DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja kol priloga .8L0VKNCU' *reier no* prvi in tretji četrtek meeeea. Ako j* la dan oramik, iiide .DOMOLJUB• dan poprej Cena mu je HO kr. i a celo leto. — .Sj.u» m d«pnt naj te poki/njo- uretlnUtvu ,DOMOLJUBALjubljana, v Mm*-„Ukik ulieak U. Naročnina m mttrati pa oprarmh™ .DOMOLJUBA• Vodnikov* ulic* H t. - Naenamla M v*pr*j*majo M plačujejo po dogovoru. Ht«r. 91. V Ljubljani, 1. novembra 1894. Letalk VII. — - - - - - —------ Kaj je novega po svetu? T tU in it m* |»rt papežu sedaj vri« |>rav va/.na |H«vet'>\anja Leon XIII imajo okoli *«•!»«• /.branili več »kolov it vzhoda in a«- posvetujejo ž njimi, kako bi bilo mogoč* razkoluo corkev zopet skleniti s pravo katoliško cerkvijo. Ako pomislimo, kako vso napredni« r-ndi. kjer življenje ljudij prešinjajo nauki katolišk« cerkve, lahko apoanamo, kolikega pomena la Lila ta združitev razkolu« c.-rkve a katoliško.. Ker |>a jc znano, •la rin il razkolmki tudi mnogo milijonov Slovanov, zalo m<>ramo tudi mi Slovenci »o bolj želeti, da ln trud »v Očeta v ta namen nc bil l>rcz aadov. Imamo Slovenci Slomšekovo bratovščino av. Cirila in Metoda, katere uilje molijo v ta namen. \n I tu naju in po nafte m cesarstvu »ploh jc bilo zadnje dni mnogo govorjenja in pinarjenja o preosnovi volilno pravice. Kakor jc namreč aedaj določena volilna pravica, ne bodo kinetj«, obrtniki, rokodelci in delavci nikoli prišli do svojih pravic, bogatini in prebivalci ineat imajo aedaj večino poslancev zagotovljeno, '/.ato pa vsakdo, ki ljubi blagor ljudstva, mora zahtevati, da au predrugači volilna pravica in sicer tako, da bodo delavski stanovi, to jc obrtniki, rokodelci, kmetje, delavci, katerih je velika večma tudi v našem cesarstvu, imeli odločevalno besedo v zboru, kjer ae delajo pojave. Najboljšo bi ac to v redilo, da bi se v primeri s številom in avoto davkov razdelila volilna pravica po stanovih, ker potem bi se najbolje varovale pravico posameznih stanov in s tem vse družbo. Kakor se sedaj vidi iz počasnih priprav, nimamo dobrega glede volilno pravice pričakovati od sedanje vlade. Ta namreč hoče, vedno dobro iloili in tudi dobro poseženi v že na daleko na okrog od nekdaj znani gostilni vinsk. vetetržca A. Pavlina, po domače pri Francku. A zadnji čas ac ima kraj ponašati z lepimi napravami. V teku enega let krasi ga prijetni župni dvorec, novo, lepo z zidom ograjeno |>o-kopališče in do malega novo gospodarsko župno po slopje. Vrh tega pri božjepotm cerkvi nov veliki 12*4 kp težki D zvon. koji zvonarju Samamu vao čast dela t,, župljane k pobožno*ti budeč oznanjuje Podbrela^ r:, gorečo požrtvovalnost in katoliško zavest. Novi zvon I) v lepi harmoniji s starima g. h jako dobro de uk-. som ljubki yuart novt Aeord. prava ae dela tudi u novo streh'> Pokopališče je bilo po lepem nagoron miloatljivcga g- prosta dr L Klofutarja z obilno ui« tenco I H. pr. m. blagoslovljeno in namenu izn>čeno F. t Cerkev in šola. Mi«Uoal. IV. V Natalu Dovo|j dolgo smo se mudili po raznih miaijonakih postajah po Afriki, kazali napredek kutoličanatva ter opisovali, a kolikim trudom in trpljenjem je razlirjajo blagoveatniki med ondolnimi ljudatvi, ki ao večinoma le na jako nizki atopinji omike. Vendar pa ai ne moremo kaj, da ne bi pokazali le na južni Afriki, koliko moč ima krščanstvo. Kaj so bili le pred kratkim zamorski rodovi na jugu Afrike, r Natalu ? In sedaj po malo letih? Prej zapuščene ravnine, nerodovitna zemlja. — sedaj se najlepše razvija ondi poljedelstvo. In kakor je ivet zoran, jednakoje zorela omika tudi arca ondotnega ljudstva. Plašno ao gledali zamorski Natalci redovnike — trapiate, ko ao se pred malo lati ondi naselili, umikali ao se jim, skrivali se pred njimi, kjer in kakor so mogli — a danea? Ona ljudatv«, ki ao jih obsojali, da niso bila zmožna za nikak poduk, sedaj nikakor ne zaostajajo v krščanskih šolah. Ne bode dolgo, ko ac bodo tudi Natalci lahko ponalali z misijonarjem — duhovnikom lastnega rodii, izšolanim v središču krščanske vede, v Rimu, kakor jih imajo že zamoraki rodovi v severni in srednji Afriki. V. Japoniko Najbolj se zanima sedsj svet za vshodno Azyo kjer se bojujeta najznamen.tnejši azijski državi, japonska m kitajska, katera bode dobila nadoblast in večjo moč •n večji vpliv „, kraljestvo Korejo. V vseh treh državah ao velike misijonske postaje, nekatere sila stare da znamenite zlasti zato, ker je nekatere ustanovilo Ijiidstvo ■amo, k. ni v,delo nikdar duhovnika. P. (udi malokater, avet od ar je poginil stari poganski Rim, poznamn, ki b. bil napojen s krvjo loliko mučencev, kakor v imenovanih Ireh državah, v katerih so preganjali do «-njega časa kristjane. Zanimiv svet toraj^se natan Oneje po njem ozremo. Komu je neznano ime Frančilka Kaaveria on.M •vetega moža, ki je v drugi po.ovioi Ifl. S.ZJ 10<»0 in 1CM> nevernikov? S 16. stoletjem, v katerto je ustanovil av. Ignacij jezuitski red. pričel ae je preporod Japonskega. Ni prihajalo iz početka premnogo misijonarjev v ja|>on«ko eesarstvo, vendar pa je že v začeti, sveta vera slavila sijajno zmago nad poganstvom Molki in ženske iz najvišjih stanov, celo nekateri knezi, n sprejeli sv. krat. Poaneinale ao jih množu-e nižjega Ijudaiu Zal. da ao v kratkem nastopili časi vojake, ko ao reafji a ognjem in mečem preganjali vse, kar je bilo krlta-skaga Misijonarji ao morali državo zapustiti, ceikvc k vladarji porušil*, vernike do amrti mučili. Oaih _'»'> muta cev, ki so jih sv. oče !*ij IX. za avetnike proglaaili, dalo /a ob tem čaaa avoje življenje za sveto vero. Hud j« boj stoletja in stoletja, a bil je brezuspešen, uklonm m je moralo malikovalstvo, uklanjalo ae bode še. Ravao deset let je preteklo, odkar je bila proglašena na Japot skem verska avoboda. Proato ao lahko prišli kristjani u dan, — bilo jih je še flOOOO. Odkar vlada svoboda kar trumoma pristopajo šoti verniki 1'stanovljene »o «e Iri škofije in jedna nidlko fija. Toliko vasij pošilja poslanstva k miaijonarjim, saj jim pošljejo učiteljev in jih obiščejo, da vsem prošnjam blagoveatmki niti ustrezati ne morejo. Ni čuda torej, ake se poroča, da sedi že 13 katoličanov — poslanriv t japonskem državnem zboru. Gobovi na Japonskem Misijonarjem se sedaj ni treba naravno«! bali za življenje. A počitka ludi sedaj nimajo. Nekdaj » marsikoga pridobili za Kristusa s avojo stanovitno«^' najhujših mukah, sedaj pa jib pridobivajo mnogo vernikov a avojo nesebično požrtvovalnoatjo. Koliko atori k » uboge zapuščene gobovce! Kako strašna je ta bol««1 ni treba opisovati, aaj je že znano. Ako bi ne bilo b« »ega, dovolj veliko hudo je, da so popolnoma ižklj««"1 iz človeške alužbe. Poganaki stariši ailijo celo svoje la^« otroke, ako ao gobovi, v amrt. Zato ao airotnaki 140 hvaležnejši cerkvi za najmanjšo dobroto. Premnogo betežnih so f.e rešili milijonarji, da jim saj beračiti ni treba. Napravili ao v (Jotembi poseben zavod za gobovce, lo ikoda, da jim ni mogoče vseh sprejemati, sicer bi ne iabajali. Kako vneti »o gobovi ze av. vero? Oče Vigru jo srečal nekega dne deset gobovih, ki so ga prosili, naj jih sprejme v bolnišnico za gobovo v (ioieinbi. Misijonar jim ni mogel dovoliti, ker bi jo vsi gotovo ubrali v Gotembo, naj bi tudi le nekuterim dovolil. Kaj pa naj počne ž njimi v zavodu, ko ni prostora zanje? Popolnoma od acbe odvrniti jih pa tudi ni mogel zato jim je najel posebno hiSo ter dal jednega verouči-teljs, da bi se lahko učili krščanskega nauka, ki bi hoteli-Hodilo jih jo k nauku dvajset. Ko je prišel nekaj česa kasneje o. Vigru zopet v imi kraj, krstil je štiri gobove«, ostalih Šestnajst, ki so bili tudi te pripravljeni na sv. krst in ga goreče zate-leli, pa ni moglo čakali misijonarje, ker niso imeli denarja za hrano. Žalostni ao se ločili od srečn b tovarišev, da si z beračenjem ohranijo liv|jenje. Neki siromak je dejal pred odhodom veroučitelju: • katekizem in molit-vemk vzamem s seboj; zakaj obojega se hočem do zadnjega stavka naučili. Ali smem upati, da me bode oče misijonar, ko ga potem srečam, gotovo krstil?« Jokal ae je. ko je odhajal. Tudi o. Vijjrf; n «« sc aveži smilili. Ali naj jim je sedaj radi njih pomanjkanja zaprta tudi pot v nebesa? • Hal sem ac, »pripoveduje misijonar aam, »da aa pregre Sim pn>li previdnosti botji, ako ne aprejmom nesrečnih gobovih bread jmovincev v trenutku, ko gre za reSilcv njih neumrjočih du*.« Dal jih je poiskati. Nekateri so prehodili slo milj dolgo pot, predno so dosegli Gotembo. A bolje je vendar, kakor da bi morali vse avojo življenje trkali od hito do hite. A polni se pa pridno ludi zavod pri tem. Po /adnjem poročilu jc v Gotembi H3 bolnikov. Poganov skrb za gobove. Tudi pogani akrbč za gobove, seveda le, dokler morejo bolniki plačevali. Neka vrsta toplic zlasti dobro dene nesrečnežem A komaj bolniku nekoliko odlete, mora zaputiti toplice, ker mu je navadno tudi denar te posel. Sploh je usmiljenja pri poganih malo doma. Zia lastnega otroka se pogosto stariSi ne zmenijo, ako je beteten. Nekemu gobavemu mladeniču je pisala mati to-le pismo: »Nimam ničesar več in ti tudi ne morem poslali. PoiSči toraj kako sredstvo, da napravil konec svojemu življenju, ter me ne muči več.« Nekemu drugemu mladeniču je njegova rodovina pisala: »Ako ae ne morel več preživiti, pa umri, ako mora biti. Zastonj pa je nam pisali; zakaj tvojih pisem ne sprejmemo.« Misijonarji In gobovi. Vse drugače skrbe očetje misijonarji za nesrečneže. Celo pogani jih občudujejo. Sloves o lepi notranji uravnavi v Gotembakem zavodu je daleč razširjen. Tako je obiskal zavod tudi neki zdravnik, katerega je nastavila v jedni izmed največjih bolnišnic v raontu Tokio. Hotel se je mož na lastne oči prepričati, kaj je storila velikodušnost krščanska za japonske gobave. Ko sije bolnišnico ogledal, vnel se je tako za njo, da se je sam od sebe ponudil, da bode po dvakrat na mesec obiskoval brezplačno nase bolnike. $a več, izprosil si je natančnih podatkov o zavodu, čd, da bode ludi svoje znance v glavnem mostu vnemal za ustav. VI. Koreja. Koreja je skoro edina država, kjer krščanstva niso najprej razširjali misijonarji, temveč je vsklilo takorekoč izmed ljudij samih, to je država, ki ima mnogoštevilne, ki v avojem življenju niso videli duhovnika, ko so živeli brez av. zakramentov. l tn* »«-"*«« * 1 tor^nai m H Kakor b« pot u« a-a js oafco zab-ii . v ofs.eoe^ taru - - * pvtkr.e »e »«•©!.* t"*.« • čt*» nn-red . m ® SntM pokam* » aaznaa.a, da n .e p>dria aa -a te*tot'na moč .z 'eT-nera ob aaa Gor« čfcvefca, ki a< ««da. * varne« ia i*.u. ampak ;« i*pcetav!,efi poguboooaai attiMi ^rna p«s'a«a afoja t terr.a*« g^zdu P<> raz, edem 'mti po kater. be»n: navad'. ;z trba boboe'i Lodcarcik Hudournik as 10 ofn;«oi fc. »ti vodijo človeka da oe za.de v atraa v fotčo — Detmka ntr.a; aa, U cc- tudi c/ m koristil Ia r neko plahto je zavit, katera oa; bi ga varovala pred mrazom in nalivom Mudi ae mu Kaj b« te mu ludi ne v taki noči btu od zunaj. Zato tako podviza hojo, in ce ovirajo mu aof 6ez pot rasteče korenine. Zopet ae zabiuka, in neznaoec vidi. da ;e vendar dospel a gozda Hbsk pokate mu ludi pol, katera pn-pei.e v pol uri v vaa Z Pvt tn ai Uko grap*" '» 'udi k jdourrj k oe dere po o;ej zato neznanec pod>:za te bol; korake, kol kor mu dopuVU prenosna ob.eka Kadar ae tab-iska postcji 10 atrepeu aa cele« tivotu pr.knta.e ae ia Jtgotara.e • Bog io aveti knt boiji • Slednjič mu ofajeni bi ak posveti. da je doepei v vaa Z. Ab oa ne krene takoj k prvi tuli pod streho, ampak dalje, dalje ae mu modi Proti cerkvi kiti m tu zavije v straa k sUoovaoju cerkvesika Temao je v hiD Duri ao zaklenjene Kahio potrka na vrata jedenkrai, dvakrat, ali od znotra; ae ahče oe ogtaai. Stopi tedaj k oknu m zakbče v bilo i tresočim glasom : »Lapo vaa prosim, odprite mi « •Bog m utrnili, kdo pa je zunaj v taki nevihti?, oglasi ae takoj cerkvemk od znotraj m začne kresali luč. Kmalu ae odpro duri io notri atopi nal neznanec premočen do koze. •I kdo ai pa, in odkod gret V. apraiuje na mab cerkvemk in poeveti v bledi obraz z lučjo ptujeu Skoraj da mu m pata lelčerba iz rok epozuavl. pnlleca .1 knt boiji, kako pa da v uki noči hodil tarna okrog, * ranica, m vaa ai premočena Od kod pa grel?. .Ob, mati ao Uko bolni, d. ae bojim, d. ne bodo JuWn<** dne"i P«"* »o me, da naj jim grem gospoda«, odgovon tunoa-stietna dektk* z joksjoftffl fmtom, trtpetaje od mraza na edem tivoto. .Zakaj pa »tan oi prtfel. Ai« aa ne boji Uog» ^ p.;*.a Jfali spovedala se bodem vendar s božjo pomočjo.« Nato stopita deklica in ccrkvenik v vežo, da duhovnik spove bolmco. Tibo sedita nekaj časa v veži, slednjič pretrga cerkvenik molk. • Kje so pa oče?« prične. »Ne vem, že tri dni jib ni domov. Mali so jib tako prosili, naj ne bodejo od doma; toda nič niso msrali. Kar puAko ao vzeli, pa ao Ali.« •Oh kako je škoda vašega očeta, tak mož kakor ■o bili preje. Čislali ao jih vai na okolu, sedi^j pa —« lu prejenja cerkvenik, ker je zvonček v hiši naznanil, da je spoved končana. Oba se vrneta v sobo Bolnica prejela je zadnjo popotnico, in duhovnik jo je dejal Ae v sveto olje. Nevihta je med tem pojenjala, oblaki so se raz-podili, in bledi soj polne lune prisijal je skozi gosto vejevje okoli stoječega drevja pred kočo. Cerkvenik in župnik zapustita kočo. Jednakomerni tik-tak stenske ure, in pa žalostno ihtenje pri postelji jokajoče deklice motil je tišino v koči. Bolnica je ležala mimo, imela je oči zaprte, in mir jej je sijal na obrazu; sedaj pa sedaj izvija m ji iz prsi težak vzdih. Zdajci odpre oči in pogleda na svojo mlado hčer in prične e slabim glasom: •Ali Ae ni očeta domov?« •Se ne, mati«, odvrne jej deklica. Zopet zapre oči, toda le za trenotek, kmalu zopet pogleda t motnim in steklenim očesom. • Umreti moram, draga hči, stekajo se že moje ure. Nič bi me ne skrbelo ostaviti sveta, da bi tebe videla v dobrih rokah, če bi bil moj mož, tvoj oče, drugačen. Pri njem ne boA mogla ostati. Prosila sem že tvojo teto, da te bode k sebi vzela, če jaz umrjera.« •Ob, mati, ne govorite o smrti, saj Ae ne boste umrli«, tarna deklica. • Končano je mojo življenje, čutim, da se mi bliža zadnja ura. Predno bo prisijalo jutranje solnce, zapustila bodem že tebe. Boli me, da ne morem govoriti še s svojim možem in se posloviti od njega. Bojim se, da se mu je pripetila kaka nesreča, ker jako je bil razburjen, ko je šel od doma Moli zame, kadar umrjem, moli tudi za svojega očeta, da ga Bog pripelje na pravo pol epo-korjenjs. Prosila bodem tudi jaz za tebe in gledala na vsa tvoja pota. Bodi poštena in ne daj se preslepiti goljufivemu avetu. Povej očetu, kadar pride domov, da bi bila rada še jedenkrat govorila z njim « Govor zastane v grlu umirajoče, Ae jedenkrat napne vse moči in na pol razumljivo moli k Bogu in veli tudi avoji hčeri: »Moli.« Se nekaj globokih vzdihov, in ni je bilo več. Z glasnim jokom pade hči čez mrtvo mater, kliče jo, hoteč priklicati jo nazaj v življenje, in poljublja njene ustnice. Ura na steni je nehala tikati, mesec je posijal na bledo lice mrtvej Ceni. II. Gospodarja koče ni bilo doma, ko je žena njegova izdahnila in se preselila v boljAi svet. Pač ni mnogo vreden tak mož, ki pusti na smrt bolno zeno doma, sam pa se klati po svetu. Hovtar, tako se je zval, v resnici ni bil jeden najpoAtenejAih in najboljAih mož. Za dom se ni dosti menil ali bolje nič. Najraje je pohajkoval po gozdu s puAko na rami po noči in po dnevi in streljal zverijad, seveda skrivaj. Ali pa se je usedel v kako krčmo, kjer je prepil s svojimi malopridnimi tovariši po cele dneve. Ni mu bila akrb niti za ženo niti sa hčer. Mnogo si je njegova žena prizadevala, da bi ga spravila zopet na pravo pot, ali vse njene proAnje bile so zaman. Pretrpela je mnogo britkih ur pri ujem; posebno kadar se je privlekel pijan domov, razgrajal je in razbijal po hiAi, kakor bi bil bosen. Hči in mati skriti sta se morali pred rgim v gozd. In čeato sta po noči v največjem mrazu morali v gozdu prenočiti. Nič se ni brigal za kazni, katere so mu pretile, če ga gosdar zasači pn lovu. Toda Kovtar ni bil vedno tako razuzdan. Več let preje opravil je službo gozdnega atražnika občine Z. Čislan je bil od vseh in sploh je veljal aa pametnega in poAlencga moža, ki vestno spolnuje svoje dolžnosti. Karkoli več divjačine je na lovu vstrelil, odrajtoval je pošteno županstvu, za kar je dobil gotovo nagrado, ob jed nem imel pa je Ae precejšno letno plačo; tako da je s avojo družino lahko in poMeno shajal. Tudi ti* , fo.0«. t vWJl, t«*«*. 0» M um iHT.rn.-i fUO*. » 11 • - « ' 4 » pM0L h t *** »»e. ot «" ia*u«e «0 fi r«. o—* ■»« * ^ ufl OT sn»* t-^ianeci«. MM h irasi»r> a i<"Trciicwv« Ai «as« .akkrait H ■UObb sfBfc. * iJi^i .H 01 bul M. .^H-i-fc. l « tt ***»• 'C t*ni n r"«- n*. nr- a f* « k**® .»w*ti»*: tm!« jTBin. an.^a* -- »."<* ci-n/t". t z.. • pr.jj* • ca i*a m»6i a KHOvi. i Oa *-a» «& -.i. uaea iti« ua.* u rk«m p. Bkk.4... yr:*c K-it ;^cts.t ^i.ifk-' Kfbiv.a —. (T^UM fcfar • N.! trt it u.. u u :>. K ik^a pl VeajU. ,•« '4A ;rtt*Xi (min. — V ; j ca ► « j«jkzx. .b-* i .j*u B.t.i. ixi*>-t* ; rTBttJt l ^a£>«4B • itjf i*a Hii.t«. L • M. ikr« '-B. •0 * fce * Myta«t i P ink a...* k*. ft jt >t a^Afi t- U p* J« f» fc. »a u . -j- M ^ ^ M (t miiiMi i.tart . » i«. j-jt-^s/. ^ (M i r »H«rta. dom "-k «*k-* vau i^t VMea_ u ^-k, pc f /Ko u^or «■ -a® vraj b b. M pra. bru p« », on * rvt« 7t ak . Tc.tc k ftvrirji ■ 0 PTIT;! 10 RM^AIH .0 :«t0 tKK^Hail. OpMMV. ;«: tn:t>a • •Kkiu, (O^. .ki -r w JBI oe ttoreoi za^o.-- kakor u,Uo. ^ui oporeka mu da ae? C« ko^ ^ ^ pr/ae top« Ui>ec »Kako foepod poveže »b ij^ • bobro. Ka, oe r, ^ ^^ LM« lepi fowioTi, ia kater« b. w ^ anp ^^ t" o« zapazil, C* bi ti p, ,,, ^ l«a; «w bi bdo pa le omofo preiu^a. .-*t.rOk i- poiirufc U |« 4 »» k* i—fiil ir.oea. cb at4r; .ae ia a u >t P £« IH • • i^aiH n: pok.««,, t* /t r»Jk*bc,- * ;>./».«U f Vkkl • pOCrf^ u U^ Tki t' i- " t* tu* (* j-r.daaie iu ki jdet l«k fcM« ae t»*ft«. pa » « kjrtut z rinxk a Xi»a caU k* Uj** iei«A jj ».t j* »• k. ti* taooet« itac. _ ;*£>■ B-j^c, utikr« ■ t i rk i.k. ^re.« Bk>e r*^. h- « u Vkkt .«♦ »». -e »rrt ac»•»<■•. z r .u! *«>«rk foMaoa. kk^re^k M ^ :« naf .^«0. uk - "ki. • b m *k c jraa, k. b^b« > e»Ok.' aktta, i u u<.<«. i> »-n kk. -k.vfa« • _ iryfc»«t t N U« iu t uj-i- ; r -ikkte teu, mra. ia rr^.. sbd,« ». r»< u> t u -»c Bk UBcea po tji u gotc* Ima fce b ■ . Bk n f<» teo> » kt Mftn. jt- tac. a »ttti ;.-a kk^r.i vi j«- K»a • *a>ci ^kU >L4 k « H J »«O<-j0. ,11 h K pejik • •Ka, m nedck Koo bo ;« ut».. Ca n SruOfci ce B i11>. ae, da uu bo4e —kt.kk -a. t. traMpa aaior da b*:. b ljud; ae narr.aartf, ute i> »*k. Za malo drevo doteia pa g a ULao t-ioe bk. f >»«a.»b». ia .eiebkrar • i k.* nt ,« akoia.avni Kupči.a b a .e »te-.e-Bk Sfrtta k »ra »e .edao • ekien oc Bcf-ar dob« a »tk ve ;■ im v ,rteU apat v a- ' a>c»ra ia trft-vec - foi;vrf »i arrr. tale ia;al jfve .e » te« zlobam aaom« ^a ta a r; r rik".k aar m sa ,« todi poare^jto HiBk-. ko ae r-^Toitf}) .'««' pnt—arah. da aa: ka r^ka. t roziu Z4aj je u f©»pc»ikr tehl Oa a. ,«CBk MLreu poeeaaaa. zopet orafi oa o-.t -r t a *-,.» eoa j gaaca Pnjeai ao goaUtf.k. kaio sa «r*t aa j* takte ie« pocradeM«« Ata o« je aair-.♦•'k ia b. v .je. ke t aiar o^teaefa au».ive|ra tiovett « r i-~ t u K Uke tat»iae tgv-ae te po oort. **<•♦' b.« t« e* aoaax na daa Kvaiflr ua j« »prra taotd odsekati, tod« prjuijiv« foljufa ia p« daoar aU pa aH»'*- * * M *< * aaajke. Nekaj faa jiaaa je ik> od rak & H ieo« Hovtarjeva ni vedela o tej aatarDt «»«• •v »ota. Ko jej mol pore. m auaae m «a p ^^ " kup*uje. kar ja te frek ta kMa pod« oa a.au>© .a dobro ime Mol je aicar »aoi obetal. 4» bodo zanaprej zopet pošteno ravnal; toda podpihovaiec ni odjenjal, zopet ga potegne na avojo plat z zapeljivim denarjem. • Samo nocoj ae in nič več potem«, pravi Hovtar neki večer avoji ženi. In v reanici aamo jedenkral še prodal je dve boji iz gozda. Kajti ravno isto noč bili ao trgovčevi hlapci in pa Hovtar satu zaaučeni od kmetov, ki so šli aami čuvat v gozd. Goljufija in tatvina sta prišli na dan. Hovtar je zgubil službo in bil vrhu tega Se kaznovan. Zgubil pa je tudi pošteno ime. Od tega čaaa »e je Hovtar ves predrugačil. 1'dal se je pijači m streljal vae jedno še vedno po gozdu. Novi gozdar ga je večkrat opominjal, da naj ne strelja po gozdu. Ali ker ni nič maral, ga je naznanil, da krade div|ačino po gozdu, liii ju zopet kaznovan. Ali to ga ui zboljšalo, podivjal je popolnem. Gozdarju pa je obetal, da ga bode vatrelil, če ga dobi v gozdu. UI. £cg* je pri Slovencih od davnih čaaov vdomačeua, da če kdo umrje, mu vaščani skažejo še ta znak ljubezni in prijateljstva, da pridejo zvečer molit zanj, in da potem ostanejo pozno v noč pri njem. Navadno aa na lake večere razgovarjajo o ranjkeiu ah runjci pretresajoč najčešče njegove dobre in slab« lastnosti. Tudi uiar*ikaj druzega zanimivega se čiye. Kak star oče ve mnogo pripovedovati u preteklosti, čemur ae čudi mlajši rod. i'ri Hovtarju je aedela cela vrata utoških krog miz« stanh iu mladih kadeč ia starih kranjskih pipic v Živahnem razgovoru, kak vihar ja bil sinoči, da uihče drugi ni napravil one nevihte, kakor čarovnice, ki znajo točo delati, na metli jabali in liog si ga vedi, kaj še vae. Zopet so napeljali govor na Senčarja, novega gozdarja, katerega ni dva dni 1« domov. • Kaj pravite, kam bi bil zginil?« oglasi ae star mot izza mize. »bog ai ga vedi, saj Hovtarja ludi že ni tri dni domov«, poprime drugi aosod. »Opoldne ao šli štirje umije iskat v gojzd, če bi katerega našli«, pripoveduje iretji. •Jaz ae pa bojim, da bi oba v gozdu ne bila kje skupaj trčila. Hovtar mu io delj čaaa žuga, in tudi storil bi, kar mu obeta«, pripoveduje drugi pomenljivo. Zopet prid« v bišo neki vaščan, pokropi mrliča in poklekne k odru prebiraj« jagode na molku. Od moli v Ai prisede k mizi. •Tako, Senčarja ao vendar dobili«, prične pogovor »Kje?« oglaauo a« vai okrog mize. »Za Gradiščem v prepadu, praa ima prestreljena«; odgovori novodošieo. »Kdo ga j« pa?« ■Kdo ga j« pa ? Župan ao je i« ob štirih peljal v K. naznanit aodaiji. Seveda aluti ae, da ga menda ni nihče drugi kakor — — —.« Mol preneha in pomea-Ijivo pogleda okoli aedeče, ki so ga vai razumeli, da «n6ni Hovtarja. »Kam človek pride, če zapusti pot pravico«, pristavi jedon izmed vaščanov. Sedeli ao celi večer okrog mizo, govor ae je zasukal zopot na drugo atvari. Od daleč so bo čuli udarci ure, naznanjajoče polnoč. Nenadoma ac vežna vrata odprO in v aobo stopi moška oseba visoke postavo. Hazmrieni lasje padajo mu po nagubančenem čelu in izpod gostih obrvi aveti ae dvojo temnih očij. — Bil je Hovtar. Obstal je sredi hiše in gledal na oder, sedaj zopet na muže okrog mize, ki ao vai molčč in začudeno opazovali prišleca. V rokah držal je puško, bil je golorok in odkrit. Pogled na oder zmede Rovtarju pamet ... ■Tako sem bežal. Zakaj me je pa tožil; zato aem ga pa. Dva moža aem videl za seboj; vaa Črna sta bila in nekaj svetlega sta imela na rami. Hitela sta za menoj; a ušel sem jima vendar.« S strahom gleda na vae alrani. V tem se čuje hoja v veli. Dva žandarja stopila v hi«k>. Hovtar zakriči in hoče skočiti skozi okno ven, ali železne roke žandarjov ga obdrže, ko ae je hotel branili s puško; iztrgata mu jo iz rok. ■Kaj mi hočeta, pošasti, kaj sem vama storil?« kriči nesrečni mož in se jima trga iz rok. Kmalu je bil trdno vklenjen v jeklene okovo. Hči priskoči v tem trenotju k očetu in mu pade z glasnim vikom okoli vratu: »Kaj ate naredili, da vas vklepajo?« ■Proč dekle, za me ni rešitve. Prejo preganjal me jo lu eden, sedaj me {»roganja ve« avet.« Deklica pade pred kolena žandarjema in jih milo prosi, naj spustita očeta. Zastonj so bile njene solze. So jedcnki.it se ozre nesrečni mož na oder na avojo ženo in jokajočo hčer, potem pa odide z žandarjema v temno noč. Nesročua hči zgubila je mater in očeta na jedni dan. IV. Svetiščo božje! Čarobno done glasovi orgelj in glasovi pevcev odmevajo po svetem prostoru. Pred altarjem pa kleči cela vrsta bulo opravljenih deklic z venci na glavi in a avetilnicami v roki. In na drugi strani kleči cela vrata mladih, rudečeličnih dečkov. Danes pristopajo k prvemu avetemu obhajilu. Kako ao krasni in lepi! Mislil bodeš, da je ccl zbor angeljev zapustil aveti dom svojega očeta in se proeelil som na zemsko nižave. Nedolžnost odseva jim iz obrazov in rajsko veselje jim napaja arca. Želj no pričakujejo Gospoda. V kotu za durimi stoji človek starikav in zamišljen. — Slučajno atopil je ▼ cerkev. Saj že ni bil notri, Bog si ga vedi koliko časa, koliko let ne. Danea ga je nekaj aem privedlo. Pobožnoat ne, aaj on ne pozna pobožnoati. Sam ne kako je atopil semkaj. 2eljno vpira oči v mlado družbo. In nekaj mu je teeno pri arcu. Ko gleda mladi avet v prvih popjih življenja, kako pobožno časti avojega reienika, kaka radoat odaova z njihovih lic, tiiči ga nekaj, nekaj ga grize. \ v:c. »e » početi:« m>wga fcT>»«a. * K tadrvol-ea. k« * * Sa* * Al > k k Aktu! • Ra««*«« k-< prt&a«« kt P: Sa«. * ~ 't Kan * kaos k k* j* :«&» tt m: k ot T afe&ao. Tjt-tC je. - Si aser**® c*« vae- * je r^u^r-.BT lrx rrz.«* n*. L p s»6 »:«< >Caia drui:* prw. pa k BX * 2 P f"."2* poif * fcrlieo.iB f :«kd sa :: nn -iiSat: «rr* zr^fc-k- u dons. tet stu: fti® ir> rrefc,:, prrtekKutc. rii.ai * »i * «-*- »'-*e krasoeje >1 r t* «•• ai 1 ari k: jefcl: j: .ir- k>či pr*-d p-dobn Kritan-ea. ]a ,, ^ hnaia t. i p njefovean obrazu. Molil je na pol Z v nček zapoje kiwf* k min (Vnp^nrj M i »e dr-.gne ■ klečalnika m • poreko Miii bolj: mm Karbon mu prinese telo OdrH^nilu. katero pt af z ranljivo pnbožnootjo Zopet odide ruu! pr*j pode-So Kriam-ga Dolgo moli tu. dolg., i Pn«t»pi tedaj k njemu rn n p^ p-, rami On: ae ne gane P;jgleda ga natančneje. alt <"-ni ne vidi. tv »hfc r-ke rma aklenjene v m^-lrtev — afi mrtev je Mv Um'« je ie moker od a- Izjl prralraiii. p>'kli»V hitr^ ljudi, ki pr*ikf aArieib- Govjnb »c aa tbc^s rr dr. Itaa S a a te r i i i . dr. Ip 2;taik ia kaaaiikt ka-peiat Jaan Kalaa. Oftfcraojo ib^rte » pn« boda i heviiki. u dan-« W »»o.* ttrar«o da ac»« drtfc»c pnMe 1 taka l*px ikaka ter drakt« ieliao otbo btagMlcva bci;*ra? U Certaiee). .Sini' je *b »ara vt+ie» kža j*o pcrt^al da oo m aa Jeurt a » Dckaji tmj braie at*te maie » Baa>« vobtte. To »* rola !ai Sa J«*-« je txia neta sau aajcU u ,bna»ar»- z J( K : ^ r«. duhoTo ki pnporoHl: .krfcfaa^, aci,*. „ ^^ kw ^ prafital. akapai paour«, lir, ki k ra .«4 ^ atpUijaki Ikv^e o v&! trak kjer je rtreea: upat: da ta, vohao katolilko aote. ki w tak M ,aaJ\> m kraUilkajigi, a m pat todi v Kr M J aa pntniei, kaj ae, ae boao oe t* k rto ed hte«k»» če tod, »loreaakib, aapak ^ katohlTi^ k. -aajo aeoda vaj toliko kot ^ « Ktf ,J dop.„ik aaaidljivo foreri o aekea mnkf n tjL fch«, ki sta avoje koapaarfe tbtrik, bi bik fc^ >ia*>e delo. kc bi pr j* te let aa gtaooT*. a • nitali v volitve ali ae. o i*a aaj rtv* g d*pwt da »»e ega area ia avoj* pameti a* prodamo marmor, tai •kren^b, | berakea b* m je nato aajponrio»jie bbh« da tam k oi m ai treba hoditi v iolo [»nbo»n ki !■»'» d liaoot hodatfo podof*vat). da je liberaiitea iaodl|i»i« »etaret >loi*Bakeea narod« ta ker ima,o dolino« iiaa* tedi praviee liberake« a* dati miro. da bi po^eH * «• carodoa. kakar bi e* jin tljabno Zato »* "»kffi dabo^Bika, ki akteBaki mili rod gorko Ijobi. av*u doltaoot «0 akj Ijndtto podafevati. kaj je lib«^ittem ia N A11 bodo dabovoiki v tem avojoa d*U dt.^ da vsepovood po 8lo»*t«fce» like Mi. da •* alorenaki narod tavoda tvojega ka^ ««fa poBooa ia poiuaja. akeli tea Mj. kor i*č*J» »* prvafcva iD iaoti, ker ae, da govoriae t vriia bratskim Wkoa - ».dojk pnpoaarae. da ki ea,br* .Narodo«' potreboval ae aaao lednefa maU. aapok kskik d* W ga ob ovojem 6an .riarti' naprej, da bi •• bolj hitro pomikal proti . .. Tudi mi stojimo trdni za načela katolifika alej ko prej! Duhovniške spremembe t IJnbljaiiskl ikoflji j Premeščeni oziroma na novo nameščeni so naslednji častiti gospodje: Simon Smiluk, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, kot župni upravitelj na Dobo-vae; Janez Cuderman, kapelan v Kranjski gori kot kaz-nilnični kurat v Begunje, novomašnik Jožef Vrankar kol kapelan v Kranjsko goro; Ludovik SchilTrer, kapelan v Borovnici, kot kBpelnn v Naklo ; novomašnik Fr. Ilernik kot kapelan v Borovnico; Fr. Krumpestar, kapelnn v l.eskovcu, kot kapelan v Hibnic.-o; Alojzij Pehani ostane knpelan v Sodrašici, novomašnik Fr Traven pa je nastavljen kol kapelan v Dobrepoljnh ; Anton Pfajfar kapelan v Dobrepoljah, kol kapelun v Leskovcu. (Iz Žirev.) 14. oktobra Krčme siuejo pri nas odprte bili cele noči kakor v velikih mestih. Akoravno »mo že pred dvema letnim dobili zapoved, da se morajo ob določeni uri zapirati, ga ni moža, kateri bi pazil, da se lo tudi natančno izpolnuje Žalosten nasledek po-nnčevanja imeli smo leto« na roženvenško nedeljo, ko so malopridneži do smrti potolkli zakonskega moža. — Mirni občani pač po pravici zahtevamo, da slavuo okrajno plavamo in županttvo gledala na lo, da sc njihovo zapovedi natanko izvršujejo. (Neva fara.) C. kr. ministerstvo za uk in bogočasije je pooblastilo deželno vlado kranjsko, da dovoli, da l->kalija ('.oI na Vipavskem poslane samostojna fari«, Katoliško delavsko druitve v 1'reraljah ) S K roškega ae nam poroča; Dne 21. oktobra vriil a« je alied kal. pul. dru«t«a t Prevaljah kjer so snovali kntol. delavsko drnfitro. Na sbod je doilo obilno deUu-ev. mej temi tudi nekaj so-ci;a'o b demokratov. Batni govorniki »o povdarjali viižnost d-lavakrgv druitva, v kater« m tdruieui bodo delaici b«>ljt»-ppskrbrli ia »voje pravice. Navtcči delavci so pmljivo po »-lubali rame goiore u*r se voeli za novo druitvo N> ka| »o-riia^ib demokratov je tapu»tib tbornvaliiče, ko je neki govornik podarjal, da je delavcem mogoče pomagati le t znamenju krila. Pravila novega društva za delavce so »e predlo >H a viadi v potrdilo in društvo tačn« lakoj svoje delovanje, ko ae mu vrnejo potrjena pravila. Mi se t«ga koraka u organizacijo krščanskih delavcev ii arca ves-limo ter želimo noremu druitvu obilnih vspehov. (Nevl kapeli.) V l^deči vasi na Dolenjskem je sezidal J. Luštek ondolni posestnik čedno kapelico. Njen kip, ki nam predstavlja brezmadežno s početje Marije Device, jo s Tirolskega, umetno delo. Drugo kapelico je napravil J. Strojin posestnik v Ostrogu. V njej stoji kip lurškc Matere Božje; naredil ga je Jože Hudoklin, po-dobar iz Št Jerneja. Delo priča, da sc je močno potrudil. (Z tiare pri Sodrašici — Obletnica sv misijona ) Na rožniveniko nedeljo smo imeli obletnico sv. misijona. Domačemu gospodu dušnemu pastirju sta pomagala pri »v. opravilu č. g Fran Knavs novomašnik in jeden časi. g sosed. V nedeljo smo imeli dvojno službo božjo. Gosp, novomašnik je v svojem prelepem govoru razlagal moč Marij no in veliko zaupanje do nebeške kraljice. Ker so besede prišle iz srca, našla so tudi pot v srca pazljivih poslušalcev. Popoldne so je pričela spoved, katero je opravila velika večina faranov. Posebne hvale vredno je lo, daje bilo med spovedenci veliko možkih. V ponedeljek zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo in molitve za odpustke. — Za trud bodi izrečena iskrena zahvala ptujima gospodoma — kakor tudi domačemu dušnemu pastirju, kateri se tolikanj trudijo za našo časno in večno srečo. Bog plačaj 1 (V Zatičini) umrl je 21. oktobra upokojeni davkar Gaipar P eter lin. Pokojnik bil je silno blaga duSa. Priljubil se je gotovo vsacemu, kdor koli je imel priliko občevati i njim čet 20 let bival je ie v pokoju največ v Zatičini. Hudi protin gaje vrgel na postelj. Dasiravno je mnogokrat trpel silno hude bolečine prenaial jih je potrpežljivo popolnoma vdan v boijo voljo. Vedno je bil vesel iu poln dovtipa. Zal besede ni bilo slitati iz njegovih ust. častil je posebno žalostno M. B., katere podobo je imel vidno pred seboj. Akoravno privezan na boloiiko postelj, opravljal je prav vealno svo,e krščanske dolžnosti. Ako »i ga obiskal dopoldne, nikoli ga nisi našel bres molitven- knjige v roki. Bil je skromen v svojem iivljenja, traven pa silno gostoljuben. Zapustil je lepo premožeuje. N|egova oporoka kaie nam posebno njegov blagi snačaj. Glavni dedič je domača iupoa cerkev, tuatne avote volil je cerkvi Srca Jetnsovega v Ljubljani, svoji domači cerkvi n a Vidmu poleg Krikega. lUtun tega volil je ie več svot v blagi namen. Zagot«vo labko upamo, da ai je s svojo potrpežljivostjo in udanostjo, kakor tudi blagimi volili za-tlaiil milostljivo sodbo boijo. (Prepovedani živinski »emuji ) Deželna vlada kranjska je z odlokom z dne 22. okt zaradi živinske bolezni na gobcih in parkljth v občini Lokavec na Goriškem prepovedala vhod živine na semnje v postojinskem in logaškem okraju. Nasprotno pa jč klicala prepoved gledč novograjskega okraja v Istri. da Šentjanža pri Radečah) Vinska letina je slabia kakor lanska. Kapljica pa veliko boljša in močnejša od lanske. Trgatev se je vršila prvi in drugi teden vinotoka, vreme je bilo ugodno. Kbor želi dobiti dolenjskega dobrega io poltenega vina, naj obrne do farnega cerk-venika v Šentjanžu. (Kako visok je milijon goldinarjev.) Lepo se sliii, ko govorilno o milijonih; zapiiemo lahko s številkami kaj jc milijou (I,(XX).000), toda prav sa prav ai pa le težko mislimo, koliko da jc to. Neki etavbar Kajnrat v Gajnfarnu jo zadnji čas natanko zračunil da jo kupček 100 gld. stisnjenih jeden na drugega visok 2 cm. Ako si mislimo lako naloženih goldinarjev za milijon, tedaj jo ta stebrič za 10 metrov viiji, kakor stolp sv. Štefana na Dunaju, ki jo visok 140 metrov. Vkljub temu jasnemu računu pa nam najbrie no bo treba skrbi imeti s postavljanjem tacega stebriča, zakaj redki so, ki ga zmorejo in ie U velikrat niso srečni. Toliko pa je gotovo, da ni mogoče napraviti samo z denarjem stolpiča do nebes, tudi ko bi Rothsdiild v te namene vse svojo milijone dal. Najcenejši in najboljši rir nakupovanja % Ubald pl. Trnkdczjf T"H lekar zraven rotovža v Ljubljani f riporcia Cv«t teptr trguj* Gicitf.»! .'» pt.i Mktr-k.fi.c 1 f i FUalmakl aaUA&al al praal liro p a itnitm j •tr«*«; rutivti tki ia lajia Mmum a.pr. pr. kail)L — S>i,»-.ca M kr. 6 attkSČoie 2 f d 60 kr. Odvajala« ali Matlla« krogljio« tetr* IiMk pn lUiui! uiit ««■ M*dc - Pkatu);a JI kr. jtdta i«t /rk t € Ikitu. *m; rei« 1 fid. i kr. ■•dtlaa *tap* aa tlTtao ra »t ""___. IraaJ. frttH pri kra.ak. k t*,, k .. prafctk - Za* /»k , n U^uai aai«doa rr*d »elja .« 50 kr.. 5 i«r tam., 2 Cv«t aa konj« iranlc u kon«. j «»ra ;r. pral««« H atakaa,. «m. itr> » ktkt t bil. r.i 1 krtu« pn rta.,,k Mm« •• — St*k>ti*t t r«. bUn m tavodom rrtd iUm > 1 r-d . j«t atafclmic i ra-Liitia aaT>Jom »r*d it 4gld. V»a u nal>U iB ±rug» idrav; na i-.di:r» * dobijo t lekarni Nalila plTrafer-ja »IjiMjiii zrniii ntnii I* v*ak laa » prvo mM« raipoliljajo. u^ »■aaj » oktet-ra: Gradec. JO. oktobra: Lla«, 27 oktobra Trit, 27. oktobra. Ib, 12. M*. 41, •a. K, 24. ti. 77. 4. 62 So. |C z-adnja oen* II. niklauc v Ljubljani. Spitalike ulice itev. 5 Zaloga vsak«? bal«* Stalit u<*£a blajra /a možke in ženske u» i 7 l kak r tudi «.«• tr»t* kece. kovtrr. »rajcr, Jop«- uneovler avlleur In raJcaMr rntmd. po mtjiii>Ji etMil. "^f z.adnj a oena nr K«i/. fini«! proti protlnu . * K I/.<1<*\ 11 ia I«I C«aa I tttkl«» c lgl proti protlnu it«h l# karat h 1? | Ctna I iltklf fl-ci I |l | Ki*!/.«!»* flulii I iS. t» d J>i Kvsl/. ^ | Glava« tU««« ma Okralsa lakaraa v Kara*«tar|« j Največji izbor ^ S C X Pr/ -nrhrtO /• ' * Y> Vi ei*/ \\ / r>%J' - / V- ' J! / U) sua-3 afjiunpN v_ f VN rrr. b f ---------'»vavi 15 novembra 1894 zvečer idel je ravnokar ter 8e dobiva komad 20 krM po pošti 23 kr. v Katoliški Bukvarui in TIskarni v IJublJauI. — Tudi III. in IV. zvezek sta Se v zalogi. i varstveno znamko labuda je ne-oporekljivo najbolj«; Mvdstvo, da dob.S anežnobelo perilo za čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga, kakor dokazano najtoljfo razku-ievalno aredatvo za u*dk>-riiio perila in pii tem popoluona oh-škodljivo za perilo iu roke. j&r, c. Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Scbicbt-OTa štedilna jedrčna mila, katerih ne pres-ga noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da ao, jeduo teh-le var.-tveuih zuamk: 302 12-6 Jurij Sciiulit, l\t|e ob Luki (Aussi? n. (I. E.J, tovarna aa milo, avefie in palmovo jedrčno olj«. tXitX>tXxX>ex>LX*XHJj«JLKX> s Olzova kava š priznano ntjboljla to najlidat-nejla dodaja kavi 10 dobiva v glavni islogi za Kranjeko pri M. VVajjnerjevi vdovi v Ljubljani, 10 v v m h ipocorjskih io koDsuainib prodajalnieab. J. PSERHOFER SUSf" Pri zlatem drl, jabolka. J» I WLIIIIVI L. 11 Hele haapfrl. lekarnar »aa l>iiiui.|u, I., Wiitferatrnnxe IS. Kri 4C 1 |I»m», poprej nnlvonalne krogljloe imenovane ao tUro-tcano zdravilno aredutvo. — fte mnogo desetletij »o le krogljl.« aploino rariirjene, mnogi idravmki jib UfuMijejo, ih malo je rodbin, v katerih ni malo zalog* tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teb krogljic velja 1 ikatljloa a 15 krogljloami 21 kr., 1 zavoj a « Ikatljloaml 1 gld. 5 kr., pri ni-frankovanej poilljalvt po povzetji 1 gld. 10 kr. — C1* o« naprej polije denar, vtjja « poltnine prooto Miiljalviio: l tavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 80 kr.. 3 lavojl 3 gld. 85 kr., 4 zavoji i gld. 40 kr., 6 zavojov 5 gld. tO kr, 10 zavnjer 9 gld. 20 kr. (M«-nj nego jeden »avoj o« n* moi« odpoolate)—- Proal ae, da ae zahtevajo lareono l"»rrhoferjn kri tistUne krog- Olee in gleda na to, da ima vaak* ikatlji<-a na pokiovu na navodilu za rabo otoje«'i iraenaki pečat J. Psarhofar in iie«r v rudofil ~>JCk barvi. l'K) 12 1 Balzam aa ozobljlne J. Poorholacja 1 lon««k 40 kr.. a fiankovano poiiljatvijo 65 kr. — Trpotiav aok, proti kataru. hripavooti. krčevitemu kaliju itd. 1 aiekleniea 50 kr. — Ameriška mata aa protin 1 gld. 20 kr. — Praiek proti potanja ndg, škti(ju« 50 kr., 11 irankovano po4.lj*tvijr» 75 kr — Balzam za raio, I flakon 40 kr.. • frank, puiilj. 65 kr. — Zdravilaa oaonoa fPraik« kapljtoe), proti »prijencmu Ulodou, «l»b«j prebavljivuoll Ud. I itekl. 22 kr. — Angleški ftndeznl balzam I «tekfeni-a 60 kr. - rtjakarskl prašak. proti kaliju itd. 1 ikatlja .15 kr.. o frankovano poiiljatvljo 00 kr. — Taaaoohlnln-pomada. J. Pserhofarja, najbolje tredatvo u poopeievanjo raati lat. 1 Ikatljiia 2 gld — Unlvarsalal obllš, prof. 8 t « u d « I • a , »redatvo primerno ranam, oteklinam Itd 1 loniek 60 kr., s frank, pošiljat. 76 kr. — Untvarsalna Mstllna ael A. W. Bnllrtoh-a. Domač« zuravilo proii poalfdieam alabega prebav Ijanja, 1 pak. 1 gld. Haren tukaj omenjenih iidelkov ima t* va« v av«irijakih &aaopiaib naznanjen« iu- in inoiemak« faruiacflvtiSn« aperijalitet« in *« voi predmeti, ki bi jih ne bilo v »alogl, na zahtevanj« toino in po ««ni pmakrbi — jgjp- PoiUJatva po polti »vrle w najbitroj« proti pr«dpoliljatvi nno*ka, v«ij«pa tudi proti povMtju. - Oa oo daaar napraj pollj« (aajboljl« po poltnaj aakasalot), Je poAtalaa «oatt nitja, šop prt polUJatvah a poTaatJam. . Zgoraj imanovan« »peljal I tete dobivajo m tudi v IdablJanl pri O. PtoooU-Ja K m c (ovalnem koirri so hočejo pouiiti • a« rtičem, kar koriti i njihovemu napela«ruu gojpo )ar-»tvu. priporočamo kajiiioo Kmetom v pomoč. Haroda»-goip«4anka razprava. Spita! Iv. Belee, iupuik. Cena 20 kr, t>o polti 23 kr. Dobiva a« v „ Katoliški Titkarai* v Ljubljani. Halo obrtniio ai lahko in z malimi stroški sleherni mora povsod ustanoviti. 182 204 Lep dobttak zagotovljen. Krankovana piama (10 kr.) j* poliljati pod nMlovom: Efgart Ctmp, Milan (Italija). Zalop ii zavod za Mff milji iiM) šil m pretaslito mm ..pri rvdf^a križu*. Viljema Bkarda II lltiriuii 1. Dunaj. II, Funt«:™« 21 tn^rtbt ta z»» >«»' «= j Gorko zimsko obleko k < Havelok limake auknje. vaakorratne koiuhe ' hlač*, i al are a reverendr. 100 u., Lltnrritno oprat« r-aU^In: p5 eeftvei^ pred; sj: imteio b trata kolarja. aajraalea ruiomtt. dahoratAka tople« - rm>»t. r<> as/ t.. t tu- Izrrtnjl M Ui»« il Mf Mi>|i trpaif>«fi a »|» aa- tlltM iMill IH|lil(lil • MM H 11X1J Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarniška »al o« a prtatalk švtoaraklh ladalkevl .Vrlj bol)it ln tuijrrnrjir fcppm' in stensko ure ure budilnlfe i»t« »rafcma ia aikainat« »»rim, Itn«. pritiM, raptataca, aaprts« 131 p-oda,* in in.a t ia.^h l> p. Fr. Čude* i IJubtJaal Mr»tul trt. aaspr. r»uu« Peprti la tudi r.4/t*tavor,t* u»r#.j. t*a. m U duij — Za Uaf« ^n r k } loto ututaio ta naunl&o f, ra« pa.4. tsr.iAi • i*04t'J>aiif M /rn»Au na rusy. £Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in naitarstve! *na. Uan tm. Laeilnf u »»• tlaiiloice aa udje IG^HELLER, DUNAJ ^ ^ b a S llS r M Pl«*«]« m ta4l aa »kr»ke. - Biaf« p« a*r1 >♦ aa raspalaf*. - €«111 U »t»rel as ukf<« kres >l*re«. Priporočilna molitven* knjiga. Marija sedem žalosti Dobiva ae po 80. 90 kr. ter po gld. I. in gld. nO. 1-20 Po poali 6 kr pri •/. Botiafiu 12 k>%)tgorr*u r LtubU^nL Objava, Previdnost! I4-S0 Soita ta.a ta»r «£ ... tn:ta F-ate K»:.-r»:r.,ra t tL~T"tKzr, r*fc «• i, a, ;r.T ur. pr&Ut m , tr * ■■ ' '■ ;. - 4 »kiti Utv.. M :3*t"J® " •.' s vi. ta,o » t ati * ••'»<»• U.I s. Rathre,,^,. 'TT' urtt. , r '.I . , > ™ k•-*•.;>! u t j Katnreiner! Vsakdo -m kateri r»l.i edllkataa« ie-li.ifrm tlsitaro letane Ptcooli-JsT« P' i I j u Ulj a u t. »j ohr»a. «0 Mitu S Vnanja naročJ* ratpoi'.l;a r00 povtetju »nesk* US ti 1* Tlaka .Ksuliška Ttakaraa '