Št. 131 (16.476) leto LV.________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknlmjazmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri M Ul ^ 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla Bil je edini tiskani partizanski DkiEVNIK v za-
IS NIC A F iv
i-.vio 7786300, fax 040 772418
oggto 1 - Tei. 0481533382, fax 0481532958
- j - Tei. 0432/731190	________________
p/www.primorski.it/ e-mall: redakcija@primorski.it
1500 Ul? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
w „	Spedizione in abbonamento postale 45%
0,77 EVRA	Art 2. comma 2ab. legge 66296 ■ Riale di Trieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO


SOBOTA, 5. JUNIJA 1999
Tuš danes »pecunia non okt«
Vojmk Tavčar
Spoštovanje človekovih pravic je nujno, vendar samo v tistih državah, kjer interesi ameriških multinacionalk niso prehudo prizadeti. Kjer so interesi velekapitala - in ameriškega še posebej -veliki, je mogoče zatisniti oko (ah pa tudi obe) glede spoštovanja človeka in njegovih neodtujljivih pravic.
To se zdi nauk, ki ga je mogoče razbrati v teh dneh ob desetletnici krvave represije proti demonstrantom na osrednjem pekinškem trgu Tiananmen. Za tako moralno sldlavostjo ne trpijo samo v VVall Streetu, ampak je opazna tudi v Evropi. Pred nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Evropi, so mnogi evropski državniki sicer brali gostu levite o pomenu spoštovanja človekovih pravic, vendar ne tako ostro, da bi bil pekinški gost lahko užaljen, predvsem pa so te pravice takoj prišle v drugi plan, ko je bil govor o poslih.
KOSOVO / MEDTEM KO SE LETALSKI NAPADI NADALJUJEJO, SRBSKE SILE PA OSTAJAJO V POKRAJINI
Ze danes prvi sestanek vojaških predstavnikov zveze Nato in ZRJ
Jutri v Nemčiji sestanek G-8 za resolucijo VS OZN - Morda nedeljsko premirje?
BRUSELJ - Po pristanku Beograda na evropsko-ru-ski mirovni načrt za Kosovo so stekle priprave na premirje, ki naj Cimprej privede do pravega miru in vrnitve kosovskih beguncev na njihove domove. Do prvih stikov vojaških predstavnikov ZR Jugoslavije in zveze Nato je prišlo že v Četrtek, danes pa naj bi se že sestali in sklepali o načinu srbskega umika s Kosova. Za jutri je v programu vrh G-8 v nemškem Petersbergu, na katerem bi morali odobriti osnutek resolucije Varnostnega sveta OZN, Ce pa bi medtem ugotovili, da so se jugoslovanske sile zaCele umikati s Kosova, bi lahko zveza Nato tudi prekinila letalske napade že jutri.
Na 3. strani
EVROPSKA UNIJA / DVODNEVNI VRH V KOLNU
Voditelji članic začrtali pot za nadaljnji razvoj EU
Tih spomin desete obletnice pokola na Tiananmenu
PEKING - Deseta obletnica krvave zadušitve študentskega protesta na Trgu nebeškega miru v Pekingu je minila v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov. Sicer pa je bil Trg Tiananmen vCeraj zaprt.
Edini del Kitajske, v katerem so oblasti dovolile spominske slovesnosti, je Hong Kong, kjer se je zbralo približno 70 tisoC protestnikov, ki so prižgali sveče v spomin na žrtve boja za demokracijo.
Državna televizija se je na »poseben« naCin spomnila obletnice. Osrednji TV dnevnik je obširno poročal o obnovi velikanskega trga v Čast 50. letnice prihoda komunistov na oblast.
Na 11. strani
Rdeči prevratniki sedaj grozijo tudi kardinalu Martiniju
MILAN - Prevratniki ne grozijo samo vidnim političnim predstavnikom, a tudi milanskemu nadškofu in kardinalu Carlu Marii Martiniju. Vest je potrdila nadškofija, katere glasnik je povedal, da je Martini pred nekaj dnevi dobil grozilno pismo z isto vsebino kot npr. Massimo D’Alema in Silvio Berlusconi.
K večji budnosti proti terorizmu, ki nevarno dviguje glavo, poziva generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati. Sindikalnim predstavnikom, ki so se zbrali na skupščini v Milanu, je priporočil, da se morajo prevratništ-vu zoperstaviti z demokracijo in z vrednotami strpnosti.
Na 2. strani
KOLN - Voditelji Evropske unije so na dvodnevnem vrhu v Kolnu začrtali pot za nadaljnji razvoj unije: sklenili so, da bo unija do konca leta 2000 vzpostavila skupno obrambno politiko in si v sklopu priprav na širitev konec leta 2000 zastavili tudi kot ciljni datum za dogovor o reformah skupnih institucij. Sicer pa je vrh minil v znamenju kosovske krize, kateri je bil posvečen večji del razprave. Vrh je tudi sedanjega generalnega sekretarja zavezništva NATO Javierja Solano imenoval za prvega unijinega predstavnika za zunanjo politiko. Njegov uradni naziv bo visoki predstavnik za evropsko zunanjo in varnostno politiko.
Na 11. strani
Nov prometni načrt za Opčine
OPČINE - Tržaška občinska odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi je na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta spregovorila o prometnem načrtu za Opčine in tudi o urbanistični meditvi drugih vasi vzhodnokraškega območja. Govor je bil o parkirišču, semaforski ureditvi in tudi o večji sprostitvi prometa skozi kraško vas.	Na 6. strani
Seja glavne skupščine KGS
TRST - V Sesljanu se je v Četrtek sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki je imenovala novega preglednika računov, izvolila Sandija Kluna za predstavnika KGS v upravnem odboru Ezit ter potrdila finančne prispevke v okviru izrednega programa posegov v letu 1998 trem okoliškim občinam, in sicer občini Devin-Nabrežina, Sovodnje in Doberdob.
Na 7. strani
»Giro«: že četrta Pantanijeva zmaga
MADONNA Dl CAMPIGLIO - Marco Pantani je osvojil tudi včerajšnjo 20. (gorsko) etapo in je še povečal vodstvo na skupni lestvici dirke po Italiji. To je že četrti »Gusarjev« uspeh na tem Giru.	Na 16. strani
NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105
tel. 040/200238 fax 040/2025042
Theben Protector: enostaven kit, ki spremeni Vaš televizor v učinkovit vizualni in akustični nadzorni sistem 24 ur dnevno, z možnostjo snemanja.
Theben Protector.... in mirno na počitnice!
CARSO
Giraldi R.
Autoleader S.r.l.
Prodaja - Servis - Nadomestni deli
Ul. Flavia 27 - TRST
Prodaja: 040.382857 - Servis: 040.826077 - fax 040.280269
JEDINI KONCESIONAR VOLKSVVAGEN ZA TRST IN POKRAJINO
REKLAMNI OGLAS
NAPREDEK ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA
Težave s težo? Z novo pilulo lahko shujšate do 5,8 kg na mesec
Dobite jo v lekarnah
MILAN - Pretirana telesna teža ali telo v krizi je za tiste, ki se borijo proti odvečnim kilogramom, velikokrat vnaprej izgubljena vojna; pa naj bo to zaradi pretiranega apetita, zaradi nemogočih diet ali zaradi pretiranega fizičnega stresa. V teh dneh pa je v lekarnah že na razpolago dietetična pilula, ki skupaj z nizkokalorično dieto pomaga pri hujšanju. Gre za dietetični integrator, ki je prijavljen pri ministrstvu za zdravstvo, klinično pa so ga testirali v enem od bolnišničnih centrov vsedržavne zdravstvene službe.
Test so izvedli tako, da so pri 40 prostovoljcih primerjali rezultate dosežene z novim izdelkom s tistimi s placebom. Rezultati so bili izredno spodbudni in kaže, da novi dietetični integrator odpira nove meje v dietetiki. Ne gre za zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov. Da bi zadostila velikemu povpraševanju, ga družba Axio, Id je financirala znanstveno raziskovanje, dobavlja italijanskim lekarnam. V prodaji je pod imenom »Line-Control«, glede na stopnjo debelosti pa ima oznako blag, zmeren ali močan.
Ugussi: lepo in dobro, odslej IlOVO
Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen.
V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej.
UGUSSI
l v Trstu v VI. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče
TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA
EVROPSKE VOLITVE / POGOVORI S KANDIDATI n
Igor Canciani (SKP);
Del levice žal posnema desnico
Igor Canciani je svojo pot v politiki in v javni upravi zaCel v svetoivanskem rajonskem svetu, kjer je zastopal KPI in nato SKP. Danes je tržaški občinski svetovalec in kandidat Komunistične prenove za evropski parlament. Kot vsi in-tervjuvani slovenski kandidati nam je najprej pojasnil, zakaj sploh kandidira.
»Stranka komunistične prenove se je odločila predvsem za ovrednotenje krajevnih kandidatov, ki so prisotni in vezani na teritorij, na katerem živijo in delujejo in so po možnosti že aktivni na institucionalni ravni. Glede naše dežele je tako na vsedržavni kot na krajevni ravni v stranki že od samega začetka prevladalo stališče za kandidaturo, ki bi poleg strankarskih usmeritev in programov, postavila v ospredje tudi vprašanje manjšin in jezikovnih skupnosti, ki so tudi v evropskem merilu zapostavljene, v smislu, da je stanje v zvezi z zaščitnimi pragovi in statusom manjšin v posameznih državah EU precej heterogeno, da ne govorimo o tem, kar se na tem področju dogaja v naši državi«.
Kakšne so temeljne smernice Vašega volilnega programa?
Temeljno geslo našega programa je "Alternativa za Evropo". Mir, delo demokracija. Gre torej za tiste prioritete in tiste vsebine političnega delovanja, ki smo si jih zastavili že pri nastanku in ki jih dosledno zasledujemo v Italiji. Jasno je, da je vojna na Balkanu z vojaškim napadom NATO na ZRJ korenito spremenila tudi okvir poteka volilne kampanje in samih volitev za obnovo evropskega parlamenta in potisnila v ozadje volilne programe strank. Za nas je v tem trenutku najpomembneje zaustaviti bombardiranja in dokončno preprečiti nadaljevanje nasilja skrbskih milicij na Kosovu.
Kakšno vlogo lahko igra pri tem Evropa?
To bo tudi za Evropo bodočnosti temeljni izpit, saj se bo na tem terenu izoblikovala njena bodoCa zasnova in vloga. Trenutno beležimo njeno absolutno podrejenost ZDA in pomanjkanje stvarne politične teže. Naša stranka si bo poleg tega prizadevala, skupaj z drugimi silami t.i. alternative oz. antagonistične levice za dosledno izvajanje drugačnega modela socialnega razvoja, za delo in zaposlitev ter uveljavitev skrajšanega delovnega urnika, za
homogenizacijo različnih ravni socialne zaščite, gospodarskih pogojev in plač delovnih ljudi, skratka, za razvoj novih pojavnih oblik evropske demokracije, solidarnosti in kulture. Vsemu temu gre seveda pristaviti skrb za uveljavitev dostojnega zaščitnega praga za narodnostne in jezikovne manjšine.
Odhod SKP iz Prodijeve vladne koalicije je sprožil razkol v stranki in huda trenja na levici, ki jih je sedanja volilna kampanja še zaostrila. Kakšne so po tej poti perspektive italijanske levice?
Tu je treba ločiti dve fazi: ko smo se odločili, da ne bomd veC zunanja opornica Prodijeve vlade, smo to storili prav v trenutku, ko nam je po veC kot dveletnem prizadevanju postalo jasno, da opcije, ki jih leva sredina ponuja, niso levičarske. Ostala trenja so pa nastala znotraj leve sredine in se izoblikovala v nove politične formacije, ki ustvarjajo konkurenco, Čeprav domnevno delujejo za dosego istih ciljev. Nas so v zadnjih dneh po umoru Massima D'Antone celo poskusili obtožiti naklonjenosti do terorizma.
Kako odgovarjate na te hude očitke oziroma obtožbe?
To so stalinistične metode, ki ne bi smele soditi v normalno demokratično dialektiko in ki kažejo, da je del levice popolnoma zabredel v tipično zmerno, Ce že ne desničarsko "metodiko obračunavanja" z drugače mislečimi. V tem je po mojem mnenju tudi bistvo problema: italijanska levica bo imela dobre perspektive, Ce se bo vrnila na levičarske vsebine in politike, medtem ko se zaenkrat omejuje na posne-.manje desnice in osvajanje zmernejših opcij. In zakaj naj bi ljudje sploh podpirali tovrstno levico, ki se Čedalje bolj izneverja svojemu poslanstvu.
Kaj s tem pravzaprav mislite?
Levica ne more biti verodostojna v trenutku, ko skuša zastopati interese vseh družbenih slojev, ker bo po tej poti stalno zahajala v protislovja. Po uvedbi evra, ki je ustvaril velika upanja, se je z vojno v ZRJ ideja združene in samostojne Evrope spet precej ošibila.
Kako bo lahko po vašem Evropa spet pridobila zaupanje vase?
V	prvi vrsti tako, da bo znala preseči Maastricht in Schengen in se razviti v samostojen subjekt z jasno začrtano politično vizijo bodočnosti. Dokler bomo ostali pri Evropi bankirjev in bosta tržišče in kapital edina »ideala«; si od Evrope ne bomo mogli kdove kaj obetati. Tudi Evro in veljava posameznih Članic so zaradi te vojne pod udarom. Kmalu nas bodo opozorili, da je treba opraviti še kako žrtev, ker je vojna iztrošila državne in evropske blagajne, itn. Za Evropo je torej nujno, da zaustavi prevladujoči trend, ki prav gotovo ne gre v smer Evrope narodov in njene samostojne vloge.
Politika in politiki se vse bolj oddaljujejo od ljudi in od njihovih realnih problemov, kot dokazuje vse nižja volilna udeležba. Kaj bi morali narediti politiki, da bi se politika znova razvijala v sozvočju z družbo?
Gotovih receptov v tem primeru ni. O tem nezaupanju sicer razpravljamo Ze celo desetletje, vendar si močnejše politične sile ne postavljajo resnično tega problema. Predvsem se uveljavlja tudi na tem področju amerikanizacija politike, oz. podoba in prisotnost na prizorišču že predstavljajo dogodek, vsebina pa pri tem sploh ni pomembna. Od tu razprave o bipolariz-mu, večinskem sistemu in tako naprej, do referendumov, na katerih ljudje sploh ne vedo, o Cern je govora. Tovrstna politika je ljudem res tuja, ker gre dejansko za zadevščine s področja upravno-ureditvene-zakonodaj-ne tehnike. In vendar to ni naključje.
In zakaj ni naključje?
V	interesu vladajočih krogov je ravno uveljavitev nizke volilne udeležbe, ki je, v prenesenem pomenu, nizka stopnja politične osveščenosti državljanov, ki se jim na tak način lahko podtika karkoli. Proti takemu pojmovanju politike se naša stranka bori in se bo še naprej dosledno borila. Tudi v Evropi.
TERORIZEM / NOVE GROŽNJE
NEAPELJ / KAMORA
Prevratniki grozijo tudi milanskemu nadškofu Martiniju
Tajnik CGIL Cofferati poziva k demokratični budnosti
Zamenjali so jih z izsiljevalci in ubili po pomoti
Po enoletni preiskavi razkrili ozadje umora v Pomiglianu d'Arco
MILAN - Prevratniki nq grozijo samo vidnim političnim predstavnikom, a tudi milanskemu nadškofu in kardinalu Carlu Marii Martiniju. Vest je včeraj uradno potrdila nadškofija, katere glasnik je povedal, da je Martini pred nekaj dnevi dobil grozilno pismo z isto vsebino kot npr. Massimo D’Alema in Silvio Berlusconi. Z zadevo se seveda ukvarjajo sodniki, nadškofija je seveda zaskrbljena, pravi pa, da je treba dogodek oceniti previdno in brez nepotrebnih napihovanj.
K večji budnosti proti terorizmu, ki nevarno dviguje glavo, poziva generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati. Sindikalnim predstavnikom, ki so se zbrali na skupščini v Mi-
lanu, je priporočil, da se morajo prevratništvu zoperstaviti z demokracijo in z vrednotami strpnosti. Vodja osrednje sindikalne zveze je v svojem govoru tudi kritiziral milanskega Zupana Gabrieleja Alberti-nija, ki je po umoru Massima D’Antone dal razumeti, da se po njegovem prevratniki in teroristi skrivajo tudi med uslužbenci milanskega prevoznega podjetja.
To je izzvalo ostro reakcijo delavcev in sindikalistov, ki pozivajo župana, naj dokaže svoje trditve, v nasprotnem primeru pa naj se delavcem opraviči. Cofferati je dejal, da so bili delavci in njihovi sindikalni predstavniki vedno v prvi osebi angažirani proti terorizmu in političnemu nasilju.
NEAPELJ - Ubili so jih po pomoti. Zamenjali so jih za Člane nasprotnega kamoristicne-ga klana in jih brez usmiljenja pomorili. Tistemu, ki je, ranjen, skušal zbežati, so sledili in ga ustrelili s puško iz neposredne bližine. Ko pa je eden od štirih morilcev izvedel za pomoto, je - po aretaciji -spregovoril in na podlagi njegovih pričevanj so agenti aretirali 17 ljudi (šest jih je bilo že za zapahi zaradi drugih kaznivih dejanj).
Krvavi dogodek se je pripetil 20. julija lani v kraju Pomigliano d’Ar-co blizu Neaplja. Trije delavci tovarne testenin Russo - Salvatore De Falco, Rosario Flaminio in Alberto Vallefuoco -
so imeli smolo, ker so po delu zapustili tovarno v lancii yl0 zelene barve, kakršno naj bi imeli tudi pravi izsiljevalci vodstva tovarne. Slednji naj bi zahtevali 60 milijonov lir za »varnost« v tovarni, ki pa jo je »ščitila« že druga ka-moristiCna tolpa družine Cirella (za kar je letno prejemala po 100 milijonov lir). Klan Cirella se je odločil, da bo nove izsiljevalce »kaznoval«, morilci pa so -zaradi enakega avtomobila in dejstva, da so bili tudi trije delavci, kot izsiljevalci, oblečeni v majičke s kratkimi rokavi - tragično zgrešili tarčo. Proti trem nedolžnim so sprožili na desetine nabojev.
Neapeljski oddelek za boj proti mafiji )e kmalu ugotovil, da so bili trije umorjeni povsem nedolžni, saj niso imeli nikoli opravka s pravico. S pomočjo ske-sanCevih izjav so počasi. prišli na sled draginj morilcem in tistim, ki so naročili umor. Aretirali so tako veC elanov klana Cirella in sorodne družine Piscopo-Slednja je imela vrsto umazanih poslov v gradbeništvu, klan Cirella pa se je »preživljal« predvsem z izsiljevanjem in . s prekupčevanjem mamil. V okviru preiskave so agenti zaplenili l4 pušk in prav toliko pištol, dve roCni bombi, 1-peklenskih strojev, ki o* jih kamoristi izrabili za ustrahovanje podjetnikov, ter več tisoč nabojev.
TREVISO / PO ODKRITJU PRIMANJKLAJA V KRAJEVNI BANKI
Direktorica ni pobegnila
Včeraj je prišla na tožilstvo - Baje v ozadnju ni oderuške tolpe
TREVISO - Direktorica podružnice Zadružne kreditne banke območja Piave in Livenza ni izginila skupno z družino in s 60 milijardami lir. Maria Teresa Favero se je včeraj v spremstvu svojega odvetnika javila na državnem tožilstvu v Trevisu, da bi pojasnila okoliščine svojega dela in zadev, v katere je vpletena.
Po novicah, ki so doslej pronicnile, je Maria Teresa Favero, ki je vodila podružnico omenjene banke v kraju Fos-salta .Maggiore, priznala, da ni upravljala denarja tako, kot so želeli klienti, ki so ji zaupali nekaj desetin milijard lir, Čeprav baje vsota ni dosegla ravni 60 milijard, o katerih se je govorilo v prejšnjih dneh.
Bančna funkcionarka je baje dodala, da je primanjkljaj posledica njenega nespretnega upravljanja, ne pa name-
na, da bi ogoljufala tistih, ki so ji denar zaupali. Zaenkrat ni še zelo jasno, koliko denarja je zmanjkalo. Po novicah z državnega tožilstva in po izvajah zagovornika, Maria Teresa Favero ni bila v primežu oderuhov, prav tako naj bi bile izmišljene domneve, da naj bi jih oderuška organizacija pretepla moža.
Maria Teresa Favero je bila sprejeta v službo leta 1991, pred dvema tednoma pa je dala odpoved in zapustila banko. Tedaj so začele pronicati na dan nepravilnosti v upravljanju prihrankov, ki so ji bili zaupani.
Funkcionarkih odvetnik je dejal, da ženska ni nikoli poskusila zbežati. Očeta in otrok ni bilo doma, ko so pred nekaj dnevi preiskovalci potrkali na duri njenega stanovanja, samo zato, da ne bi izpostavila‘družinskih elanov tej neljubi izkušnji.
RIM / PO ODKRITJU NOVIH PRIMEROV KORUPCIJE V ZVEZI Z VISOKO HITROSTJO
Sodnik Lupacchini je včeraj zaslišal glavne osumljence
NZ hudo razburjena zaradi obtožbe Antonia Rastrellija
RIM - Sodnik za predhodni postopek Otello Lupacchini je začel z zasliševanjem osumljenih, ki so bili priprti zaradi podkupnin in goljufij v gradnjah za sveto leto in gradbiščih za visoko hitrost.
Zelo močno je v politični javnosti odjeknil zlasti hišni pripor, ki ga je sodnik Lupacchini na zahtevo tožilca Pietra Saviottija odredil za bivšega predsednika dežele Kampanija Antonia Rastrellija Sna sliki). Bivši predsednik, ki je tudi kandidat Nacionalnega zavezništva za evropski parlament, je vCeraj spet, ponovil, da je nedolžen, napovedal pa je tudi, da se bo branil zelo odločno. Rastrellija brani predvsem NZ, ki
napoveduje tudi, da bo zahtevala parlamentarno preiskovalno komisijo o vsej zadevi. Rastrelli je obtožen goljufije in korupcije.
Sodnik Luppacchini
si bo najbrž vzel še nekaj dni, da bo po včerajšnjem zasliševanju osumljenih odločil o priporih.
Kolikor je pronicnilo iz preiskovalnih izsledkov, pa se zdi v vsej zadevi ključna osebnost šef inšpektorata za gospodarska vprašanja pri zakladnem ministrstvu-Vincenzo Chianese. Chianese, ki je obtožen zruževanja v zločinske namene, korupcije in kršitve rezerviranosti, h kateri ga je zavezovala službena dolžnost, naj bi bil »prepriCevalec« parlamentarcev. To naj bi se izkazalo, je zapisano v utemeljitvi zapornega naloga za funkcionarja zakladnega ministrstva, zlasti pri sredstvih, ki jih je finančni zakon name-
jdir Inail 2
epremicnij1 . katerih na) _
ostoljubje r°
,b svetem > naj bi sproti pajdaše, pbe aj bi skušal afl
parlamenta
liticnih skup«1’ dprli njeg0
: v finančnem
m je Chiang tudi drugacu ^ / na koleg
junak«
ešala
J 50 P^gTrUi lu razsir a
KOSOVO / DOLGA VRSTA ETAP NA POTI PROTI PREMIRJU IN MIRU Z VRAČANJEM BEGUNCEV
Danes prvo srečanje predstavnikov zveze Nato in jugoslovanske vojske
Po nekaterih napovedih bi lahko prišlo do premirja že jutri, ko bo v Nemčiji zasedanje G-8
BRUSELJ - Tiskovni predstavnik zveze Nato Jamie Shea je včeraj sporočil, da se bodo danes sestali vojaški predstavniki zavezništva in ZR Jugoslavije na pogovorih o podrobnostih preverljivega umika jugoslovanskih sil s Kosova. Srečanje bo potekalo »nekje na meji med Kosovom in Makedonijo«, delegacijo zveze Nato pa bo vodil britanski general Michael Jackson, poveljnik Kforja. V zavezniški delegaciji bodo sodelovali tudi predstavniki Rusije in Finske. Shea je dodal, da zavezništvo podatkov o morebitnem umiku jugoslovanskih sil s Kosova nima in da bi se mednarodne mirovne sile lahko začele nameščati v pokrajini Ze v 24 urah. Znova pa je opozoril, da bo Nato zračne napade nadaljeval, dokler ne bo jasnih dokazov, da Beograd uresničuje mirovni naCrt.
Kot se je včeraj izvedelo iz diplomatskih virov v Bruslju, so predstavniki jugoslovanske vojske Ze v četrtek zvečer po telefonu poklicali operativnega vodjo generalštaba zveze Nato v Evropi v belgijskem Mohsu in se z njim pogovarjali o začetku uresničevanja rnirovnega naCrta. Od Inkrat so imeli jugoslovanski in zavezniški vojaški predstavniki že v.ec stikov. Jugoslovanska shan se je namreč želela dogovoriti, kako konkretno uresničiti obveze, ki Im je sprejelo politično vodstvo v Beogradu. V Cetrtek se je tudi že sestal stalni svet zveze Nato, da or določil načine izvedbe mirovnega načrta, potem
ko se je posvetoval z vojaškimi voditelji zavezništva.
Nato bo pripravil tehnični sporazum, ki naj bi ga njegovi predstavniki s pristojnimi jugoslovanskimi vojaškimi predstavniki podpisali še ta konec tedna v ZRJ ali kaki tretji državi. V imenu zavezništva bosta sporazum najverjetneje podpisala poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Wesley Clark, in predsednik vojaškega odbora, admiral Gnido Ven-turoni. V okviru »vojaškega sporazuma« naj bi Nato določil, ali bo poslala na Kosovo delegacijo, ki bo preverjala in nadzirala umik jugoslovanskih sil iz pokrajine. Zavezniški diplomatski vir je ob tem dodal, da bo moral biti umik jugoslovanskih sil hiter, celosten in preverljiv. Sporazum naj bi določal tudi poti, po katerih se bodo umikale določene enote jugoslovanske vojske.
Mirovni načrt za Kosovo predvideva 48-urni rok za umik protiletalskih sil iz pokrajine in sedemdnevni rok za umik ostalih enot jugoslovanske vojske. Ameriški obrambni minister VVilliam Cohen je poudaril, da se Nato za ustavitev napadov na ZRJ ne bo odločila, dokler Beograd ne bo jasno pokazal namere po popolnem umiku svojih enot s Kosova. Nemški kancler Gerhard Schrdder kot britanski premier Tony Blair pa sta vCeraj po koncu vrha Evropske unije v Kolnu poudarila, da bo Nato napade na ZRJ ustavil šele takrat, ko
bo umik jugoslovanskih sil s Kosova potrjen. Schrdder se je zavzel za Čimprejšnjo uresničitev obljub Beograda, ki bo omogočila, da Evropa izkoristi dano možnost za mir.
Nemški kancler je potrdil, da se bo že ta konec tedna, v nedeljo, sestala skupina G-8 in oblikovala dokončen osnutek ustrezne resolucije Varnostnega sveta OZN in jo še isti dan predložila Združenim narodom. Prav tako ta konec tedna bodo v Beograd pripotovali prvi vojaški predstavniki Nata, ki bodo preverili, ali Beograd res izpolnjuje obljubo o umiku sil s Kosova. Poziv, naj mednarodna skupnost z reševanjem krize ne izgublja
Časa, je Schrdder utemeljil z begunskim problemom, ki ga je treba rešiti še pred zimo.
Jasno sporočilo, da ZRJ ne more biti vključena v program za obnovo območja, dokler jo vodi Človek, obtožen vojnih zločinov, je ob koncu zasedanja EU »srbskemu ljudstvu« poslal britanski premier Blair. Strinjal se je, da ZRJ čaka mesto v družini demokratičnih držav, vendar ne, dokler jo vodijo ljudje, ki jih preganja haaško sodišče za vojne zločine. Za hitro nadaljevanje reševanja krize se je zavzel tudi francoski predsednik Jacques Chirac, ki pa je opozoril, da mora biti mednarodna skupnost do obljub Beograda previdna.
Martti Ahtisaari (levo) in Strobe Talbott včeraj v Helsinkih (AP)
LETALSKI NAPADI / BOMBARDIRANJE SE NADALJUJE
Intenzivnost napadov pa je zmanjšana
Po mnenju predstavnikov UNHCR vrnitev beguncev na Kosovo ne bo hitra
SARAJEVO - Mirovni načrt za Kosovo mora vključevati močno navzočnost mednarodnih vojaških sil v tej pokrajini, ker je to edini način, da se bodo begunci lahko vrnili na domove, je vCeraj v Sarajevu povedala Visoka komisarka ZN za begunce Sa-dako Ogata, ki je še izrazila zadovoljstvo nad zadnjim razvojem dogajanja v zvezi z kosovsko krizo, dodala pa je, da bodo potrebni dodatni pogovori glede izvedbe mirovnega sporazuma. Kot pogoj za množično vrnitev beguncev na domove je visoka komisarka navedla umik jugoslovanske vojske in policije ter namestitev močnih mednarodnih civilnih in vojaških sil v pokrajini.
Po navedbah Visokega komisariata ZN za begunce (UNCITR) naj bi se število vseh kosovskih beguncev
sukalo okoli milijona in pol, Sadako Ogata je dodala, da UNCHR zdaj deluje na dveh ravneh, zagotavlja pomoč beguncem in pripravlja načrte za njihovo vrnitev.
Po zadnjih podatkih UNHCR je od marca lani s Kosova odšlo 955.000 ljudi, od tega od začetka napadov zveze NATO na ZRJ pred veC kot dvema mesecema 855.000. V Albaniji je trenutno 443.300 kosovskih beguncev, v Makedoniji 247.800, v Cmi gori pa 69.300.
Predstavnik Visokega komisariata ZN v albanskem Kukesu je vCeraj dejal, da se zaradi uničene infrastrukture in varnostnih razmer vračanje beguncev na domove ne bo moglo začeti zelo hitro. Prvi pogoj za vrnitev pa sta po zagotovilih UNHCR varnost in ohranitev dostojanstva beguncev, kar
morajo zagotoviti verodostojne sile.
Letala zveze NATO so v noti s četrtka na petek bombardirala samo cilje na jugu Srbije in Kosovu. Pri Leskovcu naj bi bila tarča napada vas Grabovnica, v Kuršumliji pa vnovič naselje Markoviči, kjer traja nevarnost zračnih napadov nepretrgoma 48 ur. Pri kraju Trgovište na jugovzhodu Srbije so letala bombardirala televizijsko relejno postajo. Včeraj dopoldne so natova letala odvrgla tri rakete na območje vojaškega letališča Batajnica.
Španski zunanji minister Abel Matutes pa je za španski radio Onda Cero v Madridu dejal, da bo zveza NATO, potem ko je Beograd sprejel mirovni načrt za Kosovo, napade na ZRJ izvajala s »srednjo intenzivnostjo« in da bodo letala napadala izključno vojaške cilje.
^HUMANITARNA AKCIJA / RTV SLOVENIJA V SODELOVANJU Z NEKATERIMI MEDIJSKIMI HIŠAMI
Prva slovenska človekoljubna akcija Roka pregnancem - Slovenska vas v Makedoniji
kosovske pregnance bodo z zbranimi sredstvi v Dojranskem selu postavili bivalno naselje
LJUBLJANA - RTV Slovenija Pripravlja na pobudo Televizije 'lvenija, natančneje izobraže-afnega uredništva TVS, in v so-Blovanju z nekaterimi medijski-hišami, ki so se pobudi takoj rtridružile - Delo, Dnevnik, l®Cer. Primorske novice in STA -Vp L.110 človekoljubno akcijo slo-riskih medijev in clovekoljub-organizacij Slovenije z naslo-ska*1	pregnancem - Sloven-
ko r'88" Lfa včerajšnji novinarski n: Brenči so predstavniki orga-VeL ,[Jriev’ medijskih hiš in elo-vjlj Prbnih organizacij pozdra-pr(,f| 'P110 pobudo za akcijo in , stavili njen okviren potek, sorM del bo TV Slovenija v
PriteGaniu z drugimi mediji Prvp aVl a 8- jmrija ob 20. uri na ^sporedu TVS.
Prep C1 a ie namenjena pomoči Pa jlnancem s Kosova, njen cilj VellsiV Makedoniji postaviti slo-
PredvmVas za Pregnance- Vas’ a°ma postavljena v Doj-
ranskem selu, bo oblikovana iz bivalnikov, počitniških prikolic in šotorov, z vso ustrezno in potrebno infrastrukturo. Njena velikost pa bo seveda odvisna od sredstev zbranih s to akcijo.
Gre pravzaprav za prelomni dogodek v slovenskem medijskem in človekoljubnem prostoru. Prvič se namreč v tako velikem obsegu sodelujejo tiskani mediji z elektronskimi - Televizijo in Radiom Slovenija, poudariti pa velja, da se je akciji pridružila tudi pomembna komercialna televizija POP TV. To hkrati pomeni tudi prvo programsko sodelovanje v televizijskem prostoru na tej ravni. V tej akciji prvič doslej, skupno, z roko v roki, sodelujejo tudi tri najveCje človekoljubne organizacije v Sloveniji - Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef.
Pri pripravi in izvedbi te izjemno zahtevne akcije sode-
lujejo tudi ministrstvo za obrambo, zlasti Uprava RS za zaščito in reševanje, ministrstva za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve in Telekom Slovenije, ki bo omogočil in zagotovil brezplačno telefonsko številko za zbiranje sredstev, ki bo delovala tako v času televizijske oddaje kot tudi celotno obdobje akcije. Akcija bo ves Cas potekala tudi pod skupnim zaščitnim znakom, ki ga bodo vsi mediji objavljali ves Cas akcije. Znak je delo mladih oblikovalcev Tomazsa Pirca in Gregorja Frasa.
Začela se bo prihodnji teden, ko bodo mediji zaceli objavljati številke posebnih žiro-raCunov, kamor bodo lahko nakazovali svoje denarne prispevke in ko bo ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija v živo potekala dveur-na oddaja Roka pregnancem. Darovalci so lahko vsi - tako posamezniki kot tudi pravne osebe. Zbiranje sredstev bo po oddaji
trajalo nepretrgoma do naslednje oddaje, ki bo na sporedu konec junija. Donacije bo mogoCe sporočati po telefonu ali pa neposredno nakazovati na žiro račune človekoljubnih organizacij.
Organizatorji akcije želijo, da bodo s to skupno akcijo slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij zbrali dovolj denarja, da bo vas, ki jo bodo s tem denarjem postavili v Makedoniji, velika in bo za bivanje pregnancem s Kosova prijazna. Kot je dejal direktor projekta Jure Pengov, »veC denarja pomeni veC zabojnikov«. Ce bi vsak slovenski državljan vplačal le sto tolarjev, bi to pomenilo 200 zabojnikov, je še dejal.
Akcija je odprta za vse medije.
- Vsi, ki se želijo še pridružiti, naj to sporočijo Službi za predstavitev programov TV Slovenija, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1SSO Ljubljana pisno ali po telefonu 061/175 3600 oz. faksu
061/ 175 31 94 (s pripisom -Roka pregnancem) oz. po elektronski pošti na naslov Danica.Simsic artvslo.si.
Akcijo vodi operativni štab, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh sodelujočih. V ustanavljanju je tudi nadzorni odbor, ki bo bdel nad potekom finančnega dela akcije in skrbel za njeno neoporeCenost. V njem bodo predstavniki organizatorjev, znane osebe iz slovenskega javnega življenja in darovalci.
Prvo oddajo, ki bo na sporedu v torek, 8. junija, ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija, bodo vodih Barbara Volcic-Lombergar, Slavko Bobovnik in Ivana Sun-dov. V njej bodo voditelji in udeleženci spregovorili o vseh podrobnostih, rdeča nit pa bo poročanje o zbranih sredstvih in nadaljnji potek akcije. V ta namen bodo med samo oddajo odprli tudi 45 brezplačnih telefonskih linij za zbiranje sredstev. (STA)
SLOVENIJA
MZZ
pozdravlja
odločitev
vodstva
ZRJ
LJUBLJANA - Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je pozdravilo Četrtkovo odločitev skupščine in predsedstva ZRJ, da sprejmeta mirovni načrt za Kosovo, ki sta ga v Beogradu predstavila mednarodna posrednika Ahtisaari in Cemomirdin. MZZ ocenjuje, da gre za vzpodbuden korak, ki odpira realne možnosti za pospešeno nadaljevanje procesa reševanja kosovske krize. MZZ je v sporočilu še zapisalo, da kljub negativnim izkušnjam iz preteklosti: pričakuje, da bodo tokrat spoštovane in v zahtevanem času v celoti izpolnjene vse obveznosti, ki izhajajo iz mirovnega naCrta. Z umikom jugoslovanskih varnostnih sil s Kosova ter namestitvijo mednarodnih enot bodo ustvarjeni pogoji za varno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb, obenem pa bo omogočeno nadaljevanje političnega reševanja krize.
Na osnovi doseženega dogovora bo Varnostni svet OZN pripravil ustrezne resolucijo, ki bo omogočila začetek izvajanja mirovnega načrta. Slovenija se bo v VS, kot tudi v vseh drugih mednarodnih forumih, aktivno vključevala v napore za izvajanje načrta ter v proces oblikovanja trajne rešitve kosovskega vprašanja, je v sporočilu za javnost se zapisalo MZZ. (STA)
Ob branju povzetkov iz intervijuja Borisa M.
Gombača, ki je bil objavljen v mariborskem dnevniku Večer in ga je seveda z dokajšnjim poudarkom prejšnjo nedeljo takoj povzel naš Primorski dnevnik, sem se zopet spomnil Prešernovega verza, ki nam ga je, takratnim osnovnošolskim učencem, znal teatralno podajati znameniti režiser in naš takratni učitelj "dramatizacije", kot smo imenovali njegove tedenske ure, Francesco Macedonio.
Boris M. Gombač, ki nosi tudi naslov doktorja zgodovine, se v Večerovem intevjuju spušča v oceno »pravnega« besedila, konkretno zakonskega predloga poslanca Masellija o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Zanimivo je dejstvo, da je avtor napisal pomembno delo: »Slovenija, Italia, od preziranja do priznanja«, ki mu je ob izidu napisal uvod takratni zunanji minister R. Slovenije, sicer pa tudi moj dobri znanec, Zoran Thaler.
Povprečno poučenemu zamejskemu Slovencu se ob branju Gombačevih izvajanj kar ježijo lasje, če pa potem pomislimo, kakšno je pravzaprav prevladujoče mnenje določenih "kranjskih" (ne samo) političnih krogov o zamejskih Slovencih - kamor, kot zgleda, že spadajo tudi nekateri "pokranjčeni" Primorci - se pravzaprav ne gre toliko čuditi, saj povečini menijo, da smo Slovenci v Italiji enostavno motilni element v razvijanju dobrososedskih odnosov med državama, glavni problem pa je po njihovem mnenju v tem, da Slovenije glede E.U. in NATA »pač ne bodo spustil not«, če bi s pretrmastim vztrajanjem na že 50-letnih zahtevah po zaščiti slovenske manjšine Slovenija preveč zaostrovala svoj odnos in pritisk do zapadne sosede.
Bolj naivno razmišljanje si je težko predstavljati! Dokaz o naivnosti takšne zunanjepolitične strategije pa predstavlja prav primer, ki ga v svoji knjigi »Slovenija, Italija, od preziranja do priznanja«, na 145. strani navaja sam dr. Boris. M. Gombač: ko je Italija leta 1992 zahtevala od Slovenije podpis ti "tripartitnega sporazuma" za uveljavitev celovitosti italijanske manjšine, ki se je po razpadu Jugoslavije znašla v dveh državah, je Slovenija, povsem upravičeno, postavila tudi zahtevo po sočasnem podpisu sporazuma o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Ob tej potezi Slovenije pa se je Italija premislila in začela izsiljevati podpis tripartitne pogodbe brez kakršnekoli lastne obveze do Slovencev v Italiji, to pa kot pogoj za priznanje nove slovenske države. Prav odločno vztrajanje takratnega vodstva stranke Slovenske skupnosti (o tem sicer v Gombačevi knjigi ni govora) je na slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v vročih in odločilnih urah med pogajanjih na Prefekturi v Gorici, ostro pritisnilo in ga naposled prepričalo, da se je Slovenija odrekla kravji kupčiji za mednarodno priznanje s strani Italije, ne da bi pri tem kaj iztržila za zamejce in ni klonila sramotnemu pritisku sosede, ki jo je takrat predstavljal Andreottijev pooblaščenec Vitalone.
Italija je torej hotela s pravim izsiljevanjem pridobiti podpis pogodbe o celovitem obravnavanju svoje manjšine po nastanku nove slovenske države, pri tem pa se ni hotela niti pogovarjati o sporazumu o zaščiti Slovencev. V tej bitki je Italija ostala osamljena in igro izgubila, saj sta Slovenijo* medtem priznala že Vatikan in, na pobudo kanclerja Helmuta Kohla, tudi Zvezna Republika Nemčija, nato pa še številne druge pomembne države, kar je naposled Italijo prisililo, da je to storila tudi sama. (Tudi zaradi tega mi ni žal dolge poti skoraj tisočih kilometrov, ki sva jih kar v enem dnevu prevozila s Gombačevim kolegom, tudi zgodovinarjem prof. Jožetom Pirjevcem zato, da sva slučajno na isti dan, ko je v Večeru izšel Gombačev inter-viju, med drugim tudi sedela na častnem mestu v prvi vrsti in tako srečala bivšega kanclerja Helmuta Kohla, častnega gosta na kongresu Južnotirolske Ljudske stranke (SVP), manjšinske stranke, ki je verjetno več naredila za Slovence v Italiji kot marsikateri slovenski oz. jugoslovanski politik).
V svojem intervjuju za Mariborski Večer torej Gombač trdi, da je vztrajanje SSk pri odklanjanju določbe Masellijevega osnutka o t.i. "mobilni zaščiti" navadno "pozerstvo" ali, poljudno rečeno, nerealna potreba Slovencev v Italiji, na kateri naj bi SSk, kot edina v zamejstvu, še vztrajala, to pa samo iz nekakšne samopašnosti ali potrebe, da si izmišlja nekakšne nerealne in za manjšino nepotrebne zahtevke, s katerimi naj bi, tako seveda trdi tudi določena slovenska levica v zamejstvu, dodatno ovirala odobritev zaščitnega zakona.
Gombačeve trditve se namreč popolnoma skladajo s stališči organizirane zamejske levice nasploh, ki po pedesetih letih sedaj končno uživa ob (utemeljenem?) občutku, da je vendarle stopila v salone oblasti. Da tam ostane še nekaj časa pa je pripravljena zatajiti marsikaj, tudi zahtevo v zvezi s teritorialno definicijo območja, kjer naj bi se naša zaščita izvajala, se pravi osnovno načelo manjšinske zaščitne politike, za katero se je vsa leta sama goreče zavzemala in pri tem ta ista levica podpisala in vložila zadevne zakonske predloge in medmanj šinske memorandume, (ki jih resni zgodovinarji seveda poznajo). Gombač nato nadaljuje, da je čistih Slovencev (?) v Trstu in Gorici ter Čedadu vse manj in da jih tudi bo vse manj, če bi jih
tlačili v kalupe enojezičnosti.
Za Gombača je torej priznanje osnovnih manjšinskih pravic in določitev območja, tako da bomo spoh vedeti, kje naj se izvajajo, za kar se nekateri Slovenci v Italiji še vedno zavzemamo (tako kot tudi vse druge manšjine v Evropi, ki so asimilacijo doslej preživele), navadna getizacija. Zanimivo bi bilo povprašati, kaj o tem menijo druge uspešne manjšine v Italiji, kot npr. Južni Tirolci ali Valdostanci. Sam pa se sprašujem, z menoj pa najmanj vsaj še npr. prof. Boris Pahor, v čem je getizacija, če Slovenci v Italiji zahtevamo pravico do javne rabe in priznanje našega jezika ter dvojezične krajevne napise v vseh občinah, kjer smo zgodovinsko prisotni, te pa so bile vedno navedene kot seznam v vseh zakonskih osnutkih, ki smo jih Slovenci v Italiji posredno ati neposredno, do nedavnega tudi soglasno vlagali v rimskem parlamentu.
Gospod doktor zgodovinskih znanosti dr. Boris M. Gombač tudi pri tem pozablja, da je v Uradnem listu R. Slovenije z dne 10. aprila bila objavljena deklaracija, s katero so poslanci državnega zbora »soglasno« sprejeli načelo o nujnosti vnaprejšnje, zakonske določitve območja, kjer naj bi se izvajala zakonska zaščita. To načelo je tako tudi postalo neizogibno in obvezujoče vodilo za slovensko zunanjo politiko.
Nadalje Gombač trdi, da pomeni zahtevati vračilo Narodnega doma v Trstu "anahronzem par excelence", kakor da bi predstavljalo to vprašanje pravzaprav osnovo zahtevkov slovenske manjšine, ne pa le priznanje »simbolne« reparacije za vso škodo, tudi materialnega zančaja, ki nam jo je prizadela fašistična Italija. Če bi bil dosleden, bi se Boris M. Gombač moral potem tudi vprašati, čemu Slovenija še vedno nakazuje Italiji del odškodnine v smislu Rimskega sporazuma, s katerim sta Italija in Jugoslavija pravnoformalno definitivno rešili vprašanje t.i. zapuščenega begunskega pra-moženja. Gombač pozablja, da je v zamejstvu polemika v zvezi z vrnitvijo Narodnega doma nastala zaradi predloga Istrana in sedaj tržaškega pokrajinskega tajnika Levih demokratov Stelia Spadata, ki se je po svoji navadi, v poletni vročini in ob siceršnji "suši" časnikarskih novic, že dvakrat priboril naslove prvih strani v tržaškem dnevniku II Piccolo, tokrat s tem, da je postavil v dvom vrnitev Narodnega doma Slovencem, kar nam Maselli v svojem predlogu nenadejano ponuja in kar so Slovenci v Spadarovi stranki, tudi podpredsednik deželnega sveta Budin, pohlevno odklonili, češ da bi morali vrniti Narodni dom tudi Italijanom. Razlog pa naj bi bil v tem, da se slovenski Levi demokrati ne strinjajo, da bi se iz kateregakoli javnega poslopja italijanski jezik in Italijani izključevali, kakor da bi vrata celo npr. "privatnih" slovenskih domov v Gorici, ki jih ponekod tudi sami upravljajo -Kuturnega doma in Centra "Lože Bratuž" -
Nadaljevanje na 15. strani
Otta della Colzatura
Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD)
PITTARELLO
KORZO ITALIA, 25 TRST ex Beltrame
POLITIKA / PRIPRAVE NA OBČINSKE VOLITVE
Repentabrska SSk zaupa mladim silam
Škabar županski kandidat - Poseg tajnika Močnika
Slovenska skupnost v Občini Repentabor zaupa mladim silam. Novinec v političnem in v upravnem življenju je njen županski kandidat Andrej Škabar, mlada in nova imena pa so dobro zastopana tudi na kandidatni listi za občinski svet. SSk seveda računa, da bo 13.junija prišlo do zamenjave ljudi pri vodenju uprave ter da bo Občina postala vzor dobrega upravljanja in soodločanja prebivalstva pri upravnih izbirah.
Škabar je na predsi-nocnjem predvolilnem zborovanju v Repnu predstavil somišljenikom in občanom temeljne smernice svojega volilnega programa. Na prvo mesto je postavil priza-, devanja za ohranitev in razvoj kulture ter jezika domače slovenske narodne skupnosti, obenem pa skrb za pospeševanje sožitja in medsebojnega spoznavanja med vsemi občani. Volilni program SSk obravnava nato teritorij (Kraški park in terminal na Fernetičih), socialna vprašanja, prevoze, javna dela in varstvo okolja. Glede Ferneticev bo morala Občina odločneje braniti svojo vlogo Pri upravljanju postajališča, pri upravljanju Parka pa bo morala aktivno vključiti tudi srenje in lastnike zemljišč.
Potem ko je dosedanji načelnik svetovalske skupine Renco Milic podal obračun opravljenega dela SSk v pretekli mandatni dobi je spregovoril Pokrajinski tajnik stranke Peter Močnik. V svojem Posegu je iznesel vrsto kritičnih pripomb na
Kandidati repentabrske SSk z županskim kandidatom Andrejem Škabarjem (f.KROMA)
OBČINA TRST /
Načrt Uiban za staro mesto je na dobri poti
račun dela večine ter odbora župana Aleksija Križmana.
Glede tovornega postajališča na meji s Slovenijo je Močnik očital dosedanjim upraviteljem, da so bili premalo odločni pri zaščiti interesov občinske skupnosti. Glede novega regualcij-skega naCrta je Občina Repentabor po Močnikovem mnenju klonila pritiskom Dežele in v bistvu sprejela vinkulacije za Kraški park še preden bi o tem sklepala Kraška gorska skupnost. Kritike na račun uprave so padle še v zvezi s sporno konvencijo z delniško družbo ACEGAS ter tudi z usodo zemljišč, na katerih stoji obmejni terminal. Ta zemljišča so v glavnem last openskega jusa, je dejal pokrajinski tajnik SSk.
Izvajanje načrt Urban za sanacijo starega mestnega jedra poteka v najboljšem redu, tako da bodo prve zgradbe nared že v prvih mesecih leta 2001. To je vCe-raj sporočil občinski odbornik Mauro Tom-masini, ki je povedal, da so bila v glavnem dokončana vsa dela za urbanizacijo območja in da je na vseh gradbiščih vse živo.
Projekt, ki bo oživel staro mesto, je, kot znano, v glavnem financirala Evropska unija. V starem mestu bodo med drugim zgradili tudi vr-
sto javnih struktur ter tudi center za večkulturna srečanja.
Illyjeva uprava bo projekt Urban v prihodnjih dneh promovirala tudi na mestnih avtobusih in to na osnovi dogovora, ki ga je Občina sklenila s krajevnim konzorcial-nim podjetjem. Avtobus z reklamnimi napisi so predstavili vCeraj pozno popoldne pred stopniščem, ki vodi do cerkve S.Maria Maggio-re. Gre za res svojevrstno promocijsko akcijo, kateri bodo v bodočnosti sledile še druge.
VOLILNA KRONIKA
Drevi v Boljuncu srečanje SSk
Sekcija Slovenske skupnosti dolinske občine prireja drevi ob 20.30 v mah dvorani gledališča France Prešeren volilno srečanje. SSk bo predstavila svoje kandidate na listi Skupaj-Insieme, ki so Sergij Mahnič, Fulvia Premolin, Tomaž Peta-ros in Tanja Bait.
Volčič jutri gost dolinskih LD
V	Boljuncu na Jami ali v primeru slabega vremena v bližnjem gledališču Prešeren bo jutri ob 20.uri predvolilno srečanje dolinskih Levih demokratov. Glavni gost bo senator in kandidat za Strasbourg Mitja Volčič, srečanja na temo »Soudeležba ljudi za boljše življenje v občini Dolina, v Trstu in v združeni Evropi« se bodo udeležili tudi kandidati za občinski svet Sandy Klim, Igor Tul, Toni Ghersinich in Marisa Mauri por. Grilanc.
Praznik SIK pri Sv. Sergiju
Stranka italijanskih in slovenskih komunistov prireja danes in jutri v Ljudskem domu pri Sv.Sergiju praznik tednika »la Rinascita della sinistra«. Danes bo koncert skupine iz Kube, Stojan Spetič pa bo govoril o miru, različnosti, Evropi in zaščiti manjšin.
Jutri ob IS.uri bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ob 19.uri pa bo govoril predsednik senatorjev SIK Luigi Marino. Praznika pri Sv.Sergiju se bosta udeležila tudi kandidata za Strasbourg Predrag Mat-vejevic in Bruna Zorzini Spetič. Slednja bo skupaj z Jacopom Venierom danes sodelovala na predvolilnem shodu od 11.ure dalje na Trgu Sv.Jakoba.
Danes prideta Šuvar in Sarini
Nosilec liste Stranke komunistične prenove za sevemo-vzhodno okrožje Fausto Sorini bo danes obiskal Trst in se udeležil javne pobude proti vojni, na kateri bo sodeloval tudi Stipe Suvar, predsednik hrvaške Socialistične delavske stranke.
Leta 1997 je Suvar prispeval k ustanovitvi Socialistične radnicke partije Hrvat-ske (SRP), to je edine hrvaške opozicijske sile, ki nastopa na vsebinskih sta-lišCih evropske alternativne levice in ki se postopoma uveljavlja na celotnem hrvaškem ozemlju, je pa že sedaj značajno in aktivno precej prisotna in utrjena zlasti v Istri in na področju reške primorske regije, kjer že računa na precej številčno bazo privržencev.
V	popoldanskih urah bosta Suvar in So-
rini sodelovala na javnem srečanju na temo »Vojna na Balkanu in stvarne perspektive za vključitev držav bivše Jugoslavije v EU«, ki bo na sporedu ob 18. uri na Trgu Hortis v okviru pokrajinskega festivala tiska SKP. Vodil ga bo. Igor Canciani, kandidat za evropske volitve.
V	spomin na Enrica Berlinguerja
V	Padovi bo v ponedeljek zveCer ob 21.uri manifestacija LD v spomin na Enrica Berlinguerja ob 15-letnici njegove smrti. Na njej bo govoril tudi vsedržavni tajnik stranke Walter Veltroni. Kdor se želi udeležiti prireditve se lahko zglasi na tržaški federaciji LD, ki se je pred kratkim preselila v nov sedež v Ul.Gep-pa 9 ali na telefonski številki 040-366833.
Zelena lista o vojni in miru
Zelena lista prireja danes ob 10.30 v konferenčni dvorani glavne železniške postaje okroglo mizo na temo vojne in miru v Sredozemlju. Na njej bodo sodelovali evropski poslanec Gianni Tamino, dežehri poslanec Mario Puiatti, senator Stefano Boco, kandidat za Strasbourg Fouad Allam in predstavnik kurdskega ljudstva v Italiji David Issamadden.
Pojasnilo Cancianija (SKP)
Predstavnik Stranke komunistične prenove Igor Canciani nam je poslal naslednje sporočilo:
V	zvezi z zametki predvolilne polemike in notranje zdrahe v okviru koalicije Skupaj - Insieme, ki jo je povzročila objava dopisa v PD, s katerim je elan naše stranke izražal nekatere osebne poglede, je pokrajinsko tajništvo SKP na svojem rednem zasedanju z dne 3.6.1999 zavzelo enotno stališče, v katerem poudarja, da je od samega začetka podprlo pobudo o potrditvi koalicije Skupaj - Insieme in ponovni kandidaturi Borisa Pangerca na mesto župana in da je SKP od samega začetka konstruktivno pristopila k pogovorom z vsemi ostalimi političnimi silami, ki podpirajo koalicijo.
Naša stranka namerava tudi v bodoče sodelovati z vsemi ostalimi komponentami koalicije in izraža upanje, da bodo volilci na bližnjih volitvah omogočili uveljavitev liste Skupaj - Insieme in naših kandidatov v njenih vrstah. To je uradno stališče pokrajinske federacije in dolinskega krožka SKP, ki ga je naša stranka že večkrat javno iznesla in ni zamenljivo z osebnimi mnenji posameznikov.
DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA
PRIZIV / POROTNO SODIŠČE
NOVICE
Prispevki društvom
. Dolinska občinska uprava je dodeli-a hnancne prispevke društvom in or-Sanizacijam, ki delujejo v občini.
rUštva bodo nakazane prispevke Prejela na osnovi obračuna in dokumentacije o stroških, ki so jih imela za p Peljane pobude v tekočem letu 1999. inancna sredstva so bila tako porazdeljena:
SKD V. Vodnik iz Doline - 1.500.000 ,!r’ SKD Slavec iz Ricmanj - 600.000 j!r’ SKD Slovenec iz Boršta - 500.000 i!r’ SKD Venturini od Domja - 700.000 'r' PD MaCkolje - 600.000 lir, SKD Pri-m°rsko iz Mackolj - 800.000 lir, SKD J. paP°tec iz Prebenega - 500.000 lir, SKD • Prešeren iz Boljunca - 400.000 lir, , adinski krožek iz Doline - 600.000 D Mladinski dom iz Boljunca -. 0.000 lir, Mladinski krožek iz g atkolj - 300.000 lir, Krekov dom iz .°rsta - 300.000 lir, Skavtska orgahiza-
.	, ur, Mia
Mackolj - 300.000
o org
ča v dolinski občini - 700.000 Tir, Ta-iz n i RMV " 500.000 lir, VZPI-ANPI D ti°ljunca - 300.000 lir, VZPI-ANPI od emja - 300.000 lir, VZPI-ANPI iz 3 nn^9 " 300-000 lir, SD Breg iz Doline -2 nn0'000 lir, SK Domio od Domja -x. 0 000 lir, Pihalni orkester Breg -. -|	000 lir, Pihalni orkester Ricmanje
Boj - OO-OOO lir, MPZ upokojencev iz drailUj1Ca " 400.000 lir, Mladinska ska skupina »Breg« - 500.000 lir,
Sredna šola Simona Gregorčiča v Dolini - 3.000.000 lir, Etnografski muzej v Ricmanj ih - 1.000.000 lir, Društvo prostovoljnih gasilcev Breg - 2.000.000 lir.
Otroško igrico bodo odigrali... starši
V prostorih gledališča Verdi v Miljah bo v ponedeljek, 7. junija nekoliko nenavadna, a nadvse zanimiva prireditev. Gledališka skupina »Per sempre Fioi«, ki jo sestavljajo nekateri starši otrok miljskih vrtcev in osnovnih šol, bo uprizorila igro »Knjiga džungle«, ki so jo prosto priredili po Kiplingu. Predvideni sta dve predstavi: ob 10.30 za prve in druge razrede vseh osnovnih šol v občini, vključno s slovensko osnovno šolo Albina Bubniča, ob 14.30 pa za otroke vseh vrtcev v občini.
Igro je režiral Gabriele Marassi, tako sceno, kot glasbo in kostume pa so pripravili starši sami, ki se na ponedeljkovo uprizoritev vestno pripravljajo že nekaj mesecev. V vlogi Movvglija bo nastopila Bruna Cerebu-ch, simpatičnega igrivega medveda Ba-looja pa bo odigral Tiziano Galliazzo. Ostale živali pragozda bodo prav tako starši, ki se jim bodo njihovi otroci prav gotovo nasmejali.
Fonda je bil nepriseben, ko je s kladivom ubil mater
Javni tožilec je predlagal, da bi ga oprostili, a vseeno zaprli za deset let v sodno psihiatrično bolnišnico: tako je bilo včeraj na procesu pred prizivnim porotnim sodiščem proti 44-letnemu Paolu Fondi, ki so ga na procesu prve stopnje obsodili na 19 let zapora zaradi umora matere Antonie Stanisse.
Truplo je 20. avgusta 1996 odkrila sestra Letizia, ki je prišla na obisk v stanovanju v Ul. Capodistria 28 pri Carboli in je našla na tleh z razbito glavo. Sin nesrečne ženske je bil na balkonu in mimo kadil, je povedala preiskovalcem, ki so ugotovili, da je Antonia Stanissa ležala mrtva že dva dni potem, ko ji je sin s kladivom materi razbil glavo. Paolo Fonda se je vedno zagovarjal, da je mater udaril s kladivom, ko je že ležala mrtva na tleh,"vendar mu prvostopenjski porotniki niso verjeli. Z razliko od prvega procesa pa je tokratni tožilec, Matteo Trotta, zagovarjal tezo, da je moški bil nepriseben in torej po zakonu neodgovoren (tako sin kot tudi mati sta se zdravila v centru za umsko zdravje), vendar naj bo kot sebi in drugim nevarna oseba za obdobje 10 let gost sodnega psihiatričnega centra. Porotniki prizivnega sodišča so sprejeli predlog tožilca in tako bistveno spremenili prvostopenjsko obsodbo.
Prodala je smrtonosni heroin
Karabinjerji so aretirali 32-letno Erico Pobego iz Milj z obtožbo prodaje mamil in povzročitve smrti 20-letne-ga Miljcana Marca Vascotta: fant je umrl prejšnjega 25. maja, ker si je vbrizgal preveliko dozo heroina.
Preiskovalci, ki so na domu ženske odkrili ampule nadomestnega mamila metadona ter manjšo koliCno pravega mamila, menijo, da je gre za osrednjo figuro v svetu razpečevanja mamil miljskim privržencem.
Priznanje Občine Trst glasbeniku Luigiju Toffolu
Tržaški podžupan Roberto Damiani bo danes dopoldne na županstvu izročil srednjeveški pečat mesta Trst glasbeniku Luigiju Toffoliju, ki je prav pred kratkim dopolnil 90 let. Toffolo je uveljavljeni operni dirigent, ki je zelo poznan tako v Italiji, kot tudi v tujini. Dolgo Časa je poučeval na tukajšnjem konservatoriju Tartini, bil je tudi umetniški vodja gledališča Verdi.
Makedonski tat padel v roke policista
Makedonski državljan Serif Nuiovski ni imel veliko sreCe pri svojem zadnjem tatinskem podvigu. 51-letni moški je na avotobusu izmaknil torbico in urno izstopil iz vozila, da bi pobegnil, vendar je bil v bližini poveljnik železniške policije Francesco De Nardig, ki ga je v kratkem ujel in ga izročil kolegom s kvesture. Moški je najprej pokazal slovenske dokumente, vendar se je izkazalo, da so ponarejeni in da so pripadali osebi, ki je pred Časom umrla. V kratkem so policisti ugotovili istovetnost Serifa Nuiovskega, ki je že imel opravka z zakonom v Italiji, in sicer zaradi ropa, tatvine in nedovoljene posesti orožja. Moškega so zaprti v koronejski zapor.
Sporočilo zveze CGIL za delavce iz tujine
Sindikalna zveza CGIL sporoča, da je kvestura pred kratkim zaCela razdeljevati dovoljenja za bivanje v Italiji za redno zaposlene tuje delavce. Vse informacije v zvezi s tem nudijo na uradu CGIL za priseljence v Ul.Pondares 8, in sicer ob ponedeljkih in sredah med 16. in 19.uro ter ob petkih med 9. in 13.uro.

TAKOJ
PRED MEJNIM PREHODOM' ŠKOFIJE
ODPRTO NEPREKINJENO
od ponedeljka do sobote od 9.00 do 20.00
SOLSTVO / NEKDANJI ZRELOSTNI IZPIT
Letos veliko novosti na državnem izpitu
Začetek 23. junija z nalogo v slovenščini
Sola se spreminja, je italijansko ministrstvo za šolstvo zapisalo na naslovni strani publikacije, v kateri predstavlja novosti nekdanjega zaključnega zrelostnega izpita. 2e samo ime je novo: odslej se bo nekdanja matura imenovala »državni izpit«. Čeprav ga bodo opravljali pe-tošolci, se bo »priprava« nanj zaCela že dve leti prej, saj bo morala ocenjevalna komisija upoštevati pri ocenjevanju tudi učne uspehe dijakov v zadnjih treh šolskih letih pred izpitom. Spremenile se bodo tudi ocene: doslej so komisarji »merili« kandidatovo znanje v šest-desetinkah, odslej jo bodo v stotinkah.
Kandidati že vedo za bistvene spremembe pri samem izpitu. Namesto dveh pisnih nalog jih bodo po novem pisali tri: nalogi v slovenščini in tako imenovani tehnični nalogi je ministrstvo dodalo še tako imenovano multidiscipli-narno nalogo, ki bo zajemala problematiko različnih predmetov. Prav slednja predstavlja najveCjo novost prenovljenega državnega izpita.
Spremenili se bodo tudi ustni izpiti. Do lanskega leta je ministrstvo za šolstvo izbiralo za ustne izpite po štiri predmete: na izpitu je enega izbral kandidat sam, drugega pa mu je dodelila komisija. Od
letos dalje bodo kandidati obravnavali v pogovoru s komisarji snov iz vseh predmetov, kolokvij pa bo mnogo bolj »dodelan«, kot so bili dosedanji.
Tudi ocenjevalne komisije bodo drugače sestavljene kot doslej. Po ministrovih izjavah bodo bolj »uravnovešene«. Polovica elanov bo notranjih, polovica zunanjih, medtem ko je doslej »zagovarjal« kandidate le en notranji elan. Predsednik komisije bo še vedno »zunanji«.
Ocene bodo dodeljene takorekoC z »matematično natančnostjo«. Vsaka pisna naloga bo kandidatu »prinesla« po največ 15 točk, ustni
izpit 35, maturant pa bo lahko deležen še najveC 20 točk takoimenovane-ga »šolskega in formativnega kredita.« Slednjega sestavljajo uCni uspehi zadnjih treh let in morebitne izvenšol-ske dejavnosti.
Na slovenskih višjih srednjih šolah se že nekaj Časa vneto pripravljajo na novi državni izpit. Tako dijaki kot profesorji. Na nekaterih šolah so kandidati opravili preizkus tretje, mul-tidisciplinarne naloge, da bi sploh izvedeli, za kakšno novost sploh gre. Priprave na izpit se hitro bližajo koncu, saj bodo prvo pisno nalogo v slovenščini pisali že čez slabe tri tedne, 23. junija.
SEJA GLAVNE SKUPŠČINE
Tekoče zadeve KGS
V prostorih sesljanskega sedeža Tržaške ustanove za promocijo turizma se je v Četrtek zveCer sestala glav-na skupščina Kraške gorske skupnosti. Glede na to, da bodo skorajšnje upravne volitve zamenjale veC kot polovico sedanjih svetovalcev, bo na dnevnem redu verjetno že prihodnje jesenske seje potrditev novoizvolje-uih svetovalcev ter imenovanje novega predsednika in upravnega odbora.
Četrtkova ne ravno dobro obiska-Ua skupščina (prisotnih je bilo le triindvajset svetovalcev od skupnih Petdeset...) je že na začetku zasedanja imenovala novega preglednika mcunov, in sicer Omera Leilerja, Uakar so svetovalci potrdili tri manjše finančne prispevke v sklopu izrednega programa posegov v letu t998. Odločeno je bilo, da bo predv-
sem zaradi skromnosti razpoložljive vsote KGS ugodila le prošnjam treh okoliških občin. Občina Devin-Na-brežina bo tako deležna prispevka v višini skoraj tridesetih milijonov lir za ureditev parka v bližini štivanske cerkve, v Sovodnjah pa bodo s štirideset milijonskim prispevkom asfaltirali neko cesto. Prav tako iz deželnih prispevkov pa bo KGS namenila sedem milijonov lir občini Doberdob za ureditev zelenice ob vaškem parkirišču.
Na predlog gorske uprave je skupščina nato soglasno izvolila dolinskega svetovalca Sandija Klima za predstavnika KGS v upravnem odboru tržaške industrijske cone Ezit, medtem ko se je seja zaključila z glasovanjem resolucije proti načrtovanemu centru za pribežnike pri Banih.
Resolucijo je predstavil in utemeljil svetovalec iz vrst Nacionalnega zavezništva Salvatore Porro. Predstavil se je kot nositelj interesov prebivalcev od Banov in z Opčin, »ki si želijo predvsem mirnega življenja.« Mir in red pa naj bi po Porrovih besedah ogrožala nastavitev centra za pribežnike, ki naj bi dal povod za priseljevanje tudi številnih nepridipravov.
Proti tako postavljeni resoluciji so se izrekli Igor Canciani (SKP), Silvana Moro (LS) ter sam predsednik KGS Marij Lavrenčič (LD). Za resolucijo sta tako glasovala le Porro in repentabrski svetovalec Pavel Colja, nekaj svetovalcev se je vzdržalo, velika večina pa je resolucijo zavrnila.
(igb)
VZHODNI KRAS / RAJONSKI SVET
Barduzzijeva o ureditvi Opčin
Govor je bil tudi o drugih bližnjih vaseh
Urbanistični načrt za OpCine in sploh za celotno območje vzhodnega Krasa je bil v središču zadnje seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Vprašanje je zelo aktualno, zato ni Čudno, da so se srečanja s tržaško občinsko odbornico za urbanistiko Ondino Bar-duzzi in tehniki urbanističnega oddelka ter mestnimi redarji udeležili številni krajani.
Uvodoma je predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič predstavil odbornico in tehnike (geom. Vascotta, inž. Hanselovo, inC. Caputtija, poročnika mestnih redarjev Ruzzierja in marešala Brezigarja). Barduzzijeva je zaCela svoj poseg z orisom okvirnega načrta za promet, ki ga je občinski svet odobril oktobra lani. Povedala je, da je njegova izdelava zahtevala mnogo Časa, ker je zadeva zelo kompleksna, občinska vlada pa je želela o tem tako pomembnem vprašanju izvedeti za mnenje Cim večjega števila neposredno prizadetih. Pohvalila je prav vzhodnokraški rajonski svet, ker je bilo njegovo mnenje tehnično podkovano, ne pa politično obarvano. Napovedala je tudi, da bodo urbanistični načrt začeli izvajati najprej v mestnem središču in na nabrežju, nato pa bo takoj prišel na vrsto vzhodnokraški rajonski svet
Inž. Hanselova je-podrobno orisala temeljne točke novega načrta za OpCine, od najveejih prometnic do zgodovinskega jedra, v katerem se promet zaradi ozkih ulic odvija s precejšnjo težavo. Povedala je, da bodo na glavnih križiščih namestili tri se-
maforje, uvedb nekaj enosmernih cest, da bi bil promet bolj tekoč, seveda pa je tudi omenila vprašanje parkirišč, dostave in zabojnikov za odpadke, ki ne smejo ovirati prometa.
Predsednik Sosič se je zaustavil ob enem od ključnih problemov OpCin: hitrega prehoda prometa skozi vas. Zato je predlagal ponovno odprtje Ul. Ricreatorio v smeri proti državni cesti 202, da bi se promet hitreje stekal iz vasi na prometnico. Spomnil pa je tudi na pokrita avtobusna postajališča. Pred letom so se domenih za postavitev desetih takih struktur, doslej pa jih niso še namestili.
V mestoma živahni razpravi je bil med drugim govor tudi o znanem vprašanju Zadružne prodajalne. Poročnik Ruzzier je izja-vil, da so mestni redarji opravili nekaj izvidov in ugotovili, da stvar ni tako huda, kot bi lahko kazalo na prvi pogled, odbornica Barduzzijeva pa je poudarila, da ne bo niko-b nastopala proti tistim, ki zagotavljajo delovna mesta.
Obenem je bil še govor o postavitvi pločnika od Trebe do domačega pokopališča, o nevarnem cestnem kuclju pri Dražci, ki bi ga moralo podjetje ANAS zgladiti, o prav tako nevarnem ovinku pod Bazovico in o cesti, ki pelje iz Bazovice proti tamkajšnjemu športnemu centru. Cesta je enosmerna, kar pa povzroča stanovalcem velike težave, ker morajo opraviti nekaj kilometrov dolg obvoz, da lahko sploh pripeljejo v vas.
Mčeraj / pet albancev s kosova
DIJAKI / V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
NOVICE
Reki beguncev s Kosova ne bo tako kmalu konca
^upino pnbežmkov s Kosova m Romunije, 1 v°dila hrvaška državljana. Slo je za 36-1 boškega in 31-letno žensko, ki so ju atetirali
. ^RctillZaniiA nelpoalnih nrphnrlrvv rvrnti nla^rln
bla pet kosovskih Albancev in 17-letnega : °niunije: slednjega so prijavili sodstvu, ker ] Pokazati policistom svojih dokumentov, 1 vojcka in 40-letni moški s Kosova so takoj z: a zatočišče, 31-letna ženska s 6-letnim sinoi se ni odločila, Ce bo ostala kot begunka v Itali 6 odpravila v kako drugo državo.
^ Perspektiva, da se bo vojna končala in da f gunci oz. izgnanci s Kosova lahko vrnili i Pa j)e pomirja odgovornih pri humanitarnih pijah, ki skrbijo za tukajšnje begunce, med 1 s_e ne razmišljajo o povratku, paC pa pred evilnih problemih, s katerimi se morajo \ v V*° spopadati. Ne samo, da so zasičene kaj ostv®3 zh’rnega centra v naselju sv. Sergi auh manjših centrih, paC pa celo priCakuji to ^.Pribežnikov, kot se je zgodilo po p o dpi: s+ s.i h sporozumov in se je takoj zatem še p< tisr i° beguncev iz Bosne, od koder so pobej P ki so se med vojno morali skrivati.
"rej je vse prej kot gotovo, da se ne bo tn tor V 2 nov™i begunci: prav zaradi tega se oa . sestali na prefekturi zastopniki instituci
fT Q Ivi T"vr*0T7 0T»i 1 i Volz-ri nT»r*/-T i-fri Tri-vmo ^
kot -j V babji. kal vetje
a tube iz Jugoslavije.
Odlični mladi svetovalci
Predstavniki dveh Soi so »odobrili« več zelo pametnih sklepov
Včeraj dopoldne je v dvorani tržaškega občinskega sveta potekala neobičajna seja: na klopeh so namreč sedeli dijaki umetnostnega zavoda Nordio in srednje šole Čampi Elisi. Dijaški svet spada v okvir naCrta za občansko vzgojo, ki se letos odvija že tretjič. Sejo je uvedel predsednik skupščine Ettore Rosati, ki je pojasnil pravila zasedanj in prepustil mesto predsedniku, ki so ga izbrali med dijaki Nor-dia. Slo je za Gianluco Matina, ki je brez problemov vodil dveumo zasedanje po vseh pravilih pravega občinskega sveta »velikih«.
Seji je kot gost prisostvoval župan Riccardo II-ly, ki je pozdravil dijake v imenu občinske uprave in poudaril pomen političnega udejstvovanja v interesu mestne skupnosti. Zupan je tudi orisal glavne mehanizme, po katerih deluje občinski
stroj, ter razliko med občinskim odborom, ki vodi delovanje občinske uprave, in svetom, ki jo usmerja.
Dijaki so razpravljali o zamisli, da bi v okviru vile Sartorio uredili center za mlade: predlog so odobrili s 30 glasovi, eden je glasoval proti, trije pa so se vzdržali. Pri glasovanju so se posluži-li elektronskega sistema občinskega sveta. Govor
je bil tudi o drugih pobudah, kot o res zanimivem predlogu dijakov umetnostne šole, da bi določili nekatere zidove, kjer bi mladi lahko brez problemov risali svoje murale-se. Svetovalci so se tudi zavzeli, da bi po mestu in predvsem v bližini šolskih poslopij uredili kolesarske steze, da bo bolje zavarovali mestne parke in da bi redno odstranjevali pasje iztrebke.
V	Mieli jutri na ogled film mladega režiserja iz Maroka
V	gledališču Miela bodo jutri ob 16., 19. in 22.uri predvajali film »Dovoljenje za bivanje« mladega režiserja iz Maroka Mohhameda Hammousija. Predvajanje filma (vstop je brezplačen) prireja Center za pribežnike in begunce, ki deluje na osnovi konvencije med ACLI, Caritas in Občino Trst. Film bodo predvajah v torek, 8.junija tudi v knjigami In Der tat v Ul.Felice Venezian 7. Hammousijev film so že predvajah na raznih mednarodnih filmskih festivalih. Delo je bilo leta 1998 tudi izbrano za festivala v Cannesu in v Benetkah.
Še tretja slikarska razstava iz niza Montmartre
Tržaško občinsko odbomištvo za kulturo nadaljuje s nizom pobud »Montmartre v Trstu - mostre en plen air«. Tretja razstava bo na prehodu od Trga Unita do Borznega trga še dales in jutri, in sicer od 9. do 19. ure. Razstavljali bodo slikarji Bonifacio, Carboni, Dom, Indelicato, Leone, Matucci, Musina in Wild. Tudi tokrat bo lahko publika glasovala za izvohtev najboljšega umetnika in s tem sodelovala pri žrebanju slik, ki so jih poklonih sami slikarji.
Zasedanje o vlogi Enpalsa za upokojence javnih prireditev
V	ponedeljek ob 15. uri bo v dvorani Lucchetta-Ota-D’Angelo v Ul. Giustiniano 4 javna skupščina, ki jo prireja sindikat upokojencev Spi-Cgil. Tema srečanja bo vloga Enpalsa, skrbstvene ustanove za uslužbence podjetij in ustanov, ki se ukvarjajo s predstavami in prireditvami, v luči preureditve pokojninskega sistema.
MAVRICA V NOČI
V ludoteki razstava risb slovenskih otrok
Razstava je rezultat laboratorija Vesne Benedetič
»Mavrica v noCi« je naslov razstave, ki so jo včeraj odprli v Občinski ludoteki narodov. Razstavljene so »knjige«, ki so jih ustvarili otroci slovenskih osnovnih Sol svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva pod mentorstvom Vesne Benedetič.
Pobudo je sprožilo Združenje Lupusinfabula, o njenem pomenu, ne le za otroke, ki so »knjige« narisali, temveč tudi za vse tiste, ki si jih bodo do konca junija lahko ogledali, so spregovorili predstavnica Združenja Daniela Birsa, didaktična ravnateljica Marina Castella-ni in predsednica združenja Arciragazzi Tiziana Roncara-ti, ki upravlja ludoteko.
Slednja je poudarila pomen taksnih pobud, ki omogočajo združevanje in medsebojno spoznavanje različno govorečih otrok.
RADIO TRST A
Drama Vera Verk Fulvia Tomizze
Na sporedu bo danes ob 18. uri
“S
Ob smrti pisatelja in dramatika Fulvia Tomizze je Radio Trst A uvrstil v dramski spored ponovitev pisateljeve drame Vera Verk. Delo sodi med zgodnja dramska dela, dogajanje pa je postavljeno v čas med obema vojnama, v leto 1930. Osnovo mu je dal menda resnični dogodek, ki se je globoko vtisnil v spomin mlademu Tomizzi. V delU sili na površje poezija istrske zemlje, ki je trda in skopa in na njej živijo ljudje, zakoreninjeni v trdi in kamniti zemlji. Dramo je za radio priredila in prevedla Lelja Rehar, izvedli pa jo bodo člani Radijskega odra v režiji Marjane Prepeluh. Drama Vera Volk bo na sporedu danes ob 18. uri.
DEVIN - NABREŽINA
Srečanje o prometu in vprašanjih javnega reda
V četrtek, 3. junija je na županstvu devinsko nabrežinske občine potekalo srečanje o upravljanju prometa in javnem redu. Srečanja, ki ga je vodil župan Marino Vocci, so se udeležili predstavniki sil in javne varnosti in predsednik konzorcijskega podjetja za prevoze Aldo de Roberti s. Prav ob pričetku poletne sezone je Vocci prosil občinske redarje, policijo, karabinjerje, finančno stražno in gozdarsko stražo za intenzivnejše delovanje na teritoriju, Se posebno v Se-sljanskem zalivu, da bi s stalnimi kontrolami zajamčili boljšo kakovost življenja prebivalstvu in turistom. Poleg poostritve nadzorstva bo potrebno kazensko postopati proti vsem tistim, ki bodo kršili osnovna pravila omikanega življenja. Pri tem gre predvsem za ukrepe proti tistim, ki parkirajo na nedovoljenih mestih in motijo javni mir v nočnih urah. »Odločitev, da v zalivu uvedemo službo parkiranja proti plačilu,« je Se dejal župan, »spada med pobude, za katere se je uprava odločila prav zato, da bi našla alternativne rešitve oz. poti z zvezi s problemom prometa, ki bi v poletni sezoni utegnil postati dramatičen«. Poleg tega bodo v prihodnjih dneh označili na sesljanski ploščadi v zalivu, v devinskem pristanu in v Nabrežini območja za postanek s parkirno uro. Turisti in krajani se bodo poleg tega lahko posluževali posebne brezplačne krajevne avtobusne linije »M«, ki jo jamči prevozno podjetje Act in bo letos iz Nabrežine - Postaja vodila do Devina. V informativnih prospektih bodo označena območja
ustreznih parkirišč, na primer v Nabrežini - Železniškem razpotju, obrtni coni v Sesljanju -Vižovljah, kjer bo mogoče prosto parkirati vozilo in se nato podati do najbližjega postajališča krajevne brezplačne avtobusne linije, nedaleč od parkirišča. Poleg tega bodo tudi proučili zveze avtobusov in vlakov, ki se ustavljajo na postaji v Vižovljah. »Vedno zato, da nekoliko razbremenimo promet skozi Se-sljan,« je izjavil Vocci, »in pri tem omejimo nevarnost prometnih nesreč, ki jih povzroča hitrost. Vsem, ki so namenjam v Trst, svetujemo, da izberejo raje avtocesto in si podaljšajo pot za 800 metrov, v zameno pa jo opravijo kakih deset minut hitreje.«
Na srečanju so obravnavali tudi problem javne varnosti, ki ga predstavljajo zasebne nedovoljene veselice, ki jih že leta prirejajo v jami »Pejci« in trajajo cele noči. Vocci je zahteval odločen nastop sil javnega reda, da bi odpravil nevšečnosti, ki jih pojav povzroča tak-majšnjim prebivalcem ki so se že večkrat pritožili in vložili prijave proti neznancem. »Potreba po ustreznem prostoru za mladino je povsem upravičena«, je pojasnil župan, »in naša uprava išče alternativno rešitev, ki bi ustrezala tem potrebam in bila obenem poceni, da bi jo lahko mladina uporabljala. Jama Pejca pa ne more več biti stalno nočno zabavišče stotin ljudi, ki kršijo pravico do miru in počitka. In to ne samo, ker gre za zasebno jamo, ki je zaščitena s krajinskega vidika, ampak tudi, ker se nahaja v bližini bivališč.«
BIC / PREDSTAVILI NOVOST n
Inovativni Mair za proizvodnjo proteinov
Gre za povsem novo napravo,-ki je absolutna novost v svetovnem merilu in ki je zagledala luč prav v Trstu. Meir, tako je ime aparatu, so predstavili včeraj dopoldne na sedežu centra za inovativna podjetja Business Innovation Center (BIC), kjer deluje od leta 1988 podjetje Talent, ki se ukvarja z biotehnologijami. Upravitelj podjetja Sergio Stibelli je orisal stroj, ki spreminja proteine in prečisti proizvod encimske ka-talize. Inovativnost stroja je v dejstvu, da lahko proizvaja proteine, ki jih doslej ni bilo mogoče sintetizirati. Meir bodo uporabljali predvsem v laboratorijih za biotehnološke raziskave, pri agroživilskih tehnologijah in v farmacevtskih industrijah. Po zadnjih podatkih je v Evropi vsaj 10 tisoč struktur, ki bodo lahko uporabljale stroj tržaškega podjetja, ki je zaenkrat brez konkurence, v sami Italiji pa je takih struktur okrog 1.300.
Včerajšnje predstavitve so se udeležioli predsednik tržaške zveze industrijcev Federico Pa-corini, predstavniki nekaterih univerz in številni specialisti.
Zaprtje ceste v Dolini
V višini gostilne Al Municipio v Dolini je prišlo do nevšečnosti, ker je začel puščati greznični zbiralnik. Ker bo treba izvesti določena dela na cestišču, je župan odredil zaprtje cestnega odseka za promet pred gostilno od 8. ure, dne 9. junija, do zaključka del na grezničnem zbiralniku.
Priprava zbirke duhovnih pesmi
Zveza cerkvenih pvskih zborov nemerava izdati jeseni zbirko duhovnih pesmi zamejskih skladateljev. Obračamo se zato na omenjene skladatelje s prošnjo, da sodelujejo pri pobudi. Vsak avtor sodeluje s tremi skladbami, od katerih bo vodstvo Zveze izbralo dve za zbirko. Pesmi se lahko nanašajo na dobe cerkvenega leta, na sveto maso ali druge cerkvene obrede. Prednost imajo pesmi o Sv. Duhu, za manjše cerkvene praznike, darovanje in sklepne mašne pesmi. Pri pisanju in zbiranju pesmi upoštevajte sedanje slovenske glasbene in literarne dosežke. Pesmi za mešan, moški, ženski ali mladinski zbor, za zbor solo in orgle pošljite na naslov Zveze (ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 Trieste -Trst) od 28. prihodnjega avgusta.
Predstavitev knjige Marinke Pertot in Bruna Volpija - Lisjaka
Devinsko-nabrežinska občinska uprava obvešča, da bo v petek, 11. junija, ob 20. uri v občinski knjižnici v Nabrežini predstavitev knjige Marinke Pertot in Bruna Volpija Lisjaka »Ribiška steza v Nabrežinskem bregu«, ki jo izdajata občina Devin Nabrežina in založba Lint Edi-tori Associati. Poleg avtorjev se bosta večera udeležila Pavle Merku in Giuliano Orel.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
5.	junija 1999 BONIFACIJ
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.49
Jutri, NEDELJA,
6.	junija 1999
SV. RESNJE TELO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,1 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb pada, veter 26 km na uro jug, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje.
LEKARNE
Od ponedeljka, 31. maja do sobote, 5. junija 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungoma-re Venezia 3	(040
274998).
Nabrežina (tel. 040 200446) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Sv. Justa 1 (tel. 040 308982).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
Gracijela in Dušan
bosta danes z nami praznovala kot pred 25. leti, ko sta pred oltarjem stala.
Vsi skupaj jima nazdravimo na ves glas, da bi jima bil za vedno kratek Cas
hčerki Martina in Federica in vsi v družini od Slovenca
Danes si obljubita veCno zvestobo
Dana in Igor
Dosti sreče na skupni življenjski poti jima želijo
Janja, mama in tata, Matija in Sandra
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - - 16.20,
20.30,	22.20 »La baba«, r. Marco Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Bentivo-glio, Valeria Bruni Tede-schi.
EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Romance« r. Catherine Breillat, i. Roc-co Siffredi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Buena vista social club« r. Wim VVenders.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Matrix«, i. Keanu Ree-ves.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed tv«, r. Ron Hotvard, i. Eli-sabeth Hurley.
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2-16.30 »Air Bud 2 - eroe a quat-tro zampe« risanka; 18.15,
20.15,	22.15 »Tre amici, un matrimonio e un fune-rale«, i. Gwyneth Paltrow.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Di-dier - il cale umano«, komedija.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Soldi sporchi«, i. Sem Reini, i. Bill Paxton, B. Fonda.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Giochi anali di Luana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.45,
19.50, 22.10 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Harem sua-re«, r. Ferzan Ozpetek, i. Marte Gillain, Alex De-scas, Valeria Golino, Lu-cia Bose.
E3 ČESTITKE
Spet kozarce skupaj dvignimo in z GRACIJE-LO in DUŠANOM veselo nazdravimo. Od takrat minilo je že 25 let in tu smo na poročni festi spet. Vse najboljše jima želijo mama Zofka, mama Marija in oče Ottavio.
Danes bo v Bojuncu velik praznik. Po 25. letih se ponovno vzameta GRACIJELA in DUŠAN SANCIN. Vse najboljše in še na mnoga mnoga leta v sreči in medsebojnem razumevanju jima iz srca želijo vsi v družini Gro-pazzi-Miot.
Na Krmenki in v Boljuncu danes bo veselo.
Minilo je že 25 let, odkar sta se vzela Se vedno lepa, mlada in vesela
Dušan in Gracijela
da bi imela Se mnogo dela in z nami veselo pela, jima voSči druščina cela
KD Fran Venturini
Veliko sta razmišljala Dolgo tuhtala Končno sta se odločila
Daria in Igor
Se danes vzameta Veselo jima nazdravlja
Slovenski klub
Pred oltar povedel DUŠAN bo GRACIJELO. Kot takrat ko še mlada sta oba pred 25. leti dahnila svoj da. Ujeta v jarmu v sončnih in viharnih dneh, s toplino v srcu a na vedrih licih smeh, naj skupna pot še dolgo vaju druži v domačem gnezdu in v veseli družbi. Danica z družino.
H SOLSKE VESTI
SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA vabi ob zaključku prvega leta eksperimentalnega glasbenega pouka na zaključno produkcijo, ki bo danes, 5. junija 1999 ob 19. uri na sedežu sole v Ul. Caravaggio 4.
SREDNJA SOLA SREČKA KOSOVELA va-
bi na zaključno prireditev PO	SLEDOVIH
ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH LJUDI. Prireditev bo danes, 5. junija ob 18. uri v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah.
OS ALOJZA GRADNIKA na Repentabru vabi na Šolsko prireditev ob 25. obletnici poimenovanja in 125-letnici ustanovitve v četrtek, 10. junija ob 19. uri na šolskem dvorišču. Vabimo vse, ki so bili na katerikoli način povezani z naSo Solo.
DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega teCaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov.
Večerna Sola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili Študij na katerikoli višji srednji Soli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan. od 9. do 13. ure na tel-040/567144 ali 54356.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je
co skbništvo 1999 objavi' eCajev po iz' ivih za mesta
v sloven-
___2,
;n ia
do 17.30
SINDIKAT SLO VE iv SKE SOLE - tajništvo ir»
obveSCa učno osebje v s ležu, da zapade v sre ’ 30. junija 1999 rok * vložitev prošnje za ou u litev tržaškemu šolske _ skrbništvu v smislu 7. na zakona 932/73.
til	SKD IGO GRUDEN
MEKa	prireja
LETNI KONCERT
MePZ Igo Gruden
MoPZ Dragotin Kette - Ilirska Bistrica
Ušajeva domačija v Nabrežini danes, 5. junija ob 20.30
Lepo vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA GAJA '97
organizira
ŠPORTNI PRAZNIK
na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici danes, 5. in jutri, 6. junija 1999
Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru in osvežilnimi pijačami.
Danes vas bo zabaval ansambel ZAM6JSKI KVINTET, jutri pa ansambel O ASI
SOMPD Vesela pomlad in
MARIJANISCE
POJ, PLEŠI, IGRAJ in še kaj...
Danes, 5. junija ob 20.30 v Finžgarjevem domu KONCERT
DMPS Vesela pomlad, vodita Franc Pohajač in Martin Vremec, DVT Ver laetum, umetniški vodja Rossana Paliaga,
MePZ Resonet, vodi Aleksandra Pertot Pri klavirju Martin Vremec
Jutri, 6. junija ob 16. uri na dvorišču MarijaniSča
VELIKA OTROŠKA PRIREDITEV z nstopom
OPZ Zvonček, vodi Martina Škabar,
OPZ Kraški cvet, vodi s. Karmen,	'
OPZ A. M. Slomšek, vodi Zdenka KrižmanCiC
OPZ Vesela pomlad, vodi Martina Batič
Kraške pihalne godbe Sežana, vodita Ivo Bašič in Igor Kos
Z otroki bo pela in se z njimi zabavala priljubljena : pevka in otroška animatorka ROMANA KRAJNČAN
ŠD MLADINA - BALETNI ODSEK
priredi
danes, 5. junija 1.1. ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu
ZAKLJUČNI LETNI NASTOP
Vabljeni!
J PRIREDITVE
kulturno drust-
X0 RDEČA ZVEZDA va-
^ na koncert OKTETA uQMEVI, umetniški 'jodja Rado Milic, v sre-ao: 9. junija 1999 ob 21. Uri na Budinovi do-mnciji v Saležu St. 32. V Primeru slabega vreme-bo koncert v drustve-ni dvorani v Saležu. JUNIJSKI VEČERI -Kp Valentin Vodnik 'Jbi v petek, 11. junija a srečanje z najprist-9ejsim zvokom istrske Jndske glasbe: z nami °° TRio KRAS. Začetek *0ncerta ob 21. uri na nohnski KTuži, v prime-, slabega vremena pa v Justveni dvorani. Ne antudite priložnosti!
iT OBVESTILA
SRD FRANCE PRESE-Fantovska Bolju-jT.c’ Srenja Boljunec in adinski dom vabijo 0cj Cane danes, 5. junija, n ure dalje, da se D . Pridružijo na Jami 1 Čiščenju in urejanju
kn0ra za Sa8ro-j • KUT obveSCa elane,
n; JazP0laga še z dodat-v 1 20. mesti za leto-od 6 V Merudeli (Pula), (d l0- do 19.7.1999
Va5ainiZmfna)' V?iS°'
sn^iJ m miormaciie na Se2u krožka, Ul. Cice-ae 8, tel. 040-360072. STTr,?ANKA KOMUNI-reiaTE PRENOVE pri-N tdT°Tc67' iuni)a PRAZ-
dOPTTnKA NA TRGU nes Tls- Program: Da-
Sg ' junija: koncert Jo-
Steli eVens in Bianca
nija'a Croce- Jutri. 6. ju-
PandJ®ra ansambel Ex-
SRmRANKA SLOVEI sKin lN italijai - 11 KOMUNISTO
sPor,
iuniiaCy’.da se danes, tttUn • Pj1Cne praznik k Vrn, d^Cnega tiska i Togi>dske8a doma
SeSa nV nasel)u S
oh n Ia' Danes, 5. juni skov ' Jri odprtje ki ril se’,,?, 19-30 bo gov Jutri Rator Stojan Speti ' b' iunija ob 18. u
nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, govorila bosta Predrag Matvejevic in sen. Luigi Marino. Vsak večer ples. Delovali bodo kioski s hrano in pijačo.
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA na Katinari vabi na odprtje razstave ročnih del in jikovnih izdelkov danes, 5. junija ob 16. uri. Razstavo si lahko ogledate danes od 16. do 19. ure ter jutri, 6. junija od 10. do 12. in od 16. do
V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu je odprta razstava kriških ustvarjalcev, vsak dan od
18.30	do 20.30, oh nedeljah od 11. do 13.ure.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira avtobusni prevoz na vsedržavno manifestacijo za mir, ki bo v Avianu, jutri, v nedeljo, 6. junija. Informacije in vpisovanje na tel. St. 040-639109 oziroma na Prazniku tiska na Trgu Hortis.
MALČKI OTROŠKEGA VRTCA iz Ricmanj
toplo vabijo na razstavo roCnih in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 6. junija. Urnik: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
SKD VIGRED vabi jutri, v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri v Sportno-kul-turni center v Zgonik na prireditev VSI SMO PRIJATELJI.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefeb-vre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obveSCa, da bo jutri, v nedeljo, 6. junija ob 18. uri tradicionalna sv. masa v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 7. junija na predavanje dr. Antona Beblerja BALKANSKA KRIZA - Kosovo, Nato, Slovenija. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3 s pričetkom ob 20.30.
PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC
priredi
29. PRAZNIK VINA
v parku Hribenca v Zabrežcu
danes, 5. junija
zvečer ples z ansamblom Status SVMBOL
jutri, 6. junija
ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status svmbol
Vse dni bo razstava vin domačih vinogradnikov
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT vabita v sredo, 9. junija 1999 ob
19.	uri v Čitalnico Narodne in studijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, na predstavitev knjige GORIŠKO OZEMLJE -Zemljevid krajevnih in ledinskih imen. Prisotni bodo avtorji Vlado KlemSe, Robert Petaros in Aldo Rupel. Vljudno vabljeni!
PRIMOTOR KLUB vabi elane na sestanek, ki bo v sredo, 9. junija ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. Na dnevnem redu bo organizacija moto-shoda.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIR-GIL SCEK vabi v sredo, 9. junija ob 20. uri v Vilfanovo dvorano, Ul. Gallina 5 v Tstu, na okroglo mizo ob izidu knjige iz niza »belih priročnikov« SLOVENIJA IN MANJŠINE. Pri njej bodo sodelovali časnikar Ivo Jevnikar, ki jo je uredil, zgodovinar prof. Jože Pirjevec, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državna sekretarka Mihaela Logar in vodja Urada za narodnosti v vladi Republike Slovenije Peter VVinkler.
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obveSCa, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od
10.30	do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od
19.30.
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 11. junija 1999 ob
20.	uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora.
KD FRAN VENTURINI prireja od 12. do 14. junija Sagro na Krmenki. Spored: v soboto, 12. junija od 20. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet; v nedeljo, 13. junija
ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek, sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, od 20. ure ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 14. junija od
20.	ure dalje ples z ansamblom Status symbol. Delovali bodo'dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kaplico.
FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane orga-nizra 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99 v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tem-pore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in
21.	uro na grajskem dvorišču v Štanjelu.
UPODOBLJENO TELO - Rezidencni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija 1999. V idealnem okolju nizkogorskega sveta (Mašun-Slo.) se bomo poglobili v študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof. Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska Sola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017.
V OBČINAH Devin-Nabrezina, Zgonik in Re-pentabor so zaceli delo-vanti centri Le orme -Sledi, namenjeni otrokom od 6. do 10. leta in mladostnikom od 11. do 18. leta starosti, v prostorih in po urnikih navedenih v zgibankah, ki so bile razposlane po domovih družin, bivajočih v treh občinah. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite vsak ponedeljek od 9. do 12. ure v Uradu za pravice in možnosti otrok in mladostnikov, v poslopju nižje srednje Sole Igo Gruden, Nabrežina Kamnolomi 16, tel. štev.
040-2024004, kjer bo obenem vsak dan delovala telefonska tajnica.
ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAM-
PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure.
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. dd 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ZAV - Kje? V MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do
16.30.	Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barko vi j ah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure.
ZSKD	prireja
OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila!
S_____________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC obveSCa, da je za izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina), jutri, v nedeljo, 6. junija, na razpolago Se nekaj mest. Zabavali nas bodo Veseli godci. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Gorice v Boljuncu. Vabljeni tudi nečlani. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. St. 040-228050.
SK BRDINA obveSCa, da bo odhod v Gardaland jutri, v nedeljo, 6. junija ob 5. uri izpred bara Centrale na Opčinah. Prihod je predviden od 21. do
21.30.
KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
UPELJANO PODJETJE,
ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih apa-
ratov išCe vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo Solo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485.
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA nudi roCne terapevtske masaže, masaže za relaksacijo in proti celulitisu. Tel. 00386-65-54251.
UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VII. f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgo-vinstvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. št. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade 15. junija 1999 ob 12. uri.
UGODNO PRODAM Volvo 850 GLE, december 95, bele barve. Tel. na St. 040-213667 ali 0335-6780978.
CEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. št. 040-291146 v popoldanskih urah.
PRODAM motor Kavvasaki ZXR 400, letnik 90, prevoženih 20.000 km, po ugodni ceni. Tel. 040-360946 ob uri obedov.
PRODAM scooter Cosa 2 150 MA AE, edini lastnik. tel. 040-304932 ali 040-281376.
GORIŠKO PODJETJE iSCe skladiščnika za poletno sezono in do konca leta (6 mesecev). Obvezno B vozniško dovoljenje. Pisne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV* Maggio 1, pod šifro SKLADIŠČNIK.
VOLVO 460 GLT 2.0, modre barve, letnik 94, opravljena revizija, prevoženih 71.000 km, v odličnem stanju, prodam za
11.500.000	lir. Tel. St. 040/365260.
• PRODAM Štiri kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2.
TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. št. 040-2296012 (po 20. uri).
UVOZNO-IZVOZNO
podjetje s sedežem v Trstu iSCe tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro TAJNIK/TAJNICA.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu iSCe uradnika s tehnično usmeritvijo, z opravljeno višjo Solo (po možnosti na DPZIO J. Stefan) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
OSMICO ima družina Sne v BrišCikih. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen St. 32.
V	SALEŽU St. 61 ima osmico Jožko Škrk.
V	MEDJE VASI ima
osmico VValter.
V	PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848.
PRISPEVKI
Ob priliki 5. obletnice smrti nase nepozabne Majde darujeta mama in tata 50.000 lir za MePZ »RdeCa zvezda«, stric Sergio z družino 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika in teta Zvonka z družino 25.000 lir za MePZ »Igo Gruden« iz Nabrežine.
V	spomin na drago Majdo darujeta Mara in Ladi 50.000 lir za oktet Odmevi.
Ob 5. obletnici smrti drage Majde daruje Nadja
50.000	lir za MePZ »Igo Gruden«.
V	spomin na Mirjaninega očeta g. Karla Mikolja darujeta Rado in Mara Milic 50.000 lir za COS 1. Maj 1945 v Zgoniku.
Popravek: V spomin na Rada Štoko darujeta Ga-briella in Paolo Carli
50.000	lir za otroški vrtec v Trebčah.
V	spomin na pokojno ženo Liliano Možina daruje Silvano Buzletta
50.000	liz za otroški vrtec v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Zofije Blaževic darujeta Duilio in Meri 30.000 lir za Zadrugo Primorski dnevnik.
5. 6. 1994	5. 6. 1999
Majda Legiša por. Milič
Pet let je minilo odkar srce tvoje je utihnilo.
Vsi, ki si jim v dragem spominu
Praprot, Salež,
5. junija 1999
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
izreka ob izgubi očeta iskreno sožalje svojemu podpredsedniku Mitji KrižmanCiCu in svojcem
Ob izgubi ljubljene none se žalovanju Elene Legisa in njene družine pridružuje
pokrajinska federacija Stranke Komunistične prenove
Darinki, Nevenka in Milivoju Pertot izrekajo globoko sožalje
Marija, Živka, Aleksandra, Andrej in Dani
Ob težki izgubi dragega Vojka izrekajo prijatelji občuteno sožalje Nevenka in družini
TOLMIN / TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA
SACILE / KONCERT
Ivan Čargo - Božidar Jakac soočenje dveh prijateljev
Zanimiva »spominska« razstava bo na ogled še d013. junija
Razstava v prostorih Tolminske muzejske zbirke je priložnostnega značaja, saj se z njo spominjamo lanskoletne 100. obletnice rojstva Ivana Čarga in letošnje 100-let-nice rojstva Božidarja Jakca. Izbira Tolmina za to razstavo, ki dopolnjuje Cargovo spominsko razstavo v Knjižnici Cirila KosmaCa, ni naključna, saj se je Čargo rodil v Tolminu 25. februarja 1898. Z družino se je sicer kmalu preselil v Kanal, vendar ni pozabil na kulturne korenine teh krajev, saj med njegovimi risbami poznamo tudi upodobitve tolminskega puntarja in idrijskega rudarja.
Ivan Čargo je med prvo svetovno vojno delil usodo svojih vrstnikov, saj je za daljši Cas oblekel vojaško suknjo, najprej kot avstrijski vojak in bil ranjen na Banjški planoti, udeležil se je prodora pri Kobaridu ter pohoda na Tilment in reke Piave, po vojni pa je kot prostovoljec odšel na Koroško. Sicer pa je Cargova družina zaradi soške fronte dobila začasno zavetje v Novem mestu, kjer je Ivan Čargo nadaljeval šolanje na gimnaziji, zbližal pa se je tudi s krogom »novomeške pomladi«; zlasti z Božidarjem Jalčcem.
Podpornik in vzornik te skupine mladih umetnikov je bil Rihard Jakopič, vodilni predstavnik slovenskega impresionizma, ki je vplival tudi na Čarga, odtod njegova zgodnja dela z impresionističnimi prvinami. Gre za drobne, razpoloženjsko ubrane umetnine, v katerih zaznavamo tudi občutje fin de siecla in simbolizma; v teh delih se je Čargo poglobil v zaznavo slikovito obravnava-
nih krajinskih motivov, v figuri pa je skušal izraziti tesnobno razpoloženje Časa, ko si je človeštvo zdravilo rane, prizadete v komaj zaključenih frontnih spopadih. Ekspresionizem, po katerem tako nezamenljivo spoznamo Ivana Čarga, se v pričujočih delih šele nakazuje, bliže mu je poetično razpoloženje, kar ga je takrat še dodatno povezovedo z novomeškim krogom in še posbej z Božidarjem Jakcem.
Iz teh let, tudi še po odhodu Ivana Čarga na Goriško oz. na študij v Rim in Firence, obstaja med njima zavezujoča korespondenca, mišljenjsko značilna za takratno odraščajočo mlado generacijo, ki je tudi na umetniškem področju iskala svoj prostor pod soncem in v nasprotju z impresionistično estetiko skušala najti nov umetnostni iz- 1 raz, utemeljen v poglabljanju v človeško duševnost in duhovnost ali pa v navduševanju nad sodobno tehniko in ritmom naraščajočih velemest.
Vsa ta nihanja in iskanja odsevajo tudi v
Jakčevem opusu prvega desetletja po prvi svetovni vojni, ko so nastali tudi portreti prijatelja Ivana Čarga, katerih večje števi-
lo je tudi razstavljeno v Tolminu. Podobno kot Čargo je Jakac pričel v konvencionalnem realizmu, podoba Ivana Čarga v tušu, izdelana leta 1920, pa Jakca prikazuje kot čistokrvnega ekspresionista. Sledijo portreti, v" katerih se v izrazu skoraj ne razlikuje od podobnih del Ivana Čarga, gre v teh primerih na slikovite, rahlo zabrisane podobe, ki temeljijo v srednjeevropskem razpoloženju fin de siecla. Jakac je upodobil Čarga v različnih položajih, sedečega, zamišljenega, naslonjenega na mizo, lahko pa se je osredotoči samo na obraz, obrnjen frontalno v gledalca ali v profilu. Pred nami se skratka zvršCajo podobe mladega človeka,
ki se spreminja v zrelega moža, preizkušenega v strelnih jarkih prve svetovne vojne. Portret Ivana Čarga iz leta 1927 v plastično naglašenem realizmu pa že napoveduje naCin, ki je z daljšo dobo zaznamoval Jakčevo ustvarjalnost (na sliki).
.Za tipajoča iskanja gre pri obeh, tako pri Čargu kot pri Jakcu, ki pa napovedujejo razcvet slovenske umetnosti zlasti še ob koncu 20. let našega stoletja in tudi v 30. letih. PriCujoCa razstava izzve-neva vsaj kot skromen prispevek k obeležitvi 100-ietnice rojstva obeh in tudi k spoznavanju manj znane strani slovenske umetnosti polpretekle dobe.
Marko Vuk
Pisan pozdrav Galeba svojim zvestim bralcem
Galeb bo poletel na počitnice; z deseto številko letošnjega letnika se revija začasno poslavlja od svojih zvestih malih bralcev, katerim obeta in priporoča igre, »ki krase mladost, /vrednih več kot učenost.« Tako se zaključuje uvodna pesmica tokratne številke Poletni slavolok, ki jo je za revijo prispevala Zvezdana Majhen. Med počitnicami pa se bodo lahko šli otroci tudi Lov na pravljice, kot si ga je zamislil Marko Kravos, ilustracijo Andreje Peklar pa smo si izposodili tudi mi. Tudi zadnjo številko v tem šolskem letu je uredništvo obogatilo za dodatnih osem strani, po katerih je -razporedilo običajno pestro vsebino in izredno lepe ilustracije.
Damjan Locatelli in Mojca Milič vCimarosovi operi Tajni zakon
V	nedeljo, 30. maja je v Sacileju pri Pordenonu, v bivši cerkvi sv. Gregorija tamkajšnja koncertna pobuda »Vincenzo Ruffo« predstavila prvi del opere »Tajni zakon« Domenica Cimarose, v kateri nastopata v glavnih vlogah plemiča Graf baritonist Damjan Locatelh in Caroline sopranistka Mojca Milic. Prvi del opere je na klavir spremljala pianistka Tamara Ražem. Omenjeni koncert spada v sklop generalk za prvo predstavitev celotne opere, ki bo septembra letos v Gradežu in Ogleju kot otvoritev tamkajšnjih koncertnih in opernih sezon.
Opera »Tajni zakon« sodi v program delovanja delavnice Glasbene akademije FJK (Accademia Musicale del FVG), ki ima sedež v Starancanu. Akademija je bila ustanovljena pred nedavnim na pobudo profesorjev Fa-brizia Del Bianca in Patrizie Greco. Glasbeni laboratorij se je, in to uspešno, že predstavil publiki.
V	okviru svojega delovanja je laboratorij sodeloval s prestižnimi ustanovami ter instrumentalnimi skupinami na festivalu Hortus Niger, ki se je odvijal na Hrvaškem leta 1998. Delavnica je nadalje izvedla Pergole-sijevo »Stabat Mater« in sodelovala na raznih prireditvah videmske univerze. Za leto 1999 si je Akademija zastavila nekaj pomembnih ciljev: poleg običajne koncertne dejavnosti v različnih zasedbah, z repertoarjem od baroka do sodobne glasbe, namerava, kot že omenjeno, uprizoriti opero »Tajni zakon« Domenica Cimarose v režiji Maria Brandolina in v kateri sodelujejo mladi pevci, med drugimi tudi Mojca Milic in Damjan Locatelli.
Mojca Milic je pričela s študijem solopetja na tržaškem konservatoriju in se sedaj izpopoljnuje s sopranistko Patrizio Greco in pianistom Fabriziom Del Biancom. Pred kratkirti se je solidno odrezala na mednarodnem tekmovanju v bližini Ravenne, poleg solističnega udejstvovanja pa nastopa pri MePZ Resonet.
Damjan Locatelli je zaCel svojo pevsko kariero pri raznih zborih. Bil je elan zbora Jacobus Gallus, trenutno pa poje pri Tržaškem oktetu. Ze v pevskih sestavih je pokazal solopevske sposobnosti, pred dvema letoma pa se je odločil, da se posveti solopetju. V tenoristu Carlu Biasiniju, sopranistki Patrizii Greco in v prof. Fabriziu Del Biancu je dobil zanesljive mentorje, ki so ga v razmeroma kratkem Času oblikovali v solidnega baritonista. V tej vlogi je že večkrat nastopil na raznih recitalih kot solist ter v duu. Marca letos se je udeležil mednarodnega tekmovanja v bližini Ravenne in se tudi uspešno izkazal. (ViK)
Tomaž Pandur v Caracasu
Organizatorji XII. Mednarodnega gledališkega festivala v venezuelskem Caracasu, ki bo od 15. do 30. aprila leta 2000, bodo v Času festivala pripravili tudi kongres najveCjih še živečih gledaliških režiserjev 20. stoletja. Nanj so med drugim že povabili tudi Tomaža Pandurja iz Slovenije. Med drugimi izbranci so še Andrze) Wajda (Poljska), Peter Stein (Nemčija), Peter Brook (Velika Britanija), Gilles Maheu (Kanada), Arianne Mnou-chkine (Francija), Antunes Filho (Brazilija), Robert Le-page (Kanada), Luis Pasqual (Španija) in Oleg Efrimov (Rusija). (STA)
NOVICE
Metallica v Ljubljani
Na ljubljanskem centralnem stadionu bo v ponedeljek natopila ameriška rock skupina Metallica. Organizatorji koncerta so izbrali tako veliko prizorišče, ker je skupina zelo cenjena med mladimi poslušalci, tako da pričakujejo tudi oboževalce iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Poleg Metallice bodo igrale še tri predskupine, in sicer domači Skytower, nato tuja gosta Mercvyful Fate in Monster Magnet. Začetek je napovedan za 17. uro .
Jedro ameriške skupine predstavlja pevec James Hetfield in bobnar Fars UMch, ki sta se pred skoraj dvajsetimi spoznala preko oglasa v Časopisu; oba sta namreč želela ustvariti glasbeno skupino in še mladoletnika sta bila pri tem uspešna. Kmalu so se jima pridružili še drugi elani in skupino so poimenovali Metallica. Ze s prvo ploščo so želi mnogo odobravanj, z dugo so si dodatno utrli pot do slave. Leta 1986 pa jih je doletela prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje basist Burton. Dogodek je zelo potrl ostale elane, ki so mu posvetili naslednji glasbeni izdelek. Dokončno slavo so Metallica dosegli leta 1991 ob izidu istoimenske plošCe. Takoj za tem so podpisali pogodbo z major založbo Poly-gram in s plošCo Load zasedli vrh ameriške glasbene lestvice.
Glede njihove glasbe so mnenja kritikov raznolika; nekateri jih cenijo kot najbolj inovativne proizvajalce metalske rock glasbe, drugi pa kot sodobne predstavnike rock’n’roll zvrsti. Skupina je v zadnjih letih nedvomno omehčala nekdanje trde in hitre zvočne ritme. Med nastopi, ki so še vedno zelo kakovostni, ohranjajo elani svoj rockerski imidž in hladnokrvno postavo. Ob tem napovedujemo še prihod priljubljene skupine R.E.M. 25. julija v bližnjo Izolo. (M. S.)
FILM TEDNA
Forces of Nature
(Piovuta dal cielo)
Režija: Bronwen Hughes Igrajo: Sandra Bullock, Ben Affleck Narava lahko včasih spremeni tok našega življenja, našo usodo. To je pravzaprav sporočilo, ki izhaja iz simpatične, romantične komedije, v kateri nastopata Sandra Bullock (Speed, Speed 2, Net) in Ben Affleck (Will Hunting, Armageddon, Shakespeare in love). Sarah in Ben se namreč srečata na poti iz New Yorka v Savannah, kamor se Ben pelje, da bi se poročil. Čeprav ni popolnoma prepričan v pravilnost svoje izbire... Na svojem skupnem potovanju se Sarah in Ben “spopadeta" najprej z nevihto, nato s toCo, konCno pa celo z uraganom. Pravi uragan, tokrat sentimentalni, pa zaobjame tudi Bena, ki, čeprav prepričan, da je treba obljube držati in speljati do konca, sredi močnega naliva in vetra, ki piha s hitrostjo 160 km na uro, le popusti in pade Sari v objem...
Vpliv naravnih sil na človeka
SNEMANJA
Na Tajskem zaključujejo s snemanjem novega filma, v katerem nastopa ljubljenec ženskega dela neba Leonardo Di Caprio. The Beach je naslov filma, v katerem igra Di Caprio turista, ki najde zemljevid, na katerem je označen skrivni zaklad-otok, na . katerem je življenje čudovito. Iskanje zaklada pa se za Di Capria-turista kmalu sprevrže v intimistiCno potovanje, v iskanje življenjskega cilja...
tah nacističnih taborišč, v katerih pa se z Benignijem lahko celo nasmejemo.
Festen
Režija: Thomas VVinterberg
V aristokratski vili na danskem p°' deželju, praznuje družina rojstni dan svojega patriarha. Za bleščečim pročeljenj pa se skrivajo krutosti in posilstva. “Nekaj gnilega je v deželi danski"...
TELEVIZIJA
VIDEOKASETE
My name is Joe
Režija: Ken Loach
Igra: Peter Mullan
“Proletarski melo“ o srečanju med brezposelnim delavcem in socialno delavko v predmestju Glasgowa. Idealen za vse tiste, ki ljubijo politično-angažirane filme režiserja Loacha (Riff Raff, Land and Free-dom).
La vita e’ bella
Režija: Roberto Benigni
Igrajo: Roberto Benigni, Nicoletta Bra-schi
Čeprav je v Trstu film, ki je Benigniju prinesel dva Oskarja, še vedno v kinodvoranah, si ga je mogoče že izposoditi v videoteki. Vsekakor nepozaben film o grozo-
Ferie d’agosto
Režija: Paolo Virzi’
Igrajo: Silvio Orlando, Sabrina Ferilli Nedelja, 6.6.-Rai 1 ob 20.45 Na majhnem otoku Ventotene se dv družini, ki tam preživljata svoje počitnice spoznata. Kmalu pa se tako dolgo pricaK vani počitek in mir sprevrže v “spopad •
Camere da letto
Režija: Simona Izzo Igrajo: M.G. Cucinotta, Diego Abatan tuono, Ricky Tognazzi
Ponedeljek, 7.6.-Canale 5 ob 21.00 Različne življenjske zgodbe štirih PJ1) ■ teljev, ki se srečujejo z ljubezenjsk1 težavami. Sentimentalna komedija, v ka ri ne manjka “tankočutnega humorja1 •	^
KOLN / ZAKLJUČEN VRH EVROPSKE UNIJE
BELGIJA / AFERA Z DIOKSINOM
Voditelji članic začrtali pot za nadaljnji razvoj EU
Do konca leta 2000 dogovor o nujnih reformah skupnih institucij
Evropska komisija pripravlja ukrepe tudi za govedino in mleko iz Belgije
Stroge omejitve po vsej Evropi
Prvi predstavnik unije za zunanjo in varnostno politiko bo Javier Solana
KOLN - Sedanji generalni sekretar zveze NATO, Spanec Javier Solana (na sliki) , je bil na vrhu EU v Kolnu imenovan za prvega unijinega predstavnika za zunanjo politiko. Njegov uradni naziv bo visoki predstavnik za evropsko zunanjo in varnostno politiko. Kdaj bo Solana, ki mu mandat na zavezništvu poteCe decembra letos, položaj prevzel, bodo določili zunanji ministri petnajsterice. Položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije s ciljem večje učinkovitosti povezave v zunanjepolitičnih zadevah nalaga pred mesecem dni Uveljavljena Amsterdamska pogodba.
56-letni španski politik bo v skladu s pogodbo hkrati prevzel tudi položaj generalnega sekretarja .sveta unije. Solana, rojen 14. julija 1942 v Madridu, je doktor fizike. Španski socialist in nekoč goreč nasprotnik zveze NATO je bil v vladi Felipeja Gonzalesa od leta 1982 španski minister za kulturo, nato tiskovni predstavnik vlade, minister za izobraževanje in znanost ter od leta 1992 do 1995 zunanji minister.
Pred časom, kmalu po začetku napadov zavezništva na ZRJ, je pariški Le Monde za Solano napisal, da je kot civilist, za katerega se je zdelo, da ne bi mogel ubiti niti muhe, ne da bi trenil z očesom, izdal najsramotnejši ukaz tega stoletja. Edina tolažba, ki ostaja njegovim prijateljem, je, da verjamemo, da to kruto dejanje ni Prišlo od srca, ampak je bilo posledica nesrečnega naključja, je generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solano označil kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez.
Kako je nekdanji marksist, levičar Iz Španske socialistične delavske stranke, nasprotnik zveze NATO in vključevanja Španije vanjo prišel na sam vrh zavezništva? Kako je nekdanji pacifist in znanstvenik, študent
fizike v Virginiji, ki je protestiral proti vojni v Vietnamu, lahko-prevzel politično odgovornost v zvezi z vojno na Kosovu, se je spraševal Le Monde. Eden od njegovih nekdanjih svetovalcev v Madridu meni, da je moral biti ukaz o začetku zavezniških napadov na ZRJ za Solano »pravi križev pot« in najhujši trenutek v minulih štirih letih, kar vodi zvezo NATO.
V Javierju Solani se po pisanju Le Monda znova prebudi socialistični bojevitež, kadar želi prepričati, da v sedanji krizi v ZRJ nikakor ne gre za ekonomsko podlago, da ne gre za imperialistično vojno, ampak za »vprašanje vrednot, načel«.
Nalogo bo izpeljal do konca, piše Le Monde. Skuša ravnati v skladu z mislijo britanskega voditelja Disraelija »nikdar ne pojasnjuj, nikdar ne tarnaj«, kljub temu pa ne more skriti prizadetosti ob obtožbah, da so napadi zveze NATO sprožili reke beguncev.
KOLN - Voditelji Evropske unije so na dvodnevnem vrhu v Kolnu začrtali pot za nadaljnji razvoj unije: sklenili so, da bo unija do konca leta 2000 vzpostavila skupno obrambno politiko in si v sklopu priprav na širitev konec leta 2000 zasta-vili tudi kot ciljni datum za dogovor o reformah skupnih institucij. Sicer pa je vrh minil v znamenju kosovske krize.
V skladu z dogovorom iz Kokra bo unija na začetku prihodnjega leta začela novo medvladno konferenco, na kateri se bo dogovorila, kako bo skupne institucije, v bistvu ustanovljene za »Evropo šestih«, pripraviti na prihod novih članic. Medvladna konferenca bo posvečena trem osrednjim vprašanjem, na katera petnajsterica ni uspela odgovoriti v sklopu pogajanj o Amsterdamski pogodbi: o številu evropskih komisarjev potem, ko se bo unija razširila na več kot 20 članic, o novi porazdelitvi glasov v prihodnjem, razširjenem svetu, ter o dodatnih področjih, na katerih bo unija odločitve sprejemala ne več s soglasjem, temveč s kvalificirano večino.
Koln je poleg tega dokončno odločil o usodi prostocarinske prodaje v EU. Vnovičen poskus Nemčije, Francije in Velike Britanije, da bi petnajsterica preložila skrajni rok za zaprtje, ki poteče 30. junija letos, je bil spet neuspešen. V uniji bo tako kljub močnim pritiskom prostocarinskega lobija in z njim tesno povezanih industrij tobaka, alkohola in kozmetike, 1. julija ukinjena vsa prostoca-rinska prodaja. Ta je za zdaj dovoljena še na letališčih in pristaniščih, medtem ko so članice tovrstno prodajo na
cestnih mejnih prehodih zaprle že pred leti.
Čeprav širitev EU ni bila med osrednjimi temami vrhunskega zasedanja, so voditelji EU v sklepnem dokumentu potrdili zavezanost procesu. Pri .šesterici kandidatk, ki se o članstvu že pogaja - med njimi je Slovenija, pa so predvideli, da se bodo »kmalu prihodnje leto« že pogajale o vseh 29 področjih pravnega reda EU.
Nemčija z vrhom v Kolnu počasi sklepa polletno vodenje EU. »Predsedniško štafeto« bo v drugi polovici leta prevzela Finska, za njo Portugalska, v drugi polovici leta 2000, ko naj bi bile včeraj sprejete odločitve o obrambni politiki in institucionalnih reformah dokončno izoblikovane, pa bo petnajsterico vodila Francija.
BRUSELJ - Po piščancih so prišli na vrsto prašiči, Evropska komisija pa zdaj pripravlja ukrepe, ki bodo zadevali tudi govedino in mleko. Afera v Belgiji z dioksinom tako dobiva velikanske razsežnosti, ukrepi pa zadevajo izključno meso in mesne izdelke belgijskega izvora. Evropska komisija je včeraj izrekla tudi grajo Franciji in Nizozemski, ker je nista pravočasno obvestili o zastrupljenosti živalske moke z dioksinom; državi sta za to vedeli že v začetku maja.
Nizozemska in Avstrija sta včeraj prepovedali uvoz belgijske govedine, svinjine in perutnine ter jajc in mleka, pa tudi proizvodov iz omenjenih snovi. Španija je iz strahu pred možnostjo zastrupitve z dioksinom ukazala s trga umakniti vse belgijske mesne proizvode. Zaplembe potekajo po vsej Italiji, podoben pa je položaj tudi drugod po Evropi.
V Veliki Britaniji so v velikih distribucijskih centrih začeli s podrobnimi pregledi vseh izdelkov, ki vsebujejo jajca ali piščančje meso iz Belgije. Na Portugalskem so zaplenili nad deset ton izdelkov iz piščančjega mesa, ki so jih uvozili iz Belgije. Grčija je prepovedala uvoz belgijske perutnine, svinjine in govedine (in izdelke iz teh vrst mesa), ki je prišla iz klavnic po 15. januarju letos, iz prodaje pa so že izločili 146 ton izdelkov. Podobne ukrepe je sprejela tudi Rusija, ki pa bo pregledovala tudi meso in mesne izdelke iz Francije in Nizozemske.
r TURČIJA / SOJEN J E ABD U LAHU OCALANU h
Nadaljevanje procesa v torek
Obtožba bo imela tako čas za pripravo zaključnega posega
IMRALI - Ocalanovi zagovorniki so včeraj na procesu proti kurdskemu voditelju prebrali izjavo PKK, s katero Kurdska delavska stranka sprejema predloge svojega voditelja. Sojenje so nato prekinili in ga bodo nadaljevali v torek. S prekinitvijo naj bi tožilcem omogočili da pripravi zaključni poseg z zahtevo po obsodbi na smrt.
Potem naj bi sledil zaključni govor obrambe, toda Ocalanovi zagovorniki bodo po vsej verjetnosti zahtevali prekinitev procesa, da bi lahko podrobno prebrali preko 15 tisoč strani debel dosje, ki je priložen obtožnici. Ce bo sodišče sprejelo to zahtevo, se bo proces verjetno končal konec meseca po zadnjem posegu Ocalana.
Nova, nacionalistično usmerjena, turška vlada pa je včeraj na videz zavr-
nila kakršnokoli možnost za kompromis s PKK in se obvezala, da bo »z odločnostjo nadaljevala« boj proti kurdskim gverilcem. V programu, ki ga je prebral v parlamentu, pa je premier Bu-lent Ecevit po trditvah tiskovne agencije Anadolu dodal, da vlada pripravlja zakonski osnutek o skesancih, da bi na ta način prepričala uporne Kurde, da odložijo orožje.
Ob robu vrha voditeljev Evropske unije v Kolnu pa je včeraj italijanski premier Massimo D’ Alema izjavil, da se Turčiji nikakor ne sme zapirati vrat pri njenem vstopanju v Evropo, vendar pa mora seveda spoštovati človekove pravice tudi ko gre za Kurde. Morebitna obsodba Abdulaha Ocalana na smrt pa ' bi pomenila ravno nasprotno in Turčijo gotovo postavila pred zaprta vrata.
PEKING / PRED DESETIMI LETI S TANKI ZATRLI POSKUS KITAJSKE POMLADI
NOVICE
Obletnica pokola na Tiananmenu na Kitajskem potisnjena v ozadje
Edina manifestacija v Hong Kongu - Trg Tiananmen zaradi obnove zaprt
spominske slovesnosti ob deseti obletnici pokola, je Hong Kong, kjer se je zbralo približno 70 tidsoC protestnikov, ki so prižgali sveče (na sliki AP) v spomin na žrtve boja za demokracijo.
»Ljudje niso pozabili,« je včeraj v Pekingu izjavil Bao Tang, eden od višjih partijskih funkcionarjev, ki je sedem let preživel v zaporu, ker je se je pred desetimi leti uprl represiji. »Samo strah jih je, toda prišel bo dan, ko bodo tudi žrtve s Tiananmena dočakale pravico.
Državna televizija se je na »poseben« način spomnila obletnice. Osrednji TV dnevnik je obširno poročal o obnovi velikanskega trga v čast 50. letnice prihoda komunistov na oblast.
Postopek za izročitev Pinocheta se bo začel 27. septembra
LONDON - Postopek za izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta se bo začel 27. septembra, je sporočilo londonsko sodišče. Sodna razprava naj bi trajala predvidoma pet dni. Izročitev 83-letnega generala Pinocheta je zahtevala Španija. Nekdanji čilski diktator je od oktobra lani v hišnem priporu, aretirali pa so ga na zahtevo Španije med njegovim zdravljenjem v londonski bolnišnici. Lordska zbornica je 24. marca letos sklenila, da Pinocheta pred sodnim pregonom in izročitvijo Španiji ne ščiti imuniteta.
V	strmoglavljenju letala
v Sudanu umrlo 50 vojakov
KARTUM - Sudanska vojska je včeraj sporočila, da je v četrtek zvečer 80 kilometrov vzhodno od sudanske prestolrrice strmoglavilo transportno * vojaško letalo. V nesreči je umrlo vseh 50 potnikov letala, ki je vzletelo iz mesta Kasala, 400 kilometrov vzhodno od Sudana.
Slovak Jan Kubis novi generalni sekretar OVSE
DUNAJ - Slovaškega diplomata Jana Kubisa so včeraj imenovali za novega generalnega sekretarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in bo na tem položaju nasledil Italijana Gian-carla Aragona, kateremu mandat poteče 15. junija. Jan Kubis je od leta 1992 opravljal že več funkcij v Združenih narodih in OVSE. Do julija 1994 je bil vodja centra za preprečevanje konfliktov pri OVSE.
V	ministrstvu za zunanje zadeve nekdanje Češkoslovaške je sodeloval na pogajanjih o razorožitvi v okviru Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in na pogajanjih o zmanjšanju konvencionalnih sil v Evropi.
NOVICE
Danes trofeja Lampronti na mirenskem letališču
Kakih 20 letal iz vse Italije se bo danes zbralo na mirenskem letabsCu, da bi se udeležilo 12. teofeje Lam-pronb. Letalsko tekmovalno srečanje se bo odvijalo po nebu vse dežele, saj bodo morali udeleženci doseči 9 toCk razbesenih po vsej Furlaniji Julijski krajini. ZaCetek tekmovanja bo ob 15. uri. V primeru slabega vremena ga bodo prenesli na jutrijšnji dan Spomnimo naj, da bojeja nosi ime po pilotu Alitabe Pierluigiju Lampronhju, ki je izgubil življenje v letalski nesreči 15. oktobra 1987. Prireja jo goriski letalski klub. V preteklosti je zanjo skrbel Lampron-tijev oCe Remigio, dokler ni tudi on urml v prometni nezgodi pri bzaški železniški postaji.
Priznanje Brunu Leonu
Znani goriski atlet in športni organizator Bruno Leon je prejel se eno priznanje. Pred nekaj dnevi so mu v Trstu slovesno podelili srebrnega orla, se pravi najvišjo deželno nagrado za dosežke na športnem področju. Nagrado skupno podeljujejo deželna uprava Furlanije-Juhjske krajine, deželni odbor CONI ter deželno združenje športnih Časnikarjev.
Športno srečanje in podelitev nagrade po Ljubki Šorli
V nedejo bo ob 10. uri v župnijskem središču sv. Vida in Modesta na Placuti v Gorici tekma v odbojki med ekipama iz Svetogorske Cebti in sosednjega Solkana. Popoldne pa bodo ob 18. uri podelili nagrado, poimenovano po pesnici Ljubki Sorti.
Odslej državna knjižnica odprta tudi v soboto popoldne
Od danes do 24. julija ter od 4. septembra pa do 18. decembra 1999 bo državna knjižnica v Ul. Mamelli v Gorici odprta tudi ob sobotah do 18.30 brez premora. Knjižnica je namreč pristala na projekt»Bi-blioteche 1999«, ki ga je izdelalo minisbstvo za kulturne dobrine. Delovale bodo vse službe, razen Čitalnice.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
organizira v župnijskem parku Med lipami
PRAZNIK ŠPARGLJEV
DANES, 5. JUNIJA:
ob 20.30 plesna zabava
JUTRI, 6. JUNIJA:
ob 17. uri srečanje pritrkovalcev, ob 19. uri MPZ Mirko Filej in MePZ Vrtojba, nagrajevanja, veseloigra štandreške skupine Selitev, sledi plesna zabava
Igrala bosta ansambla Oasi in Kraški kvintet. Na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečolov, fotografski natečaj.
ŠTEVERJAN / PREDSTAVITEV KANDIDATOV SSK
V tretje tisočletje z voljo nove rasti
Župan Corsi podal obračun 4-letne uprave S svojimi sodelavci se poteguje za potrditev
»Steverjanska občina zdaj lahko mirneje gleda v svojo prihodnost. V štirih lerih resnega dela nam jo je uspelo rešiti iz hudih težav, v katere je bila poprej zabredla zlasti na področju javnih del, tako da bo zdaj lahko stopila Cez prag novega tisočletja s pravo nogo, brez negativnih bremen preteklosti.«
Tako je povedal šte-verjanski župan Hadrijan Corsi, ko je v sredo zvečer v Sedejevem domu predstavil krajevni javnosti obračun dela svoje uprave v iztekajoči se mandatni * dobi ter hkrati kandidatno listo, kateri sam naCeljuje, in program SSk za skorajšnje občinske volitve. VeCera se je udeležilo lepo število občanov, uvedla pa sta ga predsednik in tajnik števerjanske sekcije SSk Ivan Vogrič in Dominik Humar. Prisotni so bili tudi nekateri strankini pokrajinski in deželni voditelji s tajnikom Andrejem Berdonom na Čelu, saj je bil shod namenjen tudi evropskim volitvam.
Corsi je orisal težko
stanje, v katerem se je nahajala Steverjanska občina pred štirimi leti, in delo, ki je bilo v tem Času opravljeno. Omenil je ureditev cestnega omrežja s pokrajinsko cesto Gorica-Oslavje-Steverjan na Čelu, ki je bila zaprta od leta 1991. Govoril je o pomembnih investicijah v poslopji osnovne šole in otroškega vrtca, o delih za ureditev doma za ostarele, o popravilu vodovoda itd. Velikega pomena je tudi dejstvo, da je občinski svet marca letos dokončno odobril novi občinski regulacijski načrt, in to ob sodelovanju opozicije.
Kaj pa za prihodnost? Corsi s svojimi sodelavci najprej opozarja na potrebo po obrambi samostojnosti števerjanske občine, ki jo novi državni in predvsem deželni predpisi postavljajo v nevarnost. In to bodisi iz splošno razvojnih kot iz narodnostnih razlogov. Kandidati SSk (za občinski svet se potegujejo Anka Černič, Marjan Ci-glic, Milko Di Battista, Marjan Drufovka, Mirjam
Dorni, Dominik Humar, Jelko Komjanc, Florjan Lango, Silvana Mrak, Franka Padovan, Robert Prinčič in Ivan Vogrič) nadalje postavljajo v ospredje skrb za razvoj domačega otroškega vrtca in osnovne šole, rast krajevne kulturne in športne dejavnosti ter gospodarski razvoj v širšem briškem kontekstu, in to tudi ob vse Intenzivnejšem Čezmejnem sodelovanju.
Na večeru v Sedejevem domu je deželni tajnik SSk Berdon pohvalil števerjanske upravitelje in politične delavce za zavzetost in uspešnost, s katerima opravljajo svoje poslanstvo. Sicer pa je Berdon govoril predvsem o naporih za dosego pravičnega zaščitnega zakona, pri Čemer se je kritično obregnil ob pristajanje na nižanje ravni zaščite s strani le-vičasrkih komponent manjšine, ter o pomenu kandidature prof. Jožeta Pirjevca na listi Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) na skorajšnjih evropskih volitvah.
VOLILNA KRONIKA
Pisatelj Predrag Matvejevič jutri zvezčer v Kulturnem domu
Pisatelj in profesor na rimski univerzi Predrag Matvejevič, ki kandidira na listi SIK za evropski parlament, bo jutri ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu govoril na večeru na temo Evropa med Mediteranom in Uralom. Z njim se bo pogovarjal predsednik slovenskega PEN kluba Marko Kravos, na večeru pa bo prisoten tildi Damjan Primožič, kandidat SIK za Evropski parlament.
Klemše srečal kandidate Zelenih
Županski kandidat liste Skupaj za Sovodnje Vladimir Klemše se je vCeraj srečal s kandidati Zelenih za evropski parlament Giannijem Taminom, Massimom Val-piano in Renatom Fioreltijem. Taminu, ki je podpredsednik skupine Zelenih v evropskem parlamentu, je predstavil vprašanja, ki se odpirajo ob načrtovani rekonstrukciji avtocestnega odseka Gorica - Vileš zlasti glede varnosti in zaščite okolja. Predstavniki tiste Skupaj za Sovodnje bodo v prihodnjih dneh posegli pri raznih ustanovah, od Dežele do Pokrajine in sosedskih občin, da se bodoči krak prometnega koridorja zgradi ob spoštovanju najvišjih (evropskih) standardov.
Mladina pri Fl za Danesina
V soboto se je na Goriškem in na Tržaškem mudil evroposlanec stranke Forza Itatia Alessandro Danesin. Danesin je mlad politik, star 37 let, ki letos ponovno kandidira na listi FI v severo-vzhodnem kolegiju. Njegovo kandidaturo podpira strankina mladina F7K. Da-riesin je objasnil, da je v poslanski dejavnosti stalno pospeševal pretok informacij iz Bruslja v Italijo o možnostih, ki jih evropska hiša nudi Članicam. Pri nas se je Danesin posebej zanimal za družbene in gospodarske razmere v obmejnem pasu, še posebej v funkciji bodočega vstopa Slovenije v EU. Veliko vlogo, je dejal, bosta igrala razvoj demokracije in spoštovanja tržnih pravil v Sloveniji. Danesinu so tudi predstavili stanje v slovenski manjšini v Italiji, finančne probleme manjšinskih kulturnih organizacij ter potrebo po večji pozornosti Evrope do takih zadev. Danesin je obljubil pomoč pri stikih z evropskimi inštitucijami za posamezne iniciative na manjšinskem področju.
EVROPA
MED MEDITERANOM IN URALOM
Razpravo z uglednim predstavnikom jugoslovanske kulturne levice, prisateljem in docentom na rimski univerzi bo uvedel Marko Kravos, predsednik slovenskega P€N kluba
Jutri, 6. junija 1999 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
DRUŠTVO TRŽIČ
vabi na koncert
PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA “FINKO TOMAŽIČ”
Danes, 5. junija, ob 21. uri na Trgu republike v Tržiču, v sklopu poletne revije »Monfalconestate«.
_____________Vstop prost!-----------
NOVA GORICA / SREČANJE $ KANDIDATI ZA EVROPO
DOBERDOB / PREDSTAVITEV KANDIDATOV SSK
Zeleni so za preseganje meja
Ob tragični balkanski vojni so ideje Alexa Langerja še aktualne
V skladu z dosedanjo usmeritvijo preseganja vsakršnih meja so Zeleni vCeraj v Novi Gorici priredili predstavitveno srečanje kandidatov za Evropski parlament. Srečanja, ki je bilo na sedežu Krajevne skupnosti, so se udeležili trije od kandidatov, ki nastopajo v volilnem okrožju italijanskega severovzhoda: Renato Fiorelli, Gianni Tamino in Massimo (Mao) Valpiana ter go-riški občinski svetovalec Alessandro Bon.
Renato Fiorelli je v predstavitvenem posegu posebej poudaril, da so razlogi, zaradi katerih so Zeleni že pred štirimi leti z Alexandrom Lan-gerjem začeli novo pot za preseganje slehernih meja, toliko bolj aktualni danes ob tragičnih izkušnjah balkanske vojne pa tudi ob pospešenem postopku evropskega združevanja.
Dosedanji evropski
poslanec in podpredsednik skupine Zelenih v Evropskem parlamentu in ponovni kandidat Gianni Tamino je poudaril zlasti prizadevanja Želenih, da se Evropa aktivneje vključi v proces preprečevanja konfliktov, ter obrazložil načrt za sestavo takoimenovanega Evropskega civilnega korpusa za mir, ki so ga oblikovali prav Zeleni in ki ga je odobrila že Evro-
pska komisija. Taminova izvajanja je v nekaterih podrobnostih 'dopolnil Massimo Valpiana.
Glavna področja, ki jih v tej volilni kampanji posebej poudarjajo Zeleni, so mir, okolje, prevozi. Predstavniki Zelenih so novinarje seznanili tudi z nekaterimi bližnjimi pobudami za mir: od jutrišnje manifestacije v Avianu do pohoda Bari -Priština. (Foto Bumbaca)
Mladi a polni dobre volje
SSk je v sredo predstavila v Doberdobu svoje kandidate (na sliki -foto Bumbaca) in volilni program. Pozdravil je deželni tajnik Andrej Berdon, ki je podčrtal dejstvo, da je lista prenovljena in pomlajena.
Martina Pahor Abrami, kandidatka za župansko mesto, je navedla razloge, zaradi katerih je prvič stopila v politiko. V upravnih zadevah nima izkušenj, vendar je prepričana, da bo z dobro voljo in s pomočjo ostalih svetovalcev kos zahtevni nalogi. Posvetila bo posebno pozornost človeku in okolju, ki sta nerazdružno povezana. Njeni prvenstveni nalogi bosta: skrb za dobro počutje ljudi in rast na gospodarskem, kulturnem in duhovnem področju. Ostali kandidati SSk za občinski svet so: Cristina Antoni, Mario Bagon, Dario Berti-nazzi, Ivan Černič, Mario Ferletič, Luca Gregori, Romano Jarc, Nikolaj Pahor, Laura Peric Cosani, Romina Pizzo, Maja Radetič Gerin in Clau-dio Visintin.
Mario Bagon je postavil v ospredje problem obrtne cone na Poljanah zaradi preselitve tamkajšnje tovarne v Ronke. Poudarjena je bila potreba po boljšem vzdrževanju cest, pločnikov, zele-
nic ter ureditvi kanalizacije. Zgraditi bi bilo treba obvoznico za razbremenitev ceste skozi Jamlje in Dol in napeljati metan po Jamljah v odškodnino za zasedbo zemljišč. Maja Radetič Gerin je izrazila zaskrbljenost nad Mobitelovimi repe-titorji in elektrovodi v Doberdobu in Sabličih, ki so škodljivi za zdravje ljudi. Romano Jarc je poudaril potrebo po obvoznici, ki bi razbremenila promet na glavni cesti skozi Doberdob.
Ivan Černič se je zavzel za nadzorstvo krajevnega prebivalstva glede jusarskih pravic, za dopolnitev
že posegov pri šolskih zgradbah 5 šolsko telovadnico in ohranitev o delka srednje šole v povezavi s se dežem v Gorici. Glede socialnega skrbstva in zdravstva so kandida obljubili učinkovito pomoč mladih* družinam. V prihodnje bo Ir® ojačiti tehnični urad. Dario Ber ^ nazzi je izrazil upanje, da bo obe ska uprava namenila veC pozorn0 s ti kulturnim društvom.	j
VeCer je sklenil deželni Pre°®f-g nik SSk dr. Bernard Špacapan, ^ spomnil, da se stranka predsta I tudi na evropskih volitvah s kan daturo prof. Pirjevca.
GOSPODARSTVO / KRIZA
Predstavnika SGZ pri Sgartati
Treba je evidentirati izgubo poslov zaradi vojne na Balkanu
Načelnik zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega gospodarskega združenja Igor Černič in ravnatelj združenja Igor Orel sta obiskala predsednika Trgovinske zbornice Emilia Sgarlato, da bi ga opozorila na krizo, ki jo goriska import-export podjetja preživljajo v tem Času zaradi posledic vojne v Jugoslaviji. Predstavnika SGZ sta Sgarlati predocila dokaj zaskrbljujočo sliko razmer za podjetja, ki so Poslovala tako z ZRJ kot tudi s sosednimi balkanskimi državami, ki jih je Posredno prizadela vojna.
Sgarlata je soglašal z razlogi za zaskrbljenost in )e povedal, da je kot predsednik deželne zveze Unioncamere že pridobil soglasje vseh trgovinskih zbornic v deželi, da bi
zbrale med včlanjenimi podjetji podatke o realnem zmanjšanju poslov. Samo s točnimi podatki, ki bi izkazovali v Času stabilizirane izgube, je dejal, bo mogoče poseCi pri predsedstvu vlade in ministrstvu za zunanjo trgovino s prošnjo po izrednih ukrepih.
Predstavnika SGZ sta sogovornika seznanila tudi z obiskom pri goriškem prefektu glede istih problemov in povedala, da pri SGZ že zbirajo podatke o škodi. S tem v zvezi združenje vabi vsa import-export podjetja, ki še niso vrnila anketnega lista s podatki o padcu prometa z balkanskimi državami, da to storijo takoj, da lahko SGZ pravočasno posreduje podatke Trgovinski zbornici.
TRŽIČ / NOCOJ
Društvo Tržič prireja koncert TPPZ P. Tomažiča
Koncert bo na Trgu republike
Novonastalo kulturno društvo Tržič, ki skupno z društvom Jadro povezuje Slovence v Laškem, je doslej bilo pobudnik vrste zanimivih in kvalitetnih slovenskih prireditev na tem področju. Zimska sezona je mimo in sedaj se elani tržiškega društva že pripravljajo na poletno sezono. V Tržiču se že vrsto let odvija spored poletnih tržiških kulturnih prireditev. V letošnjem sporedu Tržič -poletje ’99 se slovensko kulturno društvo predstavlja s tremi prireditvami. Prva bo na sporedu že nocoj, ko bo nastopil na osrednjem Trgu republike v TržiCu Tržaški partizanski pevski zbor Finka Tomažiča. Pričetek koncerta bo ob 21. uri, vstop pa je prost.
Druga slovenska prireditev bo v soboto, 4. septembra (ob 21. uri), ko bo na trgu Falcone - Borselli-no Mittelevropski veCer, na katerem bodo sodelovale kulturne skupine iz Srednje Evrope in tudi seveda iz slovenskega kulturnega prostora.
Tretja prireditev pa bo razstava kraškega obrtništva ter likovnih izdelkov. Slednja bo od 4. do 15. septembra v tržiški galeriji »Antiche mura«.
Kot je razvidno, se društvo Tržič aktivno vključuje v tamkajšnjo kulturno stvarnost, kar po eni strani izraža bogato ponudbo slovenske kulturne dejavnosti, po drugi pa je izraz aktivne prisotnosti ter uveljavljanja Slovencev v Laškem.
(ik)
GLASBA
Polfinalni
nastopi
natečaja
Seghizzi
Jutri finale in nagrajevanje
Peti mednarodni natečaj v komornem petju »C.A.Seghizzi« se bo v deželnem avditoriju v Ul Roma nadaljeval nocoj ob 20. uri s polfinalnimi nastopi. Včeraj popoldne in sinoči so izvedli prvo selekcijo, na osnovi katere bo žirija, ki jih predseduje Samo Hubad, izbrala nocojšnje polfinaliste. Drevi bodo tekmovalci morali v 8 minutah izvesti dve skladbi, eno iz 19. in eno iz 20. stoletja. Med njimi bo žirija izbrala šest finalistov, ki se bodo jutri od 16. ure dalje potegovali za nagrade, medtem ko bo jutri zveCer ob 21. uri slavnostni koncert treh pr-vouvršCenih in podeljevanje nagrad. Tako za nocojšnji kot za jutrišnja koncerta stane vstopnica 10 tisoč lir.
^JUBILEJ / POROČILA STA SE 3. JUNIJA 1939
Diamantna poroka v Pevmi
Šestdeset let skupnega življenja Angela in Fanice Simčič
V Pevmi sta te dni praznovala diamantno poroko,
Častitljivih 60 let skupnega ®vljenja, Franciška-=Fanica j^olak in Angel SimCiC. Ju-oiianta sta si večno zvesto-b° obljubila 3. junija 1939 7 farni cerkvi v Pevmi, kjer )e obred opravil takratni j^npnik Anton Rutar. V kratkem klepetu sta nam sjavljenca zaupala, da sta °ba rojena še v Avstroogr-Ja monarhiji, da je gospod ^ngel pravi PevmCan, njedtem ko se je gospa Fa-^ Priselila v to vas že kot 1'letno dekle iz Koprive na Krasu, kjer je bila rojena . 8-2.1912. Njena družina I Vso prvo svetovno vojno pstala doma, kajti Kopriva J6 bila ena redkih kraških api, ki jih niso izselili. S Prihodom nove države pa IPJ6 pričel križev pot makovih. Ker je bil Fa-ipna oce železničar, so ga tasti pogosto preseljeva-s z družino vred. Nekaj let mii v Dornberku, nakar la 86 ntorali preseliti v Gal-o t v Lombardiji in tam Jpali do leta 1933, ko so se l!1!1 na Goriško in se na-Seith v Pevmi.
Gospod Angel je dve leti mlajši od žene, saj se je rodil v Pevmi 4.7.1914. Kot sam pravi, je še edini živeči PevmCan, ki se je rodil v vaškem predelu Placuta. Tega predela na desnem bregu vaškega potoka danes ni veC. V prvi svetovni vojni je bila cela vas porušena. Obnovljena Pevma je danes povsem drugače razporejena, Pla-cute pa niso nikoli veC obnovili. Gospod Angel nam je tudi povedal drobno zanimivost o svojem krstu. KršCen je bil na dan sv.Ane, 26.7.1914 zjutraj, proti večeru istega dne pa so se po vasi pojavili plakati, ki so pozivali k splošni mobilizaciji. Zače-
la se je 1. svetovna vojna! Begunstvo so Simčičevi preživeli v Novem mestu, po vojni pa so delili usodo desettisoCev, ki so ob povratku na Goriško našli opustošeno pokrajino in nove gospodarje. Vse je bilo treba zaCeti znova. Angel se je izučil v električni stroki in se je s to obrtjo ukvarjal vse do upokojitve.
V zakonu sta se Fanici in Angelu rodila dva sinova, leta 1940 Robert, leta 1946 pa Boris.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik, ki slavljencema želi še veliko skupnih let v zdravju in zadovoljstvu.
VIP
GORICA / OBRAČUN DELA
Senca nesreče v Bosni na prazniku karabinjerjev
Danes mineva 185 let od ustanovitve rodu karabinjerjev. Obletnico bodo slovesno obeležili tudi karabinjerji goriške pokrajine, in sicer v vojašnici General A. Cascino v Tržaški ulici v Gorici ob 18. uri.
Slovesnost bo nudila priložnost za pregled dejavnosti tega rodu oboroženih sil na Goriškem v zadnjih dvanajstih mesecih. Iz podrobnejšega poročila, ki nam ga je posredovalo pokrajinsko poveljstvo, naj povzamemo nekaj najpomembnejših podatkov. Karabinjerji so od junija 1998 do maja letos zasledovali 3.020 kaznivih dejanj, pri čemer so aretirali 108 oseb, 1.088 pa so jih prijavili sodnim oblastem. Ugodno so razrešili 1.029 primerov. Med najpomembnejšimi akcijami naj spomnimo aretacijo treh roparjev draguljarne v TržiCu 21. avgusta lani, aretacijo 3 oseb v Gradišču zaradi ponarejanja denarja 29. decembra lani, aretacijo 9 oseb in prijavo drugih 16 zaradi združevanja v zlikov-
ske namene in razpečevanja mamil decembra lani itd.
Karabinjerji so v zadnjih 12 mesecih izvedli 14.357 preventivnih posegov, delovali pa so tudi v prid zaščite okolja, kontrole kakovosti blaga in še na drugih področjih.
K vsemu temu je treba dodati, da goriški karabinjerji že dalj Časa sodelujejo v mednarodni mirovni misiji v Bosni in Hercegovini. Prav s tem v zvezi pa moramo omeniti tragični dogodek, ki bo gotovo žalostno odjeknil na današnjem prazniku go-riških karabinjerjev. Predvčerajšnjim je namreč v Bosni izgubil življenje v prometni nereci 30-letni karabinjer Angelo Foccia iz Foggie, ki je veC služboval v Gorici. V nesreči je umrl tudi marešalo Mar-cello Galloni iz Trenta.
Na današnji slovenosti v vojašnici Cascino bodo med drugim nagradili učence in dijake šol, ki so sodelovali pri natečaju karabinjerjev, med temi tudi tri dijake šole Trinko.
KINO 3 OBVESTILA
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »The matrbc«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss.
VITTORIA 3 17.45-20.15-22.10 »Ed TV«. I. Matthevv Mc Conaughey.
CORSO Rdeča dvorana:
18.00-	20.00-22.15 »Romance«. I. Caroline Ducey in Roc-co Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom.
Modra dvorana: 17.45-19.45-22.00 »Biglietti d’amo-re«. I. Andy Garcia in Andie McDovvell.
Rumena dvorana: 18.00-
20.00-	22.15 »Incubo finale«. I. Jennifer Lowe Hewitt.
TRŽIČ
EXCELSIOR 18.00 »Martin il marziano« (vstop. 5.000 lir). 20.00-22.10 »Ed TV«. I. M. Mc Conaughey.
H SOLSKE VESTI
OTROŠKI VRTEC in OSNOVNA SOLA ALOJZA GRADNIKA iz Steverjana vabita na sklepno prireditev, ki bo na šoli Gradnik v sredo, 9. junija, ob 14.15.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999.
SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske Solnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in Šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za Solnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih.
PRIREDITVE
ŽUPNIJA SV. FLORJANA in DRUŠTVO SEDEJ vabita na slavnostni veCer ob podelitvi priznanj organistom in pevovodjem in ob 70. letnici novih orgel. Slavje bodo oblikovali MePZ F.B. Sedej in organist Andrej Pegan v petek, 11. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Steverja-nu.
KD SKALA - GABRJE vabi na Koncert na borjacu v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem proštom v Ga-brjah. Nastopil bo moški pevski zbor Skala Gabrje pod vodstvom Mirana Rusije ter, kot gost, mešani pevski zbor RdeCa zvezda iz SaleZa.
KNJIŽNICA D. FEIGEL bo
od 7. junija do 17. septembra odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in od 30.8. do 10.9. Slovensko poletno središče. Prijave v Dijaškem domu tel. 0481/533495.
IZLETI
KSD KRAS vabi na izlet na Koroško v soboto, 12. junija. Vpisovanje pri Vandi Vižintin (tel. 0481-78241) Se danes od 17. do 19. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet v Miin-chen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Prijave do konca junija na sedežu društva ah pri poverjenikih.
ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke GORICA
IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRZIC
MONTESHELL-Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipugha
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESH,-Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste
■ ■ ■__■
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU - S NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
DANES iz Gorice: 10.00, Al-berino Furlan iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00, Eleonora Millich vd. Marsan in splošne bolnišnice v Gradišče; 12.45, Olimpia Geremini por. Russian iz bolnišnice Janeza od Boga v Koprivno.
V	Sovodnjah: 9.00, Vincen-zo Miranda v cerkvi in na sovo-denjsko pokopališče.
Iz Tržiča; 10.45, Cesarina Papai por. Milost iz splošne bolnišnice; 13.30, Riccardo Furlan iz splošne bolnišnice.
V	Ronkah: 10.00, Padovan Ermelinda vd. Brandolin iz mrliške veže pokopališča.
V	Krminu: 10.00, Alida Tunis vd. Simonig iz bolnišnice na pokopališče.
Toyota Corolla Clima vam nudi največ v življenju.
Pri nas jo lahko dobite takoj z izjemnim
brezobrestnim finansiranjem, s prvim obrokom oktobra. A samo do 30. junija.
Corolla Clima 3 vrata - 5 vrat - Station Wagon	t
•	Motorji: 1.3 16v - 1.6 16v - 2.0 dizel	«
•	klima naprava • elektrosnki ABS s 4 senzorji • dvojni airbag
•	immobilizer • servovolan
•	garancija 3 leta ali 100.000 km, podaljšljiva so 5 let ali 160.000 km
Finansiranje do 12.000.000 lir v 36 mesecih brez obresti s plačilom prvega obroka oktobra (TAN 0%, TAEG 1,18%, stroški preiskave: 250.000 lir). V primeru odobritve.
od 23.500.000* lir
Pričakujemo vas tudi danes in jutri.
Autocrali	® tovota
Gorica, ul. III. armata 180, tel. 0481/524133	preizkusite razliko
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih . partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
CONFINDUSTRIA / PREDSEDNICA MLADIH PODJETNIKOV
Monopoli in korporacije hromijo reformni proces
Oster napad Emme Marcegaglia na konservativne sile, ki se nahajajo v civilni družbi, sindikatih in strankah
SANTA MARGHERI-TA LIGURE - Sindikat? »V nekaterih svojih komponentah je ena najbolj konservativnih sil v državi.« Levosredinske vlade v Evropi? »Povzročile so izgubo pogonske vloge Stare celine na področju liberalizacije.« To sta dve izmed puščic, ki jih je na tradicionalnem spomladanskem zborovanju mladih industrijcev Con-findustrie v letoviščar-skem kraju Santa Mar-gherita Ligure izstrelila njihova predsednica Erama Marcegaglia v svojem uvodnem poročilu. Marcegaglia je apelirala na politiko, naj se znova polasti svoje vloge reformatorja in naj ima veC poguma, predvsem za prilagoditev pokojninskega sistema in trga dela, kar bi moral vsebovati že bližnji vladin ekonomsko-fi-nancni programski dokument (DPEF). Seveda ni pozabila na potrebo po znižanju davčnega pritiska in po zmanjšanju teže birokracije, kot tudi ne na privatizacije	in
sproščanje trgov. Izognila se je sicer neposrednega napada na D’Alemovo vlado, vendar je vse, vključno z vlado pozvala, naj prenehajo z »volilnimi proglasi, ki se razblinijo v nic ob prvem dvigu ščitov konservativnih sil«. »Dovolj je lažnih napovedi, ki jim ne sledijo dejanja. Meja, ki danes loCuje dva miselna svetova, ni veC meja med levico in desnico, ampak zid med razočaranjem in upanjem, med preteklostjo in prihodnostjo, med konservacijo in modernostjo.« Ah z drugimi besedami med tistimi, ki se
nahaja v krogu zajamčenih in tistimi, ki so zunaj.
»Strnjeni blok konservatorjev,« kot ga je označila Emma Marcegaglia, sestavljajo javni uslužbenci in velika monopolistična podjetja; profesionalci, »ki jih ščitijo pozlačene kletke njihovih zbornic«, trgovci in operaterji, ki so uživali svoje male monopole. Toda tudi tista podjetja, ki so »živela v senci tega sistema in zmagovala na zakupnih natečajih po zaslugi poznanstev in debelih ovojnic«. Vse te subjekte zastopajo »običajne grupe moči, ki se nahajajo v civilni družbi in v vseh strankah«. To je torej tista »Italija zvi-
tih«, »anahronističnih korporacij«, ki se krčevito upirajo trgu. Mednje je Marcegaglia uvrstila tudi sindikat oziroma del sindikata in Čeprav ni navedla nobene kratice, je mogoCe razumeti, da misli predvsem na CGIL. »Sindikati so se uprli vsem najpomembnejšim reformnim projektom, ki so bili predstavljeni v zadnjih letih, od pokojnin do trga dela, privatizacij in liberalizacije trga. V tej svoji viziji so v bistvu popolnoma dosledni z vizijo šibkega in nezaščitenega delavca, ki ga je treba braniti pred pastmi starih in novih gospodarsjev,« je dejala Marcegaglia.
Proizvodni sporazum Telitala s kanadsko Nortel Netvvorks
ROMKE - Družba bctant Spa iz skupine Tehtal in kanadska multinacionalka Nortel Netvvorks sta včeraj v Parizu podpisah pismo o namenih za proizvodnjo dela baznih postaj za GSM telefonijo v Italiji. Družba bctant z Ronk je lider v sektorju storitev elektronske manufakture na kontakt. Dogovor s kanadsko multinacionalko predvideva različne tehnične faze proizvajanja baznih GSM postaj in se vključuje v strategijo hitre mednarodne ekspanzije italijanske družbe oziroma grupe Tahtal, ki je edini italijanski proizvajalec mobilnih telefonskih naprav, bctant je nastala pred manj kot dvema letoma in ima že deset obratov v Italiji in Nemčiji, v katerih zaposluje veC kot 2200 oseb. Pismo o namenih sta podpisala Cesar Cesaratto, predsednik VVireless Solutions Emea, in pooblaščeni upravitelj bc-tanta Renzo Polesel.
V Črni gori prva nagrada slovenskim projektantom
MARIBOR - Na mednarodnem natečaju Direkcije za ceste Črne gore za idejno rešitev premostitve Bokoko-torskega zaliva - nadaljevanje Jadranske magistrale - je mednarodna žirija med 18 prispelimi rešitvami prvo nagrado podelila rešitvi mostu, ki ga je zasnoval Marjan Pipenbaher iz Inženirskega biroja Ponting iz Maribora skupaj z arhitektom Janezom Koželjem s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Žirija je natečajno rešitev, ki predvideva gradnjo 967 metrov dolgega mostu s poševnimi zategami ocenila kot najprimernejšo za prehod ožine Verige na južnem delu Bokokotorske-ga zahva. Gre za sodobno oblikovno in konstruktorsko rešitev mostu z dvema betonskima pilonoma in poševnimi zategami, z glavnim navigacijskim razponom dolžine 450 metrov.
ENI / NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI DELNIČARJEV KONCERNA
Renato Ruggero prevzel
lomilo energetskega velikana
RIM - Skupščina delničarjev naftnega koncema ENI je včeraj odobrila predloge večinskega (zakladno ministrstvo) in manjšinskega delničarja za obnovo upravnega sveta, ki bo vodil družbo naslednja tri leta. Kot znano, je vlada prek zakladništva pred kratkim izbrala tudi novega predsednika, in sicer Renata Ruggiera, ki mu je spomladi zapadel mandat na vrhu Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Nov upravni svet je takole sestavljen: Renato Ruggiero (predsednik); Vittorio Mincato, Luigi De Paoh, Umberto Colombo, Giulio Sapelli (svetniki, ki zastopajo večinskega delničarja); Alberto Cio, Renzo Cosh, Mario Cattaneo (svtniki, ki zastopajo privatne delničarje). V upravi bi moral
kot neposredni predstavnik zakladnega ministrstva ostah tudi njegov generalni direktor Mario Draghi, medtem ko zapuščajo upravni svet dosedanji predsednik Guglielmo Moscato ter svetnika Davide Pastorino (večina) in Victor Uckmar (privatni delničarji).
Skupščina delničarjev je med drugim sklenila, da ostane število elanov in mandat upravnega sveta nespremenjen, medtem ko bo nov upravni svet na prvi seji potrdil dosedanjega pooblaščenega upravitelja Vittoria Mincata. Kot znano, je ta lani jeseni nasledil Franca Bemabeja po njegovem odhodu k Telecomu. Novo vodstvo italijanskega energetskega velikana, med katerega delničarji je tudi libijska družba Lafico (za katero se govori, da bi utegnila poveCah svoj kapi-
talski delež od 0,15% na 1% do 2%), ima med glavnimi nalogami v načrtu iskanje novih mednarodnih zavezništev. Novega predsednika, ki je bil svojčas tudi minister italijanske vlade, Čaka zahtevna izdelava strateških načrtov, saj je italijanski energetski koncem še vedno sam kljub intenzivnemu procesu koncentracij na naftnem področju.
Kar zadeva letošnje poslovanje družbe je Mincato dejal, da je drago trimesečje veliko boljše od prvega, ko se je operativni dobiček - v znesku 3.524 milijard lir - znižal za skoraj 10% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Seveda je temu bottrovala zelo nizka cena nafte, ki je v začetku leta veljala 10, zdaj pa se je povzpela že na 15 dolarjev za sod.
SLOVENIJA / SODELOVANJE V PROGRAMU EU ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA
Doseženi pogoji za reforme podjetniškega sistema
Že letos bo slovensko podjetništvo dobilo 473.000 evrov subvencij prek tretjega večletnega programa
LJUBLJANA - Prvega junija je začel veljah sklep pridružitvenega sveta, na podlagi katerega bo lahko Slovenija v okvira Evropske unije sodelovala pri programu Evropske unije na področju malih in srednjih podjetij. Prek tretjega večletnega programa za mala in srednje velika podjetja bo tako slovensko podjetništvo letos dobilo 473.000 evrov subvencij, namenjenih spodbujanju razvoja malega in srednjega podjetništva, je na novinarski konferenci povedal državni podsekretar na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Sašo Sedmak.
Kot je povedal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, so v Sloveniji reforme na podjetniški ravni nujno potrebne, saj se morajo slovenska podjetja ustrezno pripraviti, da bodo sposobna tekmovah v pogojih velikega trga. Pohtika EU za mala in srednja podjetja pri tem temelji na dveh povezanih programih. Gre za Globalni program in za Tretji
večletni program 1997-2000. Namenjena sta doseganju prednostnih ciljev politike EU, ki sovpadajo s slovenskim programom za izboljšanje delovanja malih in srednjih podjetij. Ti so: poenostavitev in izboljšanje upravnega in zakonskega poslovnega okolja za podjetnike, ureditev in izboljšanje finančnega okolja, pomoč pri internacionalizaciji malih in srednjih podjetij, izboljšanje konkurenčnosti ter pospeševanje izbranih ciljnih skupin podjetnikov.
V okviru teh ciljev je po letošnjih načrtih za podporo razvoja mreže centrov Euro ftifo v Sloveniji namenjenih 140.000 evrov, za razvoj dejavnosti sektorja trženja
130.000	evrov, pospeševanju neposrednih stikov med podjetji v okviru programa Interprise bodo letos namenili 50.000 evrov, v okviru programa Europartenariat pa
113.000	evrov, poleg tega pa bodo za spodbujanje in razvoj obrtništva namenili 40.000 evrov.
Financiranje subvencij deluje na podlagi multiplikacije virov sredstev, kar pomeni, da Slovenija poleg upravnih stroškov, ki bodo za prvo leto znašali 33.000 evrov, plača polovico namenjenih sredstev, ki se krijejo iz državnega proračuna, drugo polovico pa bodo krili iz nacionalnega programa Slovenije Phare.
Program bo realiziran v roku enega leta, stekel pa bo tri mesece potem, ko bo Slovenija evropski komisiji plačala obvezni delež sredstev. Kot je povedal Sedmak, naj bi to plačilo sledilo v roku štirih mesecev. Koordinacijo na državni ravni vodi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, za izvedbo programa pa bodo ustanovili ustrezno projektno skupino, ki bo skrbela za delovanje na regijski ravni. Koordinator izvedbe programa na nacionali ravni je Sašo Sedmak z ministrstva za malo gospodarstvo.
Sladno z določbami evropskega sporazuma pa Slovenija po Bavčarjevih besedah enakopravno sodeluje tudi v nekaterih drugih komunitamih programih EU, med drugimi je bila odločitev za šolske programe Socrates, Leonardo in Youth for Europe sprejeta konec aprila, za program SME je procedura tako s strani Slovenije kot Komisije zaključena, program Save II je znotraj usklajevanja komisije, paket programov s področja zdravstvaje potrebno prevesti in sprejeti na vladi, program Raphael je v postopku kon-sultacij znotraj komisije, pri programih s področja financ Cu-stoms, Fiscalis in Karolus je v pripravi pravna podlaga s strani komisije, osnutek odločbe za 5. okvirni program za področje znanosti in tehnologije je v prevajanju, za sprejem pa je pripravljena tudi pravna podlaga programa Culture 2000. (STA)
		
4. JUNIJ 1999	V EVBIH POVPREČNI TEČAJ		
VALUTA	4.06.	3.06.
ameriški dolar	1,0315	1,0382
japonski jen	125,45	125,80
grška drahma	324,00	323,82
danska krona	7,4302	7,4311
švedska krona	8,9115	8,9340
britanski funt	0,6412	0,6458
norveška krona	8,2275	8,2410
Češka krona	37,486	37,534
ciprska lira	0,5776	0,57778
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	248,41	248,78
poljski zlot	4,1335	4,1450
slovenski tolar	194,5196	194,4426
švicarski frank	1,5877	1,5928
kanadski dolar	1,5233	1,5344
avstralski dolar	1,5837	1,6082
novozelandski dolar	1,9444	1,9800
		
4. JUNIJ 1999		NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
VALUTA		
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira		200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP	1 PRODAJANJ	
ameriški dolar	1,0372	1,0210
britanski funt	0,6470	0,6342
švicarski frank	1,6026	1,5697
danska krona	7,5697	7,2841
norveška krona	8,4150	8,0378
švedska krona	9,1316	8,6948
kanadski dolar	1,5465	1,4895
grška drahma	339,94	295,90
japonski jen	129,51	121,68
avstralski dolar	1,6618	1,5523
slovenski tolar	203,82	193,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
Češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
				
4, JUNIJ 1999	EVRO		URI	 J	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodajo.
ameriški dolar	1,0398	1,0194	1862	1899
britanski funt	0,6520	0,6380	2970	3035
kanadski dolar	1,5356	1,4991	1261	1292
japonski jen	127,3793	124,4166	15,20	15,56
švicarski frank	1,6071	1,5771	1205	1228
norveška krona	8,3623	8,1617	232	237
švedska krona	9,0695	8,6486	213	219
grška drahma	324,4977	318,1189	5,97	6,09
danska krona	7,5543	7,3741	256	263
avstralski dolar	1,6086	1,5741	1204	1230
slovenski tolar	199,2047	193,2405	9,72	10,02
hrvaška kuna	8,2394	7,5932	235	J55__,
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRl_,
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira	1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27	989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555
MILANSKI BORZNI TRG
1	4. JUNIJ 1999	!		INDEKS MIB 30:-O,-	
delnica	cena € var.%	delnica	cena €
AEM	1,948 +1,35	INA	”1246
ALITAUA	2,886 +0,38	ITALGAS	4,399
ALLEANZA	10,666 -0,66	MEDIASET	8,307
AUTOSTRADE	7,084 +0,25	MED10BANCA	10,783
BNL	2,883 +0,83	MEDIOLANUM	6,909
COMU	6,862 -1,22	MONTEDISON	0,848
BCA Dl ROMA	1,455 +0,62	OLIVETTI	2,990
FIDEURAM	5,588 +2,17	PIRELLI SPA	2,651
INTESA	4,8321 -1,80	RAS	9,735
BCA POP BS	41,460 -0,48	ROLO BCA 1473	23,220
EDISON	8,645 +0,15	SAN PAOLO IMI	12,712
ENI	5,975 -0,63	TIM	5,837
FIAT	3,145 -0,44	TELECOM ITA	9,529
F1NMECCANICA	0,891 +1,02	UNICREDIT	4,468
GENERALI	34,740 -0,54	UNIM	^ 0,442
Podružnica Milano 1/0
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska bani
tka d. d -1
CELOVEC / NSKS
LJUBLJANA / PRED DNEVOM IZGNANCA
Do jeseni bodo pripravili volitve vodstva
V začasnem predsedstvu so skoraj vsi dosedanje predsedniki
Zborovanje v opomin na pretrpljeno gorje
Društvo izgnancev Slovenije združuje več kot 20.000 članov - Pozdrav Milana Kučana
CELOVEC - Po kolektivnem odstopu celotnega Predsedstva na Čelu s Predsednikom Nantijem Otipom bo Narodni svet Koroških Slovencev do jeseni letos izvolil na nepo-srednjih volitvah novega predsednika. Istočasno bodo elani izvolili tudi Poslance 60-clanskega Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ki je najvišji °rgan organizacije. Po izvolitvi vseh organov orga-jnzacije bo Narodni svet z javno slovesnostjo praznoval 50-letnico obstoja. Na Proslavi bo NSKS javnosti Predstavil poglobljeno oceno položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na tej osnovi bo pripravil tudi koledar operativnih posegov.
To je vCeraj na tiskovni konferenci napovedal no-ri začasni predsednik Ru-'ii Vouk. V začasnem vod-stvu, ki bo organiziralo vo-ntve in opravljalo tekoCe Posle, so z Reginaldom Vospernikom, Matevžem Grilcem in Nantijem Oli-Pom zastopani kar trije Posedanji predsedniki VSKS, nadalje državni po-rianec Liberalnega foruma Karel Smolle, dosedanji Podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik, predsed-dik Krščanske kulturne fvaze (KKZ) Janko Zerzer ter Stefan Domej, predstavnik južnokoroških k^aetov v koroški kmetij-ski zbornici.
Nanti Olip je po svojem odstopu na novinarski konferecni dal izredno negativno oceno o avstrijski jdanjsinski politiki. Dejal 'd da je bil kancler Klima * doslej najslabši« za avstrijske manjšine ter mu ooital, da z narodnostnimi skupnostmi niti noče go-
voriti. Glede sosveta je Otip menil, da ga je vlada popolnoma zlorabila za svoje namene. Zato NSKS tudi v prihodnje ne bo sodeloval na sejati tega organa. Vouk je še dodal, da se bo NSKS dokončno izstopil iz sosveta, Ce bi Upravno sodišče zavrnilo pritožbo NSKS glede sestava.
Tako Vouk kot Olip sta na tiskovni konferenci opozorila na negativne posledice politične dvo-tirnosti slovenske narodne skupnosti in poudarila, da NSKS tudi v prihodnje ne bo odstopal od svoje zahteve po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu koroških Slovencev.
Vouk je s tem v zvezi napovedal pogovore z drugo osrednjo politično oiganizacijo koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij (ZSO). Ob tem je poudaril, da se bosta morali obe osrednji organizaciji nujno dogovoriti o nekem korektivu, ki bo dokončno odločal o vseh vprašanjih, v katerih obe osrednji manjšinski organizaciji nista uspela uskladiti stališč.
Ivan Lukan
LJUBLJANA - Pred 58 leti je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi vlak s slovenskimi izgnanci v nemška izgnanska taborišča. V želji, da se podobni izgoni ne bi nikoli veC ponovili je Društvo izgnancev Slovenije (DIS) pred bližnjim Dnevom izgnancev, 7. junijem, pripravilo zborovanje kot spomin in opomin na pretrpljeno gorje, ki ga mnogi izmed njiti niso preživeli.
Podpredsednica društva Ivica Žnidaršič je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila, da se o usodi izgnancev, taboriščnikov in drugih, ki jih je zajela vojna vihra in v kateri so izgubili domala vse, kar so imeli, v svetu kot tudi v Evropi premalo ve. V takšnih razmerah je od izredne pomembnosti dobra organizacija društva, ki v okviru svojih 82 krajevnih organizacijah združuje veC kot 20.000 članov, in ki s številnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi skrbi za ohranjanje zgodovinskega spomina na vojno gorje. Tragedijo izgnancev mlajše generacije po njenih besedah morda ob pričujočem dogajanju na Kosovu, bolje razumejo.
Predsednik države Milan KuCan je ob tej priložnosti na DIS naslovil pismo, v katerem je poudaril, da je zborovanje veC kot zgolj spominska slovesnost, saj so izgnanci živi pomnik trpljenja, ki ne more in ne sme zbledeti iz zgodovinskega spomina naroda in ki zavezuje pristojne organe slovenske države. Po Kučanovih besedah doslej opravljeno delo aktivistov in vodstva društva nikakor ne nadomešča odgovornosti državnih organov, da bodo
V Štanjelu o programu Phare
ŠTANJEL - Na Gradu Štanjel se je včeraj začel otvoritveni sestanek skupnega odbora za sodelovanje med Slovenijo in Italijo z obravnavo predloga programa Phare za čezmejno sodelovanje 98/99.
Predlog programa Phare CBC z Italijo za obdobje 1989/99 vključuje okoljski program v višini 3 milijonov evrov, progmm za aktivimnje zaposlenosti v obmejnem območju v višini milijona evrov ter pmv tako milijon evrov za SUad malih projektov- projektom "ljudje-ljudem". Predlagani program je zadnji, ki temelji na prijavah posameznih projektov, povezanih v vsebinske sklope. Program Phare CBC bo po letu 2000 zahteval predhodno izdelavo celovitih razvojnih programov, skupaj s partnerji na italijanski strani meje, v katerih bodo po sodobni planerski metodologiji upoštevani vsi vidiki (okoljski, gospodarski, družbeni) dogovora glede razvoja nekega območja - vsak projekt bo ocenjen z vidika skladnosti s temeljnimi sprejetimi razvojnimi programi. (STA)
doma in v odnosih z drugimi državami Cim prej sprejete vse potrebne odločitve in sklepi za reševanje problemov, ki pestijo slovenske izgnance.
NavzoCe sta nagovorila tudi državna sekretarja Damjan Lah z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Edo Pirkmajer z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki sta se v svojem krajšem nagovoru osredotočila predvsem na izvajanje zakonodaje, ki rešuje vprašanja žrtev vojnega nasilja, kot tudi na sprejemanje zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki po dobrih treh letih in pol še vedno ni prišel v drugo parlamentarno branje. Glede slednjega je Pirkmajer dejal, da naj bi vlada še pred pričetkom letošnjih poletnih počitnic omenjeni zakon vendarle poslala v zakonodajno branje, kar so izgnanci z navdušenjem pozdravili. Sprejetje omenjenega zakona kot tudi ustanovitev sklada je gesta solidarnosti, saj se doživetega gorja ne da odpraviti, zato tudi ni možna poprava krivic, je dejal Pirkmajer in ob tem dodal, da se izgubljenih življenj ne da povrniti in da gre tako zgolj za simbolično pomoC preživelim.
V društvu pa so zadovoljni tudi s četrtkovim srečanjem s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ki so ga seznanili s svojimi prizadevanji za izterjavo vojne odškodnine, ob tem pa izrazili upanje, da bo zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine kmalu na poslanski klopeh.
Poleg ostalih argumentov za izterjavo vseh oblik vojnih odškodnin zlasti od Nemčije, je DIS lani izdelalo tudi podrobno analizo o prisilnem delu Slovencev med drugo svetovno vojno v nacistični Nemčiji in v drugih okupatorskih državah, ki bi vladnim organom pomagali kot dodatni argument za izterjavo preostale vojne odškodnine, ki jo je nemška država, kot naslednica tretjega rajha Sloveniji še dolžna.
Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih 63.000 Slovencev, od tega samo v nacistično Nemčijo približno
45.000,	pred izgonom jih je pobegnilo
17.000,	približno 30.000 pa jih je bilo na prisilnem delu. Od omenjenih 63.000 izgnancev pa jih živi še približno ena tretjina. (STA)
rl KULTURA / POGREB PISATELJA -j
V Moteradi danes zadnji pozdrav Fulviu Tomizzi
Predsednik Pokrajine vztraja pri res nizkotnih polemikah
BUJE - V rojstni Materadi pri Bujah bodo danes dopoldne pokopali velikega istrskega pisatelja Fulvia Tomizzo, ki je umrl za neozdravljivo boleznijo. Tomizza bo tako za vedno počival v rojstni Istri, ki jo je tako ljubil in stalno opisoval v skoraj vseh svojih knjigah. Pogrebna svečanost bo ob ll.uri.
Pisatelja in njegovo ustvarjalnost so počastili v Italiji, v sosednjih državah in tudi v tujini; na Tržaškem je Tomizzova smrt boleče odmevala v večinskem narodu in v slovenski manjšini, od njega pa so se ganjeno poslovili tudi mnogi istrski begunci, še posebno tisti, ki so z njim delili skupne ideje o sožitju in o sodelovanju med narodi. Glavnina ezulskih združenj je ob njegovi smrti ubrala pot molka, kar je po svoje do neke mere lahko razumljivo, popolnoma nerazumljiva pa je polemika, ki jo je v zvezi s Tomizzovo smrtjo sprožil predsednik Pokrajine Trst, istrski begunec Renzo Codarin.
Namesto, da bi molčal, kot so naredili mnogi njegovi somišljeniki, je Codarin najprej v pokrajinskem svetu in nato še v dnevnem tisku izzval res nizkotno polemiko, ki je v znak spoštovanja do Tomizze res nima smisla obnavljati. V četrtkovem Piccolu je pokojnemu »celo« očital, da je bil elan DSL, v bistvu naslednikov jugoslovanskega režima, ki je svojCas izgnal Italijane iz Istre.
Codarinu na kratko odgovarja tajnik LD Stelio Spadaro. Naša stranka, piše Spadaro, bi bila ponosna, Ce bi imela v lastni sredi tako visoko kulturno in moralno osebnost, kot je bil Tomizza. Zal pa pisatelj ni bil nikoli elan ne DSL in niti LD, zaključuje tajnik LD.
v Ljubljani Znanost (ne) grize
LJUBLJANA - Znanstve-°razsikovalni center SA-q organizira danes med ri30 in 12.30 na Čevljar-mostu v Ljubljani ^ oi mini festival z naslo-°m Znanost (ne) grize.
^evai° gesla "za" ali "proti" Trosti in tako pomagajo ali ovreči pre-^ canje, da humanistične >■ ^posti zaznamujejo v ,6nja slehernega Slo-Oca in pomembno pri-Pevajo k razvoju Slove-, i®- Najbolj izvirna gesla 0 nagrajena, razglasitev Šoncev bo v nedeljo
opoldne.
s j^PBram festivala bodo g. avljale predstavitve rame !V?,ne dejavnosti posa-S®titutov pri ZRC Siin n k^dtuta 23 arheolo-Ant’ Geografskega inštituta razi0?9 Kritim. Instituta za sben 0Vani(1 Krasa in Gla-
tuta v ^odopimega inšti-
lc»k tiS.3811 festivala bo za-£ ZRC SAZU prodajala s Pob„ J2 sv°jega programa deset j1 m deset- do pet-2a n 0dsi°hnm popustom.
»Le čevlje sodi naj kopitar«
Nadaljevanje s 4. strani
ne bila na stežaj odprta tudi prireditvam in pobudam Italijanov, ki se odvijajo izključno v italijanskem jeziku.
»Krono« Gombačeve analize pa predstavlja trditev, da Masellijev predlog dokončno presega italijanski tabu o priznavanju obstoja slovenskega življa v središčih Trsta in Gorice, saj naj bi določal, sa se javna raba slovenščine končno zasidra prav mestnih središčih in da se tako Benečiji vrne Čast Cedermacov.
Kje je GombaC to prebral, ni znano! Masellijev osnutek namreč govori le o tem da bi v središču Trsta in Gorice (ter Milj) uprave morale ustanoviti vsaj eno občinsko izpostavo, ki bi bila v stanju poslovati dvojezično. Nikjer ne piše nic o tem, da bi v centru Trsta in Gorice občine morale izpostaviti n.pr. dvojezični napis ali tablo. Upravičeno ogorčenje, ki je nastalo ob odstranitvi dvojezične, hrvasko-italijanske table z istrskega deželnega sveta nas torej se dodatno prepričuje, da bi se
javna raba slovenščine končno zasidra prav v mestnih središčih šele takrat, ko bi zakon dvojezičnost zares predvideval na celotnem območju, kjer živimo še zlasti pa v mestnih središčih.
Se manj pa je v Masellije-vem predlogu govora n.pr. o Čedadu, zato Gombača vabim, da si prebere skrajno negativno stališče tamkajšnjega župana v zvezi z uvedbo dvojezičnosti, ki ga je zagovarjal na avdicijah v rimskem parlamentu. Paradoks je sedaj v tem, da paritetna komisija, ki jo predvideva Masellijev osnutek in s katero se GombaC strinja, bi morala odločati o vključitvi Čedada v seznam občin, kjer naj bi lahko izvajali zaščitne norme, prav na podlagi stališč tamkajšnjega župana!
Iz izkušenj, ki jih je imela Južnotirolska manjšina z Italijo in to kljub resni podpori njene matične države, ki se ni bala sprožitve mednarodnega spora v OZN zaradi priznanja pravic svoje manjšine in kljub dejstvu, da so tam Nemci pravzaprav v večini, je posla-
nec Juznotirolske Ljudske stranke (SVP) v evropskem parlamentu dr. Michl Ebner -pri tem verjetno velja dr. Gombača spomniti, da je Ebner tudi predsedoval poslanski komisiji evropskega parlamenta za pridružitev Slovenije E.U. ! - na nekem predavanju v
Trstu našo manjšino ostro opozoril, da karkoli ne bi bilo v zaščitnem zakonu izrecno zapisano, Slovenci v Italiji zagotovo ne bomo dobili, pa še celo tega zagotovo ne, kar bi bilo izrecno napisano.
Da predstavlja v Italiji, pa ne samo tu, imenovanje komisije pri reševanju nekega vprašanja, v bistvu odlaganje reševanja teh istih zadev, na pamet vedo tudi najslabši študentje zgodovine ali političnih ved, za dobrovernega zgodovinarja pa ne bi smelo biti nikakršnega dvoma.
Zato gospodu Borisu M. GombaCu postavljam najprej predlog, potem še vprašanje in si dovoljujem, mislim da legitimno, tudi nasvet.
1.	Predlog: v Sloveniji naj organizira javno okroglo mizo
o tem vprašanju, z resnimi strokovnjaki iz manšjinskega področja (morda kar oddajo Omizje na slovenski televiziji) in naj tja povabi tudi predstavnike stranke Slovenska skupnost (ki niso edina pomembnejša komponenta znotraj manšjine, ki se z Ma-sellijevim predlogom ne strinja, saj ima tudi ena od krovnih organizacij (SSO) prav taksno stališče). Ce pa bi se dr. Boris Mario GombaC tudi sam udeležil nedavne tiskovne konference SSk v Cankarjevem domu, bi si verjetno taksna, za strokovnjaka, neresna stališča in blamažo zagotovo prihranil.
2.	Vprašanje: Kakšno potrebo je imel, da je dal tako klavrne izjave sicer priznani zgodovinar (ki ni ista oseba kot njegov zamejski soimenjak, in bi nas v tem primem seveda nic preveč ne Čudilo, saj zadeve poznamo), povrh pa se član mešane slovensko-ita-lijanske kulturno-zgodovin-ske komisije, ki je bila ustanovljena že leta 1993, doslej pa (so jo morda prav zato
ustanovili ?) še ni uspela predstaviti zaključkov svojega raziskovanja.
3.	Nasvet: Ce ze del t.i. »stroke« in politike v Sloveniji ne misli resno podpirati Slovencev v Italiji v njihovem legitimnem boju za resnično priznanje pravic in zaščite, ki sta pogoj za njihov obstoj in ob dejstvu, da je Slovenija obem manjšinam na svojem ozemlju (kar ji seveda štejem v Čast) priznala tako visok zaščitni standard, da si ga zamejski Slovenci niti ne upamo zahtevati, gospodu dr. Bo- -risu Mariu GombaCu in podobnim strokovnjakom, prav zaradi njihovega siceršnjega ugleda svetujem, da vsaj molčijo in se tako izognejo povzročanju škode, ki nam jo z neresnimi, neutemeljenimi, neosnovanimi in mestoma žaljivimi, vsekakor pa škodljivimi nastopi, take izjave zagotovo prizadejajo. Sicer bomo Slovenci v Italiji morali ugotoviti, da smo nasprotnike našega obstoja, ki jih v Italiji že zelo dobro poznamo in niso samo na desnici, tokrat dobili še v Sloveniji.
ŠPORT
Sobota, 5. junija 1999
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP
KOLESARSTVO / GIRO □'ITAUA
Italija drevi v Bologni proti trdoživemu Walesu
Med pripravami več poudarka »nogometni borzi« kot tej tekmi - Medsebojni obračun ugoden za »azzurre«
Marce Pantani z lepim podvigom do svoje 4. zmage
BOLOGNA - Italija bo drevi ob 20.45 igrala v Bologni kvalifikacijsko tekmo proti VValesu, ki ga je na tem turnirju že premagala prav v uvodnem srečanju z 2:0. Bolj kot nasprotnikov pa se italijanski zvezni trener boji, da bi »azzurri« drvi stopili na bolonjsko igrišče DalVAra s podcenjevalnim odnosom, saj se je ta teden na pripravah v Covercianu v glavnem govorilo o »nogometni poletni borzi«.
Zoff je tudi potožil, da vsi itlaijanski mediji poročajo le o tej »borzi«, rerpezentanca pa je bila povsem v drugem planu. Vseeno pa zaupa svojim igralcem in prepričan je, da bodo drevi dali vse od sebe, kajti tekma proti VValesu je Se kako pomembna. Zoff želi tudi čimprej zbrisati »madež« iz Ancone, ko je Italija igrala z Belorusijo le neodloečno (1:1).
Po včerajšnjem treningu je Zoff objavil postavo, ki je naslednja: Buffon, Panucci, Negro, Cannavaro, Maldini, Fuser, Conte, Albertini, Di Francesco, Vieri in Inzaghi.
Valižani so doslej v Štirih tekmah zbrali 6 točk z domačo zmago proti Belorusiji (3:2) in uspehom v gosteh proti Danski (2:1). Danes morajo osvojiti vsaj točko, če želijo ohraniti še upanje za uvrsitev na EP.
Italija in VVales sta se doslej med seboj pomerila šestkrat. Obračun je odločno v korist »azzur-rov« s petimi zmagami in enim porazom. To je 18. srečanje, ki jo igra
italijanska reprezentanca v Bologni. In tudi »bolonjski obračun« je za »azzurre« zelo Ugoden: 13 zmag, 1 neodločen izid in 3 porazi.
DreviSnje srečanje bo neposredno prenašl tudi Rai 1.
V skupini 1 bo danes še srečanje Danska - Belorusija.
Skupina 2: danes Latvija - Slovenija
RIGA - Slovenija bo danes v Rigi igrala kvalifikacijsko tekmo proti Latviji.
Slovenskemu selektorju Srečku Katancu je nekaj "sivih las" povzročil le Zlatko Zahovič, ki se je na pripravah prikazal z neupravičeno zamudo. "Zlatko je naredil napako, toda to bomo rešili znotraj moštva. Zadevo sem prijavil predsedniku NZS Rudiju Zavrlu, ki se bo odločil, ali ga bo kaznoval ali ne. Da bi ga poslal domov, bi bilo nesmiselno, saj vsakega igralca Se kako potrebujem. Upam, da ga bo ta zaplet Se dodatno motiviral in da bo v Rigi pokazal vso svoje znanje, " je dejal Katanec, ki je že pred časom napovedal, da bo največja težava, kako motivirati igralce za zadnja nastopa (poleg Latvije Se Albanija) pred počitnicami. "Predvideval sem, da bodo nogometaši mentalno prazni, saj je sezona povsem pri koncu in mnogi mislijo na dopust oziroma na podpise novih pogodb. Vse to se je res uresničilo, toda v teh dveh dneh bom poskušal storiti vse, da
Današnji spored kvalifikacij za EP
Skupina 1
DANES: Italija - VVales Danska - Belorusija. VRSTNI RED: Italija (4 tkeme) 10 točk, Švica (4) 7, VVales (4) 6, Belorusija (4) 2, Danska (4) 2.
Skupina 2
DANES: Albanija - Norveška, Gruzija - Grdja, Latvija - Slovenija. VRSTNI RED: Norveška (6) 13, Latvija (5) 8, KrCija (5) 6, Slovenija (4) 5, Gruzija (6) 4, Albanija (4) 3.
Skupina 3
SINOČI: Nemčija - Moldavija. VRSTNI RED: Nemčija (4) 9, Turčija (4) 9, Finska (4) 6, Sev. Irska (5) 5, Moldavija (5) 2.
Skupina 4
DANES: Ukrajina - Andora, Francija - Rusija, Islandija - Armenija. VRSTNI RED: Francija (5) 11, Ukrajina (5) It, Islandija (5) 9, Rusija (5) 6, Armenija (5) 4, Andor^ (5) 0.
Skupina 5
SINOČI: Poljska - Bolgarija. DANES: Anglija - Švedska. VRSTNI RED: Švedska (4) 12, Anglija (4) 7, Poljska (4) 6, Bolgarija (4) 4, Luksemburg (4) 0.
Skupina 6
DANES: Španija - San Marino. JUTRI: Izrael - Avstrija. VRSTNI RED: Avstrija (5) 10, Španija (4) 9, Ciper (5) 9, Izrael (4) 7, San Marino (6) 0.
Skupina?
DANES: Portuugalska - Slovaška, Romunija - Madžarska, Azerbajdžan - Liechtenstein, VRSTNI RED: Portugalska (5) 12, Romunija (5) 11, Madžarska (5) 8, Slovaška (5) 8; Liechtenstein (5) 3, Azerbajdžan (5) 0.
Skupina 8
DANES: Makedonija - Hrvaška, Irska - ZRJ. VRSTNI RED: ZRJ (2) 6, Irska (3) 6, Makeodnija (3) 6, Hrvaška (3) 6, Malta (5) 0.
Skupina 9
DANES: BiH - litva, Estonija - Češka, Ferski otoki - Škotska . VRSTNI RED: Cepka (5) 15, Škotska (4) 7, Estonija (5) 7, Litva (5) 5, BiH (4) 4, Frrski otoki (5) 1.
MADONNA Dl CAM-PIGLIO (TRENTO) - Z lepim podvigom je včeraj Marco Pantani osvojil že svojo četrto zmago na tem Giru. »Gusar« je tako poskrbel vse večjemu Številu svojih navijačev še za eno veliko zmago: pet kilome-traov pred ciljem na Ma-donni di Campiglio je pritisnil na plin, pobegnil in privozil v cilj z več kot minuto prednosti pred skupinico kolesarjev. Pantani je tako na najboljši način praznoval svojo prvo zmago kot profesionalec na Giru (leta 1994 na etapi Lienz - Meran).
Včerajšnja etapa se je začela ob velikm nalivu. Prvo gorsko nagrado na Ballinu (775 m) je osvojil Paolo Bettini. Po 135 km je glavnini zbežala skupinica 10 kolesarjev, na Du-roneju (1.000 m, druga gorska nagrada) je slavil Buenahora pred Picco-lijem. Ob vznožju zadnje gorske nagrade si je skupinica kolesarjev (De Paoli,
Pantanijevi zasledovcalci (v sredini Jalabert) včeraj spet praznih rok
Piccoli, Richard, Arrieta in Buenahora) prislužila skoraj pol minute naskoka. Približno pet kilometrov pred ciljem pa se je začel Pantanijev »show«, ki je navdušil pravo množico, ki se je gnetila vzdolž ceste, ki se je vila do vrha Madonne di Campiglio. Za ostale kolesarje je ostal le boj za drugo mesto, ki ga je v Sprintu osvojil presenetljivi Italijan Massimo Codol,
bo v soboto pristop taksen kot na prejšnjih tekmah, " je stanje v moštvu na kratko orisal selektor.
Guidolin ostaja pri Udineseju
VIDEM - Francesco Guidolin je včeraj dokončno odbil ponudbo španskega provlai-gaša Betisa iz Seville in bo še. naprej treniral Udinese. Trener, ki je letos privedel videmsko moštvo do pokala Uefa, se bo v ponedeljek sestal s predsednikom kluba Giampaolom Pozzom, da bi se dokončno dogovoril o podrobnostih novega dogovora.
MOTOCIKLIZEM / JUTRI VN ITALIJE
Biaggija roka še zelo boli
Voznik Vamahe je dosegel šele 12. čas - Najhitrejši Kocinski
SCARPERIA - »V roki nimam dovolj moči. Ne morem ne pospeševati ne zavirati. Ni dobro, boli,« je potožil Max Biaggi po prvem treningu pred jutrišnjo motociklistično VN Italije na dirkališču Mugello. Italijanskemu asu so le nekaj ur pred treningom brez anestezije odstranili žebelj iz levega mezinca, ki so mu ga vsaditi francoski zdravniku po težkem padcu v Le Castelletu, roko pa je zavil v posebno rokavico iz posebnih vlaken. Pri Yamahi so se tudi trudili, da bi mu z nekaterimi posegi na motorju olajšali delo, vendar pa vse to očitno ni bilo dovolj, saj je Biaggi
dosegel na treningu Sele 9. čas (1:54, 414), vodilni po treningu Japonec Tetsuya Ha-rada (aprilia) pa je bil za dobro sekundo hitrejši. Drugi je bil Črhnile, tretji pa Kocinski. Vsekakor so zdravniki Biaggiju izdali dovoljenje za nastop na jutrišnji dirki.
V razredu do 125 ccm je bil najhitrejši Italijan Marco Melandri na hondi pred rojakom Scalvinijem.
Aprilia je zablestela tudi v četrtlitr-skem razredu, v katerem je bil najboljši Marcellino Lucchi pred Battainijem in VValdmannom. Capirossi je bil četrti, 5. Valentino Rossi.
tretji pa je bil Francoz Laurent Jalabert.
Danes je na sporedu še ena težka in predvsem z veliko višinsko razliko zaznamovana preizkušnja. Kolesarji se bodo podali na 190 kilometrov dolgo pot iz Madonne di Campiglo do Aprice.
VRSTNI RED 20. ETAPE (Predazzo - Madonna di Campiglio): 1. Marco Pantani (Ita) 4:39:58; 2. Massimo Codol (Ita) +1:07; 3. Laurent Jalabert (Era); 4. Gilberto Simoni (Ita); 5. Ivan Gotti (Ita); 6-Hernan Buenahora (Kol); 7. Roberto Heras (Spa); 8-Oscar Camenzind (Svi) 1:29; 9. Daniele De Paoli (Ita); 10. Niklas Axelsson (Sve).
SKUPNI VRSTNIRED-1. Marco Pantani (Ital 89.22:58; 2. Paolo Savol-delli (Ita) +5:38; 3. Ivan Gotti (Ita) 6:12; 4. Laurent Jalabert (Fra) 6:39; 5. Daniel Clavero (Spa) 9:51; 6. Gilberto Simoni (Ita) 9:52. 7. Niklas Axelsson (Sve) 11:01; 8. Sergej Gončar (Ukr) 13:30; 9. Roberto Sgambelluri (Ita) 14:00. 10. Roberto Heras (Spal 14:07.
NOVICE
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE
ODBOJKA
Danes v Vidmu Italija - Belorusija
VEDEM - V videmski športni palači Camera bodo danes na svoj račun prišli ljubitelji odbojke. Ob 17.30 se bo namreč pričela kvalifikacijska tekma za žensko evropsko prvenstvo med Italijo in Belorusijo. Cene vstopnic gredo od 10 do 30 tisoč lir, za mlade do 12. leta je vstop prost.
Malone MVP letošnje NBA lige
NEW YORK - Karl Malone, zvezdnik košarkarskega moštva lige NBA Utah Jazz, je letošnji najkoristnejši igralec prvenstva (MVP). Malone je prejel 827 glasov severnoameriških športnih medijev, na drugo mesto se je uvrstil Alonzo Mouming (Miami Heat) s 773, tretji pa Tim Duncan (San Antonio) s 740 glasovi.
Samuel k Romi leta 2000
BUENOS AIRES - Predstavniki Boce Juniors in Rome so včeraj v Buenos Airesu podpisali pogodbo, s katero bo argentinski klub odstopil Romi junija 2000 svojega 21-letnega branilca Samuela. Rimski klub je za tega močnega igralca odštel 19 milijonov dolarjev (več kot 35 milijard lir).
Težave Bosnicha že pred poroko
BIRMINGHAM - Avstralskega vratarja Marka Bosnicha, novo okrepitev evropskega prvaka Manchester Uniteda, so včeraj zgodaj zjutraj aretirali, ker je v nočnem lokalu v Birminghamu zalil in napadel nekega fotoreporterja. Policija je Bosnicha po zaslišanju in plačilu varščine izpustila.
Zanimivo je, da se je incident zgodil le nekaj ur preden bi se moral Bosnich poročiti.
A. Medvedev prvi finalist Zlato za Katerino Srebotnik
Prestižna zmaga za M. Kalca
PARIZ - Ukrajinec Andrej Medvedev je prvi finalist mednarodnega teniškega prvensetva Francije, medtem ko bojreba za drugega počakati na danes, saj so tekmo med Američanom Agassijem in Slovakom Hrbatyjem zaradi dežja prekinili ob vodstvu ameriškega tenisaca z 2:1 v setih, toda Slovak je v Četrtem nizu vodil z 2:1 in predvsem je dobro igral. Dež je tako prej »rešil« Američana kot Slovaka.Medvedev pa je v prvem polfinalu v treh urah odrpavil Brazilca Fernanda Meligenija in se prvič v karieri uvrstil v finale kakega grand slani turnirja.
Polfinale: Medvedev (Ukr) - Meligeni (Braz) 7:5, 3:6, 6:4, 7:6; Agassi (ZDA) - Hrbaty (Sik) 6:4, 7:6, 3:6,1:2 prekinjeno.
Osemnajstletna Velenjčanka Katarina Srebotnik je z zmago v finalu mešanih parov na grand slam turnirju v Roland Gar-rosu dosegla zgodovinski uspeh slovenskega tenisa. S partnerjem, Južnoafričanom Pietom Norvalom, sta premagala nosilca šeste skupine Latvijko Lariso Neiland in Američana Ricka Leacha (6:3, 3:6, 6:3).
»Noro, to so stvari, o katerih lahko le sanjaš. Pred turnirjem Norvala skoraj nisem poznala, zdaj pa se mi zdi, kot da bi bila že od nekdaj velika prijatelja. Se zdaj sva se odločila, da bova sodelovala tudi v VVimbledonu, kjer imava glede na najino igro lepe možnosti, in tudi v začetku septembra v Flu-shing Meadowsu,« je takoj po dvoboju dejala Srebotnikova.
V današnjem ženskem finalu posameznic se bosta pomerili predstavnici dveh različnih generacij, Švicarka Martina Hingis in Nemka Steffi Graf. Nekateri poznavalci svetovnega tenisa dajejo prednost starejši in izkušenejši Grafovi, ki pa bo imela s prvo igralko sveta precej dela.
KOnjSkO CHrkO Piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Firence): možnost baze s kobilo Pairoska Bar
(1)	. Hitra Zambesi BI (2) je v dobri formi. Omembo zasluži regularni Zombi Dei (X).
2.	dirka (Albegnaj: Ruatar
(2)	je nespomio favorit. The Black (1) ima dobrega voznika, Rerenne (X) bi lahko presenetil.
3.	dirka (Padova); Tolly
(1)	ima vse možnosti, da zmaga. Bra and tory (X) zasluži omembo. Termo Bray
(2)	lahko preseneti.
4.	dirka (Rim, galop): Sharian (X) je nas favorit, čeprav ima Top Capri (1) boljšo Startno številko in ga ne gre podcenjevati. Socrate Tab (2) se bo boirl s prvkimi.
5.	dirka (Livorno, galop): Stege Set (1) je ugodno obtežen in ima dobrega jahača.
Prova d’Orchestra (X) zasluži omembo. Lady Miam (2) se bo boirl za zmago.
6. dirka (Kopenhagenj: Cooler (1) je odlično debiti-ral, zato je spet faverit. Can-tun Garbo (X) lahko zmaga. Pozor na Saratogo Boy (2).
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	2
drugi	XI
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	12
drugi	X
NAMIZNI TENIS / DREVI V CASTELGOFFREDU
ODBOJKA
»Naduti« Fit Lycri se bo Kras upiral z vso silo
Mantovanke baje že razmišljajo samo o finalu - Drevi v Zgoniku dramatična boja za napredovanje in obstanek
Juhi 1. del obmejne lige
lntervolley
Na Opčinah, v Trstu, Izoli in Kopru
V tretji polfinalni tekmi za državni naslov se bo prvoligaška ženska postava Krasa Generali (Wang Xue Lan, Vanja in Katja Milic) danes zvečer ob 20. uri pomerila z aktualnim državnim prvakom. Velika je arogantnost trikratnega zaporednega prvaka FTT Lycre iz Castelgoffreda. Castellana namreč ne razmišlja o tej tekmi, ampak se z vso vnemo in vsemi sredstvi (najetje kitajskega branilca iz zveznega centra!!!) pripravlja na finale s Pink Cervinom, zmagovalcem drugega polfinalnega para nad postavo Coccaglia, za katerega jgra do včeraj mantovska obrambna igralka naturalizirana Rusinja Bulatova.
Za Castelgoflredo je bila zmaga Krasa Generali (5:4) v Zgoniku v prvi tek-mi zgolj spodrsljaj (igrali so z rezervno igralko Ano Bersan). V povratno tekmo (5:2) so po tej napaki takoj vključili obe planski reprezentantki Lauro Negrisoli in Alessio Arrisi, ki si delita prvo mesto na jakostnih lestvicah in popolnoma je na dlani, da bosta proti »carsoli-nam« morali ponovno prijeti za lopar. Številke na lestvicah brez dvoma nekaj
pomenijo (tudi št. 50 Arrisijeve na svetovnih lestvicah) in mlajši komponenti trikratnega podprvaka sestrični Milic seveda ne moreta uspešno konkurirati takšni igri; profesionalna ekipa nadalje poseduje Kitajko, ki je na isti ravni z našo Wang.
Krasove igralke torej odhajajo danes v levji brlog, kjer je verjetno že vse pripravljeno za veliko slavje, tako kot je bilo na lanski finalni tekmi. Vse to pa ne more odvzeti sijaja našim igralkam, ki so konec koncev dosegle zastavljeni cilj letošnje sezone - vključitev v play-off prvenstva 1. ženske lige. Pred dre-višnjim srečanjem pa naše igralke enoglasno zagotavljajo: »Drago bomo prodale svojo kožo.«
Drevi ob 18. uri bosta v Zgoniku dve namiznoteniški tekmi. V končnici ekipnega ženskega prvenstva se Krasu Activa ponuja tretja, odločilna tekma za obstanek v B-ligi. Z zmago v povratni tekmi play-outa z izidom 3:2 (z enakim izidom so krasovke prvo tekmo pri Milanu izgubile), so varovanke Robija Miliča vsilile postavi Cardana
današnji dvoboj. V prid gostjam govorijo le veteranske izkušnje Susanne Caimi in zagrizenost druge nasprotnice Simone Vandoni, vendar ima naša ekipa vseeno večje možnosti, da ponovi uspeh izpred dveh tednov. Nova državna prvakinja med tretjekategomi-cami Jasmin Kralj je glavni steber Krasa Activa, svoj doprinos pa bo brez dvoma dala tudi levoroka igralka bena Rustja. Važna bo zlasti igra dvojic, vendar pričakujemo, da si krasovke zmago zagotovijo še prej v individualnih dvobojih, kajti iz domačih tribun bodo imele vso podporo.
Prednost domačega igrišča bo morala izkoristiti tudi Krasova moška postava, ki bo v dodatni tekmi play-offa Gl prvenstva tretjič poskusila preboj v višjo ligo. Padovsko moštvo Campo-sampiero B je zelo neugoden nasprotnik, kar je dokazal v povratni tekmi v Zgoniku, ko je Kras (Bojan Simoneta, Andrea Bertolotti, Edi Bole) izgubil povratno tekmo z 2:5, medtem ko je prvo zmagal. (3:5). Sedaj je vrsta ponovno na naših fantih.	(J.J.)
Na 1. maju v Trstu, na Opčinah, Kopru in v Izoli bo jutri prvi del odbojkarske lige »Intervol-ley ’99« za ekipe deklet in fantov letnika 1984 in mlajše z obeh strani meje. Gre za obuditev nekdanje pobude, ki je v prejšnjem desetletju požela veliko zanimanje in odobravanje društev. Spored je naslednji: Dekleta, Opčine (skupina A): Sloga, HiT Nova Gorica in Breg; 1. maj (skupina B): Bor, Solkan in Piran; Koper (skupina C); Kontovel, Val in Koper. Vsi troboji se bodo pričeli ob 10. uri.
Fantje, Izola (Livada); Val, Salonit, Brezovica, Portorož in Izola. Pričetek ob 9. uri.
Drugi del bo na sporedu v nedeljo, 13. junija.
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA-i
GORSKO KOLESARSTVO / V PRIREDBI SK DEVIN
Breg jutri proti DZ 82 iz Porcie
Tekma v S. Giorgiu di Nagara
Bregovi košarkarji bodo jutri začeli nastope na dodatnem turnirju štirih ekip za prestop v D ligo, ki bo v občinski telovadnici v San Giorgiu di No-garo. Na tem turnirju bo vsaka ekipa igrala proti vsaki in sicer jutri, nato v sredo in četrtek ter v zadnjem korgu v nedeljo, 13. t.m.
Jutri bo 20.30 se bodo Brežani pomerili z ekipo DZ 82 Basket Club izu Procie, ki je dejansko »fi-lijala« domačega tretjeli-gaša. Ta ekipa ima dva odlična posameznika, je dokaj malda, ni pa visoka, je zato pa hitra. Od Štirih ekip, ki nastopajo na tem turnirju, je ta prava neznanka.
Bregovo moštvo jutri ne bo nastopilo z najboljšo postavo; gotovo bo odsoten zaradi delovnih oveznosti Pavel Kralj, vprašljiv pa je tudi nastop Igorja Vodopivca, ki
čuti bolečine v gležnju ni hrbtu.
Kaj pa ostala Bregova konkurenta tega turnirja? peniona je gotovo glavni tavorit za končno zmago nr s tem za napredovanje v višjo ligo. Prva peterka numinske ekipe je v glav-?eni enaka od moštva, ki j? Pred leti nastopilo v Gl ngi. Fogliano naj bi bil na Papirju najslabši tekmec, nda to je zelo izkušena ekipa, ki ima v svojih vr-sjah bivšega člana tržiške ekipe Pom Zuppela.
derbi med Borom Radensko in Jadrnaom Nuovo Kreditno.
Servolana - Bor Radenska 89:88 (39:45)
BOR: Filipčič 2, Smi-lovich 3, Velinsky 16, Ba-rini 16, Simonič 34, Ra-sman 2, Stokelj 5, Miloševič, Lovriha, Samec 10, trener Martini.
PON: Samec, Smilovi-
ch,	Rasman in Stokelj. 3T: Simonič 3, B arini 2.
Borovci so se zelo dobro upirali močni Servo-lani in po prvem polčasu celo vodili za šest točk. V drugem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu skoraj do konca. Naposled pa so tesno zmagali prisebnejši Skedenj-
ci.	Od borovcev je odlično igral Mauro Simonič, ki je bil včeraj pri metu zares razpoložen, saj je skupno dosegel kar 34 točk. (N.S.)
Barcolana - Jadran Nuova Kreditna 77:68 (36:32)
JADRAN: Černe 6, Pregare 14, Valente 12, Rogelja 2, Semec 9, Hmeljak 24, Piccini 1, trener Vatovec.
PON: Pregare. 3T: Valente 2, Pregare 1.
Zelo okrnjeni jadra-novci so izgubili tudi v sinočnjem drugem kolu proti Barcolani. Od posameznikov bi torkat pohvalili le Marka Hmeljaka za zvrhano mero borbenosti tako v obrambi kot v napadu.
TunrirSarti: drevi derbi nor - Jadran
, Vceraj so v 2. kolu A Alpine turnirja Sarti, v rganizaciji Don Bosca, J*0 borovci kot jadra-20Ci Rubili. Drevi ob -^jUri bo na sporedu
Danes na Opčinah Trofeja ZSSDI
Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 15. uri Trofeja ZSSDI v minibaske-tu. Nastopile bodo ekipe Bora, Brega, Doma, Kon-tovela, Poleta in Sokola.
Deveti Devin cup za pokal Zadružne kraške banke
Pričakujejo do 150 tekmovalcev - Proga letos lažja
Smučarski klub Devin bo jiitri priredil mednarodno tekmovanje v gorskem kolesarstvu cross country za 9. Devin bike cup - trofejo Zadružne kraške banke. Tekmovanje, ki bo štelo kot 6. preizkušnja za trofejo FJK, sodi v okvir 25. obletnice tega našega dinamičnega zahodnokraškega društva, potekalo pa bo pod pokroviteljstvom devinsko-na-brežinske Občine.
Rok za prijavo na tekmovanje zapade danes, organizatorji	pa
pričakujejo, da se bo jutrišnje tekme udeležilo do 150 kolesarjev iz vse dežele. Prvič so svojo prisotnost potrdili tudi Avstrijci, prijave so prišle tudi iz Slovenije. Start prvega tekmovalca bo ob 10. uri pred sedežem društva v Slivnem. Letošnja proga bo nekoliko drugačna in lažja od do-
sedanjih. Na ta način naj bi spodbudili nastop večjega števila furlanskih kolesarjev, ki jim kraško kamenje povzroča precej glavobola. Kamnov kajpak ne bodo mogli odstraniti, zato pa bodo morali tekmovalci premagati »le« 111 metrov višinske razlike, to je polovico manj kot doslej. Proga meri skupno 8, 5 kilometra. Iz Slivnega pelje pot proti Sempolaju, v Prečnik, pod Mavhinjami do Vižovelj in po stari cesti nazaj v Slivno. Organizatorji opozarjajo, da bo pokrajinska cesta skozi Slivno do križišča za Prečnik in Mavhinje zaprta za promet med 9.45 in 12. uro ter prosijo za razumevanje.
Na Devinovi trofeji bo nastopila tudi domača, šestnajst članska ekipa.
ŠOLSKI ŠPORT / ATLETIKA ZA NIŽJE SREDNJE SOLE
»Trinko« ekipno dvakrat deveti
Tretje mesto za Jurija Grudino in Mirjam Spazzapan
Goriško šolsko skrbništvo je objavilo rezultate pokrajinske faze atletskega tekmovanja za dijake nižjih srednjih šol. Na njem je nastopilo tudi lepo število dijakov in dijakinj šole Ivana Trinka.
V teku na 60 m med fanti je bil Matej Bagon odličen peti v času 8, 9 sekunde, Luca Cecchini pa se je uvrstil na 20. mesto (10, 7). Skupno je nastopilo 23 dijakov. Se boljši rezultat je na razdalji 1000 m dosegel Juri Grudina. V času 3:37, 8 je pristal na 3. mestu. Peter Guštin pa je bil 16. v času 4:11, 9. Na 60 m z ovirami je Kristian Keber pristal na 16. mestu (12, 4). V skoku v višino je Luka Laurenti dosegel 12. mesto (1, 10 m), Simon Bressan pa je bil 17. (1, 00 m). Simon Plesničar je nastopil v skoku v daljino in z rezultataom 3, 63 pristal na odličnem 5. mestu, Simon Bressan pa je bil 19. (3,16 m). V metu kroglice je Erik Da-nielis dosegel razdaljo 39, 90 (8. mesto,)
Marko Klanjšček pa razdaljo 37, 11, kar mu je navrglo 11. mesto. V štafeti 4x100 m se »Trinko« (1:04, 3) ni mogel izogniti zadnjemu, 11. mestu ob tem, da je bila ena ekipa diskvalificirana. Na skupni lestvici šol so naši dijaki pristali na 9. mestu v konkurenci trinajstih šol.
Nastopila so seveda tudi dekleta. V teku na 60 m je Lara Zanette (10, 5) pristala na 16. mestu, na 100 m je bila Sara Doliani 10. (4:35, 5). Na 60 m z ovirami je bila Nicole Ferri 21. (14, 1). Najboljši rezultat je dosegla Mirjam Spazzapan. V skoku v višino je bila odlična 3. z rezultatom 1,15. Samanta Di Palma pa je bila v skoku v daljino 10. (3, 18 m). Dober nastop je v metu kroglice opravila Piera Devetak s 6. mestom in rezultatom 28, 04 metra. V štafeti 4x100 m so bile naše dijakinje enajste (1:08, 3) med 12 ekipami, na lestvici šol pa so dosegle povsem enak uspeh kot fanti - 9. mesto.
Naraščajniki Sloge Multinvest jutri na Trofeji Triveneta
Slogini odbojkarji do 14. leta starosti, ki so pred dvema tednoma osvojili naslov deželnih prvakov med naraščajniki, bodo jutrei v Martignmaccu nastopili še na Trofeji Triveneta. Prvenstvo naraščajnikov se konča z deželno fazo, vendar so se predsedniki deželnih zvez iz treh dežel domenili, da ga nekako podaljšajo še s to manifestacijo. V Marti-gnaccu bosta poleg slogašev nastopila še prvak Veneta (čani je bil to VVuber iz Schia) in Trenta. Ker se je prvak bocenske pokrajine odpovedal nastopu, ga bo nadomestila Futura Cordenons, ki je na finalu FJK zasedla 2. mesto. Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemuna dveh igriščih istočasno. Pričetek bo ob 11. uri.
domači šport
Danes
Sobota, 5. junija 1999 NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al LIGA
20.00	v Castelgoffredu: Fit Lycra - Kras Generali (polfinale končnice za naslov)
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Activa - Gordano al Cam-po
MOŠKA Gl LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Camposampiero B KOŠARKA
TURNIR SARTI
20.00	v Trstu, Istrska ulica 52: Jadran Nuova kreditna - Bor Radenska
TENIS
UNDER 12 MOŠKI
15.00	v Vidmu: Citta di Udine B - Gaja UNDER 12 ZENSKE
15.00	na Padričah: Gaja - ATO
Jutri
Nedelja, 6. junija 1999 KOŠARKA
ZA PRESTOP V D LIGO
20.30	v San Giorgiu di Nogaro, športna palača: Breg - DZ 82 basket club Pordenon
HOKEJ IN LINE MOŠKA Al LIGA
18.00	v Lodiju: In line Lodi - ZKB Kwins
TENIS
ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE
9.00	na Padričah: Gaja - TC Grado
NOGOMET
POKAL VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE
10.30	v Žavljah: Zaule Rabuiese - Primorje; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Latte Carso GORSKO KOLESARSTVO
9. DEVIN BIKE SLALOM
10.00	v Slivnem: prireja SK Devin ROLKANJE
ITALIJANSKI POKAL
9.00	v Bassanu: na kronometer, nastopa tudi Mladina
ODBOJKA
POKAL TRIVENETA ZA NARAŠČAJNIKE
11.00	v Martignaccu: nastopa Sloga Multinvest
Obvestila
TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV sporoča, da se spet nadaljujejo tecaji-treningi za mladino ob sobotah od
14.30	do 16.30 na sedežu društva, Miramarski drevored 32. SK BRDINA obvešča, da bo odhod v Gardaland jutri, v nedeljo, 6. junija ob 5. uri izpred bara Centrale na Opčinah. Prihod je predviden od 21. do 21.30.
SZ SLOGA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 7. t.m. ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure.
SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. Tečaj je brezplačen! Tečaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. št. 040-211758.
SD MLADINA - Baletni odsek priredi danes, 5. junija 1.1. ob
20.30	v domu Albert Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni!
SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do' 25. trn., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. št. 040-2024017.
TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7„ H. od 5. 7. do 16. 7. in m. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696.
JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
-•JTP
us.
s .v-
Kulturni center »Lojze Bratuž«
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi.
V foyerju gledališča Rossetti nastopa od danes, 5. do 10. junija ob 19.00 Marcela Serli.
Stalno gledališče La Contrdda
Danes, 5. ob 21.00 in jutri, 6. junija ob 18.00 in
21.00	bo v postni palači na Trgu V. Venet o 1, gledališče La Contrada podalo delo Itala Sveva »Terzetto spezzato«. Režija E. Vitas.
GORICA Kulturni dom
V	sklopu sezone Gorica - Kinema bo v četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«.
V	Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa.
Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja.
V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana.
______________SLOVENIJA__________________
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve 7., 8. in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri.
9.,	10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri, Dario Fo, »Burkaški misterij«.
Danes, 5. junija ob 20.00 Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«.
V soboto, 12. junija ob 20.00 Boštjan Tadel,»Policija, d. d.«
5lh Festival of contemporary performing art -exodus, Ljubljana
Plesni teater
Danes, 5. junija ob 19.00 Carol Brown Dances, Velika Britanija »Kot goreča hiša«. Ob 22.00 v priredbi Plesnega teatra »PiPiF«, koreografija Matej Kajžar.
Cankarjev dom
Danes, 5. junija ob 17.00 v priredbi Plesnega teatra in Cankarjevega doma »Otok«. Avtor in koreograf Matjaž Farič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoCa, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Pomladanska simfonična sezona 1999 - nastopa Quatour Oliver Messiean z Myung-Whun Chung. Danes 5. junija ob 21. uri, izven abonmaja.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek 7. junija, ob 20.30 bo v sklopu »Poletnih koncertov« na sporedu recital pianista Gianluce Luisi.
SALEŽ
Budinova domačija št. 32
V	sredo, 9. junija ob 21.00 koncert okteta Odmevi. Umetniški vodja Rado Milic. V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani v Saležu.
DOLINA
Junijski večeri na KMuži
V	petek, 11. junija ob 21. uri koncert Tria Kras - veCer pristne istrske ljudske glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop uCencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajši uCenci-pojejo, plešejo in igrajo«.
V	soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane.
TRŽIČ Trg republike
Danes, 5. junija ob 21.00 nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič« v priredbi kulturnega društva »Tržič«.
_____________________SLOVENIJA________________________
KOSTANJEVICA
Frančiškanski samostan
V	petek, 11. junija ob 20.00 bo iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška drugi koncert. Juan Vasle, basbariton, Leon Engelman, klavir.
Cerkev na Kostanjevici
V	torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi.
VOGRSKO Dvorec Vogrsko
V	nedeljo, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit.
Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra IlijCa Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove.
V	torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije
V	soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev •23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča.
Križanke
Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje.
Opera balet
Danes, 5. junija ob 19.30 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
V	Četrtek, 10. junija ob 20. uri Leo Delibes »Copelia na Montmartru«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d'Art e Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od
10.00	do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih.
V	razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled se jutri, 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	razstavnih prostorih Turistične in letovišCar-ske ustanove (UL S. Nicold, 20) je na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure.
Galerija Torbandena (UL Tor Bandena 1);
razstavlja Gonzalo Gonzalez. Na ogled novejša dela.
LipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. junija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma.
Železniška postaja - Club Eurostar: do 19. junija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 17. ure.
SV. IVAN
Dijaki in profesorji klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob
50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu«. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
KD Ivan Grbec - Škedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: 5., 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah).
MIUE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
TRNOVCA - BAJTA
V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931).
Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure.
_______________VENEJO__________________
BENETKE
Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
______________SLOVENIJA________________
IZOLA
Galerija Insula: do 11. junija na ogled razstava z naslovom Ars foroiulana na kateri razstavljajo
likovniki iz galerije Centro friulano arti plasti-che iz Vidma. Drugi del razstave je na ogled v Palači Gravisi v Kopru. Odprto: od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
KOMEN
Stara šola: na ogled je razstava barvnih fotografij Boštjana Budihne, pod naslovom »Brez naslova«. Razstavo si lahko ogledate ob praznikih do 6. junija.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do
17.00.	„
V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naSe mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
NOVA GORICA
Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13' do 18. ure.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon-do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik-ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografske zbirka ter prostori obnovljenega materinega do ma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne graficn® zbirke tega umetnika na ogled še razstava^ »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekon strukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11- do 1 ' ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob pone deljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polha ski muzej.
KOBARID	ka
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzej zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vs dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC	raZ.
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna stava.
LJUBLJANA	k.h
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodels izdelkov Slovenije »Mojstrovine Sloveni) Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbir derne galerije.	stalna
Muzej novejše zgodovine: na ogled je , rt razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej )e od 10. do 18. ure.	riorgio
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja 2ejj de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled ne_ od torka do sobote od 10.00 do 19.00, deljah od 10.00 do 14.00.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o
keh
i i eiiiarsK.1 muzej: razsia v a u Trig a sja)r narodnem parku in etnološka zbirh razstavi.
a RAI3 K, slovenski program
2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) H
In 64 (Milje)	■ 7.00
Zb Gorico: na kanalu 69 (Vrh H
Sv. Mihaela)	| 8.0o
Prvi aplavz: Dekliška pevska skupina «F. Venturini* - Domjo TV dnevnik, nato Utrip evangelija
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
RAI 1
Euronevvs
Nan.: Star Trek Voyager -(i. Kate Mulgrew, Robert Beltran)
Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Barbarossa in nan. Punky Brewster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa*
Koncert godbe karabinjerjev
Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up
Vremenska napoved in
dnevnik
Dnevnik
Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu - Elba - Ostia Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Time -Cirkus Time
Aktualno: Magazine Pavarotti Dnevnik
Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Nogomet: Itlija - Wales (kvalif. za EP)
Dnevnik
Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Pregled tiska, zapiski, vreme, izžrebanje lota Filmske novosti Dresura: Pavarotti International
Film: Dove volano i corvi d’ argento (dram., It. ’76, r. P. Livi, i. Jenny Tam-buri, Corrado Pani)
Variete za najmljaše: Go cart, vmes risanke 9.00,10.3T) dnevnik . Film: I tromboni di Fra’ Diavolo (kom., It. ’Ef2) Evropski dnevi Aktualno: Domani e un altro giorno Variete: Ventanni Dnevnik Sereno variabile Vremenska napoved Film: Ispettore Branni-gan la morte segue la tua ombra (krim., ZDA .75) Nan.: Law & Order Film: Toto le Moko (kom., It. ’49)
Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: Oltre 1’ innocen-za - Portraits of Innocen-ce (thriller, ZDA ’96, i. M. Ironside)
Gledališče: Leonardo e il Cenacolo (Dario Fo)
Nočni dnevnik in vreme Boks: Matumula - Pizza-miglio (SP VVBU v super-velter kat.)
RAI 3
Aktualno: Zgodovina, 8.25 Mediateka za šole Rai News - Gospodarstvo Kolesarstvo-Giromattina ^ T3 Kmetijstvo Dnevnik
Kolesarstvo: 82. Giro d’ Italia
Deželne vesti, dnevnik Šport: Giro d’ Italia, 17.05 Proces etapi, 18.00 avtomobilizem Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Aktualno: Un pošto al sole
j Nad.: Un volto, due don-ne
Pregled tiska Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It. ’54) Variete: Sabato 4 Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Eurovilla-ge, 16.00 Zanimivosti o svetu filma: Affetti spe-ciali, 17.10 Naturalmente su Rete 4, 17.40 Chi c’e c’e
Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York
Filmfll cardinale (dram., ZDA ’63, r. O. Preminger, i. T. Tyron, R. Schneider) V parlamentu, 0.35 pregled tiska Film
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene -Tedenski napotki Variete: Affare fatto Nan.: Družina Hogan Nan.:	Robinsonovi-
Nekoč je bilo... (i. Bill Cosby, P. Rashad)
Nan.: Hiša Vianello - Presenečenje Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Variete: Finchš c’š Ditta c’b speranza
Film: Povem ricco (kom., It. ’83, i, Renato Pozzetto) Film: Voglia di ricomin-ciare (dram., ZDA ’93, i. Robert De Niro)
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi)
Dnevnik TG 5
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Spot: Gymmy - Svet fit-nessa
Zanimivosti o filmu Star Trek
Film: Rainbovv, il mondo segreto dei colori (fant., ZDA ’95, r.-i. Bob Ho-skins, Dan Aykroyd) Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno
streho
Risanke
Aktualna odd.: Tempi moderni
Glasb, odd.: Rapido Variete za najmlajše, vmes risanke
Nan.: Baywatch (i. David Hasselhoff)
Odprti studio Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv),
19.30	Pappa e ciccia Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris),
22.30	Highlander Aktualna oddaja: Inviato speciale
Evropske volitve
# TELE 4
22.45 Dogodki in odmevi
Mix kultura
Automobilissima
Knjige v Trstu
Zoom šport
Film: Nella trappola
Glasba: Planete Europe
Made in Italy
Film: Il cielo di vetro

MONTECARLO
{T Slovenija 1
Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 Trojčice (ris. nan.) Otroška oddaja Risana nan.: Don Kihot (35. epizoda)
Kino Kekec Film: Annie (ZDA) Tedenski izbor: Tednik Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Homo tu-risticus, 13.50 Duhovni utrip, 14.10,Športni kviz Film: deklica z dvema očetoma (Fr. 1998, r. Pierre Joassin, i. Chri-stophe Mlavoy, Caroline Tresca)
Pomp
Obzornik, vreme, šport
Na vrtu
Ozare
Dok.: Svet čudes Risanka
Dnevnik, vreme, šport
Utrip
TV genij
Rolada
Dokumentarna serija: Druženje in praznovanje i Poročila, vreme, Šport Nanizanka: Življenje z Rogerjem
Nan.: McCallum (VB, 4. epizoda)
Polnočni kino Film: Zlom (ZDA 1995, r. Charles VVilkinson, i. Michael Bien, Matt Craven, Leilahi Saaelle Ferrer)
	Film: Porgi 1’ altra guan-		Variete: Izbor oddaje		19.30, 22.45, 1.15 Dnev-	
	cia (kom., It. 74, r. F.		Striscia la notizia		nik, 19.50 TMC Šport	
	Rossi, i. T. Hill)		Variete: Izbor varieteja La		Film: Parole e mušica	
	Dnevnik in deželne vesti		sai 1’ ultima? (vodita		(glas., ZDA '48)	
	Vremenska napoved		Gerry Scotti in Natalia		Nan.: Il Santo	
	Aktualna odd.: Harem		Estrada)		Film: Gli avventurieri di	
	Dnevnik, pregled tiska,		Tg5 - Volitve		Plymouth (pust., ’52, i.	
	vreme		Aktualna odd.: Nonsolo-		S. Tracy, V. Johnson)	
	Šport: Giro notte		moda		Film: Banzai runner	
	Fuori orario: Miracle		Dnevnik		Nna.: Club Havvaii	
	VVorker		Striscia la notizia		Film: Catlovv (vestern,	
	Film: Satantango (dram.,		Nan.; Hill Street noC in		ZDA ’72, i. Y. Brynner)	ffij
	Madz. ’94, r. B. Tarr)		dan		Montanellijev teden	
TV PRIMORKA
■JJJJ 16.00 Videostrani, 16.00 Videospot dneva Hitov trenutek Obiskali smo.,. Kromberk Zakaj izginja kraška arhitektura
TV Center, Trbovlje Videostrani
Program za otroke: Risanka
Videostrani Videospot dneva Duhovna misel 324 snemamo potop Parada humorja (2. del)
fr* Slovenija 2
7.45
8.00
9.20
9.25
9.50
10.40
11.35
12.00
12.30
13.00 13.15 13.40
13.55
14.25
16.55
17.25
19.30
20.00 21.20 21.50
23.35
1.35
2.00 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Videoring
Zlata šestdeseta - Nostalgija z Lidijo Kodrič Kontaktna oddaja: Jasno in glasno (pon.)
Nan.: Davov svet - Nesreča pri delu (ZDA, 12. ep.)
Nan.: Pearl (ZDA, 12. ep.)
TV prodaja Euronevvs Teniski magazin Veslaški praznik Košarka NBA Action Tenis: Grand Siam Roland Garros, finale (Z) Kolesarska dirka po Italiji
Nogomet: Latvija - Slovenija (kvalifikacije za EP) Videoring z Natalijo Festival športnega filma CikCak
Film: Obiskovalca (Fr. 1993, r. Jean-Marc Poire, i. Christian Clavier, Jean Reno, V. Lemercier) Sobotna noč
Baaba Maal (dokumentarec)
Koncert Jazz Heroes (3. tlel)
Nanizanka: Tvvisted -Srhljivo (Avstralija, 6. ep.)
Koper
15.00 15.15
15.45
16.30
17.00
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30 19.40
20.00
20.30
22.00
22.20
22.45
Euronevvs Gugalnica Pogovorimo se o...
Dok.: Potopis Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev
Nogomet: Latvija - Slovenija (kvalif. za EP)
TV dnevnik, Odmev Košarka NBA Action Tenis: Grand Siam Roland Garros (finale, 2) Vsedanes - TV dnevnik
r
Radio Trst A
7'°0, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country mušic; 9.10 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert; 11.05 Glasba 7a vse okuse; 11.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12,45 Soft mušic; 13'20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-j^a; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Ivo v živo; 17.00 Kulturna kronika; 7- l0 Mi in glasba: Mladi izvajalci Stanku ericiju; 18.00 Drama: Vera Verk (F. Tomizza, Prevod L. Rehar); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
|1'30, )5.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2'30, 18.30 Poročila v ital.,10.00 °yer; 13,00 Lestvica slov. moderne gl ; 3 00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru ^sakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
66i°, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; , i Kronika; 7.00 Jutranjik; 9.15 Ne bojte se asike; 9.45 Du, jes! 11.00 Radio Koper na Disku; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Novice iz ornorstva; 13.45 Turistična poročila; 14.00 \ 3 asba Po željah; 14.45 Intervju; 16.05 20, modrih, glasbena lestvica; 17.30
Primorski dnevnik; 18,00 Novice iz slov. glasbene industrije; 19.30-22.00 Športna sobota; vesti, prispevki in oglašanja s tekem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30/14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Floroskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami;
11.45	Odkrijmo jih znova; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single;
19.30	Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK.
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert orkestra Mandolina; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; Mozart in Salieri (A.S. Puškin); 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.45 Črna kronika;
19.30	Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues..,; 11.05 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi;
17.00	Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Agrippina (G.F. Mandel, poje Lynda Lee); 23.00 Do polnoči; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.CM (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A:E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAH DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
20
Sobota, 5. junija 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
J_ .	SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

6
66
666
VREMENSKA SLIKA
Nad britanskim otočjem je središče območja nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla zahodne Alpe in bo tam ostala vsaj še jutri. Nad naše kraje priteka s šibkimi jugozahodnimi vetrovi malo hladnejši in suh zrak.
1020
S

S
1000 - ^
^DUBLIN o' ' -/•
"^13/iž4? STOCKHOLM
KOBENHAVft > 11/17°
40ip-
-663
1/20
6
MOSKVA 11/22 °
.	€$\	S
_ -LONDON j ^MSTERoDAM 12/20	14/23 VARŠAVI ’3/26 oKUEV
C—22.'-	Jk ‘	" '
18/28
LIZBONA 14/23 o
Temperature	s*>>
zraka so bile 1020 izmoljene včeraj ob 7 In 13 url.
MADRID fl/26 o
oBRUSEl
01P3/2I1Z	DUNAJ 13/26
ŽENEu/^3/26CLJUBLJANA 13/27
MILANO^. °	BE0oG'
° 15/IT^vfV,
t .. X SPLIT -/-	OSOFUA 15/26
"
X	\.ATENE21W .
vT	<-—
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49.
Dolžina dneva 15.32.
f LUNINE MENE ©
Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.49.
v V
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.55 najnižje -39 cm, ob 15.35 najvišje 25 cm, ob 20.31 najnižje 2 cm.
Jutri: ob 1.39 najvišje 10 cm, ob 8.59 najnižje -32 cm, ob 16.51 najvišje 29 cm, ob 23.47 najnižje -6 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,9 stopinje C.
BIOPROGNOZA 1
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden.
V,,
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............23
1000 m.............18
1500 m.............12
2000 m.............9
2500 m ............6
2864 m.............4
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA



DANES
GRADEC
9/24
TRBIŽ
CELOVEC O 9/24
M. SOBOTA
O 10/26
O 8/22
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 9/24
O
S. GRADEC 9/25
6^6	TRŽIČ
‘	9/24
ČEDAD—•	O
15/29 O	KRANJ
OVIDEM	'
15/29	—*.N. GORICA 15/28
GORICA o 15/28 O
MARIBOR 5 11/26
0 PTUJ
LJUBLJANA
13/26
CELJE
012/25	—
fc •
PORTOROŽ o 16/29
POSTOJNA
o »/24
KOČEVJE
x o
N. MESTO 13/27
O
ZAGREB 13/27 _
UMAG , = ..
- A	opATUA
REČ »".N	o/
Precej jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 16, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo prevladovalo sončno vreme.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Discovery zapustil MVP in zdaj leti proti Zemlji
ogled z višav
HOUSTON/KO-ROLJOV - Ameriški vesoljski raketoplan Disco-very s sedemčlansko ameriško-rusko-kanadsko posadko se je včeraj 39 minut po polnoči (0.39) po srednjeevropskem Ca: su skoraj 400 kilometrov nad severozahodnim delom Mongolije ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP, na sliki AP) in jo do 2.53 po srednjeevropskem Času na razdalji 122 metrov še
dvakrat poCasi obkrožil, nato pa se je od nje oddaljil.
Discovery je bil pet dni, 18 ur in 17 minut združen z MVP. Vesoljci so v postaji preživeli skupno 79 ur in 30 minut. V tem Času so prenesli v postajo veC kot 2025 kilogramov tovora, od tega so 1605 kg, vključno s 309 kg vode, pretovorili iz raketoplana v MVP, 18 predmetov s skupno maso 89 kg so prenesli v na-
sprotni smeri, 298 kg opreme pa sta astronavta Tamara Jernigan in Daniel Barry med osemurnim vesoljskim sprehodom montirala na zunanjo stran MVP.
Posadka je popravila sistem za radijsko zvezo z Zemljo in za napajanje akumulatorjev ter okoli doslej prehrupnih ventilatorjev montirala zvoCno izolacijo. Naslednjič se bo z MVP združil raketoplan Atlantis. To naj bi se
zgodilo predvidoma decembra letos, vendar šele po prihodu novega modula Zvezda. Stalna posadka naj bi naselila MVP marca 2000.
Preden se je Discovery loCil od postaje je že včeraj dopoldne začel spreminjati njeno orbito in jo v 37 minutah zvišal za 9,
7	kilometra. Zdaj se giblje MVP med 394, 83 in 386,
8	kilometra nas Zemljo, je sporočila ameriška vesoljska agencija NASA. Po izračunih bo ob prihodu Zvezde MVP še 356, 31 kilometra visoko.
Pred nedeljsko vrnitvijo bodo danes iz Disco-veryja utirili majhen umetni satelit Starshine. (STA)
Rafiki (levo) in Beau sta novi »pridobitvi« Franklinovega živalskega vrta v Bostonu, Gre za mlada žirafja samca, ki si za zdaj še zvedavo ogledujeta novo domovanje. Občinstvo pa siju bo lahko prvič v živo ogledalo od jutri dalje. (Telefoto AP)
Rusov vse manj
MOSKVA - Število Rusov se nenehno zmanjšuje in jih je zdaj 146,1 milijona. V prvem Četrtletju tega leta se je število prebivalcev Rusije zmanjšalo za 209.700, je sporočila ruska vlada. Padec števila je posledica vse večje revščine, alkoholizma in vse slabše zdravstvene oskrbe. Povprečna življenjska doba za ruske moške ne presega 60 let. Ruski statistični urad sporoča, da je padec števila prebivalcev v prvem Četrtletju tega leta veliko večji kot v enakem obdobju lani, ko se je njihovo število zmanjšalo za 124.900. (STA/AP)
Japonski premier eden najboljših očetov v državi
TOKIO - Tiskovna agencija Kjodo poroča, da je bil japonski premier Keizo ObuCi izbran za enega od sedmih najboljših oCetov na Japonskem. Izbor je izvedlo združenje podjetij moške mode. ObuCi je tudi prvi premier, ki bo prejel posebno očetovsko nagrado, ki jo podelijo na oCetov dan. (STA/AP)
V zmizovalni skrinji je bilo 40 milijonov jenov
TOKIO - Neki japonski gradbeni delavec je med vrtanjem na gradnišču našel zmrzovalno skrinjo, napolnjeno s 40 mihjoni jenov (približno 300.000 evrov) v bankovcih. Pošteni delavec je »trezor« izročil policiji. Sicer pa je bila skrinja zakopana 50 centimetrov globoko, bankovci za 10.000 jenov pa so bili zaradi vode, ki je pronicala v skrinjo, že nekoliko obledeli.
Dogovor med ZDA in Kanado o kvotah za ulov lososa
SEATTLE/VICTORIA - ZDA in Kanada sta se včeraj po krajevnem Času dogovorili o kvotah za ulo lososa v Tihem oceanu. Med drugim bodo u stan o vili sklad, s katerim naj bi financirah ohranitev
nadski ribici so se od takrat pritoževali, da arn riški ribici pred obalo Aljaske ulovijo preveč rib, preden te zaplavajo v kanadske vode. (STA/AiTJ