banka 50.125 — 51. Beograd. Vojna škoda 247.50. 246.50. 246 zaklj., 4" o agrarne 32 bi., S"'o begluške 42. 41.50. 41. 41.75 zaklj., 8° o Blair 53.50 ztfklj.. 7°/o Blair 47.25 den.. 7° o Drž. hipotekama banka 51. 51.25 zaklj.. Privilegirana agrarna banka 270 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.05. EskomptegeseM. 111. Dunav - Sava - Jadran 14.60,'stTatsei-senbabngesell. 17, Trbovlje 33.00 Alnuie-Montan. 12.90. >o oproščena giede obveznosti peča- i 34.95' _ 14.98. Slagovna tržišča ŽITO + Chicago. 9. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 61.25, za julij 63. za september 65.125; koruza: za maj 40.375. za julij 42.875 za september 43.875: rž? za maj 51. za julij a2.75; oves; za maj 25.375 + Novosadska blagovna borza (9 t m ) Tendenca nespremenjena. Promet- 31 vagonov. Rž: baška 165 — 170. - Oves- baški sremski. banaški 125 - 130 Ječmen- baški n sremski 63 04 ko p>5 - 13Q- baški ■n sremski. pomladni 67'68 k" 150* _ IRO koruza: baška, sremska. banatska 80—81-baska, okolica Sombor 81 _ 83; sremska za 00 "'aj o,83 »T,S5: sremska- pariteta 'v 82 - Moka: baška in banatsk* banat >0e« 360 do 380- st 305 ~ 315: >6« 255 «5o 2f5R: »7< 19n _ 2t». »8< 12250 - 12750 -Jtiohi: haski in sremski 85 _ 90 banntski ^ R5. Fižol: baški. srernski. beli. bre« vreče 180 _ 1R5 + Btidimpešfanska ferminska borza (9. t. m.) Tendenca čvrsta, za koruzo slabša; promet srednji. Pšenica: za marc 12.80 do 12.85. za maj 13.65 — 13.66: rž: za marc 15.25. za mai 15.85 _ 15.87; koruza: za mai Iz življenja In sveta Slike iz življenja velikega državnika Zgoraj levo: Briand in Stresemann po pogodbi v Locarnu. — V sredi: Briand se na počitnicah zabava z ribolovom. — Desno: Briand v ženevi. — Spodaj na levi: Briand, ko je bil prvič ministrski predsednik. — Na desni: Obisk francoskih državnikov v Berlinu lansko jesen: Briand, Laval, Bruning, francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet Stoletnica velike zmote Te dni je preteklo sto let. kar je ugledni holandski zvezcloslovec Gruithuisen odkril na mesecu »nesporne« dokaze, da ga obljudujejo inteligentna bitja. Tedanji znanosti še niso bili na razpolago instrumenti, ki bi dovoljevali dobro opazovanje našega nebesnega soseda, in takrat še niso vedeli, cia na mesecu ni niti vode niti zraka, zato je Gruithuisenova zmota umljiva. Saj je tudi veliki Keppler veroval, da živijo na luni živa bitja. Poročilo, s katerim je uo-iandski učenjak naznanil svetu svoje od. kritje, pa je še za današnje čase zanimivo. »Videl sem na mesecu nekaj,« poroča Gruithuisen. kar bi vajeno oko na prvi pogled smatralo za umetno delo in bi sc ne moglo zmotit: ... Od vzhoda proti zapadu in od severa proti jugu meri ta zgradba oet zemljepisnih milj in leži skoraj v naj-, globlji, najtemnejši mesečni pokrajini; sama je temna kakor okolica in leži v bližini ravnika. Zgradba je postavljena natan- Pes zadavil orla Hribolazci, ki so se vračali iz Domcdos-sole v provinco Novarra., so bili na poti v Čredo priče nenavadnega boja med lovskim psom in orlom, ki se je bil spustil iz velike višine na zemljo, k čemer ga je nedvomno prisilil velik glad. Orel se je bil prav za prav namenil spustiti v kurnik in ugrabiti kos kuretine. Na tem roparskem pohodu ga je zasačil lovski pes, ki se je tako krčevito zapodil vanj in se zagrizel v orlovo krilo, da ga je ropar iz zraka začel obdelovati s svojim močnim kljunom. Psa je to še bolj razkačilo in ni popust11 v boju. Razvila se je mesarska bitka med psom in ptičem in psu se je v njej posrečilo zgrabiti orla za vrat. Pregrizel mu je žilo in navzlic silnemu krvavenju iz ran. je sedel poleg mrtvega sovražnika in počival poleg njega tako dolgo, da je prišel njegov gospodar, pobral orla in odvedel psa k živinozdrav-niku. da mu je obvezal zevajoče rane. Požrešna krastača Ugotovljeno je, da je najbolj požrešna žival na svetu navadna španska krastača. V živalskem vrtu v Londonu so že dalj časa skušali na podlagi stvarnih opazovanj dognati, s kakšno naglico žre ta žival, pa se jim ta reč dolgo ni posrečila. Slednjič so se opazovalci poslužili filma. Za vsak posnetek so porabili petstotinko sekunde, a navzlic temu niso dosegli zaželjene jasnosti. šele pri snemanju s tisoč dvestotin-ko sekunde se je položaj nekoliko razjasnil in pri snemanju s tisoč petstotinko sekunde so bili posnetki takšni, da je bilo opazovalcem ustreženo. Ta film je pokazal, da se jezik španske krastače premika z neznansko naglico in da v eni sami sekundi šine 1500-krat v žrelo in iz njega. Na podlagi te ugotovitve je bila proglašena španska krastača za najpožrešnejšo bitje živalskega rodu. čno po svetovnih straneh, temeljne črte pa matematično pravilno v kotih 45 in 90°. Proti vzhodu in jugovzhodu ima odprtine in nasipe v zaščito zoper mrzle vetrove, ki morajo biti glavna nevarnost selenitov (mesečnjakov). Na severni strani je zvezdi podobna zgradba z dvema okroglima nasipoma. že velikost in pravilnost zgradbe kaže, da. ne gre za delo narave ali pa termitov ... Ker leži v zelo globokem kraju v bližini ravnika, je upravičena domneva, da gre za selenitska bivališča, torej za velikansko mesto Zaradi temne, okoliški površini čisto podobne barve poslopja si moramo misliti, da je pokrito z rastlinjem in da jc iz iste zemlje kakor okolica. Verjetno je torej, da so ta bivališča podzemeljska, tem bolj ker morajo biti seleniti zaradi velike vročine in mraza jamarji. Matematično pravilni način zgradbe in to, da je zgradba postavljena po straneh neba, dokazuje prosvetljenost mesečnih prebivalcev.« Zvezdi podobno poslopje smatra Gruithuisen za tempelj, v katerem časte seleniti zvezde. Z nasipi zaprta mesta smatra za odpočivališča. Opisuje celo selenite, ki morajo biti po njegovem naziranju majhni, debeli, škrlatno rdeče polti in sila ši-rokoprsni, pri tem zelo spretni v plezanju. Upa celo, da jih bo s svojim dobrim vidom nekoč opazil, to je, če bodo kdaj v masi skupaj. R^k^rd v dvigaš?!-? nt^fl Električna narkoza Dunajski docent dr. Ferdinand Sche-minzky je v zadnjem času napravil zanimive poskuse za narkotiziranje živali s konstantnim električnim tokom. Pri teh poskusih je narkotično stanje nastopilo takoj, čim so bili možgani pod vplivom anode. Obenem je poskušal učinek električnega toka združiti z učinkom kemičnih sredstev in je imel dobre uspehe. Moč električnega toka se je ravnala po velikosti in starosti živali. Dr. Scheminzky ni edini, ki se bavi s takšnimi eksperimenti, temveč so poročali o podobnih poskusih tudi iz drugih dežel. Zanimivi so eksperimenti prof. Schwarza z dunajske živinozdravniške visoke šole. Ta hoče doseči to, da bi z električnim tokom uspavali živali, ki jih nameravajo zaklati. Gigantska eksplozija Na postaji Maltesi* ki leži med Bukarešto in Konstanco, sta v noči od ponedeljka na torek zaradi izostalega signala trčila dva petrolejska vlaka. Trčenje je bilo tako silno, da je več cistern počilo in je petrolej brizgnil v mogočnih curkih iz rezervoarjev. S tira je skočila tudi lokomotiva in šopi isker, ki so buhnili iz njenega trebuha, so povzročili mogočen požar. Ogenj je bil tako silovit, ua ga ni bilo mogoče omejiti, kaj šele udušiti. Zato so se gasilci trudili samo za lokaliziranje požara, kajti v nasprotnem primera je grozilo uničenje celi postaji. Od 28 ljudi vlakospremnega osobja se ni posrečilo rešiti nikogar. Strojevodje in sprevodniki so zgoreli pri živem telesu. Policija je z gasilci vred metala na gorišče vreče peska, da bi udušila ogenj, kar se ji je le polagoma posrečilo. Na prizorišču katastrofe so našli le še popolnoma zoglenele ostanke ponesrečenih železničarjev. i-. ancoski atlet Rigoulot je dvignil prošle dni v Atletskem društvu na Montmartru v Parizu 88 kg in je s tem potolkel svoj lastni dosedanji 56. rekord v dviganju uteži Kitajec in meived V Berlinu se je primerila te dni strahovita nesreča. Na zabavišču pri Schillin-govem mostu je v nekem cirkusu napadel medved krotilca, kitajskega artista. še preden je krotilec spoznal, kaj namerava zver, je medved izteguil šapo po žrtvi in odvlekel Kitajca v manežo. Tam se je krotilec osvestil in porinil roko do komolca v medvedovo žrelo, da bi mu zavil jezik. S tem trikom se namreč medveda popolnoma ukroti. Zver pa je bila tako razkačena. da je nesrečnega artista pred tem nekajkrat oplazila s šapo po glavi, šele s pomočjo drugega osobja so pozneje ukrotili medveda, Kitajca pa so življenjsko nevarno ranjenega odnesli v bolnišnico. Velikan med drevesi Najstareiše drevo sveta raste v ameriškem narodnem parku Sequoia. Večkratna merjen in so doka/;! 1.-i, da doseže ta velikan višino 81,61 m. njegov obseg pri dnu debla pa znaša 26.84 m. Drevo ima kaimada svojo posebno oznako »General Sh>>rman Sequoia« in o njem sodijo, da je staro 4 do 5000 let. Drobne zanimivosti Juridični študij brez mature Francoska zbornica je nedavno sprejela določbo, da sme napraviti licenčno skušnjo, ki odgovarja našemu rigorozu in dobiti pravico zagovorništva vsaka oseba, torej tudi ljudje, ki nimajo bakalaureata (zrelostnega izpita). Zaradi tega pripravljajo slušatelji prava na Sorbonni protestno stavko. Profesorji so z dijaki povsem solidarni in so užaljeni, ker ni vprašal parlament za njih mnenje v tej stvari, preden se je odločil v tako važni zadevi. Preden stopi nova določba v veljavo, jo mora potrditi še senat. Najdaljši most z enim lokom V Sydneyu (New South Wales, Avstralija) bodo 19. t. m. izročili prometu stavbno čudo svoje vrste, najdaljši most z enim lokom na svetu. Most je zgradila tvrdka Dorman & Long iz Middlesborou-gha in stroški zanj so znašali 4 milijone funtov. Atleti v rastlinskem svetu Molekularne sile, ki se izražajo v rastočih rastlinah, 60 tako ogromne, da bi goba lahko predrla plast asfalta, drevesna korenina pa bi lahko razgnala skalo. Zanimiv poskus so napravili v tem pogledu z bevu-si. Pokrili 60 jih s ploščo in obtežili z uteži, na koncu pa se jc izkazalo, da je celo ta krhka rastlina z Lahkoto premagala upor 200 do 450 gramov. Koliko kalorij se izgubi pri plesu Fiziološki zavod univerze v Helsinkih je izračunal, da porabi človek pri plesanju valčka vsako uro pri vsakem kg telesne teže 3.99 kaiorij, pri škotskem plesu 4.7o kalorij, pri polki 7.56 in pri mazurki 10.87 kalorij. V primeri z delavcem, ki tolče kamenje na cesti, porabi torej plesalec dvakrat več kalorij. Druga kitajska prestolnica Tz šanghaja poročajo, da je osrednji izvršilni odbor kuomintanga (kitajske nacionalistične stranke) sklenil oklicati Lovang za drugo prestolnico Kitajske. Obenem je dobilo mesto novo ime Hsičing. PomBačl 11 e Ne odlašajte tudi Vi. — Cas je za nabavo pomladanske obleke, površnika ali treneh-coata. — Naš atelje Vas obleče elegantno in najceneje. Drago Schwab, Ljubljana Deklice marliivejše kakor dečki Češkoslovaške srednje šole so imele lani 75.781 dijakov in 27.827 dijakinj. Med prvimi je bilo 12.318 odličnjakov ali 16 med drugimi pa 8.714 ali 30 c/r. Tudi pri ocenjevanju slabih srednješolcev se je izkazalo, da so dečki v pogledu slabih uspehov pred deklicami. Med prvimi so našteli 7.8 % ponavljalcev, dočim jih je bilo med deklicami samo 5 Cc. Samomor moža Lye de Putti V Budimpešti se ie ustrelil v nekem hotelu Zoltan Szep&ssv. ločeni mož pokojne filmske zvczdnice Lye dc Putti, hčrre bivšega polkovnika Puttija in grofice Hovos. Poroka s filmsko zvezdnico je bifa pred 17 leti in iz tega zakona 6ta se rodili dve hčeri, katerih starejša je stara danes 16, mlajša pa 14 let. Proti koncu svetovne vojne je Lva de Putti ostavila svojega meh in sc posvetila filmu. Szepessy je navzlic ločitvi zasledoval kariero svoje bivše žene z ljubeznijo in zanimanjem ter ni mogel pozabiti svoje zakonske družice, zaradi: česar tudi ni sklenil nobenega novega zakona. Baje se je ustrelil iz žalosti nad njeno smrtjo. Atentat v Peruju Predsednik republike Sanchez Cerro, ki je bil napaden v Limi med mašo. Napadalec je ranil državnega poglavarja s strelom v ramo Občina Ljubljana Mtstai pogrebni iavod Umrla nam je mamica in žena Brei posebcejja obvestila Ančka dr. Merčunova Pogreb se bo vršil v petek, dne 11. marca 1932 ob Y>4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 9. marca 1932. DR. LJUDEVIT MERČUN, soprog — LUČKA, NINA, JANEZ, otroci, in ostalo sorodstvo. 3538 Po sahrani moga muža i oca Javna zahvala. DRAGOMIRA CVRKOVIČA carinskog inspektora i upravnika jeseničke carinarnice smatram za dužnost, da i ovim putem izjavim svoju blagodarnost svima prijateljima i poznanicima, koji su mi se za vreem pokojnikovog bolo-vanja i njegove sahrane našli u pomoči. Naročitu zahvalnost dugujem g. dr. Marčiču, koji se je svesrdno trudio, da mi blagopočivšeg ohrani na životu. Istotako zahvaljujem svima darovaocima venaca i svima činovnicima carinarnice i policijskog Komesarijata, koji su mi se našli upomoči u mojoj prevelikoj nesreči. Blagodarim dalje osoblju Finansijske kontrole na počasnoj straži, g. proti Gjordje Budimiru, koji je telo pokojnika opojio i materi zemlji predao, Sokolskoj glasbi i pjevačkom društvu i svima, koji pokojnika ispratiše ka vačnoj kuči. Moja največa zahvalnost svima, koji su mi u teškoj nesreči pru-žili moralnu i materialnu pomoč, kar i svima prijateljima i poznancima na pismenoj ali usmenoj izjavi saučešca. Jesenice, 8. marta 1932. 3533 Nesretne: MICA i MARA CVRKOVIC-EVA. Milijarder in dirkač John D. Bockeleller čestita M. Campbellu k svetovnemu rekordu Plave ptice«, s katero je dosegel sloviti dirkač 408 km brzine na uro Briandov esprit Nekoč so vprašali Brianda. zakaj še ni napisal nobene knjige. Veliki drža%mik je odgovoril: Za takšno delo še nisem imel dovolj časa. Saj vidite, da je moj poklic sestavljanje vlad. Moja tozadevna naklada je precej velika. Ob svoji politični 25-letnici je prejel Briand od Llovda Georgea brzojavko: Čestitam k srebmi poroki z Marijano in želim, da učakata še zlato poroko.« BrianJ je odvrnil angleškemu državniku: »Ginjen se zahvaljujem za čestitke, dovoljujem pa si dvomiti, da bo Marijana obnovila tako dolgo pogodbo z možem mojih let .s * L. 1928. je prišla k bolnemu Briandu delegacija novinarjev. Briand jih je sprejel z besedami: »Novinarstvu sem dolžan hvalo za vse, kar sem. Izvedel sem. da ste mi že napisali nekrolog, ki ga smatram za najboljše sredstvo, da človek še dolgo živi. Tudi jaz sem delal nekoč kakor vi. Sedem let je ležal nekrolog za staro angleško kraljico Viktorijo v moji mapi. često sem že hotel izročiti rokopis v stavnico, a vselej je prišla vest, da je kraljica zopet ozdravela. Podobne neprilike mi je delal tudi avstrijski cesar Franc Jožef. Vsako pot, ko sem šel v mapo po njegov nekrolog, je prišlo sporočilo, da je zopet okreval. Tudi jaz sem ozdravel šele sedaj, ko ste že napisali nekrologe o meni. Najlepša hvala!« Vsak dan ena VŠTt / / / / i i U »Prihodnjič pa ne prinesite istočasno ka . ar in vode za britje!« >Zakaj pa ne'?« j-Ker ju kratko malo ne razločim!« VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! VV4 - Gsm nincftK nfed/icftij i^erdella Ješ \vraMč(w mrnStb J. O. Cnrvvood 58 I¥a meji sveta Cez nekaj trenutkov je šepnila: »Alan, daj da ti povem, zakaj nisem prosta. Tvoja sem!« Hvaležno ji je stisnil roko, oziraje se po obzorju, ki se je vse bolj iti bolj zoževalo, kje bi odkril kako sled o sovražnikih. Tako sta nekaj milj veselo korakala drug ob drugsm in zrla v sivi somrak soteske duhov, ki je zevala nedaleč od njiju. Naj je bilo še tako čudno — zdaj se je mahoma spomnil svojega pisma Elleni McCormickovi in je to svoji družici tudi povedal. Ko-prene večera so jima zastirale razgled na topole, ko sta stopala dalje- »Bilo mi je, kakor da ne pišem njej, ampak tebi,« je rekel. »Zdi se mi, da bi bil zblaznel, če se ne bi bila vrnila v življenje.« »Tvoje pismo še hranim,« je dejala. »Ali še veš, kako si pisal, Alan?« »Da si mi več od življenja.« »In da prav posebno prosiš Ellen McCormickovo, naj spravi zate pramen mojih las, če me najdejo.« Pokimal je. »Ko sem ti na ,Nomi' pri obedu sedel nasproti, sem — ne da bi se zavedal — zmerom občudoval tvoje lase. In od tistih dob — odkar si tukaj — vselej, kadar te vidim —« glas mu je zastal. »Govori, Alan-« »Zmeraj mi nekaj zagomazi po prstih, da bi se poigral s tvojimi lasmi,« je smehljaje se nadaljeval. »Ali nisem neumen?« »Zakaj neumen?« je vprašala. Še nikoli je ni bil slišal, da bi se bila tako sladico in milo zasmsjala. »Ali se ti zdi res lepo?« Božaje ji je s prsta pregrebal svilnate lase in si jih pritiskal na ustnice in obraz. A tedajci je začutil, kako se je zdrznJa. Pogledal io je. Prestrašena je strmela v gosteči se somrak na tundri, in bilo je, kakor da ji nekaj ne da govoriti »Kaj je?« je vzkliknil, se naglo obrnil in napeto pogledal okoli sebe. Kaj jo je moglo tako prestrašiti? Globoka senca je hitro bežala po tleh, mehki somrak se je utnnjal — polnočno sobice je ugašalo kakor velika svetilka- Škrlatna stena oblakov je obdajala solnce kakor neprodiren zastor in ga ločevala od tega severnega sveta. Alan je bil že dostikrat videl ta prizor, ki je navadno naznanjal bližajočo se poletno nevihto. A še nikoli ni bil opazil tako nagle menjave. Dru-žičin obraz je zdaj bled strmel vanj iz teme, ki je postajala od trenutka do trenutka globlja in globlja. Mislil je, da je ta čudovito hitra in popolnoma nepričakovana izprememba dneva v arktično noč tolikanj zbegala Mary. In tiho se je zasmejal. A njena roka se je oklenila njegovega komolca. »Videla sem jih,* je rekla s trgajočim se glasom. »Videla sem jih — tamle zunaj — na solncu — preden so prišli oblaki — in nekaj jih je teklo — kakor živali —« »Sence!« je vzkliknil- »Dolge sence lisic ali velikih, sivih zajcev. Morda je bila kaka voljkulja, ki se je s svojimi poldoraslimi mladiči plazila za plenom —« »Ne, ne,« je vzkliknila, oklepaje se ga, »saj niso bile sence — bili so možje!« 24 Alan je mahoma začul glas, kakor da bi bi! čevelj udaril ob kamen. Eskimo to ni mogel biti. Samo čevlji divjega Smitha ali njegovi lastni čevlji bi bili mogli tako zaropotati. »Al jih je Mo nrnogo?« je vp-rašaJ. »Tega nisem mogla natančno razločiti. Solnce je pravkar ugašalo. A pet ali šest jih je teklo —« »Za nama?« »Za nama?« »Da.« »Ali so naju videli?« »Mislim, da- Samo trenutek je trajalo, nato so izginili v temi.« Pobožal ji je roko, da bi jo umiril, a z drugo roko je tiho odpel tok svoje avtomatske pištole. Toda slišala ga je. »Ali misliš, da so oni prišli?« je strahoma zašepetala. »Nemara. Moji ljudje ne morejo priti s te strani. Ali te je strah?« »Ne, ne, ni me strah.« »A vendar trepečeš.« »Zaradi te čudne teme, Alan —« Še nikoli se ni bil severni mrak tako hitro umaknil skoraj po" polni temi- V vseh letih, kar jih je bil preživel na tundri, je bil imel Alan komaj šestkrat priliko, da je opazoval ta čudoviti naravni pojav. Zakaj nevihte, ki zagrinjajo poletno solnce in izpreminjajo somrak v popolno temo, so bile v teh pasovih redke sredi poletja. Zato je bil tudi njih učinek dokaj bolj pošasten kakor učinek severnega sija. Kakor v nujno rešitev je zdaj vstajala pred okolico temna stena, nalik roki, ki bi ju hotela varovati. Ta črni zid je postajal čedalje bolj gost in se je čedalje bolj širil; požiral je vse sence in se plazH vse bliže in bliže. Tundra se je izpreminjala v pošastno mešanico svetlobe in sence. Zdaj ni bilo ne popolne teme ne običajnega večernega somraka. A s svojimi očmi vsekako nista mogla predreti te skrivnostne temine- Narodne manifestacije za novo politiko Uspešno organiziranje jugoslovenske radikalne kmečke demokracije Minister g. Ivan Pucelj na zborovanju v Kočevju Kočevje, v marou. Pred kratkim se je zbralo v prostorih gostilne Union v Kočevju 78 delegatov, večinoma županov in najuglednejših mož iz 39 občin kočevskega sreza, da ustanove sresko organizacijo nove stranke. Pridružilo pa se je še prav mnogo drugih somišljenikov iz mesta in okolice, tako da ie bilo na zborovanju nad 100 udeležencev. Sestanku .ie prisostvoval tudi sreski skupščinski poslanec, minister Ivan Pucelj, banska svetnika Ivan Rus in dr. Ivan Sajovic, sreski načelnik Albert Platzer in delegat oblastne organizacije iz Ljubljane Janko Blagajne. Po govoru predsednika sreskega akcijskega odbora, svetnika Maksa Kostanjevca, k: -e omenil najvažnejše dogodke pred in po S. novembru 1931, je poročal o programu stranke g. Blagajne iz Ljubljane. S svojimi poljudnimi izvajanji je dosegel, da so tako navzoči delegati slovenskih kakor turi: nemških občin, dobili jasno sliko, kaj želi doseči Jugoslovenska radikalna kmečka demokracija. Situacijsko poročilo je podal minister Pucelj, poudarjajoč predvsem, da se kritike ne boji nikdo,biti pa mora stvarna. Zahteve, želje in potrebe je treba samo predložiti in če so utemeljene, se jim bo gotovo ugodilo. Glavno načelo sedanje gospodarske politike je štednja ki jo hoče izvajati vlada na vseh pol j ii v Dosedanja kriza tare našega kmeta dvojno in zato mu hoče vlada čim izdatneje priskočiti na pomoč. Likvid rati se namerava dosedanji žitni režim, zemljiški davek se bo znižal za 35 odstotkov in najsiromašnejši kraji naše banovine bodo dobili nekaj vagonov pšenice, koruze in drugih živil. G. minister je končno obljubi!. da bo z enako ljubeznijo kakor dosedai tudi vnaprej upošteval želje svojih volil-cev. o katerih mu bodo poročali zastopniki krajevnih organizacij. Pri vseh javnih poslih. od občine do države, bodo posamezne krajevne organizacije imele besedo in jih je zato treba čimprej ustanoviti. O zasedanju banovinskega sveta je poročal ban. svetnik Ivan Rus iz Loškega potoka. Opozarjal je na predlog za odpravo kuluka. namesto katerega bodo uvedene posebne banovinske doklade, tako da davkoplačevalci, ki ne plačujejo do 300 Din davka, ne bodo več tako občutno przadeti. Za vodovod v Mozlju je vnesena v proračun potrebna postavka, tvrdka, ki ga je zgradila, pa ga bo popravila mirnim potom. Govornik se je v banovinskem svetu toplo zavzemal za domačo lesno industrijo, re-šetarje ;n krošnjarje. Ban. svetnik dr. Sajovic je izpregovoril podrobneje o banovinski samoupravi, njenem proračunu in kritju ter Driporočal. naj se vsi volilci z dne 8. novembra 1931 strnejo v čim močnejše vrste, da bodo imeli v vsakem kraju absolutno večino kot strankini organ;zirani člani. Pri volitvah je bi! soglasno izvoljen za predsednika sreske organizacije dvor. svet. v p. in župan v Kočevju. Maks Kostanjevec. za T. podpredsednika dr. Hans Arko. odvetnik za I. tarn:ka Božidar Betriani treski šolski nadzornik, za I. blagajnika Franc Huber. načelnik trgovskega gremija. V širšem odboru je še 23 odbornikov. ★ Ftuj, 9. marca. Udeležba delegatov pri ustanov tvi sreske organizacije JRKD v ptujskem Narodnem domu je bila impozantna ter je potek zborovanja spričeval veliko no'itično zrelost ptujskega sreza. Skupščino je otvnril predsednik pripravljalnega odbora g dr. Senčar, za njim pa je podal svoje poročilo narodni poslanec g. Petovar, ki je do orisu splošnega političnega položaja z zbofovaici raz pravljal o vsem, kar se tiče v prvi vrsti ptujskega sreza in kar so oni sami spravili v debato, ki je bila izčrpna in nopol-noma stvarna. Na predlog g. dr. Fermevca je sprejela skupščina tudi resoluoro za obstoj ptujske gimnazije, ki se je od 'eta 1S69. v dobi najhujše germanizaciie povzDela do višje gimnazije ter mnogo doprinesla k našemu nacionalnemu preporodu. Ravno tako so se zborovalci zavzeli tudi za obstoj meščanskih šol. Po sporazumni rešitvi vseh organizacijskih vprašanj ie bil izvoljen začasni sreski odbor JRKD pod predsedstvom g. d' Mats- ia Senčarja, odvetnika v Ptuju. * Rakek, 9. marca. Preteklo nedeljo se je vršila ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD za logaški srez, katere se ie kljub zelo slabemu vremenu udeležilo veliko število zaupnikov vseh občin razsežnega sreza. Skupščini sta prisostvovala tudi poslanec g. dr. Stane Ra-pe in tajnik začasne banovinske eksekutive JRKD dr. Zajec, vodil pa jo je g. notar Tavzes iz Logatca, ki je bil končno tudi izvoljen za predsednika začasnega sreskega odbora. Narodni poslanec g. dr. Rape je poročal o delu v Narodni skupščini, pojasnil razne zadeve, ki so se že rešile, odnosno, ki še č .kajo na rešitev, z zborovalci pa je razpravljal tudi o vseh vprašanjih, ki se tičejo sreza, kakor na primer o povračilu Škode obmejnim posestnikom, o prevozu lesa iz gozdov dvolastnikov, o razdelitvi cenene koruz. in pšenice itd. Zborovanje je poteklo stvarno in složno ter je manifesti ralo veliko zavednost orebivalstva. ki se ie izkazalo že pri volitvah 8. novembra. Nedeljo poprej pa se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za vasi Laze in Jakovico. Zborovanje se ie vršilo v novem Gasilnem domu v Lazah. otvoril in vodil na ga ''e g. Petrič. Narodn: poslanec g. dr. Rape je prisostvoval tudi temu zborovanju ter podal mnogoštevilnim udeležencem izčrpno politično poročilo ?n razpravlja! z njimi o raznih važnih krajevnih zadevah. Izvoljenemu krajevnemu odboru predseduje g. Emanuel Petrič. podpredsednika pa sta g. Ivan Kermavner i i Laz in g. Ivan Jurca iz Jakovicc. P O R T Tretji del akad. smučarskega prvenstva Tekme v smuku na Zelenici. — Prvak Baebler. Pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze g. Alfreda šerka je Akademska smučarska organizacija izvedla prvič od obstoja univerze tekmovanje za prvenstvo. Na tekmovanju v teku v daljino v Planic' je zmagal Tone Dečman, fci je tudi v skokih zasedel prvo mesto. V petek se je vršilo tekmovanje v smuku iz Zelenice do Cestarja. Prvak iz vsej teh disciplin bo nosil ponosni naslov smučarskega prvaka Aleksandrove univerze za 193-1-32. S tem načinom tekmovanja so naši akademiki prvj jvedli pri nas kombinirano prvenstvo v teku, skokih in smuku, kot je to v zadnjem času opažati v inozemstvu. Tudi smuk iz Zelenice je kakor vsa prejšnja tekmovanja potekel v brezhibni organizaciji, ob najlepšem zimskem dnevu, in v ideainth snežnih razmerah. Prijavilo se je na startu sedem tekmovalcev akademikov, sama znana imena, izven konkurence pa je startalo sedem članov SK Tržiča. Ob 11.30 je zapustil prvj tekmovalec start sledili so ostali v enominutnem presledku. Proga je vodila od Sedla pred kočo na Zelenici preko plazov v loku na desno ob gozdu prečno čez plaz, nato v ostrem zavoju na levo le 150 m skozi gozd, do Cestarja -Izneljava proge je bila torej nekoliko daljša od dosedanjih tekem. Izborno je bila markirana, s številnimi kontrolami. Prvo mesto v smuku je dosegel Baebler Leo v izredno dobrem času 4.47. Slede: Ostenman Stane 4.58, Bleiweis Jana 5.47, Rupnik Zdenko 5.54, Dečman Tone 5.57, šoštarič Ivo 7.31. Kersnik Janko je zaradi defekta odstooil. Izven konkurence se je plasiral pred Baeblerja čarman Frenk SK Tržič v izbomem času 4.29. Izredno lepi časov,ni usnehi so bili doseženi ravno zaradi idealnih snežnih razmer Smolo je imel Dečman z že skoraj sigurnim prvenstvom kombiniranja tekmovanj, v žepu, ki je zaradi defekta zaostal Ln prispel na cilj z eno samo smučko. Organizacija je bila brezhibna, akademiki so bili sodniki in tudi zdravnik dr. Novak k sreči ni imel nos!a. žrebanje drž. razr. loterije V. razred. Dne 7. marca so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 6.000 št. 22.710, 42.575. Din 5.0C0 št. 22.736, 42.598. Din 3.000 št. 54.256, 73.369. Din 2.000 št. 35.540, 42.547. Din 1.000 št. 4.422. 4.454, 4.463, 4.470, 5.920, 5.939, 5.990, 13.010, 19.567, 19.597, 22.772, 22.777, 23.427, 23.437, 23.491, 35.514, 35.526, 35.533, 35.579, 35.589, 37.011, 37.088, 42.599, 42.544, 42.554, 42.582, 45.722, 45.723, 54.254, 54.288, 52.203, 52.250, 52.251, 52.279. 52.282, 58.394, 62.201, 62.237, 62.256, 62.263, 62.269, 65.364, 65.371, 69.410, 69.427, 69.450. 81.707, 84.444. 86.614, 86.669, 86.671, 86.675,88.232, 88.240, 88.290, 93.053, 98.605, 98.620, 98.655, 98.667, 98.670. Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kstj neizžrebanih srečk, ki jih je prav malo. na razpolago. Zadružna hranilnica r« z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Izredno agilnlm članom SK Tržiča so akademik; ob razglasitvi rezultatov ob 15. čestitali k uspehu njihovega zmagovalca Frenka, nakar so se vsi udeleženci z zagotovilom prisičnega sodelovanja razšli. Omeniti je treba, da so zadnje nesreče pri tekmah v smuku, vplivale tudi na udeležbo pri tekmovanju. »Izletnikov akademikov je bilo trikrat več kot tekmovalcev! Pri tem igrajo vlogo tudi razširjene govorice .po Ljubljani o beto.nsk.iJi snežnia razmerah na Zelenici, če se to vrši kot se zdi namenoma z ostjo proti akademski smučarski organizaciji in se odvrača od tekmovanja, je to žalostno izpričevalo za športni duh kot tudi za tovarištvo onih, ki iz nepojasnjenega razloga to vrše. Akademska smučarska orsranizacra je s sedajijim odborom na čelu dokazala, <*a ie po svoji delavnosti postala važen faktor smučarskega gibanja. Cross-country tek bo priredila v nedeljo popoldne Ilirija. LTddež.il se bo zagrebški Hašk, mari-borsiki Maraton in ljubljanska nivala Pri morja in Ilirija. Polovica proge bo vodila po bližn;em šišenskem hribu, drugi del proge bo izpeljan po igrišču, tako da bodo imeli gledalci priliko opazovati končno borbo tek/movakev. Senzorska proga je do'ga 8 kim, proga za juniorje kategorije C meri 3 km. Letošnje državno prvenstvo v crass-couotrv t<*ku se bo vršilo v Ljubljani 3. aprila in bo gornji tek pokazal, kakšne izglede imajo slovenski klubi za pkcement v državnem prvenstvu. Prijatelj Lalike atletike, pridite v nedeljo dopoldne ob pol 11. na igrišču Hitri je! Medkiubska vztrajnostna tekma SK Tržiča se bo vršila 13. t. m. na progi 36 km na Kofcah (1400 m) pod Košuto. Višinska razlika 250 m. Start in cilj pri planinskem domu na Kofcah Start ob 11. dopoldne. Žrebanje dve uri pred startom. Pismene prijave do 12. t. m. do 18 ure na naslov g. Antona Seljaka ali Rudolfa Stranskega v Tržiču. Prijavnina 10 Din. Tekmuje se po pravilih JZSS. 3 darila. Klub si pridržuje eventualne izpremembe. Izredna glavna skupščina olimpijskega komiteja, sklicana za 23. t. m. se bo vršila 24. t. m. čas, kraj in dnevni red skupščine so neizpremenjeni. Občni zbor ŽSK Hermesa. pred dnevi se je vršil občni zbor Hermesa ob ogromni udeležbi članstva v veliki dvorani Kerši-čeve restavracije v Šiški. Po lepem uvodnem govoru I. podpredsednika g. Lukeži-ča, ki je namestu odsotnega predsednika g. Sepina vodil zbor, so podali poročila posamezni funkcijonarji. Iz poročil je razvidno, da je bilo delovanje kluba tako v športnem kakor moralnem pogledu jako pozitivno. Posebno je omeniti, da si je agilni klub v preteklem letu zgradil in ogradil lepo igrišče. Razumljivo, da je zaradi tega blagajna precej pasivna. Vendar pa se kaže, da bo bodoči odbor, ki je bil po dolgi debati po kompromisnem zedinjenju vodilnih funkcijonarjev izbran, našel pota in smernice, da se bo dolg, ki je nastal zaradi gradnje igrišča, v doglednem času saniral. Iz športnih poročil je bilo razvidno, da je klub, ki je znan kot producent naših najboljših nogometašev, dobro uspeva. Vse sekcije, posebno nogometna, so bile jako agilne. Po danem absolutoriju staremu odboru je bil za tekoče poslovno leto izvoljen naslednji novi odbor: predsed- nik dr. Mauri, I. podpredsednik Kuret, n. podpredsednik Ivo Lukežič, odborniki: Ci-gler, Kosirnik, Kos, Dečman, Erlich, Ko-retič, Košenina, Marinko, Dolinar, Hvala, Bergant, Hibšer, Sterle, Kepec, Pleš, Kranjc, Poljane, Draksler, inž. Jesih, Ser-nec, Krivic in Bari; nadzorni odbor: Mo-korel, Vučnik in Groznik ; namestniki: Pavlič, Burja in Rožič; razsodišče: inž. Hrovatin, Javoršek, Sepin, Mlakar in Cur-halek. Pri slučajnostih je bila tudi izrečena uredništvu »Jutra« kakor tudi ostalim uredništvom za njih naklonjenost do kluba najprisrčnejša zahvala. ŽSK Hermes. Za danes napovedana seja upravnega odbora odpade. Prihodnja seja bo v torek 15. t. m. v klubskem lokalu. SK Reka. Seja odbora v petek ob 20. ▼ Sokolskem domu. članstvo se opozarja in vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo 13. L m. v Sokolskem domu. Do občnega zbora je oddati vso opremo gospodarju na pregled. SK Jadran. V petek ob 20. pri M. Sokli-ču sestanek celokupnega članstva. Navzočnost je važna zaradi prihodnjih tekem, člani, ki imajo čevlje, naj iste prinesejo s seboj. Sestanek je obvezen tudi za rezervno in juniorsko moštvo. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). D revi ob 20. bo v kavarni Evropi seja načel stva, sestanek kandidatov za sodniške izpite in sestanek za atlete: Banovec, Ho-var, Jakopič Albin, Lejka, Marchiotti, Os-vald, Rupnik, Osterman, Senčar Lado in Polde, Tinta, Zuccatto, Istenič Rado, Hitti, Mihalek Otmar, Pribošek, Glavnik L in IL Sestanek je obvezen in se odsotnost ne bo opravičila. Vsi tu neimenovani atleti, ki posedujejo šprinterice, naj jih prineso dre-vi s seboj in vrnejo gospodarju sekcije. A. S. K. Primorie (Nosom, sekcija). Drevi ob 20. v gostilni Perles, Prešernova ulica (poleg glavne pošte) sestanek sek. odbora in vseh aktivnih nogometašev. Zanesljivo naj se javijo: Jug I, H, Svetic I, H, Pišek I. IT, Zemljak. Sočan, Novič, Zalar. Vrhov-nik. Slamič, Jež. Hassl, Jančigaj, MesaroS, Golob, Caleavi, Baum, Peteline. Šinkovec, Molk. Vremensko poročilo z Mrzlega studenca. —10. sončno vreme, lahek sevftr, 10 cm novega pršiča na trdi podlagi. Krasne ture: Bohinj, Gorje-Bled, Lipanca, DraSfci vrh, Debela peč. življenja na dežel* BREŽICE. Sokolsio društvo Artiče priredi to soboto zvečer v prostorih »Narodnega doma« v Brežicah Finžgarjevo ljudsko draimo »Divji lovec«. Ker je društvo še mlado in potrebuje pomoči, vabimo vse Sokolu naklonjeno občinstvo k čim večji udeležbi. DOL PRI HRASTNIKU. Takega obiska že dolgo ne pomni kaka dolska prireditev. CM jutra pa do pol 16. se je nepresta-no po-nriikaLa množica ljudi po prostorih razstav«, katero sta priredila gospodinjska in kmetij-siko - nadaljevalna sola. Nabito polna dvorana pri popoldanski prireditvi, kjer je nastopili mešani zbor gojencev s kmetskimi pesmimi in šaljivimi nastop«, ter slednjič z i zborno podano mladinsko iflro, pa je pokazala. da ie kmet že izluščil resnico ter že zna razločiti dobroto svoje prave stroko vme izobrazbe. Gojenci kakor gojenke so bili za svojo pridnost m skrbnost obdarjena. Kt. bansiko upravo je zastopaj inž. Zidi-imšek. ki se je ponovno pohvalno izrazil o okusno prirejeni razstavi kakor tudi o ostalem zanimivem programu zaključnega slavja. S reško načelstvo je zastopal kimet. ref. Zupan. Po programu so fantje in dekleta povabili starše, goste in uči tel j -stvo v svečano ozaljšano dvorano, kier se je ob dobrotah, ki jih lahko nudi preprosta kmetska miza. še dolgo prijetno kramljalo. PREDOSLJE Nedavno nedeljo smo imeli v osnovni šoli kmetijsko predavanje, ponazorjeno s filmom. V jedrnatih besedah nam je g. Sušfcič, kmetijski referent xa s rez Kranj, razložil pomen kmetijstva, njegov napredek in uspeh umetnega in domačega gnoja. Pozorno so sledili poslušalci predavanju in poučnemu filmu. Ravnatelj agri kulturnega urada v Zagrebu g. Konrad Pučnik nam je z aparatom napravil prav lep nedeljski popoldan. Šolsko sobo je r ta namen skrbno opremil g. šolski upravitelj, ka se je po izvajanju obema gospodoma v imenu vseh toplo zahvalil. G. župan je oskrbel električno napeljavo in zainteresiral ljiudstvo za koristno prireditev. Med poslušalci, 80 po številu, je bilo dokaj mladih fantov; pokazali so s tem, da se kot bodoči gospodarji zelo zanimajo za napredek kmetijstva. Pogrešali pa smo nekaj gospodarjev, ki se smatrajo za napredne kmetovalce in živinorejce, a so menda celo »prenapredni«. GUŠTANJ. Smučarstvo se je letošnjo zimo v Mežiški dolini rek> rarvnlo, tako med mladrino kakor fcudi med starejšo gardo. Pred kratkim se je vršila tekma med SPD Mežica-Črna in Sokolom in Žerjava za »rebrni prehodni pokal slavnega ravnatelja rudnika Bargetija. Tekmovali so za pokal lahko samo rudniški nastavljenci, včlanjeni v obeh klubih. Izven konkurence so nastopila tudi drugi člani obeh društev. Pokal si je priborila ekipa nameščencev rudnika, včlanjenih r SPD Mežica-Cima. Sokol Prosvetni dan Sokolske žape Kranj bo na Jožefovo. Dopoldne bo zbor društvenih prosvetarjev, popoldne pa glasbena prireditev v Narodnem domu, kjer bodo s pevskimi točkami nastopila posamezna aokol-ska društva Za skupni nastop vseh društev je določen naslednji spored: združeni moški zbori bodo peli E. Adamičevo »Zdravi«*, mešani zbori -dr. Schwabov pevski valček »Dobro jutro« s spremljevanjem orkestra, združeni orkestri pa bodo izvajaH dr. čerinove »Miljence«. Natančnejši spored še objavimo. Koncert bo oddajala ljubljanska radio postaja. L«p uspe« Sokola smučarja, iz Strbsk*. ga Plesa javljajo, da je Smolej r kombiniranem smučarskem tekmovanju Sokolov v hudi konkurenci zasedel s 352.47 točkami drugo mesto. Prvi Je bil Cehoslovak Feistauer (421.3), tretji Simunek, četrti Beranovsky. Naši Sokoli so torej na sokol-skih smučarskih tekmovanjih dokazali, d« nič ne zaostajajo za svojimi češkoslovaškimi brati. GLEDALIŠČE LTlTBMAffSKA DR A 31A Začetek ob 20. Četrtek. 10.- Zaurto. Petek, 11.: Glembajevi. D. Sobota, 12.: Nekdo. B. Nedelja, 13. ob 15.: Revna ko cerkvena mHL Znižane cene. — Izven. — Ob 20.: Zdravnik na razpotju. Znižane cen*. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek. tO. Tnsca. Gostuje gosp. Josip Rt> javec. Izven. Petek. 11.: Zaprto. Sobota, 12.: Robinzonada. Premijera. Izven. Nedelja, 13. ob 15.: Mascotta. Znižane cene. Izven. — Ob 20 : Carino«. Gostuje go?p. Josip Rijavec. Izven. * Ljubljanska drama. V drugi polovici lanske sezone je itnela hrvatska drama »Glembajevi«: v režiji g. dr. Branka Gavelle brez dvoma največji uspeh na našem odru. Režiser dr. Branko Gavella je sedaj zopet gost naše drame in prvo njegovo delo je bilo, da ie ponovil z ansamblom dramo »Glembajevi«. Prva letošnja uprizoritev te izvretne drame bo v petek 11. t. m. — Za soboto napovedana dijaška dramska predstava odpade, ker je ga. Medvedova bolna in njene uloge ni mogoče prezasesti. Ljubljanska opera. Jutri bo prvo letošnja gostovanje Josipa Rijavca v naši operi. Naša gledališka publika prav dobro pozna in ceni vse odlične kvalitete tenorista Jos. Ri-javca, ki se odlikuje z izredno lepim glasovnim materijalom in veliko muzikalnostjo. Rijavec je kot odličen tenorist cenjen prav tako doma kakor tudi predvsem na Češkoslovaškem in v Nemčiji, poje ulogo Cava-radossija v operi »»Tosck, kjer poje naslovno ulogo ga. Thierrvjeva. G. Primožič pa je vsekakor naravnost odličen »Scarpia«. V ulogi cerkovnika nastopi g. Zupan, Angelotti je g. Janko, pastir g. Španova. V ostalih ulogah: gg. Mohorič, Mencin in Perko. Opero dirigira kapelnik dr. Švara. — Premijera Offenbachove komične opere »Robinzonada« bo v soboto 12. t m. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODES Začetek ob 20.15. Sobota, 12.: Sedem njegovih grehov. Nedelja, 13.: Sedem njegovih grehov. * šentjakobski gledališki oder »prizori v soboto in nedelio ponovno izvrstno burko »Sedem niegovih grehov«. Ker je zanimanje še vedno zelo veliko, naj si cenjeni posetniki preskrbijo vstopnice že r predprodaji, ki bo od četrtka popoldne pri Petru Sterku. nasL na Starem trgu. Mariborsko gledalHČe Začetek ob 20. Četrtek, 10.: Radikalna kura. Gostovanje gosp. J. Daneša. člana ljubljanske drame. D. Znižane cene. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: Groteska sedanjosti. A. Znižan® cene. Zadnjič. * Mariborsko gledališče. Jutri se ponovi Doboviškova burka e petjem »Radikalna kurac. V ulogi Ožbolta Bombeka eostuje riljubljeni komik J. Daneš. Veljajo znižane cene. — Zadnja predstava Golouhove uspele in zanimive satire »Groteska sedanjosti« bo v soboto 12. t m. CELJSKO OLEDALI9CB. Začetek ob 20 Petek. 11.: Z^rtilib «m<^tiaja> Gostovanje mariborskega gledališča. Cene malim oglasom ženitve 01 dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro eli za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovske".3 t« rel lanuiega značaja: vsaJca beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-rnotcrr, »Kapital«, »V najem«, »Posest*. »Lokali«, »Sia-novanja odda«, »Stroji«. »V rednote*. »Informacije»Živali«, »Obrtr tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniku in »Zaslužeke, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika, tidor m pa pod tema rubrikama išče zaslužka sli službe, plača za fi/77/" fg! 7/?jfn Za odgovor % t Dir | v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki *e zaračunajo po Din J.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova t'« ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasiti, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za m3le oglase fe plačati pn predaji naročila, oziroma fih le vposlafi v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka haarda Jfi par; w dslarti« R»-<'!.-«T» »;i »» t;'«« i* 8 Dia, (1) (»nora/reden miinr ? dolgoletno pri k so, iMjateo v fc-ibaajn tsaa^j-epa m: 3 (Grundsesfe) do .-■>; mesto v Zagreba. Ofene na Parfumerij® Uran v JLitfWjani. Mestni Ug. 7oai-i 2 učenki ■■ji " t "'•;<; i • ' i S(>rf ji?;* L. Babe, Ljubljana, Ko-j -. :k«3. Prednost - •;» <• s»rokovajski dve- i k ■••■a', i ..-' dh strojem bi •i — Vecč-esJa* Vttar, i 'Komer. 7731-1 1 ----j l radnika (co) » •• v notarsk.. ji- i ' :»a deželi. Zaht.va ! Natakarica dobra ručuaaric.a, poštena ::i pridna, Jci i>; opravljala tndi v=.i h gostiln' spadajoča dela in pomagala v kuhinji (t. možna kuhanja) jobi službo s 13. marcem. Ponudbi pod čifro ."Poštenost 21« na oglasni od-d'-i ok »Jutra«. 68S6- ■ Brivskega pomočnika prvovrstnega :n {/op-lnoma samostojnega, nekadilca. z znanjem nonvščine, »rrrej-in<>m s l.">. t. m. Cenjene oferte z navedbo »sinjih ;ln-ibenih m v* t na r«sii>v: Giud Aleksander. Ljubljana, K'.'n'r \r» štev. 6. 7773-1 Kroj. pomočnika *» veiik.i komade sprejme takoj »Klega&eo«, Ji ari Kor Aleksandrova 4*. 7788-1 Pošteno dekle T.ijeno vseh hitšnih del, išče kjerkoli siužbo kot "•"»moč kuh.?r;ri y gnsti!n.i ali restavraciji. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 706S-2 Kuharica samos-t^joa, išče službo ? boljši liiži i!i kavarni. I-o3 vec-ietna spričevala. Ponudbe podružnico Jorra t Trbovljah pod šifro »Ku harica c. 7653-2 Deklica 5 meščanskimi razredi te eooictno ceno dobo v špecerijski in manufakturm trgovini, šola kjerkoli v mosta ali deželi na oaljevsti učenje. Pismene ponudbe pfivii na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veeeljo do trgovine«. 76 47 ? SL-i* »»so po?, oika, lila U iutc It ijtnic S0 (»r; tA ^ JB!J> tae.tm »ti rj» iifr« 8 E»». — K J« f* f« j fita; BMisv» »ii *a (m 5 Lta. p) Potnik * in rvro' ;/.iio p:- j t »tfokah ra;t«VfS S- • i;c n,-. str-oj. J'redao?4 I vežban in r»«. r.«ej drža noiar. :!'Vi'>vanja m p*"- r.«ej držav, vpeljan, išče aiaž.:v> rt ta- Dekle kafcr^nokeii zitposienje za vis dan ali nekaj ar. l'"n«.ibe rw ojrl.n«. oddelek j.vi id'ostraž-n:ca< 7751-2 (iradbeni tehnik prvovrstna moč, išče »lu?-iw>.. Ponudbe na oglasni •o-iieiek »Jutra« pod iifro »Takoj posnejt.«. 771C-2 o-He!^ i koj. Dopis« na «?!a<. } znanjem n«inSke« i deJek Vzgojiteljica absoJrirarKi vrtna rica. s 772.-! : »Prvovrstna Kro.u jx»močnika -••''ejiOie taioj K'>rel Ko-11,-i no krojašt^o, , . ra fran- iu-tra« j. ^Sfpc eoake^a jezika ter k!a Hr-i ,04-0 j ia, i več.letno prakso, i?5e i nift-to pri !>.-»'je- ol«tei;T.jubi-j telji'-a deee«. 7774-2 Kapitalista s .10.000 l)in Bf« družba 7. o. z. za pristop k zel u rentabilnemu podjetju. Ponudbe na ogrlasni o-ldeb-k >Jutra« pod s.fro »Renta bilno«. 7744-16 Družabnika transa in resnejra sodelavca,^ s 530.000 Din kapitala (takoj treba polo-ži ta a0/»W Din) sprejmem takoj za v vsej Jugoslaviji dobro uvedeno kem. podjetje. Kapital je osigu ran '.v ih-s»5 mesečno č;?t!h 5*'"t r'j. Samo rttae ponudbe na naslov: liasolin. Za irreb, I!adišin3 ulica št. 5o 7720-10 Vfifca b«s« ia; j J Hišo ali vilo enodružinsko k n p i v mesta ali na periferiji — proti takojšnjemu plačila. 1'isinene fd S:fro »Redk. .t pr-i.s>a<. Postrežnico * št«) in pošttmo, ki *a» • .!nj«L'>i;)0 k n h.i , fj.ru- e> i za ves 'ejOH-H aa. .Savlov Kdut f i S * zasliiik*, j p'ao» s« i»tjet!» č>~> p*r; »asterj a.! iifro s Um. — K 4 a i d i vsairt fensed-s 1 DiJ>, f,» daisaj« aji »» p* S Di®. fS) !>-1' >,I , -ia>Tj I7^1 i Podzasi<^>stvo d-coiače tovarae večbarr- Sedlar, pomočniku r,:h ^vrf.jmh tkanin od banovino proti jirnvhsijj. Ponudbe fKvl r>K-lf*l7r «ra Inter-rekiarc. Za^rroiJ. k!>■•» 2S. 77S4-3 (iospodičrso ;,n > l-t^t sobo Petra cesti štev. \ ajenca • - t n-.e pekama 1. v 'iTOd.i::. Upokojenci v ■ !f»P'>lie in gos-pe t do. i briru un^topon te vciiltim 1 ; { fh>znajiistvoin, do't>e dober p««rr:iarf;i iTed- ■rta v i f 1 oaebiio na Baj-iov, k" ji p»vt oglasni oddibk i-isii,. 7748-S 775<-1 Flotelsko sobarico Vio ... dobro wve*ba- i' "i ra< po»l šifro »fW-on-* a. st;!>nrifa». TijOO-' Stavbni ingenieur 1 rg. vajenec s *riietr>f> dc-bo v trr- g.>vhit liiešao-eg-a blaga — -..vu.obefi vsakega dela, želi nadaljevati u.-.fnje v toč ji f-rgov!!-:. Nr.i.-t-opl takoj. Našlo* podr:nžnici »lu4ra« v Celi*. 7783-2 Mlinarski pomočnik ssH!»k.i, siao!Oi»roj»ii v vseh načinih motja te a«»bro Kurjen t fiopraviiii, i«;H primeroo službo, ali vr.ame u.anji KimoUii loliji n.-. račun. Naalov pi/ve oglasni oddelek »Jut.r=i .■. 77S3-2 Prodam Ak v izi ter je -' f.5• i !ia«t0pcm b;>re;-r.^!n r-1. LjobljdiEO ifj t»k:>li«o. l'«'Jixs ca oglas, oddelek vjiitra« |h.«i &,'r* »1 rajni za^nžeJi«. 7745-3 v <::>o : i 7. i . tavat Jmibi. - j { 1 .**»> e prakse na oglasi f 5 DijaJd. ki .s-.' ■ s, : 5 fces«*h> 775(3. • • I •» )., r>:'.. ve . j« 0=il';is!e g03p8 " <-'IJI. I- " /. 7755.1 ' t UKwm J«o Na- _________i slov jfc>-»e o-gloj".! oddelek »Jutra«. 7235 4 pletar. pomočnika ■vi št.Tiko Me ' • !■■' ••. >!' no 10J. i jme r. < iti Dekle vofctatr.Sur k: /na kuiui n^ko Hrano i ir; bolj.-e CAMERNIKOVA šoferska šo'a i : i«Vi«!»jt, !>»o»i«*a e. Jfc. 9»'!1t«Wl5 fc-Mt^io .:*■*' ■ -tir*«*. 15 itstirtj : ' - 0 i s a e t .n '»o- i ■ i( >•'! ■ m- i. Vsaj a .ja 5« par; .1 • rv 77'-0-l . 1» dajanj« »JK -------------i f* pn g IKs. (i) \teije liazzanella " -- š-enhurgova uiiea št. 7! Damska krojačica - -rejme ta.ko; v■•■■ W,urje. j prvotrfaa i5ee inesj^ O-gia« srg. ztAčej* i bBSedi; u da ejsiov* sli «« fcf '* S Dia. — Oglas« ta bas«dit 50 ; ra da.caaiora Ui «» fefra 3 Dia. iti) Gospodinja c Atol w v« t* hej ia pCžJRos. :a »<«{ BS k;Of». B51*«. ni. pri Albertu C?f»cta. tu zarja T 2«. žižkt pM»« * tiitm 4 ele-iaiiSea.). 1M-« Vo/ s streho u razvijanje, jntpraveo za pnka, 5«ve®arja, trgiwea Hu. poceni ppojijmi. Naslov ,v ogiaSiiem oijd^ii* k.1 a r« < 7740-0 Gospodar, poslopje prodam. 1'obrežje pri Ma- r';>>m, Gubčeva ulica 14 7642-20 V najem v^k« I Din; u daja.nj* airt.mr* tH Va »ifr« pa S Din. (17) Trgovino t mešan;ro Magom v leto-piškfcvm kra,ru na Goronj-skem oddam s 1. majem radi botezm v najem. IV trebea kapital 2.0.1»*) Din. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7001-17 Pridelki Vjaka t>wrda l Dtn. ta di janje oislov« aH ta Šifro pa 5 Dia. (Sa) Semenski oves 5 " s k i originalni. o ud i Sever t Knmp., Ljubljana G os posvetili cosu št. 5. 7503-03 Krompir v?afco vagonsjio količino kupim. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Mariboru pod značko »Split«. 7790-J3 Stanovanje Hišo d*«etstetxyvanj«k©, ki se dobro '>irr.'iituj.'. p.-odam fw-.d ceno. IVnudbe aa po-dmržuicf- »Jutra« v Mariboru nod šifro *S60.00lW. 77?7-20 Kupim Ugias trg. taaoaj« po 1 Dte bc«oda; <_» 4»-Milni« tli u šai.-o 5 Dan. — Ogiasi »octelaepa sca^aja »sa-ka beseda yi par- ta dajasj« smsio** aii za 4«&« £ Dia. fi) Na obroke Is:, ko Kk^H« Lat je£o si »raj t »-mft večjilj ljubljanskih w-r'>v;n-»ti » [*> šrBvJoTaajtm £r«iiti»« ta druge ItU^lmh trgarroev * Ljubljani. I'rg>»ti: dom. Greg>!ČJec»a Ti (pri banski Evvar"). 5130-7 Prazne steklenice vef.jo rrnožteo od grenke vtuje kn!'' Vitek. I; ubija-na, Trnovo, V etiki štra-d'.>n št. 9. 7736-7 Vrednote Hna štora in preproge naprodaj v Križev-niSki sitel 5,1. 774S-0 Odpadke od žage d »bro oeu.iene, krask.i ža-g.ine. v vč-a-h-j amožira prodaja 1'araa žaga v Ljubljani, glavni kolodvor — na prostoru tovorne Ivan o Metelk^vn »iie.i 4. 725S-6 isa 1 Dm; ta Janj« oae! »i? ti 5ffro t« 5 r.V) V»3ia 1 Din ali sa iifro pa 6 Dte. (31) Stanovanje sobe in kuhinje, l e!*Vtr. razsvetljavo takoj odda PGdobnik, P'.>a ježami S. 7717-21 Stanovanje 2 sob, k u bi n je in vseh prt-tikiin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri«. 7752-21 Stanovanje večsobno, mik magistrata, priklatino za zdravnika, modni rjfe'je ali etično, takoj oddam. Naslov po^re oirlanoi oddelek »Jutra«. 7739-21 Trisob. stanovanje » priti k lina mi, bre« kopal-ciee, v III. nadstropja, .nasproti op.-r n oddam t najem. P^imdbe na carlas. oddelek ijutra« šifro »'.4>*u. 775T--21 Stanovanje kuhinje tei firitaklin oddam iia Cel«® c. 30. 7737-21 Stanovanja Sobo lepo opremljeno, t diskretnim vhodom s stopnjišča. oddam s 1. aprilom na Kralja Pe'ra trga št. ž. 7746-23 Lepo prazno sobo s posebrvim v h odorr i-n uporabo kopalnice oddam. — Istotam sprejmem tudi več gospodov na dobro doma čo brano. — Koina nl;ca it 27/1. 7780-23 Sobo event. s hrano pri tivolskem parku takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 77S2-23 Klobuke k.*kor vsako sizi.o, i?bere iahko po svojem c-kusu vsaka dama v modnem sa Ionu Stuehlv-Maške, Ljubljana, Židovska ulica št. S 7770-30 7 Ji V 43 g a 0'JM"ta 50 m dajanj« naslova »H »» Šifro pa 3 Din. 25 različnih »Boer.a SHS« 20 L»in, stare Srbijo ali Besne 10 Di.n. poštnina posebej. Franki-rajte s spominskimi znam kami. — Avgust Potušek. Kranj. 7705-39 Obrt v Jaki bojt-da 1 Dte; i« dajanj* tasiovj aU te ši'ro p» 6 Dia. (»II Fotoamaterska dela kakor t u.i i vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Joško S MUC, Wotfora 12 n špocijabu foto-trgovina Vsaka »obo-ia i [». n. za dajanje t^>sl.>va al) za Sifr« n» S Dte. (291 Kroj. šivalni stroj po!»olnoma n o v. nemške znamke, za vsako ceno nsjprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/IU (vbod pbles slaščičarne). 77t«3-29 Že nit ve Vsaka besvd« S Din; ta «k.janj« r««J«ra aH *ifr# pa 5 Din f2S) Mlad trgovec t mešanim blagem, s prav dobro i-dočn trgovino, želi takoj poročiti premožnejšo gosj>od!čno, staro do 20 let. NeatHfflimne dopise pere«. ka feor tudi parfum »Opera« lajboljše kvalitete serta njost: naj Vam rvvdo prvi častilci zlat« pomladi. — Poiščite jih v parfumeriji Uran. Ljubljana, ll^tai 'rg U. 7063-34 Pozor! Kozmetični zavod za nego lica in telossr M. i'ap, Zagreb. Ulica Barona Jelačiča št. 2. Odstranjevanje vseh mazoljov, dlake in peg. Obloge, masaže, manikira-nje, hujšanje po nateon-ej-ši metodi. K^zme*.'.- 3 i v. t>braz'oa. - Trcdp-atllo! 7605-34 Vnuka o-jet-da 1 Dm; ta dajanj« tkasl-.-ra aii za fefro pa 5 Din. (37) Vsaka b«w«la 1 dm; za »nj« tvisiora aH tn Šifro pa S Dte Klavir kratek, Srn, dobro ohra-A. Smuc, Marijin trg št. 8, & T^^atn?^-' vogal Wolfove ul. 1. 31 I clelku »Jutra«. 7510-26 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik. Dohorlčeva štev. 5. Furnir Izdelek domače tovarne Ivan Zakotnik, Ljubljana. Kobaridska ulica 4š (za Bežigradom), krasi vsako, po najmodernejših uaortlh izdelano pohištvo Oglejte si ;*lo-go turnirja. 75S9-37 Mizarji prodno pričnete z delom za razstavo pohištva na velesejmu, si oglejte zalogo raznovrstnega furnirja, orehovih korenin. vezanih plošč itd. v tovarni furnirja Ivan Zakotnik. Ljubljana Kobaridska ulica 45 *kstrass« 4 34«tj Vsak dan svete pečene JARČICE v delikatesi K. JARC — :-Pri turistu«, Dunajska cesta št. 9, 3364 Išfi: SE SAMOSTOJNA korespondentinja s peifektnim znanjem nemškega, slovenskega in srbohrvaškega jezika. Ponudbe na Aloma Company pod ■Vstop takoj«, Ljubljana. ' 3540 SPREJMEMO IZURJENEGA §trojiio-Iiiar§kega inženjerja z \nsoko šolo in popolno prvovrstno tovarniško prakso. Ponudbe s pričevali in podatki, z navedbo pogojev na Jugomosse, Zagreb, Jelačieev trg 5, pod - Inženjer«. 3i)3T Vsaka t»«-<4a 60 par; n dajanj« ua^ova aii ta dira S Dte. (2I-a) Vsakovrstno zlato Kapnj« po >»,'rif»iii ftivnah CERNE — juvelir Ljubljana. VVolfova nlica 3 Pohištvo sarooitojirh jeino z- Pa-' •»nmf.ente j diteli i ume ; - t og^a? Mesarski pomočnik v v.-i-h ntvsarskih del, ■I'-.r takoj siuržbo. Pred- V'~ 1 . ■■ ".~', Naslov eg;a?ii'fii cd-Mku Jutra c t\b-t:, Nasl.tv v - n oddelka »Jntrs« 7-»3-2 Uradnica v^išča knjigovodstva U-v vseh plsaraiSkih del. išče n:;me5č^je. C<-nj. ponudbe •is oglasni oddek-k Jutra P>d -V«s*;;:-<. 777" 2 R;ce 6urrauqht; Izvanrcdna prodaja rnanufakturnega blaga Frotir-brisalk« 10 Diu, češki eafirjt 12 Din, angleški popisni It« Dte, mnKna svila 10 Dit! i'i vse drugo blago p*> »."io znižanih Cenah pri družbi Comrneree Tavčarjeva 3, jwvo nadstr 7773-6 Avto^mpfo V »»Sta ! Dte; sa daja.t>j« aa*lov» »U | ta pa S Din. (iS) Jedilnica kompl«ai«, palwarw1er, radi preuredists stanovanja po c>.-m naprodaj r ZarnikoTi n lici i 1. ii -Si-12 ČriK) jedilnico 'j k.mi.-idov takoj predani za 0-Vs) Din. Naslov pove jglasni oddelek »Jutr;i'. T771 <-"> Oblatila 1>g. oglas« po 1 l>n bs-ioda; ta dajanj« &a-»l.rva a'1 za šitro 5 Din Oglasi sooiakiftga značaja vsaka beseda 50 par; ts dajanje naslova aii za šifro 5 Dia. (13) Tarzan, kralf &mmlr Vsaka b<»-ol. nonia nov, 4.5 11 i», ' s !7 sedeži, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na os las. oddelek ».Jutra« pod šifro J Avtobus-.. 7730-10 Kolesa 154. Petnajst mornarjev o rde, malo dobrega obetajoče vnanjosti se je izkrcalo iz čolnov. S seboj so vodili pet ljudi: dva poštama moža — na pogled sodeč, učenjaka . zalega mladeniča v belih hlačah, veliko zamorko in zelo lepo dekle, ki mu je utegnilo biti devetnajst let. Vsa družba je molče krenila proti koči. » Oglas) s» cijaluega enačaja f-e 50 besed*. da jasj» easlo»a »« šifro S Dte. ozifon.a 5 K«. fi.i) Mornariški suknjič dobro ohranjen, kupim zj sedemletnega d ečk.!. Nh-slov po v.; oglasni oddelek ; Jutra«. 7270-13 Prehrana lidoi « * d 1 prehrano plača za vf-tko b(!*edo 1 Dte: k lor išč* p-«-hraco pa za besedo 50 par; za dajanje naslov* »J.; šifro S Oin. MifMti* 5 Din. (14) Dvosob. stanovanje s kopalnico, v Aačet-k-u Bc-žigrada i i * « tričlanaJta rodbini - 1. aprilom ali 1. majem, ionudbe p»-d š;fn> »lk-žigrad« t» ogias. •»i/i«'«* j-iutia«. 7760- 21 /m Dvosob. stanovanje v bližini Vrtače in Rožne doline išče tričlanska uradniška .Iružlna 7.1 takoj ali za maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« šifro »Odrasli B«. 7747-21/a Dvosob. stanovanje lopo in e.sro. f~> in-<>žn«st.i pa-rkotiran«. v Alšlii ali v mestu išče « J. avgustom tisk »reki uslužbenec — zakonec brez otrok — točen plačnik. Plačal bi do 700 Din mesečno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek j Jutra j pod značio >Xmv pohi-štro«. 77?! -31 - a Sobo odda Vsaka beseda SA par; ca da.tenj« nat4o*a aii ca i ifr* 8 Dia. (23) Sobo lepo opremi j ono te sirogo separirano takoj oddam. — I#t.jtam sprejmem tudi sostanovalca • hrano ali »rez. Naslov t ogias.neac oddelku »Jutra« 7062-33 -Terma - Gabcrmk A. D. potrebuje ea svoj premo-gokop v bližini Pirota enefra jamomerca (Markschcider) risarja Pismene ponudbe z navedbo zahtev, prepisi izpričeval in cuiriculum vitae poslati na 346-1 Direkcijo Jerme - Gabernilc A. D., Beograd, Pašičeva 4. Prazno sobo poseb. vhodom in električni) razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oidelku »J'itr.1«. 77J6-2S Prijazno sobo klavirjem takoj oddam m i r n i gospod-čni. kateri nudim tudi dobra domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 76S7-23 Kolo nrevoln^nn n-iv-o vsak'-. e«o naprodaj na Miklošičevi ces.fi 7/lil (vhod poleg slaščičarne). 77D-4-11 Vsaka 1 Dm; z» Ja.tenj* naslova »M ca ii(r« pa 6 Dte. (16) Dosmrtno oskrbo prvovrstno nudim osebi, ki bi mi pomagala z brezobrestnim posojilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jkhi »Vknjižba«. 7722-16 1 Dete v prvovrstno nego mem od staršev, ostati n'-f«c:zn.ani — preti plač-ilu mb« posojilu na posestvo Ponudbe na og'.is. oddelek »Ju-tRK pod »V7.g-.j3«. 7723-1 -I •snrpj-i žele proti :ili brezobrest- Vsaka t>B»e