leto XXIII. M1!#! 8 IPT^3 29j Naročnic« za Jugoslavijo: K§ ^SH HBL JbS mSkxSB ^aam flffi^PSV HH BH E8 B9 Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (ra ino- H| HffiEMNr WkJO «9WBgjH |r»i iffrf BH M BrTrr'nir-1 B8H BH Gregorčičeva ulic« 23. TcL r.einstvo: 210 din>,za '/.let« ftB IH ^nHV HHV d ražik. «1 HHm H| BV 25-52. Uprava: Gregor - 00 din, za V« leta 45 din, w VP ^ ^ ^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, Industrll denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. Izhaja S/ySŽ _________Ljubljanaf petek 8. marca 1940__________________________________________Cena žgggL 1*50 Ne prilivajte olia na ogeni! Kdor količkaj trezno presoja dogodke po svetu in ima količkaj narodne zavednosti, ta je moral sporazum pozdraviti iz dna srca. Tem bolj ga jo moral pozdraviti, ker je bil sklenjen v zadnji uri, a vendar še pravočasno. V bistvu vsakega sporazuma pa je, da pomeni kompromisno rešitev, da zato ne more nikomur dati stoodstotno tega, kar bi si želel. Pri vsakem kompromisu mora vsaka stranka nekaj odnehati, nekaj popustiti, ali pa je sporazum sploh nemogoč. Nekateri pa tega bistva sporazuma nočejo razumeti in ker jim ni dal sporazum vsega tega, kar so pričakovali, so začeli sporazum napadati. Ne sicer odkrito, ker je sporazum sam premogočno dejstvo, da bi so smel napadati, pač pa po ovinkih in na način, ki že ni daleč od najbolj navadno demagogije. Tako vidimo, da nekateri listi v vsaki številki objavijo kakšno vest, ki mora zaboleti na drugi strani, mod njih pristaši {»a povečati mržnjo do drugega tabora. Obžalujemo, da moramo te pojave konstatirati celo v listih gospodarskih ljudi, ki bi pač morali biti najbolj veseli, da se je s sporazumom našo notranje-politično življenje otreslo vsakega katastrof-nega značaja. Napadi na sporazum pa se vodijo še bolj prikrito, zato pa na še bolj nevaren način. Tako načenjajo nekateri vprašanja, ki morajo nujno vzbuditi slabo kri v obeh taborih. Tako se piše o srbskem in hrvaškem morju, tako so razburjajo duhovi zaradi novih mej Vojvodine in Bosne, tako se oživljajo tudi najnevarnejša vprašanja iz bivšega našega strankarskega življenja, kakor da bi se namenoma hotelo preprečiti s sporazumom nastalo pomirjenje. Prav tako se postopa, kakor da bi živeli l najvbolJ idiličnih mirnih časih, o n zavne meje sploh ne morejo Puli v debato. Kar pozablja se, da moramo danes predvsem braniti svojo celoto in da potem šele pride vso drugo. 1'ako smo prišli do tega, da prilivajo nekateri nenehoma olje na ogenj, da bi iz ognja postal požar, namesto da bi z mirno besede, prizanesljivostjo in pomirlji-vestjo utrjevali sporazum in njegovo vsebino razširjevali. Kajti Sporazum je šele prvi začetek za naše uspešno sožitje, njegov razvoj pa je odvisen od nas vseh, če bomo tudi svoja srca pripravili za sporazum. S prilivanjem olja tega Pač ne bomo dosegli. Neobjektivni bi bili, če bi oči-samo eni strani, da priliva JJJe na ogenj naših nasprotstov. bireši se na eni ko na drugi strani, mkor se je grešilo vseh teh 20 let. kakor je dejal na občnem zboru arodne banke dr. Bajki«1, da je ‘koral sporazum priti, kor ni mi-®Hti na to, da bi se pustili Hrvati s® nadalje »gnjaviti«, tako je res, da ubijajo sporazum oni Hrvati, '• mislijo, da je poudarjanje njih separatizma celo v Srbiji važnejše, ko pa enotnost Jugoslovanov. Rav-d° zato pa, ker se delajo napake ll!l eni ko na drugi strani, je prilike olja tem bolj nevarno, ker a.ie vsaka napaka olju novo snov, a Še bolj razgori ogenj. Zato pa je tudi potrebno, da se začne energično delati proti temu Ptilivanju olja. Namesto, da si drug drugemu očitamo napake, si oglejmo enkrat svoje dobre strani. In čo so kritilcujejo napake, potem se naj one, ki bole vse nas, ki vsem nam onemogočajo boljše življenje. Saj bo prav vsem nam zelo veliko pomagano, če odpravimo že te napake, ker potem tudi vseh drugih ne bomo tako močno čutili. Z drugimi besedami: Ne poudarjajmo vedno le to, kar Da se je pri nas po izbruhu vojne, zlasti pa po težavah, ki jih je nekaj časa delala Romunija, orne-,ila potrošnja tekočih goriv, je bilo navsezadnje pričakovati. Toda še z večjo pravico je vsa javnost pričakovala, da se bo ta omejitev izvedla tako, da ne bo trpelo gospodarsko življenje. To je javnost pričakovala s tem večjo upravičenostjo. ker se je motorizacija v naši državi komaj začela in ker niti danes še nimamo v vsej državi niti toliko motornih vozil, kakor Jih ima drugod eno samo velemesto. Poleg tega pa so motorna vozila za mnoge kraje edina sredstva za redno prometno zvezo. Tem bolj je zato bilo treba gledati na to, da se omejitev potrošnje tekočih goriv izvede na najbolj pravilen način in da se vsaj najvažnejši gospodarski interesi varujejo. To se pa ni zgodilo, ker od vsega početka tudi ni bilo prave zamisli, kako se naj 'omejitev izvede. To najbolj dokazuje obilica naredb, ki so kar sledile druga drugi. Tako smo dobili prvo naredbo 27. novembra 1939., drugo že 15. decembra 1939. in sedaj že naredbo št. 3, ki je bila objavljena 21. februarja 1910. V kratkem času torej tri na-redbe, a proti vsaki je bila kritika tako glasna in tako tehtna, da ji ni bilo mogoče ugovarjati. Problem oskrbe države s tekočimi gorivi je bil od vsega početka zagrabljen napačno. Že pred dvema letoma so trgovci s tekočimi gorivi javno opozorili, da jo v naši državi oskrba s tekočimi gorivi urejena napačno. Napovedovali so, da morajo nastati velike težave, če se uredba o tekočih gorivih ne spremeni in če se ne odpravijo privilegiji, ki se brez potrebe dele tujim kartelom. Toda vsa opozorila so bila zaman in dostikrat so se ta opozorila kratkoinalo onemogočila, kar je tudi »Trgovski lisi "dostikrat občutil. Da se torej vprašanje potrošnje tekočih goriv reši pravilno, je potrebno predvsem eno: da se pravilno reši problem oskrbe s tekočimi gorivi. Naša država je intore-sirana na tem, da nikomur ne dela tc>žav, če skuša uvoziti tekoča goriva. Še manj je v interesu države, da bi dajala pravico nabave v tujini le enemu podjetju. Nasprotno je v interesu države, da omogoči konkurenco, ker bo potem oskrba s tekočimi gorivi bolj zagotovljena, a bo tudi cenejša. Prvi pogoj za pravilno rešitev potrošnje tekočih goriv je zalo, da se nabava teh goriv v tujini olajša in daje na prosto vsakemu trgovcu, če bo oskrba s tekočimi gorivi urejena, potem bodo potrebne tudi manjše omejitve. V ta namen pa je potrebno, da se popolnoma spremeni dosodanja politika do bencinskega kartela. nas loči, temveč poudarjajmo za spremembo enkrat tudi to, kar nas spaja, kar kategorično zahteva od nas, da živimo skupno — ali pa pride nad vso nas neizrekljiva nesreča. Zadosti je bilo že prilivanja olja, zato smo že trpeli od svojih razprtij in zadosti je zaradi njih že zaostalo našo gospodarstvo. Da-J nes moramo kreniti na drugo pot loga, da daje temu kartelu kakršne koli posebne pravice, če ta ne more držati svoje obveznosti, da bo poskrbel za zadostne količine tekočih goriv in tudi poskrbel, da l>odo naša mesta z njimi vedno založena. Če kartel tej svoji obveznosti ne more zadostiti, potcin je tudi ugasnila vsaka njegova pravica do kakršnih koli prednosti. To je tako jasno, da ni potrebno prav nobenih posebnih dokazovanj več. Najprej jo torej treba poskrbeti za redno nabavo tekočih goriv, šele potem se more pravilno rešiti tudi vprašanje razdelitve teh goriv na posamezno interesente. Kajti če je tekočih goriv premalo, potem jo tudi vsaka naredba le udarec v vodo, ker se ž njo no more regulirati potrošnja, temveč le ustaviti Za kaj takega pa zadostuje uredba z enim samim paragrafom, da je namreč potrošnja tekočih goriv sploh prejH>vedana. Z velikim poudarkom je bencinski kartel v debati zaradi pomanjkanja petroleja naglasil, da je pod državnim nadzorstvom in da se mu že zato ne more nič očitati. Neresnost tega argumenta se je pokazala kaj hitro, ker so se očitki nadaljevali še naprej in ti očitki celo podkrepili s pozivom, da se njih avtorji tožijo. A dosedaj še nismo slišali, da bi se takšna tožba vložila, čeprav najbrže kartelu ne bi bilo neprijetno, če bi doživel pred sodiščem veliko zmago nad svojimi nasprotniki. Še mnogo bolj čudno pa je, da se ni oglasila v tej debati državna nadzorna oblast in da ta kar naprej molči, kakor da bi se je vsa zadeva nič ne tikala, če tako Ugleden trgovec nam piše: Pred dnevi sem naletel v gostilni A. K. v Ločah krošnjarja z manufakturo. Pripomniti moram, da so tu krošnjarji silno pogostni gostjo in da ni skoraj dneva, ko se ne bi tu ustavili 2 do 4 krošnjarji z manufakturo. V gostilni sta bila tedaj dva krošnjarja in z njima sem začel razgovor. Kritiziral sem delovanje krošnjarjev in zlasti onih z manufakturo tor naglasil, kako uničujejo vso trgovino. Pri tem pa moramo mi trgovci plačevati vse davke, dočim ne plačujejo krošnjarji nobenih, temveč samo malenkostno takso. Mnogi pa niti te. Prav tako pa tudi ne plačujejo nobenega narodnega davka, dočim morajo trgovci vse tombole in ve- in s sklenitvijo sporazuma smo tudi krenili na drugo pot. Jasno pa je, da po tej poti ne pridemo naprej, če sili naš korak nazaj na staro pot. Treba je.kreniti čisto na novo pot, pozabiti na stare nezgode, da bo svetli cilj naše svobode in neodvisnosti tem bolj jasen in vzpodbuden. Zato ne prilivajte olja na stare rane! nes število ljudi, ki trpe zaradi pomanjkanja petroleja in bencina, že tako veliko, da mora javnost dobiti izčrpno pojasnilo, zakaj je prišlo do tega pomanjkanja. Ni se znala pri nas urediti pravilna oskrba s tekočimi gorivi, prav tako pa se ni znala prav urediti omejitev njih jiotrošnje. To posebno jasno dokazujejo vse do sedaj izdano naredbo. Vse so povzročile največje nezadovoljstvo v vseli slojih prebivalstva In v vseh delih države. Vse so reševale omejitev na način, ki ni mogel nikogar zadovoljiti. Vidi se, da so bilo vse izdelane brez sodelovanja praktičnih ljudi. Ni pa v njih tudi nobenega sistema in količine bencinske mešanice so se delile na posamezna vozila, kakor da bi šlo za loterijo. Nekateri so dobili več, drugi munj, skoraj vsi pa premalo. Nevarnost je sedaj, da bo avtomobilski promet polagoma čisto prenehal, da bodo odjave vozil kar deževale, da bo polno ljudi izgubilo zaslužek, da bo vsa omejitev potrošnje tekočih goriv povzročila velikansko gospodarsko škodo. Posebno hudo bo pri tem prizadeta Slovenija, kjer je skoraj ena četrtina vseh motornih vozil v državi. Zuto je nujno potrebno, da se napravi čez vso naredbo št. 3 dolga Črta in da se razveljavi ter da se izda v sodelovanju s praktičnimi gospodarskimi ljudmi nova naredba, ki bo upoštevala tudi potrebe ljudi. Brez sodelovanja s praktičnimi ljudmi se bo sicer izdala tudi nova naredba, ker je št. 3 nevzdržna, a tudi št. 4 ne bo obveljala, če se ne zaslišijo prej tisti, ki to vprašanje tudi v resnici poznajo. selice zalagati z darili. Ko sem to govoril, mi de eden krošnjarjev: »Nikar se tako ne jezite g. N., četno napraviti ,kšeft‘. Vzel bom od Vas blaga, če mi ga daste poceni, ter ga . uri »večer) v mali dvorani Narodnega Prevelika svoboda davčnih organov doma v Celju. Dnevni red J. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika. 2- Citanje zapisnika zadnje skupščine. B. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za leto 1939. 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica. 5. Proračun za leto 1940. in dolo- čitev članarine za leto 1940. 6. Volitve: predsednika, 2 podpredsednikov, 6 članov uprave, 4 namestnikov, 3 članov in 2 namestnikov v nadzorni odbor, 5 članov v špecerijski odsek, 5 članov v manufakturni odsek in 3 članov v častni odbor. Voli se za dobo 3 let. Samostojni predlogi uprave. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino. 9 Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj 1 tret- '7. 8. Pod tem naslovom piše j Trgovinski glasnik«; Spremembe in dopolnitve predpisov o pridobnini, objavljene dne 23. decembra 1939. v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih imajo dva cilja. Pni je, da država poveča, in sicer znatno poveča svoje dohodke od pridobnine in drugič, da se v bodoče čim bolj onemogoči prikrivanje dejanske osnove za pridobnino oz. dejanskega čistega dobička, kar v ^adnji posledici enako služi prvemu cilju. Naglasili smo tudi že, da se z ozirom na izredne razmere, v katerih danes živi Evropa, temu ne more oporekali v načelu. Izredne razmere vsiljujejo državi in s tem njenim državljanom tudi izredne dolžnosti. Proti načinu, ki je s to davčno novelo predpisan za dosego prej navedenih ciljev, pa je dosti in upravičenih ugovorov. Predvsem so mora ugovarjati preširoki svo bodi in oblasti, ki sta se dale davčnim uradnikom pri presojanju poslovnih knjig in podobno, pri kaznovanju davčnih zavezancev in pri odmeri pridobnine. V dokaz naj navedemo tu samo dva primera teh preširokih pooblastil. Novi člen 53. a) zakona o neposrednih davkih predpisuje, da more davčna oblast, če podvomi v verodostojnost davčne prijave in podatkov ter poslovnih knjig, na podlagi katerih je sestavljena bilanca, sama določiti davčno osnovo s primerjanjem s podobnimi podjetji, obrati ali poklici. Samo z enim samim predpisom sc daje davčni oblasti strašno široko pooblastilo tako glede dvoma ko tudi glede določevanja davčne osnove. Novi člen 107. a) istega zakona predpisuje, da se kaznuje, če se ugotovi, da ni davčni zavezan v poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dohodka in če tega dchc.dka ni prijavil, denarno globo od 10.090 do 200.000 din s čimer pa se ne oprošča kazen ske odgovornosti, davčna oblast pa mu v tem primeru predpiše davčno osnovo za pridobnino po jejo nezadovoljnost širokih slojev davčnih zavezancev, kar tudi mnogo pomeni za uspeh ali neuspeh te novele. Davčni zavezanci se čutijo s temi predpisi postavljeni izven zakona, ni pa niti izključeno, da bo iz navedenih razlogov ta njih občutek praksa v kratkem tudi potrdila. Vse to so razlogi, zaradi katerih se morajo tako v interesu državljanskih pravic ko tudi v interesu same države predpisi o pooblastili davčnim oblastem ter o kaznih veliki meri spremeniti in prilagodili našim razmeram, našemu pojmovanju in našim potrebam. Tu moramo zaradi določbe člena 107. a) zakona o neposrednih davkih pripomniti še naslednje. To je, da se na eni strani brezobzirno postopa proti davčnim zavezancem tudi za najmanjšo in morda tudi za najbolj dobronamerno napako, o kateri niso event. imeli niti pojma, na drugi strani pa ni nihče l lijanskih parnikov z nemškim premogom, ki so prišit Iz Rotterdama, odpeljale v angleško pristanišče. Premog ostane v angleških pristaniščih, dočim se bodo mogle italijanske ladje vrniti v Italijo. Po vojni pa dobi Italija nazaj ves ta | premog. Italijanski tisk piše še vedno I zmerno o konfliktu zaradi angle- odgovorcn za napake davčne aduti-1 &ke zaplembe premoga, ki je bil iz • . T im,, _ milo rečeno Rotterdama na potu v Italijo, mstracije. la ima milo rečeno SploŠT10 se sodj da bo vendarle zelo mnogo pomanjkljivosti m dosežen kompromis, če ta ne bi bil ne samo majhnih. Ni pa znano, da I mogoč, je računati z znatnim pobi za te napake bile kakšne resne slabšanjem angleško - italijanskih teni. O drakoničnili kaznih p. | JSSg bolje da ne govorimo. Če pa davčni uslužbenci najdejo pri davčnih zavezancih le najmanjšo napako I v knjigovodstvu — gorje tem zavezancem! To neizogibno spominja na znano zgodbo o brunu v lastnem in pezdirju v tujem očesu. Mislimo, da naša država ne bi smela v svojih odnošajih do državljanov uporabljati to načelo. Zato tem bolj pričakujemo, da se bodo te krivice v novi davčni noveli odpravile. To bi bilo ne samo v interesu našega gospodarstva, temveč tudi v interesu države. Obini zbor Združenia trgovcev V nedeljo je bil v Krškem občni zbor tamkajšnjega združenja, ki je bil še precej dobro obiskan. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Engelsberger, ki je zlasti pozdravil zastopnika Zbornice za TOI in predsednika njenega trgovinskega odseka Albina Smrkolja ter zastopnika in podpredsednika Zveze trgovskih združenj Antona Verbiča. no podpirala stremljenja združenja. Za Zvezo trg. združenj je pozdravil občni zbor Anton Verbič, ki je s posebno toplimi besedami dobiti nadomestilo za nemški premog. Nemčija si tudi prizadeva, da bi v tem smislu izkoristila petrolejski konflikt. Sumner Welles je sprejel v Lau-sanni novinarje, vendar pa jim ni hotel dati o svoji misiji v Evropi nikakih podatkov. Na vprašanje, če bo povedal to, kar sta mu izjavila Mussolini in Hitler, Daladieru in Chamberlainu, je odgovoril, da je njegova misija strogo zaupna in da bo vse, kar je slišal, uporabil samo za informiranje predsednika Roosevelta. Sumner Welles je odpotoval iz Švice v Pariz v sredo ter ostane v Parizu do sobote. Nato odpotuje v London. Sumner Welles je izjavil v Lau-sanni novinarjem, da so vsa časopisna poročila o vsebini njegovih razgovorov v Rimu in Berlinu netočna in tudi neutemeljena. Perti-nax piše v svojem listu, da je zanesljiva edino vest, da je bil Wel-les presenečen, ko mu je Mussolini z gotovostjo trdil, da se bo vojna kmalu nehala in da je za to treba vse pripraviti za novi red v Evropi. Welles bo v Parizu obiskal tudi predsednika poljske vlade gen. Si-korskega. Ameriški veleposlanik v Londonu Kennedy se je vrnil iz Washingto-na v London. Po svojem prihodu je govoril o potrebi, da trgovci čim bolj podpirajo svoje stanovsko gla-1 Rjavil, da so danes "us A bolj izola-silo — »Trgovski list«. Njegove | cionistične kakor so bile jine vsega članstva, sicer se skup- svobodnem ,)reudarku. To pome-ščina vrši eno uro pozneje m z I. da epuS8ena davčni oblasti istim dnevnim redom, otvori pa tf.,ko Uaznuje za nai- se najkasneje ob 19. uri (7. uri zvečer). Stanovska dolžnost vsakega člana je, da se skupščine zanesljivo udeleži. Vabilo naj se odda pri vstopu v dvorano. Predsednik: Stermccki 1. r. Tajnik: Blažon 1. r. Tržnica se začne zidati še letos! Vprašanje tržnice v Mariboru je že toliko dozorelo, da se bo letos začela realizirati dolgoletna želja prebivalstva. Kakor smo že omenili, bo stala velika stavba na vogalu Koroške ceste in Vodnikovega trga in bo segala precej preko .Vojašniške ulice do stare minoritske cerkve. Stavba bo veljala ka kih 9 milijonov dinarjev. Občina je že kupila vogalno hišo ob Koroški cesti za 440.000 dinarjev, ki jo bo podrla, da napravi prostor za zidavo. Mestni svet bo najel prvi obrok posojila 5 milijonov dinar jev, ostanek pa kasneje, ker se bo gradilo v treh etapah in hkrati regulirala tudi okolica tržnice. Na I aparat, sele potem bi m sin magistratu zatrjujejo, da bodo za- dajati Luli taksni prc piši. s« lotos Zonet bo nre- pa je upravičen strah, da do pele lopate še letos. Zopet bo precej brezposelnih dobilo zaposlitev kar javnost zelo pozdravlja. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani otvarja trgov eein, gostilničarjem, obrtnikom te koče račune in daje kredite pori ugodnimi pogoji. pravica, da težko kaznuje za naj manjšo napako v knjigovodstvu davčnega zavezanca, ki more biti pri tem popolnoma brez krivde ter da mu vrhu vsega še sama določi davčno osnovo po svoliod-’ nem preudarku. Tudi pri najbolj dovršenem davčnem ajiaratu bi bila tako velika pooblastila najbrže pretirana. Pri nas pa, zlasti z ozirom na veliko vlogo partizanstva v naši državni upravi, ko tudi z ozirom na kakovost našega davčnega aparata — pomenijo ta pooblastila veliko nevarnost za davčne zavezance, ker dajejo strankarski in osebni samovolji polno možnost razmaha. Zato je nezadovoljstvo zavezancev pridobnine proti tem predpisom davčne novele ne samo razumljivo, temveč tudi v polni meri upravičeno. A niti država ne bi pri lej situaciji dosegla svojega cilja. Samo s pomočjo dobrega davčnega aparata, dobrega v strokovnem iii moralnem pogledu ter tudi v orga nizacijskem, morejo biti novi pred pisi državi v korist. Zato bi se moral najprej ustvariti takšen se smeli iz-Tako pa je upravičen siraii, u» bo davčna novela napravila več zla kakor pa dobrega in da bo doživela usodo vseh svojih prednic, da bo po mnogih nepotrebnih težavah in žrtvah odpravljena kol neuporab-ljiva ali celo kot škodljiva. Končno drakonične kazni in ne zadosti jasno definirana kazenska dejanja v znatni meri poveču- Nato je podal predsednik Engelsberger krajše poročilo o gospodarskem stanju v okraju. Revščina v okraju je zelo velika in dogaja se, | da nimajo kmetje niti za sol. Zaradi tega trpi tudi vsa trgovina. V krškem okraju pa trpi trgovina tudi zaradi krošnjarstva, ki je tu posebno razširjeno. Navzlic temu težavnemu položaju pa je potrebno, da trgovstvo zadosti vsem svojim nacionalnim in državnim dolžnostim. Predsednik Engelsberger je to posebej močno podčrtal in so njegove vzpodbudne besede tudi našle dober odmev. Poročilo predsednika Engelsbergerja je bilo sprejeto z odobravanjem. Sledila so ostala poročila, ki so pokazala, da se giblje delovanje združenja v starem obsegu. Glede gremialnih doklad je bilo sklenjeno, da se tudi prihodnje leto ne bodo pobirale nobene doklade, temveč se bodo izdatki krili s pri hranki iz prejšnjih let. la predlog je bil sprejet s popolnim soglasjem. V imenu Zbornice je pozdra vil občni zbor predsednik trg. odseka Albin Smrkolj in naglasil, da bo zbornica tudi v bodoče ved- besede so padle na zelo dobra tla ter se je o »Trg. listu« razvila živahna debata, ki je dokazala, da vsi trgovci cenijo »Trgovski list« in se je zato tudi debata nehala v; pozitivnim sklopom: da se pobira od vseh trgovcev, razen od najmanjših doklada v višini 50 din, ki se porabi za naročnino na »Trgovski list«. V debati o drugih točkah dnevnega reda se je zlasti mnogo govorilo o pomanjkanju petroleja. Trgovci so prišli zaradi tega pomanjkanja v posebno težko zadrego. Velik del prebivalstva na deželi je prepričan, da imajo trgovci petrolej, da ga pa nočejo izdajali, ker da računajo na boljše cene. Na ta način se dela veliko nerazpoloženje proti trgovcem, čeprav so ti brez vsake krivde, ker petroleja ni le po krivdi kartela in onih, ki ne nastopijo proti kartelu. Ni zadosti, da so imeli mno-trgovci pri petroleju veliko gi _____________________________ K temu je mnogo pripomoglo angleško pregledovanje ameriške pošte. Predsednik Roosevelt je na konferenci tiska izjavil, da zaenkrat še ne more biti govora o vrnitvi ameriškega veleposlanika v Berlin. Tudi nima ameriška vlada nikakih informacij, da bi nameravala Nemčija znova poslati v Washing-ton svojega veleposlanika. Ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da na podlagi posvetovanj s fran- cosko vlado ne bo ob J avl.lena. len Ji- ga o pogajanjih za sklenitev zvezne pogodbe med Anglijo in Francijo ter Rusijo. Angleški letalski minister Kings-Iey Wood je imel v spodnji zbornici velik govor, v katerem je naglasil velik napredek, ki ga je doseglo angleško letalstvo. Anglija ima danes že 100.000 letalcev, onstran morja bo izurila 50.000 letalcev. Prijav za letalsko službo je že preveč. Vsak mesec se zgradi več novih letalskih tovarn. Prepričan je, da proizvodnja zaveznikov že prekaša nemško letalsko proizvodnjo. Viborg še vedno ni zaseden od sovjetskih čet. Sovjetske čete si sedaj prizadevajo, da prodro proti izgubo, sedaj se jim še očita ne- 1 viborgu s Finskega zaliva. Ker se kako verižništvo z blagom, ki ga nimajo in ki ga ne morejo dobiti. Res skrajni čas je že, da bi se zadeva s petrolejem uredila, ker do-sedaj se še ni, pa čeprav so bile izdane že tri naredbe. Po absolviranju dnevnega reda je predsednik Engelsberger zaključil občni zbor. Prošnje zaradi odpisa davčnih zaostankov Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: »Davčni zavezanci, ki imajo, zaostanke na davkih, taksah, davčnih in taksnih kaznih do konca leta 1937., naj vlože najkasneje do 22. marca 1910. z 10 din kolkova-lic prošnje za odpis teh zaostankov, če morejo s potrdili, to je z zemljeknjižnim izvlečkom in potrdilom občine dokazati, da bi prisilna izterjava zaostankov ogrožala njih gospodarstvo.« Politične vesti Zun. minister v. Ribbentrop je sprejel skupino jugoslovanskih novinarjev. V razgovoru je naglasit da se gospodarski odnosa ji m«d Nemčijo in Jugoslavijo kljub vojn1 razvijajo ugodno. Po vojni se bodo ti odnošaji še poglobili. Nato _ je prešel na splošno politična vprasa-nja ter naglasil, da je nevtralno stališče Jugoslavije v največjo ko- rist miru v južnovzhodni Evropi, priključitvijo Avstrije in ustva- je Fincem posrečilo, da so z letalskim in topovskim ognjem razbili led, je veliko sovjetskih čet utonilo. Vendar pa se je nekemu sovjetskemu bataljonu posrečilo, da je zasedel polotok Muhulahti. Njegov položaj pa je silno izpostavljen ter je vprašanje, če se bo mogel tu držati. Sovjetske čete si prizadevajo, da bi na tem delu razširile fronto, da bi mogle bolj izkoristiti svojo številčno premoč. Skandinavske države skušajo na vso moč pripraviti Finsko za kompromis s Sovjetsko Rusijo. Isto- — *----j-- • J W - - ---J — ■ , — _ , « ritvijo češko-moravskega protekto- časno pa je tudi Nemčija tofo rta c« mionr, tim vnrašnnia I v McskVi za kompromisno I"- ir v. rata da so rešena vsa vprašanja razširitve Nemčije proti jugovzhodu in Jugoslavija je lahko mirna ter se popolnoma posveti izmenjavi blaga s svojimi sosedami. Na vprašanje o ustanovitvi ev-ropsko-azijskega bloka je odgovoril Ribbentrop, da ima Nemčija po- krogov bi p?«eTnS" » tev kompromisa po zasedbi Viborga po sovjetskih četah. Nikakor pa še lil lblDlrwliuiu|z, ua “ .Tj.. polnoma odprte roke proti ^ Ja_ m gotovo, da bi bila sovjetska vlada, tudi pripravljena pristati na kakršen ..oli kompromis. Finska vlada je že na dveh sejah razpravljata o tem, da zaprosi Francijo in Anglijo za vojaško pomoč. Skandinavske države si se- do Vladivostoka, Kitajske in ponske in da je z-a to ^zavarovanca l^u^^ntrop Tbescdami, da 1 daj silno prizadevajo, da bi pregona'1 ckOToišnj? mir, vendar pa vorile Finsko, da te prošnje ne bi ^Nemčiji pripravljena, da nada- odposlala, ker se boje. da potem ™ino tudi več let, če bi bilo Norveška in Švedska ne bi mogle t« r^trebno. ohraniti svoje nevtralnosti. je rekonstrukcija ro- Viborg še niso zasedle sovjetske .nskp vlade Govorilo se je, da čete. Nekatera poročila pravijo, da ni« nri tel priliki odpravljeno pro- se sovjetske čete pregrupira.o n_ DO P11 lr o v tv o nacandno ministrstvo, kar pa se I da se bo njih ofenziva ponovila z itiA hil I bodilo, temveč je bil imenovan vso silo žele v nekaj dneh. za ministra propagande minister brez listnice Giurescu z nalogom, da organizira edino dovoljeno romunsko stranko »fronto narodnega edinstva«. Madžarski zunanji minister grof Csaky je v nekem govoru izjavil, da je v interesu vse Evrope, če se Češkoslovaška ne obnovi več. Njegova izjava je zelo razumljiva. Angleške ladje so vseh devet ita- Norveški politični krogi propagiralo sklenitev vojaške obrambne zveze med Norveško in Švedsko. Romunija je kupila v Angliji tli torpedovke, ki bodo prepeljane skozi Francijo v Sredozemsko morje. japonska vlada je sklenila, da izplača odškodnino sorodnikom petih Francozov, ki so bili ubiti zaradi japonskega bombnega napada na železnico Junan.. Združenje trgovcev za srez Novo mesto ima 21. redno letno skupščino r nedeljo 17. marca 1940. oh 10. dop. v dvorani mestne občine v Novem mestu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. '2. Poročilo načelstva (predsednika, tajnika, blagajnika). 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Odobritev računskega zaključka za preteklo poslovno leto. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1940. in o kritju. 0. Sklepanje o event. predlogih. 7. Slučajnosti. Ako sklicana skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, sme skupščina eno uro kasneje ob vsakem številu navzočnih članov veljavno se posvetovati in sklepati o dnevnem redu. Olani združenja so dolžni prisostvovati skupščini, in sc bo onim elanom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili skupščine, naložila globa v smislu čl. 8, t. 2 pravil združenja. Predloge je predložiti združenju najkasneje do 14. III. 1940. Novo mesto, 26. februarja 1940. Kobe Julij 1. r., t. č. predsednik. Tečaj klirinške marke je vplival tudi na domače cene Narodna banka pravi v svojem letnem poročilu o deviznem poslovanju s klirinškimi državami med drugim naslednje: >V deviznem poslovanju s klirinškimi državami je igralo tržišče klirinških mark zelo veliko vlogo. Tečaj klirinške marko je bil pomemben ne samo za razvoj naše blagovne zamenjave s tujino, temveč tudi za formiranje cen v državi. Narodna banka je redno intervenirala, da se ohrani stabilnost nemške marke. Navzlic temu ni so morale nastati razne varia-ije v tečaju. V začetku januarja t. 1. je notirala marka 14 30 din, zaradi trajne aktivnosti naše trgovinske bilance je padel tečaj nemške klirinške marke. Zunanja trgovina Carinski nzio in ,* 'Višal za 100% 1 8 ' marccm Neniški gen. konzulat v Zagrebu ^a.| da ^ ^radi znižanja uvoz-carine na pluge tl ne bodo popaziti, kakor so poročali neki listi. Jugoslovansko-nemškl stalni go-i'a?i odbor sc sestane v za- vemu aprila, kakor je bilo te dni dogovorjeno. Novi jugoslovansko - italijanski Propagandni urad je začel te dni boslovati v Milanu (Lazzaroni 4). Novi urad bo delal za povečanje gospodarskih, turističnih in kulturnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Urad vodi Josip Košuta. Romunski kmetijski minister jc izjavil, da bo Romunija nakupila v Nemčiji za eno milijardo lejev kmetijskih strojev. Da bi se uvoz strojev olajšal, bo uvoz carine Prost. d ** Ankare se jo, vrnila madžarska Racija, ki je skušala doseči od boinhi€-' da bi ji ta dobavljala džarsk T kompenzacijo za ma- je bila Proizvodnja premoga ianskim 18% več^a ko precl" džarska' »SS! pa namerava Ma-novih nrpSf 1 izkoriščati se pet SvedsPkaem^Vnirk0V- vseh zalor a ^ odredila popis korja, moke n taja'kakava'slad-makaronov nJ?u1pe nikov in soli 08Usencea sadja, sla- Potrošnja papirja Se v Angliji Z!o sme,3’, tod JSSS bodo smeli prodajati svojim odjemalcem le 60% one količine, kakor so jo prodali v istem času tani. Izvoz iz Združenih držav Severne Amerike v Sovjetsko Rusijo je J Zfldnjih štirih mesecih narasel od d na 30 milijonov dolarjev. Proizvodnja umetne svile na svetu je v 1. 1939. narasla od 990 na 1125 milijonov liber, proizvodnja sukanca pa od 958 na 1025 milijonov. Še o uredbi o Čeprav smo objavili uredbo o kontroli cen v celoti, smatramo vendar za potrebno, da še posebej opozorimo na nekatere njene določbe, ker morejo imeti te za vse gospodarske ljudi zelo velike posledice. Septembra meseca 1939 je izšla znana uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. Posebno važna je bila njena določba, ki jo je vseboval čl. 8. in ki določa zelo stroge kazni za proizvajalce, posrednike in prodajalce blaga, ki zahtevajo višjo ceno, kakor pa je ona, ki zajamčuje običajni trgovski dobiček. Ta člen pa določa nadalje, da jo kazen mogoča le na ovadbo kupca. To je njen glavni nedostatek in tudi glavni razlog, da je izostal učinek to uredbe. Dejansko je zaradi tega postala uredba uporabljiva le proti malim in srednjim trgovcem. Ti prodajajo blago direktno potrošnikom, predrage nakupe pa prijavljajo oblastem le potrošniki. Industrialci in veletrgovci prodajajo blago samo obrtnikom in manjšim trgovcem, ki so od njih odvisni in ki zato tudi ne morejo proti tem prijavljati ovadb. Zato je zadela protidraginjska uredba podražitev blaga samo v zadnji lazi prometa blaga in sta praktično velepro-izvajalec in veloprodajalec od nje izvzeta. Ker je od nje tudi formalno izvzet kmetijski proizvajalec, je postal tudi vsak boj proti draginji po tej uredbi iluzoren ter se je omejeval na tu, da so se mali trgovci preganjali, če niso imeli vseli predmetov označenih s cenami. Ta razvoj so avtorji te proti-draginjske uredbi; najbrže že predvidevali in zato je čl. 9. uredbi pooblaščal trgovinskega ministra, da v soglasju z ministrom za socialno politiko izda v primeru potrebe uredbo o kontroli cen. Ta potreba je tudi nastala in tako je bila 14. februarja objavljena v »Službenih novinahe uredba o kontroli cen. Iz vsega tega se vidi, da je uredba o kontroli cen le nekaka dopolnitev protidraginjske uredbe, kar je tudi v resnici. Dočim se tiče protidraginjska uredba samo tr-govcev-detajlistov, se tiče uredba o kontroli cen proizvajalcev, industrialcev in obrtnikov ter veletrgovcev, trgovcev detajlistov pa le, če uvozijo blago iz tujine. Da pa se ne bi ponovila osnovna napaka protidraginjska uredbe, določa uredba o kontroli cen, da smejo proizvajalci, veletrgovci in uvozniki zvišati cene le, če prosijo predhodno oblasti za zvišanje cen in jim oblasti to tudi dovolijo. Brez tega dovoljenja se zvišanje cen kaznuje. Da se ne bi s formalnostmi, ki 8,i potrebne za dovoljenje zvišanja cen, oviral ves promet v državi ter da ne bi bil državni aparat preobremenjen s tem poslom, se je uvedla za enkrat kontrola cen samo za manjše število predmetov, ki so posebnega pomena za življenje najširših slojev prebivalstva. Kateri predmeti so to, smo že objavili in zato njih seznama na tem mestu bomo ponavljali. Samo oni industrialci in obrtniki, ki te predmete proizvajajo in samo oni veletrgovci, ki te predmete uvažajo, ko tudi oni trgovci de-tajlisti, ki direktno uvažajo te predmete, ne smejo prodajati teh predmetov v državi po cenah, ki bi bile višje od cen pred 14. tebru- w barva, plesi ra tu Ze v 24 urah Itd. šli rubi in svcibiliku sr*|i c. ovrat nikc in manšete 1'ere. suši inonea in lika domače perilu tovarna J O S. R E1C H Poljanski nasip 4-6. Selenborj!<*v» ul. 3 Tclelnn št. 22 72 arjem 1940., če niso dobili posebno dovoljenje za zvišanje cen. To je osnovna zamisel uredbe o kontroli cen. Še na neko drugo določbo je treba opozoriti. Čl. 3. uredbe namreč določa, da urad za kontrolo cen nima le pravice, temveč dolžnost, da preišče tudi ono zvišanje cen, ki se je izvedlo pred 14. februarjem. če meni, da je bilo lo zvišanje neupravičeno, mora predpisati maksimalne cene za te predmete. Poleg tega pa more trgovinski minister v soglasju z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje odrediti, da mora kontrolni urad za posamezne predmete uredbe predpisati maksimalne cene za vso državo. Končno je treba opozoriti še na določbo, da se mora za vsako prodajo v državi proizvajalcem ali figovcem zaradi predelave ali preprodaje izdati račun, v katerem se mora jasno označiti tudi kakovost blaga. Kontrola se bo razširila tudi na nove predmete Trgovinsko ministrstvo je baje dobilo od raznih strani predloge, da se kontrola cen razširi še na naslednje predmete: modro galico, jeklo, baker, med, steklo, koks, barve , elektrotehnični material, surovo kožo in predelano kožo, loj, pinjole ter predivo iz nekih surovin. Ti predlogi se sedaj proučujejo. Odločitev bo padla baje v kratkem. Zaietek gradbe v Mariboru Gimnaziia se bo zidala Dolgo so čakali Mariborčani na odločitev banske uprave, kaj bo z načrti za novo stavbo za 2. realno gimnazijo. Končno so rešitev zadeve le dočakali. Banska uprava sporoča, da je ban odobril načrte. Razpisana je že licitacija za surovo stavbo za 22. t. m. pri banski upravi v Ljubljani. Ker gre za važno zadevo Maribora, ki je važna tudi z gospodarskega stališča, naj na kratko omenimo historiat vso zadeve. Po vojni je nastal ogromen naval mladino na srednje šole. Obe mariborski gimnaziji, klasična in realna, sta bili hitro premajhni, a tudi drugače ne ustrezata nalogam modernega učilišča. Klasična gimnazija ima prostora za največ 400 otrok, poseča pa jo okrog 800. Bivša realka, sedaj 1. realna gimnazija, je približno enako velika, dijakov in dijakinj pa ima tudi kakih 800, to pa sedaj, ko se je pred tremi leli jedila. Ustanovila se je namreč nepopolna realna gimnazija s štirimi razredi, ki je debila letos peti razred in ima tudi skoraj 800 otrok, večinoma deklic. Ta 2. realna gimnazija je začasno nameščena v poslopju državne trgovske akademije na Zrinjskem trgu, kjer jo bilo svoj-čas žensko učiteljišče, nekaj razredov pa je nameščenih -v poslopju »Vesne«. Takoj po ustanovitvi nove gimnazije je na splošen pritisk sklenila banska uprava, da bo zgradila veliko moderno poslopje za 2. realno gimnazijo. Naročila je mestni občini, naj ji da brezplačno na razpolago potrebno stavbi-šče. Občina je takoj kupila za 480 tisoč dinarjev velik kompleks na desnem bregu Drave poleg Mag-dalenskega parka. To je bilo že pred dvema letoma. Odtlej so Mariborčani čakali, zadeva se ni premaknila z mrtve točke. Treba je bilo priskrbeti denar, ker bo stavba veljala najmanj 8 milijonov dinarjev. Končno se je Iranski upravi le posrečilo promostiti tudi to težavo in je zbrala 5 milijonov dinarjev za prvo silo. S tem denarjem bo mogoče spraviti stavbo pod streho. Ostanek 3 milijonov se bo priskrbel kasneje in bo v glavnem služil za notranjo opremo, za inventar, klopi itd. Upati je, da bo licitacija hitro odobrena, nakar se bo, kakor zatrjujejo v Mariboru, zidava takoj začela. Do jeseni mora biti na vsak način stavba pod streho, popolnoma dograjena in opremljena pa bo do jeseni prihodnjega leta, tako da bodo otroci lahko posečali gimnazijo že v šol. letu 1941/42. Že pred par leti, ko je občina zidala novo magdalensko šolo, ki je veljala približno enako vsoto, so j*> videlo, kako blagodejno vpliva graditev velikih stavb na poživ-lj< nje gospodarstva. Zaposlenih je bilo več sto delavcev, ki so svoj zaslužek v veliki meri potrošili v mestu in s tem poživili blagovni promet. Isto bo tudi z novo gimnazijo, ki bo postavljena nedaleč od mugdalenske šole. Čim se je izvedelo, da bo banovina vendarle zidala gimnazijo, so že jeli brezposelni pritiskati na kljuke in povpraševati, kdaj se bodo začela dela. Z novo stavbo pa stiska, v katero so po vojni zabredle v Mariboru srednje šole, še dolgo ne bo odpravljena. Postaviti bo treba še ono gimnazijsko poslopje, kor sta stari dve poslopji za polovico premajhni. Vsekakor bo to trajalo še nekaj časa, dotlej pa bo treba stavbi temeljito popraviti znotraj. A. ». Nedostatki Rakek Poslovni krogi ua Rakeku in v okolici se zelo pritožujejo, da trpi trgovina zaradi nedoslatkov na postaji Rakek. 0 tem je razpravljala na svoji zadnji seji tudi uprava Združenja trgovcev za okraj Logatec ter izdelala spomenico, ki jo je poslala Zbornici za TOT, da intervenira na železniški direkciji radi odprave teh nodo statkov. Glavni nedostatki, zaradi katerih trpi poslovno življenje, so: L Vlak nabiralnik šl. 670 prihaja po voznem redu na Rakek ob 8. uri zjutraj. Običajno ima pa zamude eno do dve uri. Kosovno blago, ki prihaja s teni vlakom, se odprenilja proti Staremu trgu šele s pošto prihodnji dan, enako se odpremljajo s pošto tudi obvest-nice (aviza), kar močno ovira celotno poslovanje. Do meseca maja 1939. je vlak prihajal na Rakek zjutraj ob 6. in je mogla pošta že ob 8. zjutraj poslati vse obvest-nice naslovnikom. Na ta način je bil prihranjen poslovnim ljudem en dan. Zato naj direkcija državnih železnic preuredi vozni red, da bo prihajal nabiralni vlak ob 6 zjutraj, kakor je bilo to uvedeno v mesecu maju 1935. Večina starih prometnih uradnikov je premeščena na druge postaje in poslani so na Rakek uradniki skoro izključno iz samih malih postaj brez večjega prometa, ki radi pomanjkanja prakse niso kos velikim prometuim zahtevam. Saj je znano, da je Rakek še prej, ko ni bil obmejna postaja, imel velik promet. Rakek ima veliko zaledje, ki sega prav do Cabra in vsako pomanjkljivo poslovanje povzroča velike nepotrebne izdatke. Posebna pažnja naj se posveča vagonom z živili in naj se dajo na razpolago čimprej po dohodu vlakov. Brezpogojno je potreba napraviti red na klančinah. Ze par mesecev je ena klančina, ki je bila v glavnem namenjena za prispelo blago, zasedena v druge namene. Uvoznikom je zaradi tega nemogoče v redu raztovoriti vagone. Rampa z lesom jc tako založena, da je vsak nadaljnji dovoz nemogoč. Trgovci, ki vagone naročajo pravočasno, teh ne dobe in morajo plačevati po navodilih revizorja direkcije veliko ležarino, tako zva-no »zaprenminoc. Ker ni krivda trgovcev, da blaga ne morejo otovoriti, bi bilo brezpogojno potrebno malo več uvidevnosti. Na razne pritožbe gospodarskih ljudi se slišijo vedno le isti izgovori: »So izjemni časi!« »Nimamo kredita.« Ti izgovori ne morejo zadovoljiti. Če uprava točno zaračuna vse pristojbine, mora tudi skrbeti, da nudi interesentom to, kar je njena dolžnost. 3. Dovozna cesta na postajo je pod upravo cestnega odbora in je bila vso zimo zelo slabo oskrbovana. Cesto oskrbuje cestar, ki stanuje v Lazah pri Planini, kar je gotovo precej odročno. Ker je redno poslovanje na postaji Rakek pogoj rodnemu oskrbovanju zaledja in je tudi potrebno radi ugleda naših državnih ustanov, je nujno potrebno, da se vse te navedene napake odpravijo. Upamo, da se bo to tudi zgodilo. Gospodarski razvoj Perzije lz angleških poročil o razvoju Irana v 1. 1938./39. ali iranskem letu 1317. je razvidno, da se je zunanja trgovina te države zelo modernizirala. Za mnoge vrste izvoza je dala vlada olajšave pri prodaji deviz, za nekatere je pa odpravila monopol (tako za suho sadje, mandeljne in volno). Tudi nova finančna politika državne banke je bila ugodna za domače gospodarstvo, zlasti za industrijo preprog. Izvoz in uvoz sta dosegla v celoti 617.000 ton z vrednostjo 1.6tt milijonov rialov proti 684.000 tonam ter 1.543 milijonom rialov v predlanskem letu. Uvoz se je po količini zmanjšal, po vrednosti pa zvišal, izvoz pa se je zmanjšal po teži. Več se je uvozilo kovin, strojev, železniškega gradiva, kemikalij in industrijske oprave, manj pa luksuznih predmetov. Zadovoljiva je bila tudi kmetijska proizvodnja, ki pa tehnično ni dovolj napredovala. Državna bilanca je uravnotežena in se je proračun zvišal za 270 na 1520 milijonov rialov. Narodni dohodek narašča z razvojem novih industrij, zato se bo novi proračun znatno zvišal. 47% proračuna je šlo lani za velika javna dela. Dokoučana je trausiransk« železnica in začela so se dela na progah: Garmsar—Semnan (114 km), Teheran—Azerbajdžan (1.236 km), Semnan—Mašhad (920) ter Gltoni Yozd (1.300). Popolnoma dograjen je tudi že najvišji, Kandovan-ski predor Čez Elbruz v višini 2698 m, dolg 1883 m. _ Važno je tudi to, da je bilo sezidanih ali začetih doslej že sedem silosov: v Tabrizu silos za 16.000 ton, v Teheranu za 05.000 ton, v lspahanu, Kermanšahu. 6i razu. Ahvazu in MaŠhadu po 16.000 ton. Izkoriščanje mineralnih bogastev se je še nadalje spopolnilo ter uvedli novi predpisi za koncesije, za katere so se prijavile nove tuje družbe. Zelo jo napredovala industrializacija, mod novimi tovarnami jo najvažnejša svilama v Čalovsu, ki bo tudi izvažala, število bombažnih tkalnic je naraslo lani na 14 s 84 tisoč vreteni in na 5C80 ton izdelkov. Tkalnic zn volno je bilo že 12 s 27 tisoč vreteni. Štev. 29. Denarstvo Konferenca zbornic v Za uvedbo avtonomnega socialnega zavarovanja Dobrovoljske obveznice Agencija »Avala« razglaša: V ftadnjem času se od nekih strani zlobno širijo neresnične vesti v zvezi z izdajo dobrovoljskih obveznic. Tako n. pr. se širijo vesli, da obveznice ne bodo izdane, v kolikor pa bi bile izdane, da se ne bodo lombardirale pri Državni hipotekarni banki in pri Poštni hranilnici. V zvezi s tem kmetijsko ministrstvo najodločneje zanika lake vesti, ki imajo izključni namen zapeljati dobrovoljce in jim povzročiti gmotno škodo. Delo za izdajo obveznic poteka v kmetijskem ministrstvu popolnoma normalno, odloki o odplačilu obveznic pa se izdajajo po tistem redu, kakor so prošnje prihajale v ministrstvo. Po tem takem glede izdaje obveznic niso potrebne nobene intervencije s katere koli strani. Pa tudi ne bodo upoštevane. Prav tako se najodločneje zanikajo vesti, da se obveznice ne bodo lombardirale. Obveznice so bodo lombardirale pri Državni hipotekarni banki in Poštni hranilnici. Izplačevanje kuponov naših tujih posojil V sporazumu s tujimi Lastniki naših državnih pred- in povojnih papirjev je fin. minister odredil, da bo Državna hipotekarna banka od 1. marca naprej izplačevala kupone predvojnih in povojnih državnih inozemskih posojil, ki so bili doslej izplačljivi v inozemstvu. Med povojnimi državnimi inozemskimi posojili pridejo za izplačevanje v poštev 7 in 8%ni Bler, 7% Sc birma n, 7% no stabilizacijsko posojilo ter 5%ne državne funding obveznice od 1933—37. Kuponi Blerovega in Seligmano-vega posojila bodo izplačevani v dinarjih s 45%, funding obveznice državne in Državne hipotekarne banke pa v dolarjih s 100% od nominalne vrednosti kupona po sedanjem uradnem tečaju belgraj-ske borze. Za kupone 7% Seligmana iz leta 1927. in kupone 5% funding posojila Državne hipotekarne banke v dolarjih za rok 1. oktobra 1939 je določen srednji tečaj za pretvori-tev dolarja v dinarje na 44 din za dolar. Za kupone 8%nega in 7%-nega Blera iz leta 1922. in 1927. in državnega fundinga v dolarjih za rok 1. novembra 1939 je določen srednji tečaj dolarja za pretvori-tev v dinarje na 44‘38 din za dolar. Ta rešitev velja za tiste kupone omenjenih posojil, čijih roki za izplačilo dospevajo v času od 1. oktobra 1939 do vključno 30. septembra 1940. Tuzemski lastniki naših neiio-strificiranih inozemskih posojil bodo torej po dolgih brezuspešnih prizadevanjih vendar enkrat prišli do izplačevanja kuponov. S tem bo vsaj delno urejeno vprašanje, ki je dolga leta bilo odprto in je zaradi tega pomenilo za naš državni kredit bolno točko. • Priv. agrar. banka, ki dela z delniško glavnico 700 milijonov din, Izkazuje za 1. 1939. čisti dobiček V višini 18-29 milijona din. Rezervni fondi banke znašajo 46 37 milijona din, posojila pa, ki jih je dovolila banka do konca decembra 1939. na hipoteke, menice, obveznice itd. 792,9 milijona din. Stotaki z napisom »Narodna banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« in z datumom 30. novembra 1920. se ne vzamejo iz prometa, kakor so se v zadnjem času razširile govorice. Na beograjski borzi so notirali 7. marca državni papirji: vojna Škoda 431—431-75, 6% gozdne 69 50 do 70 50, 4% agrarne 53—53 50, 6% dalmatinske 71—71 50, 6% begluške 77-25—77-50, 7% stabilizacijsko 98 50 do 99 50, 7% investicijsko 97-50 do 99, 7% Seligman 100 50, 7% Blair 90 50. 8% Blair 98. Delnice PAB so bile po 207—209. delnice Narodne banke pa po 7480 brez kupona. Bolgarska je sklenila sporazum s tujimi upniki. Plačala jim bo V torek dopoldne se je začela v Ljubljani konferenca vseh obrtniških zbornic oz. obrtnih odsekov v Ljubljani. Na konferenci so bil" zactopane vse obrtniške zbornice razen zbornic v Podgorici in Banjaluki, ki sta svojo odsotnost opravičile, ter zbornic v Splitu in Dubrovniku, ki sta pooblastile zagrebško zbornico, da ju zastopa. Konferenco je otvoril pre^ -d-nik obrtnega odseka v Ljubljani g. Ivan Ogrin, ki je v kratkem navedel glavne cilje konference. Težke razmere vladajo po svetu, ker nimajo narodi več medsebojnega zaupanja in ker je želja po materialnih dobrinah preveč velika. Obrtniki čutijo to še prav posebno. Mnogi obrtniki nimajo nič drugega ko svoje delovne roke in nekaj orodja. Redki so oni, ki imajo tudi nepremičnine. Vidno mesto zavzemata danes trgovina in industrija. Snujejo se karteli, ki kar določajo cene. Odvisnost obrtnika postaja vedno večja. Veliki kapital vedno bolj izpodriva obrtnika. Pri tem pa obrtnik ne uživa zadostne zaščite. Ko so se pred leti izdajali zakonski predpisi o zaščiti kmeta, se je popolnoma pozabilo, da se mora zaščitili tudi obrtnik. Posledice tega čutimo še danes. Glavna naloga današnje konference pa je razprava o davčnih vprašanjih. Obrtniki so vedno dajali državi velike dohodke in to delajo tudi danes. Ljubimo svojo državo in hočemo, da v njeno korist tudi žrtvujemo. Vendar pa želimo, da se davščine razdele tako, da so pravične in znosne, da obrt ne propade. Zaščita obrtnika je še vedno mnogo premajhna. G. Ogrin je nato prečital brzojavko pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča, ki je službeno zadržan in se zato konference ne more udeležiti. Podpredsednik beograjske zbornice ltanko Živkovič je nato pozdravil vse delegate in jim želel uspešno delo. Državo je treba podpirati, je dejal, toda ne tako, da bi obrtniški stan prišel na beraško palico. Obrtniki pričakujejo, da bo s preureditvijo davčnega sistema njih položaj olajšan. Delegat sarajevske zbornice Marič se je pritoževal, ker se ne izvaja sklep zbornic, da se morajo referati, ki jih izdelajo zbornice, predložiti delegatom zbornic pred konferenco v proučevanje. Njegova zbornica ne bo v bodoče sodelovala pri nobeni konferenci, če ne bo prej prejela izdelanih referatov. Sledili so pozdravi drugih delegatov, nakar je referiral tajnik ljubljanske zbornice dr. Pretnar o pridobnini z ozirom na davčno reloimo. Referent je najprej podal poročilo o razvoju pridobnine, nato pa je navedel statistične podatke o obdačenju obrtnikov v dravski banovini. Vseh obdačenih obrtnikov je 18.787, od katerih je pavšali-slov 12.235. Samo (>550 obrtnikov plačuje pridobnino. Za te obrtnike bi se na vsak način moralo nekaj storiti. Referat tajnika dr. Pretnarja nato obširno razpravlja o novi davčni reformi. Graja, da se niso upoštevali predlogi zbornic. Zahteva, da se obrtniki, stari nad 60 let, na vsak način oproste davč- 40 odstotno kvoto od zapadlih posojil. V drž. proračunu je za plačilo kvote predvidena potrebna vsota. Vendar pa je bolgarska vlada opozorila upnike, da ne bo mogla transferirati potrebnih vsot, če ne doseže bolgarski izvoz v devizne države zadovoljive višine. Finančni minister Simon je sporočil spodnji zbornici, da je razpisano notranje posojilo v višini 300 milijonov funtov. Posojilo bo amortizirano v 15 do 18 letih ter se bo obrestovalo po 3%. ne dolžnosti. Sedanji predpis, da se obrtnik oprosti davka le, če nima prav nikakih drugih dohodkov, je napačen, ker bi po njem bil oproščen davka šele obrtnik, ki bi živel na breme svoje občino. Kategorizacija obrtnikov za plačevanje pavšalnega davka je bila izvedena v nasprotju s predlogi zbornic. Kategorij je preveč, navzlic temu pa niso vsi obrtniki uvrščeni v kategorije. Vidi sc, da je bila davčna reforma izvedena le z ozirom na fiskalne, ne pa na stvarne razloge. Referat govori nato o čl. 43. zakona o neposrednih davkih ter zahteva razne spremembe, ki jih tudi tehtno utemeljuje. Zaradi nevložitve prijav naj se ne izrekajo kazni nad 50 din. Obrtniško zbornice naj se oproste dolžnosti, da morajo dajati davčnim oblastvom podatke o obrtnikih. Nudalje zahteva referat, da se lestvica za narodni obrambni fond zniža in da bi šele pri davčni osnovi 1000 din znašala 10%. Po referatu se je razvila živahna debata. Popoldne se je seja nadaljevala ter je prečital referat zagrebške zbornice o skupnem davku na poslovni promet doktor Josip Stankovič. Sledil je referat novosadske zbornice o reviziji ustanov socialnega zavarovanja. Referat poudarja, da naša dosedanja socialna politika pri izvajanju delavske zaščite ni upoštevala gospodarskega stanja obrtnikov. Vse obrtniške zbornice so soglasne v tem, da niso prispevki /a socialno zavarovanje v skladu z ugodnostmi, ki jih nudijo socialne ustanove. Poleg tega je uprava delavskih socialnih ustanov preveč komplicirana, prebirokrnt-ska in predraga. Vse obrtniške' zbornice so se zato izjavile za likvidacijo SUZOhja ter da se ustanove novi nositelji delavskega zavarovanja. Decentralizacija delavskega zavarovanja ni samo potrebna, temveč naravnost nujna! Obrtniška zbornica v Zagrebu je sporočila, da je za popolno avtonomijo okrožnih uradov ter za avtonomno socialno zakonodajo za banovino Hrvatsko. Podobno stališče je zavzela tudi beograjska obrtniška zbornica ter tudi druge obrtniške zbornice. Ljubljanska delavska zbornica zahteva, da se po likvidaciji SUZORja ustanove trije nosilci delavskega zavarovanja, eden v Beogradu za srbske kraje, drugi v Zagrebu za hrvat-ske in tretji v Ljubljani za slovensko. V debati, ki je trajala o tem vprašanju ves popoldne, so vse zbornice sprejele to stalisce. V sredo dopoldne se je konferenca nadaljevala ter sc je zlasti razpravljalo o predlogu novosadske zbornice, da bi se ustanovila V dvorani Združenja trgovcev I za mesto Maribor je imela le dni | socialna ustanova mariborskih gospodarstvenikov, Trgovska samopomoč, svoj redni letni občni zbr , ki ga je vodil dolgoletni predsednik Vilko VVeixl. Poslovno in blagajniško poročilo, kakor tudi statistično in poročilo o proračunu za tekoče leto je podal agilni tajnik Franjo Žnidarčič. Iz vseh poročil je posneti, da posluje Trgovska samopomoč v splošno zadovoljstvo svojega članstva, kar dokazuje predvsem to, da je bilo izplačano na podporah od pričetka poslovanja pred trinajstimi leti pa do konca 1939 vsega skupaj 2,186.500 dinarjev. Lani je bilo treba izplačati na podporah 342.550 dinarjev. Vsi ti zne- Zvcza obrtniških zbornic, da bi na ta način dobili tudi obrtniki svojo osrednjo organizacijo, kakor jo že imajo drugi stanovi. Proti temu predlogu pa so nastopili hrvatski delegati, češ da imajo ti čisto svoje posebne interese. Radi pa so pripravljeni sodelovati z drugimi obrtniki. Slovenski delegati niso zavzeli o tem vprašanju enotnega stališča. Ker še vse vprašanje ni dozorelo, sta se obe skupini zedinili, da se to vprašanje zaenkrat odloži. Nato je sledila razprava o samostojnih predlogih, nakar so bile sprejete resolucije, v katerih se med drugim zahteva: Davčna reforma je z razširje-njem pavšalnega obdačenja obrtnikov vsekakor za obrtnike pridobitev. Vendar, naj se upoštevajo še ostali predlogi zbornic glede kategorizacije obrtnikov-pavšalistov. Zelo pa je bilo prizadeto obrtništvo zaradi občutnega zvišanja skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ter zaradi zvišanja taks. Z ozirom na današnje stanje obrtnika bi bila potrebna radikalnejša razbremenitev obrtnikov. Potrebno bi tudi bilo, da bi se davčni sistem poenostavil. Glede pridobnine, ki jo plačujejo obrtniki, naj se sprejme načelo eksistenčnega minima, da se kosmati dohodek do 6000 din oprosti plačevanja pridobnine. Davčne oblasti naj pri izterja-vanju davkov od obrtnikov postopajo čim bolj obzirno. Resolucija tudi podrobno navaja predloge, kako naj se kategorizacija reformira ter razširi tudi na peke in mesarje. Obrtniki nad 60 let, če ne delajo s pomočnikom, pa naj se oproste davčne dolžnosti. Ge ima obrtnik več obratov, naj se vsak obdači po stopnji, ki velja zanj, ne pa vsi po višji stopnji. Obširno navaja resolucija tudi potrebne spremembe, ki naj se izvedejo glede skupnega davka na poslovni promet. Končno zahteva resolucija v smislu predlogov, ki so jih predlagale posamezne zbornice po referatu o delavskih socialnih ustanovah, da se SIJZOR likvidira, da se ustanove novi avtonomni nosilci delavskega socialnega zavarovanja ter da se skliče skupna konferenca delodajalskih in delo-jemalskih zbornic iz vse države, ki naj končno reši to vprašanje. l’o sprejemu resolucij je predsednik Ivan Ogrin zaključil konferenco, se zahvalil vsem delegatom za udeležbo in sodelovanje ter jih povabil, da si ogledajo Ljubljano in srednjo tehnično šolo. ski dovolj nazorno dokazujejo, da opravlja Trgovska samopomoč zaslužno humanitarno in karitativno delo, ker pomaga družini umrlega člana v največji stiski. Glede članstva bodi omenjeno, da je štela organizacija koncem preteklega leta v prvi kategoriji 500, v drugi kategoriji pa 417 članov, skupaj torej v obeh skupinah 917 članov. Premoženje Trgovske samopomoči je lani lepo napredovalo. Posebno rez. rvni sklad je precej narastek Po bilanci znašajo aktiva 388.171 dinarjev; ta znesek odpade na oba podporna fonda, na rezervni sklad in na inventar. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel podporni sklad v obeh kategorijah 430.979 dinarjev dohodkov in 342.550 dinarjev izdatkov na izplačilu podpor. Rezervni sklad izkazuje saldo 302.653 dinarjev. Upravni sklad je imel 32.383 dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Pri volitvah je bil dolgoletni predsednik Vilko Woixl zopet postavljen na čelo Trgovske samopomoči. Ostali odbor je sestavljen takole: podpredsednik Karol Jančič, odborniki Zdravko Anderle, Anton Paš, Franc Belle, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Ko-sell, Ivan Slavinec, Franjo Žnidarčič, dalje Zvonko Mešiček (Ptujska gora), Alojz Remic (Dravograd), Franc Jug (Celje) in Hinko Kreft. (Ptuj); namestniki Ivan Kvas, Mariin Cernee in Juro Zidanšek, potem Alojz Brenčič (Ptuj) ter Ivo Tončič in Alojz Drolcnik (Celje); nadzorni odbor Ljudevit Kranjc, Milan Klemene in Anton Linzncr, namestnika Stanko Kocbek in Drago Roglič. Trgovinski register Vpisale so se naslednje lirme: Celjska milurna »llubertus« J. in T. Cater, Celje. Obratni predmet. lovarniška izdelava mila, margarine, glicerina, sploh vseh kemičnih in kozmetičnih izdelkov. Javna trgovska družba. Družbenika: Cater Ivo, industrialec na Be-žemgradu in Cater Tea, industri-alka. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno. »Alko«, AdoII Lorant in Ko., Ljubljana. Trgovina z alkoholnimi pijačami in izdelki na debelo ir* drobno v trgovsko zamašenih steklenicah. Izdelovanje likerjev, ruma, konjaka, vermut-vina in vseh drugih alkoholnih pijač na mrzli način in z destilacijo ter sadnih sokov, sadnih konserv in marmelade. Javna trgovska družba. Družbeniki: Adolf Lorant, Oton Lorant, trgovca v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno. Ljubljanska komercialna družba inž. Urbančič Valentin. Obratni predmet: trgovina z industrijskimi potrebščinami, stavbenim materialom, proizvodi ter živili. Javna trgovska družba. Družbeniki: inž. Valentin Urbančič, Leopoldi-na Urbančič. Družbo zastopa družbenik inž. Urbančič Valentin. Razdražile so se in prešle v likvidacijo naslednje družbo z o. z.: Miami, družba z o. z., Celje, lesni proizvodi. Likvidator je dosedanji poslovodja družbe Benedik Marko,* industrialec v Zagrebu. Belokranjska žclezolivarna, družba z o. z. v Črnomlju. Likvidatorja: Lackner Alfonz in Lackner Ivan, oba iz Črnomlja. »Jiigolnna«, tekstilna družba z o. z. v Črnučah. Likvidator: Rudolf Vidmar, trgovec v Stožicah. »Alko«, veletrgovina žganja v Ljubljani. Likvidator Adolf Lorant, trgovec v Ljubljani. Ljubljanska' komercialna družba z o. z. v Ljubljani. Likvidator Valentin Urbančič, Ljubljana. »Kanada«, uvoz in izvoz sadja, družba z o. z., Košaki. Likvidator dosedanji poslovodja Palouc Maks, trgovec v Mariboru. Frane Crobath, družba z o. z. Likvidator: dr. Fred Crobath, industrialec v Kranju. Drogerija Gregorič, družba z o- Z- Ljubljana. Likvidator Gregorič Benon, trgovec v Ljubljani. J. Hafner, izdelovanje in prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z., Ljubljana. Likvidator Hafner Josip ml., trgovec v Ljubljani. Potnik in drug, družba 7. o. z. Ljubljana. Likvidator: Josip Marinko, trgovec v Ljubljani. S. Rebolj & drug, družba z o. z. v Ljubljani. Likvidator: Rebolj SlaSa, trgovec v Ljubljani. Tovarna branil in pražarna »Adria«, družba z o. z., Ljubljana. Likvidator: Vrhunec Milan, trgovec v Ljubljani. Lep napredek Trgovske tamopomoii JCa/ praviio gospodarski liudie Vprašanje oblastem in upravi drž. monopolov Na strani ‘2. št. ‘20 »Trgovskega lista« z dne 1. t. m. izjavlja g. Gustav Goli iz Maribora, da bi imeli v 14 dueli dovolj petroleja in za 1 din ceneje, kot je sedaj določena cena, če bi se znižala carina za surovo nafto in monopolska taksa na petrolej za toliko, za kolikor se je znižala kartelu. Zakaj monopolna uprava ali druga pristojna oblastva ne rešijo takoj tega vprašanja in zakaj puste še nadalje, da gredo milijoni našega denarja v blagajne kartela in po njem v tujino? Zakaj se domačim ljudem ne dovolijo iste ugodnosti pri uvozu kot tuji družbi? Zakaj oblast trpi in dopusti, da trpe naši davkoplačevalci po krivdi tuje družbe že toliko časa zaradi pomanjkanja petroleja? Nimajo ga niti za najnujnejšo skromno razsvetljavo. Zakaj vse to? Z zanimanjem in nestrpnostjo pričakujemo v prihodnji številki »Trgovskega lista« (dne 15. t. m.) pojasnila prizadetih oblasti, zakaj se tako pereče vprašanje kot je trenutno petrolejsko, ne reši pravilno? Ali pa bomo pojasnilo sploh dočakali? Davčne zadeve V »Trgovskem listu« čitam članke in razprave o davkih. Tudi jaz moram kritizirati vsakoletno davčno napoved za pridobnino, ki je nepotrebna. Ta mesec bo 8 let odkar sem se osamosvojil. Po 51 letih sem dosegel največji promet, sedaj pa imam že 5 let skozi približno vedno enak promet. Tak promet bo pri meni tudi vedno ostal, ker višjega tukaj ni mogoče doseči, pa naj napravim kar hočem. Promet imam torej vsako leto skoraj enak, davek pa od leta do leta večji. Tako sem prišel v teh 5 letih, ko imam vedno enak promet, že od 9.(100 na 15.000 din davka. Vem pa tudi, da se še pri 15.000 dinarjev ne bo ustavilo in s strahom gledam v bodočnost, kdaj se bo zviševanje nehalo. Spričo tega se že resno bavim z mislijo, da trgovino opustim, ker človek res izgubi voljo, da bi delal samo za davke. Tako bo tudi davčna oblast prišla ob davkoplačevalca. Ali pa ona na to kaj misli? Kraj, v katerem delam, je že n«bo ta'tSen’ da ne more skoraj Kovina ,.?ovec vzdržati, ker je trni et in st'O? napovrna ter slab p roli.id,- zaslu?-ek radi revščine znanih davčni upravi, da sem kupil za nad din 50.000'— blaga. Kar desetkrat več! Seveda se silno borim proti takim informacijam nestrokovnjakov in proti ovadbam in ko dosežem vsaj nekaj uspeha, pa se eden ali drug uradnik na davkariji menja, ali je premeščen in se tako začne zopet od kraja stara pesem. Tako leži dan in noč davčna mora nad menoj. Jasno je, da doživljajo enake neprijetnosti ko jaz zaradi ovaduhov tudi drugi trgovci. Pri tem pa najbolj jezi človeka to, da se upoštevajo tudi anonimne ovadbe. Kdor le hoče, more na ta način stresti svojo jezo nad trgovca. Trgovec pa je brez moči, ker je bila ovadba — anonimna. Dostojni ljudje ne dajo nič na anonimne ovadbe, Skrajni čas je že. res, da bi še davki fiksirali in poenostavili. * še h krošnjarski nadlogi Isti trgovec nam piše, da že več let zasleduje krošnjarje in da jih je že večkrat prijavil orožnikom, vendar pa še ni doživel, da bi bil kateri krošnjar tudi prijet in kaznovan. Zakoni veljajo menda res le za trgovce, ker trgovci tudi plačujejo vse davke. Za vse druge pa zakonski predpisi ne veljajo, če morejo škodovati trgovcem. Ali je res tako? * »Mala trgovina« Naročnik »Trg. lista« nam piše: Špecerijsko in kolonialno blago nabavljam pri veletrgovcu, kateremu sem ostal pred časom nekaj dolžan, a sedaj od njega kupujem le proti gotovini. Njegov potnik me tudi redno obiskuje- ter mi je tudi kakor preje izstavil naročilnico za naročeno blago. Naročil sem blago, ki sem ga nujno potreboval in ne v večji količini. Dobavitelj pa mi ni dostavil blaga, čeprav sem ga naročil proti gotovini. To mi je napravil kar šestkrat zaporedoma. Ker sem naročil blago pri starem dobavitelju, ga navadno nisem naročil tudi drugod. Blaga nisem dobil in.strankam nisem mogel postreči ter sem bil zaradi tega zelo oškodovan. Zato prosim za pojasnilo, če je veletrgovec dolžan, da naročilo tudi izvrši, če ga sprejme? Vse je seveda odvisno od tega, kako ste naročilo sklenili in če nima naročilnica kake posebne pogoje, ki veletrgovca odvezujejo te dolžnosti. Na vsak način pa solidni trgovci sprejeta naročila tudi izvrše. Sicer pča je v tem primeru le en nasvet: Naročite blago drugod. Proti gotovini se vedno dobi blago. Trnovskemu naraščaja! Zbiranie starega železa in raznih odpadkov Naš poziv trgovskim pomočili-1 pir po zelo slabi ceni. Kar naen-^ zb,‘,rajo 8,aro železo in krat se nabere toliko blaga, da si ITI. °d,?adke’ ie dober človek ne bi niti mislil. ljudi. Sedai rvi - . . karijo pct L *e lalt Pritisk ‘,av' v 1 “Rovcev je po vojni temi t* /!ropa da sem zaslužil 100.000 dinarjev Ko kar sem tedaj šel nekoč na dav *'|o, so me davčni uradniki kar s,|li z novico, da dm 100.000-— sem zaslužil ter zmagoslavno J>n pomnili, da me bodo sedaj pač :,hko pri davkih pošteno prijeli. Drugi primer: Pri nekem konkurentu je bila leta 1937. sodna prodaja blaga. Na tej prodaji sem kupil za okrog din 5.000'—, kar je razvidno iz sodnih listin. Ovaduhi, to so moji sovražniki in nasprotniki, so tudi tokrat pohiteli in na- odmev. Mnogi pomočniki pa ne vedo, kako bi stvar zagrabili in kam bi oddajali nabrano blago. Zato naj navedemo nekaj navodil. Ce se zbira staro železo ali stari odpadki v trgovini, je seveda predvsem potrebno dovoljenje šefa. To j^ včasih sicer le formalnost, na katero pa se nikakor ne sme pozabili. Staro železo redno kupujejo skoraj vse trgovine z železnino. Naslove firm, ki kupujejo papirnate odpadke, cunje ali druge odpadke, tudi ni težko zvedeti. Pripominjamo, da je sedaj izredno ugoden čas za zbiranje starega materiala, ker na eni strani surovin primanjkuje, na drugi strani pa se zaradi zračne zaščite morajo izpraznjevati podstrešja, ki so zlas,: v Ljubljani prenatrpana z najrazličnejšo staro šaro. Tako vemo za firmo, ki je dobila samo za slar in čisto zaprašen papir nad 1000 din, pa čeprav je prodala pa- Zbiranje starega materiala pa ima še to prednost, da se s tem skrbi za snago. Ali je potrebno, da se valjajo po kleteh in temnih hodnikih razni papirji mesece in mesece, namesto da bi se spravili in ob priliki prodali? Čistost bi bila večja in še koristno delo bi bilo opravljeno. V zvezi s teni bi omenili zlasti grdo razvado izletnikov, ki kar zasujejo kraj, na katerem so kampirali. Mimogrede bodi omenjeno, da bi zlasti tujsko-prometna društva in izletniki mogli v tem oziru storiti zelo veliko dobrega. Kjer so kampirali izletniki, jc navadno vse postlano s papirjem ter konservnimi škatlami. Niti dosti napora ni treba, da se drugi dan ves ta material zbere, Če že izletniki res mislijo, da je dobro delo, če z ostanki svojih jedil tako vidno pokažejo, kje so kampirali. Zbiranje starega železja in odpadkov je potrebno tudi zato, da se bodo ljudje naučili manire, da bodo znali pospraviti za seboj. Učite se Na tem mestu smo že enkrat opozorili na veliko koristnost risanja. Trgovski pomočnik, ki je dober risar, bo vedno dober pomočnik svojemu šefu. Omogočil mu bo, da bodo njegove izložbe brez posebnih stroškov dobro izdelane, znal jih bo lepo aranžirati in tudi sam napraviti potrebna pomožna sredstva. Tudi družabno pomaga risanje vsakomur. Posebno podeželska društva morajo delati z najmanjšo režijo. Vse dekoracije morajo napravili člani brezplačno. Trgovski pomočnik, ki more pri izdelavi dekoracij v resnici pomagati, ima takoj utrjen položaj in .ljudje ga bodo imeli radi. Ce mu bo sreča naklonjena, da se bo mogel osamosvojiti, bodo morda ravno te z ri- sanjem pridobljene simpatije odločile. Toda tudi za sebe potrebuje človek, da zna risati. Kdor zna risati, si more takoj vsako stvar bolj jasno predstavljati, hkrati pa tudi drugim vse bolj nazorno razložiti. Vsak, kdor zna risati, ima neko prednost pred onim, ki ne zna risati. Dostikrat pa odloči v boju za obstanek že majhna prednost. Pa tudi marsikateri postranski zaslužek si more dobiti oni, ki zna risali. Tudi če je ta postranski zaslužek majhen, se vendar izplača, zlasti še, ker se je navadno zaslužil čisto igraje. Ni vsak rojen, da bi bil dober risar. Tem bolj napačno je zato, če zanemari svoj talent tisti, ki zna risati. Praktični Kako visoke naj bodo izložbe Vsaka doba ima svoje geslo. Tako je bilo nekoč geslo, da mora biti vse veliko in široko, na moč reprezentativno. Tako tudi izložbe. To pa nikakor ni pravilno. Angleški strokovnjaki za reklamo so ugotovili, da se predmeti, ki so više od 2 in pol metra od mimoidočih, sploh ne vidijo. Zato tudi nima nobenega smisla, če so izložbe višje. Najbolje opazijo ljudje predmete, k! so v višini njih oži. Izložbe, v katerih so razstavljene igrače, morajo imeti zaradi tega razstavljene pr imete precej nizko, k«« morajo računati na višino otroških oči. Važno je tudi to, da je odločilne važnosti, za kakšne predmete je izložba prirejena. Za železnino so n. pr. velikanske izložbe neprimerne, ker je v takih izložbah težko predmete lepo razstaviti. Druga je seveda stvar pri velikih konfekcijskih trgovinah. Tu morajo biti izložbe večje, ker je treba razstavili cele figure, ki zahtevajo okoli sebe tudi primeren prostor. Zlasti neprimerne so visoke izložbe za knjige. Nima vsak tako dobrih oči, da vidi tudi na večje daljave črke. Vsaka stroka zahteva prav za prav čisto določene izložbe. Seveda je to zlasti v mestih težko doseči, ker hišni posestnik ne ve kar v naprej, kdo bo najel tekale. Seveda pa je treba tudi upoštevati to, v kakšnem kraju se delajo izložbe. V velikih mestih so izložbe naravno večje ko v manjših krajih. Kno pa velja za vse kraje! Nikjer ni treba, da bi bilo izložbeno okno zanemarjeno ali da bi bile edini okrasek v izložbi — mrtve muhe. Ce je izložba, potem mora tudi nekaj lepega biti v izložbi in če ni predmetov, naj bodo slike, fotografije ali kar koli. Ne popustiti! Trgovina je vedno živ posel. V dobri trgovini vedno valovi življenje, ljudje prihajajo in odhajajo, vsak pa prinese v trgovino neke svojo noto. Zato mora biti tudi trgovec vedno živahen in vedno agilen. Kakor hitro le nekoliko popusti, takoj to ljudje opazijo in že se je tudi njih mnenje o trgovini zmanjšalo. Trgovec zato ne sum nikdar popustiti in čeprav bi pc svojih letili že moral. Kajti tudi trgovec ima pravico do pokojnega življenja na stara leta. V tem primeru pa mora poskrbeti, da si vzgoji ali pridobi v trgovini namestnika, ki to njega popolnoma nadomestil, da bo v trgovini še naprej kipelo življenje in da ljudje ne bodo niti opazili, da sam uživa svoj zasluženi pokoj. Zato je tieba pravočasno misliti na naslednika in ne šele takrat, ko je že prepozno, ko človek novega naslednika ne more niti prav pre-sodiit. Ne popustiti se ne pravi, da človek gara do zadnjega diha, temveč da v lijegovi trgovini vedno vlada isti živi duh, ki privablja kupce in ki dviga trgovino. Ne uporabljajte po nepotrebnem tujih besed! Za mnoge stroke so uvedli slovenski trgovci s svojimi ceniki prav lepe slovenske izraze. Toda ljudje so konservativni, tudi tisti, ki radi koketirajo s skrajnimi nazori. Zato uporabljajo še vedno star«, besede, kakršne so bile v rabi takrat, ko je veljala v deželi samo nemščina. Nekateri sc kar no morejo odvaditi »Sraviov«, »lamp«, Jtepihov«, jantel«, itd. Ni naloga trgovca, da bi te ljudi opozarjal, da se takšnih besed več ne uporablja, ker bi se s tem zelo zameril kupcu. Prav nič pač se ne bo zameril kupcu, če sam ne uporablja teh grdih tujk in če brez najmanjšega očilka vedno ponavlja pred kupcem pravilno slovensko besedo. Kar polagoma se bodo tudi ljudje odvadili teh grdih tujk in ponavljali za trgovcem lepe slovenske besede. Tako mnogo je že dal slovenski trgovec za napredek naroda, da je kar v skladu z njegovo tradicijo, če pomaga pokopavati že čisto anahronistične tujke. Davčni svetovalec Skupni davek na les G. Fr. K. v S. — Vprašanje: Davčna uprava me je opozorila, da se je pobiranje skupnega davka na les izpremenilo in da moram po novi tarifi skupni davek sam plačati, ako ne morem dokazati, da je nanj davek že plačan. Prosim, ali je to res? Kako pridemo trgovci do tega, da bi plačevali skupni davek, katerega bi morali plačati žagarji. Odgovor; Tarifa o skupnem davku k car. tar. post. 93—94 vsebuje sledečo pripombo: »Ce se nabavi blago iz te tarifne številke od kmetovalca ali koga drugega brez računa in plačanega skupnega davka, se plača skupni davek po stopnji iz razpredelka 4. tiste tar. štev., pod katero blago spada.« Kmetovalci vobče ne plačujejo pridobnine in torej tudi ne skupnega davka, če ne predelujejo svojih osnovnih proizvodov na industrijski način. Svoje proizvode smejo obdelovali na obrtniški način ne da bi bili dolžni, da plačajo za nje pridobnino in ev. skupni davek. Kmetovalci pridejo tedaj kot plačniki skupnega davka v poštev samo, ako so indu-strijci, to je kadar na industrijski način obdelujejo svoje proizvode. Ako trgovec kupuje od kmetovalcev blago (les), na katero še ni plačan skupni davek, ga mora trgoyec plačati. Ravno tako je trgovec dolžan, da plača skupni davek, kadar kupi les od koga drugega brez računa in plačanega skupnega davka. Ta dolžnost temelji na § 3., odst. 2., zakona o skupnem davku, ki se glasi: »Davčni zavezanec, kateri mora ob kakšni nabavi plačati skupni davek, je dolžan drugi stranki v računu posebej izkazati skupni in luksuzni davek poleg cene za nabavo ali uslugo. Kdor tako ne postopa, se smatra, da za zadevni promet ni plačal davka. Kupec, kateri sprejme blago brez računa ali brez zaračunanega davka, plača za do-tično blago skupni davek, kakor da ga je sam proizvedel.« V tej zadevi je pa možno, da trgovec kupi les od podjetja, ki ne napravi din 500.000-— prometa na leto in ni dolžno voditi knjige opravljenega prometa. Zaradi tega po zakonu vobče ne sme skupnega davka posebej zaračunati. V tem primeru bi moral biti opremljen račun s pripombo, da podjetje plačuje skupni davek pavšalno. — Trgovci, ki kupujejo les od kmetovalcev, se vobče ne morejo ogniti plačilu skupnega davka. Ako pa kmetovalec vendar plačuje skupni davek, potem je že industrijec. Pač pa se lahko ognejo plačilu, ako pri nakupih od drugih oseb zahtevajo vedno fakturo s posebej zaračunanim davkom ali s potrdilom, da podjetje plačuje skupni davek pavšalno. Iz zadružnega registra Zadruga »Osrednje mlekarne v Ljubljani« se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji dosedanji člani načelstva. Nadalje se je razdražila zadruga »Počitniški dom« v Ljubljani. Likvidatorja: Frapc Kobler in Vinko Zalaznik, oba v Ljubljani. Doma in po svetu Na seji vlade pod predsedstvom Dragiša Cvetkoviča je bilo sklenjeno, da se dajo s tarou poko j e n ccm posebne doklade. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrne drž, uradnikom denar za plinske maske, ker bo te nabavila država. Min. svet je izpopolnil tudi uredbo o odkupu živine v primeru mobilizacije ter sprejel uredbo o prekem vojaškem sodišču. Trg, minister dr. Andres se je sestal z nemškim drž. tajnikom dr. Landfriedom, ki nadomestuje obolelega kmetijskega ministra Fun-ka. Opoldne je bil sprejet od maršala Gfirtnga in povabljen na kosilo. Dr. Landfried je izrekel svoje zadovoljstvo, ker je jugoslovanska vlada po svojem trg. ministru poudarila, da hoče nadaljevati ozke gospodarske stike z Nemčijo. Dr. Andres je v svojem odgovoru naglasil isto misel. Bivša madžarska stranka je na širši konferenci prvakov stranke oz. na zaupnem sestanku v Senti sklenila, da odobrava pogajanja bivšega senatorja Varadija z vlado, ker so bila ta pogajanja v in teresu madžarskega naioda v Jugoslaviji. Konferenca poziva madžarski narod, da aktivno sodeluje v političnem življenju. Konferenca je nadalje sklenila, da se obnovi madžarska stranka. Konferenca je pooblastila bivšega senatorja Varadija, dr. Deaka in dr. Strani-skija, da nadaljujejo pogajanja z vlado in da zahtevajo predhodno izpolnitev onih političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih zahtev Madžarov, ki so v njihovem življenjskem interesu. Konferenca se je končno izjavila proti vsaki delitvi Vojvodine, ker je brezpogojno potrebno, da žive vsi Madžari v eni upravni pokrajini.^ Madžarski poslanik na našem dvoru je obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Poštne pošiljke v Anglijo se morejo pospešiti na ta način, da se napiše na naslovih »Via Italia«. Opozarjamo na današnji literarni večer hrvatskih pisateljev v opernem gledališču! Na občnem zboru Dravskega banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani so bili podani zanimivi podatki o organizaciji Rdečega križa v Sloveniji, število članstva je naraslo od 13.912 na 15.299. Ti člani so organizirani v 23 okrajnih in 126 občinskih odborih. Največ članov je 1* vrst trgovcev in obrtnikov, namreč 1220 rednih in 564 podpornih. Na drugem mestu pa so zasebni nameščenci. Kmetov je včlanjenih v Rdečem križu samo 845. Za direktorja SUZORja je imenoval poverjenik SUZORja Hadži-omana Dervo, dosedaj poverjenika mestnega poglavarstva v Mostarju. Med delavci in tvornico »Dalma-tienne« je bil končno s posredovanjem oblasti dosežen sporazum. Delavcem se plače zvišajo in bo to tovarno obremenilo na leto za 900.000 din. Tekstilne tvornice v Dugi Resi nameravajo povečati svojo proizvodnjo s tem, da bi ustanovile v Smederevu novo veliko predilnico, ki bi bila med največjimi in najmodernejšimi v državi. Rudarsko industrijsko trgovska d. d. »Morava« je bila s kapitalom 3 milijonov din ustanovljena v Nišu. V Ilrmzi v Bosni nameravajo začeti pridobivati arsenovo rudo. Kot postranski produkt bi dobili od vsake tone rude tudi 4 g zlata. Letna proizvodnja a tise nove rude bi znašala 50.000 ton in bi torej dobili letno 200 kg zlata. Spomenik romunskega kralja Ferdinanda, ki ga je izdelal naš umetnik Meštrovič, ki je izdelal tudi spomenik za romunskega kralja Karla I., je bil te dni odposlan iz zagrebške livarne v Bukarešto. Deset novih bolnišnic bo v kratkem odprtih v vrbaski banovini po zaslugi ministra dr. Budlsavljeviča. Hrvati nameravajo izdati veliko Hrvatsko enciklopedijo. Da se ta misel propagira in da se zberejo za realizacijo tega načrta potrebna denarna sredstva, se proglasi 5. maj kot dan hrvatske enciklopedije. Vlada države New York je proglasila 7. marec kot rojstni dan predsednika Masaryka za dan Češkoslovaške. Svobodna •.Težave z novimi minimalnimi mezdami trgovskih pomočnikov" Odgovor piscu članka v »Trg. listu« 26. od 1.1. m. Predvsem dvomim, g. pisec, da sto trgovec tudi v resnici, ne samo Cenik za zavarovanje Po el. G. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami velja od 1. do 15. marca naslednji cenik za izvozno zavarovanje valute: Gozdarski proizvodi tek. št. za 100 kg din 220 drva 15 J- 221 drva nacepljena bukova 22’— 222 drva nacepljena cerova 19’— 222a les za izdelavo celuloze 20'— 22;! jamski les 30'— 224 jamski les jelke 37'— 225 oglje 70'— 220 oglje (odpadki — prah) 40'— za m* 227a stavbeni les, jelovina in smrekovimi žagana (deske, latve, hlodi oblaui) 050’— 228a stavbeni les, ko zgoraj (kratko žagano) izpod 3 m 460'— 22‘Ja stavbena jelovina tesana (hlodi od 816 do 28/30) 455 — 230a ista okrogla (jarboli, kosi, stebriči do 25 cin srednjega premera) 500'— 23ta debla, jelka, smreka nad 25 cm premera 450'— 232a borovina žagana 700'— 233a borovina tesana (iz Slovenije 1098 ceneje) 600'— 234 bukev, rezana, parjena 1000'— 234a bukovi ševroni 130X133 nun dolžine do 05 cm parjeni ali neparjeni 500'— 235 bukev, rezana noparjena 775'— 237 bukova toporišča 1—l'40m 400'— 238 bukev rezjina (neoh robljen a) 600'— 238 gaber, hruška, češnja, zana tesana 239 isto, okrogla debla 240 bukev noparjena, doge 105 cm dolge 241 testoni, bukev, dolgi 2’5 m 242 testoni, hrast, dolgi 2'5 m 243 bouls, hrast 244 stavbeni hrast rez. obrob. 2400'— 245 stavb, hrast rez. neobrob. 1800’— 240 stavb, hrast, rez. merkant. 1050'— 247 stavbeni hrast rez. okrog, merkant. 070'— 248 stavbeni hrast rez. okr. 2100'— 249 stavb, hrast rez. slavon. 3500'— za kos Oxfordska univerza je imenovala dr. Beneša za svojega častnega doktorja. Švcn Hedin je obiskal Hitlerja ter ga opozoril, da grozi vsej Skandinaviji boljševtzacija. če bi Finska v vojni proti Sovjetski Rusiji podlegla. Koncentracija južno-afriških čet v Keniji je dovršena, kakor pravijo angleška poročila. Največja ladja na svetu angleški 85.000tonski parnik »Qucen Elisa- ^ v . beth« je napravila svojo prvo po-1 po tem članku, ker ce bt to bili, skusno vožnjo. Nova ladja je last bi sami vedeli, da nimate prav in ... , j. . omenjenega članka ne bi napisali. 30.000 italijanskih kmetijskih de- • . ■ -... ■ • lavcev odide tudi letos na sezon-10 bajnih zaslužkih, ki jih pogre-ska dela v Nemčijo. vate, je bilo že enkrat pisano v Lavina je vrgla na Japonskem tem listu — Lansko leto menda, potniški vlak v reko. Boje se, da priporoCai bi Vam, da si ob priliki je vseh 150 potnikov izgubilo ztv- * . ,.v , \ , , - ... . ljenje malo pobli/.e ogledate podeželske male trgovine iu male trgovine v letoviških krajih, potem šole obsojajte. Sicer pa preudarnemu trgovcu to niti ne bi bilo potrebno in bi si brez tega lahko ustvaril pravilno sodbo. Glede pripombe o socialnem čutu naj samo omenim, da so moje in mislim tudi vseh malih roke — čiste. V četrtem odstavku istega dopisa se je pisec spravil nad tova-riša-trgovca, pisca članka v »Trg listu« dne 23. februarja 1940. Zafrkava ga glede vajenca. Ce je člankar res trgovec, mora vedeti, da vajenec ni zastonj, kakor navaja, češ da mu vajenec dela tri leta zastonj. Vajencu je treba dati hrano in stanovanje, plačevati zanj bolniško blagajno, šolnino, tudi vsakoletne nagrade ob novem letu, ki jo vajenec običajno dobi, trgovec ne ukrade. Seveda ni namen teh besed vajencem kaj oponašati. Daljo mora trgovec vajenca poučevati. Vajenec tudi napravi kolikor toliko škode itd. Kot glavna re- Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes jo ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpočemn človeštvu. PatudiMzdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, 5e namesto druge pijete Rogaško slatino! do 630’- 400'- i 700'— 400'— 201 202 263 204 205 200 hrastove doge doge bukove za cent 80'— 140'— za kos -9 m 207 268 209 270 271 272 273 274 275 270 277 278 279 280 281 282 283 284 brzojavni drogi od 7 dolgi 140 — hrastovi drogi od 9—11 m dolgi 185 — za m stavbeni hlodi topol 680 — stavbeni hlodi topolovi izpod 55 cm premera 520 — 1 za 100 kg les za police 300'— los za celulozo 105X24 cm 280 drevesna skorja 50 šiške 430;— gozdni plodovi, želod 120'— za n r furnirji iz orehovine 18.500 — furnirji iz hrastovine 10.500'— furnirji iz bukovine rez. 0.500'— furnirji iz buk. oluščene 1.900'— furnirji iz hruške, češnje in jesena 12.500'— 8.700'— deščice za parkete surovi hrastovi frizi 5X25 cm surovi hrastovi frizi čkasti pod 5X25 cin 350'- nad vezane plošče . . , za 100 kg I nagrada vajencu pa je, da se usposobi in dobi pravico in potrebno znanje, da lahko postane samostojen. Vse to torej ni nič? Morda se kje res dogodi, da vajenec vsega tega nima in da se preveč izkorišča, ker se porablja za vsa 170' rdo- 120'-za m* frizi bukovi široki 7 cm 480'— frizi bukovi Sir. 7—12 cm 530|— frizi bukovi šir. nad 12 cm 750'— za 100 kg kopita za obutev 600'— mogoča dela, ki prav za prav niso njegova stvar. V tem primeru bi imel seveda pisec cit. članka prav. Toda le v tem primeru. Trgovec pa, ki je res trgovec, tudi vajencu da, kar mu gre. Tudi glede umazane konkurence, katero omenja pisec, nima prav in se ponovno legitimira kot nepoznavalec razmer. Kdo pa vodi po deželi umazano in nelojalno konkurenco? Večji podeželski trgovci v "večjih središčih. Ako želi, mu postrežem lahko z imeni. (Ce bi bil nelojalen, bi to že takoj sedaj storil.) Naj vendar ne pripisuje take možnosti nam malim trgovcem, ki je imeti ne moremo. Na koncu tega odstavka daje pisec trgovcu pravico, da tudi propade, samo da dobro plača pomočnika. Mislim, da ni kdo med trgovci pomočnikom ne odreka dostojne plače in da jim tudi vsak plača, in sicer primerno velikosti obrata, kar je edino prav. Pri tpm je treba čisto drugače presojati malo podeželsko trgovine, kakor pa trgovine v mestih, trgih iu večjih krajih, kjer so tudi do pomočnikov drugačne zahteve, kot na deželi. V predzadnjem odstavku jia se dotika pisec, režije. Pravi, da bi pri enaki režiji kmalu izginili razni (misli nas male) trgovci, ki dosedaj prodajajo po nemogočih cenah. Kdo prodaja po takih nemogočih cenah, sem že omenil. O režiji pa ve vsak, in bodi to trgovec ali laik, da je v obratih z majhnim prometom vedno relativno večja režija kot v obratih z večjim prometom. Bodimo pravični! Tudi majhni trgovci imamo pravico do obstanka! Bodimo torej res trgovci. do 1200'— 170(1'— 250 hrastovi pragi 100—155 20'— 156—165 25'— 166—185 29'— 186—225 i)t)R l)9K 30'— ;{5' JL JO — 236—245 50'— 246—270 70'— za ni* posebni 1000'— 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 za Kos pragi bukovi 1'80—2'40 ni 38_— pragi bukovi 2 40—2 70 m 48_ pragi borovi po 2'00 m 04 — za 1000 kg stavbeni rezani les, oreh in druge plemenito vrste 3200'— za m* orehovina v deblih 3100'— stavbena rezana: lipa, brest, javor 880'— stavben rezan jesen 1400'— bukova debla do 75 cin premera 500'— bukova debla nad 75 cm premera 500' stavbeni les: brest, jesen, javor v hlodih 1000’— KNJIGOVEZNIC« JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. Mdr. z o. zn. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, iournnle, šolske zvezke, mape, o d i e m a I n e knjižice, risalne bloke Itd Povpraševanja po našem blagu v tuiini Sejmi 10. marca: na Raki, Starem logu, Dolu-IIrastniku, Ivapeli-Breži-cah, Sv. Juriju-Taboru; 11. marca; v Središču, Slov. Bistrici; marca: v Sv. Juriju-Celju, Dol. Lendavi, Turjaku, Kamniku, Dol. Logatcu, Mariboru, Št.Ru- 99 — Genova: korenine, plodovi in skorja dreves za strojenje kož ko tudi ekstrakti za strojenje, 100 — Wiistenbrand (Nemčija): suhe gobe, 101 — Rim: jelovina, 102 — Winterthur: ponuja se zastopnik za les, razne kmetijske in rudarske proizvode, 103 — Cape Town: tkanine iz umetne svile, 104 — Amsterdam: korale, novotarije, kemikalije, drobna železnina, 105 — Curih: živila, drva in stavbeni les, 106 — NewYork: išče se zveza z jugoslovanskimi izvozniki v Združene države Sov. Amerike, 107 — Beograd: inženir, ld čez 11 Prodajo električnega motor-gc-noratorja, lci sestoji iz motorja za istosmerni tok za 330 voltov, 285 amperov in dinamo za 560 voltov, pertu, Ormožu, Drnovem, Ra-1143 amp., s 500 obračaji v minuti, dovljici; izdelek tvrdke Siemens-Halske 13. marca: v Celju, Ptuju, Trbov- 1. 1901., razpisuje Mestna olektracijah, Loki-Zid. mostu; na ljubljanska, kjer interesenti do- 14. marca: v Begunjah-Logatcu, be tudi vsa pojasnila Muti, Crenšovcih, Sv. Vidu pri 4 mesece odide v Sirijo, Egipt in Palestino, kjer ostane 4 do 6 tednov, išče zvezo z našimi izvozniki, zlasti izvozniki stavbenega lesa ter jim nudi svoje usluge, 108 — Siugapore: razne vrste papirja, 109 — Milan: nudi se zastopnik za kože, žitarice in les, 11.0 — Valaške Mezičiči (Češko-Moravska): trs za štukaturo, 111 — Modane-Gare (Francija): sveža gnjat ter v konservali, suhe češplje v zabojih, Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-njo spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 49/111., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša. Grobelnem, Turnišču; 15 marca: v Ložu, Mariboru, Prosenjakovcih, Pleterjih, Trbov- j ljah; 16. marca: v Gradacu, Sl. Gradcu. R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači obrestuie hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak Jas raz-položijive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5 U Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v pla-čilo Prispevki morajo biti po-ravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Pomlad je tu! vsi nadomestni deli Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA TyrSeva cesta 33 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar