rt* 11	-

AMERICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 48
' CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 27TH, 1937
LETO XL — VOL, XL
Mr. Drašler pri predsed-' Relifni položaj v (levelandu akuten.
n.ku Rooseveltu	Mej(o njma denarja da skfbj za
V pondeljek 15. februarja so bili predstavljeni predsedniku Rooseveltu načelniki vseh narodnostnih grup v zadnji volivni Kampanji, med njimi tudi ohij-ski državni inženir, naš rojak, Mr. Louis Drašler. Mr. Drašler nam je povedal, naj sporočimo slovenski javnosti, da ko je predsednik Zed. držav segel vsakemu posameznemu v roko, mu Je naročil, da pove svojemu na-r°du, da predsednik Roosevelt izreka najiskrenejšo zahvalo državljanom za podporo pri zadnjih volitvah.
Predsednik je poudarjal, da je dežela sestavljena iz ljudi, katerih predniki in tudi sedanji naseljenci, so prišli v to deželo Jn raznih krajev sveta, nekate-ri prej, drugi kasneje. Toda vsi ti so sedaj Amerikanci. In vsa ta mešanica raznih narodnosti je °no, kar je napravilo to deželo to, kar je danes.
Predsednik je pri tem razgo-v°ru tudi omenil, da tudi sam izhaja iz kakih enajst raznih narodnosti, ki so se z ženitvijo pomešale. Mr. Drašler pripoveduje, kako ljubezniv da je predsednik in ko človek govori z njim, £e počuti, kot bi govoril s starim znancem in ne s prvim uradnikom velike Amerike.
Italijani kritizirajo Zecli-njene države
Milan, 25. februarja. Znani taški časopis II Popolo d'lta-lia, ki je popolnoma pod kontrolo Mussolinija, je v današnjem članku ostro napadel kongres Zedinjenih držav. Na-Pftd je prišel potem, ko se je zvedelo, da je bil v kongresu stavljen predlog, da se prepone izvoz blaga v Italijo radi la-skega nastopa v španski civilni v°jni. Časopis trdi, da je Italija mnogo bolj civilizirana kot Pa Zedinjene države!
-o-
Sprejem v Girardu V Girard, Ohio, prideta v soboto 6. marca v Slovenski narodni dom iz ribniške doline "Lončar in krošnjar," ki bosta Pokazala svojo suho in -lončeno robo. Mr. Jesenko iz Girarda Poroča, da se za oba pripravlja casten sprejem in da bo veliko ljudi navzočih. Obratno pa naj bodo Girardča'ni zagotovljeni, ^a bodo videli poleg gori omenjenih slik tudi slike, ki so bile Posnete v Girardu ob priliki njih Parad in društvenih piknikov. ^ več nastopih se bo videlo tudi znamenito godbo "The Ohio Leather Co." Povejte to svojim Prijateljem Naj ne zamudi noben rojak te zanimive predstave.
Zvišane plače
The Alluminum Co., ki ima do 1,500 uslužbencev v Clevelan-du, je naznanila, da bo vsem boljšala plače 1. marca. Zvišanje znaša 10 odstotkov. Unijski delavci so pravkar hoteli zahtevati 20 odstotno zvišanje plač, toda bodo zaenkrat odnehali od 8voje prvotne namere.
Keglanje
Članicam podružnice št. 25 se naznanja, da katero veseli keglanj Stanka,
hrano 96,000 oseb, ki so ie na relifu
Cleveland. — V Clevelandu in v okolici je še vedno 96,000 oseb, ki so odvisne od javne podpore, da se preživljajo. Danes bodo še dobile hrano, toda zanaprej nihče ne ve, kaj se bo zgodilo.
Položaj je tako resen, da je bil včeraj sklican sestanek, katerega se je udeležilo 125 vodilnih mož v mestu poleg odgovornih javnih uradnikov. Na sestanku je bilo sklenjeno, da imenuje župan Burton odbor devetih mož, ki naj vzame problem v pretres.
Vse je iznenadila izjava okrajnega komisarja James Reynold-sa, ki je načelnik relifne komisije, in ki je povedal, da dolguje ckraj Cuyahoga že nad dva milijona dolarjev Clevelandskim trgovcem za živež naročen in poslan za brezposelne.
Ta dolg se je nabral od novem-bra meseca lanskega leta pa vse he do danes. Okrajni komisarji nikakor ne morejo več dovoliti, da ?e oddajajo nadaljna naročila za živež, dokler stari dolg ni poravnan.
Delcma je pri tem odgovorna državna posta voda j a, ki ne more, neče ali ne zna narediti potrebne postave glede relifa. Deloma je odgovoren governer Da-
vey, ki ni bil nikdar naklonjen relifu in ki je radi tega prišel že večkrat v spor z zveznimi oblastmi.
Deloma je pa odgovorna tudi mestna vlada, ki dosedaj ni naredila nobenih korakov glede relifa. Governer Davey trdi, da je dolžnost vsakega mesta deloma skrbeti za brezposelne, do-čim bo država prispevala, česar mesto ne more.
Na drugi strani pa se business interesi silovito borijo, da bi se vpeljali sploh kaki novi davki na hiše, da se dobi potrebni relifni denar.
Nekateri so nasvetovali, da se naloži izredni davek na gasolin, dva centa od galone. Ta davek bi veljal samo za Cuyahoga okraj. Na ta način nabrani de-, nar bi se vporabil v relifne svr-
Toda predlog je bil poražen, ko se je izkazalo, da Cleveland ne bi dobil kaj prida denarja od tega, kajti ljudje bi kupovali gasolin izven Cuyahoga okraja in se tako izognili davku.
Drugi teden se zberejo v Co-lumbusu zastopniki mest in vasi države Ohio, da ukrenejo nekaj definitivnega glede relifa.
ki
e, naj se udeleži se-, — se vrši v pondeljek zvečer na 6918 St. Clair Ave.
"Naša straža"
*cior želi kupiti brošuro "Na-
Madžarski premogarji brez hrane v rudniku
Pecs, Ogrska, 25. februarja. 275 premogar j ev se je zaprlo premogovnike v tej okolici in so pripravljeni raje umreti, kot pa priti iz jame, dokler ne bo dovoljena njih zahteva, da se jim zvišajo plače za 20 odstotkov. Včeraj je prišlo pred rudnikom do spopada med simpa-tičarji štrajkarjev in policiji. Dve osebi sta bili ubiti in šest jih je bilo ranjenih v spopadu. Premogarji nimajo pod zemljo ničesar drugega kot nekaj sladkorja in nekaj žganja. Povprečno zaslužijo ogrski premogarji 5 pengov na dan, kar je 95 centov v ameriški veljavi. -o-
Umorjeni stražnik
Te dni je bil ubit v Clevelandu 53 let stari nočni stražnik pri The Imperial Dry Cleaning Co., Joseph Kristy. Pomožni policijski prosekutor Wm. Vidmar je včeraj izdal dva varanta proti dvema osebama, katere je policija aretirala in obdolžila umora stražnika. Aretirani so bili pravzaprav trije moški, in sicer neki Stefan Sardich, star 27 let, brez naslova, Arthur Kreiling, 28 let star, 8812 Carnegie Ave., in John Nosse, 22 let star, 6414 Spilker Ave. Stražnik Kristy je bil umorjen, ko se je zopersta-vil roparjem, ki so hoteli izro-pati blagajno podjetja. Vsi omenjeni aretirani so se nahajali že prej v zaporih.
Izposojeni denar
Šolski odbor v Clevelandu je bil prisiljen včeraj iskati posojilo v svoti enega milijona dolarjev, da lahko plača učitelje. Posojilo so dale štiri clevelandske banke. Posojilo gre na račun davkcv, ki bodo nabrani prihodnji mesec.
Angleški parlament je prav-
Mr. in Mrs. Dionne sta
zadovoljna z vlado
Callander, Ontario, Kanada, 25. februarja. Oliva Dionne, oče slavnih kanadskih petork, je sedaj popolnoma zadovoljen z va-ruštvom, ki ga izvaja kanadska vlada nad njegovimi petorkami. Kot znano se je v začetku oče Dionne silno pritoževal nad vlado, a včeraj je izjavil, da ne ve, kako bi preživel petorke, da mu ni prišla vlada na pomoč. Vlada je dosedaj nabrala $543,046.39, kar je lastnina petork. Denarje naložen v najboljših bondih. Peterke bodo 28. maja tri leta stare.
Ja straža" št. 1 ali št. 3, jih lahko kar porazil predlog, glasom ka
"Pi v nedeljo pri glavnih vra-j terega bi smeli zdravniki usmrti-
n fare sv. Vida. Knjižice so'ti bolnike z neozdravljivimi bolehamo lOc	• •
znimi.
Glasovalni stroji
Volivni odbor v Clevelandu namerava vpeljati prihodnje leto glasovalne stroje. Ker so pa ti stroji precej dragi še ni prišlo do pravega sporazuma med člani volivnega odbora. Najbolj se upira republikanec Morton Zal-ler, ki je predsednik volivnega odbora. Volivni stroji za vso Cuyahoga county bi veljali nekako $1,200,000. Predno pa more volivni odbor vpeljati volivne stroje, mora prositi državljane za dovoljenje, da si sme izposoditi potrebni denar.
Podražene obleke
The Richman Bros. družba naznanja, da bo podražila od pondeljka, 1. marca, ceno oblekam od $22.50 na $24.50. Vzrok je, ker se je cena volni silno podražila. Enako bodo primorane tudi druge kompanije zvišati ceno.
Kdo ve zanj ?
Marija Rome, iz Velike stare vasi pri Grosuplju piše Mr. A. Grdinatu, če on ve, kje se nahaja njen soprog John Rome. že 12 let niso ničesar o njem slišali. Kdor bi vedel za njegovo bivališče je prošen, da sporoči omenjeni ali pa Mr. Grdinatu. Zvišane plače
Iz Willoughby, Ohio, se poroča, da je Ohio Rubber Co. zvišala vsem svojim 1135 uslužbencem plače za 8 odstotkov.
Prodajni davek
Columbus, O., 26. februarja. Prodajni davek v držam Ohio, ki znam sedaj tri cente od dolarja, se zna zvišati za en cev t, uko bo sprejet predlog, ki je bil nasve-tovan pri seji posebnega odseka državne zbornice, ki se bavi z rclifnim problemom. Poslanska zbornica, se silno boji vpeljati nove davke, toda. zvišanje prodajnega davka ne bi skoro nihče čutil. Zvišanje prodajnega davka za en odstotek bi prineslo državi $16,-000,000 na leto, in če se k tej svoti prišteje $6,000,-000, katere sedaj dobiva, država od prodajnega davlca za relifne potrebe, tedaj bi bilo dovolj denarja na razpolago za podporo vseh brezposelnih. Drugi predlog je bil, da se vpelje *nov davelc na gasolin, dva centa od galone, kar bi prineslo državi letno $24,000,000. -o-
OKRADENISODNIK
Iz privatnega urada sodnika Frank J. Lauscheta so včeraj nepoznani tatovi ukradli krasno električno stensko uro. In kot pripoveduje bailiff sodnika Lauscheta so pa pretekli teden ukradli sodnikovo suknjo. Kot se nadalje poroča je bilo zadnje čase iz sodnikovih uradov pokradenih že do dvajset sukenj.
—-O:*,-,......s*;..* ..
Trdi, da je ležal dva meseca v krsti
Lisbon, Portugalska, 24. februarja. Časopis Seculo priobou-je danes novico, da je neki španski industrijalec, po imenu Al-varo Esteva, ki je podpiral re-bele, ležal dva meseca v krsti na pokopališču, da se je tako skrival pred svojimi nasprotniki v Malagi. Iz krste je šele vstal, ko so nacionalisti zasedli Malago. Hrano so mu prinašale njegove sestre, ki so vsak dan prinašale vence na krsto, in v vencih je bil skrit živež.. Njegovi lasje, ki so bili pred dvema mesecema popolnoma črni, so postali sedaj snežno beli. Pripovedoval je, kako so socialisti vsak dan streljali svoje nasprotnike na pokopališču.
-o-
Ogromna varščina
Joseph Roscoe, lastnik zloglasnih hiš v Toledo, Ohio, je bil včeraj na zvezni sodni j i postavljen pod $40,000 varščine. Neka bondna kompanija je postavila varščino. Roscoe je tudi ob-dolžen, da je imel svoje prste
Važna posvetovanja glede bodočnosti avtne industrije. Unijska pogajanja z lastniki General Motors in Murray korporacije
Detroit, 26. februarja. Za- ljeni, zopet sprejeti na delo. To
stopniki unije avtomobilskih delavcev »o včeraj poslali svoje
zahteve The Murray korporaciji, tors in unijo so še vedno v teku
se ni zgodilo. Pogajanja med
General Mo-
ki je tretja največja tovarna v Ameriki za izdelovanje avtomobilskih delov.
Obenem se unijski zastopniki pogajajo z zastopniki Chrysler korporacije, dočim so tudi pogajanja med unijo in General Motors korporacijo še vedno v teku. Pričakuje se vsak čas izrednih dogodkov.
Murray korporacija v Detroi-tu izdeluje takozvane "bodies" za Chrysler in Ford korporacijo. Avtna unija je zahtevala odgovor do pondeljka ali najkasneje do torka glede bodočih plač in delav kih odnošajev v omenjeni j tovarni.
United Automobile Workers unija trdi, da je The Murray kompanija obljubila že pred več ledni, da ne bo preganjala linijskih delavcev in da bodo oni delavci, ki so bili radi unije odslov-
Kot se poroča so se zastopniki korporacije in unije začasno ze-dinili v vseh točkah, katere je predlagala unija razven v dveh.
Ena točka je zahteva unije, da se vpelje v tovarnah General Motors 30-urnii delovnik. Druga točka je vprašanje minimalnih plač.
Zastopniki General Motors korporacije so se izjavili, da .je zahteva po 30-urnem delovniku pretirana. Avtomobilska industrija nikakor ni pripravljena ob tem času vpeljati 30-urni delovnik.
Korporacijski zastopniki so pa priznali, da se točka ne pozabi, pač pa se o njej pozneje razpravlja. Unija pa sili, da se ta točka sprejme, ker so unijski zastopniki prepričani, da bi vpeljava 30-urnega delovnika največ pomagala odpraviti brezposelnost.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po raznih naselbinah
Rojak John Mesarich iz Milwaukee je dobil hude poškodbe po glavi in drugih delih telesa v avtni koliziji. Mudil se je na West Allisu in za povratek domov je najel teksi. Neprevidni voznik je zadel z vso silo v spredaj vozeči avtomobil, in sunek je vrgel Mesaricha iz avtomobila, kar mu je povzročilo velike poškodbe.
V Evelethu, Minn., je umrla Katie Zimei'man, stara 68 let. Zapušča štiri sinove in štiri hčere. — V Nopening, Minn., je preminil rojak Frank Derganc, star C3 let. Pokojni zapušča štiri sinove in sedem hčera.
Chicago. — Barbara Žagar je v sredo pred sodnikom zagrozila s samomorom, nakar jo je sodnik John Lewe poslal v okrajne zapore čez noč. žagarjeva toži svojega moža Tomaža za zakonsko ločitev, toda mož pobija njeno tožbo in zahteva od nje, da mu vrne $1,100.00, katere ima v svoji posesti. Spor radi tega denarja je žensko tako razkačil, da je zagrozila s samomorom.
Iz Marview, Mo., se poroča, da je tam umrla Mrs. Mary Dulc, ki je svoj čas več let bivala v
vmes pri ogromnem poštnem ro
pu, ki se je pripetil lansko leto i Milwaukee. Zapušča tamkaj dva
sina in hčer Mary, omoženo
v bližini Garrettsville, Ohio, ko so roparji odnesli iz poštnega vlaka $46,000.
Novi avtomobili
Eden izmed vsakih 24 prebivalcev v državi Ohio si je lansko leto kupi! nov avtomobil. Vsega skupaj je bilo v državi Ohio lansko leto prodanih 224,-865 novih avtomobilov. V državi New York so jih prodali 303,-323.
Vest iz domovine
Mr. John Levstik, 1012 East 64th St., sporoča, da je dobil iz domovine vest, da mu je umrla sestra Josipina, doma v fari Št. Jernej na Dolenjskem. Stara je bila 67 let. V domovini zapušča sina Franceta, v Clevelandu pa tri bratrance, Franka, Joe in Karla Leustiga ter sestrično Annie. Naj bo ranjki rahla domača zemlja!
Turk.
Druga mladinska konvencija J. S. K. J., katero je odobrila 15. redna konvencija, se bo vršila v dneh 6. in 7. avgusta, 1937 v Ely, Minn. Tozadevno se bo vpeljala posebna kampanja za pridobivanje novih članov mladinskega oddelka.
Zadnje dneve je v White Valley, Pa., umrl eden prvih slovenskih naseljencev v Pennsylvani-ji, rojak Frank Rozina, v visoki starosti 86 let. Rojen je bil v Kostrevnici pri šmartnem pri Litiji in je živel v Ameriki nad 45 let. Tu zapušča sina Antona in bratranca, član naših društev ni bil, ker takrat, še ni bilo slovenskih jednot, in ko so prišle, je bil že prestar, da bi bil stopil v kako društvo.
V Forest City, Pa., je umrl ro-
jak John Molek, star 65 leti doma z Brega, občina Preserje pri Vrhniki.
-o-
Kaznovani delodajalec
Včeraj je bil na mestni sod-niji obsojen Aaron Jacobs v globo $25.00 in v poravnavo sod-nijskih stroškov, potem ko je bil spoznan krivim, da je kršil državno postavo, ki prepoveduje delodajalcem, da bi dovolili ženskim uslužbenkam, da bi delale več kot devet ur na dan. Jacob je lastnik perilnice. Dobil je pač milo kazen ta izkoriščevalec delavk.
Uredniške tajnosti
Iz Washingtona se poroča, da pride v kongresu v kratkem do glasovanja o predlogu, katerega je stavil demokrat Curley iz Washingtona glede uredniških tajnosti. Danes so uredniki podvrženi kazni, ako n. pr. pred kongresnim preiskovalnim odborom ne odgovarjajo na stavljena vprašanja. Curley postava bi urednike časopisov odvezala te dolžnosti in se urednikov v resnici ne more prisiliti, da bi izdajali svoje tajnosti.
Kdo ve za njo
Mrs. Catherine Joselnik, 2712 North Mill Road, Kansas City, Kans., je pisala v Cleveland s prošnjo, da bi ji pomagali najti njeno sestro, katere ni videla že 30 let. Njeno sedanje ime ji je neznano, toda dekliško ime je bilo Miss Frances Knaus. Skupno sv. obhajilo
Društvo sv. Cirila in Metoda Št. 191 KSKJ bo imelo V nedeljo pri 7. sv. maši skupno sv. obhajilo pri sv. Kristini. Naj se članice polnoštevilno udeležijo in prinesejo tudi znake s seboj. Zbirališče je v spodnjih prostorih.
Monte Carlo večer
Opozarjamo, da bo prihodnjo nedeljo 7. marca velik "Monte Carlo večer" v korist cerkve sv. Vida. Začetek ob drugi uri popoldne.
* Pismo iz domovine ima v našem uradu Jože Hočevar.
Mestna železnica?
Mestna zbornica v Clevelandu je pripravljena odobriti načrt, da mesto Cleveland kupi od družbe cestne železnice vso njeno lastnino in v bodočnosti mesto operira cestno železnico. Zbornica je izbrala odbor petih coun-cilmanov, ki bodo vso zadevo temeljito pretehtali in pozneje poročali celotni zbornici. Računa se, da je premoženje cestne železnice vredno nekako $30,000,-000 do $35,000,000. Zadeva je sedaj še posebno važna, ker propade pogodba, ki obstoji med mestom in kompanijo in se mora delati nova pogodba. Pravijo, da če bi mesto kupilo cestno železnico, da bi se toliko lahko prihranilo na leto, da bi se znižala vozn i na.
NAPAD S PLINOM
Waukegan, 111., 26. februarja. Pomočniki šerifa so napadli danes Fansteel tovarno ter končno pregnali iz tovarne sedeče štraj-karje, potem ko je trajala plinska bitka eno uro in pol. Pomočniki šerifa so poskakali k oknom, slednja razbili in zagnali v poslopje stotine plinskih bomb, nakar so se umaknili. Medtem so pa že začeli prihajati iz poslopja sedeči štrajkarjLiVsi so trpeli na posledicah plinskega napada. Napad se je izvrši! zgodaj zjutraj, še predno se je storil dan, in so štrajkarji v ,tovarni še spali. Napad je vodil sam šerif z rednimi pomočniki in policisti. Nobenih najetih porna-gačev ni imel. To je prvič v zgodovini sedečih štrajkarjev, da so bili slednji z nasiljem vrženi iz tovarne.
-o--
škrlatinka
Mnogo slučajev škrlatinke je zaznamovati zadnje čase v Clevelandu zlasti med šolskimi otroci. Kakih 550 slučajev te nevarne bolezni je bilo prijavljenih zdravstvenim oblastem. Iz Vernon, Trumbull county, se poroča, da so tam zaprli obe šoli radi iste bolezni. Zdravstvene oblasti v Clevelandu zatrjujejo, da se zaenkrat še ni bati epidemije.
Faranom sv. Vida
Farane sv. Vida se prosi, da oddajo lcoverto, katero so prejeli po pošti, v nedeljo zjutraj pri glavnih vratih cerkve. Ako je le mogoče, poravnajte jutri in ne čakajte do zadnjega dneva, da se lahko potem knjige uredijo.
Skupno obhajilo
Članice podružnice št. 25 Sž^ in društvo sv. Katarine ZSZ imajo danes sv. spoved, v nedeljo ob 8:30 pa skupno sv. obhajilo.
Nov grob
V mestni bolnici je preminul George Tomin, ki je stanoval na 1363 E. 39th St. Truplo je v oskrbi Grdi novega pogrebnega zavoda. Več o tem bo še poro-čano.
Ledenice bodo dražje
Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. naznanja, da se bodo Frigidaire ledenice podražile. Kupite jih prej.
Zadufnica
Za pokojno Mary Ahlin se bo v pondeljek 1. marca ob 8:20 v cerkvi sv. Jeronima brala sv. maša zadušnica. Prijatelji in sorodniki ranjke so prijazno vabljeni.
* Na Litvinskem bodo v bodoče morilce usmrtili s strupenim plinom namesto z obešanjem.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo Jeto «7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta i3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00.
Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 48, Sat., Feb. 27, 1937
Demokracija, fašizem in komunizem
Nekateri kaj radi istovetijo komunizem z demokracijo, češ, da se borita oba za enake, liberalne pravice in nazore. To je vse drugo ko resnica. Komunizem in demokracija imata vsak svoje, popolnoma si različne koncepcije o pravicah in svoboščinah ljudstev ter o moči in dolžnosti vlade. Oba sta si tako daleč vsaksebi kakor oba tečaja, drug drugemu sta si kakor ogenj in voda.
Dočim se v Evropi komunizem in fašizem borita drug proti drugemu, pa imata v resnici marsikaj skupnega. Vsak izmed teh dveh se zavzema za totalitarno idejo države — država bodi prva in supremna, individualec v njej pa stroj ali samo del stroja. Vsak izmed teh dveh zanika državljanom vsake pravice, katere je poštena, v resnici demokratska vlada, dolžna spoštovati. Bilo pod fašizmom ali komunizmom imajo državljani samo one pravice in svoboščine, katere jim blagovoli država velikodušno nakloniti. Toda celo te pravice se morejo preklicati ali okrniti, kakršna je pač muha fašističnih ali komunističnih diktatorjev, zakaj, kar država lahko podari, lahko tudi zopet odvzame. Fašizem, nacizem in komunizem so socialistični sistemi. Fašizem deluje stopnjevaje in polagoma proti popolni nacionalizaciji vsega bogastva in pridobitnih virov dežele, dočim hoče komunizem doseči to nacionalizacijo z enim samim zaletom in skokom, oba pa imata isti cilj. Fašizem je socializem, ki deluje od zgoraj, od vrha, dočim socializem in komunizem delujeta od spodaj, od dna navzgor.
Torej, kako naj se ti sistemi primerjajo demokraciji, ki; izjavlja v Izjavi ameriške neodvisnosti med drugim tudi sledeče: "Da so vsi ljudje enako ustvarjeni; da so že po svojem Stvarniku dobili gotove pravice, med katerimi so — pravica do življenja, svobode in pravica do prizadevanja za srečo. In da se zagotovi te pravice, se voli vlada iz ljudstva, in ta vlada dobiva svojo polnomoč s pristankom onih, ki so vladani."
Komunizem in fašizem pa zametavata vsakega posameznega teh fundamentalnih demokratskih principov. Komunizem zavrača demokracijo prav tako kompletno in .ne-kompromisno, kakor zavrača kapitalizem. Blazna je trditev, da je boj proti komunizmu, boj za fašizem. Stotine milijonov ljudi, ki ne marajo ničesar slišati o komunizmu, zavrača prav tako fašizem, vsak pravi in resnični demokrat pa zavrača oba.
Resnica je, da v nekaterih evropskih državah nima ljudstvo nobene izbire: ali komunizem, ali pa fašizem. Pod fašizmom so se morali odpovedati svojim demokratskim principom, pa vendar daje večina — vsaj začasno — prednost fašizmu pred komunizmom, kadar je prisiljena, da si izbere manjše zlo.
Toda mi v Ameriki imamo k sreči še tretjo izbiro, to je naša velika, povsod opevana demokracija. To je resnična ljudska vlada, ki je od ljudstva in za ljudstvo in ki jamči državljanom ustavne svobodščine in pravice svobode vere, svobode tiska in govora, svobode javnega zborovanja, kakor tudi pravico individualne svobode.
Kakor v fašizmu, tako ni tudi v komunizmu ničesar liberalnega ne demokratičnega. Oba zavračata in odklanjata demokratske principe na eni strani, oba sta sovražnika človeške svobode na drugi strani. Zato ameriško ljudstvo, ki ve, kaj je resnična svoboda, za katero je prišlo preko prostranih oceanov iz raznih dežel, zavrača vsako tiranstvo in teptanje državljanske svobode v katerikoli obliki, pa naj bo to pod imenom fašizem, komunizem, nacizem ali kakršenkoli "izem," razen resničnega demokratizma!
Izkazalo se je, da ima sv. Matija še vedno pratiko v roki in da stari slovenski pregovor še vedno drži: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi!
* *
Čudno je to, da vsak, ki ga vprašajo, če bo kandidat za župana, se tako brani in se čudi, da ga take stvari sprašujejo. Pa ne da bi v zadnjem trenutku sami vprašali: Kako ste že rekli?
Dajte, recite 110 še enkrat.
* *
Ko je bil Mussolini še socialist (kar je prišel do moči in slave ni več) je rekel, da je bilo Napoleonovega padca vzrok samo dejstvo, ker je v javne urade nastavljal samo svojo žlahto. No in ker Mussolini dela prav isto, upamo, da se bo zgodovina ponovila.
*	*	ni
Newburcani so ga pa ptiči! Vsak teden imajo skupaj po en tisočak za novo cerkev. Bajgali, če jih kdo poseka!
Jjt
Kapitalisti kričijo, da Roosevelt nima prav, ko zahteva, da
gredo člani vrh. sodišča v pokoj, ko dopolnejo starost 70 let. Prav
tisti ljudje pa mislijo, da delavec, ki je star komaj 45 let, ni več
za rabo. Tukaj se nekaj ne vjema.
* tf l|:
Kaj je največja previdnost na svetu, kaj pravite? če kdo piše kralju ali cesarju pismo in priloži znamko za odgovor.
P. Bernard Ambrozic, O. F. M.
"Kakor da bi Bog bil..
Po daljšem odmoru se zopet oglašam. Razna opravila ne dajo dovolj časa, da bi lahko redno pisal v ta list in opozarjal na čudne prečudne nauke, ki jih razširja med vami v Clevelandu znani list in znani urednik, ki v resnici ne zaslužita več, da bi ju človek imenoval z imeni, s katerimi se ponašata pred javnostjo kot enakovredna člana človeške in časnikarske družbe.
Takole sem bral nedavno tega, da sta poslala v svet:
"Pristna dobrota, prava plemenitost, prihaja iz želje, iz hvaležnosti do vsega lepega, iz prepričanja, da; je vse dobro lepo in vse slabo grdo, iz tistega večnega hrepenenja po harmoniji, ki spremlja človeštvo na vseh njegovih potih od zibeli dalje."
Iz teh in predidočih in sledečih besed na kratko hoče povedati urednik, da vere v Boga ni prav nič treba človeku, ki hoče biti dober.
Zaključek tistega uvodnika se pa tako-le glasi:
"Mislim, da bi bilo točnejše, če bi mi rekli, da mi (naj že bomo označeni kot agnostiki ali panteisti ali karkoli) živimo KAKOR BI BIL BOG, dočim mnogo ljudi, ki pri vsakem koraku prisegajo na Boga, živijo, KAKOR BI NE BILO BOGA. . ."
Najprej naj vprašam to-le:
Če Boga ni in ga sploh ni treba, kdo bo ljudem povedal, kaj je grdo in' kaj je lepo, kaj je slabo in kaj je dobro?
Morda razum, morda srce, morda — bo prišlo kar samo od sebe ?
Ali tisti urednik še ni nič pogledal po svetu in videl, kako si ljudje, ki v Boga ne verujejo ali vsaj žive, kakor bi vanj ne verovali, vsak po svoji glavi razlagajo, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je lepo in kaj je grdo?
Enemu se zdi dobro to, drugemu drugo, in kar se jim je še včeraj zdelo dobro in lepo, se jim danes ne zdi več. In kar se jim danes zdi tako, bodo že jutri zavrgli in zasledili dobroto in lepoto v čem drugem.
Kateremu človeku naj verjamem in kaj naj mu verjamem, da me prav uči, ko je toliko različnih naukov in toliko ljudi, ki v raznih časih svojega življenja uče tako različne nauke?
Jaz mislim in verujem, da je Bog in da celo MORA BITI, ker brez njega ne pridem nikoli in nikjer do jasnosti, kaj je dobro in kaj je slabo.
Toliko samo mimogrede o prvem delu prej citiranega članka.
Pojdimo k drugemu delu.
". . . mnogo ljudi, ki pri vsakem koraku prisegajo na Boga, živijo (prav: živi) KAKOR BI NE BILO BOGA. . ."
Žal, ne morem tajiti, da so tudi taki ljudje na svetu. Toda taki nimajo pri našem argumentu nobenega pomena. Hinavci so. S tem pa še prav nič ne dokazujejo, da Boga ni, še manj pa, da ga ni treba. Recimo, da bi Boga res ne bilo, ali bi potem tisti ljudje kaj drugače živeli?
Recimo, da bi tisti ljudje-hinavci vero v Boga izgubili in bi prenehali nanj prisegati — ali bi potem kaj drugače živeli? Ali bi bili potem boljši? Ali bi začeli (ljubiti "dobro in lepo" in bi postali dobri člani človeške družbe? Boljši bi bili kvečemu v toliko, da ne bi več prodajali svojega hinavstva, ker bi Odkrito priznali: "V Boga ne verujemo in nanj ne prisegamo več. Drugače bi pa prav gotovo še nadalje živeli tako KA-
KOR BI NE BILO BOGA. . .
Taki ljudje samo dokazujejo, .da so do dna pokvarjeni. In še to dokazujejo, da ni skregan s pametjo katoliški verski nauk, ki pravi, da hudobni duhovi verujejo in vejo, da je Bog, pa kljub temu vztrajajo v svoji hudobiji. Morda bi človek težko razumel ta skrivnostni nauk, pa nam, žal, ravno ljudje, ki povsod "prisegajo na Boga, živijo pa, KAKOR BI GA NE BILO. . ." olajšujejo to vero in dokazujejo, da je resnična.
Kaj pa ljudje, ki prisegajo na Boga ne iz hinavščine, ampak iz globokega prepričanja — in tudi žive KAKOR BI BIL BOG in v tem svojem življenju dosežejo tako visoko stopnjo človeške popolnosti kot je še nikdar ni dosegel človek, ki v Boga ne veruje? Ali ni tisti urednik še ničesar slišal o svetnikih katoliške cerkve, ki so prav ZAVOLJO SVOJE VERE V BOGA IN ŽIVLJENJA PO TEJ VERI zatrli v sebi "vse sovražne nagone, ki so tičali v njih, kakor v vsakem drugem človeku," in so prinesli na svet neprimerno večjo mero dobrega kot vsi brezverci skupaj ?
Res je, vsak, ki ima vero v Boga, ne postane svetnik v tem smislu. Različne stopnje so v vsaki reči. Kolikor bolj dosleden je človek v izvajanju svojega notranjega prepričanja, kolikor bolj živi po mislih, ki jih nos v srcu, toliko bolj doseže ideal, ki mu lebdi pred duševnimi očmi.
Toda vsi dobri ljudje, ki zavoljo vere v Boga skušajo biti dobri, od najbolj preprostih vernikov, začetnikov v duhovnem življenju, pa prav gori do svetih Frančiškov, Vincencijev, Janezov Vianejev, Don Boskov, Terezij. . . dokazujejo, ČESA JE VERA ZMOŽNA, če je resnična in ne obstoji samo v hinavskem "priseganju na Boga."
Ko stojiš, človek, pred takimi značaji in se zavedaš, da so postali tlaki "spričo sovražnih nagonov, ki tičijo v njih, kakor v vsakem drugem človeku," in da so postali taki iz nobenega drugega razloga ko zato, KER SO IMELI RESNIČNO VERO V BOGA, se moraš nehote vprašati: Ali bi bilo to mogoče, če bi tista vera in tisti Bog bila samo — gola domišljija. . ."
In ko na drugi strani vidiš, da brezverstvoi niti od daleč ne rodi takih sadov v ljudeh, čeprav skušajo še vse bolj resno kot tisti nesrečni urednik, "boriti se zoper vse, kar je slabega v njih," se moraš spet vprašati: Ali je nevera res tak blagoslov za človeštvo kot ga skušajo nekateri uredniki svetu predstaviti?
I11 še dalje se moraš vprašati: Ali je bolje za človeški rod, da izjavlja: VERUJEM V BOGA — ali pa da za zapeljanimi in zapeljivimi uredniki ponavlja: NE VEM, ČE BOG JE ALI GA NI. . . ? ? ?
S tem sem pa že prišel do pregledovanja one predrzne trditve v -citiranem odstavku, da "agnostiki in panteisti ali kar so že, žive, KAKOR BI BOG BIL. . .
To pregledovanje si pa hočemo prihraniti za prihodnjič. (Dalje sledi)
Stavkarji se zahvaljujejo
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem, kateri ste nam priskočili na pomoč v tako važnem času — zadnji stavki pri Fisher Body Co., oziroma veliki General Motors korporaciji. Ker je bila naša unija še mlada, je razumljivo, da nismo imeli močnega rezervnega sklada, s
katerim bi pokrili izdatke stavke, zato je bila vaša vsestranska pomoč toliko bolj važna, in je zgodovinskega pomena. S tem ste pripomogli, da smo zmagali v našem težkem boju za priznanje naših pravic, za boljši življenjski obstoj nas vseh.
Zato se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo vsem našim organizacijam, društvom, našim trgovcem, profesionalcem, obrtnikom, farmer jem in posameznikom, za velikodušne darove v obliki jestvin, obleke, v finančnem in moralnem oziru, nadalje: našemu časopisju za prostor za sklicevanje sej in priobčeva-nje naših darovalcev brezplačno, posebno listoma "Enakopravnost" in "Ameriška Domovina" za članke in poročila, ki so bila za spodbudo in v prid naši uniji.
Slovenci smo se izkazali sijajno v tej stavki. Z vzajemno solidarnostjo smo postali čez noč močan, nepremagljiv steber ter s tem dali zgled drugim narodom, ki so občudovali naše celokupno stremljenje za to stvar. To je dobro, da si zapomnimo in delujemo v tem smislu tudi v bodoče.
Vsem našim delavcem pa priporočamo, da si zapomnimo naše dobrotnike, kateri so nam priskočili na pomoč v sili, posebno trgovci in društveniki, ki so bili z majhno izjemo vsi z nami in je naša dolžnost, da na-kupujemo naše potrebščine pri naših domačih trgovcih; pristo-pajmo v organizacije, ki so stale z nami in vzdržujmo časopise, ki so nas zagovarjali. Hvala tudi našim Domovom, ki so dali prostore za shode in seje brezplačno. Zato naj naša vzajem-neet vlada med nami tudi v bodeče, za dosedanjo pa odbor slovenske sekcije izreka najlepšo zahvalo vsem skupaj.
Odbor slovenske sekcije stavkovnega odbora. —i.-o-
Misijonski spomini
Cleveland (Collinwood), O.— Na tisoče Slovencev je v Ameriki z veselim srcem pozdravilo vest, da nam je naš presvetli vladika, naš ljubljeni nadpastir Rožman poslal sem v tujino novega misijonarja, č. g. Vitala Vcduška iz Ljubljane. Vedeli smo takoj in bili prepričani, da bo naš novi misijonar, izbran od prevzvišenega, gotovo izbran iz vrst naših najboljših čč. gg. dušnih pastirjev. Brali smo poročila, kako je misijonaril že na par krajih, kjer so ga slavili kot odličnega govornika in gorečega misijonarja.
Od 14. do 21. februarja je vodil misijon tudi pri nas v Collin-woedu. Prav radi bi hvaležni poslali prevzvišenemu nadpa-stirju tje v belo Ljubljano iskreno zahvalo za vso očetovsko njegovo skrb ter pripisali in potrdili č. g. misijonarja v spominsko knjigo, da nam ostanejo najboljši vtisi od sv. misijona. Storili ste silno veliko. V svoji globoki izobrazbi in misijonski navdušenosti ste delali in žrtvovali za rešitev naših neu-mrjočih duš zelo veliko. Zdelo se nam je, da Vam, preč. nadpastir Rožman ni dal le blagoslova s seboj v tujino, ampak ste prinesli s seboj tudi njegov glas. Res, neutrudljivi .ste bili v pridigah in v spovednici.
Pohvaliti moram še tudi našo pesem. Prepevali smo tako lepo in glasno ter mislim, da bi nas skoraj lahko slišali tje v Ljubljano, tako glasno smo zapeli misijonsko in angelsko češ-čenje. želimo, da bi ostal č. g. misijonar ne le do božiča, ne, ostane naj še dolgo let v Ameriki kot goreč in požrtvovalen misijonar pri našem dragem slovenskem narodu.
Vsak, kdor Vas je imel srečo slišati, pa Vaši mnogoštevilni spovedanci, bi Vam radi segli ob slovesu v roko ter Vam hvaležni zaklicali prisrčni: Bog Vam plačaj !
Najsrečnejši naš praznik, 21. februarja, ko smo imeli skupno obhajilo, nam vsem ostane v srčnih globinah. Takrat je naša župnija pokazala, da je večina našega slovenskega naroda v naročju sv. Cerkve in si ne damo iztrgati iz srca sv. vere, katero so nam v srce vsadile naše zlate, slovenske matere in smo odhajali v tujino z mater-nim blagoslovom, z materno molitvijo.
č. g. misijonar! Na težko misijonsko pot Vam želimo sreče in blagoslova božjega.
Marija Kurnik. -o-
Apel na slovenske člane unije UAW Local 45
Apelira se na vse člane in članice unije U. A. W. Local No. 45 (Fisher Body), da se udeležijo članske seje slovenske sekcije v nedeljo popoldne, dne 28. februarja, ob 2 uri. — Sejo se sklicuje radi važnih zadev nas slovenskih članov in članic unije. Vstop na sejo imajo le člani in članice. Urediti se ima važne zadeve naše sekcije. Unija je danes solidna in močna in tako jo moramo tudi obdržati, ker to bo v našo lastno korist, protekcijo nas delavcev in naših družin ter človeških pravic. Apelira se na vse slovenske člane in članice, da pridejo na to važno sejo. Stavka je za enkrat končana, urediti imamo pa važne zadeve in v to spadajoče' probleme nadaljnega dela in obstoja slovenske sekcije. Po številu članstva unije v narodnem pomenu smo Slovenci najmočnejši, radi tega vsekakor potrebujemo svojo sekcijo lo-cala št. 45. Centralni odbor priporoča, da naj bi Slovenci obdržali tudi v bodoče svoj oddelek, imeli svoje seje in odbor, kateri naj bi deloval skupno s centralnim odborom. Radi tega se apelira na vse člane in članice, ki jim je pri srcu interes obstoja unije, da podajo na seji dobrih idej in nasvetov za reorganiziran je naše skupine. Da nismo zastonj stavkali sedem tednov, imamo za to že danes dokaze, in da smo Slovenci v stavki igrali vodilno vlogo, pripoznava centralni odbor. Dolžnost naša pa je, da te aktivnosti obdržimo pri življenju tudi v bodoče. Prosi se tudi člane in članice, kateri živijo izven col-linwoodske naselbine kakor iz okrožja St. Clair Ave., in drugih delov, da bi tudi prišli na to sejo, da skupno rešimo bodoče delo slovenske sekcije od U. A. W. Local No. 45. Seja se bo vršila v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Rd.
Odbor Slov. sekcije, local 45.
Belletov pevski koncert
Tri četrtine pevskih in dram skih prireditev v slovenski metropoli v Clevelandu jc v tej sezoni že minilo. Na programu imamo le še par iger in spomladne koncerte pevskih zborov. Veliko zanimanje pa vlada med občinstvom za napovedani pevski koncert, ki ga nam po več letih presledka obljublja podati naš priljubljeni domači umetnik, pevec tenorist g. Louis Belle. V Clevelandu povsod, pa tudi daleč naokrog je poznan naš pevec. Saj je pel vedno glavne vloge v. vseh operah, ki jih je podala samostojna Zarja. Pred leti je tudi pel za gramofonske plošče pri Columbia Graphophone Co., v New Yorku, in marsikje imajo te plošče še sedaj v rabi. Njegov čisti, bogat tenor je vedno in povsod ugajal občinstvu. Nastopal je na številnih prireditvah, podanih po slovenskih društvih in Domovih, vedno z veseljem in brezplačno. Vsled tega smatram, da je naša dolžnost, da se mu po možnosti oddolžimo ob tej
priliki, ko prireja svoj drugi koncert, s tem, da se udeležimo in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Kot sem že o-menil, se je po daljši dobi zopet odločil podati samostojni pevski koncert s skrbno izbranim, bogatim programom. — Koncert se vrši v nedeljo, 7. marca, ob 8 uri zvečer v avditoriju S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave.
Vstopnice za koncert so že v predprodaji in se jih dobi pri pevcih samostojne Zarje, v slaščičarni pri Mrs. Makovec v SND in pri številnih drugih prijateljih pevca.
Priporočam vsem, da poseti-te njegov drugi pevski koncert in s svojo prisotnostjo pokaže-te, da cenite njegovo prizadevanje v prošlosti, njegovo požrtvovalnost in trud za slovensko pevsko umetnost ter njegove posluge pri programih naših Slovenskih Domov in društev! — Na svidenje na koncertu!
Erazem Gorshe. -o-
"Slovan" na radiju
Brooklyn, N. Y. — Z veseljem v imenu slov. pev. društva Slovan sporočam rojakom in rojakinjam po vseh Zed. državah in Kanadi, da se je društvu Slovan zopet posrečilo dobiti za svoj pevski program na največji radio postaji WEAF v tej deželi, katera ni samo največja radio postaja tukaj, ampak se lahko trdi, da največja na svetu.
Čas in datum radio petja je: v pondeljek dne 8., marca 1937, od 6.00 do 6.15 zvečer.
Na tem programu se bo pelo izključno le narodne pesmi, in sicer: Po gorah grmi in se bliska. Kedo bo listje grabu, Slovo, Fantje nai vasi, Kako bom ljubila, Ko ptičica sem pevala in Vse mine.
Omenjene pesmi bodo po možnosti predstavljene publiki v angleškem jeziku. Petje bo vodil naš požrtvovalni pevovod-ja brat Ignac Hude. Njegova hčerka, gdč. Hilda Hude, ki je vedno zelo naklonjena društvu Slovan, posebno za slične prireditve, bo pa spremljala na glasovirju.
Rojaki in rojakinje po drugih naselbinah širne Unije kakor tudi v Kanadi, so prošeni, da poizvedo pri svojih lokalnih radio postajah za prave zveze s postajo WEAF v New Yorku.
Nadalje se tudi naproša vsakega posameznega ali posamezno, kateri ali katera želi sporočiti svoje mnenje glede petja itd., da to lahko stori odno-sno sporoči naravnost na radio postajo: Radio Station WEAF,. Rockefeller Center, New York. N. Y. ali pa na uredništvo "Glas Naroda," 216 West 18th St., New York, N. Y.
V upanju, da boste deležni vsi skupaj mnogo duševnega užitka od omenjenega radi« programa dne 8. marca, vas vse skupaj bratsko pozdravljam.
Anthony Svet, tajnik pev. društva Slovan-
Ce verjamete alv pa ne
On: "Ali veš, da jc Tone zaljubljen vate?"
Ona: "Oslarija!"
On: "Prav tako sem tudi j*z rekel!"
Ona: "Nesramnež, kako upaš kaj takega reči!" A
Tujec pride k brivcu in vpraša:	v
"Ali bom hitro postreže"• Zelo se mi mudi. Samo mi boste ostrigli, obril se bo«1 pa že sam doma."
"Polde," se obrne brivc« vajencu, "teci hitro k uredn'^ Jontezu in mu reci. da 11 ^ takoj škarje nazaj, če J^1 1 rabi več."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ncmikcm liTlrnllca K. Miri
Mladič je znal celo šale zbi- rešili. Šel sem ga iskat k Dok-
Jati. Jezil bi se bil, da nisem bil vesel njegove duhovitosti.
Plačal sem mu z drobižem.
"Da si dober koradži — ple-
sati ju, pa je že odpotoval. — Mesto njega, sem, našel tebe enakim i Pravkar ste bili v hlevu.
Opazoval sem vas. Zvedel sem, da si Nemec, in zamislil
salec —, to vem, ker sem te sem si načrt, kako te bom do-videl v Stambulu. Da si pa še boljši šaljivec, tega pa ne bi bil verjel, kajti plešočim dervišem navadno manjka tiste duhovitosti, ki je potrebna za šalo.
Ce res želišl z menoj goroviti Pomisli, si kom govoriš. Povem da ti bom le tedaj odgovarjal. če boš spoštoval mojo brado, kakor ti zapoveduje tvoj Prerok."
Namenoma sem ga razžalil. 'Kora" pravi Turek le tistim Plesom, ki jih plešejo ženske dvomljivega slovesa in ki se ^h pravoverni musliman strogo vzdrži. Ples dervišev smatrajo za nekaj čisto drugega, Njihov ples je verski ples, svet. Nisem ga mogel huje razžali-ko da sem ga imenoval koradži j a in povrh še dervišem °drekal duhovitost.
Pričakoval sem, da me bo sPet obdaril z brcami, pa zelo se čudil, ko me je sicer •iezno in plamteče pogledal, rekel in storil pa mi ni nič. Le tiho je sedel poleg mene. Nje-tfov tovariš pa ni sedel.
"Da si musliman, bi te kaznoval za tvoje besede," je rekel. "Kristjan pa pravovernega muslimana ne more razža-liti. Kako bi žaba onesnažila
eolnce!
Govoriti moram s teboj o nekih dogodkih v Stambulu. — vprašal te bom in odgovarjal toi boš!"
"Odgovarjal ti bom, če bodo tvoja vpašanja vljudna, kakor spodobi."
"Ti si tisti frankovski hekim, ki je v Damasku preprečil usti Njegove namene?" "Da."
"In zasledoval si usto čez Libanon do Tarabulusa?" "Da."
"In si se srečal ž njim v Carigradu?" "Da."
"Streljal si na njega, ko je skočil v morje?"
"Nisem jaz streljal, ampak ^oj sluga." "Si pozneje še videl usto?" "Da."
"Pod Galatskim stolpom." "Ali je bil živ?" "Mrtev je bil." "Torej je le res, kar tale člo-v«k pravi !"
Pokazal je na človeka, ki je «vetil.
Ali Manahu in njegovim ljudem torej ni bilo znano, da je Usta ubit? Radoveden sem bil, kdo jim je prinesel to novico. Vprašal sem derviša: "Ali nisi vedel, da je usta ttirtev?"
"Ne. Izginil je. Našli so ^olettisa, mrtvega ob stolpu 1)1 poleg njega nekoga druge-ga> ki pa ga nihče ni poznal." ''Tisti je bil usta." "Vrgli ste ga s stolpa!" "Kdo
ti je rekel, da je vaš Usta mrtev?" "Tale tukaj. Prišel sem v
Jdrin, oče me je poklical k se-Ničesar nisem vedel. Iskal sem očeta pri Hulamu, seveda nisem povedal, kdo da sem. a sem zvedel, da je v ječi. — a|e moj je njegov sluga, sku-J^aj sta stanovala pri Huiamu.
prijatelj in zaščitnik had-^ Halef Omar mu je pripove-J.)Va'> kaj ste vse doživeli v ^ambulu, on pa je povedal Di tako sem vse zvedel."
Ah! Že zopet je čenčavi, »ahavi Halef! Komur le mo-
Pripoveduje o naših pa hvali sebe in Uvedel sem pa tudi," ual,jeval derviš pet svoboden.
ju namene, je na-"da je oče zo-Prijatelji so ga
bil v roke
Skril sem se, odšla sta s Hu-lamom h kadi ju in vedel sem, da pojdete tudi v jetnišnico gledat. Brž sem poslal enega naših za teboj, čakati je moral na tebe, začeti s teboj pogovor in ti reči, da je pri njem zbolel neki Nemec.
In tako si sedaj v naših rokah. Kaj pač misliš, da bomo storili s teboj ?"
Marsikaj novega mi je derviš povedal, to in ono v njegovem pripovedovanju mi je dalo misliti. Jezil sem se nad Ha-lefom. Njegova blebetavost je bila kriva, da sem sedel v pasti, ki ni bila niti duhovito zamišljena, ki pa je kljub temu nisem zavohal.
Pa ni bilo časa za razmišljanje in ne za jezo. Pohiteti sem moral z odgovorom.
"Ne bojim se za življenje. Ubili me gotovo ne boste!"
"Zakaj bi te ne ubili ? V naših rokah si!"
"Če me ubijete, ne dobite odkupnine!"
Oči so se mu zasvetile. Zadel sem pravo struno. Odkupnina! Dobili bi denar, mnogo denarja, in potem bi me še vedno lahko spoti spravili. Vprašal je:
"Bi plačal odkupnino?"
"Da."
"Koliko?"
"Kako visoko me ceniš?"
"Ne cenim te više ko škorpijona ali pa kačo. Oba sta strupena in kdor ju najde, ju ubije. Tvoje življenje ni vredno niti počenega groša.
Toda to, kar si nam hudega storil, zahteva kazen, veliko kazen! In zato boš moral plačati odkupnino."
Aha! Čisto jasno in razločno mi je povedal: odkupnina je le kazen in če jo plačam, je moje življenje še vedno vredno manj od počenega groša.!
Pa mar mi je bilo za nizko ceno! Glavno mi je bilo, da pridobim čas in najdem priliko za beg.
Kljub temu sem resno in u-žaljeno odgovoril:
"Primerjaš me s strupeno golaznijo! Ali je to tista lepa vljudnost, ki sem jo stavil :-;a pogoj, da ti odgovarjam? Ubijte me! Kaj meni mar za to! Enkrat moram umreti! Ampak niti pare ne dobite, če re boš vljudneje govoril."
"Naj bo po tvojem! Toda čim več vljudnosti zahtevaš, tem večja bo odkupnina. To si zapomni!"
"Koliko zahtevate?" "Si bogat?" "Ne menjam s teboj." "Počakaj!"
Vstal je in odšel v sosednjo sobo, skozi katero so me prinesli. Njegov tovariš je ostal pri meni, pa ni besedice zinil.
Čul sem glasove, razumel_pa nisem ničesar. Zdelo se mi.je, da se ne morejo1 zediniti.
Dobre pol ure je minilo, da se je vrnil. Ni prisedel, stoje me je vprašal:
"Boš dal petdeset tisoč pi-astrov?"
"Mnogo je!"
Nekoliko sem se vendarle moral braniti že zaradi lepšega. Saj plačati itak nisem nameraval. Odkod bi naj tudi denar vzel?
Nepotrpežljivo je zamahnil z roko:
"Niti pare manj! Hočeš? — Takoj odgovori!"
"Dobro, plačal bom!" "Kje imaš denar?" (Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
—Smrt starega rudarja. Te dni so ob veliki udeležbi pokopali v Zagorju menda najstarejšega rudarja 87-letnega Franca Krauskopfa. Dolgih 53 let je delal v rudnikih, najdalj v zagorskem. Kot upokojenec je za vse svtije delo prejemal celih šest dinarjev mesečne pokojnine, od Pokojninskega društva pa 150 dinarjev. Pokojnik je bil zaradi vedrega značaja splošno priljubljen. Naj v miru počiva, preostalim pa naše toplo sožalje!
—Smrt kočevarskega kro-šnjarja v tujini. Lani na zimo je šel z ostalimi kočevarskimi kro-šnjarji v Nemčijo tudi posestnik Petschauer iz Šalke vasi. Krošnjarjenje mu je šlo uspešno izpod rok. Pa si je zaželel nedavno nekaj dni odmora med svojci v Jugoslaviji, katerim je prinesel že nekaj zaslužka, želja za zaslužkom mu ni dala, da bi predolgo ostal doma, toda ta pot je bila zanj usodna. Kmalu, ko je v Munchenu zapustil vlak, ga je na nekem prelazu dohitela smrt. Hotel je prekoračiti cesto, pri tem pa je po neprevidnosti prišel pod kolesa. Po kratkih trenotkih je izdihnil v Nemčiji, kamor je prišel z novoletnega odmora samo umret. Bodi mu blag spomin!
—V krsti je oživela. V Iloku je živela 64-letna beračica Anka Petrovičeva. Oni dan je zbolela in nekega jutra so jo našli sosedje navidezno mrtvo. Obvestili so občino, ki je odredila, da so položili njeno truplo v krsto. V splošno presenečenje je pa beračica med polaganjem v krsto odprla cči in povedala, da je še živa. Dvignili so jo iz krste, toda še istega dne je resnično umrla, izčrpana od lakote, mraza in strahu, ko je opazila, da leži v krsti.
—Vlak je odrezal obupanki glavo. 291etna, v radiotermal-nem kopališču v Laškem usluž-
Ogromni davek na ded-ščino preprečil krizo
Trenton, N. J., 26. februarja. Država New Jersey bo v kratkem dobila $9,000,000 v davku na dedščino pokojnega časnikarja Arthur Brisbane. Tako bo rešena kriza, ki je nastala v relifni blagajni radi pomanjkanja denarja. Denar dobljen v obliki davka na dedščine gre v relifno blagajno. Lansko leto je država New Jersey na enak način dobila $6,000,000 zapuščinskega davka po pokojnem milijonarju Campbellu.
-o--
Kansas 28. država proti delu otrok
Topeka, Kans., 26. februarja. Poslanska zbornica državne po-stavodaje države Kansas je včeraj s 64 proti 52 glasovom odobrila nameravani 22. dodatek k ameriški ustavi, ki prepoveduje delo otrok. Senatna zbornica je isti predlog že zadnji teden odobrila z 21 glasovi proti 20. Kansas je sedaj 28. država, ki je odobrila 22. amendmienlt. Potrebnih je še osem držav za ratifikacijo.
-o--
Bojne ladje pri kraljevem kronanju
London, 26. februarja. Angleška vlada je včeraj povabila 33 raznih držav, da pošlje vsaka ob priliki kraljevega kronanja po eno bojno ladjo v Anglijo. Povabljene so bile vse države, ki imajo bojne ladje. Španijo bo zastopala madridska vlada.
Zahvala
Podpisani se lepo zahvaljujem vsem, ki so darovali vence na krsto mojega brata Joe Turšiča in vsem, ki so dali avtomobile za pogreb. Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in ki so ga spremili na pokopališče.
John Turšič.
Popravila!
Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi vselej polno zalogo "radio tubes."
Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634
(Moil. X).
MALI OGLASI
Potovalni kovčeg
Kupi se večji, dobro ohranjen potovalni kovčeg. Pustite nar slcv v uradu tega lista.
Sterling suknje
Mr. Benno B. Leustig,
1034 Addison Rd., se priporoča
.	/ za nakup Sterling sukenj in ob-
bena maserka Marija Pelcova si ^ gam yag ^ naravn08t
je te dni zjutraj ob železniški y tovarno> da gi izberete. progi sezula čevlje in se pognala tik pred vlakom na progo. Kolesa so nesrečnici odrezala glavo in razmesarila trup. Sodijo, da je nesrečnica izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Pokoj niča je bila po rodu iz Ljubljane, hči pokojnega maserja pri "Slonu."
—Smrtna nesreča pri ribolovu. Pri ribolovu na Dravi pri Zavrču se je dogodila huda nesreča. žrtev je bil 43 let stari Zavec iz Zavrča. Pri sekanju leda mu je spodrsnilo in je padel z drogom, ki ga je nosil na
čas za nakup hiše
Naprodaj je hiša, ki ima 10 sob, na Parkgrove Ave. Cena $6,900. Nadalje hiša za eno družino, 6 sob. blizu Grovewood Ave. Cena $2800.00. Hiša za dve družini, 10 sob, blizu Memorial šole, cena $4200.00 Hiša 12 sob, blizu St. Clair Ave., in 141. ceste, cena $6700. Malo odplačilo, državno posojilo HOLC. — Damo vam tudi navodila kako financirati vaš dom. Daniel Stakich, 15813 Waterloo Rd.
(Febr. 26. 27).
Dekle dobi delo
za hišna opravila. Hodi lahko spat domov. Oglasite se na 787 E. 185th St.	(x)
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIK AVENIJE
Night Club
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. France* Krašovle
620( St. Clair Ave.
(zraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEtiderson 3113
DOBER PREMOG IN TOCNA POSTREŽBA
de priporočamo
F J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS

^IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^
I ZA DO URO PLUM BIN GO \ | IN GRETJE POKLIČITE \
| A. J. Budnick & CO. |
FLUMfilNG & HEATING
| 6707 St. Clair Ave.
=	Tri. HEnderson 3289	S
976 E. 250th St.
E	Res. KEnmoie 0238-M
?i i u i m n hi u 11 mi f umnimi u m 11 u i m u i
* * *

Zavarovalnina
VSEH VRST
5 Se priporočamo
j HAFFNER'S	t
I	*
| Insurance Agency	£
| 6106 St. Clair Ave.	Ž
t	t
i	s
*	£
Odda se
dve ali štiri sobe, primerno za novcporočence, ali za vdovo z otrokom. Otrok se sprejme tudi v varstvo, ako mati dela. 10313 Way Ave.	(49)
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
ki ima svoj urad v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, naznanja, da je inštaliral
najm odernejJri X-Ray aparat
kar jih je na trgu.
Naprodaj je farma
ali se pa tudi zamenja za hišo v bližini Euclid Beach. Krasna farma, 39 akrov, v lepi slovenski okolici v bližini Geneva,lepa hiša, 6 sob, furnez, ob dobri cesti. Za podrobnosti poiz-vejte na 15820 Huntmere Ave.
(48)
Naznanilo
V pondeljek 1. marca, bo redna seja našega društva sv. Marije Magdalene, št, 162, K. S. K. J., ob 8 uri zvečfir v navadnih prostorih. Sestre, le pridite v velikem številu. Seja bo kratka, po seji pa bo malo prigrizka in pa za naša grla namočiti tudi, ter bomo obujale spomine izza 20 let, zakaj 5. marca bo 20 let, odkar je bilo ustanovljeno naše društvo. Pobiralo se bo asesment od 6. ure naprej. "Na veselo svidenje" v ponde-
amah, na led tako nesrečno, da ljek 1. marca.
si je prebil lobanjo in je nekaj trenotkov zatem izdihnil.
Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica.
Naprodaj je
hiša, 7 sob, dve sončni sobi, na Parmelee Ave., zraven East bu-levarda. Hiša 6 sob, nadalje dvojna hiša, zidana, 12 sob na E. 95th St. Hiša na 93. cesti, 8 sob, za eno družino. Nekaj malega plačate takoj. Banka financira. J. Tisovec, 1366 Marquette Rd., blizu St. Clair in 55. ceste.
(49)
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
__J * -NAROČITE 81 PROSTI VZOKEC -
Mnogokrat ; Triner,s Bitter wine ^ ,
I 544 3. Wells St., Chicago, I1L "
I Pošljite mi brezplačni vzorec.
I Ime ....................... !
odpravi neprebavnost in zaprtnico
i Naslov
NAZNANILO
Cenjenim rojakom, prijateljem in znancem naznanjamo, da bova imeli nocoj otvoritev naših prostorov. Servirala se bo okusna KOKOŠJA PEČENKA katero boste lahko zalili s finim 6% pivom ali dobrim vinom. Igrala bo tudi izvrstna godba. Se toplo priporočati Mrs. AMALIA GOLOB in HČI 955 Addison Rd.
(48)
VELIKONOČNI
Izleti
PARNIIU IZ NEW YORKA:
DEUTSCHLAND..14.marca EUROPA......19. marca
Brzi vlak ob EUROPA v Brcmerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborile železniške zveze do Cherbourga ali Hamburga.
Za informacije vprašajte pri AUGUST HOLLANDER CO.
G419 St Clair Ave., Cleveland, O.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
Zgubljeno!
Zadnjo nedeljo se je zgubil zlat rcžnivenec v cerkvi ali v dvorani sv. Vida pri 10. sv. maši. Najditelj dobi nagrado. 1177 E. 58'th St.	(49)
Farma naprodaj
ima 26 akrov. Se proda ali zamenja. Blizu Geneva, O., ob tla-kani cesti. Nova hiša, 5 sob, hlev, kokošnjak. Štiri akre trte in sadno drevje, 7 akrov gozda, tekoča voda. Dobi se lahko tudi elektrika. Proda se na odplačila. Vprašajte na 6124 Spilker Ave. Tel. ENdicott 30913. (49)
ZAHVALA
Ob smrti naše iskreno ljubljene in nepozabne soprogo, matere, svakinje in stare matere
Jennie Korče
nam je clošlo toliko izrazov sočutja cd naših dragih sorodnikov in prijateljev, da se čutimo dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam ob teh bridkih urah izkazali sfaipatlje ter nam na ta ali ohi način pomagali. Iskrena hvala za. krasne vence in cvetlice, s katerimi ste okrasili krsto ranjke. Lepa hvala za darove za svete maše in srčna, hvala vsem. ki so prišli ranjko kropit, ki so culi pri njej in ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Žalujoča
družina Gašper Korčc.
Cleveland, Ohio, 27/ februarja 1937.
Ohio Stote žojjomctni team se že pripravlja za vežbo. Coach Schmidt haže, kalto je treba vreči žogo za 50 jardov ali več.
STERLING SUKNJE v
Najnovejše mode kakor ludi najfinejše spomladanske "STERLING" suknje ali sute za dekleta in žene lahko naročile sedaj direkl :io iz c/evelandske tovarne in lo po veliko nižjih cenalt kakor kje drugje pri	. T
BENNO B. LEUSTIG-U 1034 Addison Rd.	Tel. ENdicott 3426
Prosim, dajte mi priliko vam pokazali o'xli 200 različnih krojev STERLING spomladanskih sukenj in sutov po cenah od $11.50 in do $50.00 in to brez zamere, če kupile uri meni ali ne.	.	I
Oglasile se, telefonirajte ali mi pišite, da pridem z mašino po vas in vas peljem naravnost v tovarno, ne ylede kje stanujete v Clevelandu ali okolici.
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena
V
ijzm

FATHER BARAGA
Some 1500 people were present in St. Vitus church last Sunday to witness Father Francis Baraga's first offering of the Holy Mass. These inr eluded relatives, friends, for-
"V Sibirijo? To je vendar|0 Hljestakovu ni bilo nikjer ne mer schoolmates, and drill nemogoče!" je rekel prestra-1 duha ne sluha, še manj pa o teams. The sermon for the gen. Prvikrat v življenju galJacku Bellu. ..	|occasion was delivered by the
je ostavila ravnodušnost. "Ta | Mračilo se je že, ko sta se'Rev- Vital Voclusek. The key-
CSS/5

ST. VITUS WOLS WMZ

človek je resnično blazen! Verjemite, da je Jack Bell iz Amerike, ne pa HI jest ako v! Čakajte, takoj vam dokažem."
In z največjo naglico se je odpeljal v hotel k Polly, ki je sedela že pri zajtrku.
"V Sibirijo ga odvedejo!" je kriknil ves zasopljen. "Mož, za katerega se izdaja, je ubegel kaznjenec."
"Polly je položila nož poleg sebe in ga porogljivo pogledala. Ni mu verjela. "Kaj nameravate sedaj storiti?" je dejala mirno.
"Za njim potujem," je odgovoril, še vedno ves iz sebe, "in vi poj dete z menoj, gospa! Dokazati morate njegovo iden-tičnost. Morate ga osvoboditi!"
"Ali je v Sibiriji zelo hudo?" je vprašala s slabotnim glasom.
"O, pa kako! Nič hujšega si ni mogoče misliti. To je pravi pekel!" je rekel resnično prestrašen.
"Pretiravate, kakor vedno Prepričana sem, da, si je Bell izbral manjše zlo. Poznam ga. Ni blazen, samo jako smel je! Za njim potujem. In vi, gospod Dodd?"
"Jaz se vam pridružim," je dejal in se zgrudil na stol. "Ako dovolite?"
"Samo pod enim pogojem: da obnoviva staro pogodbo."
"Da, da," je pritrjeval Dodd "Vse opraviva sama ž njim — tako sem obetal in ostanem mož-beseda."
In sporazumela sta se zopet kakor nasprotnika, ki so ju prisilile razmere, da sta se zveza la proti sovražniku. A ta sovražnik je bila — Sibirija.
V SIBIRIJO
2e največji ruski pisatelj A. M. Dostojevski, ki je moral preživeti nekaj let kot kaznjenec v Sibiriji, je pisal:
"Tudi v Sibiriji je človek lahko srečen. Podnebje je izvrstno; poleg tega živi tam tudi obilica zelo bogatih in gostoljubnih trgovcev ter mnogo sila premožnih inozemcev. Dekleta cveto kakor rože in so poštene do zadnje skrajnosti. Divjačina se podi po ulicah in teče lovcu kar sama nasproti. Šampanjca pijo nenavadno veliko. Ikra je čudovita. In letina je ponekod petnajstera. Vobče je to blagoslovljena zemlja, samo da jo človek ve izkoriščati. A v Sibiriji znajo izkoriščati zemljo. . ."
Tudi Polly in Dodd sta se prepričala o resničnosti besed Dostojevskega. Vozeča se z udobnim vlakom velike sibirske železnice, sta preko Tule, Pense, Samare dospela do Če-ljabinska. Tu je meja med Azijo in Evropo. Odtod vozi velika moderna sibirska železnica proti Vladivostoku in Har-binu. Mogočen obelisk na periferiji Celjabinska označuje mejo dveh različnih svetov.
Od tu sta se vozila do Om-ska, odtod do Novega Nikola-jevska ter dalje do Krasnojar-ska, nato do Irkutska, ob Baj-kalskem jezeru ter ob Amur ju do Vladivostoka.
Po vseh večjih mestih sta se ustavljala in poizvedovala, ali je že odšel transport kaznjencev ter opazovala pisano življenje po krajih, kjer se zmagovito bori evropska kultura z azijsko zaostalostjo. . . Toda1
Dodd in Polly po dolgotrajni Inot» to his whole address was vožnji na parniku bližala oto- Mother, ku Sahalinu, ki je bil cilj nju-
lega potovanja.
Ladja je zavila okoli predgorja, in že so se kazali hriboviti bregovi otoka,, polni črnega, orjaškega skalovja. Tu pa ta,m se je na obrežju svetlikal majhen plamenček. Morje je butalo ob peščeno in kamenito obal, nebo je bilo prepreženo s težkimi, temnimi oblaki.
Težko in mračno je* bilo tudi v duši mlade žene Polly..
Ali je Jack že tu? In če je tu, kako se mu godi? V želez-je so ga vkovali, mučijo, trpinčijo ga! Med tatovi, roparji in največjimi razbojniki je. V "mrtvi dom," v "kator-go" so ga zaprli! Kako strašne stvari je zvedela o teh ruskih katorgah, kakor imenujejo Rusi jetniške tabore.
Parnik se je ustavil v pristanišču Dui, na zahodni obali Sahalina. Dodd in Polly sta bila zopet na kopnem. Po dolgem izpraševanju sta dobila stanovanje v preprosti gostilni, edini v pristališču, kjer so oddajali tudi sobe.
Že naslednjega jutra je začel detektiv izpraševati vse križem po Bellu oziroma Ivanu Ivanoviču Hljesitakovem. Toda nihče n". vedel ničesar o njem. Povedali so mu, da že tri mesece ni bilo nobenega transporta kaznjencev, ki jih iz notranje Rusije navadno pošiljajo preko reke Amur.
Tekom naslednjih dni detektiv ni držal križem rok. Peljal se je celo dvakrat v Vladivostok, kjer mu pa oblasti niso nič kaj zaupale. Sumili so, da je sporazumljen s Hljestako-vim, tembolj ker jim je prišla iz pristanišča vest, da živi ameriški detektiv v isti gostilni z mlado, lepo1 ženo "milijonskega tatu" in občuje ž njo zelo prijateljsko.
Odslej je naletel Dodd povsod na gluha uradniška ušesa. Ko se je pritožil na, ameriškem konzulatu, je konzul skomignil z rameni ter mu svetoval, naj poizkusi s podkupovanjem, ki se je tudi v Sibiriji še vedno obneslo.
Dodd se je ustrašil teh novih izdatkov. Obrnil se je brzojavno na svojega gospoda v Chicagu.
"Še vedno ga ni dobil!" se je razveselil Oliver Hogan in si zadovoljno mel roke. Postajal je dobre volje, ker tečaj bakrovih papirjev se je naposled vendarle ustavil. Nemudoma je brzojavil v Vladivostok: "Stroški postranska zade»-va. Trdno upam, da ga na vsak način dobite."
Potem je šel v klub ter pokazal brzojavko svojim trem tovarišem pri pokerju.
"Dobi ga!" je dejal Dick Patton popolnoma mirno.
afternoon a dinner was held in honor of the, newly-ordained priest. Over 400 persons participated at the banquet which was held in the church basement. A number of the guest-priests gave eulogies to the young priest. Father Baraga himself concluded the assembly with a talk of reminiscences and expres sing his gratitude to all those who participated in the event.
ing to be something different! Something new in more ways than one! You'll read more about this "colossal bubble" next Saturday.
Congratulations
The Holy Name Society extends its belated congratulations to Mr. and Mrs. Anthony Martincic, Jr. They observed the fourth anniversary of married life last Monday. The tardiness of our felicitations will be compensated by an earnest prayer that God may multiply those years and continue to shower His infinite goodness upon the couple.
Monte Carlo
Well, you still have a chance to get into that Monte Carlo contest which St. Vitus church is conducting. And if you're a smart guy like you claim to be, you'll jump at the chance. Sure! Seventy-three prizes in all will be given away absolutely free on March 7, 1937. Don't you think you got a pretty good chance of copying at least once?
I talked to one of the people in the contest and he gave me the lowdown. Fifty prizes are going to be distributed Sunday afternoon, during the Monte Carlo affair. A chance to get a buck right there! Would you refuse? Then in the evening, the rest of that dough will be passed out. You can win there, too.
Vic Tome told me he could use some of that. Said he: "You gotta have dough to go to college; it ain't a loaf!" And he must know because he's a pretty smart fellow. He's in the contest and he's aiming to win. But you got just as good a chance to take the prize, and maybe a better one. Just sign on the dotted line, hand in those envelopes and you're all set.
Don't forget that SUNDAY, FEB. 28, 1937, IS THE LAST DAY FOR RETURNS. Bring the returns to church Sunday morning and drop them in the special box provided in. the vestibule of the church. An attendant will be there all morning to take care of you.
Then next Sunday make it a point to come down to the Monte Carlo, the Millionaire's Day. There will be fun for all. Doors open promptly at 2:00 p. m. and WILL STAY OPEN till far into the night. Don't be afraid to stay in, we'll accomodate you gladly.
Seven stands are planned by the committee in charge. There will be a grocery stand, a whiskey stand, a coffee stand, and several others not yet definitely determined. But just the same, you may be sure you will have fun. You will be able to act like a real millionaire, throwing fifties and hundred spots for this and that. A fifty-spot, for instance, will "Počakajmo!" se je smejal buy a bottle of pop for the
Krall of the Stars captured the show by sinking ten double deckers for 20 points. Nevertheless he was pressed hard by Jeglich who parted the nets eight times for 16 points.
Grdance and Vahcic of the Pirates starred with twelve points each.
Paper Drive
The school children are in the midst of a paper drive. Old newspapers and magazines are being gathered. If no one has yet contacted you, notify the Sisters or some youngster, and someone will be sent to pick up your bundle. Your contributions will be deeply appreciated. All bundles should be brought to Room 4 in the new school building.
The older students are also campaigners in the Universe Bulletin Subscription Drive. They will canvas the neighborhood the next two weeks for new subscriptions as well as renewals for the diocesan newspaper.
Rams	G	F	T
Kolence, rf .. .	. . 1	1	o o
	.. 2	1	5
	. . 2	0	4
Debevec, rg . .	.. 3	0-	6
	.. 1	0	2
	Q	1	7
Total ......	. 12	3	27
Scrappers	G	F	T
Merhar, rf .. .	. . 1	4	6
Debelak, If----	. . 3	1	7
Levee, c ......	. . 1	0	2
Lach, rg......	.. 2	1	5
Nousak, lg	. . 0	0	0
Total .....	.. 7	6	20
Silver Stars	G	F	T
Krall .........	. .10	0	20
	. . 8	0	16
	2	0	4
	' 3	0	6
Total ......	. 23	0	46
Pirates	G	F	T
	. . 6	0	12
	O	0	6
	.. 0	0	0
	.. 6	0	12
? f •>	.. 2	0	4
Total ......	. 17	0	34
Monte Carlo Meeting
Everybody wishing to work at the Millionaire's Monte Carlo, is requested to attend a meeting Thursday, March 4 at 7:30 P. M. in the Church basement. Final plans will be discussed and work assigned. Please be prompt. Everybody is invited, members of the Holy Name Society and also members of other parish clubs.
Orel Bowling Party
The Orels are having a bowling party tomorrow afternoon at one o'clock at the St. Clair-Eddy Bowling alleys. Members and their friends are invited.
Drum for Sale
If interested, come to the parish house basement Tuesday evening between 7:30 and 8:00.
Friday Nite Parties Come down Friday evenings to the church basement and enjoy yourself. There is no admission charge.
Plackoak. "Ne verjamem."
"Jaz tudi ne!", je vzkliknil Splarks.	/
"Stavimo!" je predlagal nato Dick Patton. "Za troške."
Ostala dva pa sta se samo smejala.
"Vidva se lahko smejeta. — Moje milijone pa je že zdavnaj zapravil. Kaj naj storim?" je ječal Oliver Hegan.
"Karto daj sem! Na vrsti si! Pa poguma ne izgubi!"
(Dalje prihodnjič)
men! Is you laughing? Well, it's true. Come down and see for yourself.
Colossal "Bubble"
Stop, Look, and Listen (the latter, if you can't read yourself). April 1 is "reserved" in your date book, ladies and sirs. Why ? Because it's the date of the "B u b b 1 e Dance" being sponsored by the St. Vitus Young Ladies Sodality. Just between you and me—it's go-
Holy Name Junior Basketball
As the Juniors went into the first championship game, the undefeated Rams rang up their sixth consecutive victory at the expense of the Scrappers. The Scrappers took the lead in the first quarter when Debelak was on for two field goals. With Lach sinking two long shots their lead was increased at the end of the half.
The Rams held the Scrappers down in the third period and ended the quarter two markers behind. Vokac was put out on fouls.
In the final period the Rams pulled out their ace in the hole and. started on a scoring spree to take the game. Debevc was also put out on fouls.
The points were evenly divided, Kopec made seven, De-bevec six, Vokac five, Jamnik four, Kolence and Vovk making three and two. Debelak and Merhar sank seven and six, while Lach hit five.
The Silver Stars, assured themselves first place by beating the Pirates, the defending champions, by a score - of 46 to 34.
NEWBURG NEWS
Easter Duty Announcement
At the last regular meeting of the Holy Name Society it was decided that the members would perform their Easter duty at the 8 o'clock Mass on Sunday, March 14th.
The members will meet in the old school at 7 :30 a. m. and march to church where they will receive Holy Communion in a body. Members are urged to wear their badges.
Holy Name Dance The Holy Name Society of St. Lawrence will hold a dancie on Easter Monday, March 29, 1937. It will be for the benefit of the new church fund and will be held in the Slovenian National Home on E. 80th St The dance will begin at 8 p. m. Admission will be 35c.
Slovenian Young Men's Club Folowing are the officers of the Slovenian Young Men's Club for the current year: Joseph W. Kovach, 3553 E. 82 St., president; John Winter, 3514 E. 81 St., vice president; Frank Lekan, 3582 E. 81 St., secretary; John Baumbich, 3553 E. 82 St., treasurer; Rev John J. Oman, 3547 E. 80th St., chairman. Meetings are held every second Monday of the month at St. Lawrence School, Room No. 5 at 8 p. m. The next meeting will be held on Monday, March 8th. HONOR ROLL OF ST. LAW RENCE SCHOOL FIRST SEMESTER EXAMS Grade 8
Marie Perko............ 95.0
Josephine Lekan ........ 93.4
Anton Valencic ........ 92.0
Lawrence Petelin ....... 92.0
Ralph Turk ............ 91.5
Mathilda Fabjan ....... 90.1
Grade 7
Rose Petrich ........... 92.4
Dorothy Zavidsky ...... 90.8
Josephine Hrvatin ...... 90.7
Frank Seme............ 90.5
Victoria Hočevar .......90.4
Aloise Fortuna ......... 90.0
Thomas Hadola......... 90.0
Mary Kordan .......... 90.0
Grade 6
Rosalie Kuhel .......... 95.0
Frank Turk ........... 94.1
Josephine Kazumplik ... 93.5
Victor Kuznik .......... 93.0
Vida Silbitzer .......... 91.1
Mary Tekaucic ......... 91.0
John Glivar ............ 90.0
Dorothy Hodala ........ 90.0
Agatha Silbitzer ........ 90.0
Grade 5
Robert Arko ........... 93.4
Clarence Turk.......... 92.1
Frances Skebe ......... 91.5
Mildred Kordan ........ 90.2
Marie Mervar ........ 90.0
THE HOLY SEASON OF LENT
The word Lent in the Anglo-Saxon language means the season of Spring. It is Spring time on the calendar of the Church and still we must remember that as the Spring brings buds and blossoms, so we must bring forth fruits of the spiritual order in our souls.
This is a season of penance set aside by the Church in memory of the 40 days' fast of our Lord in the desert it is also a means of sanctifying all the faithful followers of Christ. It begins on Ash Wednesday and lasts six and a hal£ weeks preceding Easter. In Lent there are 40 days— week days—of fasting and abstinence. The Sundays are not included in these 40 days. They come in Lenten time but are not days of fast and abstinence.
The date of Lent varies according to the date of Easter.
The origin of this Lenten fast is somewhat indefinite in the Church history but we know it has been practised and recognized since the 4th century.
Enter into the spirit of this Holy Season. Make good the many good resolutions you have made either at the beginning of the year or at any other time. Be loyal and faith i'ul and you may be sure the blessings and graces of this time will fill your souls with an abundance of holiness.
What Catholic literature are you reading during this Lent? That is a very important matter, and second only to your special -daily prayers, Masses and Communions.
As we swing into the Lenten season of 1937 we realize as Catholics, the necessity more
than ever before of rallying to the support of our faith. In a world shot through with rampant radicalism and with nations writhing in the throes of "isms," there is greater need for Catholic principles than at any other period in history.
If you are a Catholic, don't pussyfoot but be a good Catholic. Lent is a very splendid time to mould yourself into a strong Catholic young man or lady. The Church will need good Catholics in this near battle. Are you prepared? Don't be too easy with yourself.
Station ICII
Mornin' folkies, this is your man-about-town skidding and sliding over your gossip these days. A bit modified, don't you think? Or don't you? I've turned a new leaf and have written the preceding religious article. All kidding aside, that is one thing we really need and don't get enough of. It's hard to face the facts, isn't it, but it'li be harder to face judgement day.
Well folkies, gossip is raw-ther scarce this week but we still have Kid Cashen (Louis Kushlan) on our sick list . . • the town has seen very little of the four horsewomen of late . . . Vic Habjan is now sixteen . . . robins have been seen of late . . . weather forecast very favorable . . . Bear Anz-lin cutting out hamburgers ... at basketball practice many interesting things , happen . . . Flash!—Friday nite parties to begin Friday, March 5th after benediction plus Sunday afternoon March 7th for the kiddies continuing through Lent.
That's all folkies, all's well that ends well. God bless you-—By Hy Pockets.
*	i
I	AH Around Town f
*	i
*	?
MUSIC and "JADRAN" .among our singing clubs, each Most of us have latent in our|one trying to do something
souls an appreciation for music of a better quality and of a different nature than that of our modern "jazz." There are times when we find ourselves strangely attracted to the classics — but momentarily only. We ought to cultivate a taste for this type of music.
One way to do this is to join a singing club. Among the Slovenians there are quite a few, all endeavoring to bring forth the beauty of our own music. Their success is commendable; their progress is amazing. But predominating is the fact that they have noticeably changed the trend of music appreciation from the rhythmic, nonsensical style of today, to the classical music of yesterday.
Our Slovenian audience of today expects more of its singing organizations than it did five or ten years ago. This is conducive to competition
Grade 4
Margaret Yanchar...... 96.7
Marion Mauer .......... 92.5
Albina Skojac .......... 92.5
Joseph Hrovat ......... 91.7
Mary Stokar ........... 90.0
Grade 3
Frank Rajar ........... 97.5
Bernadette Supan .._... 96.8
Dorothy Skerl .......... 96.0
William Perko ......... 95.5
Mary Cath. Turk ....... 93.1
Anthony Lekan ......... 92.8
Bernadine Zefrin ....... 92.0
Anna Colnar ........... 91.6
Hattie Kordan ......... 91.1
Ralph Hrovat .......... 91.0
Rose Levak............. 90.4
better than its opponents. The obvious result of this is a higher class of music for our Slovenian people.
Well known among the Slovenians is the singing society "Jadran." This club is over fifteen years old and caters to the younger set of people. It welcomes with outstretched arms all persons desirous of becoming members. It meets every Thursday evening at 8 o'clock on the stage of the Slovenian Workingmen's Home on Waterloo Road. Its business meetings are held on the third Tuesday of every month—same time.
Now a word about its director, Mr. Seme. Mr. Seme is a middle-aged man with a dynamic personality, who has well established himself in our midst as a capable musicia11 and lover of music. He is very pleasant person who wi'1 go out of his way to be oi service to those who need hii*1-"Jadran" is proud of Mr. Seme, and hopes he will remain with it for many years to come'
"Jadran's" socials are event« to be remembered, and occui frequently. The rehearsals are short and sweet.
If you would like to join and hesitate because you know n° one, don't let that stop y0^ every one in Jadran will your friend and make you at home before you can "Jack Robinson." Why ^ come and give it a visit, ^ how it is, how much fun ^ have, and then join. You w
be feel say not
Mary Jean Urbancic---- 90.0 regret it, we promise.