Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gid. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta o gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki'. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. c' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanii s
, Ce se tiska enkrat: 12 kr.,
i se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l;,6. uri popoludne.

225.
V Ljubljani, v soboto 3. oktobra 1885.
Letnik: XIII.
Državni zfoor.
Z Dunaja, 2. oktobra.
V današnji seji zbornice poslancev vršila se je najprej potrditev raznih volitev, ki so bile te dni rešene od posameznih oddelkov. Potrdile so se volitve vseli poslancev, razun 28, s kterimi se bode imel pečati še legitimacijski odsek. Ti poslanci so: Auspitz, Äusserer, Bilinski, Bloch, Borčič, Borelli, Falkenhayn, Fischer Jožef, Franceschi, Furtmüller, Goluhovski, Hayden, Heinrich, Hiibner, Kallir, Klaič, Kowalski, Mandyczewski, Masovčič, Moser, Potočki, Šuklje, Šupuk, Sienzalewicz, Stadnicki, Suess Ed., Tausche, Wagner, Začek.
Levičarji bi bili kaj radi tudi volitev dalmatinskega poslanca dr. Bulata izročili legitimacijskemu odseku, češ, da se je lalionskim volilcem Viškim vde-ležba pri volitvi zabranila. Pa večina je to volitev potrdila, ker se je vršila soglasno in ni bilo od nobene strani nobenega ugovora zoper njo.
Potera se je vršila volitev zborničnega predsednika. Oddanih je bilo 325 glasov; izmed teh dobil jih je dr. Smolka 293, Knotz 1 in Schönerer 1, 17 listkov pa jo bilo praznih. Starostni predsednik g. Posselt toraj prepusti predsedstvo novo izvoljenemu predsedniku, ki se med živahnimi „dobro"-klici podâ na svoj sedež ter zahvalo izreče zbornici za zaupanje, ki mu ga je z novo izvolitvijo skazala. On to izvolitev tolmači kot nekako potrdilo tega, da si je v pretekli dôbi po svoji najboljši moči in zavesti prizadeval vstrezati raznim željam ; tudi sedaj bode to njegova prva skrb. V ta namen pa prosi podpore in prizanesljivosti gospodov poslancev. Na to se obrne dr. Smolka de poslancev in jih opominja, naj nikdar spred oči ne spustč dostojnosti, ki so jo zborovanju dolžni. On čisla priprosto govorenje, in priznava opravičenost najostrejše kritike, ki se opira na pravo prepričanje, vendar pa ne sme nikdar nasprotovati dostojnosti. Tudi do občinstva na galeriji se obrne dr. Smolka in ga opozorja na določbo § G opravilnega reda, po kterem je občinstvu prepovedana vsa-ktera hvala ali graja, ter izreka nado, da mu ne
bode treba galerij kaznovati. Konečno sklepa s tri-kratim „Hoch"- („živio")klici na cesarja, kterim so s krepkim glasom pritrjevali poslanci.
Zatem je bila volitev prvega podpredsednika; oddanih je bilo 322 glasov, od kterih je dobil Rihard Olam-Martinic 181 glasov; levičarski kandidat Clilu-mecky je ostal s 133 glasovi v manjšini. Tri glasove je dobil Schönerer, pet listkov je bilo praznih.
Ko se je Olam vsedel na desnici predsednikovi ter se zahvalil za skazano mu zaupanje, bila je volitev druzega podpredsednika. Oddanih je bilo 283 glasov, od kterih jih je dobil levičar Chlumecky 228, Gödel 11, Schönerer 5, Gross 1.
Voljeni so bili potem še sledeči zapisnikarji: Romaczkan, Szymanovski, Oc-hrimovič, Hevera, Kaunitz, Fuchs, Lupul z desnice; Baerenreither, Nitsche, Dobler, Fuss in Richter pa z levice. Reditelja sta z desne Schindler, z leve strani pa Meissler. Pred obema volitvama pa se je g. predsednik spominjal še godu presvitlega cesarja ter si izprosil pooblastilo mu v imenu zbornice čestitati.
Ko je bila na ta način sostava predsedstva dovršena, naznanil je g. predsednik, da je cesar delegacije sklical na 22. okt. t. 1. na Dunaj, in da bode volitev za nje postavil na dnevni red ene prihodnjih sej. Potem pa je grof Hohenwart stavil predlog, naj se na prestolni govor odgovori z adreso, in naj se že danes sklene za ta predlog voliti poseben odsek 24 udov. Enak predlog je stavil poslanec Plener v imenu manjšine. Oba predloga sta bila sprejeta, in se bo odsek volil že v jutranji seji.
Levičarji so stavili še nekaj samostalnih predlogov, iu sicer v zadevah pobiranja zemljiščnega davka, eksekutivnih prodaj in neposredne volilne pravice v predkrajih mesta Dunajskega. Ceski poslanec Hevera nasvetuje podaljšanje postave z dne 11. julija 1881, Ivronawetter pa službeno pragmatiko za nesoduijske uradnike. Razun tega so levičarji še vlado interpelirali, bi li ne bilo potrebno službena leta uradnikov tako vrediti, da bi oni, ki imajo huje in težavnejše službe, ne bili primorani 40 let služiti, da dobe popolno pokojnino, kakor oni, ki imajo lažje in nenevarne službe. Pa tudi desničarji so iz-
ročili vladi od poljskega kluba sproženo interpelacijo, hoče li varovati avstrijske državljane, ki jih pruska vlada iztiruje v novejšem času iz pruskih dežel. Ob 3/i na 3 je g. predsednik sklenil zborovanje in prihodnjo sejo napovedal na jutri ob navadni uri.
Denar — sveta vladar.
IV
Industrija in denar.
(Konec tega oddelka.)
Dobiček in zopet dobiček, to je bojni klic velikih tovarnarjev. Tudi mali tovarnarji iščejo dobička, veudar človeški družbi niso toliko škodljivi. Veliki tovarnar odera in izsesava ob enem večje število ljudi. Vzbuja pri ljudeh vedno nove potrebe ter jim vsiljuje nove vrste izdelkov; slednjič pekvarja s pomočjo naravoznanstva najpotrebniši živež. V tem oziru so jim v vzgled industrijski Angleži. Vino, pivo, moka, kruh itd. rastejo in se peko v kemičnih „retortah". Ako tovarnarji dajejo delavcem cenejo hrano, boljša stanovanja, to jo hvalevredno, vendar se drznemo trditi, da lastnega denarja niti vinarja ne izgube. Dokazano je s tisočerimi dokazi, da kolikor bolj se razvija moderna industrija, toliko večja je revščina večine prebivalstva.
Vemo iu smo prepričani, da božja kletov: „V potu svojega obraza boš jedel kruh" hiti človeku za petami, iu da bo imela zadolžena in nezadolžena revščina svoje zastopnike do zadnjega dno. Toda zatiranje brezštevilnih ljudi od nekterih tisočev krvosesov, vsestransko uboštvo — to je pridobitev novejšega časa, sad modernega napredka, političnega liberalizma in brezverske omike.
Dobro poldrugo stoletje se razvija ta napredek, in če se razcvita še petdeset let na sedanji način, potem gorjč našim potomcem.
Mnogo mož se je že pečalo z delavskim vprašanjem, na raznotere načine so ga reševali. Znana so imena Fourier, Baboeuf, Saint Simon, Weitling, Owen, Cabet, Louis Blaue, Proiulhon itd. Toda pra-
LISTEK.
Pismo z Gorenjskega.
Gospod vrednik!
Pred štirnajstimi dnevi sem Vam pisal, kako imamo lepo vreme. Res, celi kvaterni teden je bil tako lep, da ni mogel lepši biti in tudi prejšnji teden je bil do petka precej prijazen. V petek je pa začelo deževati in deževalo je tudi v soboto, v soboto zvečer je pa jelo nalivati in nalivi so trpeli do torka jutra.
O, ko bi bili Vi videli, kako so ljudje zdihovali, jokali, ko so v največem nalivu svoje pohištvo prenašali v varneje kraje, ko so gledali, kako jim voda neusmiljeno odnaša in zanaša njive in travnike, kako so trepetali, da bi jimVsaj še hiš no vzela.
Ob tacih prilikah se najbolj spozna človeško srce. Nekteri so klicali Boga v pomoč, molili, v nenavadnem času v cerkev hodili, nekteri (kterih je bilo pa hvala Bogu jako malo) so bili pa popolno apatični. Korenci so nekdaj sloveli kot posebno pobožni ljudje in so večidel šo zdaj za cerkev jako
vneti in vendar se je v nedeljo Podkorenom nekaj zgodilo, kar bi se najbrže nikjer drugod ne moglo zgoditi. Imeli so tam žegnanje in sicer jako žalostno, ker jim je povodenj žugala vse odnesti. In na tem strašnem pozorišči sta imela dva krčmarja godbo. Zunaj so ljudje jokali, v krčmah so pa grozovitneži skakali. Vse je krčmarja za Božjo voljo prosilo, naj godbo pustita, ali pomagalo ni nič, rajalo se je do ponedeljega jutra do petih. Kaj pravite, gosp. vrednik, ali niso taki krčmarji zelo podobni rimskemu cesarju Neronu?
Povodenj je zdaj nehala in pokazalo se je grozno razdejanje. Pri nekterih hišah, kjer prej ni nikdar voda tekla, zijajo po seženj globoki propadi, da so še okoli hiše ne moro iti. Na inarsi-kterih njivah so vsi letošnji pridelki vničeni; ali to še ni najžalostneje. Veliko žitorodne zemlje se je spremenilo v prod in ni dosti upanja, da bi kedaj tam postal rodoviten svet.
In kakošno jo ljudsko mišljenje zdaj po nesreči? Gotovo Vam je znano, da je po mednarodnih pogodbah turški fatalizem tudi pri nas sem ter tje privilegij dobil. A večidel spoznavajo ljudje, da jo to kazen Božja in nekteri so prav hvaležni, da jim
jeVsaj stanovanje ostalo. Jako britko se mi zdi, da ostudna sebičnost tudi ob tacih prilikah ne miruje; prepirajo se sosedje med seboj, češ, ti si nalašč tako jezil, da jo meni voda trgala. So li te pritožbe istiuite ali ne, ne vem; vera pa, da krščanska ljubezen no dela krivice in tudi koga krivično ne dolži. Jezil je pa menda vsaki tako, kakor je ravno po okoliščinah, da bi se škode obvaroval.
Bog nas kaznuje ali z drugimi besedami, ou pripušča, da nas greh kaznuje. Človek se je obrnil od Boga in samega sebe postavil na altar. Od Boga odpadli človek noče poznati namena, ki ga ima vnanja priroda, isto tako taji on solidarnost človeškega rodu. Prizadeva si vedno, da bi vsa priroda in vse človeštvo služilo njegovi sebičnosti in raz-košuosti. Zategadel vničuje prirodo, izmolžava bližnjega z oderuštvom in obrestnim posojilom, lo da si žep polni in s polnim žepom svojim strastira streže.
Vem, da tudi zdaj ne bodo nikdo teli mož Boga spoznal, saj — dela vso le priroda, večna priroda (narava, tvarina)! No, naj le! Bomo videli, kdo bode tem možem v večnosti povračoval, ali Bog ali večna priroda!	,
A
'■.r,. ré
vega vira rastoče revščine niso zasledili, in ta je brezverstvo in brezmejno gospodstvo samogoltnosti ali denarja. Iskali so bolezni v posameznih znamenjih (simptomih) in loka v mnogih sanjarijah. Zadnja lota sta se oglasila Schulze-Delitzsch iu Lassalle. Pisalo se je že mnogo o teh možeh, toraj bodimo kratki.
Schulze je zastopnik liberalne šole na socijalnem polji. Vsa njegova socijalna modrost je licemerstvo in sleparija. Njegove družbe nimajo nobene vrednosti, ako se razširijo v celi družbi. Delavec brez denarja nima od njih nobenega dobička; k večemu mali obrtniki, ki imajo kaj denarja in zaupanja. Schulzejeve naprave more le oni hvaliti, ki hoče v „interesi" kapitalista pesek metati v oči delavskim stanovom.
Kot velikan se vzdiguje nad prtlikovcem radikalni Lassalle. Bil je genijalna glava, učenjak, pošten prijatelj delavcu, drzen in nevaren agitator. S krščanskega stališča mu skoraj ne moremo oporekati. Strinjamo se ž njim glede direktne vo-l.lne pravice in glede delavskih zbornic. Tudi državna pomoč nam ni strašilo. Prava prostost za vse je tudi naša misel. Vendar ž njim ne moremo hoditi celo pot. Lassalle sicer najde sedež so-cijalne bolezni v samogoltnosti, pa spregleda, da so revni lahko ravno tako samogoltni in sprideni, kakor mnogi bogatini. Za notranjo bolezen nasvetuje zunanja zdravila. Dalje bi se osnovale delavske zbornice v njegovem smislu le po prekuciji. Mirnim potom bi se nenasitljivi egoizem težko postavil pod kap ter vrgla ob tla politična laž modernega liberalizma, ker jeza, sovraštvo je že sedaj velika v nasprotnem taboru. Kapitalisti segajo globoko v svoje žepe, ako so v nevarnosti njihove pravice (?) in koristi. Slednjič bi bila delavska država po Lassalle-jeve.ni nasvetu še večja nesreča za državo, kakor so liberalne večine v zbornicah. Doživeli bi čase francoskega „konventa". Udje Lassallejevih društev so ljudje, ki so ne spravijo pod jeden klobuk.
Kaj naj pomaga? Morda koalicije tovarnarjev z delavci. Misel je dobra, toda neizpeljiva, ker bi krščanstvo prej moralo vzgojiti take ljudi. V posameznih slučajih se dado izvesti. Tovarne, kjer veje krščanski duh, mnogo reve olajšajo; toda koliko je tacih ?
H koncu glavne misli krščanskega narodnega ekonoma: „Naše prepričanje je, da se modernemu postavi v bran krščanski napredek, državi modernega liberalizma z navidezno prostostjo krščanska država s pravo prostostjo, paganski vzgoji krščanska vzgoja in omika, potem rešimo družbo."
H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. oktobra.
Not ranji' dežele.
JJjakovski škof Strossmajer, ki je svitla zvezda pravega in nesebičnega domoljubja na jugo-
Za prihodnost ne skrbi nikdo. Spekulantje kupujejo gozde in jih z velikim dobičkom brijejo na golo ; kmetje sekajo neusmiljeno, da morejo plačevati obresti in da morejo pijančevati. Za prihodnji rod se ne skrbi, ravna se po načelu : après nous le déluge (za nami je vesoljni potop).
Da, francoska prislovica se ne spolnuje samo po duhu, ampak tudi po besedi : ne le, da naši nasledniki ne bodo imeli kaj jesti, celo nam že žuga vesolnji potop ali povodenj. Gozdi imajo velik vpliv na obnebje in najbrže imamo zarad izsekanih gozdov sušo in za njo nalive vedno na dnevnem redu. Ker pa jaz nisem naravoslovec, ne morem o vplivanji gozdov na močo nič določenega povedati, ali o vlažnosti pač lahko rečem, da je odvisna od gozdov, ker nam to kaže vsakdanja skušnja. Popolno gotovo je tudi, da so v planinskih deželah lo izsekani gozdi krivi vseh velicih povodenj.
Gosp. vrednik, ako se vstopite pod košato drevo, ko začne dež iti, bote imeli najmanj pol ure streho in kedar neha deževati, bo še od drevesa precej dolgo kapljalo. In kjer raste drevo, tam jo tudi prst, mali in drugo rastlinstvo, po kterem se voda le počasi odceja. Dokler so bili gozdi zaraščeni, ni bilo povodenj, ker se je deževnica le polagoma odtekala. Pri zadnji povodnji smo imeli pa priliko opazovati, da se je voda pri vsakem nalivu v pol ure narastla in po nalivu v pol ure že odpadla. Ker
slovanskem nebu, praznoval je letos o malem Šmarnu svoj 70. rojstni dan in ob enem 351etnico svojega škofovanja. O tej priložnosti sprevidel je prevzvišeni vladika, kako da ga njegov narod ljubi, spoštuje in časti. Narod ni vprašal, kako je Strossmajer v milosti ali nemilosti pri Madjarih, on ni gledal na to, kako kalvinski ministerski predsednik sprejem pred cesarjem vreduje, temveč mu je izrazil svoje spoštovanje kakor svojemu vzoru, svojemu zavetniku, kakor svojemu vodniku v brezštevilnih pismih in telegramih, ktere mu je od vseh krajev poslal. Škof Strossmajer se na tiste v „Pozoru" sledeče zahvaljuje: „Ob nedavni slovesnosti svoje 701etnice, ki je bila ob enem 351etnica mojega škofovanja, došlo mi jo toliko in tako vročih častitanj iz vseh krajev naše domovine, posebno pa iz skalovite in junaške zibeli, iz naše Dalmacije, da po pravici in resnici lahko rečem, da mi je čestital ves narod hrvaški. Ker se mi ni možno vsakemu posebej dostojno zahvaliti, zahvaljujem se po tem potu iz celega srca vsem občinam, zadrugam, društvom in posamičnim osebam, ki so mi izražali ob tej priliki svojo ljubezeu in spoštovanje. Že od svoje mladosti som si prizadeval v svojem srci ljubezen do Boga in do svojega poklica združiti z ljubeznijo do domovine iu svojega naroda. Vedno sem bil tega prepričanja in sem še dandanes, da se človek ljubezni božji ne more lepše zahvaliti, kakor z živo, čisto in plodonosno ljubeznijo do svojega naroda. Po tej ljubezni Bog presoja vrednost ljubezni do njega samega. On sam je namreč rekel, da tisti laže, kdor trdi, da Boga ljubi, kterega ne vidi če svojega brata ne ljubi, kterega vsak dan vidi in ima ž njim opraviti. Temu načelu ostal sem dosleden do danes; in če tudi so nekteri med nami, ki so kamnje za menoj metali in blato, je vendar naš narod splošno pravičen ter mi ob vsaki priložnosti skazuje svojo ljubezen in spoštovanje iu to mi je na tem svetu za božjo ljubeznijo in milostjo najlepše plačilo, najboljša tolažba in okrepčilo. Vsi moji prijatelji bodo naj prepričani, da svojim načelom ostanem zvest tudi na dalje, ter bom našemu narodu vračal tudi nadalje ljubezen z ljubeznijo in spoštovanje s spoštovanjem in to tem več, čem huje me bodo nelivaležneži psovali in grdili. Še enkrat najsrčnejo zahvalo vsem tistim zlatim dušam iz ponosne Dalmacije, iz njenih otokov in kotorskega ustja, ki so mi tako mnogobrojno in ljubeznivo častitali. Tudi na dalje priporočam se njihovi ljubezni, prijateljstvu iu molitvi. Josip Juraj Strossmajer, škof Bosanski iu Sremski."
Ogerski ministerski predsednik Ti s za praznoval bode letos meseca oktobra desetletnico svojega predsedništva. V to sestavil se je odbor pod načel-ništvom grofa Andrassy-ja, ki bode skrbel za primerno slavnost. Za spomin dali mu bodo krasen album s seljankami vseli tistih krajev, ki spominjajo Tiszo njegove mladosti.
Megla, žalostna megla nezaupanja, ktera se ja do sedaj vlačila mod Avsrtijo in Rusijo, jela se je umikati solucu sporazumljenja med obema državama. Na Buskem pričela so se „Novoja Vremja" pečati z mislijo, da se mora na vsak način med imenovanima državama, ki ste ob enem največji slovanski državi, napraviti pravo, resnično in stalno prijateljstvo. Podlaga tem razpravam je slovenska ideja, podpira jo pa nazor, da se Slovanom v Avstriji dobro godi. No, to je že res, da nas ravno na meh še ne derejo; da bi se nam pa v resnici dobro godilo, tega pa še prav nič ne čutimo. Lepo pa bi bilo pravo sporazumljonjo med Avstrijo in Rusijo in tudi koristno Slovanom ter si ga mora pač vsak rodoljub iz srca želeti, kajti skupne koristi na balkanskem polutoku so takega
se voda z vso močjo naenkrat po golem hribu vdere, je čisto naravno, da s hriba kamenje iu prst po-plakne in v nižavo zanese. Prejšnja struga, ki je že sama na sebi premajhna za sedanje hudournike, se še s prinešenim kamenjem in blatom zamaši. Voda prestopi strugo, trga zemljo in poplavlja s kamenjem in peskom.
Zdaj se toliko piše o tem, kako bi se struge umetno vravnale (regulirale). Jaz pa mislim, da vravnavanje ne bo dosti pomagalo in da bi v mar-sikterem kraji več stalo kot je kraj vreden. Nekdaj ko so bili gozdi zaraščeni, ni bilo treba vravnavanja in ista struga ie za več sto let zadostovala.
Pri nas jo zdaj jako žalostno. Škode imamo na tisoče in ako se več tisoč zdaj precej ne porabi za stavbe pri vodi, bomo pri prihodnjem nalivu imeli še večo škodo. Ako se bo tudi v prihodnje tako gospodarilo, kakor zdaj, bodo povodnji tako dolgo gospodarile, dokler bo v hribih kaj peska in prsti. Ko bodo vse skalo poplaknene, si bo voda že sama skopala primerne struge in povodnji ne bo več, ali potem bodo hribje goli in gola bo tudi dolina. Tako se priroda maščuje nad človekom, ki noče biti Bogu pokoren.
Božje kazni so sicer različne, a vselej imajo namen ljudi na pravo pot privesti. Zgodovina nam pove, da so bili kristjani v prejšnjih stoletjih marsikaj malomarni, misleč si, saj je dosti, da imamo
značaja, da se bodo le dosegle s pravim sporazum-Ijenjem obeh slovanskih velesil. Vsakojako posamično postopanje te ali one velesile imelo bi krvavo vojsko za saboj. Ko bi bili avstrijski državniki vže v prejšnjih letih bolj na Rusko in manj na Nemško stran svoje ušesa obračali, bi bila Avstrija dandanes mnogo na boljem, kakor je in tudi marsiktero blamažo bi si bili prihranili. V očigled tega bi pač ne bilo dobro, če bi se v zunanjem ministertsvu spremenil načelnik, kakor je bilo včeraj govorjenje, če tudi bi želeli, da bi se Avstrija kljubu temu pod Ivalnoky-jem do Soluna pomaknila.
Vmuije države.
Srbska je komaj železnico dobila in že se ji je ponudila priložnost, da okusi njeno korist v vojaškem oziru. Vojna oblast vkrenila je z železniškim vodstvom, da se odpravi vsak dan po enajst vlakov iz Belegagrada proti turški meji do Niša, kakor daleč je namreč železnica gotova. Vsak vlak imel bo po 50 voz. Na ta način mislijo v petih dneh vso mobilizacijo dovršiti in vojake zbrativv tri vojne kore, v Dunavski namreč, Moravski in Šumadijski. Avstrijski poslanec grof Khewerihiiller, povrnivši se iz Dunaja, kamor je bil odšel po naročila, je bil takoj na kraljevem zaslišanji. Ruski poslanik se kraljevemu dvoru nekako odteguje, angleški pa v spo-razumljenji z avstrijskim postopa. Da se je skupščina v Nišu pričela, sporočal nam je včeraj brzojav; ob tej priložnosti je več poslaucev kralju izreklo svojo misel, da se bolgarski zvezi ne bo dalo vpi-rati, temveč jo bo pripoznati potreba; pri vsem tem pa Srbija ne sme pozabiti na svojo lastno korist in ne sme na nikak način izspred oči spustiti nekdanjih lastnih jej pokrajih. Nekdanja dva srbska sokola, vodja vstašev iz leta 1875 in 1876, slavno-znani Ljubibratic in pop Začko prišla sta v Beligrad in nabirata legijo prostovoljcev, obstoječo iz tujcev. Naborni urad se je že otvoril in se vsakemu prostovoljcu na roko plačuje po 20 frankov. Turki, po Srbiji prebivajoči, dobili so ukaz, da se jim je nemudoma domii vrniti. Srbski finančni minister Petro vi č je na Dunaji dobro opravil, kamor je bil prišel denarja za vojsko na posodo prosit; ob enem se je pa tudi izjavil, da bi mu „Landerbanka" jako vstregla, če bi hotla Srbom obrok za vplačilo dolga za zgradbo železnice nekoliko podaljšati. „Litn-derbanka" vprašala je pri vladi, ali bi ali ne in ondi so ji rekli, da je Avstrija s Srbijo prijateljica in bi se ji dobro zdelo, če bi se Srbiji iz zadrege pomagalo. Nato je Petrovič denar sprejel iu se odpeljal nazaj v svojo domovino.
Združena Bolgarija imela bo skoraj 80.000 mož na svojih mejah, ki bodo vsak sovražni napad odbijali. Pod orožje so se sklicali vsi Bolgari od 18. do 40. leta inv kar je najbolj čudno, ne delajo nikakega razločka. Židje, kristijani in mo-hamedatii sami popuščajo svoj posel in hité pod zastave. Turški mufti v Pilipopelju je namreč moha-medane opozoril, da je sedaj pravi njihovi vladar knez bolgarski, za kterega morajo, če treba, tudi v boj in vbogajo ga vsi. Tako postopanje ima toliko dobre nasledke, da se ho Turčija res prepričala, da kristijani niso proti njej, temveč edino le za združenje Bolgarov.
Ruski častniki, ki so do sedaj v bolgarski vojski službovali, odpuščeni so vsi iz službe ter so po 5000 frankov odškodnine dobili. Ob enem je pa bolgarska vlada poklicala vse bolgarske častnike iz Ruskega domii.
Grška, jela je že žugati. Grški poslanec v Parizu izjavil se je nekemu ondašnjemu časnikarju, da če bi se zjedinjenje Bolgarske in iztočne Ruíne-
le pravo vero. Prihajali so Turki, ki so s krutimi napadi kristjane učili, da morajo za svojo vero tudi trpeti in Bogu zvesteje služiti. Ker smo dandanes preveč v prirodo zaverovani, nam pa Bog elementarne nesreče pošilja, da bi se zopet k njemu vrnili.
Ker smo mi slabeji kot so bili naši predniki, zato nas Bog tudi občutneje kaznuje. Kedar je turški napad minul, so oropani in zbegani kmetje sicer nekaj časa stradali, a usmiljeni in premožni sosedje so jim kmal^Cz delom in živežem pomagali in ker kmetje niso bili zadolženi, so bile v nekaj letih turške rane zaceljene.
Vse drugače je pa dandanes. Nekterim zadolženim kmetom je voda skoraj vse vzela. Kako bodo plačevali obresti, ktere bo kapital tirjal, kajti kapital ne pozna usmiljenja, ne pozna nobene sve-teje reči kot so obresti. Sosedje ne bodo dosti pomagali, nekoliko zategadel ne, ker je med njimi krščanska ljubezen kolikor toliko zginila, najbolj pa zategadel ne, ker no morejo, ker so sami zadolženi.
Saj se bo za reveže tudi drugod pobiralo, utegnete reči. Gotovo se bo pobiralo in trdno se nadjarn, da mi bote tudi Vi, gosp. vrednik, cn goldinarček v ta namen poslali; ali z nabiranjem in z nabranim denarjem je križ. Ako se v cerkvi napravi darovanje, se ga sicer zadolženi kmetje (in teh je večina) vdeleže, a s težkim srcem, ker dolžniki tako rekoč
ni je od velesil v resnici pripoznalo, dvignila se bode takoj Grška in z njo ves ostali orijent. Če je državam na tem ležeče, da se mir ohrani, naj se knez Aleksander zopet v Bolgarijo vrne, v iztočni Rumeliji nastavi naj se zopet Gavril paša za guvernerja; sicer jela bode Grška drugače postopati. Kakor hitro pa Bolgarija združena ostane, poveličati so mora tudi Grška ter se bote Macedonija in Kandija takoj uprli, če bode vse res tako, pokazala bo bodočnost; vemo pa, da laglje je govoriti, kakor izvrševati. Oe bi Evropa združeno Bolgarijo pripo-znala, bi človek mislil, da bodo pripoznanje vendar veljavno; toda temu ni tako! Grška pravi, da ga ne bode nikdar pripoznala in se mu bo če bo treba tudi z orožjem v roki vstavila. Na meji ima že svojih 23.000 mož brez rezerve. Vrh tega bode pa vlada v kamori zahtevala oboroženje dveh rezervnih brodovij. Kljubu temu jo pa še prav lahko mogoče, da si bodo neslavni potomci slavnih pradedov vendar-le še premislili, preden se proti Macedoniji in združeni Bolgariji dvignejo in to tem bolj gotovo, ker jim skupna Evropa svetuje, da naj se mirno zadrže.
V nedeljo, 4. oktobra, obstopili bodo Francozje zopet volilni vrč, da si izvolijo nov državni zbor. Kakor po celi Evropi, razkosan je tudi francoski narod v brezmejno število strank, kterih nekaj hočemo, in to le bolj poglavitne, navesti. Poglavitni razcep kroji se v dva mogočna dela v m o n a r h i s t e iu republikance. Monarhisti so zopet dvoji, a) taki ki so za kraljevo in b) ki so za cesarsko oblast. Kakor čujemo, so se za te volitve oboji združili v stranko, ki se ji pravi združeni monarhisti in bodo skupne kandidate volili po 53 okrožjih, po 33 pa vsak za-se, ker se rojalisti niso mogli pogoditi z bonapartisti. Ob enem pripoznavajo se pa monarhisti k konservativni državni politiki. — Republikanci razcepljeni so tudi v dva poglavitna dela v opor tu niste namreč in napredn jaške republikance; poleg teh mrgoli pa še vse polno raznih socialističnih in anarhističnih strank, rudečkarjev, in druzih enakih izvržkov človečanstva, s kterimi se pa ne bodemo tukaj natančneje bavili, ker so že republikanci sami zadosti zanimivi. Oportunisti postopajo v politiki po stopinjah ranjcega Gambette in bivšega ministra Ferryja. Oportunistom na čelu je sedanji minister Brisson; naprednjakom pa Clemenceau. Obojih nazori so našim čitateljem že večinoma znani in vedo, da Clemenceau poleg druzega ob vsaki priložnosti zahteva ločitev cerkve od države, Brison tudi nič nima proti tej zahtevi, le misli z druzimi ministri vred, da velika večina naroda za to idejo šo ni zrela in je še mnogo časa čakati treba. Clemenceauvu zdi se čakanje neumnost, za to pa on ločitev tudi takoj zahteva ter jo tudi povsod v svojih govorih povdarja. Pri vsem tem ima jako dražljive in vabljive limanice, na ktere misli gimpeljiie in druge kratkovidneže loviti. On pravi: „Vzemimo tistih 45 milijonov, ki jih vsako leto duhovščini damo in recimo vsakemu mestjanu: glej, tega davka ti nevbo treba nič več plačevati, oprostili smo te tega. Oe pa še nadalje župnika ali duhovna sploh potrebuješ, plačati siga moraš sam." Dalje Clemenceau tudi zahteva vpeljavo progresivnega dohodnega davka od rent, v čemur nekteri bližajoč se državni polom slutijo. Ali bo ta polom v denarji nastopil, tega ne vemo, pač pa je skoraj gotovo, da bode nastopil polom v podobi krvave revulucije, kakor hitro bode Clemenceau s svojo idejo prodrl in so duhovščina odpravi. Kaj bode dal Clemenceau obupanemu kmetu v roko, ako mu duhovno tolažbo odvzame? Nož, revolver in petrolejski vrč, potem pa gorje deželi!
nimajo nič, kajti oni so razmeroma veliko revneji kot nezadolženi bajtarji. Dalje dajo ljudje tudi zategadel nekako prisiljeno, ker ne vedo, kako se bo njih denar obrnil. Milostinja mora biti osebna; ako pa ni osebna, komaj na polovico pomaga. Bogatini pa ne dajo. Ako dii tak bogatin, ki dobiva na leto deset tisoč obresti iz kmetovih in obrtnikovih žuljev, enkrat na leto 50 gld. gosposki za uboge, je tako, kakor bi se norčeval. Po pravici pravi bistroumni Rob. pl. Molil, da so kapitalisti stranka „nou don-nants" (to je tistih, ki nič ne dajo).
Iz nabranega denarja tudi gosposka po uradnem potu ne moro vselej po resnični potrebi razdeliti. Ako je n. pr. voda dvema kmetoma, izmet kterih ima eden tisoč goldinarjev na posojilu, drugi pa tisoč goldinarjev dolga, vzela enak kos njive, bi prvi najbrže nikakoršne pomoči ne potreboval, ali gosposka ga ne moro prezreti. Ako so po gosposki denar za reveže nabere, ima vsak poškodovanec pravico do njega in le prerado se zgodi, da eden drugemu očitajo, da je preveč dobil, da je goljufal.
Vidite, gosp. vrednik, tako daleč smo zabredli, da si ne vemo in ne moremo več pomagati, zabredli smo do propada, in 110 moremo so rešiti, čo se nazaj na krščansko pot ne vrnemo. S krščanskim pozdravom Vaš	S—n.
Izvirni dopisi.
Na Dolgem, 29. sept. (Strašna povodenj.) (Konec.) Od nedelje popoludne do srede jutra ni šel noben vlak več od Jesenic do Trebiža. Sreča jo to, da je najhujši povodenj po dnevi prišla. Da bi bila prišla po noči, ali da ni v ponedeljek dopoludne odnehalo, bi bil pred ko ne moral poročati, da polovice Mojstran več ni ! Tako pa je vendar pri vsi nesreči še sreča posebno to, da življenja nihče ni zgubil. Vendar bo ta rod pomnil še v pozna leta, kako žalosten je bil somenj sv. Mihela 1. 1885 Razločil se je od sejmov drugih let, da je bilo letos vse tiho in klaverno; v nobeni krčmi ni bilo ne godbe ne rajanja ! Pa bi se kaj tacega tudi ne spodobilo, ko je po Mojstrani skoraj vsak gospodar imel več ali manj zgube, in je marsikteremu jok aližej bil, kot smeh. Nekaj posebnega je bilo tudi to, da so v Mojstrani imeli v neki hiši mrliča in da so ga kar nenadoma prinesli v mrtvašnico iz strahii, da jim Bistrica še tega mostù ne odnese, d je ostal in bi potem mrliča na pokopališče prinesti ne mogli. — Se naj omenim osode nekega psa, kterega je povodenj na nek savsk osredek med vrbovje zanesla in je revež od nedelje do torka jutra milo lajal in vpil, dokler se v torek ni Sava vsa 11a jeden kraj obrnila in je pes na Mojstranško stran po produ zbežal !
Posameznosti od drugih poplavljenih krajev nam niso tako znane; samo toliko smo slišali, da je pri Kranjskigori posebno Pišenica divjala in sta )ila že oba ondotna mostova, leseni in železni v nevarnosti; tudi savski most zraven Javernika je povodenj odnesla.
Toliko o povodnji od nas. Od drugih krajev vam bo že kdo drugi še kaj sporočil. Jaz pa se ne morem zdržati, temu sporočilu nekterih opazek pri-dejati in sicer:
1.	Pri takih elementarnih nezgodah se prav očitno pokaže, kako slaba je vsa človeška moč raz-divjanim silam nasproti. V prvem hipu najpogum-niši možaki nič niso mogli storiti, ampak so le osupneno gledali in prevdarjali, kaj bi bilo storiti. Tii so postavim hotli bregove braniti in so vlekli velikansko vrbo, dva vola in kar je ljudi blizo moglo; komaj pa so jo v vodo pokazali, jo je voda kakor pero naprej odnesla. Verige in vrvi so se trgale kot niti.
2.	Tukaj se vidi nasledek nezmernega pusto-šenja gozdov, če bi zaraščeni gozdi tudi vse povodnji vbraniti ne mogli, bi pa vendar povodenj nikdar tako huda ne bila.
3.	Bo ta povodenj tudi gosposkam in železniškemu vodstvu oči odprla, da je tukaj pri dolinskih vodah treba nekaj in sicer z zedinjenimi močmi storiti. Posamezni posestnik, še če je v dolgovih, pač ni v stanu, takim silam se vspešno braniti. Pa smo železniško vodstvo na te nevarnosti večkrat opozarjali ustmeno in pismeno, pa se nam je prav zaničljivo odgovarjalo: „Nam ni zdaj še nič sile, če voda bližej pride, se ji bomo že branili." Ali zdaj bi se je radi branili, ko jim je zadosti blizo prišla, pa se ji niso mogli.
4.	Se ni čuditi, da se naši ljudje tako pogosto v Ameriko preseljujejo. (V 20 letih čez 80 samo iz naše fare.) To se mora našim ljudem pustiti, da so pridni in delavni, pa imajo premalo sveta in še ta je v vedni nevarnosti zavoljo vode. Zato marsikteri vse tukaj prodâ in si gré čez morje gotovšega in boljšega kruha iskat. Še več pa bi jih rado šlo, pa nimaio dovolj za pot v daljno Minesoto.
5.	Je treba na to okoliščino našega državnega poslanca kneza Windischgriitza opozoriti, da za nas kaj stori in nam zdatne pomoči od države sprosi. če so za Korošce, Tirolce in Poljake, po povodnji poškodovane, toliko storili, zakaj bi le Gorenjec sam sebi bil pripuščen? Pri razstavi goveje živine 12. oktobra v Kranjskigori, ko bodo vplivni možje in volilci vsega Gorenjskega skupaj, naj bi na to saj nikar 11e pozabili!
K sklepu pa dostavljam še eno prošnjo. Kdor uaše časnike bere, se bo gotovo spominjal, da je Dolška fara pri vsaki nesreči v deželi ali tudi zunaj dežele rada pomagala. Koliko so naši ljudje za dobre namene po toči, ognju, potresu ponesrečenim pomagali, zamorem jaz najbolje pričati, ker je že na stotino tacega denarja šlo skozi moje roke. I11 zdaj smo sami v potrebi ; zdaj je tudi nas Božja roka hudo zadela. Se nam jo letos zelô dobra letina obetala, posebno ker pri nas ni bilo suše, kakor
po drugih krajih, zdaj pa so nekteri hudo zadeti, da jesenskih pridelkov ne bo kaj spravljati, ker jih je voda z zemljiščem vred odnesla. In ljudje bi še sejali, ali kaj, ko nekteri nimajo kam. In kar je še najhujši, ravno taki so najbolj zadeti od povodnji, d so bili že zdaj zelô zadolženi. Jaz tedaj mislim, da se bo krščanski izrek zdaj tudi nad nami spolnil, da, ker smo drugim usmiljenje skazovali, bomo tudi zdaj usmiljenje dosegli. Gosposka bo gotovo škodo pregledovala in cenila ; ali to ne gré tako litro, kakor iz skušnje vemo. Toraj bi veliko dobroto storil, kdor bi po vredništvu „Slovenca" ali „Zgodnje Danice", ali podpisanemu naravnost kak dar za naše ponesrečeno poslal, ki se bo gotovo hvaležno sprejel in vestno porabil. Vredništvo obeh listov prosim, da blagovoljno sprejemata take darove.*) Janez A ž m a u , župnik.
Iz Fužin (Weissenfeis), 2. okt. Obljubil sem Vam, da bom natančneje opisal, kako je povodcuj v zgornjem koncu Korenske doline divjala. Ali gledé na to, da ste že precej natančen opis iz Podkorena priobčili in glede na to, da se bo o povodnji tudi v „listku" govorilo, mi ne ostaje druzega, kot Vaša poročila nekoliko polniti.
K dopisu iz Podkorena pristavljam le, da se škoda, ktero imajo posamezni posestniki, ceni na 7—8 tisoč. Se vé, škoda pri državni cesti ni tii vračunjena.
Najbolj je povodenj razsajala v Ratečah. V dveh ulicah si je voda skopala seženj globoko strugo. Ljudje so sicer pridno jezili ali ko bi bil najhujši naliv le pol ure dalje trpel, bi se bilo 10—20 hiš sesulo. Kolikor sem jaz zapazil, ni voda polje posebno raztrgala, pač pa (kar je skoraj ravno tako velika škoda) veliko njiv in travnikov s kamenjem, peskom in blatom zasula. Mlinar iu Kurje sta razmeroma najbolj poškodovana. Malo je manjkalo, da niso Ratečanje svojih ranjkih zgubili, ker je 11a pokopališči voda tako gospodarila, da so se na enem kraji že trüge vidile.
Železna cesta je bila med Podkorenom in Ratečami na treh krajih zasuta, na enem kraji, namreč pri zarezi v bregu, je bila cesta še v .sredo pod vodo. Dobra dva dni je bil ves promet ustavljen in ker nismo imeli pošte, smo se bali, da bi se tudi Vam v Ljubljani taka 11e godila.
V Weissenfelsu je vsa cesta pod Klanjcem en seženj globoko strugo prerita. V gradu je voda v vežo tekla. Pri Schwarzenbachu in Weissen bach 11 je pa vse sam prod. Spodnja iužina, ktera je bila pred malo leti 40 tisoč cenjena, bo, če jo prihodnja povodenj ne pobere, najbrže na veke zapuščena ostala ; isto tako bo tudi spodnja žaga zginila s pozorišča. Weissenbach je odnesel na kranjski strani Gorijevo, na koroški strani pa Weissenbacherjevo bajto.
Povodenj je tudi enemu življenju ugasnila. Neki naš župljan, ki si je kupil zemljišče v sosednji vasi na Koroškem, je v ponedeljek pri vodi nekaj jezil. Kar se udere plaz ter ga podsuje; čez dve uri so mrliča skopali. Večkrat je v življenji izrazil željo, da bi bil pri nas pokopan, ali ta želja se mu ni mogla spolniti, ker je voda vse mostove odnesla.
Delavcev pri cesti imamo vse polno, prišlo jih je nekaj tudi iz Bovca na Goriškem. Danes gré pri nas celi dan dež s snegom. V Ratečah je vse s snegom pokrito, pri nas so pa le nektere strehe nekoliko pobeljene. Dopoludne je enkrat tako bilo, da smo se bali, da bi se povodenj ne ponovila.
Domače novice.
(Novi odbor „Glasbene Matice".) Predsednik mu je g. Ravnikar, namestnik njegov g. D r e n i k; tajnik g. Juvanec, namestnik mu je g. Paternóster. Prvomestnik v artističnem odseku g. V alen ta, odborniki pa gg.: pl. Janušovski, Burgarell, Majer, Razinger, Paternóster in S ve te k. V šolskem odseku so: prvomestnik g. Ravnikar iu odborniki gg.: Dren i k, Bleiweis, Burgarell, Žagar, S ve tek. Blagajnik je g. deželni poslanec Š. Stegnar.
(Tombolo) imela bode' jutri ob 4. uri popoludne v svojih prostorih „Katoliška družba rokodelskih pomočnikov" v Šentvidu nad Ljubljano.
(Slovesna vojaška služba božja) bo jutri dopoludne ob i), uri 15 m. v tukajšnji nunski cerkvi. Vdeležila se jc bode cela garnizija.
(Konec je) mrzlega in deževnega vremena in ljubo solnco se nam zopet tako prijazno smehlja iz
nebeških višav, kakor spomladi. Razloček je le ta, da so sedaj trudna narava polagoma pripravlja k počitku, spomladi pa okrepčana iz zimskih oklepov na gorko sili. Nadjati se nam je še nekaj lepih dni, ker se je nebo tako čisto otrebilo in planine s svežim snegom skoraj do polovice pokrilo.
(Vabilo k slavnostni akademiji) v proslavo imendaua Nj. Veličanstva cesarja Franc Josipa I., ktero prirede v nedeljo, 4. oktobra „Dramatično društvo", „Sokol" in delavsko pevsko društvo „Slavec" v krasno razsvetljenem deželnem gledališči. — S posebne prijaznosti sodelujeta pri tej predstavi g. J. Meden in gospodičina Josipina Vernikova. — Oisti dohodek je namenjen za napravo zastave društva „Slavca". — Vspored: 1. Vilhar-Santel: Ouvertura iz operete „Jamska Ivanka", svira godba. — 2. Prolog. — 3. Vogh „Cigani", zbor s tenor-solo, solo poje g. J. Meden. — 4. I. oddelek mramornih kipov in sicer: a) Athamas. b) Borgeški borilec. c) Juno, d) Venus, e) Niobe.
—	o. Volarič: „Slovenski svet, ti si krasan", zbor
—	6. Theodor Schrappe: „Herzenssehnsucht", Gavotte, svira godba. — 7. Vilhar: „Mrtva ljubav", tenor-solo s spremljevanjem godbe, solo poje gosp. J. Meden. — S. II. oddelek mramornih kipov: a) Proraetejeva skupina, b) Apolo Belvederški. c) Farneški Herkul. d) Metalec diskosa. e) Eros. — 9. Ženski jok, igra v jednem dejanji. Po francoski „Le femraes qui fiement", par Siraudin & Thiboust, poslovenil Val. Mandelc. — Mr a m or ne kipe izvršuje telovadno društvo „Sokol". — Pri tej predstavi svira vojaška godba pešpolka baron Kulin št. 17. — Vstopnina: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. — Sedeži se dobivajo v nedeljo pri gledališki kasi dopoludne od 11. do 12. ure in zvečer od 6. ure naprej.
—	Kaša se odpre ob 6. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Po predstavi bode v „Čitalnični restavraciji" pevski večer.
(Vojaški begun) Ko t ar domačega pešpolka baron Kuhn, iz Štefanje vasi pod Ljubljano doma, se pri vojakih za cel svet ne more privaditi. Nedavno jo je zopet pobrisal in je že precej daleč prišel, kar ga na Zidanem mostu orožniki zasačijo in v Ljubljano priženo, kier ga oddali brigadnemu profosu v varstvo.
(Zgodnji sneg.) Iz Loškega potoka se nam 2. oktobra poroča: Danes ob 8. uri zjutraj je začelo pri nas na vse pretega snežiti. Pobeljena je na dalječ vsa okolica. Pred snegom smo pa imeli pri nas silne viharje in tolikošne nalive, da je vse Travniško polje notri do hiš naenkrat spremenjeno bilo v veliko in na več metrov globoko jezero. Travnišsi mlini so bili skoraj do strehe vsi pod vodo. Po 100 tramov skupaj zvezanih v „flos", vozili so naši lesni trgovci po tej vodi iz bližnjega gozda. Vničeno je vse, kar se ni moglo spraviti: zelje, krompir, repa, pesa, fi/.ol in korenje. Bog pomagaj!
(Iz Hrenovic), 2. oktobra, se nam piše: Že v ponedeljek je Nanos naznanil zimo, ker je bil s snegom pokrit za nekaj časa; in danes ga je zopet globoko pokril, ker silno dežuje in mede. — Kaj bomo počeli s tako zgodnjo zimo, ker imamo še marsikaj jesenskih pridelkov zunaj na polji?
(Hrvatske paralelke) na Pazinski gimnaziji v I. razredu še letos ne bo. Zavlekla se je na ljubo Tržaške in Poreške „irredente".
(Učiteljska služba) v Tuj ni c ah bila je po uradni pomoti razpisana.
(Č. g. dr. Šnc), mestni župnik v Slovenjem Gradci prezentiran je za nadžupnika v Smartnu pri Slovenjem Gradci.
(Na Ptujski Gori) pel bo jutri zlato mašo č. g. Fr. P e r g e r.
(Dr. (iauster) je kljubu vsem oviram vendar-le imenovan za ravnatelja v dolenje-avstrijski blaznici in je njegovo imenovanje presvitli cesar že potrdil.
(Za poplavljence na Koroškem) podaril je presvitli cesar 12.000 goldinarjev.
Telegrami.
Budapešt, 3. okt. V dolenji zbornici jo Tisza odgovarjal na interpelacijo o bolgarskih homatijah. Rekel je, da jo bil Kromeriž s ki shod čisto naravna posledica Skier-nevic. V Kromeriži se ni prav nič skle-
nilo ter je bil ondašnji shod le izraz osob-tioga prijateljstva, ktero se je ondi ponovilo in vtrdilo. Vladi se niti sanjalo ni, da bi ta ali ona država za orožje prijeti mislila. Vlado si prizadevajo Berolinsko pogodbo na površji ohraniti. Turčije ne bo nobena velevlast ovirala, če se hoče za svojo pravo potegniti. Vlade so se takoj uprle, da se ustaja ne bo dalje širila. Poslaniki se bodo v Carigradu zbrali h konferenci na željo sultanovo, da bi se po prijaznem posredovanji velesil njegove pravice čuvale. O priklopu Bosno in Hercegovine niti govora ni. Ako bila prizadevanja brezvspešna in koristi državo v nevarnosti, si bo vlada že vedela prostost ohraniti.
Niš, 2, okt. Kralj je odpri skupščino z živahno odobravanim prestolnim govorom. Omenil je, da je Berolinska pogodba dobila velikansko klofuto. Ravnotežje na Balkanu je omajano, poroštvo za politično eksistenco Srbije jo v nevarnosti. V tako resnobnem trenutku zdi se kralju dolžnost, da zbere zastopnike naroda okoli sebe, ter njim in narodu pove, da se morajo vsi skupaj čuvati. Kakor dosedaj, želi si Srbija tudi nadalje miru za kulturni napredek; ravno zarad tega hoče si pa zagotoviti svoje bodoče koristi, ki so sedaj v nevarnosti. Kralj in vlada si bodeta prizadevala ohraniti status quo, ali pa vsaj pripomogla, da so potrebno ravnotežje zopet napravi, ki bode varovalo koristi raznih balkanskih narodov. Vlada bo se svojimi predlogi skrbela, da se nujnim potrebam naroda takoj zadosti. Kralj se nadja v tem krepke podporo poslancev, ker je prepričan o požr-tovalnem domoljubji njihovem. Z združenimi močmi in božjo pomočjo bodo jim mogoče srbsko koristi sedaj in v bodočnosti braniti.
Atene, 2. okt. Vlada je zaukazala vpeljavo prisilnega kurza.
Or
Umrli so:
V bolnišnici: 26. sept. Jernej Ulčar, kovač, 33 let, jetika. — Anton Pajdiga, kleparski pomočnik, 26 let, vsled naključne telesne poškodbe.
Buitajskii borza.
(Telegrafično poročilo.)
3. oktobra.
Papirna renta b«!„ po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 60 kr.
Sreberna ,, o% „ 100,, (s 16% davka)	S2	.,	35
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108	.	60
Papirna renta, davka prosta . .	99	,	—
Akcije avstr.-ogerske banke . .	860	„	— „
Kreditne akcije......281	„	40
London.......125	"	85 ^
Srebro.........—
Francoski napoleond......10	01*/j I
Ces. cekini.......5	„	97 „
Nemške marke......61	„	90
Javna zalivala.
Podpisanemu jc pokončal požar dne 23. aprila t. 1. vsa poslopja, a ker ni imel plačane zavarovalnine, tudi ni imel pravice zahtevati kako odškodnino; toda banka „S lavi j a" izplačala mu je danes velikodušno vso cenjeno škodo v znesku 200 gl. — Dolžnost mi je zahvaliti se tem potom slavnemu vodstvu banke „Slavije", ter p. n. občinstvu ta slovanski zavod najtoplejo priporočati.
V P od peči dne 31. avgusta 1885.
+ Frttnc Suhadolnik, (2)	po meni: Jože. Telban, župan.
sprejmeta takoj v delo Brata Zupan, orgljarja v Kamni gorici (na Gorenjskem.) (2)
A. OREHEK,
krojač civilne tu vojaške oprave v Ljubljani,
na kongresnem trgu hiš. štev. 14
(nasproti nunski cerkvi),	(6)
priporoča svojo dobro izbrano
zalo»« Maga za gospode
po najnižjih cenah.
On je pripravljen p. n. gospodom naročnikom uzoro ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izbero. — 20°/0 ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov; podpisani sprejeinlje tudi sulcno v izdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam.
Obenem so spoštljivo priporoča prečst. duhovščini za izdelovanje duliovskih talarjev od navadnih do najboljših.
iccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLIltbr v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem Številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr.
Gosp. Galtriclu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanjo potrjujem, da som Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesee januvar 1884. (7)	Dr. Krnil vitez pl, Stóckl,
c. k. vladni svetovalec ¡11 dcželno-sanitctni poročevalce.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi mojo in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Alltirrheúmon, najboljše zdravilo proti prchlajcnji, kostobolji, hrometi delavnih čtitnic, bolečinam v križi in v pršili, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper glisto iz-izkušeno zdravilo zoper glisto, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hvipavost, škatliica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop so rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim iu pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni
G- Piccoli-ja.
»Pri Angelu"
v TJubljani,
na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
!
(2)
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga:
STAVBINSKI SLOGI,
ZLASTI KRŠČANSKI,
NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA,
Z DODATKOM
O ZIDANJI IX POPLAVLJANJI CERKVA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
Spisal JP„ FLI.S,
špiritual v knezo-škof. duhovenskem semenišči.
Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in velja 0 gld. 50 kr.
► ^^^ !"> TTT T TT T T TTTTTTTTTTTTTV T T T"TTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT T T T T T TTTTTTTTTTTTT T T TTT TTTTTTT TT TT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT ▼ T TTTTTTTTTTTTTT TTTT TTTT
ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxt