iNktamnoia lltvllka slani« f krono. vsak «*trt«k ta velja s _ Tre d ali t Maribora • jesa na dom M celo leio «i ' ;ta 20 K. ta (etri iela h»M Jugoslavije 50 K. ____M pošlje na oprav- jpw«v .Slovanskega Oospodaria" | ^■r&ors, Koroška ceslo št. 5. M dopošlija do odpoved:. '¡Sarv&tfeia »* plaSujs naprej, ¿-j- Telefon štev. 220. —:— 16 UST uodstvu i POUS m um o .ZatoL dobival» m ročntaa. — cesta M. i. 1 upravniki»» narorata ta_____»_ , n«e-atwr> p« 4a«w*«ra. lu krata* e^tea« fiiammt r«Uam«f£* »5 POK | —s- fsteiui * m Mai>ib' p, dn« 2L aprila 1931. <$&. letnik. Naša prva zmaga. «Poraz „Samostojne" in li-tteraine stranke pri občinskih volitvah. Ze zadnjič smo na kratko omenili ila bo naša stranka pri občinskih volitvah dosegla na celem Slov. Stajerju lepo zmago. Brez volitev že imamo ve-j&ino občin v okrajih Slov. Bistrica, |ki prednjači celi naši ožji domovini) 4St. Lenart, Konjice, Ormož in Ljutomer. Slovensko ljudstvo je izreklo u-jiičujočo obsodbo nad sleparsko „Samostojno in liberalno stranko. Samostojneži bodo imeli na celem Slov. Sta jeijn k večjemu 30—40 občin3 liberalen sami nobene, socijalni demokrate in komunisti okoli 30—35. Ze danes so izgledi taki, da bo od 540 slovensko-gtajerskih občin 400 naših občinskih odborov. Ce pomislimo, da ima Kmetska zveza oziroma Slovenska ljudska stranka že danes na celem Slov. Stajerju 100 občin brez volitev v svoji testi, ker je v tolikih občinah vlože -na samo naša kandidatna lista. Slovensko ljudstvo je obsodilo .pred vsem izdajalsko Samostojno kmetijsko stranko. Po mnogih občinah irjer je pri volitvah v ustavotvorno skupščino dobila Samostojna več glasov kakor Kmetska zveza,sedaj ta stranka niti ni mogla sestavit- kandidatne liste. Pošteni ljudje se narav -»ost sramujejo besede „samostojnež". C'sto naravno! Samostojna kmetjska Stranka je delala pred olitvami s praznimi obljubami, a njeni poslani in minister pa so se dali podi apiti od liberalcev in so nam v Beogradu prodali slovensko samoupravo srbijan -skim in slovenskim demokratom. Samostojna glasuje v Beogradu za vlado, ki predpisuje ubogemu ljudstvu sedaj tako grozno visoke davke, ki glasuje po svojem ministru Puolju za mobilizacijo, vojno in kanone. „Samostojna" podpira in je vstopila v vlado katera še do danes ni vrnila ljudstvu odvzetih 20%, katera je upeljala še — 17% davek na dedščine in poleg tega 5% desetka od prevzemanja kmetskih posestev. Ljudie pravijo: kdor je zadovoljen s temi težavami in krivicami, ki jih je sokriva „Samostojna", tisti naj voli s „Samostojno". O liberalni stranki lahko zapojemo „Misere". Niti eno občine no bo Imela ta stranka. Se celo v mestih «ginjajo njeni pristaši kakor zginja spomladi sneg. Nevarnejša je socijalderalokraiska in komunistična stranka, A tudi ta ne bo dobila na Slov. Stajerju mnogo glasov. Delavsko ljudstvo vidi, da so taijalni demokrati znajo pač dobro in sladko govoriti, a storili pa še niso za ljudstvo prav ničesar. Njihov vo -ditelj Kristan se je dal sedaj od vla^ de podkupiti za Fri-derikove milijone . V eseli smo, ko dobivamo tako u-goftiii poročila iz zelenega Slov. Sta-jerja. Prvi boj to je sestava kandidat nih list je končan. Sedaj pa povsod na delo, da vržemo ob tla izkorišče -valce lj-udstva, izdajice slovenskega i-mena ia krivce sedanjega slabega gospodarskega položaja: Samostojneže, liberalce in socijalne demokrate 1 Vsi v boj za zmago Slovenske kmetske zveze m Slovensko ljudske stranke! Samostojno-demokratska dobrote za obe. volitve. Občinske volitve so pred durmi in s kakimi dobrotami nas pitajo gg. demokrati in samostojni minister iz Bel-grada? Ta gospoda razglaša, da bo povišala davke z ozirom na vedno na-:aščajoče državne potrebe, katere je zakrivil 120.000 milijonski nakup gg. Turkov in stroški za mobilizacijo, za katero je kot prvi gla oval samostojni minister Pucelj. Pa to še ni dovolj, da bodo demokrati in samostojni usillli kmetu še višje davke, ampak so že lopnili po kmetskem žepu z zvišanjem poštnih pristojbin, katerih nezaslišana višina nas bo začela osrečevati s 1. majnikom. Za eno navadno pisemsko znamko bo treba plačati od 1. maja kar 2 K, ako računamo še kuverto in papir, bo sfalo pismo od 1. maja naprej 4 K, Odprta dopisnica bo prišla na 1 K, za rokomandiranje pisem ce bo pa plačevalo še poleg navadne poštne znamke za 2 K še nadaljne 4 K. Seve, to so samo navadna pisma, od težjih pisem se zahteva znatno več . Od poštnih paketov do 5 kg se bo plačalo poštnine 20 K, od 5-10 kg 40 K, od 10-15 kg 60 K, od 15-20 kg 80 K. Iz teh podatkov je razvidno, da je demokratsko samostojna vlada v Belgra-du povišala poštne pristojbine za 100 odstotkov. Doslej je bil kriv vse draginje in nesreč dr Korošec po mnenju samostojnih; sedaj pa je zadel z glasovanjem za podraženje poštnih pristojbin minister Pucelj ne ^amo bogatejšega, ampak zadnjega bajtarja in viničarja, ki je prisiljen, da komu pi še kako pismo, ali karto, ali pa da od pošlje kak paket. Tako grozno zvišanje poštnih pristojbin bo najboli v živo zadelo nas Slovence, kjer se naj -več piše. Novi višji davki in za 100% zvišane poštne pristojbine, to je pra\ Čedna liberalno samostojna agitacija za občinske volitve. Ako odirajo liberalci in samostojni kmeta potom davkov in najpotrebnoj -ših pristojbin, kjer le morejo, kako bi ga še le, ako bi se posrečilo tem ne -usmiljenim narodnim pijavkam se vriniti v naše občine! Kmetje, iz zgoraj navedenega je lahko uvideti, kaki prijatelji kmrta so liberalci in samostani, ki so sedaj na najvišjih vlaunii« mestih. Ta gospoda tišči sedaj od ministrskih prestolov v občine, da bi i v teh privijala kmeta in mu Vii.-k? vala s svojo nepoštenostjo vedno večje občinske doklade. Milijonski nakup turških glasov za liberalno samostojno vlado, nepotrebni stroški za mobilizacijo, viši novi davki in 100% povišanje poštnih prisioj-bin, vsa ta dejstva pridigujejo km.du, da treba z liberalno samostojnim gospodarstvom pomesti pred izpred praga kmetske vlade in moči — občine! Ako nočeš kmet, da te odirata liberalec in samostojnež še potom občine kakor te potom beograjske vlade, potem si voli v občinski zastop može krščanske vesti, in prepričanja, kakor ti rudi kandidatna lista Kmetske zveze. Na dan 28. novembra je zaslep -lieno kmetsko ljudstvo spuščalo krog-ijico v Kravarsko Skrinjico Samostoj -ne in danes imamo od konstituantnih volitev vsaki dan naraščujoča bremena, ki grozijo kmetu z gospodarskim uničenjem. In ravno samostojni, ki so obetali, da bodo nastopali kot apostoli razbremenitve kmeta, ga danes te — kmetske izdajice najbolj odirajo s pomočjo ministrske oblasti. Dneva 5. in 8. maja bosta zopet dneva, ko se bo'kovala kmetska usoda. pri korenini — občini. Ali bo tudi ta dva dni volil naš kmet tako nespametno kot je 28. novembra 1920? Mislimo, da ne, k r poročila o zmagi K Z. pri občinskih volitvah govore že danes drugače! Izvoz živine in mesa i prepovedan. Poslanci Samostojne zoper kmeta! Liberalni listi poročajo, da je iz- 1 voz živine in mesa iz naše države zo- : pet popolnoma prepovedan. Ta prepoved je naše kmete strašno zadela. Do sedajna suša je uničila travnike, da i letos ne bo sena. Kmetje nimajo zadosti krme za svojo živino. Zato so prisiljeni prodati živino, ker je ne more ¡o preživeti, kajti krme pri sedajni visoki ceni ne morejo kupovati. Kmetje so bili radi tega zelo veseli, ko jo vlada na dreganje poslancev Kmetske zveze dovolila izvoz živine. Kakor hitro je bil izvoz živine dovoljen, so poskočile cene živini, tako da je kmet dobil živino malo boljše plačano. Komaj pa je postal samostojni poslanec mesar Pucelj minister za pot jedelstvo, se je začelo delati proti \z* vozu živine. Mesarji so zborovali na več krajih ter povsod zahtevali, da se prepove izvoz živine. Mesarji trdijo, da so cene živini previsoke, da ne morejo dobiti živine, da radi tega ne morejo preskrbeti mestnega prebivalstva z mesom. V Ljubljani so mesarji eno nedelo celo „štrajkali" in niso hoteli pripeljati mesa na trg. Ker so torej mesarji na ves glas kričali, da jih bo konec, ako se ne zapre izvoz živine, je mesarski prijatelj in tovariš poljedelski minister gospod mesar Pucelj uslišal njihovo vpitje in vlada je prepovedala izvoz živine in mesa na ljubo mesarjem ter s tem grozno udarila kmeta. Ce bi bil poljedelski minister mož na svojem mestu, bi moraJ neumorno delati na to, da ostane izvoz živine prost posebno letos, ko ni kr -me. Ce ni krme, ne preostane kmetu nič drrgega, kakor da živino proda a ki je no more prehranitf. Dobi pa za živ'ao samo takrat nekaj več, Če je iz-voz živine prost. Ce pa je meja zaprta, če bodo kmetje živino ponujali to mesarje prosili, da jim jo odkupijo, bo cena padla na 10 K in še nižje pri t kilogramu. Pa še drug vzrok je, zakaj je minister. Samostojne stranke, mesar Pucelj, prepovedal izvoz. Samostojni poslanci in njihovi prijatelji okrog „Ekonoma" in „Kmetijskega lista" imajo popolnoma prazne kase in rabijo denar. Vstopili so v vlado in glasujejo za vlado, če tudi je proti kmetskim ko-< ristim, samo za to, da jim vlada pla -ča dolgove, ki jih imajo pri svojih po3 jetjih. „Ekonom" je svojčas dehl koruzo po znižani ceni, da je s tem lo -vil kmetske glasove za Samostojno pri zadnjih volitvah. Pri tej koruzi pa se je globoko zadolžil in zdaj mora vlada plačati te dolgove. Tako torej kmetje, ki niso dobili nič „samostojne" ko» ruzo, s svojimi davki pomagajo plačevati koruzo, katero so dobili in jedil podkupljeni samostojneži. Samostojneži pa rabijo še več denarja za svoje žepe, pa tudi za agitacijo. Tega si morajo prislužiti. In naj-ložje se zasluži denar z izvoznicami, to samostojneži dobro vedo. A če je izvoz živine prost, potem ni treba izvoznic za živino. Zato se mora meja za živino zapreti. Kdor hoče zdaj živino izvažati, mora imeti dovoljenje od vlade ali z drugimi besedami: imeti mo- Zaklad na otoku. b angleškega prevedel Paulus, (Dalje.) In zopet me je stisnil za roko, da Bom skoraj omedleli Tako zelo sem se bal slepe0a berača, dr sem čisto pozabil na svoj veliki strah pred kapitanom, od^rl sem vrata v sobo in s tresočim glason. za-klical, kar mi je naročil tujec. Ubogi kapitan jo dvignil oči — in na en mah ga je zapustila pijanost >n itisto trezen jo strmel v slepca- Na lice mu je stopil strah in mrtvaška o-siemoglosi. Zganil se je, kot da bi ho-»el vstati, ph ne verjamem, ua jo Še i-mel za to dovolj muči v seui. „Ostani, Bili, kjer si!" je rekel ferač. „Vidim sicer nič, pa zato tem fcolie slišim, in če bi tudi ¿am-i lo -rrštom mignil. Opraviti imauosteboj. Stegni svojo levico! Fant, vtvoi njegovo levico in jo približaj mr.j', des-oni!" Ubogala sva ga do pl8'.*j> in videl sem, da je slepi berač djal nekaj kapitanu v dlan, ki jo je pa koj močno stisnil, „To je torej poskrbljeno!" ja rekel tujec. Spustil me jo in se z neverjetno spretnostjo in naglico izmuznil iz so-oe in skozi vrata na cesto, kjer se jo «nakomerni tap-tap njegove palice žo kmalu izgubil v daljavi. Obstal sem nepremično in minilo je nekaj časa, preden sva se s kapi tanom spet ? avedla. Končno sem spu -£td njegovo roko, ki sem jo ves čas držal. Pozorno je pogledal v dlan. „Ob desetih!" ie vzkliknil. „Se i-raam čas, da jim zagodem. In skočil je na noge. Pa omahnil je, so zgrabil za vrat, obstal ¿a trenutek, jopet omahnil in nato s polglasnim zadušenim krikom zviškoma padel po tleh. Skočil som k njemu in hitro klical rnator. Prepozno! — Zt.dela ga je kap in mrtov jo bil. Čuden pojav in nerazumljiv! — Nikoli nisem čutil prijateljstva do tega človeka, četudi so mi je zadnji čas smilil. Ko pa. sem ga vide! mrtvega , so se mi vlilo solze. Dvojno smrt sem doživel v krat - kih dneh in spomin na prvo jo bil še svež v moji duši. IV. Po kapitanovi smrti sem nemudo -ma povedal materi, kar. mi je zaupal pred par dnevi. Morebiti bi bilo bolje, da sem jej povedal že prej. Najin položaj je bil vsekako težaven. Mož je imel denar zgoraj v svojem zaboju, dolga pa je tudi mnogo napravil v gostilni, z .to je neka j njegove zapuščine po vsej pravici šlo nama. Ampak dvomil sem, da bodo kapitanovi tovariši, ki so se gotovo potikali kje tod y bližini — vsaj Črni pes in slepi berač nista mogla biti daleč, — voljni odstopiti nama za kapitanove aolgovo del denarja, ako bi dobili njegov zaboj v roke. Treba jih je bilo prehiteti. Pa kako? Ce bi jezdil k zdravniku, kakor mi je naiočil kapitan, bi mati ostala sama in brez pomoči» Na to torej ni bilo misliti. SjiloJi se nama je zdeio še celo prenevarno, da bi ostala čez noč v samotni gostilni. Najmanjši šum je naju plašil.Vsak tronutek sva mislila, da čujova korake na cesti in če sem se spomnil ia mrtvega kapitana, ki jo ležal v gostilniški sobi, in na odurne- ga slepca, ki se je skrival kje blizi vsak čas pripravljen, da se vrne, oi so bd najrajši skril od straha pod kožo, kakor pravijo. Nekaj je bilo treba skrenili in sklenila sva nazadnje, da odideva oba in poiščeva jiomoči v bližnji vasi. Rečeno, storjeno. Gologlava, ka ♦ koršna sva bila, sva pohitela na cesto ven v večerni mrak in mrzlo meglo. Vas jo ležala par sto metrov prol od nas za bližnjim gričem in v nasprotni smeri s tisto, odkoder je prišel slepi berač in kamor se je po vsej vo» rojetnosti spet vrnil. Hitela sva po cesti, od Časa do časa sva se ustavila , da bi prišla k sapi, in sva poslušalai Pa nič ni bilo čuti, le morje je nalahno butalo ob skalo in vrani so kroksli v gozdu. Luči so že jirižigali v vasi, ko sva pribežola do prvih hiš, in nikoli več ne bon pozabil, kako prijetno mi je dela rumenkasta svetloba, ki se je sipala iz vrat in oken ven v temo, in kako sem se čutil pomirenega, da — sem spet med l.udmi. Pa kmaln sva spoznala, da je bila ta tolažba tudi t-dina pomoč, ki sva jo dobila v vasi (Dalje prih.) >ra izvoznico. Samostojni poslanec minister Piicelj je dal za živino zapreti meje; samostojni mesarji in živinski mešetarji bodo zdaj prosili za izvoznice za živino in z njimi bodo ogromno zaslužili za sebe in za prazne svo je strankine fonde. Samostojni minister mesar Pucelj je torej kot prvo darilo prinesel kme -tom prepoved, da se živina ne sme več iz\ ažati samo za to, da bodo mesarji več zaslužili in se samostojneži obogatili z izvoznicami, n. Urek bode aopet lahko zidal svojo palačo in drugi samostojni poslanci 3i bodo dobro zaflikali žepe z izvoznicami! Kaj je li tem gospodom mar, če bo zaradi tega kmet moral dati svojo živino na poi zastonj! Zato pa, kmetje, zdaj vidite, kako so vas samostojneži farbali in goljufali! Na shodih se vam prilizujejo, v Beogradu pa delajo proti vam in gledajo le na lastne žepe. Zato pa o-brnite tej goljufivi stranki, ki vas gu li, hrbet in naženite samostojne preroke ije, odkoder so prišli. Pr.i občinskih volitvah noben pošten kmet nc flaj glasa samostojnežem, ki so na;vo-■j&ji škodljivci slovenskega kmeta! Avtonomijo ali samoupravo Slovenije Svi prodali za Judeževe groše, seda,] p« Jbodo zabarantali tudi kmetovo živir.o na pol zastonj, da ja kmet ne bo imel nobenih dohodkov za plače »'¿nje visokih davkov. Zato proč s S-nno&toino! ¡Vsi kmetje pa v Kmetsko zvezo, ki vas edina brani in vam pomaga: Politični ogled. Kraljevina SHS. Konstitu-anta, izvzemši radičevcev, je zopet v Beogradu zbrana, kjer nastopaj nu ni govorniki za centralistični vladni ustavni načrt in proti. Dolgo in stvarno je govoril proti centralizmu in / avtonomijo Slovenije dr. Korošec, ki je žel za svoj govor odkritosrčno priznanje vseh onih poslancev, katerim je kaj i ležeče na dobrem in za narod zadovoljivem obstoju naše držav t. Večina govornikov, ki govorijo sedaj v konstituanfi, je iz vrst opozicije in nastopajo ostro proti od vlade predloženemu ustavnemu načrtu. Muslimani iz južne Srbije, ki so bili dosedaj opredeljeni na demokrate in radikale, so izstopili iz teh dveh strank in osnovali nov klub, ki šteje 14 poslancev, No -tranji minister demokrat Draškovič je odstopil, njegov naslednik postane dotedanji prosvetni minister, demokratska ščuka sokolaš Pribičevič, kateremu bo sledil v prosveti demokrat Ljuba Davidovič. Pribičevič je prevzel radi-iega notranje ministrstvo, da bo začel preganjati protivladne stranke rav -notako, kot je svojčas Vcsnič komuniste. Tretji podpredsednik konstituante je postal samostojnež Urek, ki bo dobival za to svoje dostojanstvo še po 1600 dinarjev mesečno, poleg poslanske plače, da si bo lahko lepše in bolj gosposko opremil svojo novo palačo . Naše oblasti in vojaštvo je začelo zasedati in prevzemati v naše roke dalmatinske otoke, katere so izpraznili Italijani. Italija. Po vseli mestih Italije divjajo fašisti s poboji, požigi in upo-stošenjem vsega, kar bode v oči laške nacionaliste pri vladi. Avstrija. Po celotni Avstriji gre javno glasni klic: Združitev Av -strije z Nemčijo! Ententa grozi, da bo ustavila vsako pomoč gladnim Avst -rijcem, ako ne odnehajo s to svojo zahtevo, a vse zamanj, Avstrija hoče k Nemčiji. Nemčija. Bliža se 1. maj, in Nemci se branijo plačati do tega dnr jim kot plačilo naloženo vojno odškodnino. Ententa grozi z novim nasiljem napram Nemcem. Angleška stavka rudarjev traja dal,e, a bo doživela polom, ker so\ pustili rudarje na cedilu železni -čarji. Grško-turška vojna se Še nadaljuje. Grki so bili močno tepe-ni na suhem, nadi tega so pa začeli sedaj na morju s svojim brodovjem braniti prohod skozi dardanelsko morsko ožino, da odrežejo Turke od do -voza. Pridobivajte ¿orožnike! Tedenske novice. t Delegate kmetijskih podružnio naše stranke še enkrat pozivamo, da se udeležijo občnega zbora prihodnji četrtek 28. apr.la ob 11. uri v Ljublja ni. Vsi delegati naše stranko se pe -ljejo v Ljubljano z vlakom, ki vozi iz Maribora okoli urr zjutraj. Okrajna glavarstva so delegatom že razposlala v priporočenih pismih poverilni-ce in glasovnice (bledozelene barve). Te listine mora vsak delegat vzeti se. boj v Ljubljano, ker drugače nima pravice do polovične vožnje in do gla sovanja. Na vstopni postaji mora delegat pokazati blagajniku ki izdaja vozne listke, poverilnico. Karto dobi vsak celo do Ljubljane, katero pa v Ljubljani ne sme oddati, ampak jo mora shraniti, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Glasovnice bomo izpolnili-še ie v Ljubljani, Vsa druga navodila bosta dajala delegatom dva člana izvršilnega odbora naše stranke, že med vožnjo proti Ljubljani. Prav no -beden naš delegat ne sme ostati doma! t Dve dobroti demokratsko samo_ stojne centralistične ustave nam obe^ tajo že naprej namreč: povečanje obsega dosedanjih občin in za te povečane kmetske občine pa državno-ma-stno plačane tajnike. Res je, da so ne katere občine na Slov. Štajerskem pre cej neznatne po obsegu, a naše kmetsko ljudstvo še ni doslej nikdar godrnjalo zoper majhno občine, pač pa zoper velike, ko mora kmet klatiti po ure daleč po živinski potni list ali kako drugo neznatno občinsko potrdilo. V naših majhnih štajerskih občinah so doslej tajuikovali po največ župani sami in navadno še brezplačno. Sedaj pa bo uvedla demokratsko samo -slojna vlada državne občinske tajnike, kake penzijonirane žandarje in finan-carje. Iz čegavega žepa se bodo jemale plače za te tajnike? — kmetskcga! Poleg zvišanih davkov in poštnih pristojbin nas bo demokratsko samostojna gospoda osrečila še s povečanimi občinami in državno plačanimi občinskimi tajniki na račun in žep kmeta. Res, upoštevanja vredni" kmetske dobrote iz rok samostojnega ministra — mesarja Puclja! t Vladni stranki sta si v laseh. Iz Belgrada poročajo, da se je vršila dne 19. t. m. burna seja ustavotvorne skupščine. Demokrati bi se namreč prav radi iznebili pametnega in trez -j nega politika Stojana Profiča, ki se ; bori istotako kot Jugoslovanski klub proti centralizmu in je za samoupravo pokrajin. Ker Protič iz stvarnih razlogov ni hotel položiti prisege, bi demokrati že najraje videli, da razveljavi verifikacijski odbor njegov poslani-ški mandat. Ako bi se to zgodilo, bi Protič ne bil več nevaren za radikal-no-demokratsko vlado, kateri namerava delati preglavice z ustanovitvijo močne protivladne skupine poslancev. Demokrati so z zlobnimi nameni vtihotapili v zbornico neki sklep verifi-kacijskega odbora, s katerim je Pro-tičev mandat razveljavljen, Ker pa ta odbor ni imel nobene seje, so poslanci ugotovili veliko lumparijo demokratov. Protivladne stranke, kakor naš Jugoslovanski klub, Narodni klub, Proii-Čevi prijatelji in radikalni poslanci so burno ugovarjali proti demokratski ¡sle parijl. Pravijo, da bo rodila hinavSči-na demokratov veliko nevarnost za obstanek današnje Pašičeve vlade. Zopet nov dokaz, kako goljufivo postopalo demokrati proti poštenim in pravim zastopnikom ljudstva! t Radič je predložil znanemu zagovorniku slovenske avtonomije radikalu Sfojanu Protiču po svojem zastopniku dr. Basaričeku svoj ustavni načrt. Ko je Protič prečital Radičevo ustavo, jo je vrnil dr. Basaričeku s pripombo, da je Radičev ustavni načrt brezpomembna sanjarija t Poletni čas. Kme'sko ljudstvo se je razburjalo, ker so listi že prinašali vesti, da bo«to uvedli tudi v naši državi takozvani „poletni čas." Zaradi nameravane uvedbe „letnega Časa" je stavil poslanec dr. Josio Mohnec na ministra za socijalno politiko ostro interpelacijo, v kateri je zahteval, da se to v tekočem letu ne uvede. Minister je odgovoril, da odpade uvedba „let -nega časa", ker so vse evropske že -lezniške uprave sklenile, da se letos ne bo vpeljalo letnega časa. t Železnica Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Železniški minister je odgovoril na tozadevno vprašanje narodnega poslanča dr. Hohnjeca, da je odobreno trasiranje (natančna določitev) nove železniške proge, ki bo spajala Prekmurje z Ormožem. V ta namen je imenovano že potrebno osobje z g. inž. Kavčičem na čelu. t Naši ujetniki v Italiji in Rusiji. Na tozadevno interpelacijo g. poslanca dr. Hohnjeca je odgovoril ministrski predsednik Pašič, da je vlada že podvzela v Rimu vse korake za vrnitev naših držravljanov-ujetnikov. V I-taliji se nahaja sedaj samo še 15 vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v raznih bolnicah. Vsi drugi so odšli že v svojo domovino. Glede v Rusiji se naha-'ajočih ujetnikov pojasnjuje g. Pašič. da je prevzel posle vračanja dr. Nan-sen, zastopnik zveze narodov, kateremu je vlada stavila potrebne kredite na razpolago. t Višji desetek. V času, ko ima Samostojna v Beogradu poslance gg. Ureka, Mermoljo, Drofenika, Kirbiša in dr. Vošnjaka ter ministra Pucelja , kar deži novih davkov in novih bre -men. Sedaj so povišali še desetek od ločarskih in kmetskih posestev. Ako je sin prevzel po očetu posestvo, je plačal dosedaj samo 1% % od prevze -mne svote. Odslej pa mora plačati 5% in še ogromne koleke. Od 100.000 kron bo plačal mlad posestnik 5000 K deset ka. Dosedaj je plačal samo 1500 kron. Torej mora sedaj po novem več plačati 3500 K. Kam bomo prišli, če bodo liberalci in samostojneži še naprej iako „blagodejno delovali" za kmeta! ? To so Čisto navadni izdajalci kmetske-ga stanu! t Urek proti Žnuderlu. Bivši glavni zaupnik Samostojne kmet. stranke nam poroča : Dne 29. marca je Urek v seji načelstva Samostojne napadel tajnika Konrada ZnuderI in zahteval, naj se Znuderla odstavi in tajništvo SKS premesti v Celje. Urek je tudi grozno rohnel, ker sta se ZnuderI in kletarski nadzornik Zabavnik potegovala za mesta poverjenikov pri deželni vladi. Značilno je tudi, da po Ure-kovi krivdi svojemu tajniku Žnuderlu do 30. marca 1921 Samostojna ni ho -tela izplačati 18.000 K plače in zaslužka za mesece februar, marec, april 1920 in februar, marec 1921. Tako po-plačuje Samostojna ljudi, ki so se tvegali za njo. Nehvaležnost je plačilo sveta! t Krivica brez primere. Grozno neurje s točo je L 1920 mesca julija v občini Gorica in sosednj.h občinah dota! uničilo vse pol.ske pridelke. Davčna oblast pa ne mara odpisati tem ubogim revežem davke, ampak šo celo predpisuje nove davke, n. pr. dohodnino. Ljudje obupujejo. Samostojneži in socialdemokrati so pred volitvami obljubovali odpravo davkov. Kje sla neki sedaj Kirbiš in Kisovar? Slov, Kinetska zveza je te dni poslala našim poslancem in vladi spomenico proti veliki krivici, ki se godi oo-čanoih občine Gorica in v soseščini! t Kdor ni z nami, je proti nam . V Slivnici pri Mariboru je bil pred dnevi ustanovljen krajevni odbor Slovenske kmetske zveze in Delavske zve ze. Potrebna je bila ta organizacija , ker se mora naše ljudstvo zavedati, da se le z združenimi močmi more do seči zanj kaj koristnega. Komur je do brobit ljudstva pri srcu, naj stopi v naše vrste. Kdor ni z nami, je proti nam! t Zmešnjava na davčnih uradih. Kako daleč nas je s iravila centralistična politika liberalcev in samostoj -nežev, je razvidno iz dopisa, ki smo ga prejeli iz Marije Reke. Celjska davkarija pošilja davkoplačevalcem vedno nove položnice za plačevanje večinoma neoznačenih davkov. Ljudstvo je v veliki sili in zadregi, ker nima kaj prodati, zaslužka ni in tako so ni čuditi, da si razen par najboljših hiš ne more oskrbeti potrebnega obuvala in obleke. Odkod naj dobi tamkajšnje prebivalstvo denar, ako si mora po večini kupovati hrano? Kako naj pla' čuje ljudstvo davke, ki mu jih nala -gajo neizprosni centralisti ? — Iz te -ga sledi, da doslej naši nasprotniki niso ničesar slorili za olajševanje bocK Naš poslanec dr. Hohnjec je od fin. ministra zahteval uvedbo davčnih knji žic, kot smo jih imeli poprej. Za pravično odmerjevanje in natančne pred- pise davkov so se potegovali vedno I« naši poslanci. Samostojneži so imeli \ Beogradu skrb za mastna korita, n* pa za trpeče ljudstvo. Občinske volit» ve že kažejo novo, nasprotnikom ne« liubo shko. Pravica zmaguje nad lažjo in temo! t Lep shod Slov. ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze se ie vršil 17. t. m. v Marija Reki. Poročal je g. F, Planine od tajništva stranke v Celju, Govornik je v svojih izvajanjih razkrinkal protiljudsko delovanje nasprot nih strank. Upamo, da se uspehi liberalne in samostojne politike že kmalo pokažejo. t Ljudstvo jim obrača hrbet. Iz Št. Janža pri Dravogradu se nam poroča: V naši občini so se razmere v zadnji dobi temeljito spremenile. Ljudje, kateri so bili vsled lažiobljub nar sprotinkov prevarani, so začeli obračati hrbet tem ljudem in prihajajo v naš tabor. Naša občina ima odino eno kandidatno listo Slovenske ljudske stranke, nobena drugih strank ni za-mogla postaviti lastne kandidatne liste, Imamo tudi krajevni odbor Slovenske kmetske zveze, ki šteje že 43 članov. Na shodu dne 10. aprila t. 1. je» govoril naš narodni poslanec V. Pu -šenjaii. Shod je uspel prav dobro. Na shodu je bilo sprejetih več važnih resolucij in izrečeno je bilo tudi popol -no zaupanje poslancem naše Sloven -ske kmetske zveze. Naj bi našla zavedna naša občina St, Janž obilo posnemovalcev ! t Dnh. vest. Dne 13. t. m. je umri na Spodnji Polskavi č. g. Franc Ho * ber, župnik istotam. Pogreb blagopo-kojnega gospoda se je vršil dne 16. t» m. ob 10. uri predpoldne. Bodi mu ze» mljica lahka! t Pogrebi. Iz Črne na Koroškem nam poročajo: Na velikonočno nedeljo smo pokopali nenadoma umrlega rudarja Antona Senegačnik, komal 17 let starega. Za obilno udeležbo pri pogrebu se izreka zahvala. — Dne 31. marca se je ponesrečil 28 let stari Viktor Kusijan. V Helemiga je prijel jermen in zlomilo mu je vse ude, ta» ko, da je v nekaterih minutah izdih -nil. Pri pogrebu je svirala rudarska godba. — Dne 10. aprila smo izročili materi zemlji 181etnega Ivana Kokalj, ki je bil velika opora svoji stari materi. — Dne 10. apr.la smo spremi -li k večnemu počitku vzorno 25f let staro članico tukajšnje Dekliške zveze, Amalijo Volavčnik, Ne.zp rosna sušica jo je položila v hladni grob , Dekliška zveza ji je priredila veličasten pogreb; udeležile so se članice skoro polnoštevilno z zastavo. Domači g. župnik se je rajne spominjal z ginljivim nagovorom, cerkveni pevski zbor pa ji je zapel nagrobnice. Raj -na je bila neustrašeno krščansko dekle, značajna Siovenka in marljiva članica DZ. Mati-vdova je v njej izgubila edino oporo. Vsem udeležencem naj bo izrečena najprisrčnejša zahvala! Počivale v miru! t Iz Pilštanja. Umrl je tukaj 80* letni starček Anton Vouk p. d. „Glo-ženski Tona." V njegovi hiši je bilo a molitev, delo in petje. Bil je .zmiraj veselega srca, z njim je legla v grob marsikatera starodavna slovenska pv ■sem. Počivaj mirno, dragi prijatnf t Umrl je dne 10. t. m. v PišecaH naš zvesti somišljenik Anton Kostevo v 77. letu. Bil je 58 let občinski odbornik, 16 let načelnik krajevnega šolskega sveta. Zato so ga v drugimi številnimi udeleženci spremljali na zadnji poti šolski otroci z učitel4stvom. Pev -ski zbor mu je v cerkvi in na grobu zapel slovo. Bil je dober oče, skrben gospodar in trdnega katoliškega prepričanja, da je ostal neomajno na stališču KZ. Da bi ga vsi, ki so ga poznali, posnemali! Njegovi blagi duš! pa naj sveti večna luč! t Izlet na Brinjevo goro priredi v. nedeljo, dne 1. majnika, konjiško orlovsko okrožje. Ob 10. uri služba bo« žja, potem tabor na prostem in nasto-i pi. Prijatelji naše mladine, pridite v, obilnem številu! t Neurje in visok sneg. Po več mesečni suši se nas je nebo usmililo in nam poslalo zaželjeni dež. Toda ponekod je vremenska spremomba povzročila občutno škodo. Močno deževje in nalivi so zlasti na Gorenjskem ze« lo škodovali. Povodenj je odnesla mno go rodovitne zemlje, lesa in splavovj Tudi reki Sava in Savinja ste pov -zročili veliko škode. Pri Zidanem mo- «T. aprila SLOVANSKI üÜSPUDAii. -#n 1« Sava, odnesla splay, na katerem «Ca «d nahajala dva splavarja. Oba sto sttdtjt «mri v valovih Save. Težak stueg, i«terega je zlasti na Pohorju vrglo poldrugi meter je povzročil na sadnem drevju in v gozdovih, osobiio na Pohorju, ogromuo škodo* Skoda je neprecenljiva- Vlada se pozivlie, da prizadetim priskoči na pomoč, zlasti ge naj ukine iztirjevanje davkov t Razbojnlštvo v Bosni. Iz Lubi-nja poročajo: V sredo, dne 13. t. m. 30 oropali razbojniki na cesti Lubinje —Ravno 80 potnikov. — Po noči ob 11. uri so oropali sredi mesta dva človeka. Prebivalci so se ro;iar"em unrli z orožjem. Streljanje jo trajalo dalje časa. Roparji so metali tudi bombe. 30 mož broječa tolpa roparjev je nato pobegnila. — Takim vestem se čudimo, ker je glede policije in orožništva v naši Jjubi državi tako „dobro" poskrbljeno. t Poturloa — morilec. V nedeljo zvečer je prišel v neko gostilno v Ro-ianu pri Trstu karabinijer slovenske narodnosti in več slovenskih fantov , ki so prepevali slovenske pesmi. To je je pa poturioo karabinijerja tako razburilo, da je nagovoril slovenske fan-to v italijanščini in zahteval, da nehajo prepevati slovenske pesmi. Ker mu je mladenič Legiša odvrnil, da ie tudi on, čeprav sedaj karabinijer, slovenskega pokolenja, je postal tako razburjen, da je zahteval, da mladeniči zapuste gostilno. To se je tudi ta^uj zgodilo. Ko je pa mladenič Legiša 3M?-pil iz gostilne, ga je karabinijer s so; mokresom ustrelil. Poturico-morilca so zaprli. t Nova d'Annunzijeva pustolov -stya. Zn&ni d'Annunzio ne more živeti brez postolovstev* Sedaj se je odločil, da nastopi kot kandidat za drža-vnozborske volitve kar na dveh krajih in sicer v Zadru in v Abrucih , Njegov aolilm program služi kot smer niča za volilno postopanje lašistov in reških legijonarjev. Na njegov program kandidirajo zastopniki fašistov-skih organizacij, kot Musi, Susi, Ca-porali, Ludoviki, Camerini, Romaldi in še več drugih, ki slično kot d'Annunzio ne morejo biti brez pustolov • stev. t Za Hohenzollernce. V Berolinu se je dno 19. t. m. vršil pogreb bivše nemške cesarice Avguste Viktorije. Na pogreb so prišle ogrom e množice ljudstva. Med špalirjem dijaštva, častnikov, zastopnikov raznih društev in med zvon8njem zvonov se je vršil sprevod do protestantovske cerkve, kjer so rakev položili na oder. Truplo so stražili štirje sinovi pokojne cesarice. Nebroj vencev so položili na rakev in na vozove. Na pogreb so pr.šii razni bivši maršali kot Hinden-burg, Ludendorff, Mackinsen itd, Lju dstvo je priredilo tem vojskovodjem živahne manifestacije, ter prepevalo monarliistične pesmi, zajedno pa za -btevalo zopetno vpostavitev Hoheu -zollerncev na nemški vladarski pre -stol. t Ifcmiuniste močno preganjajo tudi v Nemčiji« Doslej je b".o v Nemčiji obsoienib 190 komunistov. Od teli obsojencev sta bita dva us n/čena, 4 je bila prisojena dosmrtna ječa, 120 komunistov bo sedelo v celoti 468 let, 58 po 44 let. t Renska vedeževalka. Nemško Porenje je že od nekdaj slovelo kot dežela vedeževalk. Nedavno se je pojavila lam neka Winter, ki prorokujo, da bo izbruhnila nova vojska pred poletjem tekočega leta. Japonska bo udarila v zvezd s Kitajsko proti Ameriki. Francija in Angl.ja se bosta bo rili ob strani Amerike* Leta 1922 se bo razpasel veliki giad, za njim pa bo zavladala strašna kuga. Lota lb23 bosta udarili Rusija in Nemčiji po Franciji, Pariz se bo pretvori! v ru -Sovine. L. 1924 bosta izšli Amerika in Nemčija iz vojne kot zmagovalki. Toda to bo trajalo le kratko časa. Razcesar Viljem ne bo doživel zmage. L. 1925 se bo pojavila zvew?a repatica .Evolution a", ki je pred 20iH> leti spre mljovala Kristusovo rojstvo. Povodom prihoda te zvezde bo prišlo do veli -kih potresov. Morje bo požrlo Anglijo- — Tako prorokuje nemš ra proro-k'nja na Renu. Čudno se nam zdi da ne prorokuje Nemčiji žalostni a časov. t Rešilna postaja v zraku. Angleško ministrstvo za narodno zdravje je dalo zgraditi ambulantno letalo, ki naj služi namenu, da so na nepristop- j nih in v oddaljenih krajh ponesrece- ! nim osebam zamore prožiti prva po -moč. Ta aeroplan bo lahko plul 2000 m nad zemljo in bo zamugel 5 ur ostati v zraku. Najvišja brzina na uro je 170 km. V letalu bo prostora za 4 ležeče in 5 sedečih bolnikov. Letalo je urejeno tako, da se bo vzdrževalo tudi nad morsko gladino. Opremljeno bo tudi z brezžičnim brzojavom. Narodno gospodarstvo. Nezakonitosti pri odmeri dohodninskega davka se bodo odpravile. Poslanec dr. H o h n j e o je na linančno ministrstvo vložil več interpolacij o nezakonitem postopanju davčnih oblasti pri odmerjanju dohodninskega davka. Dobil je od ministra naslednji odgovor: 1. Tukaj ni znano, da davčne o-blasti v Sloveniji odmerjajo davek na osebno dohodnino tako, da ]eml ejo i kot osnovno ^voto, svobodno odT obda-čenja, eksistenčni minimum nepreme-njen po starem avstrijskem zakonu 1600 kron. Takšno postopanje bi bilo protivno odredbi člana 140, toletnega financijskega zakona, po katerem je j eksistenčni minimum utrjen s 4800 kron. Da se preišče pravilnost dav -čnih oblasti v tem oziru, je ukazano delegatu v Ljubljani, da o odmerjanju dohodarine poijlje nujno poročilo, in če se ugotovi kakšno nepravilnost, bodo predsedniki davčnih oblasti pozvani na odgovor. 2. Eksistenčni minimum je s čla-I nom 146 finančnega zakona določen s svoto 4800 K, istotako pa je na isto svoto znižan tudi v Hrvatski in Voj-; vodini, kjer je prej znašal 10.000 K . j Nemogoče je danes zato leto imenovani minimum menjati. Ž ozirom na to, da je on dosti skromen napram dejanskim razmeram, se bo njegovo povi -šanje vzelo v obzir v načrtu linan -čnega zakona za proračunsko leto 192Í-22, Sromlje. Danes,"v nedeljo, 17. t. m., zelo sneži po tukajšnjih vinogradih. Ce se zjasni, je letošnji vinski pridelek do polovice zgubljen, ker je .rta v vinogradih skoro za en mesec napredovala. Tudi se je letos pokazalo na teti toliko škodljivih gosenic, ka- '; kor še nikdar. V nekaterih vinogradih 1 so nabrali do 300 gosenic, ki so tam napravile ogromno škodo. Vinske cene se bodo gotovo dviguile, ker je letoš • nji pridelek večinoma že prodan. g Sllnovka in parkljevka se je pojavila v nekaterih občinah ptujskega okraja. Radi tega je odredila politični j cblast tozadevne stroge kontumacijske odreube. Zapor je proglašen v obči -nah: Krčevina, Ragoznica, Yv Mestni vrh, Janžovci, Kicar, P od vin- i ci, Brstje in Breg. V ostalem pi o.ar- j 'amo naše čitatelje na odredbe, o so jih prejeli dotični županski uradi. g Svinjski sejen v Mariboru, Na ¡ svinjski sejem dne 15. t. m. se je pripeljalo 146 svinj in 1 koza. Cene so bi i ie sledeče: za plemenske svinje 1 kg žive teže 28—30 K, za polpitane svinje za zakol 25—ÍÍ6 K, mladi prasci 6—8 tednov stari komad 160—400 K, jesenski prasci 500—900 K. Kupčija ie bila zelo živahna. g Vsled slabega vremena je bil mariborski trg v soboto, dne 16. t. m. zelo slabo obiskan. Cene so vobče nekoliko poskočile. Tudi krompir je ne-1»oliko pridobil na ceni. Na trg so prinesli tudi večje število kozličkov, ki so jih prodali mahoma za visok«» cene. g Lesne cene. Na lesnih trgih v ! Jugoslaviji plačujejo: hrastova debla L vrste 1800-2800 K, II. vrste 800-! 1200 K, fino hrastovo blago 6000-6500 K, hrastove deske do 5 cm 3000-4500 K, bukova debla I. vrste 450-600 K, javor I. vrste 1000—2000 K; cene so zamišljene za kubični meter. Brzojavni drogi stanejo 125—180 K 1 komad, hrastovi železniški pragi 130—200 K, in bukovi od 130 K navzgor. Za vagon cglja plačujejo 15-17.000 K. g Donodkl naših carinam. V dobi od 1. junija 1920 pa do 20. marca 1.1. so znašali dohodki carinam v naši dc-žavi 580 milijonov in 580.172 dinarjev. Od te ogromne svote pade na uvoz 348 in na izvoz 232 milijonov dinarjev- g Vrednost denarja. Ameriški dolar stano 138H do 139/. naših kron, 100 avstrijskih kron stane 23 naših kron, za 100 nemških mark plačaš 228 in za 100 laških Ur 650-660 jugoslovanskih kron» Dopisi. Sv. Peter pri Maribora. Fri na3 bodo igrali gotovi ljudje, kakor: krJamarji, špekulanti, lotograli, mlinurjl, fijakarji i. dr. v zvezi z rdečim pra -porom imenitno vlogo dne 8. majnika. Skrbeti hočejo za narodno gospodar -stvo. Da pa je temu res tako, to potrjuje še tudi nek mehač, ki bo z muzi-ko zastopal osebne koristi — oh% iue-nil sera reči: občinske I Precej teh le ljudi smo poznali pred in med vojsko, nekateri so se celo odlikovali v ra/u,h aejanjih. Nekoč se je celo edfn izrazil, da „revež, ako ne more živeti, na rogine,'" Skrb in blagor ljudstva sta tem ljudem španska vas. Častna '¿on-ta in osebne koristi, to jim je vse J akih se bo ljudstvo dne 8. maja ognilo ter pokazalo figo samostojnemu žrelu. Vsi pa bomo svoje krogljice uvrstili v skrinjico KZ. Za blagor občine in za dobro občinsko gospodarstvo hočemo poštene in dobro misleče može, katere nam nudi edino KZ. Lažnjivce, izda-jice in šviga-švage pa prepustimo sar mostojnežem. Vosek. V naši občini stranka sar mostojnežev nima več ugleda in vel jave, zato so stranko poiarbali, kakor o Veliki noči jajca, v „gospodarsko stranko, Saljivci pravijo, da so Samo-sto no iarbali bivši stidmarkin Lojze Gornikov, nekajni Štajerčijanoi in par rdečkarjev, zato je stranka zdaj bolj zeleno-rdeča. Vsa ta mešana barva sa mostojnim ne bo pomogla do zmage. Sv. Lenart v Slov. gor. Krajevnn organizacija Slov, kmetske zveze ot -vori s 1. majem na posojilnioi stran -kino pisarno, ki bo dajala vsem so -mišljenikom brezplačno pojasnila ter ¡im bo pomagala z nasveti v političnih, gospodarskih, davčnih in drugih potrebah m težkočah. Pisarna je odprta vsako nedeljo od do ure dop. Somišljeniki, poslužujte se te pisarne v obilnem številu! Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo, dne 10. aprila, se je pri nas vršila kljub velikim protinaporom liberalnih učiteljev Humerja in Poharja slovesna ustanovitev Orla. .Pred velikoštevilno množico je govoril prof. dr. Capuder iz Maribora. V predsedstvo in načelstvo so bili izvoljeni najboljši mladeniči . Omenjena učitelja pa sta hotela ustvariti protiutež in sta v ta namen pozvala iz Maribora Sokole, ki so res prijahali na vojaških konjih. Nas davkoplačevalce res zanima, ali moramo plačevati davke v vojaške svrhe zato, da jih vojaške oblasti stavijo Sokolom na razpolago. Veseli nas edinole to , da so zbrani najboljši fantje v Orlu medtem, ko sta nalovila Pohar in Hu-mer lo par nezavednih omahljivcev . Učiteljema pa svetujemo, da se brigata v prvi vrsti za poduk in ne za se-ianje prepira med občani, sicer bomo ob drugi priliki ustrelili s težjega kalibra. Našim nadebudnim Orlom pa kličemo: neustrašeno naprej! Vodrancl pri Središču. Naši sa-mostojneži, pod imenom „gizdalini" znani Zabavniki so sestavili lastno kandidatno listno za občinske volitve. Naj imajo to veselje, saj uspeha ne bedo imeli. Vsakomur je tukaj splošno znano, da so Zabavniki tisti. ki hočejo doseči, kakor vitanski njih pri ialelj — sedaj še župan — Tomažič , da mora težak, viničar, sploh siroma šen človek delati le za borno hrano. Vsi tisti ubogi zapeljani, ki bodo šli tam laži-samostojnim kmetom na lima-n:ce, bodo imeli pripisovati sami sebi, če se jim bo godilo hudo. Vodran-čani, Vitančani, ki kaj mislite, volite na dan občinskih volitev lo kandidate Slovenske kmetske zveze. Edino v tej listi sa sami pošteni krščansko misle-* či možje, ki edini bodo znali voditi občino tako, da bo vsakdo, tudi siro-mašen človek imel od nje korist. La-ži-samostojneži so izdajalci vere in naroda. Konjice. V naši župniji imamo štiri občine. Dve pripadete Slovenski ljudski stranki brez volitev» Breznica in Tepanje, v dveh se bo pa bil hud volilni boj in sieer v trgu Konjice med Slovenskb ljudsko stranko in Ju-goslov. demokratsko stranko, v okolici Konjic pa med Slov. ljudsko stran, ko in združenimi samostojneži in so - cijaldemokrati. Samostojneže vodi neki Stebernak, ki je tik pred zadnjimi volitvami presedlat k Samostojni, socialdemokrate pa krčmar pri „Grau-baumu" v Konjiški vasi, KolariČ. Pokroviteljstvo Čez oboje pa imajo Konjiški liberalci. Torej prav čedna družba: Liberalci (sol Jugoslavije) lu samostojni (njih geslo pri zadnjih volitvah: Proč od Srbov) in socijaldemo krati (Živela republika). Pregovor pravi: Gliha vkup štriha, Možje iu mladeniči, volilcil Pokažite pri prihodnjih volitvah, da ne marate te družbe, temveč da držite s tisto stranko „ ki brani naše verske in narodne svetinje, in povsod neustrašeno nastopa zai vaše pravice. Vržite povsod volil -no krogljice v tisto Skrinjico, za katero bo stal zastopnik Slovenske ljudske stranke, Galicija pri Celju. Povsod po naši domovini že spoznavajo volilci vso lažnjivost in predrznost Samostojne , samo v Veliki Pirešici, posebno pa v Galiciji, general samostojnih Nareks, s svojim šiabom še dalje larba ljudi brez studa naprej. Ako gledaš Nar ksa, kako teka okoli menda in oblazi vsako hišo, kjer upa ujeti i»e kakega zaspaneža, kako maha z ro • kami in bije z nogami ter brusi jezik, kadar utepa poslušalcem svoj samostojni evangelij razdora in sov^štva, se nehote spomniš čifutskega «^enta, ki z vso silo svojega dobro plačanega jezika hvali in ponuja ničvredn« blago. Nareks, vi hočete v vsaki drugI hiši in v celi občini vse najbol.9 ve -deti in napraviti; pokažite svo4e lope zmožnosti, pa ne jezika, amtj,i ciodre glave in delavnih rok najprej na lastni hiši, o katere strehi pravijo ljudje, da je nevarno luknjaotš! Vaši sinovi so daleč okoli znani po svoji! junaštvih pri glašku in razsajanju, a tudi z noži se poskušajo! Nareks, tu oometite pred lastno hišo, potem še le pojdite okoli in recite: Glejte, ljudje božji, jaz, samostojni general, ali nisem vzoren gospodar., najboljši birt na Zavrhu, nad menoj se vzgledujte, ka« | ko je treba strehe popravljati in razumno gospodarstvo voditi. Nareks,, čar stno besedo vam damo: potem gremo vsi za vami! Do takrat pa vsi proti vam! Sv. Jedert nad Laškim. Znani laški liberalni modrijan je poročal v „Nov i dobi" o nekem napadu, ki se jo baje zgodil v tej župniji na večjo družbo iz Laškega. Seveda jo po demo -kratskih možganih tega kriv župnik , i kakor so bere iz „Nove dobe". Seni jodertski župnik je imel zjutraj sliod„ kjer je hujskal proti samostojnim kme tora, popoldne je pa šel od hiše do hiše, Strašno! Zakaj ni resnicoljubni dopisnik še dostavil, da je šent jedert ski župnik na shodu razdelil samo -krese, s katerimi se je menda na večer streljalo, pa strojnice m topove. Zakaj trdi samo. da je šel župnik od hiše do hiše, ne pa tudi, da je zve -čer osebno vodil „napad" na laško družbo, kakor nekdaj Hlndenburg Nemce na Ruse. Tako novodobno poročilo bi še bolj vleklo. Pa pustimo šalo! V omenjenem poročilu: kolikor besedi, toliko laži. Kako je bilo ? Kmetje smo. imeli sestanek radi do -hodnine. Nanj smo tik pred sv. opravilom povabili tudi g. župnika. Toral ni imel on shoda, ampak davkoplačevalci smo imeli razgovor. Na tem sestanku ni g. župnik, kar lahko dopri-ča 60 mož, niti z besedo hujskal proti samo tojnim, ker takih liberalnih kmetov v celi župniji in daleč okoli sploh ni. Pa da je šel od hiše do hiše G. župnik je izjavil pred pričami to-le: Ce mu kdo dokaže, da je tisti dan, cvetno nedeljo, bil kje drugje kot doma, v cerkvi in čitalnici, ali da je hujskal proti samostojnim, je pripravljen, se takoj v odvetniški pisarni dr. Roša dati vpisati med „samostolue pametno kmeto laške okolice", kakor jih porogljivo imenuje „Nova doba", ter hkrati plačati udnino za toliko lat s kolikor besedami je hujskal, kolikor hiš je tisti dan obhodil in kolikor Ja oseb v vseh teh hišah. — Na očitek, da je Sv. Jedert „središče največje podivjanosti in surovosti", pa liberal nemu čorgaču sledeče za spomin: V očeh vseh Sentjedertčanov si in ostar neš, četudi si v dohtarskem Iraku . nesramen obrekljiveo in grd lažnjlvi kljukec. Pri občinskih vol tvah pa tudi dobiš odgovor, ti in tvoja liberalna in samostojna družba. MALA CA2KAKILA. —Milili »Milil HIT.........»imrmri -rmi—ri i. Vil h i I ii na ,,r®dtti občni T dl/llv zbor Gospodarske za-drage v Celja, reg. z t dr. ' o a. ►j. uarezo, k! ne «rši dne 1. maj» 1.1. ob j. ari dopoldne t zadružnih prostorih, Raslagova ali« 1, h sledečim dnednjeai občnem t bora. 2. Poročilo aaieistva in naisorstva. S. Odobr-nje računskega sakijcčks a» L1920. i. Slučajnosti. Ako bi ob doloe*si nri ne bilo savzučib zadostno iteviio članov, vili se! pol nre pozneje drog obini zbor s istim dnevn m »dom, ki je gla-fom pra.il ekiepSen ob * saten šte*]'lu nftvioCib »»družnikov. 804 Ormožka posojilnica rabi stoj« sadrniaike na občni »bor, ki se vrši dne 11. maja ob 2. nr popoldan v posoj laiški pi sami z <>b>čainim dnevnim redom in nadomestno volitev enega ada ▼ načelstvo eiert. n^diorstvo. V ■lučaja nesklepčnosti se vrši pol are posneje dragi občni zbor na istem mesta in i t i m dnevnim redom, ki skleda veljavno ne glede na Ste rilo navsočih zadružnikov. 293 O Z O Vsakovrstni poljedelski stroji, mirovna roba, dospeli od prvovrstnih čstioslovaških in avstrijskih tovarn. Posebno priporočam k nakupu: vitle, vsakovrstne ¿¿latilnice, žitne čistilne mline, triierje ali iitne od-biralnike, blamorezmce, sadne in grozdne mlina. drobim na line, travniške in njivne brane, gnojnične Črjalke, vodovodne ce;i, mctcrje in parne stroje, pocinkane brzcparilnik?, dvore d ne koruzne sejalne ptrcje, pleike za okopavacje in osipavanjc ter mlečne posnemalsike Oskrbisn slemo-2 rezne nože ter popravila strojev Dajtm točna pojasnila. Postrežba solidna. naspr. 'i gl. kol. ¡VAN Ml IHsriborr Aloksandrova cesta 45 volno, c i* tir, tiskovina, platno, čevlje, klobuke, modno in galanterijsko blag« iz najboljših inozemskih tovarn v velikanski izbiri in po čudovito nizkih cenah kupite samo t veletrgovini R Stermecki, Celja št 300. □astrovant cenik s 1000 slikami se po-6—6 ilje zastonj. 174 __Stoječ in poaekan Smrekov in borov LES se kapi po najboljših conah Pouaiba na nprarniStvo Mlin oa Loki poprej Rengo pri Ptuja III mim II li «II ■■mm—B—IIIB-li JBSJMMLISlMMSUElUMl^SUSSSJMaaUMMSaajMUlJB^ melje in izmenjava vse vr*te žita. Mlin je na novo 8 popravljen, ter izdeluje tudi zarob. l8. Kupili® vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni RIH A R D ORSSICH, P TU J. Najetje!®, s£*N« MM ?s!Čnato omrežje za kokošje ogra je, za vrtne ograie, omrežje u presojanje peska is gramoza žičnate pletenine in sita za mo ko za mline, kakor razne dru ge pletenine in košare so v za logi s&mo pri izdelovateijn 5SM2S!... Josipu Antloga/] Maribor, T*s svoboda v Ormiža rabi svoje član» na redni ob hi ibor. d se vri! dne 11 maja ob pol 4. nri popoldne v «adruiai sobi Kitarske gostilne i Ormožn z običajnim dnernim Te« n in nadomestno ?oi't»o dveh odo načelst-a ever*. nadzore va V slučaju nesklepčnosti se »rii dragi občni «bor pol nre pozneje e» istem mesta ia duevnits re dom, ki sklepa veljavno ne gle-e na iteviio navzočih zadružnikov 800 tf A«f J kupoje veako maoi.mo JCLOSLI )„ pUfi, najviSje -ena Earol 8 ma v Polj; ,nah. 3—4 2E. ("■¡ofijin trg). Za pismena vprnSanja naj se priloži znamka. Vinogradniki *°?Z t Prvovrstne cepljene trte čistih m lat- ! lan-b ¡.ort prodaja a po 4 K ko i m» i. Itnsm tadi ni trg 18. 6—t Na debelo f Na drobno) OBLEKO. Priproste ia finejie. Točno in solidno delo Dobro blago Cenej« kakor kjtrkoli, samo prt: Aleji ju Arbeiter v Mkriborc Dravska oiica it 16 (pri starei) mosta). 6—10 226 najtopleje priporočamo pri nakupovanja špecerijskega blaga, posebno kave, čaja, riža, olja, sladkorja, .mila, petroleja itd IfgoVinO rece & PlaSiySa CELI£9 Aletnandrovi ulica (prei Kolodvorska ulica) Kadar pridete v Celje, zglasite se, da se prepričate o res nizkih cenah in dobrem blagn. Razpošilja se tudi po pošti. V zalogi cerkvene aveče po znatno znižanih cenah. e—10 16B Tillnfflirn|iBMH»i*M»iria»|niwp»ii||||ailWWMMBBBPSBw W luBB +.-tmmmf MHMVHBBMMMMDMI ITJ»«*—»g Krasno posestvo obeto e e is vinegradov, 2 sado nosoikev, nji e zidana klet in gospodarska poslopje vse skupaj pr oližuo 26 oralov Be pr da za 800.000 K Naslov v upravništtu. 2—a 277 PnRPfttvn 1 p°>»4 «-i»11 ( on„ zemlje, 2 oral« tra oika m lesa zelo po ceni n* orodaj Mih sel LeSnik v Bra-insc vidno močjo se tndi A» g «i T Mienl ¡„ »oineje tadi v kap. T. Kuhar v Ptaja za postsjo. 2—8 2*4 Puzor! Oblaka Okoli ÍO.OOO bom. petletnih srareio ili mladik ima ■a prodaj lian Vcikljan, poses*, v R osjem. 2-3 v85 Žaga in mlin i »efjo stalno vedno močjo v 8» vinjski dolini se prods. Resni kupci naj javijo S7oje ponudba pod „S*'iajika dolin»' na npra* to ga lista. 1—8 290 ena letna i a ena aitnska, iz finega aavletkeg* Mt«a, dobri ohraajsna s» odr-si<- cuite, se o ceni p:o-da oto' pce apravaiifo lista. Oo'eko U>ko pos!je-n do p litaem po'setj'i ako bi obleke ne bila rav, mu »rn«3i denar. 23"; Železni Bir>nC. (8piudl) 100 k t te-iek s srednjim tramom se proda Janez Radjlf, Orehova vas, Sl'v ai oi. 297 Otroški voziček a, ir uoilla1 katoliik j hiie, do 89 let stara, nočna in krepka, ss •prejme takoj v slaibo pri J Traani nt Ptcjski gori. Plačil« po dogororo. 2—2 286 ili^Ani o u pekarno, ic do d br, ktH»n,k, hite sp'ejme pod ugodnimi pogoj Fr Paopotid. Ha ibor, Aleksandro»s cesta St. 63. 80) IVpolno opravo za sobo iz orr-hovesTH lesa, kakor tudi starin«, Kinare in mizo z me-d nin» »n b s«rno niHtico, vlotr-k, r»ine drng»» pnidmetf in motorno kolo PH ho telo po ceni proila Vpraša sera Trž»Ak «'»sti 59, Maribor. 2 2 272 Klobuke, s-io 281 čer^je, obleke, perilo, dežnika, trž«e torbice in ra?no galanterijsko blago kupite sajcenpje pri tvrdki Jakob Lsh, ffiaritor, G?svnitrg2 jj|; Pleteno pohiStiro, stojala za cvetice, spre-1 ^ hajelne palice, pipe za sode. galanterijo in raz-|i no drobnarijo pripoiočata na daielo in drobno balo h & rosina Manbor, Grajski trg 3. ' ** 271 Zahvala. Povodom prebridke izgabe^naSega blagega očeta. ^ - " u>a Antona Kostevc ve6lftln .a« krajnsga iolskeg« načalalka is afeU»-ak«