TRST, petek 25. julija 1958 Leto XIV. . Št. 176 (4021) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 1?» UL- MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-808 Or.i r«r.» _ ~ Podružnica GORICA: Ulica OGLASOV: Za IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2« S. Pelltco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur— FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Sovjetski odgovor je zmedel London in Washington # |General De Gaulle se ni še odločil Medtem ko je Nehru Hruščevu že odgovoril ali pojde na konferenco v New York se tri zahodne države znova posvetujejo Tudi Izrael hoče biti zastopan na konferenci in prav tako tudi države Latinske Amerike Sukarno baje pripravlja predlog za udeležbo Naserja, Tita, Nehruja in njega samega 24- ~~ Bela hisa javlja, da je ameri-Hru8čevi, , nca'a pripravljanje načrta za odgovor Shodom v nferenci najvišjih v zvezi s Srednjim in Prano■ crt. bodo sporočili nocoj Veliki Britaniji vjetski vlili- pa bo verjetno izročen odgovor so-les n-a jT" Načrt sta pripravila Eisenhower in Dul- Demnv?V«L.sestankih v Beli hiši. , mokratičtft senator Hum- ------------ Phrey, biti • predsednik stavml- Gurton in predstavniki Arabskih držav ude- leženi naivLšiih8 Vlaki konterenci du v , 0 Srednjem vzho-nil i« j ru OZN. Pripom-di t»v„ ta konferenca «nu-DTavi Pmoznost, da se naša ne_kaj konstruktivne-rešitev arabsko-izrael- vpraLnf^ ki je jedro Srednjega vzhoda.» tw ?°Vska ((Pravda« piše ki s„ rugim: «Ameriški krogi 9kaS°,„-a^Unah da bo Sovjet-v nwanku Predsednikov vlad tla sol623 “Sklonila udeležbo rit Prečl List- °ZN- so razočarani)) “dgovo da Eisenhoweriev Vsebui na Pismo Hruščeva vjpi.ijf grobe napade na So-»nervoz ZVezo’ in dodaja, da naPadi n°St- in neupravičeni taia: ^ Pjsmu nedvomno te- nih k™ a že ameriških vpliv-*latika t/V 130 prihodnjega se-Venj Varnostnega sveta«. *l>tM,-jr .pa list ugotavlja, da *^edn,k ZDA izreka iskren ždruj- ameriške vlade, da sovjet ,sv°je napore z napori !taines .vlade v interesu ko j .jr mirun, ter dodaja, ca tn Qj,^dnji sestanek v okvi- ru OZN. V diplomatskih krogih pravijo, da bi bila Indija za to, da se konferenca skliče prve dni avgusta, če se bo pokazalo, da je ni mogoče pripraviti za dan, ki ga predlaga Hruščev. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da je indijska vlada z veseljem sprejela na znanje sovjetsko privolitev v konferenco v okviru Varnostnega sveta. Vendar pa se boji, da bodo Angleži in Američani vztrajali na navzočnosti sedanjih članov Varnostnega sve- Hruščeva in bi lahko konferenco onemogočilo. Indija ni spremenila svojega stališča: pripravljena je dati svoj prispevek, če ga bodo zahtevali in če se ji bo zdelo, da njena navzočnost lahko koristi stvari miru.. Politični opazovalci v Kairu izjavljajo, da bi bil Naser pripravljen iti v New York na konferenco, če bi ga povabili. Opazovalci ugotavljajo, da je Naser v svojem govoru javno podprl predloge Hruščeva za sestanek najvišjih, in pripominjajo, da bi se Naser na morebitnem sestanku v Varnostnem svetu, ki bi se ga udeležil tudi on. ravnal po svoji politiki pozitivne nevtralnosti in nevključeva-nja v bloke. Iz Djakarte pa poročajo, da razmišlja indonezijski predsednik Sukarno o tem, da bi ta vštevši predstavnike For-moze in prejšnje iraške vlade, i sprožil zamisel konference o kar bi bilo nesprejemljivo za | Srednjem vzhodu z udeležbo Naserja, Tita, Nehruja in Su- da doseže jamstva za okrepi- se tudi z arabskimi državami, karna. Indonezijska agencija tev varnosti države. ne želi začeti prezgodnjih in Antara poroča, da zunanji mi- Ce bo Varnostni svet usta- ; r.ezahtevanih pobud ki bi Iah-nister Subandrio ni hotel na novil podkomisijo, v kateri ko povzročile nerazumevanje zadevno vprašanje dati nepo- bodo tudi države nečlanice j in bi škodovale interesom dr- Varnostnega sveta, bo Izrael i žave. Poleg tega ni nobena zahteval udeležbo v tej komi- država brez posebnih vzrokov Izraelska vlada je tudi srednega odgovora. Potrdil pa je, da so v teku posvetovanja na najvi.šji stopnji »z nekaterimi državnimi poglavarji o položaju na Srednjem vzhodu«. «Ne morem še biti bolj jasen glede tega«, je pripomnil, «ker so priprave še v teku«. V jordanskih vladnih krogih trdijo medtem, da sestanek najvišjih v okviru OZN ne bi bil v sedanjem trenutku koristen in da bi pomenil samo zgubo časa. V jeruzalemskih poučenih krogih izjavljajo, da je izraelska vlada začela diplomatsko ofenzivo na dveh frontah, da bi bila navzoča prav tako kakor arabske države na morebitni konferenci najvišjih in siji zahtevala od ZDA, »naj prispevajo k okrepitvi varnosti izraelske države«. Zvedelo se je tudi. da je brazilski predsednik Kubiček poslal nujno pismo Eisenhovver-ju z zahtevo, naj bo Latinska Amerika zastopana na kakršni koli konferenci najvišjih, naj bo ta v okviru OZN ali pa v kaki drugi obliki. Grška vlada pa je objavila uradno izjavo, ki pravi: ((Stališče grške vlade je dobro znano in jasno. Grčija spada k NATO, je prijateljica in zaveznica Z.DA in je odločena tudi izpolnjevati sprejete obveznosti do svojih zaveznikov. Ker pa ima prijateljske odno- •iiiiuiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiliiiiiiiilltiiiiilHiiiHiniiitiiiiiiiiHiiHniMiiliiHiitiiiimriliiiiiiiHiHiiiiimnmiMiiminiiiiiiiiitiiiiiiiliimiiimiiiiiiiiHtiioMiiiiiiitiiiittMiimiijiiiHtiiiiiitiiimiMiitiiimi ■htf- nudil izvrstno možnost ”e,n. da dokažejo iskre-"'Itak °,e-.^elJc. da oride do V,Hrresit'Ve na Srednjem Uku . V’dena ten° ie’ da se bo pred-erenca začela pred Is^no ■ dvek a)' treP tednov. ■ ahskiS ie nocoi mnenj? v lon-'zjavljg■ Političnih krogih, kier "S mord da britanska vlada priti., Ved izvajati nadaij-bi in ,na ameriško vlado, Pr’Pravila do tega. da {* zdijr, ez «iamstev», ki st reSa dP^rebna, sestanek v btac u.le nerada privolila. ?'l v ,.!'an je danes izja-Pro?5°'lni' zbornici, da je ?ave se P a j reči, katere dr-tiai,,PP.do udeležile sestan- SVl!>nir!n,7 poleg drzav- ki Oplenil .varnostnega svata-uetskj ' J?- da je prvi so-vipžbo ed'og predvideval u ("J tj^Pfsdsednikov vlad ^ taPciin ■ Velike Britanije, Lr.e'iparni?nRka vlada je za-oi. ob ugotovitvi, da se P n Ved'og'' Gruščev sprejel arPPi ” * :>> hj^nostn^3 Poseben sestanek 'čaj- ga sveta, in vlada Podrobnosti odgovo- ki čeBSes,anet pred'aga Hrusčev b« ’ ^epr-, ,Se ne zdi realisti-t-Jbfavii-^ Je britanska vlada Ve' ko k priti na sestanek. Jr^bostne-.0 moEoče sestanek 2. datum 28. ju- bietariskieSa • sveta pripraviti, ia. ie m,nistrski predsed-Vtk'-,da okJJP'1 sovjetske iz-P, °dn"-Ostaja na Srednjem "avarnost - S ."llika nndonu izjavil, da Sov!0i'nii ,®ytaniia posvetuje v- “ta. 7 aveznikj glede od- sta, *bakoli’udi te^a bo odgo-tr-pttik ip j°,zakasnel» Pred-tat,.a še ’ie izjavil, da je « "tevr. Pnoučiti sovjetsko Droi se sestanka u-Plb -'*n dr*Stl“Vtiki Indije in «ih ai nič ,av' Dodal ie- da Ptea Za na P Pe6a o predlo-i«\.dstavnii,de zbo izraelskih gS* danise0v‘. Končno je iz-,a k, skliean"'So sporazumeli delej^O, k"JL-SeJtanka sve' skliean'11S0 sPoraz'->meli naj bi se ga u-ka-" konpjj^P11 minisiri. Po l'0,tni . izjavil, da bo ^aVp°d'°čalSV,63 lahko svobod-JaPce.nai še -re -druge dr‘ bil; Potrdil udelež'i° konfe-'ieni^bodni 1 tudi' da so Pior ,.°b SOo predl°gi priprav-ra?D raz^u, da bodo »°re omejiti sa-kjada. a*anje Srednjega ‘Hji s,°Pr pio'Iidenimi Posveto- ^Vapr 50 Dnir« 111 POfcveio- ^v-^hodniK® , Posvetovanj 1,1 baJH tn?d nV,1,ad ie Posve' ' in čla- razp!,'63 pakta v Lon-Pp . >n Aden°n med Dulle' tšbi^t mea Paaeriam v Bon- \vaU uesom in Fan- ^ Po tp,ash‘ngtonu. ?v0ullSleška 1 Posvetovanjih lavh tališče V‘ada d°ločila ^ v w*i. . sedaj iz-bil Lon!!1Čnih krogih, *li n on. na^lonjen °kviru t najvišji stop- V«?.k, v bf' e* neke Sa ustanovil eshl)i». R[Uj“dgoVQr--nru p0slal da. i'a- je°rNel^°u 11 Novega «Va PoHt8/ad"3e pismo I“Vn I.ajo. j. ,’^ni opazovalci ‘“vQ J.”io, j. :;v‘“ opazovalci **^hBreka Prvo prav g0‘ * na koal av'kbost u-*o»ferenci v otavi- Tudi v • v se dolgem Fanf določnega o zunanji poročilu politiki Verjetno je, da se bo med obiskom Fanfanija v ZDA precej govorilo o gospodarskih vprašanjih v zvezi s Srednjim vzhodom Nesramen napad Tambronija na levico (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Zdi se, da se je ministrski predsednik Fanfani vdal pritisku socialdemokratov, kajti na današnji vladni seji je podal obširno poročilo o krizi na Srednjem vzhodu ter o akciji Italije v okviru atlantskega zavezništva in OZN. da se ohrani varnost svobodnih držav ter ohrani mir na svetu. Tako pravi urad- no poročilo o seji, ki se potem nadaljuje s pozivom vsem Italijanom, na> zaupajo delu vlade in naj ne poslušajo komunistične propagande. Na tiskovni konferenci pa Fanfani ni hotel pojasniti, kaj namerava napraviti palača Chigi za mir in varnost. Ko so ga vprašali, ali bo pred odhodom v ZJ>A poročal senatni komisiji za zunanje za- [ deve, se je odgovoru izognil s' trditvijo, da mu komisija še hi poslala zadevne zahteve. V resnici pa so to zahtevo dopoldne postavili socialistični in komunistični člani komisije in Piccioni je po posvetovanju s Fanfanijem najavil odgovor za jutri. Na vprašanje nekega novinarja je predsednik vlade odgovoril, da premestitve v diplomatskem zboru, ki jih je vlada sklenila, ne zadevajo veleposlaništev v Washingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi. V zvezi z nameravanim potovanjem v ZDA je Fanfani sporočil, da ga bo spremljalo zelo majhno število oseb. ker je italijansko diplomatsko predstavništvo v Ameriki dovolj močno. Glede sestanka z Adenauerjem pa je ministrski predsednik dejal, da bo kancler prišel v Italijo v drugi polovici avgusta. Precej se je komentiral članek v «New York Timesu«, ki zatrjuje, da pričakujejo od Fanfanija zahtevo po večji i-talijanski udeležbi pri političnih in gospodarskih odločitvah Zahoda v zadevah Srednjega vzhoda. List nadaljuje: ((Fanfani je znan po svojih i- dejah o zakonitih gospodarskih interesih Italije na Srednjem vzhodu. Za nekatere voditelje bi torej ne bilo presenečenje, če bi ministrski predsednik skušal doseči pomoč ZDA za italijanske operacije za razvoj petrolejske proizvodnje na Srednjem vzhodu ENI se je v začetku tega leta grenko pritoževal, da je bil izrinjen pri libijskem petroleju po družbi American O-verseas Petroleum, ki je skupna last družb Texas Company ter Standard Oil Kaiiformje. Tudi po nekem članku predsednika ENI ing. Matteia bi se dalo sklepati, da se bodo v ZDA precej pogovarjali o gospodarskih vprašanjih. Mat-tei piše v svojem članku, da so sedanje pogodbe za izkoriščanje petroleja na Srednjem vzhodu preveč ugodne za velik mednarodni trust, kar je eden izmed vzrokov zaostritve položaja na Srednjem vzhodu. Po drugi strani pa pogodba škoduje tudi potrošnikom, med katerimi je tudi I-talija. Ti potrošniki ne morejo sodelovati neposredno s pro- llllltllllllUllllllimilllllllllllllllllllHIIIIIIIrllliniilllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiMIIIIIIIIHIIIimitIHIIIIIIIItHItlllHIMIIIIIIIimilllllllllMIItIMM Libanonska vlada prekinila odnose z opazovalci OZN Libanon si želi policijsko silo OZN 15.000 do 20.000 mož - Iraški predstavniki poudarjajo, da hoče nova vlada spoštovati mednarodne obveze ■ Doslej je republikansko iraško vlado priznalo 18 držav BEJRUT, 24. — Libanonska vlada je prekinila odnose z o-pazovalci OZN, ki so bili poslani v deželo. Tako predstavnik opazovalcev kot predstavnik vlade nista hotela dati ni-kakih izjav v zvezi s tem dejstvom. Zunanji minister Malik. ki je v New Yorku, je prejel navodilo, naj stvar sporoči generalnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu. Kot vzrok za odločitev libanonske vlade se navaja, da opazovalci niso nadzorovali dveh tretjin sir-sko-libanonske vlade. Malik je tudi prejel nalogo, naj skuša okrog OZN poizvedeti, ali bi bilo mogoče prositi, da bi OZN poslale v Libanon policijsko silo kakih 15.000 do 20.000 mož. Libanon je danes prosil ZDA za finančno pomoč v višini 80 milijonov libanonskih lir, s katerimi bi pokril deficit v svojem proračunu. To noč bodo ameriška letala prepeljala gorivo iz Bejruta v Jordanijo. Letala bodo letela nad izraelskim ozemljem, kut se uradno izjavlja. Ravnatelj lista «A1 Ahram«, ki je spremljal predsednika Naserja na njegovem potovanju v Jugoslavijo in potem v SZ, objavlja še nekaj podrobnosti c Naserjevem povratku iz Jugoslavije. Tako piše. da je predsednik Tito priporočal Naserju, naj se vrne z letalom namesto po morju, ker ga je skrbelo za njegovo varnost.. Naser pa je le odpotoval iz Jugoslavije 14. julija z ladjo «Hurja» in ko je že bil v južnem Jadranskem morju, je prejel brzojavko predsednika Tita, ki ga je pozival, naj ne nadaljuje potovanja po morju, ki je «zaradi zadnjih dogodkov« polno nevarnosti. Zadnji dogodki so očitno bili državni | nik v Bonnu je potrdil, kar je udar v Iraku ter ameriško iz- dejal Kasem. Veleposlanik, ki krcanje v Libanonu. Maršali je govoril na neki tiskovni Tito je Naserju javil, da se varnost potovanja po morju ne more zajamčiti, ter mu je ponudil, da mu da na razpolago letalo. Tedaj je kljub napetim odnosom med SZ in Jugoslavijo na prošnjo maršala Tita Hruščev dal Naserju na razpolago reakcijsko letalo #TU-104». Naser se je 16, julija vrnil v Jugoslavijo ter najprej odletel v Moskvo na posvetovanje s Hruščevom nato pa se je tudi z letalom vrnil v Združeno arabsko republiko Admiral sovjetske vojne mornarice v Črnem morju Vladimir Kasaponov je izjavil, da so sovjetski mornarji pripravljeni pomagati drugim narodom pri obrambi njihove neodvisnosti in svobode. Eisenhovverjev odposlanec Robert Murphi, ki skuša najti rešitev za libanonsko politično krizo je imel danes razgovor s predsednikom Samunom. BAGDAD, 24. — Iraška vlada je sporočila indijski vladi, da odobrava načela afroazijske konference v Bandungu, med katerimi je «pet načel o miroljubnem sožitju«. Nadalje je i-raška vlada potrdila, da bo spoštovala svoje mednarodne obveze ter ščitila tujce in njihovo imetje v Iraku. Povečali bomo sodelovanje z zahodnimi državami, zlasti pri petrolejski proizvodnji, kjer so interesi teh držav in pa Iraka skupni, je izjavil predsednik iraške vlade Abdel Kerim Kasem. Iraški petrolej ima po sebno važnost ne samo za našo državo, temveč za vse svetovno gospodarstvo, je dostavil Kasem. Tudi iraški veleposla- konferenci, pa je pustil odprto uprašanje. ali bo Irak ostal član bagdadskega pakta ali ne. Poudaril pa je, da hoče iraška vlada sodelovati z zahodnimi državami pri vzdrževanju miru. Omenil je tudi, da so vse države vzhodnega bloka priznale novo vlado, ter izrazil upanje, da bodo tudi zahodne države, s katerimi je i-mel Irak vedno prijateljske odnose, kmalu to storile. Na vprašanje o morebitni udeležbi Iraka na londonski konferenci bagdadskega pakta je Kasem odgovoril, da mu ni mogoče razpravljati o tem vprašanju, dokler ne bodo države podpisnice pakta priznale iraške republike. Agencija izvajalci petroleja na Srednjem vzhodu, kar jim je seveda zopet v škodo. Končno omenja ing. Mat-tei zasluge ENI, ki je skušal rešiti italijanski trg izpod monopola veiikth petrolejskih družb s pogodbami, ki jih je sklenil z državami proizvajalkami. Vlada je napovedala uvedbo pokojnine za invalidnost in starost obrtnikov s 1. januarjem 1959. Državni svet za gospodarstvo in delo se mora o tem ukrepu izreči v roku dveh mesecev. Policijski ukrepi v zadnjih dneh, ko so bile ponekod demonstracije za Srednji vzhod, so imeli svoj odmev tudi v senatu, kjer je prišlo do živahnih incidentov med poročilom notranjega ministra Tambronija o proračunu njegovega ministrstva. Tambroni se je zelo ostro izražal o levici in zato so seveda levičarski senatorji reagirali z neprestanim prekinjanjem govornika. Predsednik senata je moral celo prekiniti sejo ter je zapustil dvorano. Vendar se je potem seja nadaljevala. Tambroni je med drugim iz. javil, da so bile manifestacije za mir preteklih dni vnaprej pripravljene in da so jim bili v Rimu na čelu komunistični aktivisti »skupno z najbolj znanimi že kaznovanimi tipi iz najbolj zloglasnih okrajev«. Q bivši poslanki Carli Cap-poni, ki jo je policija aretirala, je notranji minister dejal, da je bila skoraj v nekaki krizi razburjenja, ko je skandirala besede «mir, mir« ter «dol z Američani«. Baje je tudi odgovorila z žalitvami nekemu maršalu javne varnosti, ki jo je pozval, naj neha. Nadalje je Tambroni zatrdil, da so nekatere organizacije skušale izvesti kak atentat proti ameriškim vojaškim silam. Na koncu seje je bil proračun notranjega ministrstva v senatu odobren, v poslan ski zbornici pa so nadaljeval debato o proračunih gospo darskih ministrstev. Jk. P. Podpis pogodbe med ENI in Marokom RABAT, 24. — Jutri bo v prestolnici Maroka podpisan zavzela stališča do dogodkov na Srednjem vzhodu, čeprav vse države kakor tudi Grčija želijo rešitev krize.» Grški protest zaradi aretacij ciprskih Grkov ATE;\E, 24. — Grčija je danes protestirala pri britanski vladi zaradi samovoljnih in neupravičenih aretacij velikega števila ciprskih Grkov. Grška vlada je protestirala tudi pri glavnem tajniku OZN. Policijska ura v Nikoziji, ki je trajala 48 ur, se je nehala danes ob zori in takoj nato je prispela vest, da so našli nekega turškega pastirja ubi tega blizu neke vasi v sever nem predelu otoka. Policijska ura pa bo še ostala v veljavi ponoči. Ciprski Grki so napo vedali splošno stavko v protest zaradi aretacij v zadnjih 24 urah. Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je v poslan- Odgovor Hruščevu bodo verjetno poslali jutri * Odpoved letalskega sporazuma z ZDA PARIZ, 24 Gaulle se ni še odločil, ali pojde v New York ali ne. Odločil se bo v prihodnjih urah. Za sedaj poudarjajo v palači Matignon, da je brez vsake podlage vest neke agencije iz Washingtona, da je predsednik fiancoske vlade zavrnil vabilo. naj bi prišel v New York. V dobro poučenih krogih izjavljajo nocoj, da bo De Gaulle sprejel predlog za konferenco v okviru OZN. Verjetno pa je, da bo francoska vlada, ki se stalno posvetuje z ame-. riškim državnim departmajem in s Foreign Officeom, zahtevala, naj bo konferenca, čeprav v okviru OZN, v kakem drugem mestu namesto v New Yorku. De Gaulle je namreč edini, ki v svojem odgovoru Hruščevu ni omenil nobenega mesta. Omenja se Ženeva in celo Pariz. Po današnji seji vlade je minister za informacije Sou-stelle izjavil, da bodo francoski odgovor verjetno poslali v Moskvo pojutrišnjem. Minister za pošto Eugene Thomas je izjavil časnikarjem, da je general De Gaulle sklenil udeležiti se konference v New Yorku, če se bodo velesile sporazumele, naj bo ta konferenca v okviru OZN, to pa s pogojem, da ne bo trajala več kot dva ali tri dni. Toda minister za informacije Soustelle je izjavil, da ni hil sprejet še noben sklep glede odgovora Hruščevu in da bodo odgovor pripravili na jutrišnji seji vlade. Časnikarjem, ki so ga vprašali za pojasnila glede vesti iz Washingtona, da je francoska vlada uradno sporočila državnemu departmaju, da se General De Londonom in Washingtonom. ski zbornici izjavil, da vlada De Gaulle ne bo udeležil kon- popolnoma odobrava ukrepe guvernerja Foota. Povedal je, da je bilo na Cipru aretiranih nad 1400 Grkov in Turkov. V imenu laburistične opozicije je poslanec James Callaghan izjavil, da so ukrepi, ki so bili sprejeti na Cipru, negativni. Dostavil je tudi da britanske oblasti različno ravnajo z nadškofom Makariosom ter voditeljem ciprskih Turkov Kuču-kom. Sicer pa je tudi turški zunanji minister Zorlu povedal, da mu je britanski veleposlanik v Ankari sporočil, da so britanske operacije na Cipru naperjene predvsem proti EOKA. Glede turškega predloga, da bi se poslale čete na Ciper za zagotovitev reda, pa je Zorlu dejal, da je to odvisno od uspeha britanske akcije proti ((teroristom*. Dolg razgovor Adenauer-Spaak BONN, 24. — Kancler Adenauer je imel danes v Bonnu daljši razgovor z glavnim Rajnikom NATO Spaakom o konferenci najvišjih. Adenauer je baje kritiziral, ker se niso posvetovali v svetu NATO pred angleško-ameriško intervencijo na Srednjem vzhodu. Adenauer je omenil, da so čete, ko so odšle v Libanon, odpotovale z nemškega ozemlja, in je poudaril, da je potrebno posvetovanje med člani NATO, ko gre za važna politična vprašanja, ki zadevajo ves zahodni svet. ference v okviru OZN, je Soustelle odgovoril, da ni bil sprejet še noben sklep in je dodal, da Francija želi, naj bi konferenca najvišjih o Srednjem vzhodu potekala v največji objektivnosti in mirnosti. Zato so potrebne skrbne priprave glede sestava, dneva in kraja konference. «Za francosko vlado, je izjavil Soustelle, bi bila konferenca v New Yorku mogoča, če bi bila v okviru OZN, toda izven hrupnega ozračja, ki običajno spremlja razprave v Varnostnem svetu.« Soustelle je dejal, da je De Gaulle naklonjen sestanku najvišjih za Srednji vzhod med velesilami, toda ne bi se hotel udeležiti neke vrste ((dunajskega kongresa«. De Gaulle je pripravljen prisostvovati sestanku najvišjih, ki bo lahko sprejel sklepe v 48 u-rah in ne bo dolgo trajal. «Se. stav konference, je dejal Soustelle, je važen element. Kajti če se sprejmejo Arabci, ne bo več mogoče zajeziti morebitnih drugih kandidatur. Zahtevali bi namreč udeležbo Izraelci, Grki zaradi ciprskega vprašanja in morda tudi Pakistan in Turčija kot muslimanski državi.« Soustelle je zatem izjavil, da se predmet prvega pisma Hruščeva, ki je predlagal sklicanje Konference najvišjih o Srednjem vzhodu, in predmet njegovega drugega pisma, s katerim sprejema izieani sestanek Varnostnega sveta, ne moreta postavljati v isto vi^ sto. Zaradi tega so v teku tes' zato da se zagotovi čim večji uspeh konference najvišjih. V poučenih krogih izjavljajo da se bo francoska vlada pri pogajanjih o sestavu konference trudila, da doseže u-deležbo tudi Izraela. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir bo prihodnje dni prišla v Pariz in sprejel jo bo tudi De Gaulle. Jutri se bo sestal atlantski svet, da prouči nadaljnji razvoj in zavzame stališče glede odgovora Hruščevu. Danes pa je francoska vlada odpovedala francosko-ameriški letalski sporazum, ki je bil sklenjen leta 1946. Francoska nota, s katero se odpoveduje sporazum, pravi, da ta sklep nima ((nobenega neprijatelj-skega pomena do ZDA« in da je bil sprejet «iz izključno trgovskih vzrokov«. Vendar pa izjavlja pozneje objavljeno poročilo, da sporazum ni bil več primeren v sedanjih pogojih letalskega prometa med obema državama, in pogajanja, ki so se začela pred meseci za spremembo sporazuma, niso privedla do pozitivnega rezultata. Zato je povedati sporazum. Odpovftd začne veljati eno leto po njenem sporočilu. Maroko zahteva ukinitev oporišč ZDA RABAT. 24. — ((Navzočnost Američanov v Maroku ni o-pravičljiva,« piše danes maroški list «A1 Alam« v uvodniku, ki je posvečen položaju ameriških oporišč. List dodaja: «Naša dežela ni niti kolonija niti vplivno področje in tudi ne ameriški protektorat. Maroško ljudstvo ni nikoli izrazilo želje, da bi se povezalo v obrambne alLna-padalne sisteme, ki so ji* u-stvarile ZDA in njihovi zavezniki, da ščitijo svoje posebne interese«. V zvezi z intervjujem ministrskega predsednika Balafre-ja nekemu ameriškemu listu se list pritožuje, da' Američani odklanjajo rešitev vprašanja, ki nastaja z obstojem njihovih oporišč v Maroku, in odklanjajo začasen statut v pričakovanju, da se obe strani francoska vlada sklenila od- sporazumeta o evakuaciji. liiiiiiMMiiHiiiiiiimiitiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimiiiiHiiiMiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiimtluili Končani sovjetsko-avitrijski razgovori SZ zmanjšala avstrijsko obvezo dobave petroleja Avstrija že razmišlja, kako bi se rešila prepovedi posesti jedrskega orožja MOSKVA, 24. — Sovjetska zveza je privolila, da se zmanj šajo na polovico dobave petroleja, ki jih Avstrija dolguje Sovjetski zvezi na podlagi avstrijske mirovne pogodbe iz Wa IMS. To javlja med drugim skupno poročilo o avstrijsko - sovjetskih razgovorih v Moskvi. Poročilo tudi javlja, da je Ni-kita Hruščev sprejel povabilo kanclerja Raaba, naj pride na obisk v Avstrijo v trenutku, ki se mu bo zdel ugoden. Glede repatriacije avstrijskih državljanov so predstavniki Sovjetske zveze izjavili, da je ta repatriacija iz SZ končana. Kolikor pa gre za bivše avstrijske državljane in njihove družine, bodo njihove prostovoljne prošnje za povratek v Avstrijo vzete dobrohotno v pretres. Prav tako bodo avstrijske oblasti dovolile povratek sovjetskim državljanom ter bivšim državljanom SZ, da se vrnejo v Rusijo, če to žele. V poročilu je nadalje rečeno. da sta delegaciji razpravljali o svetovnih vprašanjih m zlasti o položaju na Srednjem vzhodu ter pri tem ugotovili skupni interes, v da se zmaniša napetost v tem predelu. Končno Dravi poročilo, da namerava predsednik Vo-rošnov povabiti predsednika avstrijske republike Schaer-fa na obisk v SZ Avstrijski kancler je na ko-na posvetovanja med Parizom, gjiu ki ga je priredilo avstrij- MMMMIHMMOftllMHIIIMIIIIIIIIIItllllllllltlMIIIOHIIIIIIIIItlllllllllllllilllllliililiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Beograjski komentarji o Srednjem vzhodu Velik pomen načelnega sporazuma o sklicanja sestanka najvišjih sko veleposlaništvo, dejal, da »o njegovi razgovori s Hruščevom pripomogli, da se najdejo pot in sredstva za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov ter medsebojnega razu-j mevanja med obema državama. Hruščev pa je v svojem odgovoru rekel, da je treba Avstriji čestitati zaradi njene politike nevtralnosti, ki je tako koristna za avstrijsko ljudstvo. Prijetno nam je ugotoviti, je dejal Hruščev, da sta gledišči naših vlad istovetni glede nujnosti, da se obvaruje in utrdi mir ter prepreči uničevalna atomska vojna. Avstrijski tajnik za obrambo Karl Stephani ie v nekem intervjuju izjavil, sklicujoč se na člen 13 državne pogodbe, ki prepoveduie Avstriji posest specialnega orož-ia (jedrsko orožje ali rakete dolgega dometa), da je po njegovem mnenju prišel trenutek, ko se je mogoče poslužitt možnosti, ki jih nudi člen 17 iste pogodbe, da se ta prepoved ukine. Clen 17 namreč določa: Vsaka od vojaških m aernnavtskih klavzul pogodbe bn ostala v veljavi, dokler ne bo popolnoma ali delno spremenjena s sporazumom med zavezniškimi državami in Av-striio ali, potem ko bo Avstrija postala član OZN. s sporazumom med Varnostnim svetom in Avstrijo. Udeležba arabskih držav Srednjega vzhoda je nujno potrebna ((Press Trust of India« pa trdi,, sporazum med predstavniki Ha iračlra ulaHa ennrn^ila 1 n»i. k«__i_ „ da je iraška vlada sporočila indijski vladi, da namerava izstopiti iz bagdadskega pakta. Doslej je novo iraško vlado priznalo 18 držav (vse države vzhodnega bloka, bandunške države, Jugoslavija, Tunizija in Sudan). Govori se, da bo v najkrajšem času priznala novi iraški režim japonska vlada. Ameriški republikanski senator George Aiken, ki je član senatne komisije za zunanje zadeve, je povedal, da se med člani te komisije vedno bolj utrjuje mnenje, da bi morala ameriška vlada kmalu priznati novi iraški režim. Iraški veleposlanik v New Delhi je danes sporočil, da se je njegovo veleposlaništvo pridružilo novi republikanski vladi v Iraku. Radio Bagdad je danes zvečer sporočil, da je Saudova A-rabija sklenila priznati novo iraško republiko, ENI ter predstavniki Maroka za iskanje in izkoriščanje rudnega bogastva na obširnem področju na jugu države. Ta pogodba nudi tudi druge možnosti razen petrolejskega izkoriščanja. V glavnem je pogodba podobna pogodbi med ENI in Iranom. Ne drži se več stare formule 30:50 pri delitvi dobička med tujo družbo ter državo, ki prepušča koncesijo, pač pa se tudi v Maroku naslanja na naprednejšo obliko državnega sodelovanja v itali-jansko-maroški družbi ki izplačuje polovico dobička državi, istočasno pa je izpostavljena v solidarnosti italijanskega in maroškega kapitala skupnim nevarnostim. Pogodbo za ENI bo podpisal ing. Mattei, za Maroko pa podpredsednik vlade ter minister državnega gospodarstva Bouabit. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsed-dk sovjetske vlade Hruščev je sprejel britanski predlog o sestanku predsednikov vlad velikih sil v okviru Varnostnega sveta. Tega verjetno niso pričakovali ne le na Zahodu, temveč tudi v Sovjetski zvezi sami. Saj je sovjetski tisk, med drugim tudi «Pravdaš in «Izvestija», še včeraj napadal predlog Mac Millana. Predlog predsednika sovjetske vlade o sestanku predsed. nikov vlad SZ, ZDA, Velike Britanije, Francije, Indije in glavnega tajnika OZN Ham-marskjoelda, na katerem bi razpravljali o položaju na Slednjem vzhodu, je spravil zlasti ameriško in britansko vlado v zadrego. Zaradi svetovne javnosti je bilo težko, skoraj nemogoče, odbiti predlog Hruščeva. Sprejeti pa ga je prav tako težko zaradi prestiža. Enotnost ZDA, Velike Britanije in Francije, ki se je pričela rahljati po intervenciji angleških in ameriških sil na Srednjem vzhodu brez vednosti Francije in brez posvetovanja z njo, se je pri predlogu Hruščeva popolnoma zrahljala. De Gaullov odgovor Hruščevu je bil najbližji prvotnemu sovjetskemu predlogu. Zato je večina pričakovala, da bo Hruščev sprejel predlog Pariza in odbil predlog Velike Britanije, ki se ne razlikuje mnogo od ameriške- ga predloga. Z odgovorom predsednika sovjetske vlade, ki je s tem zadržal pobudo v svojih rokah, je glede sestanka na najvišji stopnji doseženo načelno soglasje med Zahodom in Vzhodom. V diplomatskih krogih v Beogradu sodijo, da bodo ZDA in Velika Britanija povečale svoje napore, da se timprej ustali položaj v Libanonu in Jordaniji, in da bodo ZDA začele umikati svoje čete iz Libanona takoj po izvolitvi novega predsednika libanonske republike. V teh krogih ne izključujejo tudi možnosti, da bo posebni Ei-senhotoerjev odposlanec Mur-phy v kratkem obiskal Bagdad, da bi tu proučil možnost priznanja iraške republike s strani ZDA. Načelni sporazum o sestanku najvišjih zastopnikov držav, ki so najbolj odgovorne, za mir v svetu, je po mnenju jugoslovanske javnosti neprecenljivega pomena. Vprašanje kraja sestanka, udeležencev, vsebine razgovorov ne bi sme. lo ovirati sklicanja sestanka in akcije za zmanjšanje napetosti. Že sam sestanek voditeljev držav, ki so najbolj odgovorne za mir v svetu, mora po mnenju v Beogradu pozitivno vplivati na mednarodno ozračje. Toda bilo bi napačno pričakovati, opozarja nocojš' nja uBorbas, da bo ta sestanek rešil vsa vprašanja, ki so se nakopičila po drugi svetovni vojni. Iluzorno je tudi priča- kovati, da bo ta sestanek rešil vse probleme Srednjega vzhoda, kajti tu gre predvsem za spoštovanje pravic arabskih narodov in njihove neodvisno. sti. «Ni dvoma, nadaljuje ,Borba’, da sestanek nekaterih predsednikov vlad lahko prepreči in tudi mora preprečiti nujvečji mednarodni spopad, ki grozi svetu po angloamen-ški intervenciji na Srednjem vzhodu. Največjega pomena je, da je bilo doseženo splošno soglasje, da se razgovorjajo ne le pod zastavo, temveč v okviru OZN. Praksa je pokazala, da je svetovna javnost vedno bila enotna, ko je šlo za ohranitev miru. Ni potrebno dvomiti, da bodo te miroljubne težnje prišle do izraza tudi sedaj, ko je človeštvo pri-šlo na rob vojne. Zato je treba pozdraviti vse težnje, da se krog udeležencev bodoče konference čimbolj razširi, Udeležba arabskih držav Sred. njega vzhoda je ne le dobrodošla, temveč neobhodna. Ko bodo zgodovinarji pisali kroniko današnje dobe, zaključuje »Borba«, bode lahko ugotovili, da je bil ohranjen mir mogoče v najhujšem trenutku prav zaradi odločne aktivnosti miroljubnih sil v svetu, ki so dobile podporo celotne svetovne javnosti. To je samo nova uveljavitev tistih miroljubnih sil, ki se ie leta odločno borijo za načelo sporazumnega reševanj a mednarodnih vprašanj in za aktivno mednarodno sodelovanje.» ‘ B. B. BRIONI. 24. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih burmanskega veleposlanika, ki mu je izročil pismo predsednika bui~ manske vlade U Nuja v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. V Rabatu pa je predsednik vlade Balafrej sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika. Mihail Zoščenko je umrl MOSKVA, 24. — Današnja literarna sGazeta» javlja, da je 22. t. m. v Leningradu po dolgi bolezni umrl znani sovjetski pisatelj Mihail Zoščenko. Zoščenko je bil predvsem oster satirik, ki je v svojih delih ši-bal negativne strani vsakdanjega življenja v SZ, kar mu je prineslo obsodbo CK partije v času Stalinovega režima. V avgustu 1946 sta bila on ter pesnica Ana Ahmatova obtožena kot «škodljiva delu za vzgojo mladine». Zlasti Zo-ščenka so obsodili k H »vulgarnega« pisatelja ter ga o-značili za eblato literature«. Prepovedali so tudi objavljanje del obeh literatov v sovjetskih literarnih revijah. Nekaj let pozneje je bil Zoščenko rehabilitiran, vendar ni nikoli več dosegel slovesa, ki ga je imel pred obtožbo. «Verdi ni več Verdi» BONN, 24. — V Bapreuthu je avstralski dirigent Denis Vau. ghan, eden izmed učencev slavnega dirigenta Knapperts-buscha, zatrdil, da je ugotovil, da »Verdi ni več Verdi«. Odkril je, da je v tiskani partituri uFalstaffas 27.000 sprememb originalnih not, v sRe-quiemu« pa 8000 sprememb. Te pomote so toliko manj opravičljive, je dejal Vaughan, ker je Verdi pisal svoje skladbe razločno. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 25.8, najnižja 17.1, zračni tlak 1010, stanoviten, veter 6 km na uro severozahodnih, padavine 5,6 men, vlaga 60 odst., morje mirno, temperatura morja 23.7. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25, Julija Jakob, Radoslav Sonce vzide ob 4.39 in rsšottt 19.43. Dolžina dneva 1504. vzide ob 14.53 in zatone ob 44. Jutri, SOBOTA, 26. julija Ana. Nuša - J;' Nezadovoljivi rezoltati Se vedno pereče vprašanje Tržaško šovinistično glasilo je včeraj objavilo tendenciozen članek o rezultatih zavedanja italijansko-jugoslo-vanskega mešanega odbora za reševanje manjšinskih vprašanj v Rimu, v katerem omenja tudi slovenski tisk, prt čemer pa misli naš dnevnik, češ da je izrazil obžalovanje, ker še niso bila rešena nekatera osnovna vprašanja v zvezi s posebnim statutom. Mi smo v nedeljo objanili obširno in objektivno poročilo o zaključkih zasedanja, v katerem nismo posebno poudarili nezadovoljivih rezultatov, ker pač mislimo, da je treba s konstruktivno kritiko pomagati, da se po dolgih 4 letih posebni statut končno začne izvajati. Toda takšnega mnenja, kot vse ka-$e, ni šovinistični tisk, ki mu ni do dobrih odnosov med tu živečima narodnosti-ma, ter je zato treba jasno odgovoriti njegovemu natolcevanju. Ze med samim zasedanjem nam je bilo jasno, da razgovori s stališča slovenske manjšine v Italiji nezadovoljivo potekajo. Res je, da so se ti razgovori vodili v prisrčnem ozračju, kot so poudarili tudi ob koncu oboji delegati, toda glavno so pač rezultati: in s temi ne moremo biti zadovoljni. Ne gre torej za obžalovanje, kot pravi omenjeni šovinistični Ust, marveč za nezadovoljstvo. In krivda za pičle rezultate leži na italijanski delegaciji, soj se je takoj videlo, da ni kazala razumevanja za izvajanje statuta, kakor bi ga morala na podlagi svobodno sprejetih obveznosti, katerih spoštovanje ni le dolžnost, marveč tudi v interesu vlade, ki hoče ohraniti svoj mednarodni ugled, to je, da spoštuje sklenjene sporazume. Morda bo kdo rekel, da pretiravamo ter da smo prehudi pesimisti, toda kako naj bomo zlasti Slovenci zadovoljni samo z enim priporočilom, ko pa so bila na dnevnem redu rimskega zasedanja važna načelna in temelju a vprašanja, kot na primer dvojezičnost, ki so jo odložili na prihodnje zasedanje odbora? No, iz zaključnega poročila je razvidno, da b0 odbor priporočil italijanski vladi, naj izda zakon z» ureditev s,lovenskega šolstva. »Piccolo* pa bi rad tudi to okrnil, saj omenja v zvezi s tem, da je bil svoj čas že predložen parlamentu osnutek zakona o šolstvu, iz česar se vidi, da meni, da bi bila stvar rešena, če bi bil 'zloglasni Rossijev zakon sprejet Ce je bilo to pisanje navdihnjeno od zgoraj, tedaj si pač lahko delamo res lepe obete! Zaključno poročilo niti z besedico ne omenja ureditve staleža slovenskih šoInikou v skladu z določili točke 4-c londonskega sporazuma, ki smo ga navedli v našem nedeljskem članku. In tu gre za važno življenjsko vprašanje ne le za prizadete šolnike. marveč tudi za šolo! Pa ti pride »Piccolo* in ti polemizira z jugoslovansko delegacijo, češ da je pozabila, da so bile slovenske šole u-stanovljene z ukazom IS bivše ZVU in «implicite» priznane z odlokom št. 2 dr. Pala-mare! Toda kljub vsemu temu ni status slovenskih šolnikov urejen,, kar je očitna krivica, saj so btli vsi v Trstu prepričani, da bo mešani odbor na svojem zasedanju to vprašanje gotovo uredil. Kar se vprašanja dvojezičnosti tiče, katerega rešitev so enostavno odložili, je v bivši coni B in tudi drugod v Istri že davno urejeno in tudi tu ni nobenega tehtnega razloga, da se ne bi že zdavnaj izvajala, razen če se pri tem ne misli na kričanje nepoboljšljivih krajevnih šovinistov, kar pač ne bi smelo ovirati vlade pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Končno zaključno poročilo tudi ne omenja pritožb, iz česar se lahko sklepa, da jih niso rešili. O tem seveda sPiccolos molči -in raje zaključuje svoj članek z zlobnimi in strupenimi podtikanji, ki nimajo prav nobene podlage. Pri tem je tudi nekam čudno, da je «Piccolo» tako dobro obveščen, kaj naj bi ali ne bi jugoslovanska delegacija zahtevala. Iz tega bt lahko sklepali, da so bili tržaški šovinisti tesno povezuni s krogi okrog italijanske delegacije ter da so ti šovinisti tudi utegnili vplivati na njeno delo, kar bi bilo zelo negativno, kajti ti šovinisti so vedno smatrali, da je njihova glavna naloga, da kalijo odnose med tukajšnjima narodnostima pa tudi med sosednima državamu. In če bt bil «Piccolov» članek čelo navdihnjen od krogov, ki se vrte okrog delegacije, tedaj bi morali žal sklepati, da ne- katerim ljudem ni na tem, da bi se statut izvajal, marveč da bi raje zavlekli vso stvar v nedogled, To pa se nikakor ne sme zgoditi. Takšno ravnanje in 'takšno' zanikanje pravic slovenske manjšine je v nasprotju tudi z u-stavo in z besedami predsednika vlade Fanjanija, ki je v svojem govoru v parlamentu izjavil, da se mora priznati vsem manjšinam e-nakopravnost v kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju, da se ohrani njihova samobitnost, kar je vse tudi v interesu države same in s tem seveda večinskega naroda. • «» ----- Nagraditev starih delavcev v CRDA Včeraj dopoldne je bila ceremonija za nagraditev najstarejših delavcev v obratih CRI>A in ustoličenje novega vodstva. Predsedstvo oblatov je zapustil inž. Smeralču, kateremu sledi v tej funkciji inž. Pacchiarini; inž. Carnevale pa ima funkcijo pooblaščenega svetovalca. Ob tej priliki so člani notranje komisije FIOM, ki so se udeležili ceremonije, pozdravili člane vodstva obratov in jim prikazali zaskrbljenost delavstva glede nadaljnjega obstoja in razvoja teh obratov in zaposlenosti ter zaslužka delavstva. Integralna prosta cona nujen pogoj za izboljšanje tržaškega gospodarstva Poslanec KPI Vidah' je predložil poslanski zbornici zakonski osnutek za ustanovitev proste cone 18. t.rri. predložil je poslanec Vidali. poslanski zbornici zakonski osnutek za ustanovitev proste cone na tržaškem področju. Ob predložitvi je obširno obrazložil vzroke, ki upravičujejo ustanovitev proste cone v Trstu. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da najosnovnejša tržaška gospodarska vprašanja niso bila .še rešena in da vlada ni bila do sedaj sposobna sestaviti organičnega načrta za njihovo rešitev. V letih po prihodu italijanske uprave v Trst, je dejal Vidali, se je v Trstu začelo množično izseljevanje delavcev v tujino. Do sedaj je odpotovalo zlasti v Avstralijo okrog 15.000 Tržačanov, med katerimi je okrog 10 000 delavcev. To potrjuje, da bi bila brezposelnost v Trstu še večia, če se ne bi delavci izselili v tujino. Kljub temu pa je tržaška pokrajina na prvem mestu glede števila brezposelnih na število prebivalstva. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada za povečanje zmogljivosti tržaškega pristanišča in za okrepitev tranzitnega prometa, so bili v Trstu sprejeti z zadovoljstvom, ker je prebivalstvo pričakovalo, da bodo resnično služili povečanju pristaniškega tranzitnega prometa zalednih držav in zlasti Avstrije. Češkoslovaške, Madžarske in dela Jugoslavije. Toda zgodilo se je, da je vlada dovolila povišanje železniških tarif, kar gotovo ne more koristiti povečanju pristaniškega prometa z zaledjem. Hkrati pa se ugotavlja, da je bilo lanskoletno povečanje tržaškega prometa mnogo manjše od povečanja prometa v ostalih italijanskih pristaniščih. V letošnjem prvem šest-mesečju pa je promet v tržaškem pristanišču padel za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim. Ce bi gledali samo na to vorašanje, bi bila že upravičena zahteva po ustanovitvi proste cone. Toda tržaško gospodarstvo ne sloni samo na pristaniškem prometu, čeprav bi moralo biti pristanišče glavni gospodarski vir mesta. Trst ima tudi. svojo industrijo, ki bi se z ustanovitvijo proste cone ne samo okrepila, ampak tudi obnovila. Prosta cona bi omogočila zalednim državam in italijanskemu kapitalu, da bi v Trstu postavi- •iiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiMHiHiiiiitiiitaiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred sodišča Obtožen nenamerne p in oproščen zaradi pom Obsodba ljubitelja dobre kapljice, ki je bil že večkrat kaznovan Bilo je 26. maja 1956, nekaj čez polnoči. Ceste so bile prazne in mirne in zadnji pešci so hiteli proti domu. Pa se je pripeljal na svoji vespi TS 10975 v smeri od Garibaldijevega trga proti Ulici Carducci 20-letni Cucinello Ernesto, stanujoč v Ulici Galatti 14. Ko je privozil na križišče v bližini prodajalne čevljev Don-da, mu je nenadoma prečkal cesto moški, za katerega se je kasneje izvedelo, da je,bil 58» letni Ezio Falcieri iz Ulice Caprin štev. 10. tapetnik po poklicu. Vespfst je sicer zavrl’, vendar jii mogel preprečiti, da ne bi prišlo do trčenja. Medtem ko je sam ostal nepoškodovan, so morali Falcierija odpeljati v bolnišnico, kjer so mu ugotovili več poškodb po obrazu, pretres možganov in zlom obeh nog. Ko je prišlo do nesreče, ni bilo v bližini nobenega očividca. Zaradi te nesreče ie moral Cucinello Ernesto pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati zaradi nenamerne povzročitve poškodb. Cucinello, ki ga je branil odvetnik Ghezzi, je povedal, da je bila tiste usodne noči u-lica skoraj povsem prazna. Vendar ni vozil prehitro, kot se spominja, komaj kakih 40 km na uro. Ko je že bil v bližini trga Stare mitnic^, je zagledal pešca, ki mu je hotel prečkati cesto. Prepričan je bil, da ga je ta opazil, zato ni zmanjšal brzine. Sele ko je bil tik ob njem, je zaslutil nesrečo; hotel je ustaviti motor, pa ni bilo več časa. Motor se je zapeljal še kakih 16 metrov naprej, medtem ko sta on in pešec padla na tla. Falcieri je na procesu izjavil, da je prečkal cesto po- Na sedežu pokrajinske uprave Sestanek komisije za deželno avtonomijo Sinoči se je sestala na se-1 zov in Američ: nov na arabska vsem pravilno ter da je imel Cucinello možnost, da se mu izogne. Zaradi pomanjkanja prič je bila razprava kmalu zaključena. Predsednik sodišča Tavel-la je po kratkem posvetovanju izrekel razsodbo, po kateri je bil Cucinello zaradi pomanjkanja dokazov oproščen krivde. Javni tožilec Affatati, zapisnikar Scelzo, branilec Ghezzi. Zaradi močne vinjenosti je moral pred' sodišče Giordano 'Coslevaz, star 35 let, stanujoč v Ulici della Guardia 13. 18. julija t. 1. sta ga dva policijska agenta ustavila v Ulici Caprin. ker sta opazila, da je bil močno vinjen ter da je razgrajal. Pred sodiščem je Coslevaz sicer priznal, da je spil nekai kozarcev vina, rekel pa je. da ni bil na noben način pijan. Dejal je še da je spil nekaj kozarcev vina iz obupa, ker je že sedem mesecev brez posla ter da mu je stopilo vino v glavo, ker je bil skoraj tešč. Na razpravi pa je prišlo na dan, da je bil Coslevaz že pred tem nekajkrat kaznovan; enkrat zaradi tatvine, drugič zaradi sleparije, potem še zaradi vinjenosti in pa zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo. Predsednik sodišča Ta-vella ga je spoznal za krivega in ga obsodil na šest dni zapora. Predsednik sodišča Tavella, javni tožilec Affatati, zapisnikar Scelzo in obramba Ghezzi. »»— Padec dekletca Včeraj popoldne so pripeljali z avtom Rdečega križa v glavno tržaško bolnišnico 11-letno Annamarijo Giannotti, Po sestanka z dr. Mattiiccijem Konec stavke delavcev v delavnici v Broletu Preiekturm komisar ia urad za delo zagotovila, da bodo premeščeni delavci ohranili svoje kvalifikacije stanujočo v Ul. Bellosguardo 8, ki so jo zaradi lažjega pretresa možgan sprejeli na o-pazovalni oddelek. Mati Alma Prevedel, ki je deklico spremila v bolnišnico, je zdravnikom povedala, da se je deklica sončila in igrala na ograji njihovega balkona, ko se ji je verjetno za trenutek zavrtelo v glavi ter je padla 6 metrov globe ko na dvorišče. Na srečo je bilo dvorišče blatno ter u-darec ni bil tako močan. Ce ne bo komplikacij bo morala ostati v bolnišnici vsaj deset dni. Ženska umrla za tetanusom Včeraj zjutraj je umrla v glavni bolnišnici v Trstu 54-letna Caterina Bigotto, stanujoča v 3. M. M. 498. Kot je znano, se je Bigotto ranila še 17. t. m. pri delu na vrtu z zarjavelim železom. Mislila je da ne bo nič hudega in ni šla k zdravniku. Ko se je čez pet dni, zglasila v bolnišnici, je bilo na žalost prepozno. Zdravniki so takoj ugotovili, da gre za tetanus, ter ji niso mogli več pomagati. dežu pokrajinske uprave komisija za deželno avtonomijo, ki jo sestavljajo pokrajinski odborniki, pokrajinski svetovalci, predstavniki tržaške občine, trgovinske zbornice in u-niverze. Komisija je nadaljevala razpravo o posameznih členih osnutka posebnega statuta avtonomne dežele »Furlanija-Julijska krajina*. Sinoči so se zlasti zadržali na finančnih vprašanjih in na vprašanjih deželne in pokrajinske imovi-ne. Čeprav podrobnosti o sestanku nam niso znane, moramo vendar ugotoviti, da se delo te komisije preveč zavlačuje zlasti spričo dejstva, da bo prišlo vprašanje ustanovitve avtonomne dežele v najkrajšem času pred poslansko zbornico. Tedaj bi morali biti predlogi vseh tržaških ustanov že pripravljeni, da ne bodo v Rimu odločali predvsem na osnovi predlogov in zahtev furlanskih krogov. Sicer pa moramo še omeniti, da so poslanci KPI in I>SI že predložili vsak svoj zakonski osnutek glede tega vprašanja. »»------- 1’oziv sektije KPI v llartovljah Predstavniki prebivalstva iz Barkovelj so se sestali dne 21. julija na pobudo krajevne sekcije Komunistične partije in krožka ZKMI ter obravnavali položaj, ki je nastal v svetu po napadu Angležev. Franco- ljudstva Libanona, Jordanije in Libije. Upoštevajoč težko stanje, v katerem se nahajamo, se čutijo dolžni, da opozorijo barkovljansko ljudstvo na resnost trenutka. Nova svetovna vojna bi pomenila uničenje sveta. Nova atomska orožja ne bi prizanesla nikomur. V primeru atomske vojne bi posledice priza dele vsa ljudstva ne glede na starost, na versko ali politično pripadnost. Prebivalci! Odgovorni smo zase, za nova pokolenja, za bodočnost človeštva! V imenu napredka in obstoja človeških bitij ne sprejemajmo mlačno in hladnokrvno dogodkov. Strnimo svoje vrste v obrambo miru! Podprimo predlog miru So vjetske zveze za sestanek petih! Naj se sestanejo ZSSR, ZDA Francija, Anglija in Indija! Naj razpravljajo o vprašanju Srednjega vzhoda! Naj ga rešijo! Napadalci naj se odstranijo od Srednjega vzhoda!* Obvestilo kmetovalcem Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita vse kmetovalce, da se mea uradnimi urami zglasijo na sedežu obeh zvez v Ul. Geppa 9, kjer bodo dobili pojasnila v zvezi z bolniškim zavarovanjem vseh neposrednih obdelovalcev. Aretacija tatu V torek popoldne so policijski agenti opazili moškega ki se je nekam sumljivo vrtel okoli glavne postaje. Ko so ga ustavili in preiskali, so našli pri njem kos blaga, za katerega je zatrjeval, da mu ga je podaril neki prijatelj. Povedal je, da mu je ime Um-berto del Caro ter da stanuje v Ul. Commerciale 143. Neka.i časa ni hotel povedati imena svojega prijatelja, potem pa je vendarle povedal, da je to O-reste Ratzkij, star 47 let, stanujoč v Ul. G. Gozzi 7. Policija je Ratzija kmalu izsledila in ta je agentom povedal, da je našel blago na smetišču pred glavno železniško postajo. Razen tega blaga naj bi bila na smetišču tudi rabljena ženska obleka. Agentom, ki so res našli na smetišču omenjeno obleko, je Ratzki še povedal 4a je izročil Del Cari blago, da bi mu ga prodal, za plačilo pa bi ga ta povabil na večerjo. Policistom se je zdela zgodba precej sumljiva, zato so Ratzkija in Del Cara še zaslišali. Oba sta vztrajala v začetku pri svojem, končno pa sta se vdala in priznala resnico. Ratzki je povedal, da je blago in obleko ukradel dan prej neki starejši ženski, ki je čakala v parku pred postajo na odhod vlaka. Ker ni mogel ukradenih stvari še istega dne prodati, je naprosil Del Cara, da mu proda vsaj blago, medtem ko je obleko skril v smetišče. Ratzkija je policija aretirala ter je že v zaporu medtem ko je Del Caro na začasni svobodi ter se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi prodajanja ukradenega blaga. Izpili za ladijske kuharje V Bariju bo 19. avgusta za sedala izpitna komisija, ki bo podeljevala naslove »ladijskih kuharjev*. K izpitom se lahko prijavijo oni kandidati, ki so vpisani v seznam pomorščakov 2. kategorije, ki so do-pi Imli 22. leto starosti in ki so bili med plovbo dve leti zaposleni pri delu v kuhinji. Vs omenjeni pogoji morajo izhajati iz izvlečka matrikole, ki mora biti priložen prošnji za pripustitev k izpitu. b nove p edelbvalne industrijske obrate, saj je tržaško pristanišče kot nalašč ustvarjeno, da posreduje med čezmorskimi deželami in zalednimi državami ne samo kot središče za tranzitno blago, ampak tudi kot dohodno pristanišče za surovine, ki bi jih lahko v Trstu predelali in nato končne proizvode izvozili v tujino in delno tudi na italijanski trg. Prosta cona bi omogočila večjo mednarodno trgovinsko izmenjavo po tržaških posredovalcih, kar bi obenem povečalo pristaniški promet. Poleg tega bi se z vsemi temi novim' gospodarskimi viri zagotovila zaposlitev brezposelnim delavcem in bi se v mestu ustvarili novi viri za zaposlitev zlasti strokovnih delavcev. Vse to bi tudi pomagalo rešiti obstoječo latentno krizo trgovine, male industrije in obrtništva. Do sedaj ni še nihče z utemeljitvijo zavrnil ustanovitve proste cone v Trstu. Ko je bila pred leti v Trstu medministrska komisija za prosto cono in je predložila vladi svoje izsledke in ugotovitve, se vlada ni upala uradno objaviti svojega negativnega stališča do proste cone. Hkrati pa do sedaj vlada ni dala nobenega uradnega mnenja glede tega - važnega vprašanja, ampak se je omejila na objavo po nekaterih desničarskih listih 'nčgktivnih priporočil medministrske komisije. Pri tem pa je-treba omeniti1 tudi, da je bivši tržaški občinski svet dolgo razpravljal o vprašanju proste cone. U-stanovljena je bila tudi posebna komisija, ki je zbrala precej važnega in zanimivega gradiva. Iz vseh razprav v tej komisiji je bilo razvidno, da sta samo politična in gospo-drrska desnica nasprotovali prosti coni. Demokristjani pa so iskali neko srednjo rešitev, ker se pa niso upali zavrniti te važne zahteve večine tržaškega prebivalstva, ki zahteva od vlade odločne in korenite ukrepe za rešitev gospodarske stiske in vidi v prosti coni važno sredstvo za dosego tega smotra. Zaradi tega so demokristjani predlagali ustanovitev proste cone po gori-škem vzorcu, kar gotovo ne bi bilo enako kot integralna pr;»eta cona. Tudi trgovinska zbornica, čeprav se ni nikoli strinjala z ustanovitvijo integralne proste cone, je vendar priznala, da bi morali nuditi Trstu določene carinske ugod nosti za nekatero industrijsko blago in za nekatere surovine Jasno je, da sta stališči KD in trgovinske zbornice pred vsem izraz njune podrejenosti in povezanosti z vladnimi in industrijskimi krogi znamenitega »gospodarskega trikota* severne Italije. Zato je tem bolj upraviče no zahtevati od vlade, da zavzame odkrito stališče glede tega važnega gospodarskega vprašanja za Trst. predložitev zakonskega osnutka po poslancu Vidaliju pa bo sprožila to vprašanje v poslanski zbornici kjer bo nujno prišlo do razprav v posameznih komi- ijah in nato tudi na plenarnih sejah poslanske zbornice. Tedaj bodo morale vlada in stranke javno prevzeti odgovornost za pozitivno ali negativno rešitev vprašanja tržaške proste cone. Sinoči opolnoči se je končala enotna stavka delavcev o-srednje delavnice Acegat v Broletu, ki se je začela v torek ob 16. zaradi trme vodstva tega podjetja, ki hoče preurediti omenjeno delavnico in premest.ti nekaj delavcev na druge, sektbrje. Do prenehanja stavke je prišlo, ker je včeraj dopoldne prefektur-ni komisar dr. .\l«,ttucci zagotovil sindikalnim predstavnikom, da bo osebje, ki ga bo podjetje premestilo, še naprej dobivalo enake plače in bo zaposleno v svoji kategoriji s priznanjem kvalifikacije in starostne dobe. Zagotovilo prefekturnega komisarja je v glavnem zadovoljilo sindikalne predstavnike obeh strokovnih organizacij, ki so o tem obvestili prizadete delavce in sklenili ,da se stavka preneha. Sindikalni predstavniki so v razgovoru z dr. Mattuccijem obrazložili tudi zaskrbljenost uslužbencev podjetja Acegat glede nevarnosti, da bi vodstvo podjetja ukinilo nekatere obrate in jih odstopno zasebnim podjetjem, kar bi škodovalo uslužbencem, podjetju in občini. Sindikat- so včeraj tudi dobili pismeno zagotovilo urada z a delo, ki potrjuje zagotovila, ki jih je dal dr. Matluc-ci sindikalnim zastopnikom glede vprašanja delovnih odnosov, mezd in kvalifikacije delavcev, ki bi jih vodstvo podjetja premestilo iz osrednje delavnice v Broletu na druge sektorje. Kakor je razvidno, so torej delavci s svojim stavkovnim gibanjem in enotnim nastopom dosegli uspeh ter zaščitili interese svojih prizadetih delovnih tovarišev. S tem pa so zaščitili tudi skupne interese vseh uslužbencev in nadaljnji razvoj občinskega podjetja. Upati je le, da ne bo spet prišlo do sporov in da bo o-arednje vodstvo Acegat razumelo ter upoštevalo upravičene zahteve svojih uslužbencev in vsega prebivalstva. Seja vodstva Del. zbornice Danes ob 18. bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 seja glavnega sveta Delavske zbornice CGiT,, ki bo razpravljal o dogodkih na Bližnjem vzhodu, o angloameriški intervenciji in posledicah, ki bi jih zaradi tega morebitno občutilo tudi naše mesto. Na omenjenem sedežu pa bo ob 18. tudi sindikalni sestanek vajencev in njihovih staršev, na katerem bodo razpravljali o vprašanju vajeništva, o pogajanjih, ki so se te dni začela v Rimu ■j «»---- POJASNILO V našem včerajšnjem poročilu o izidu usposobljenostnih izpitov na trgovski akademiji je pomotoma izostalo ime maturantke Klavdije Lepore, ki je tudi uspešna maturirala. Zahteve specialistov v papirnici v Štivanu Glede na želje kovinarskih delavcev, ki so zaposleni pri montiranju strojev v novi papirnici pri Štivanu, za izboljšanje njihovih delovnih odnosov in prejemkov, je sindikat gradbene, strok« CGIL po dogovoru z Zvezo kovinarjev predložil zahtevo podjetju Lo- imMiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Prometne nesreče Trčenje tovornika in avta pri mitnici Avto v motor na Garibaldijevem tr^u Padec motociklista pri Mačkovljah Na križišču ceste, ki vodi z Opčin na Repentabor, je prišlo včeraj do trčenja med tovornikom in avtom. Bilo je zgodaj popoldne, ko je privozil od Farnetičev proti Opčinam s tovornikom 33-letni Ivan Kobe, dotna iz Postojne. Ko je privozil v bližino mitnice pri Opčinah, je dal s klaksonom pravilno znamenje. Kljub temu je zavozil v tovornik 58-letni Dante Ostillo, stanujoč na Opčinah v Ulici Alpini 939, ki je prihajal s svojim avtom z Repentabora. Zaradi trčenja je avto zavozil v bližnje drevo, pri čemer se^ je močno pokvaril. Na srečo ni bil nihče ranjen. Do trčenja je prišlo preteklo noč tudi na Garibaldijevem trgu. Bilo je okrog 23.30, ko je privozil iz Ulice Bosco na Garibaldijev trg 36-letni Romolo Pascolini, stanujoč na Trgu Leonardo da Vinci 1. Komaj je s svojim avtom privozil na trg, že je zadel v motorno vozilo. ki ga je vozil 22-letni Teodor Kovač, stanujoč v U-lici del Toro 5, ki je imel na zadnjem sedežu še svojega prijatelja Fabia Cataruzzo, stanujočega v Ul Marco Polo 4. Pri trčenju se je motorno kolo prevrnilo, vendar sta ostala Pascolini in Kovač nepoškodovana, medtem ko so morali Cataruzzo takoj odpe- ljati v bolnišnico. V bolnišnir > ci so mu ugotovili več poškodb na levi nogi ter prsnem košu ter bo moral zaradi tega ostati na ortopedskem oddelku vsaj 40 dni. Pri trčenju sta bila močno poškodovana avto in motorno kolo. 23-letni Adriano Balbio, stanujoč v Ulici Pascoli 22, se je vračal na svojem motorju iz Doline proti Trstu. Zaradi hitre vožnje mu je v bližini križišča proti Mačkovljam spodrsnilo ter je izgubil kon-tiolo nad vozilom. Prevrnil se je in pri tem zadobil nekaj lažjih poškodb. Sam se je zglasil v bolnišnici, kjer so mu zdravniki obvezali rane ter ga s priporočilom tridnevnega počitka poslali domov. visolo, da bi upravičenim delavcem priznali kvalifikacijo specializiranih delavcev in jim v tem smislu tudi plačali dnevne doklade. Preastavnik omenjenega podjetja je izjavil, da bodo proučili zahtevo po izplačilu omenjene doklade, nato pa zahtevo po priznanju kvalifikacije, ko bodo sindikati predložili seznam u-pravičencev. « * . — V Gradežu bodo razpravljali o deželnem letališču V soboto bo v Gradežu sestanek, katerega se bodo udeležili parlamentarci in predstavniki pokrajinskih in občinskih uprav, turističnih ustanov in gospodarskih krogov, iz Trsta in Gorice. Razpravljali bodo o načrtu za deželno letališče v Ronkah, ki ga je zadevno ministrstvo že odobrilo, ter o raznih finančnih vprašanjih, ki so združena z uresničitvijo takega načrta. V torek zvečer se je sestal upravni odbor ustanove za letališče v Ronkah. Sestanka, ki je bil na županstvu v Tržiču, so se med drugimi udeležili tržiški župan Cuzzi, prefekt urni komisar v Ronkah dr. Gar-ra, tajnik letališča inž. Au-gclli ter- bivši tržiški župan Facor. Dogovorili so se o dnevnem redu za sobotni se stanek. « B —_ Obvestilo RAI naročnikom iz goriške in videmske pokr. Tržaški , sedež RAI — italijanske radiotelevizije je z dnem .19. julija 1958 razširil svojo teritorialno pristojnost na goriško in videmsko pokrajino. Zato naproša radijske naročnike iz omenjenih pokrajin, da se od tega dne dalje v primeru potrebe ne obračajo več na beneški sedež RAI temveč na tržaškega. Svoje dopise naj naslovijo na RAI — Radiotelevisione Italiana, Trg Oberdan št. 5, Trst, oziroma pokličejo telefonsko številko Trst 23-224. «»—r- IZLET V TRENTO Kakor ze javljeno, priredi SPD - Trst planinski izlet v Trento v dneh od 15. do vključno 17. avgusta t. 1. kot izhodišče za izlete po bližnjih vrhovih in dolinah. Odhod iz Trsta dne 15. 8. z vlakom ob 5.28 v Gorico, ob 7. uri odhod z avtobusom iz Soikana, ob 8.55 prihod v Bovec (daije je d rektna zveza v Log pod Mangartom, kamor je prihod ob 9.18 v Strmec na Predelu pa ob 923). Odhod iz Bovca v Trento z avtobusom ob 11.40 s podaljškom drugo jutro ob 5.15 na Vršič oziroma v Kranjsko goro, kamor je prihod ob 7.17. Povratek v nedeljo 17. 8. iz Trente v Bovec v prvih popoldanskih urah, iz Bovca v Gorico pa z avtobusom ob 15.05 ali tudi kasneje z drugim avtobusom. Cas za prijavljanje bo še javljen. y/»---- Obvestilo dvolastnikom in pridelovalcem zelenjave Opozarjamo vse dvolastnike, ki nameravajo vložiti prošnjo za sečnjo drv za leto 1959, da se bodo te prošnje vlagale do vključno 31. julija tega leta, Ker se po tem času ne bodo prošnje več sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglase v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pritličje, od 8.38 do 13. ure in od 15. do 1*. ure vsak dan razen sobote popoldne. * * * Obveščamo vse kmete neposredne obdelovalce, ki nosijo svoje pridelke na zele-njadni trg na debelo, naj se javijo v našem uradu v Ulici Geppa 9-pritličje v uradnih u-rah, da dobijo potrebna potrdila v skladu z novimi predpisi. Na podlagi teh potrdil bodo dobili izkaznice za vhod na trg in dovoljenje za prodajo svojih pridelkov. OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Prva predstava Leharieve o-perete «Frasquita», ki bi bila morala biti včeraj, bo danes ob 21. uri. Jutri bo tretja predstava «čiste Suzane« ob isti zasedbi. Nadaljuje se piodaja vstopnic za obe predstavi. 4»— OBVESTILO CENTRA ZA STIKE Z DEŽELAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE »Radio Bukarešta obvešča, da je v teku natečaj z nagradami za poslušalce odseka v italijanskem jeziku. Razdeljene bodo štiri nagrade: romunska preproga, pajčolan in šal namizni prt in razni predmeti romunske obrti. Vsi. ki se želijo udeležiti natečaja, naj se obrnejo na sedež centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije v Trstu, Ul. S. Nicolb 11-11, tel. 29403, za podrobna pojasnila.* 40* SNG v TRSTU V soboto 26. t. m ob 20.30 v letnem gledališču na Punti v Piranu v okviru »Primorskih prireditev* GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem Glasbena Matica v Trstu priredi koncert s sodelovanjem ter pevskega dueta: Dane Filiplič in Frana Korena iz Ljubljane v soboto 26. 7. 1958 ob 21. uri na stadionu »I. maj« - Vrdelska cesta 7 v nedeljo 27. 7. 1958 ob 18. uri v Sv. Križu v kinu na prostem tei v nedeljo 27. 7. 1958 ob 21. uri v Boljuncu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta Vljudno vabljeni! Adamič*: 21.00 Umetnost ^ reditve v Trstu: 21.15 Izbrj®^ najski valčki; 21.30 H. S***^ Fantazija na motive iz ope f valir z rožo*; 21.50 Pri * J Alec Siniavine; 22.00 p.iii er i • Božanska komedija ‘j kel: 24. spev: v prevodu or j zna Gradnika, razlaga or. J .lež: 22.20 Ansambel G'»^ . fred; 22.30 Beethoven: Kvan f godala v A-diuru st s /Zm 22.55 Armando OrefRhe s 4 kubanskim orkestrom, • HA 1)10 TRST 11.30 Operna glasba; .»tstri Olivieri, Fragna *« ner MueJler; 14.30 «TretjJ 17.30 Orkester Cergoli; red na ploščah; 18.55 An . Franco Kusso; 19.20 KOJ** $U5 nistke Clare Lenussa; 21. ^ fcnični koocert; 22.30 Med variete. RADIO !l» Poročila v slov., 7UU' 13,30, 15.00. ... il* Poročila v ital.: tJu' 17.15. 19 15, 22.30 Ul 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pr«1 ,0 7.15 Glasba za dobro jmru' p 12.00 Prenos RL: 12.00 ffl (. željah: 13.40 Kmetijski 13.45 Popoldanske melodij«..,,, Gospodarska oddaja: 'ATCj# nje vajencev v s iHj 14.40 Popularne skladbe^ pT Domači pevci in ansarn™ mikrofonom: Pevski Z"?L. lil* rie pohištva v Novi GpUf,' 17.00 Prenos RL; 17.» p dije do melodije; 19.30*2** nos RL. SLOVENIJA -327,1 m, 202,1 IU, Poročila: 5.00, 6.00, 7-00- ,jji 10.00, 13.00, 15,00. 17,00» 22.00, 22.55. —/višita ^ 8.05 Baski in njihova roo ^ sem; 8.30 Variete na vanj t 9.30 Jules Massenet: K0TLjiič klavir in ohk ester v 10.10 Poje Ljubljanski p. zbor p.v. Milka Skoberne1> ^ Trobente in godala; in žene: 11.10 Od arije JS, jt* 12.00 »Na zelenih sloveti* dah»: 12.15 Kmetijski ", ti 12.25 Prelistajmo naš zaD Jdrf bum: 12.45 Chopinove pj> igra pianist Dtnu L 'P -/'.h >* Popularne skladbe domač j,^ torjev; 14.00 Pol ure ra® f s solisti Nat »King« ~ f/n Stafford, Natalino Ot«>. , Deržaj (> van Burg: 14.30 rru,rjs 1 gpan PREDEN GRESTE NA DuPUST, se naročite na cPrimorski dnevnik» Pošljemo vam ga v ka-teriko i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina Lit. 300,— Telefonirajte na št. 37-338 t Astra Roiano. 16.30: > Amerike gre na sntuc* a C a pito 1. 16.30: iiBernade*4®' Jones, Ch. Bickford. Cristallo. 16.30: «Ko je poezija* Technicolor. Scott. d' Alabarda. 16.30: »Dama.'"jjr bo.v», Gary Cooper ■" < Oberon. , . v , Aldebaran. 16.00:' «P°wPč PlK Franciscu*, T. Curtis, ičj Ariston. Glej kino na PETEK, 25. julija 1958 HADIO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in Življenja in usode: »Oskar Ko-kesehka*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 18.30 Lahke melodije; 18.55 Koncert tenorista Dušana Pertota: Vitezslav Novak: Slovaške pesmi; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19-30 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.30 Zbor »Emu OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. julija se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb. porok Je bilo 8. POROČILI SO SE; ameriški letalski podčastnik Slater Augustus in trgovska pomočnica Vuga Štefanija uradinik Peruzzi Bruno in gospodinja Fait Domenlra, poštni uradnik Acquavita Salvalore in gospodinja De Leo Letizia, delavec Persico Mario in gospodinja Glavirta Claudia, trgovski pomočnik Stocca Mllziade in trgovska pomočnica Bothe Bruna, pleskar Tutone Salvatore in trgovska pomočnica Borri Liliana, fotograf Rossi Elio in gospodinja Rossi Leda, uradnik Iertna VValter in uradnica Bonini Maria. UMRLI SO: 63-letna Crosilia por Calci Margherita, 63-letni Vrabec Albert, 7 ur stara Bres-san Fioredla, 42-letna Penko, por Pajola Noemi, 64-letni Paoletti Giovanni in 54-lefna Bigotto, por. Bigotto Caterina NOČNA SLU2BA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Bernini 4; Glustl, Strada del Friuli 7; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Ve. nezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7. Valute Milan H im Zlati (unt 5.950 — 6.175 — Marengo 4.800 — 4.900 — Dolar . . . 622.— 626,— Frank franc. 135.— 1.38 — Frank Švicar 144 - 14«.— Sierllng 1.720 — 1.750.— mriar , 83.— 85.— j Šiling , 23.75 24.25 I Zlato .... 710.— 712,— 1 Zah. n. m»rk* 148.— 149,— ki no n« hij), A uro ra. 16 30: »Gola z«"11 . Todd in J. Greco. nro9 » Garibaldi. Glej kino na P -(d Ideale. 16.30; «Zgoclba 8 Custerja*. Errol Fl.vntt ,,, j Impero. 16.30: «Vzor P®5 . San-ds. L Gentile. ha j)1 Italia. 16.30; «Mož, ki je/ „ C Gray, C. Winninger-]c{ir Moderno. 18.00: «Urn 1 Edmund Puntom. - S. Marco. Zaprto Savona. 16.00; »Pariške re», E Costantine, D. Viale. 16.00: «Zver Ul. 'L ,-i K. Malden TechničO1®^ ' Vittorio Veneto. 16.00^^ 16.00: . Beivedere. 16.30: «Zofija čin». hoda», R. Taylor.^ jfl ** * p Zl Massimo. 16.3('; »Oddelf* p*1] ' vršitev smrtne i, Robin, G e or ges Marenj • s,f^; Marconi (Glei kino n* Novo cine. 16.00: j Pigalle», B Bardot. Te Odeon. Zaprlo. NA prostem j Arena dei fiorl. 20 15- jagfj.I atomskemu centru» N i Arena L)iana. 20.30: «Prus j zen», Jane Wyman. j d0 Ariston. 20.30; «ZapOj e|ia. j dan žalosb). G. Rond»r Garibaldi. 20.30: *NefW |f rada», Fred Mac Mur! Irti F* Marconi. 20 15: «Jaz, n1“ ^ ti», Renato Salvatori. Paradiso. 20.30: «Rdece * Gary Cooper. Pr.n/iana. 20.15: aTaj*10 sivo», Spencer Tra<\V■ Roiano. 20.3o: «Pusto lov m Babe», J. Derek. Secoto »Sv. Ivan. 0 Parizu)). A. Guinne»- ^ so is. Stfdio. 20.30: «Konec Pu' ne». D. Kerr. t Valmaura. 20.15; pri hodi. ost. i», Robert MALI OOL^5^ , -____________________ - ji' P0 JI PODI IZ FURNIRJA v kv. m — se prod?'M Gambini 3. Novo Clostermann: cirkus Vellk\tO L• Tr»|.|j. 8v. ir*11' Telelim TRŽAŠKA KNJ«*y VASCO PRA Jeseni 1926 sva se z babico, Preselila iz Ulice Magazzini i v tJlico Corno. Osf.ala sva i •sama na svetu«, kot je po navadi pravila. Iz leta v leto , hiše v Ulici Magazzini, j * je bila v središču mesta, | Postajale dražje. Lastniki so j Prodajali stanovanje za sta-' novanjem. Neki trgovec in njegova žena sta kupila stanovanje, v katerem smo sta- J novali mi. Prišla sta bila iz urina in potrebovala stanovanje. V pričakovanju naše "Selitve sta stanovala v hotelu. Trmasta babica pa, ki j e. •la na videz tudi dobroduš- j ®a, je pogosto sosedom ponavljala: - M°j mož je hotel kupiti hiso, pa so se tedaj premi- * jn je niso hoteli prodati. r®daj, ko so se odločili, evo jim tisoč dve sto lir. , ^o je bilo pred tridese-ttbi leti, sedaj stane tride-1 *et tisoč. Najprej so ponudili *m> vi ste pa odklonili. Pa kaj jim nisem izpla-* vseh trideset tisoč lir, ko •em trideset let plačevala najemnino?! • ,Irgubili boste celo denar, i Vam ga nudijo za izselitev, e boste odklanjali izselitev. .. I***! denarjem bi se z va-?Im vnukom mogli kje drugje nastaniti. , Tu, kjer smo. nam je do-ro' je odgovarjala. — Tu J®* je bilo lepo nad trideset et, tu sem vzredila sinove Sicer pa je težko najti * anovanje, ki bi ustrezalo *°jim sredstvom. Z denarjem. ki bi ga dobila za izse-1 ev> bi mogla plačevati leto, ve. Kaj pa potem? Tu mi pa a anarine ne morejo povišati. Nad trideset let živim U- Tu so se rodili in u-, otroci, tu mi je umrl moz, Jn vedno je pristavljala, kot 1 bii to najvažnejši argu-®nt, pa eeprav je gii0 to ajansko že otročje. , ~~ 2e trideset let poslušam aJto na Starem dvorcu bi-JeJo ure .^.a vežna vrata so postavili oščjco za električne zvonce, ete pobarvali vrata, ki gle-ajo na stopnišče, in nanje šibili medeninaste ploščice j "heni novih stanovalcev. Udi stopnišče je bilo preple-®no in na oknih so zame-' šipe. Naša vhodna vra-j ’ Jti so bila vsa izpraskana . kjer je visel papir, na ka-em sem s tiskanimi črka-j 1 napisal »Cassati«, so se loju'8 vsega ostalega. Neko r° me je zalotil inženir, ko , *n stopal po stopnicah in s č°*0rn °gJja vlekel po steni v °' Dva dni zatem so nam stanovanje prišli zidarji z la y°*jeniem- ki ga je novim *al ^om 'zdal sodnik, in v v °nu začeli prebijati nova lic ^*'‘van’ m'zo 'n dve sta *’ ki so še ostale v salonu, q c morali prenesti v sobo. m ledaj so minili še trije ^ eseci, bij jg že hladen na mbcr jn zven zvonov s Sta-ga dvorca je na večer ime' °grebni prizvok. * * * in nato 24. november ks P°novno so prišli sodni e-utor ji m nam dali še te- den dni časa za izselitev. Ker babica ponovno odklonila S l *Jera sodnega sklepa za iz-tg ' ev’ so ®a Pritrdili na vra--. Pod kosom papirja z na-Sl* imenom. ^ ~ Ce mi dovolite, — je re-nim °d zidarjev — me- j,; da ne dojemate situacije, let to moaki štiridesetih Im SOVonl .ie v narečju in 0t,e . kratko pristrižene brke. oble]jen Pa V delavsko to hišo sem se vselila do 8111 r ° Poroki... Vse to se sta c13 zal°’ ker sem sama, a 'n z otrokom... j0 Ne, ampak zato, ker ima-Prav Ali so ali msp j U^'l' hišo!? Tudi moj mož je hotel Pttl... I — je odgovoril zidar. | Veli ? bil° tedaj, ko je se i dva ’ ^a Je eden in eden' Poni^nUd'l se Je. da bi nama --Sal. Vedel je za prazno Olj ®5 souporabo kuhinje« v JV Dorno. 5)5 . To je tam, nekje, na bahaii"em k°nCU- — je rekla ^d®r se je nasmehnil: e toliko let živite tu, a To Veste’ kje je Ulica Corno. tu i* Vendar dva koraka od Či r-6 mal° se spustite po Uh-_J°udi in ste tam. Ig , V^pa. vem, — je vzklikni-Ulislfm'0* — Dovolite da raz- V »ePer’ ko sva bila oba že rekla^**^’’ mi Je nenadoma Ulica Ustreža.,. _ Corno nam ne - Nato je dodala: tj jj1 arjev ne smemo pusti-N„a,se sami motajo po hiši: Ul I T?njega dne sem odhi-*am . ic° Corno, ki je niti je b iniSem P°znal. Pa čeprav krgtč8 tak° blizu- Bila je to lje4 J ulica, nekaka slepa u-hgs , rez Prometa, toda gosto jgvj Jena 'n bučna. V primer-d»l našo ulico je tod via-*č ropot. Čutil se še duh po konjih, oprano perilo pa je viselo z vseh oken. Na vogalu je bilo javno stranišče in meni se je zdelo, da bi že zaradi tega bilo vredno preseliti se sem. Končno so se naše stvari ne. kega dne nakopičile na stopnišču in mlajši od dveh sodnih eksekutorjev, plavolasi mladenič, se nama je začel zahvaljevati, ker sva mu prihranila stroške za nosače. — Zdi se kot zapuščena hiša, — je komentiral, vtem ko smo s skupnimi silami nosili ven omaro. Nato se je obrnil k babici in rekel: — Nismo krivi mi, tak je pač zakon! Babica mu je dala roko, upala je še, da bo rok za izselitev ponovno podaljšan. «Ce ne podpišemo, nas ne morejo prisiliti v nobeno stvar«: mi je rekla. Kljub temu je že dala na račun za ono sobo v Ulici Corno. Ko smo že sedem dni iskali nekaj drugega, smo se hočeš nočeš morali zateči v Ulico Corno. Vrnil sem se z vozičkom in dva sodna eksekutorja sta nama pomagala, da smo nanj naložili vse naše stvari. Bilo je deset ura zjutraj. Ulica Magazzini je bila pusta in tiha. Med hišami pa so se videli le koščki neba. Zrak je bil hladen in prsti na rokah so se nama krčili. Redki mimoidoči ljudje so naju pogledali in šli dalje. — Nikoli nisem mogla razumeti, zakaj gre tod mimo tako malo ljudi, — je rekla babica, — čeprav je ulica v središču in se steka v Ulico Condotti, ki je tako prometna. — To je zato, ker je to slepa ulica,-Tako je tudi z Ulico Čorbo. Le da je ona bučna, ker so v njej hlevi in žive različni ljudje, kot si že sama rekla. — Seveda, oni ne morejo biti kot mi. Živijo na ulici, ukvarjajo se z raznimi obrtmi, in to kakšnimi obrtmi!... Vse je v tem... — Da, vse je v tem, — sem rekel. — Sicer pa se ne seliva na konec sveta, — Naj bo, naj, — je ponavljala. Gledala je visoko v okna in govorila, kot bi se vračala po neki dolgi odsotnosti. — Vidiš, tu si se rodil ti za onim odprtim oknom na desni, tam proti vogalu. Bilo je ob enajstih zjutraj. Pustili smo obe okni odprti. Vsa druga okna so zaprta. Seveda — je nadaljevala — hladno je že. Sele sedaj vidim, da so namestili roloje... V tem času je v sobah mnogo bolj mračno, če so roloji spuščeni. Pograbil sem za ojnici vozička in potegnil. Bil je lahek Babica je držala sliko na prsih, stopala poleg mene in se ni več obračala. Pospe-šjl sem korak. Tako sva sta pila iz naše ulice proti na vi, stopajoč po Ulici Gondi. 2e prej sem bil opazil, da se Ulica Gondi naglo spušča in da ne bom mogel zadržati bremena. Mislil sem, da bi kilo bolje, če bi ubral daljšo pot, če bi šel po Ulici Ba-dini, po Ulici Proconsolov in Ulici Sanfirenze. Toda babičino obnašanje in njene besede so me zmotile. Breme me je nenadoma zaneslo, ojnice so se mi vrezale v meso. Spodrsnilo se mi je, toda uspelo mi je obdržali za ojnice. Pri tem sem se z vsem telesom opiral na verigo, ki jih je spajala. Nato sem napravil čuden skok, ki ni ustrezal nobenemu zakonu lizike. Breme me je vleklo, jaz pa sem ga komaj zadržal, da me ni prevrnilo in po Ulici Leoni sva komaj vzdržala ravnotežje. Ni bilo nikogar, ki bi šel mimo, niti avtomobila, niti tramvaja. Ko sva obrnila v Ulico Corno, se je levo kolo snelo in odletelo v oglasni steber, ki ga je izrilo iz zemlje. Voziček se je prekucnil, 'vrvi so popustile in najino siromaštvo se je sesulo po tlaku, prebivalci Ulice Corno so prihiteli, me dvignili in držali pokonci, kovač pa je prihitel z vedrom vode. Neka ženska je mahala z brisačo, da bi me spravila k zavesti vse dotlej, dokler ni prišla babica, ki je pokleknila poleg mene. Ponudi' li so nama najine stolice, da nanje sedemo, dogodek pa je že začel izzivati vesele pripombe. Ves omamljen se ni-sepr. mogel znajti nad tem, kar se je bilo zgodilo. — Deček ima le eno prasko, starka pa se počuti bolje kot prej, — je rekel nekdo. — To so novi podnajemniki pri Caresijevih. — N.č se ni zgodilo, le zdrseli so iz tračnic! Kmalu je bil najin voziček ponovno pokonci in nanj je bila strpana vsa ropotija, ki je bila padla iz omare. Babica je že pojasnjevala, da je slika, ki jo drži na prsih, slika njene hčere — moje matere. Popila je bila že požirek vina, da bi se pontirila od razburjenja in neka ženska ji je rekla. — Boste že videli, iz vaše sobe se tako dobro čuje ura iz Starega dvorca, da se vam bo zdelo, kot bi bila pri vas v vaši sobi. »Kvintet bratov Avsenikov« nas bo spet zabaval s svojimi poskočnimi polkami I Debeluharji nimajo izgovora: bolezen ali preobilna hrana Debelost je neestetska, družbeno škodljiva, «bolnik» sam pa se počuti neugodno in prej umre Če govorimo medicinsko, količina maščob v našem telesu ni pod neposredno kontrolo endokrinskih žlez. Imamo sicer nekatere endokrinske bolezni, ki jih spremlja rejenost; nasprotno pa moramo z gotovostjo trditi, da rejenost sama povzroča določene endokrinske bolezni, na prvem mestu sladkorne bole. zen ali diabetes, nato pa relativno mnoge motnje v seksualnem življenju, zlasti pri ženskah. Takoj v začetku je treba poudariti, da je glavni vzrok rejenosti v tem, ker debeli ljudje jedo mnogo več kot jim je potrebno. Obstajajo mnoge teorije, s katerimi skušajo tolmačiti in opravičiti rejenost v posameznem primeru; toda na bena od le-teh ni znanstveno utemeljena in dokazana. Pri tem nas najbolj zanima vloga, ki jo v mehanizmu rejenosti igrajo endokrine PRIMER DR. EISELEJA RAZKRIVA ČUDNE RAZMERE- Organizacija bivših SS-ovcev boljša od sicer zgledne policije Zah. Nemčije v Čeprav je bil mož že dvakrat obsojen na smrt, je nemoteno vršil svojo zdravniško prakso in, ko so ga «hoteli» zapreti, je pobegnil v inozemstvo Dogodek sicer ni prav nov, vendar ga je vredno zabeležiti, ker nam prikazuje sliko zahodnonemške »demokracije«. Pred dvema tednoma se je nemška policija ob sodelovanju agentov Interpol pognala za nekim muenchenskim zdravnikom, vendar se nalog za aretacijo, ki ga je izdal državni tožilec bavarskega glavnega mesta proti dr. Hansu Eiseleju ni mogel izvesti, ker je 4d-letni doktor z dobro zasebno prakso in povrh tega drago plačano prakso v ordinaciji sojšalpega zavarovanja nekam izginil. Razburjenje, ki je ob tem nastalo, ni bilo majhno, Ka- Leonida Repaci je dobil milijonsko literarno nagrado K Vlila San Giovanni« za svoje delo «Storia dei fratelli Rupe«. Slika nam ga kaže istega dne. ko se je vrnil iz ribolova v Messinski ožini Hllllll llliaillllllllllllllttllltllllllMIIIIIII (II Hill ItllllUll Milil II MII MIIIIIIIIHIIIIIMIIItlt III illlHMMI/ POMENEK O JEZIKU Tat je vdrl v hišo skozi okno. Ob na-livu je Voda vdrla v klet. Sovražnik a»yfl| je vdrl v deželo. Železna blagajna je varna, in ne more noben vlomilec vdreti vanjo. VDRETI UDRETI Pod njim se je Udrl pod. Ko je to ču-la, so se ji udrle solze po h'u. Plaz se. je udrl in pokopal pod seboj planince. Po bolezni je imela globoko udrte oči. Večkrat se mu udre kri iz nosa. SLABO: Danes ni več tako kot je bilo nekdaj. Danes je treba računat) z vsako liro. Tudi danes so še v veljavi pravila o lepem vedenju. DOBRO: Dandanes ni več tako... Dandanes je treba računati z vsako liro. Tudi dandanes so še v veljavi pravila... Dnndanos Danes Panoga Stroka Veja Dejavnost Panoga pomeni nekaj splošnega, širšega. Stroka je del panoge. Veja je prevedena srbohrvaška «grana», ki jo ponekod rabijo namesto panoge, a je napačno. Veja je na drevesu. Da javnost pomeni tisto, kar »aktivnost«. Delavnost pa v teh prima _____________________________ rih ni na mestu. Primeri: Gospodarstvo delimo na panoge: industrijo, kmetijstvo, trgovino, obrt.. Kmetijstvo pa delimo na stroke-poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelar stvo... Tudi v industriji (panogi) so stroke: železarstvo, kemična industrija, lesna ina„ živilska ind.. ko tudi ne? Dr. Hans Eisele je svojo «zdravniško prakso« v dobi nacizma vršil v koncentracijskem taborišču v Bu-chenwaldu. In če je neka priča na nedavnem sojenju zloglasnemu buchenvvaldskemu krvniku Martinu Sommerju izjavila, da je bil Sommei le »mala zver«, bi za doktorja Eiseleja tega ne mogla ra či, ker je v enem tednu pomoril več ljudi, kot jih je Sommer v vsej svoji dolgi «karieri». Sele ko so pravosodni funkcionarji konec preteklega meseca v časopisih prebrali gornjo primerjavo, so sklenili, da se tudi proti dr. Eisa leju začne sodni postopek. Iz. dali so za njim tiralico, to- da zdravnik, ki se je bil pravkar vrnil s svojih počitnic ob italijanski obali, je neznano kam izginil. Njegovi bivši SS-ovski sodelavci so mu pomagali pobegniti v tujino. Toda pobeg dr. Eiseleja ni glavni vzrok razburjenja. Saj ni to prvi SS-ovec, ki se je rešil z begom. Čeprav si doslej glede tega niso delali velikih iluzij je ta primer ponovno potegnil na površje vprašanje «denacifika-cije« in kaznovanja bivših vojnih zločincev. Dr. Eisele namreč ni bil r.eznana osebnost. Niti *e ni skrival ali kakorkoli svoje nekdanje početje prikrival. Ko so pred ameriško sodišče leta 1947 vodili velike skupine buchenvvaldskih zdravnikov in stražnikov v znanih procesih, je poleg zloglasne Hilde Koch, ki so ji nadeli ime «buchenwaldska zver«, sedel tudi dr. Eisele in še kakih trideset njemu podobnih zločincev. Američani so dvajset zločincev obsodili na smrt zaradi «zverstev. in umorov«. Med temi je bil tudi dr. Eisele. To je bila njegova že druga smrtna obsodba, ker so ga dve leti prej, 1945, že obsodili na vešala zaradi zločinstev, ki jih je izvršil V Dachau. Tedaj pa so ga pa milostili in dočakal je drugo smrtno obsodbo. Nič slabše se mu ni zgodilo drugič. Smrtno obsodbo so mu Arna ričani spremenili y dosmrtne ječo, nato kazen skrajšali na deset let, 1952. pa ga zaradi «dobrega obnašanja« izpustili iz zapora za vojne zločince v Landbergu. Bivši SS-ovski častnik je bil torej že po 5 letih na svobodi. O njem je znanj nemški književnik Ko-kosehka, ki je tudi sam preživel dolgo dobo v Buchen-waldu, v svoji knjigi «Država SS» dal sledečo sliko: «Naj-slabši te vrste sS-ovskih zdravnikov je bil brez dt*J-ma dr. Eisele. Njegova početja v letih 1940-1943 prekašajo zločinstva vseh drugih SS-ovskih zdravnikov. Brez vsaloe potrebe je vršil operacije in amputacije udov, seveda brez narkoze žrtev...« Tu je nujno potrebno prikazati še tipično zahodnonem-ško «demokracijo». Ko je dr. Eisele prišel na svobodo, je dobil takoj 25.000 maTk brezobrestnega posojila in 3.000 mark odškodnine, ki se izplačuje nemškim ujetnikom, ko se vrnejo v Nemčijo. (Skupno torej okoli 4 milijone in pol lir). Ko se je tako gmotno opomogel, ga je združenje nemških zdravnikov sprejelo kot rednega člana in mu ponudilo prakso v ambulanti socialnega zavarovanja. Kmalu za tem pa je na novi z državnim posojilom zgrajeni hiši v Muenchenu zablestel napis «Dr. Hans Eisele — zdravnik«. In zasebna praksa se je '-malu obnesla. Pacienti, ki ni. so slutili s kom imajo opravka, so dolga leta zahajali k morilcu, ki je pomoril veliko tujerodcev in tudi mnogo nenacistično usmerjenih Nemcev. Po povojnih nemških zakonih bi moral dr. Eisele — ne glede na obsodbo ameriškega sodišča in ne glede na pra stano kazen — ponovno odgovarjati tudi pred nemškim sodiščem. Zavezniška sodišča so izrekala obsodbe le za vojne zločine, izvršene nad državljani zavezniških dežel. Za zločine izvršene nad nemški- mi državljani in Nemci pa so kompetentna nemška sodišča. V Buchenwaldu pa je bilo umorjenih veliko nemških antinacistov. In v tem je bistvo škandala, do katerega je prišlo sedaj, ko je nemškim policijskim silam pobegnil dr. Eisele. Nemške oblasti so tako-rekoč sabotirale vsak pregon tega velikega zločinca. Ze takoj po izpustitvi iz ameriškega zapora je nemško sodišče v Freiburgu prekinilo sodni (Nadaljevanje na 4. strani) žleze s svojiipi hormoni. Pomen endokrinih žlez v primeru debelosti se preveč poudarja, in še danes ga precenjujejo ne samo laiki, ampak tudi določeno število medicinsko izobraženih ljudi. Naštejmo po vrsti vse žleze, ki morejo imeti dola čen vpliv na rejenost. Bolniki z zmanjšano funkcijo ščitnice pridobivajo na teži. To gre na račun vode, ki se patološko veže v tkivu, ne pa na račun maščobe. Taki bolniki imajo navadno slab tek. Počasni so in brez volje. Debeli dečki in deklice zakasnijo s seksualnim razvojem, ta zakasnitev pa nas usmerja k bolni hipofyzi. V kolikor taki »bolniki« shujšajo, se njihov spoini razvoj hitro normalizira. Pri nekaterih boleznih nadledvičnih žlez pride do spremembe v porazdelitvi maščobnega tkiva. obraz je debel, okrogel in rdeč, kot »polna luna«: tudi vrat in trup sta debela, noge in roke pa upad-ljivo suhe. Taki bolniki navadno niso nič težji kot so bili pred boleznijo. Edino drugačna porazdelitev maščobe jim daje videz debelih oseb. Tipične spremembe na koži kažejo na bolezen. Ce v redkih primerih pride do rejenosti, je vzrok zopet v povečanem apetitu in telesni neaktivnosti. Organske spremembe v insularnem a-paratu privedejo do večjega izločanja insulina, ki draži apetit. Ti bolniki morejo pridobiti na teži tudi nekaj desetin kilogramov. Po kastraciji se nekateri bolniki redijo, a tudi v tem primeru je vzrok rejenosti iskati v spremenjenem načinu življenja in v čezmerni hrani. Žen. ski spolni hormoni morejo biti odgovorni za značilno porazdelitev maščobe in za zunanji videz pri ženski, kar Robert Earl Hughes tehta 472 kg; z desetimi leti je že tehtal 160 kg. V zgodnji otroški dobi mu je iioslovski kašelj« povzročal disfunkcijo žleze, ta pa nezadržno rejenje. Mož je dobil srčni napad in more umreti vsak trenutek. On je glavna atrakcija v nekem cirkusu v Združenih državah Amerike IHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllltllllllHIIIIIIIIIimillllllllltlllltltlltllllllllMIItmlllllllllllllllllMMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItll Alabamski zakoni «New-York Herald Tribune« je nedavno objavil naslednjo vest agencije »United Press« (vir je torej zanesljiv): Državno vrhovno sodišče v Mont-gomeryju v ameriški zvezni državi Alabami, Je obsodilo na smrt črnca, ki je neki beli ženski ukradel 1 dolar in 95 stotink. Jimmy Wilsona bodo usmrtili v zaporih Kilby, če ga guverner Alabame. James E. Folksom, ne bi pomilostil. Za naše pravne pojme js to prav gotovo neverjetno, a vendarle je tako, ker v zvezi s to vestjo, je omenjena agencija prinesla še naslednje: Gospa Estelle Barker je pričala pred sodiščem, da jo je črnec, ki ji je ukradel 1 dolar in 95 stotink, poskusal tudi posiliti. Toda tega niso mogli dokazati in sodišče ni vzelo v poštev tega dela obtožbe-A že sam primer kraje je v državi Alabami dovolj za smrtno obsodbo. (Verjetno vendarle le tedaj, če je tak primer kraje zagrešil — črnec.) Lorcnski križ V alžirskem »Odboru za narodno blaginjo« (ki se vedno nudi določen odpor De Gaul-lu) je tudi njegov podpredsednik Delbecque, ki je bil podtajnik obrambnega ministra v Gaillardovi vladi, nato pa so ga poslali v Alžir, kjei je z generalom Massujem in drugimi organiziral znani puč. On je tam tudi ostal. V Al-žiru imajo pučisti v svojih rokah radio in televizijo. U-prava »Tflevision d’Alger» Je ukazala redakciji »Televizijskega dnevnika«, da naj pripravi reportažo o nekem drugem Delbecqueu, bratrancu podpredsednika De!becquea, ki je v Alžiru industrijec. Le-ta je — kakor piše pariški «Ex-press« — to sprejel z veseljem. Novinarju »Televizijskega dnevnika« je izjavil med drugim: «ln morali bi mi pomagati. Pred prihodom generala De Gaulla v Alžir mi je moj bratranec svetoval, naj izdelam 500.000 značk v obliki loren-skega križa (simbol degoliz-ina), zatrjujoč, da se bo tc razprodalo v treh dneb. Toda kakor veste, je zapihal drugačen \eter, in blago mi Je ostalo v skladišču. Moj bratranec že pol leta fantazira, kako da bo postal minister. Sedaj se dela kakor da ne ve za tisti svoj nasvet, jaz pa bom izgubil milijone, Sedaj sem sicer izdelal nekaj za na šenje ključev v žepu. Na eni strani je graviran lik generala Massuja, na drugi pa pa doba Soustella. Upam, da bom s tem do neke mere nadoknadil izgubo. Danes je treba imeti politični instinkt, da bi uspeli v trgovini«. Preprosto povedano: De Gaulle ni artikel za (ranča Uboga marseljeza Camy, župan francoskega mesteca Saint Pee sur NiveE le, je naslovil na vlado zahtevo, da se francoska nacionalna himna obvezno vključi v šolski program. Zakaj? Zato, ker se je ob priliki poslednjega nabora pokazalo, da 7t odst. novih vojaških obveznikov sploh ni vedelo, kaj je »La Marseillaise«. Neki obveznik je celo odgovoril, da je to znamka nekega marsejskega vina. se zlasti vidi v klimakteriju in menopavzi. Toda z majhnimi izkušnjami je moč izključiti z lahkoto vsa gornja stanja. Danes gledamo na rejenost kot na bolezen, ki jo spremljajo mnoge komplikacije in degenerativni procesi. Poleg tega imajo debeli ljudje predispozicijo za sladkorno bolezen. Debelost, stopnjuje podvrženost hipertoniji in razvoj arterioskleroze. Histološke spremembe na krvnih žilah dokazujejo, da so Pobeli ljudje dejansko za deset let fiziološko starejši od svojih suhih vrstnikov. Debeli ljudje se hitro utrudijo in sape jim zmanjka tudi pri najmanjšem fizičnem naporu. Ne prenesejo vročine in se neugodno potijo. Srčna mišica se jim zgodaj pokvari, zgodaj se jim razvije tudi pljučni emfizem Imajo ploske noge m degenerativne spremembe na sklepih: pri njih so pogosto pojavlja kilavost.-Na njihovi koži se pogosto pojavljajo ekcemi in čiri. Pa tudi mimo tega je debelost neestetska, družbe no-škodljiva, »bolniki« sami pa se počutijo neugodno in prej umrejo. V splosnem se misli, da je 95 odstotkov debelih »bolnikov« zaradi preobilne hrane in da je zaradi tega edina resna terapija zmanjšanje obrokov hrane. »Bolnik« mora vedeti za kalorično vrednost vsake posamezne jedi in mora sodelovati s svojim zdravnikom; uspeh ne bo izostal. Beljakovine so temelj vsake take dietetne hrane (nemastno meso, jagnjetina. kuretina, nemastne ribe, jajca, nemasten sir), nato zelenjava in sadje. Jedli. ki vsebujejo ogljikove hidrate (moka in vsi njeni proizvodi, riž. krompir, sladkor), je treba brezpogojno omejiti. Maščobe (svinjska mast, maslo, olje, mastno meso in ribe) je treba pra povedati ali omejiti na majhne količine masla ali olja. Prepovedati je treba tudi alkohol, ne samo, ker je bogat s kalorijami, ampak ker v majhnih količinah draži tudi apetit. Od zdravil, ki se pra pagirajo, pridejo v poštev samo tista, ki zmanjšujejo tek, ampak tudi z le-temi je treba biti previden in iim nikoli ne smemo dati prednosti pred dietetnimi načeli. HOROSKOP .ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20 4.). Današnji dan je značilen po svojem prepirljivem vzdušju, BIK (od 21. 4. do 20. 5.). Precej bo zavlačevanja v gospodarskih zadevah, kar se pa čustev tiče, pričakujte veselo vest. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.). Ce se kdo zanima za vaše zasebne zadeve, se ga skušajte otresti. Pazite na zdravje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.). Ne sprejmite prve ponudbe, ker dan ni preveč radodaren. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razmere so enako ugodne za vas kot za vašega nasprotnika. DEVICA (od 23. 8. do 22. ».). Močno boste morali napeti sile za uveljavitev vaših zahtev TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.). V čustvenih zadevah vas čaka manjše razočaranje. Izvirnost še ni vse. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.). Bodite zmerni v zahtevah, ker težkoče se ne dajo vedno z lahkoto prebroditi. Nova poznanstva. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.). Izogibajte se razprav. V čustvenih zadevah temen oblak. Zdravje srednje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.). Pripravite se na težkoče, ki jih ne bo malo. Motnje ,v družini, predvsem z otroki. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.). Bodite diplomati. Vaš družbeni položaj vas odteguje družini. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Odlična priložnost za izboljšanje vašega položaja. Estetski sicer ni, gotov pa tem, da najdem protšef za parkiranje/ k 25. julija 1958 Gorišbo-benešbi dnevnib Hude napovedi ravnateljstva livarne SAFOG Za modernizacijo nekaterih oddelkov potrebna odpustitev okoli 100 oseb Telegram goričkim poslancem - Člani notranje komisije odpotujejo v ponedeljek na sedež Finmeccanice v Rim, da preprečijo uresničitev tega predloga i ob 21. uri Na zahtevo sindikalnih organizacij CISL, UIL in CG-IL je prišlo včeraj na sedežu pokrajinskega urada za delo v Gorici do sestanka med predstavniki sindikalnih organizacij pokrajinskega urada za delo in ravnateljstva, ki so ga predstavljali inž. Vram inž. Crovetti, dr. Orsini ter dr. Gotti in geometer Antonio Chiozza od med.sindikal-nega odbora za deželo Furla-nijo-Julijsko krajino. Sindikalne organizacije so zahtevale ta sestanek, da se ugotovi, zakaj se je položaj delavcev in uradnikov v SAFOG v zadnjem času tako poslabšal in zakaj so toliko delavcev poslali v dopolnilno blagajno. Inž. Vram je odgovoril v i-menu ravnateljstva SAFOG, da bodo modernizirali livarno jekla. Dela bodo trajala okoli eno leto. Na novo bodo zgradili novo poslopje za montažo strojev, iz njega pa bodo odstranili nekaj strojev. Glede livarne litega železa je Inž. Vram rekel, da se modernizacija tega oddelka ne bo splačala, da pa bodo vseeno to vprašanje proučili. Predstavnik ravnateljstva SAFOG je dalje rekel, da pripravljajo načrt za modernizacijo podjetja, da pa na žalost predvideva ta načrt odpustitev okoli 100 delavcev in u-radnikov, ki so zaposleni v sledečih oddelkih: montažna delavnica, livarna litega železa in livarna jekla. Zmanjšanje števila zaposlenih v SAFOG zahteva Finmeccanica, ko bodo dela finansirali. Sindikalne organizacije, ki so se seznanile s položajem v livarni SAFOG, si pridržujejo pravico, da bodo na vse načine skušale preprečiti odpuste, ki grozijo tolikšnemu številu uslužbencev in delavcev. Kmalu nato se je sestala notranja komisija, ki je poslala poslancem Mariu Bettoliju, Guidu Ceccheriniju, Raffaelu Francu in Michelu Martiniju sledeči telegram; *Na današnjem sestanku na pokrajinskem uradu za delo v Gorici je ravnateljstvo SAFOG napovedalo odpustitev 100 delavcev in uslužbencev v o-kviru modernizacije podjetja. Nujno potrebna je vaša pomoč pri pristojnih organih, da se to prepreči. Vabimo vas na sestanek z notranjo komisijo v soboto 26. julija ob 19. uri na sedežu Dopolavora v Stražicah.« Člani notranje komisije bodo odšli v ponedeljek 28. julija v Rim na sestanek z ravnateljstvom Finmeccanice. —-«»------ Toni Sailer pride v Gradež Po smučanju na snegu še smučanje na vodi Gradež postaja vedno privlačnejši. Turistični organi si umislijo vsak dan eno, da bi privabili čim več avstrijskih in nemških turistov in ustre- gli njihovim željam po zabavi. Že nekaj časa deluje v Gradežu tudi šola za smučanje na vodi. Nekateri obiskujejo tečaje, drugi pa so v tem športu že veliki umčtniki in dokazujejo, da Evropejci v tej panogi ne zaostajajo za športniki onstran velike luže. Gradež pričakuje te dni tudi Tonija Seilerja. Svetovni prvak v smučanju bo prišel v Gradež na povabilo voditelja šole za smučanje na vodi Govori se, da je ta človek najbolj pripomogel Seilerju do njegovih uspehov na snegu. Na Jadranu pa ga namerava usposobiti tudi za smučanje na vodi, da ne izgubi kondicije. Obenem se bo Seiler nekajkrat zakopal v vroči gra- deški pesek, da se znebi nadležnega revmatizma in se fizično pripravi za novo sezono. Obisk iz Benetk v Benečiji Pristojne osebe iz Benetk so včeraj obiskale Čedad, At-timis in Torjan, kjer so pregledali področja, na katerih nameravajo zgraditi nekaj javnih del v skladu z zahtevami tamkajšnjih krajevnih ustanov. Oblasti nameravajo dati na razpolago 18 milijonov lir za gradnjo vodovoda, telefona in drugih javnih naprav. ■MHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIliaMHIHIIIIIIIIIIIIIIIllltiHfltllllf ItllllllllllllllllllltllllMI llllllll llltlllllltllll Iz Doberdoba Avgusta prevzame CAF O upravo nad vodovodom V ponedeljek proučijo vprašanje vodovoda za Kras in Sovodnje S 1. avgustom bo vodovodni konzorcij CAFO iz Gradiške prevzel upravo nad do-berdobskim vodovodnim o-mrežjem. Doberdobska občina je že pred enim letom postala član CAFO. Občani pričakujejo, da jim ne bo treba dolgo čakati na gradnjo kra-•škega omrežja, s pomočjo katerega bodo dobile vodo vse vasi v občini pa tudi vasi so-vodenjske občine. CAFO je že poslal pristojnim uradom načrt v odobritev, ki predvideva okoli 200 milijonov lir stroškov; od teh okoli 80 milijonov samo za vodovodno o-mrežje doberdobske občine. V ponedeljek bo načrt pregledal višji svet za javna dela. Umrla je Paola Hein Danes bodo pokopali na celovškem pokopališču g. Paolo Hein, Goričanom dobro znanega mecena, ki je mnogo pripomogla k uspehu številnih imetnikov, med temi tudi slepemu pianistu Gabrijelu De-vetagu iz St. Mavra. Pokojnica je bila po rodu Italijanka, poročila pa se je z dvornim svetnikom bivše avstroogrske monarhije. Velik del svojega življenja je pokojnica posvetila kulturnim stikom med Italijo in Avstrijo, zlasti pa med bližnjo Koroško in našimi kraji. Njeno delovanje ni poznalo meja. Prirejala je razstave i-talijanskih likovnih umetnikov na Koroškem in celo na Dunaju, pri nas pa je pripravljala gostovanja koncertistov. Kljub svoji starosti — pokojnica je imela nad 70 let — je stalno potovala med obema državama, med katerima V nedeljo 27. julija gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta z otroško veseloigro RDEČA KAPICA na dvorišču konsumne trgovine v Stan d rezu. Pričetek ob 2t.3* je ustvarila trdno podlago za nadaljnje kulturno zbliževanje in spoznavanje. Bila je vzgleden primer razgledanega človeka, ki je zastavil vse svoje sile za razvoj kulture in spoznavanje ljudi v teh krajih. Vest o njeni smrti je sporočil pokrajinski ustanovi za turizem v Gorici predstavnik kulturnega in turističnega u-rada v Celovcu. Avtomobilist v moped z dvema Nemkama Včeraj okrog ene ure je na Korzu Italia nasproti kavarne Garibaldi avtomobil fiat 1100 iz Padove trčil ob lam-breto, na kateri sta bili dve nemški turistki. Stvar, se je prijateljsko rešila, ker je pa-dovanski šofer plačal škodo mladima Nemkama. Nesreča na delu Včeraj ob 15.30 se je na delu ponesrečil 24-letni Edoar-do Milotti, bivajoč na Gradu 23. V bolnišnici Brigata Pavia so mu obvezali rano na sredincu desne roke. -—~«» — Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Junak Desmi«, T. Sans in L. Gentle, ci-nemascope. VITTORIA. 17.15: »Poletni sad«, E. Feulliere in C. Ni-cot. Mladoletnim vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: «Sakiss, indijansko maščevanje«. CENTRALE. Zaprto zaradi letnih počitnic. Ponovna otvoritev jutri s filmom »Gusarjeva sužnja«. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. ZA PROMET ZAPRTA ULICA Zaradi popravil nekega poslopja v Ul. Ascoli, ki je postalo nevarno za stanovalce, bo promet po tej ulici ukinjen, dokler ne bodo dela o-pravljena. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 25,2 stopinje, najnižjo pa 14,8 stopinje. seja obč. sveta Nocoj ob 21. uri bo seja občinskega sveta v Gorici, na kateri bodo sklepali o nakupu drv in nafte za kurjenje v občinskih prostorih v prihodnji zimi. Razpravljali bodo tudi o tistih določilih družinskega davka, ki se tičejo ljudi s stalnim dohodkom, ter o trošarini na blago proste cone. Kupili bodo nekaj zemljišča za razširitev Ul. Fate-benefratelli, prejeli pa bodo v dar nekaj zemljišča za gradnjo postaje. Razpravljali bodo tudi o kanalizacij* v Ul. Brigata Pavia, Colombo, Ca-prin, Ciconi Catterini in na Svetogorski cesti. Odobrena prošnja za posojilo pokrajine Iz Rima so sporočili, da so z dekretom od 8. maja 1958 odobrili prošnjo goriške pokrajinske uprave za najem posojila v znesku 155 milijonov lir za kritje obračunskega primanjkljaja. Od 10. do 25. avgusta počitnice v CRDA Kot vsako leto bodo imeli delavci tržiške ladjedelnice tudi letos kolektivne počitnice, ki se bodo pričele 10. in za-Ključile 25. avgusta. II«! tlllllllltll I lllglll IIHIIf IllHlllf igiHiiiiiMinn Organizacija bivših SS (Nadaljevanje s 3. strani) postopek proti dr. Eiseleju. Ta svoj postopek je sodišče opravičilo, češ da nima podatkov za obtožnico. Druga «zanim:vost» v zvezi z dr. Eiselejem je bilo izplačilo posojila in pomoči. Za vsak primer morajo prosilci posojila vzdržati obsežna zasliševanja in prinesti kopico dokaznega materiala. Za dr. Eiseleja to ni veljalo. Pred sod. nim procesom proti zločincu Scmmerju je muenchenska policija dobila več prijav proti dr. Eiseleju in te prijave so bile polne točnih in nad vse tehtnih dokazov in podatkov z vrsto prič, ki so obtožbe potrjevale. Preiskava pa se je na neki čuden način zavlekla. Dr^vno tožilstvo o vsem tem ni dobilo niti najmanjšega poročila. Sele ko je eden izmed tožiteljev, Josef Ackermann, tudi na razpravi proti Sommerju obtožil dr. Eiseleja in ko je bila njegova obtožnica objavljena v tisku, je državni tožilec izdal nalog za aretacijo. Nalog je seveda dal isti policiji, ki je stvar že več mesecev zavlačevala. Bilo je seveda «prepozno», saj je dr. Eisele že pravočasno odpotoval «neznano kam«. Odšel je v inozemstvo in pri tem mu je pomagala posebna organizacija bivših SS-ovcev, ki, kot kaže, dobro funkcionira v organiziranju pobegov vsakokrat, ko gre za kožo kakega njenega pristaša. primer dr. Eiseleja dokazuje, da je ta SS-ovska organizacija boljša od nemške policije. Nemška javnost se upravičeno sprašuje, ali gre tu, v primeru dr. Eiseleja in ne le v samo njegovem primeru, le za pomanjkljivosti preiskovalnih oblasti. Dobro misleči Nemci se tudi sprašujejo, ali niso dr. Eiseleju omogočili it pobegu ljudje njegove vrste, ki sede še vedno na raznih stolčkih in stolih zahodno-nemške uprave? Zahodnonem-ška upravna služba je znana kot zelo dobro urejena, kot zgled pedantnosti. Vse to pa nakazuje, da je v Zahodni Nepičiji še vedno aktualno geslo iz znanega filma »Zločinci so med nami« in to tudi tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Celo v policiji m sodstvu. Dj. Z. & Včeraj najdaljša etapa kolesarske dirke «Dveh morij» Guazzini prvi pred Scudellarom Benedetti, tretji na cilju, še vedno «zelena majica ■ Danes 130 km dolga etapa Cesenatico-Riccione CESENATICO, 23. Najdaljša etapa krožne dirke »Dveh morij« ni prestrašila kolesarje, za katere je bila budnica še precej zgodaj. Ob 9.34 je že bil odhod iz Recoara in nekateri dirkači so hoteli takoj sprožiti svoje naboje in so se spustili v beg. Tosato, Guglielmom in Ponzini se prvi poženejo navzdol po cesti proti Valdagnu in takoj jim sledi Noe Conti. Po 28,2 km vožnje je četverica in sicer Brandolin, Fonzmi, Ciolli in Piscaglia ho‘cla pustiti druge na cedilu in medtem ko sta zadnja dva prisiljena zaostati, Mario Mori zapu- ne za končni sprint. . Tinarelli (Torpado), Vindevo- Na cilju je prišlo do majh- gel (Belgija), Vloeberghs (Bel- nega prepira med zmagoval-1 gija), vsi s časom Benedetti-cem in Scudellarom: oba sta j ja, 13. Tinazzi (San Pellegri-mislila, da sta zaradi minimai- j no) U.14’10”, 14. Costalunga ne razlike prva. Sodniki so j (Sever) 11.14T6”, 15. Brirni prvo mesto prisodili Guazzi-niju. kakor je pokazal foto- grafski ponetek. Benedetti, ki je privozil na cilj tretji v času zmagovalca, si je obdržal znak vodečega (Bianchi) ILII’32’1. LESTVICA PO EKIPAH 1. Torpado 33.42T2”, 2. Belgija, 3. Bianchi, 4. San Pel-legrino z zaostankom 4'4", 5. Cali - Broni z zaost. 7’56”, 6. RECOARO-TERMr W9$m r SNaijMia ROVISO •kipseill u oVdo C % «e ftAnnm ...... CESENATICO, sti glavno skupino in se pridruži bežečima kolesarjema. V ozadju sta Ranucci in Ce-stari žrtvi defekta, a okvara je hitro popravljena in dirkača sta zopet z glavnino. Nasprotno pa se je naskok bežeče tro-peresne deteljice povečal pri Vicenzi na 43”. Ponzinija je zračnica prisilila, da se je u-stavil, medtem ko je postal Brandolin žrtev slabosti, ki ga je prisilila, da je odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Mario Mori je ostal sam v vodstvu in sam je prevozil le kakih 50 km. ker ga je Zampe-ri. ki se je hotel izkazati na cestah domačega kraja, pri Battaglia Terme dohitel. Glavna skupina vozi z 1’45" zamude do Ferrare, kjer jo tudi Carlo Azzini in Mamante Mora zapustita in «e odpravita na zasledovalno vožnjo- S prišlecema se je hitrost četvorice še povečala pr’ Ar-genti 189 km od starta na 2’21”. Pri 217,5 km, nedaleč od Mezzana, sta Azzini in Zam-pieri izrabila majhno vzpetino pred mostom in pustila na cedilu že utrujenega Morija in Moro. Pri Favenni sta ubežnika imela 2’ prednosti pred Moriiem in Moro in 3’ in pol pred glavnino, ki pa se je pognala na lov za prvimi. Povprečna hitrost je proti pričakovanju vseh večja, kot je bilo predvideno, tako da je ob cestah le malo gledalcev. Medtem ko se pozna pri Az-ziniju in Zampieriju trudnost, se glavnina vedno več približuje. 12 km od Cervije je skupina dohitela Morija in Moro in šest km kasneje sta tudi Azzini in Zampieri sredi tovarišev. V Cesenatico je skupina strjeno privozila in približno 64 kolesarjev se je spustilo po Carduccijevem dreverenu proti cilju, kamor je Guazzini prišel pred Scudellarom in zmagovalcem prve etape Be-nedettijem. Zaostalo je le nekaj kolesarjev, med katerimi so bili Mori, Mora. Ponzini in drugi, ki so z begom zapravili vse sile, ki so potreb- v splošni lestvici, «ze!eno ma-, Legnano z zaost. 7’56”, 7. Se-jico«. j ver z zaost. 8’08”, 8. NEC z Danes tretja etapa Cesena- j zaost. 8’08”, 9. Center z zaost. tico - Riccione v dolžini 1301 13-54”, io. GS Chigi z zaost. km z razmeroma napornimi! 13-54”, 11. GS Moltenj z zaost. vzpetinami. | 13’54”, 12. GS Ignis z zaost. Vrstni red druge etape Jej 13’54”. naslednji: 1. Guazzini Paolo (GS Chigi) v času 6.31’21” s povprečno hitrostjo 39.708 km, 2. Scu-dellaro Tranquillo (Torpado), 3. Benedetti Rino (Cali - Broni Gira), 4 Vindevogel (Belgija), 5. Costalunga (Sever), j 6. Carizzoni (Molteni) 7. Ciol-j li (Ignis). Sledijo z istim ča- ■ som zmagovalca: Germano Ba-1 rim, 24. — Z dvema goloma rale, Bonariva, Bruni, Pezzi, mladega napadalca Erbe si Calvi, Salza. Bui, Mazzacura- je enajstorica Barija zagotovi V Houstonu pred 11.500 gledalci Joe Broun Se vedno svet, prvak Enakovrednost Kennyja Lana, ki je izgubil borbo le za nekaj točk HOUSTON, 24. — Svetovni prvak lahke kategorije Joe Brown je obdržal svoj naslov. Pred 11.500 gledalci je v «Co-liseum* s težkočo odpravil 4 leta mlajšega izzivalca Ken-ny Lana. Borba je bila napeta in zanimiva, kar so gledalci potrdili s ploskanjem ob koncu vsakega rounda ir. tudi med borbo samo. V prvem delu boksarskega dvoboja je kazalo, da bo moral ameriški črnec prepustiti naslov svetovnega prvaka belcu Lanu. Lane je namreč taktično rabil desne «ja-be», katerim so sledili udarci z levo v telo in tudi v glavo. Ta sistem mu je pri- tlllllllllllllllllllllHIIHIIIIIfllllllllltlllllltlllllliliiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiilimiliMtllllltlllllllllHIII« Veselje no jugu zaradi zmage Bari-Verona 2;0 (OiO) Erba giavni tajnik a. stadionu «Lenin». Imeriške lahkoatletske zveze, je Kuc, ki je pred dnevi zasedel! izjavil, da bo povratno sreča-na prvenstvu SZ šele osmo nje SZ-ZDA v Filadelfiji 10. mesto, je bolan na želodcu, in 11. julija prihodnjega leta. vendar ni rečeno, da pomenij njegova bolezen tudi konec kariere. ‘ Za dvoboj je v Rusiji precejšnje pričakovanje, predvsem ker se bodo med seboj pomerili najboljši sovjetski in ameriški atleti. Favoriti so po splošni sodbi Američani in predvidevajo, da bo razlika po točkah od 15 do 25. Najbolj zanimive bodo borbe, kjer se bodo, seveda na lahkoatletskem področju, spoprijeli ameriški superprvaki Connoly, O’-Brien, Oerter in Babka in sovjetski Krivonosov, Balt.uski-na> in Kuznecov. Zanimiva bo tudi tekma v dekatlonu, kjer se bo olimpijec Rafer Johnson pomeril s Kuznecovom, ki je pred kratkim postavil nov svetovni rekord z 8014 točkami. V okviru srečanja bo tudi LAHKA ATLETIKA Nova rekorda D. Stamejčičeve ZAGREB, 24. — Draga Sta-mejčič je v Zagrebu dosegla; 26. maja 1959, dva nova jugoslovanska rekorda. V daljino je skočila 5.69, medtem ko je v perita-tlonu dosegla 4337 točk, kar je sedmi rezultat letošnjega leta na svetu. Prejšnji jugoslovanski rekord je tudi pripadal Stamejčičevi s 4281 točkami. Jugoslovanska lahkoatleti-nja je v petatlonu dosegla sledeče rezultate: met krogle - 12,56. tek na 200 m - 25”2, skok v višino -1,41, tek 80 m zapreke U”5. grmade v znak veselja, ki se je še povečalo, ko je Erba ponovno poslal žogo v vrata nasprotnikove ekipe. S tem je dokončno potrdil rahlo premoč Barija, ki si je z drugo zmago priboril pravico do igranja v A ligi italijanskega nogometnega prvenstva. * * * Brž ko so v Bariju zvedeli o uspehu svojih ljubljencev, so navijači, ki niso mogli v Rim na tekmo, odšli na ceste in veselo proslavili zmago Večtisočglava množica se je zbrala pred občinsko palačo, drugi pa so se zbrali pred sedežem krajevnega časopisa in radijsko postajo v pričakovanju podrobnih vesti. — «»— SKLEP FED. SVETA FIGC Grof Paolo Marzotto pred fed. razsodiščem RIM, 24. —- Federalni svet i-talijanske nogometne zveze se je v jutranjih urah sestal zaradi rešitve nekaterih važnih problemov. Diskusija se je začela o odloku grofa Marzotta, ki je osebno odredil igralcem, da zapustijo med tekmo z U-dinese igrišče. Popoldne je bilo izdano poročilo, iz katerega je razvidno, da je federalni svet ugotovil disciplinsko krivdo Marzotta in njegov primer prepustilo za nadaljnji postopek razsodišču. To pa zaradi tega, da bi dali Marzottu možnost, da vloži pritožbo na prizivno komisijo. Tudi Zveza sodnikov se je apelirala na kontrolno komisijo zaradi intervjuja, ki ga je grof Marzotto dal listu «La Gazzetta dello Šport«. Federalni svet ,1e nadalje on-javil spored mednarodnih nogometnih tekmovanj, ki bodo kakor sledi; Švica B : Italija B v Luganu 11. januarja 1959, Anglija : Italija v Londonu 6. maja 1959. leta, Italija ; Bolgarija v Italiji 9. novembra letos, Francija ; Italija za diletante v Chamberyju 25. ali Nadalje so imenovali člane komisije za sestavo A, B in mladinske reprezentance, ki so Mazza, Mocchetti in Viani. TENIS ASCOLI PIČENO. 24. — V izločilni polfinalni tekmj za pokal «De Galea« Italija vodi nad Holandsko z 2:0. Igro dvojic so prekinili ko je bilo stanje neodločeno Jutn se bo nadaljevala igra dvojic in tudi posameznikov. pomogel, da je zaključil ne‘ kaj roundov sebi v prid. Na* sprotno pa je Brovn izra" bil svoje najboljše orožje, š* je učinkovitost udarcev. Črnec je že šestič branil svoj naslov in medtem ko J® do sedaj odpravil svoje nasprotnike še predčasno, se j* moral v borbi z Lanom zadovoljiti z dvobojem do konca domenjenih roundov, k> jih je bilo 15 in z zmago po točkah. Zmaga pa je kaj pičla: sodnik Erne Taylor je BrownU prisodil 143, Lanu pa 142 točk, Jimmi Webb 145 BroW-nu in 141 Lanu, medtem ko je Bill Cornelius prisodil •* bema po 143 točk. Brown, ki je bil ranjen h* levi obrvi, je priznal, da J* bil dvoboj z Lanom eden najtežjih zadnjih let. «Lan* je odličen in pameten boreo in je dobro vedel, da sem hotel rabiti desni in levi »ero* chet«. Tako mi je preprečil marsikateri udarec z desno, ki je šel mimo cilja«. Lane je bil nekoliko po* parjen. »Bil sem gotov« J® spregovoril po končanem dvoboju ,» da sem zmagal. Zaradi tega nisem v zadnjem roundu ostro napadal. Sele sedaj se zavedam, da se® zgrešil«. Izzjvalec je še Prl“ pomnil, da prvakovi uradci niso bili močni kot jih je pričakoval. Lane je izrazil upanje, da se mu bo posrečilo osvojiti naslova svetovnega prvaka, če ne drugega, zaradi starosti črnca Joa Browna. Vse kaže, da bo Brown prišel v kratkem v Evropo« kjer upa, da se bo lahko srečal z nekaterimi boksarji-Njegova nasprotnika naj hi bila evropski prvak Puilio Loi in Anglež Dave Charn-ley. Srečanja ne bi bila veljavna za naslov. Španec Young Martin obdržal svoj naslov MADRID, 24. — Po 15 roun dov trajajoči borbi je evropski prvak mušje kategorij* Spanec Young Martin odpravil pred 30.000 gledalci izzivalca Francoza Roberta Pol' lazona. Martin je bil skoraj v vseli roundih boljši od svojega nasprotnika. PLAVANJE Dva nova ital. rekorda RIM, 24. — Giuseppe Avel-lone in Ana Benek sta izboljšala svoja rekorda na 100 m hrbtno juniores in na 200 m metuljček. Avellone je izboljšal rekord od 1’09”6 na 1’08’’5, Benekova pa od 3’01"5 na 2' in 55”I. ROKOBORBA BUDIMPEŠTA. 24. — Sk njeno je bilo, da bo svetov prvenstvo v rokoborbi ok bra 1959. leta v Teheranu, 1 venstvo v grško - rimski koborbi v Stockholmu in prosti rokoborbi v Tokiu. Francoza Rogerja Coulo so potrdili za predsedni Mednarodne zveze, Srečan ki so v Londonu 1948. leta t; jala 20 minut in v Melbour: 15, bodo odslej trajala le ua»uvorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT VLADIMIR BARTOL- (■ALAMUT 136. "A Abu Ali je obvestil Hasana, da so privedli njegovega sina i trdnjavo. «Dobro. Govoril bom z njim. Naj ga pošljejo k meni.» Abuna je prišel z možmi po jetnika. eHitro! Vstani! Pred Seiduno moraš!« Hosein se je divje zarežal. »Alahu hvala! Kmalu vam bom rezal jermene s hrbtov.* Pred vrhovnim poglavarstvom ga je Abuna izročil možem lasanove telesne straže. Čuden, nagonski strah ga je obšel, /idel je, da se je bilo življenje na gradu, odkar ga je bil za-nifttil, močno izpremenilo. Povsod je bilo čutiti hladen, železen ■ed. Vsemu se je poznalo, da upravlja trdnjavo trda in močna toka. Skopljeni velikani po hodnikih in pred vhodi so zbujali r njem nezaupljivost. Velikanski kijonosec vrh stopnišča, ki je stal kot kip nepremično in čigar oči so vendarle sledile slehernemu njegovemu gibu, se mu je zdel kot nekakšno zlovešče predznamenje za njegovo stvar. Kje bi si bil mislil, da se je bil njegov oče tako močno zastražil! Vstopivši v Hasanovo sobo, je uporno obetal pri vhodu. Njegov oče je sedel na vzvišenem ležišču ter je bil očitno zatopljen v pregledovanje nekih listin. Šele čez nekaj časa je uprl pogled v sina. Dvignil se je. Pomignil je stražarjem, naj M umaknejo. Potem je premeril Hoeeina od glave do peta. «Snemi mi najprej okove!* Hoseinov glas je bil poln kljubovalnosti. »Kdo je še videl zločinca brez okovov?* »A kdaj je še moral stati sin v okovih pred lastnim očetom?* »če nikdar, pa zdaj gotovo.* »Bojiš se me.» »Tudi stekel pes se priklene, dokler ga ne usmrte.* »Krasen oče, zares!* «Prav imaš. Zdaj pač moram prenašati greh, ki sem ga storil, ko sem te bil zaplodil.* »Torej me ne misliš osvoboditi vezi?* »Zdi se mi, da se povsem ne zavedaš, kaj te čaka za tvoje zlo delo. Sam sem postavil zakone in sam bom prvi, ki jih bom spoštoval.* »Prav nič se ne bojim tvojih groženj.* »Bedak! Zagovedno tele!* »Le zmerjaj. To me ne gane.* »O nebeSa! Ali se še ne zavedaš, kolikšen zločin si zagrešil?!* «Nihče me ne bo nekaznovan uklepal.* «Zato si torej umoril mojega najboljšega prijatelja in pomočnika, ko je hotel izpolniti moj ukaz?!* »Mar ti je bdi prijatelj več kot sin?* »žal, toda tako je.» »Ves Iran je lahko ponosen na tako edinstvenega očeta! Kaj boš storil z mano?* »Kakšno kazen sem določil za umor predstojnika?* »Nisem proučeval tvojega zakonika.* »Nič zato. Povedal ti bom sam. Zakon določa kazen z od lekanjem desnice in z obglavljenjem vpričo vernikov.* Hosein je debelo pogledal. »Menda nočeš reči, da bo mene doletela ta kazen?* »Mar misliš, da sem pisal za šalo svoje zakone?* »Zares. Pred takim očetom bi se zgrozil svet.* «Slabo me poznaš.* «To rad priznam.* »Zmerom si enako predrzen.* «Kaj hočeš. Sad ne pade daleč od drevesa.* »Nimam časa, da bi ga izgubljal s tvojim duhovičenjem. Jutri boš prišel pred sodišče daijev. Veš, kaj te čaka. Z menoj ne boš več govoril. Kaj naj sporočim tvoji materi?* «Da se ji zahvaljujem za tako vzornega očeta. Vsaka zver bi bolje ravnala s svojim mladičem.* »Prav zato je zver. Ljudje imamo pamet in stroge, toda pravične zakone. — — Ali mi želiš še kaj povedati?* »Kaj naj bi ti še povedal? Morda misliš, da ti verjamem, da se boš iznebil edinega sina in dediča? Kdo bo potem tvoj naslednik?* Hasan se je glasno zakrohotal. »Ti, Hosein, moj dedič? Ti da bi bil kdaj vodja te ustanove, ki je zgrajena na nadvladi duha, na čistem razumu? Ti, ki ne razumeš ničesar, razen kako se obrzda oslica? Kdo je kdaj videl, da bi orel prepustil kraljestvo višav teletu? Zato si torej mislil, da smeš počenjati, kar bi se ti poljubilo?* Hosein ga je hotel raztrgati z očmi. «Psu se rodi pes, biku tele. Kakršen oče, takšen sin.* «če bi bilo to res, potem ti nisi moj sin!* , «S tem hočeš morda sramotiti mojo mater?* «Nikakor ne. Hotel sem ti samo dokazati, da velja tvoja trditev morda za psa ali za bika, nikakor pa ne za človeka. Sicer bi ne propadale kraljevine, ki so jih očetje ustanovili s svojim umom in s svojo hrabrostjo, zaradi nesposobnosti in neumnosti sinov.* »Prav. Toda svet še ne pozna niti sultana niti šaha, ki bi zapustil svoje kraljestvo tujcu, če ima rodnega sina.* »Bom pač tudi v tem pogledu jaz prednjačil. — Torej me zares nimaš ničesar več vprašati? Ničesar naročiti za svo mater?* «Ničesar, razen onega, kar sem ti že povedal» «Dobro.» Poklical je stražarje. «Odvedite jetnika v ječo!* Hosein je zaškrtal z zobmi. «Samo poizkusi, postaviti me pred sodišče svojih hlapce' Po vsem svetu bom razkričal tvojo sramoto.* • • * Prihodnje jutro je bilo sklicano visoko sodišče daije Abu Ali mu je predsedoval. »Povprašajte zakone in potem sodite strogo po njih Tako je velel Hasan. v 3 Ko so bili vsi zbrani, so stražarji privedli Hdšeina. Abu Ali ga je obtožil dvojnega zločina. Najprej upoi zoper predstojnika, potem umora predstojnika Za oboje , bila določena smrtna kazen. Abu Ali je vprašal: »Ali priznavaš krivdo, Hasanov sin?* »Ne priznavam nobene krivde. Priznam samo da sel zares storil tisto, česar me obtožuješ.* »Dobro, že za sam upor zoper predstojnika je določer smrtna kazen.* Hosein je vzrojil. «Ne pozabi, da sem sin vrhovnega poglavarja!* v *Za!H f* poena iziem- Pod Alkeinijem si bil navade vojak. Kot takega te obtožujemo.* »Kaj? Mene da bo kdor koli deval v okove?* »Kot vidiš, pa le tičiš v njih. Ali nimaš zares nobeneg zagovora?* (Nadaljevanje sledi).