Štev. 1176.	-	-	1933.
V.
««USNIK LAVANTINSKE ŠKOEIJE
Vsebina: 36. Svetoletne prireditve v lavantinski škofiji. — 37. Razglasitev kandidatov za presbiterat. — 38. Duhovne vaje za duhovnike v letu 1933. — 39. Sporočilo v zadevi slovenskega obrednika. — 40. Evidenca in razpored duhovnikov-vojaških obvezancev v rezervi. — 41. Obvezno izvešanje državne zastave za državne praznike na župniščih. — 42. Ugodnosti za duhovnike v zdravilišču Rogaška Slatina. — 43. Popravljanje počenih zvonov. —- 44. Podobice v spomin na sveto leto. — 45. Slovstvo. — 46. Osebna naznanila.
36.
Svetoletne prireditve v lavantinski škofiji.
Škofijski ordinariat je v zvezi s škofijskim odborom KA. v Mariboru predlanskim začel s prirejanjem dekanijskih evharističnih shodov in drugih verskih proslav.
Na pobudo ordinariata in škofijskega odbora je imelo predlanskim in lani dekanijski evharistični shod 15 dekanij. Poleg evharistične misli so bili shodi posvečeni: predlanskim 1500 letnici efeškega cerkvenega zbora, lani pa 70 letnici Slomškove smrti.
V škofiji je še 13 dekanij, ki še niso imele evharističnega shoda. Ordinariat in škof. odbor KA se tem potom obračata na mnogočastite gg. dekane in vso častito duhovščino teh dekanij z željo, da bi se letos tudi v njih priredil evharistični shod. Za naslednje leto ali za 1935 je zasnovan velik škofijski evharistični shod in želeti je, da bi se do takrat izvršili dekanijski evharistični shodi v vseh dekanijah.
Evharistični shodi se naj vršijo pod vidikom dveh velikih dogodkov:
a) Sv. Oče je dne 3. maja 1932 izdal okrožnico o molitvi in pokori (Oglasnik, VI. 1932.) in je zaklical vsemu svetu, da se bo rešil iz sedanjega vsestranskega gorja le s pomočjo molitve in pokore.
b) Z apostolskim pismom »Quod nuper« z dne 16. januarja 1933 je sv. Oče proglasil v spomin na 1900 letnico postavitve presvete Evharistije in na 1900 letnico Jezusovega trpljenja in njegove smrti izredno sveto leto, ki o njem želi, da bi se proslavilo po vsem svetu in obeta od njega človeštvu obilo duhovnih dobrot. (Oglasnik, I. 1933. str. 3 in 4.)
I.	V duhu goreče molitve, resnične spokornosti in v spomin na veliki dogodek odrešenja naj torej potečejo letošnji evharistični shodi.
Glede prireditve bo morda ustrezal sledeči načrt:
1. Namen evharističnih shodov. Evharistični shodi naj služijo poglobitvi verskega življenja, obenem pa naj bodo mogočna zunanja manifestacija moči evharističnega Kralja.
Posvečeni naj bodo 1900 letnici presvete Evharistije in Kristusovega odrešilnega dela.
2. Priprava. Tri-, štiri nedelje pred shodom se naj govori o presveti Evharistiji in o Kristusovem odrešilnem delu z ozirom na naše življenje.
V govorih se naj verniki vzpodbujajo h goreči molitvi in spokornim delom.
Kjer je mogoče, se naj pred shodom priredi tridnevnica (z vsaj enim govorom zvečer). Predmet premišljevanj naj bo presv. Evharistija in odrešilno delo. Verniki naj se povabijo k prejemu sv. zakramentov.
Vsi cerkveni zbori se naj naučijo cerkvene pesmi, ki jih določi dekanijski urad, da bodo mogli pri službi božji na shodu skupno nastopiti.
3.	Evharistični shod. Na predvečer shoda se naj ob določeni uri zvoni v vseh cerkvah dekanije. Na zvonenje se naj verniki opozorijo in vzpodbudijo, da bodo molili za uspeh shoda.
Zjutraj ob običajni uri se naj vrši prva farna služba božja. V začetku maše naj se izpostavi Najsvetejše; izpostavljeno naj ostane do konca pozne službe božje.
Red češčenja se naj tako določi, da bo v cerkvi vedno dosti častilcev. Po možnosti naj se določi posebna ura za otroke; ti naj pod vodstvom kakega g. kateheta počastijo Jezusa s skupnimi molitvami in petjem. Posebej naj se povabijo tudi fantje in možje.
Okrog desetih naj bo glavna služba božja. Pridiga:	Sv.	Evharistija
— moč kristjanov (Prvi kristjani — veliki duhovi srednjega veka — verniki-mučenci v Mehiki, Rusiji, Španiji itd. so krepčani s kruhom močnih ostali stanovitni) ali Sv. Evharistija — Jezusova ljubezen do nas... ali kaj podobnega.
Po pridigi sv. maša z ljudskim petjem.
Po službi božji naj se vrši zborovanje, če je mogoče. Govori: a) Rane sedanje dobe in — zdravilo (Po okrožnici sv. Očeta o molitvi in pokori) ; b) Kristus — naše naloge v sedanjosti (Apostolsko delo — dobrodelnost).
Shod naj se zaključi s teoforično procesijo, zahvalno pesmijo, skupno posvetitvijo in blagoslovom.
II.	Želja ordinariata in škofijskega odbora K. A. pa ni le to, da bi navedena dogodka prišla do izraza samo na dekanijskih evharističnih shodih, marveč bi naj prodrla misel na ta dogodka v vsako župnijo. V vsaki župniji se naj priredi tekom svetega leta v proslavo 1900 letnice Kristusovega trpljenja »nedelja molitve in pokor e«. Vsa proslava se lahko izvrši po naslednjem načrtu:
1. Uvodvproslavo. S prižnice se naj pojasni pomen proslave. Vernikom se naj sporoči želja sv. očeta (okrožnica o molitvi in pokori), da naj z molitvijo in pokoro pomagajo lajšati sedanje gorje.
V četrtek, petek in soboto zvečer se naj vrši pobožnost na čast presv. R. Telesu in Kristusovemu trpljenju.
a) V četrtek zvečer: Pridiga o presveti Evharistiji (naglasi naj se Jezusova neizmerna ljubezen, ki ga je nagnila do tega, da je postavil Najsvetejši Zakrament in se nam daje v dušno hrano), po pridigi molitvena ura v čast presveti Evharistiji in nato sv. blagoslov.
b) V petek zvečer: Naj se bere trpljenje Kristusovo, potem se naj moli žalostni del rožnega venca, nazadnje pa da blagoslov.
c) V soboto zvečer: Pridiga o molitvi in spokornih delih (po okrožnici sv. očeta o molitvi in pokori), molitvena ura za spreobrnenje grešnikov in zmago sv. Cerkve, zadostilna molitev v čast presv. Srcu Jezusovemu, blagoslov.
Vse tri večere se naj da vernikom prilika za sv. spoved in se naj verniki vzpodbudijo, da ostanejo do nedelje v stanu posvečujoče milosti, da se bodo mogli udeležiti skupnega spravnega sv. obhajila.
2. Proslava v nedeljo. Ob običajni uri prvo sv. opravilo. V začetku se naj izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do zaključne pobožnosti. Dan se naj razdeli, tako da bodo častili Najsvetejše verniki po stanovih ali po vaseh.
Med sv. mašo spravno sv. obhajilo. Verniki naj pristopajo v obhajilni mizi po skupinah (otroci,, možje, fantje, žene, dekleta).
Ob desetih pozno sv. opravilo. Pridiga o sv. križu.
Po popoldanski službi božji (ali proti večeru) spokorna procesija — brez zunanjega sijaja in hrupa. Verniki se naj opomnijo, da med procesijo mislijo na prizore križevega pota. Posamezne skupine naj molijo žalostni del rožnega venca. Po povratku v cerkev: »Presladki Jezus . ,.«, zahvalna pesem in blagoslov.
III.	Ordinariat je za letos zamislil še tretjo versko prireditev. Postavitev presvete Evharistije je tudi za otroke velikega pomena. Da bi se otroci bolj navdušili za Jezusa in bi ga z večjo gorečnostjo prejemali pri sv. obhajilu, bi bilo zelo vzpodbudno, ako bi se v vseh župnijah priredila »otroška evharistična nedelja«. Določeno nedeljo zjutraj bi se otroci podali v župnijsko cerkev ali h kaki bližnji podružnici, tam bi imeli pridigo, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in na koncu potrebno okrepčilo.
Širiti čast božjo in reševati duše, je želja vsakega gorečega duhovnika. K obojemu bodo v veliki meri pripomogle navedene verske proslave, ki naj bi se v duhu molitve in spokornosti povsod izvršile.
K vsemu prizadevanju daj Bog obilo blagoslova!
37.
Razglasitev kandidatov za presbiterat
Sv. mašniško posvečenje ali presbiterat bodo prejeli dne 9. julija 1933, na peto binkoštno nedeljo, ki je nedelja slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, naslednji diakoni, gojenci V. in IV. letnika v kn.-šk. Duhovniškem Semenišču v Mariboru.
Iz V. letnika: Čakš Štefan iz Šmarja pri Jelšah; Čoki Janez iz Zibike; Halas Daniel iz Črensovc; Orešnik Jožef iz Ljubnega ob Savinji; Varga Jožef iz Bogojine.
Iz IV. letnika: Bratuša Alojzij iz Negove; Križan Franc od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Pečar Franc od Sv. Martina pri Vurbergu; Prelog Ljudevit iz Frama.
Častiti gg. dušni pastirji naj v zmislu kanona 998 razglasijo kandidate za presbiterat na tretjo pobink. nedeljo, dne 25. junija, ali na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, dne 29. junija t. L, s prižnic vernemu ljudstvu. Ob enem naj se povabijo verniki, da opravljajo molitve za goreče duhovnike; naj pa tudi nihče, ki ima opravičene pomisleke zoper posvetitev naštetih kandidatov, tega ne prikriva.
Po naročilu lavantinske sinode iz 1. 1911, stran 812, naj dušni pastirji vsakokrat, ko razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo: »Molitev za duhovnike« (Sinoda 1903, stran 910 nsl.j, trikrat »Oče naš«, »Zdrava Marija« in »Čast bodi Očetu«. Ali pa molitev: »Za duhovnike v domovini« (Cerkveni molitvenik, stran 191). Na dan podelitve presbiterata naj pridodajo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši k predpisanim oracijam molitev: »Pro omni gradu Ecclesiae«, ki je tretja med »orationes diversae«. Verniki pa naj na dan ordinacije molijo za novo-mašnike in za duhovniške poklice.
Višji redovi. G. Franc Murko, gojenec IV. letnika mariborskega kn.-šk. Duh. Semenišča, rojen pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, prejme tekom letošnjega leta v sledečem sporedu vse višje redove sv. mašniškega posve-
če n ja; dne 11. junija subdiakonat, dne 9. julija diakona! in dne 20. avgusta presbiterat; vsakokrat v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika. V zmislu zgornjih navodil naj se vsaka ordinacija posebej razglasi na nedeljo pred podelitvijo višjega reda; le diakonat naj se razglasi ob enem s kandidati za presbiterat.
Ko se razglašajo kandidati za sv. mašniško posvečenje, se znova opozarja na sinodalna navodila za novomašniške slovesnosti. (Sinoda 1906, stran 508 nsl.) Glasom teh navodil naj se obhaja nova sv. maša z vso liturgično lepoto in slovesnostjo v cerkvi. Izvencerkvena slovesnost pa se mora brez izjeme vršiti brez godbe in omejiti samo na dan prve sv. maše ter do večera zaključiti. Dušni pastirji bodo z vso resnostjo svarili župljane in novomašnikove sorodnike, naj se ne ustavljajo naredbam škofijstva ter naj ob sedanji gospodarski bedi ne silijo novomašnikov z dolgotrajnimi izvencerkvenimi primicij-skimi prireditvami, ki le prepogosto nikakor ne služijo k časti božji.
»N on est enim regnum Dei esca et potus sed iustitia et pax et gaudium in Spiritu Sancto.« Rom. 14, 17.
38.
Duhovne vaje za duhovnike v letu 1933.
1, Skupne duhovne vaje za duhovnike se bodo kakor doslej tudi letos vršile v dveh tečajih, in sicer prvi od 17. do 21. julija, drugi od 21. do 25. avgusta t. 1. Oba tečaja se vršita v prostorih kn.-šk. Dijaškega Semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12, ter pričenjata vsakokrat ob 19. uri prvega dne. Prvi tečaj bo vodil duhovnik Družbe Jezusove; drugi tečaj je prevzel dr. Fran Knavs, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavelske-ga iz Celja.
V tekočem letu obhaja sv. Cerkev jubilejni spomin 1900 letnice Gospodove smrti ter vseh onih velikih dogodkov, s katerimi je bilo dovršeno o d-r e š e n j e človeštva in po katerih se začenja resnični prerod sveta ter življenja in krščanske omike narodov.
Ko je sv. Oče na Božično bil j o 1932 po radiju napovedal sv. leto v spomin 1900 letnice smrti Gospodove, je sam obrazložil tudi namene, katerim naj služi sveto leto: »... da najdejo utrujene in raztresene duše časa in prilike za notranjo poglobitev in obnovo, ... da bo dano več možnosti za uspešno molitev in zadoščenje, za spravo z Bogom in udeležitev odpustkov, za duhovno preureditev življenja in obilno posvečenje.« (Oglasnik, 1933, I., str. 1—4.)
Ni je ugodnejše prilike za duhovnika, utrujenega od nakopičenega stanovskega dela, da si sprosti svojega duha vsakdanjih materialnih in poklicnih skrbi ter po intencijah sv. Očeta v svetem letu prenovi in posveti sebe, kot je sveta samota duhovnih vaj.
Besede »Venite seorsum in desertum locum, et requiescite pusillum,« (Marko 6, 31.) s katerimi je poklical Gospod svoje učence od nepretrganega apostolskega dela na duhovni oddih, naj veljajo v svetem letu tudi častitim duhovnim sobratom kot povabilo k skupnim duhovnim vajam.
V minolem letu je opravilo duhovne vaje 178 lavantinskih duhovnikov. Od teh so se poslužili 103 sobratje skupnih duhovnih vaj v Mariboru, 49 sobratov je opravilo duh. vaje v ljubljanskem »Domu duhovnih vaj« in 26 v raznih redovnih hišah.
Prijave za napovedane duhovne vaje se naj izvršijo pravočasno, in sicer po dekanijskih uradih. Bivanje pri zasebnikih ob duhovnih vajah ni v skladu z navodili kanona o dùh. vajah. Za izjemne slučaje naj si vsak oskrbi dovoljenje kn.-šk. ordinariata. Vztrajati je pa treba od začetka do oficielnega zaključka duhovnih vaj. Za čč. sobrate, ki so leta 1930 zadnjič opravili duhovne vaje, nastopi letos obveznost po kan. 126.
2. Za one, ki želijo opraviti duh. vaje v ljubljanskem Domu duhovnih vaj, bo objavil »Glasnik presv. Srca Jezusovega« svoječasno tečaje duh. vaj za duhovnike. Posebej naj bodo priporočene na tem mestu sobratom osemdnevne duhovne vaje ali v Ljubljani ali drugje.
3. V kolegiju Družbe Jezusove v Št. Andražu v Labodski dolini, Koroško, so za tekoče leto predvideni naslednji tečaji duhovnih vaj za duhovnike. 1. Osemdnevne duhovne vaje: od 28. avgusta zvečer do 5. septembra zvečer. 2. Tridnevne: od 24. julija zvečer do 28. julija zjutraj in od 3. septembra zvečer do 7. septembra zjutraj. Naslov: P. Minister, Jesuitenkolleg, St. Andrä im Lavanttal, Koroško.
4. V domu duhovnih vaj Družbe Jezusove na Dunaju, v Lainzu. (Naslov: Exerzitienhaus S. J., Wien XIII., Lainzerstrasse 138.) V mesecu juliju od 17. do 21. tridnevne ter od 23. do 31. osemdnevne pod vodstvom P. Jos. Lach-mair S. J. — V mesecu avgustu: od 6. do 12. petdnevne; od 16. do 19. tridnevne in od 20. do 26. petdnevne pod vodstvom P.	Konrada	P ohi S. J.	—
V mesecu septembru: od 1. do 7. petdnevne in	od 12. do	15.	tridnevne
pod vodstvom P. Pohl S. J. Potem pod vodstvom P. Lachmair S. J. istega meseca od 18. do 22. ter od 25. do 29.; v oktobru pa od 2. do 6. vsakokrat tridnevne.
Začetek posameznih duhovnih vaj je vedno ob 19. uri prvega dne, zaključek pa ali zvečer ali zjutraj zadnjega dneva.
Oskrbnina stane za osemdnevne duh. vaje 45 Šil.,	za petdnevne	30 Šil.,	za
tridnevne s posebno sobo 20 Šil., sicer samo 17 Šil.
39.
Sporočilo v zadevi slovenskega obrednika.
Vsem župnim uradom se sporoča, da je Tiskarna sv. Cirila v Mariboru prevzela celotno naklado slovenskega obrednika za lavantinsko škofijo. V zmislu dogovora z ljubljanskim ordinariatom, se razpošiljanje obrednika za lavantinsko škofijo vrši samo iz Maribora. Ako je kdo naročil že iz Ljubljane, naj knjige vrne. Vsa naročila naj se pošiljajo samo Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Naklada slovenskega obrednika za lavantinsko škofijo stane 160.000 Din. Tiskarna sv. Cirila bo investirala velik del kapitala v to naklado. Da se vsaj delno krijejo stroški naklade, se odreja obvezni sprejem sledečih izvodov:
1. Vsaka župna cerkev sprejme obvezno 1 rimski, 1 škofijski in 1 pogrebni obrednik.
2. Vsaka podružnična cerkev sprejme obvezno po 1 škofijski izvod.
Račune za te obvezne izvode je poravnati iz cerkvene imovine. Potrdila,
da so ti izvodi plačani, je predložiti cerkvenim računom tekočega leta. Zelo se priporoča, da so ti računi prav kmalu plačani v gotovini, ker zahteva Jugoslo-vansk knjigarna, ki je knjige tiskala, gotovino.
Poleg teh obveznih izvodov se priporoča p. n. gg. duhovnikom, da tudi sami za svojo osebno uporabo kupijo vse tri slovenske obredne knjige. Tiskarna
sv. Cirila bo omogočila duhovnikom plačilo tudi v obrokih. Cene knjig so določene po tiskarskih in knjigovezniških stroških ter znašajo:
1. Za rimski obrednik Din 160'—.
2. Za škofijski obrednik Din 100'—.
3. Za pogrebni obrednik Din 25'—.
Navodilo za rabo obrednika in dovoljenje bo pravočasno priobčeno v škofijskem Oglasniku. Novi obrednik bo v obeh slov. škofijah obvezno uveden s
1.	julijem t. 1.
40.
Evidenca in razpored
duhovnikov-vojaških obvezancev v rezervi.
Ministrstvo pravde je v razpisu z dne 17. jan. 1933, XIII, štev. 5070, obvestilo kn.-šk. ordinariat o odredbi ministrstva za vojsko in mornarico z dne 21. marca 1932, P. Dj. štev. 2294, glasom katere naj bi se radi potrebne evidence pristojnim vojnim okrožjem sproti sporočali vsi bogoslovci, ki prejmejo sv. mašniško posvečenje.
Prav tako so komande vojaških okrožij izrazile željo, naj se jim radi izpopolnitve evidence duhovnikov-vojaških obvezancev v rezervi po spodaj priobčenem obrazcu prijavijo vsi duhovniki do dovršenega 50. leta starosti, brez ozira na to ali so bili potrjeni v vojake ali ne.
Z ozirom na zgoraj navedeno odredbo naj vsi duhovniki, posvečeni leta 1932 ali prej, ki se nahajajo v dušnem pastirstvu ali v drugih službah in še niso dovršili 51. leta starosti, pošljejo na podlagi spodaj navedenega obrazca do 1. julija t, 1. kn.-šk. ordinariatu zahtevane podatke v dopisu, naslovljenemu na pristojno vojaško okrožje.
Pristojnost vojaškega okrožja se ravna po občini, v kateri ima posameznik domovinsko pravico. Ako je domovinska pravica sporna, velja občina, v katero so pristojni starši, za pristojno občino duhovnikovo. Za lavantinsko škofijo pridejo v poštev Vojaška okrožja: Celje, Maribor in Varaždin.
Obrazec za prijavo.
Komandantu
celjskega (mariborskega, varaždinskega) vojaškega okrožja
v
1. Predirne, očetovo ime in krstno ime.
2. Značaj duh. službe, datum in kraj mašniškega posvečenja.
3. Rojstni kraj, pristojna občina, bivališče.
4. Datum rojstva.
5. Vera, narodnost.
6. Dovršene šole.
7. Obseg (prsni) in višina.
8. Rok službe v kadru.
9. Jedinica, v kateri je služil.
10. Datum nastopa službe v kadru.
11. Osebni opis (kakor v potnem listu).
12. Datum izstopa iz službe.
13. Ocena komandantova: Usposobljenost, kazni.
14. Opomba.
Duhovniki, ki niso služili v kadru, pustijo točke o vojaški službi odprte.
41.
Obvezno izvešanje državne zastave za državne praznike na župniščih.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je z dopisom z dne 2. maja 1933, II./2 No. 1731/1 sledeče semkaj sporočila:
»Ministrstvo notranjih poslov, oddelenje za državno zaščito, sporoča s Pov. I. br. 14.225 z dne 7. aprila 1933, da je v zadevi vprašanja državne zastave na župniščih za državne praznike dobilo od ministrstva pravde pojasnilo, da je izvešanje državne zastave za državne praznike na župniščih na podstavi § 9. zakona o praznikih obvezno.«
To se naznanja župnijskem uradom v vednost in ravnanje.
42.
Ugodnosti za duhovnike v zdravilišču Rogaška Slatina.
Kakor lansko leto (glej Oglasnik 1932, IX., str. 65) imajo tudi letos duhovniki v tem zdravilišču v času od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. septembra pri vseh cenah 50% popusta.
43.
Popravljanje počenih zvonov.
Čč. župnijski uradi se opozorijo na nov način popravljanja počenih bronastih zvonov v pomočjo avtogenega varenja v Rušah, tvornica za dušik d. d.
44.
Podobice v spomin na sveto leto.
Da bi verniki imeli spomin na sv. leto, ki ga je sv. Oče proglasil v proslavo 1900 letnice sv. Evharistije in Kristusovega odrešilnega dela, je Cirilova tiskarna v Mariboru oskrbela primerne podobice: ene so velike (za okvir), druge pa majhne. Na podobicah je slika Kristusa Kralja, pod njim cerkev sv. Petra, pred njo pa velika množica ljudi. Podobice so: velike po 10 Din, male pa po 1 Din.
Ordinariat jih priporoča vsem župnijskim uradom, gg. dušni pastirji pa jih naj blagovolijo priporočiti vernikom. Bilo bi zelo lepo, ako bi si vsaka katoliška družina oskrbela podobo ali vsaj podobico.
45.
Slovstvo.
1.	Mesec presvetega Srca. Spisal O. Herman Vodenik, O. C. R. 4. zvezek Glasnikove knjižnice.
Izšla je knjiga, katere pomanjkanje se je že dolgo čutilo v našem nabožnem slovstvu. Drugi narodi imajo obilno knjig, podobnih našim šmarnicam, za gojitev pobožnosti Srca Jezusovega v mesecu juniju. Pri nas je to prvi poskus,
in lahko rečemo, zelo posrečen. Knjiga bo zelo dobrodošla zasebnikom, družinam, zavodom, župnijam, cerkvenim organizacijam itd., ker se bo z njeno pomočjo lahko povsod vpeljala in razširila junijska pobožnost. Razdeljena je knjiga na 30 dni. Za vsak dan ima berilo v 2 ali v 3 točkah, na koncu pa vsak dan zgled. Za praktično porabo je na koncu še dodana sv. maša, litanije in kratke molitve k presv. Srcu Jezusovemu. Knjiga obsega 176 strani in je tudi na zunaj okusno in lično opremljena, ima dvobarven naslov in jo krasi slika presv. Srca Jezusovega. Stane broširana samo 15 Din, vezana v celo platno z zlatim napisom 20 Din; po pošti 3 Din več. Naroča se pri: Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
2.	Sveta birma. S cerkvenim dovoljenjem priredil in prevedel Vital Vodušek. Založil ljubljanski škof. ordinariat. Ljubljana 1933. — 32 strani. Cena 2 Din.
V priročni knjižici je razlaga in obred svete birme z nekaterimi določili in molitvami. Želeti bi bilo, naj bi vsak birmanec dobil v roke to knjigo. Spominjala bi ga vedno na »tri stvari, ki jih premalo poznamo: o božjem življenju, o Svetem Duhu, o sveti birmi«; in »na tri stvari, ki jih birmanec ne sme nikdar pozabiti: po sveti birmi je za vedno od Boga zaznamovan, od Boga utrjen, od Boga odlikovan«.
Pri naročilih bi mogle posredovati naše domače knjigarne.
46.
Osebna naznanila.
Imenovan je bil p. n. g. Dr. Franc Kovačič, papežev hišni prelat itd., za upravitelja dekanije Staritrg in za provizorja župnije Sv. Elizabete v Slovenjgradcu (26. aprila 1933).
Umeščen je bil g. Martin A g r e ž , župnik v Marija Reki, kot župnik v Gotovljah (27. aprila 1933).
Postavljena sta bila gg. Janez Leber, kaplan v Zrečah, za provizorja v Marija Reki (1. maja 1933) in Alojz Musi, duh. v pokoju, za provizorja v Vitanju (22. maja 1933).
Prestavljena sta bila gg. kaplana: Alojz Ocvirk iz Mute v Cirkovce in Alojz Peitler iz Cirkovc v Muto (1. maja 1933).
Umrla sta p. n. gg.: Alojz Čižek, kn.-šk. duhovni svetovalec, dekan in župnik v Slovenjgradcu, dne 18. aprila 1933 v Jarenini v 64. letu starosti in Jožef Musi, župnik v Vitanju, dne 21. maja 1933 v javni bolnici v Celju v 65. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 26. maja 1933.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.