Peter Hitzinger , (Znojemski, PodlipBki) v slovstvu sloTensjkem. XXI. Posebno plodovitno je bilo Hicingerjevo delovanje na slovstvenem polji naslednje leto, kedar smo preslavljali Slovani tisučnico ss. Ciriia in Metoda pa 18stoletnico ss. Hermagora in Fortunata. Najprej je prikazal se na dan: 13) Domač Koledar slovenski za navadno leto 1863 v 8! str. 116, s podobo škofa Friderika Baraga. — Ozir po svetu: Pervine naravnih stvari, nekovine ali metaloidi, in kovine ali metali; Svete mesta, Jeruzalem, Betlehera in Nazaret; Carjigrad, glavno mesto turškega cesarstva. Ogled po domovini: Gorica, pravo slovensko raesto; Cerkniško jezero, memo druzih čudovito; Tisučletni spomin ssv. Cirila in Metodja; Friderik Baraga, rojen Slovenec, amerikanski škof. Gospodarstvo, obertstvo in tergovstvo na Slovenski zemiji v starem času. Pesmi: Ss. Ciril in Metodi (okrajšana po vzorni 1. 1847), sv. Marjeta in Zaklad — po basni Ezopovi BKmet in njegova sinova" češ, da pridnost je najboljši zaklad. Ker je druga poleg stare pesmi jako mikavna in svetnica po Slovenskem dokaj češčena, naj se ponatisne tudi tukaj: Sveta Marjeta. Stoji, stoji tam beligrad,Gre v izbo svojo pisano, Pod gradom jezero je zad;Obleče suknjo višnjevo, Pa v jezeru je čudna zver,Pasico vzame si zlato, Je zmaj, ki tac'ga ni nikjer.Gre pred globoko jezero; Ga dobro pasti morajo,Pa srečal jo je mlad junak, So dali že živinco vso ;Oj mlad junak, serčan vojak, Je versta na ljudi prišla,Junak je sveti Juri sam. Storijo kmalo sklep leta:Ji pravi: Kaj ti sveta dam? »Mu dajmo le Marjetico,Greš pred globoko jezero, Jezusovo služabnico;Berž tudi zmaj priplaval bo, Z Marjetico nič zgube ni.«Pasico verzi mu na vrat, Kaj pa Marjetica stori?Še stori sveti križ takrat; Bo zmaj ponižen in krotak,Veliko malo vse beži. Da ni še bil nikoli tak.«Pa sveti Juri govori: Marjeta gre pred jezero,»Nikar ne bojte se zveri; Nad zmajem vse stori tako;Spoznajte pravega Boga, Pasico verže mu na vrat,Sprejmite vero v Kristusa. Stori še sveti križ takrat,Končal jaz z Bogom zmaja bom, Je zmaj ponižen in krotak,Od sile te vas rešil bom». Da ni še bil nikoli tak;Obernejo se vsi v Boga, Pobleven ves jo uboga rad,Sprejmejo vero v Kristusa; Da pelje ga pred beli grad.Pa sveti Juri vzdigne meč, Pa prejde velik strah Ijudi,In mabne zveri glavo preč. V ,,Mitth. d. hist. Vereins" je 1. 1863 pisal: Ist das alte Aemona an der Stelle von Laibach o. von Igg gestanden? — Sind in Krain unter den Romern noch Freie von den iilteren Einwohnern geblieben? — Statistisches zur Geschichte der Reformation in Krain. — V nBlatter aus Krain" pa: Zur Geschichte von Neustadtl. — Anmerkung zuin Aufsatze Kozinas: Die Landeshauptleute in Krain. V Danici je to leto z ozirom na tisučnico slovansko pričel v 1. 2. sspisom: Ss. Ciril in Metod v oziru na Krajnsko, in: Kako bi se obhajala mnogoletnica slovenskih aposteljnov? ter v dopisu ,,iz Tersta" spregovoril o novi sv. Hermagoru posvečeni cerkvi v Rojanu. — Bolj na tanko in učeno je uterdil to v 1. 4: Osemnajststoletnica sv. Marka in sv. Mohora v Akvileji, kjer je v dopisu ,,S Pivke" soštel tudi vse cerkve sv. Mohorja in sv. Marka znane na Slovenskem, v 1. 22 pa povedal, kako so ondod 12. julija praznovali skupno slovesnost, ter podal dokaj mično in doveršeno pesmico v oraenjeno obhajanje: Bv. Mohor ln Fortunat. V Eimu sveti Peter biva,Fortunat je pomagavec, Marka učenca tak poziva:Tudi zvest oznanovavec ; HOdi na pokraj jadranski,Uk in čuda skup storijo, In tje nšsi uk keršanski.Da se verniki množijo. Na italijansko mejoTak Gospodovo kraljestvo Marka pride v Akvilejo ;Jemlje Ijudstvo si v posestvo Ondi vhodi so odpertiPoleg Soče, bistre Save, V svet slovenski razprosterti.Daleč do dereče Drave. Ljudstvo sluša evangeli,Eod paganski je zaviden, Ulas o Kristusu veseli;In sodnik ves malopriden; Mnogo jih resnica gane,Sveta moža gresta v ječo, Kerst očisti v veri zbrane.Preterpita smert bolečo. Mohor vmes je naj bolj vneti,Apostoljska moža! hvala Sam apostelj ga posveti,Bo se vama skoz dajala; Akvileji da pastirja,Z varstvom svojim nas branita, Da se cerkev bolj razširja.In pomoči uam prosita. Razun tega je v 1. 19 sostavek njegov: Procesija o Kristusovem vnebohodu. — Proti koncu leta pa sv. Miklavž prinese Slovencem vsem Slovanom drago knjigo, kteri je naslov: Zlati Vek ali Spominica na čast ss. Hermagoru in Fortunatu, sv. Nikolaju in ss. Cirilu in Metodu. Da se v tej zgodovinski knjigi verli Ilicinger ne pogreša, si lahko misli vsak rodoljub slovenski, in res, koj na čelu sta jej krasota njegova spisa dva: I. Začetki keršanstva na Slovenskem, insicer 1) pri pervotnih stanovavcih slovenske zemlje, in 2) pri novih slovenskih naselnikih, v veliki osmerki str. 5—29; II. Iz cerkvene zgodovine krajnske zemlje, in 1) Škofje nekdanje Emone, 2) Krajnski naddiakoni v srednjih časih str. 30—40. — ,,SIovensko slovstvo je prejelo zopet novo prekrasno, skoz in skoz znanstveno delo, piše o tej Spomeniciznan povestničar v Novicah 1. 51, ktero je živa priča dušne zniožnosti slovenskih pisateljev. Ne vemo, ali bi se čudili učenosti pisateljev, ali pa zanimivosti člankov. Prvi spis Hicingerjev, pravi na to posebej, po kritičnih historičnih virnikih pisan, zamore se vrstiti z vsakim historičnim pretresom kakoršnega koli izvrstnega cerkvenega historika. Ne samo, da se odlikuje zarad svoje logične razsodbe, tudi slog je jedernat, kakoršen pristoja zgodovinarju. Ravno tako izvrstna sta druga dva članka tega marljivega slovenskega pisatelja". V Novicah je v zvezi s tisučnico slovansko na mnoge vprašaaja povedal svojo misel o Stari kapelici pod Trebelnim 1. 3 in 1. 6: BŠe druga beseda o gornjo-mokronoški kapelici." — Poleg posamesnih dopisov s Pivke ali iz Postojne, po kterih je sprožil in pridobil Notranjcem marsiktere dobrotne vstanove, je sestavil v 1. 17 Cestne in železnične višave na Kranjskem, pa tudi drugod od Ljubljane proti Terstu, proti Dunaju, od Zidanega mosta proti Sisku itd. — V 1. 47 se nahaja krepki spis: Petstoletnica novomeška, kjer v začetku na pr. piše: nČe se obletnice v življenji posameznega človeka obhajajo na petkrat pet, petkrat deset let, se pač obletnica v življenji cele srenje ali soseske sme obhajati na petkrat sto let. Taka je s kranjskim Novim mestom. Ce tukaj govori kdo o stoletnici, pač ni tako, kakor tam zunaj v deželi nam Slovanom sosednega ljudstva, kjer golih praznikov stoletnih, petdesetletnih, učenostnih, obrtnijskih, teloborskih, strelskih, zmagavskih, in kdo ve še kakošnih ni kraja ne konca, kjer ni druzega kakor velik hrum, vriš, strel, petje, godba, v zadnje sklep vsega z gostarijo in napivanjem. Stoletnica se lahko obhaja, da ni sama potrata velicih stroškov, temuč naprava zares koristnega spominka" — in govorivši o imenu ter o zgodbah tega mesta nasvetuje, kake stvari naj bi spominska knjiga za petstoletnico imela v sebi in sploh kako naj bi se obhajala bolj po koristni šegi slovanski. — V istem listu je naznanjen: 14) Domač Koledar slovenski za prestopno leto 1864 — v 8! str. 108 — s podobšino sedanjega Velehrada. Sp. P. Hitzinger, farman in dekaa postojnski. Založil Giontini, natisnil Milic. — BKar smo v pohvalo Hicingerjevega koledarja že osemkrat rekli, rečemo z dobro vestjo tudi devetkrat, pravijo v ravno tem listu Novice, da ga nimamo bolj praktičnega koledarja od tega; česar leto in dan potrebuješ za vsakdanje potrebe, nahajaš v njem." — Ozir po svetu kaže: Nove zemljopisne najdbe; Atene, znainenito mesto v stari in novi Grecii; Velehrad, nekdanji sedež ssv. Cirila in Metodja na Moravskem. Ogled po domovini ima v sebi: Celje, staro slovensko mesto; Barbana, naj starja Božja pot v Primorji; Sv. Mohor in Fortunat, aposteljna za Primorje in Krajnsko; Žiga baron Herberstein. Razne reči: Naj večje drevesa na zemlji; Naj večje podzemeljske jame na svetu. Pesmi: Sv. Mohor in Fortunat (natisnjeua že v Danici 1. 1863), pa: Sisek rešen 1. 1593 (po nekoliko okrajšanem načinu). Matica Slovenska, vstanovljena 1. 1863, djanski pervo leto svoje prične 4. febr. 1864, in koj sklene, da hoče za 1. 1865 ob svojih stroških dati med Ijudi P. Hicingerja izverstni koledar, kar je tudi storila. Tako pride na svetlo Koledar slovenski za navadno leto 1865 v 8' str. 1—76 s pridjanimi uarodnimi stvarmi, v kterih je razglasila po svetu zgodovino, pravila, vstanovnike svoje Matica. Tako je Koledarski del za 1. 1867 in 1868 str. I—XLIV umetno vredil P. Hicinger, ki ga je pod naslovom BNarodni Koledar" založila in izdala Matica z letopisom svojim, zadnjikrat 1. 1869. Po vredbi Hicingerjevi je toraj še 1. 1868, in se razdeljuje 1) v godovni in zvezdoznanski koledar, v kterem so poleg slovanskih imeu mesecev in mnogih svetnikov vzlasti znameniti ob kraju po dnevih posebni spomini iz vede, umetnije, narodnega slovstva itd. — od 1. 1860 vseskozi pomnoževani in spopolnovani; 2) zgodovinski in zemljepisni koledar, v kterem se nahaja na pr. štetev posvetnih in cerkvenih zgodeb; pregled vse zemlje, katoliške cerkve, avstrijfckega cesarstva; deželna razdelitev, število stanovalcev po narodih, vojaštvo; razdelitev cerkvena in učilne naprave; in 3) gospodarski, opravilni in potni koledar, kjer je pojasnjen na pr. štempeljski in percentni davek, razložene mere in tehte, določeni novci ali denarji stari in novi. — Reči moram, da je ta koledar Hicingerjev bil naj bogatejši in naj popolnejši, in da ga tudi po koledarju družbe sv. Mohora doslej še nima naslednika verstnika.