PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 142 (13.080)
Trst, torek, 5. julija 1988
Američani iščejo opravičilo za sestrelitev v tragični zamenjavi civilnega airbusa za vojaško letalo
V sestreljenem iranskem letalu skoraj tristo nedolžnih žrtev
Iranski voditelji grozijo s povračilnimi ukrepi - Previdna reakcija SZ - Ob opravičevanju tudi odločne obsodbe ■ Italijanske vojne ladje ostanejo v Zalivu
Žrtve
nesmisla
VOJMIR TAVČAR
Tragična napaka ali namerna sestrelitev? Dan po tragediji nad Per-zijskim zalivom, kjer je ameriška vojna ladja z raketo sestrelila iranski airbus, na to vprašanje ni jasne-9a odgovora, oziroma odgovori so Politično pogojeni: proameriške sile skušajo kolikor je mogoče zmanjšati pomen incidenta in ga Prikazati kot tragično napako, pro-tiameriške pa kot nameren zločin, ki se v ničemer ne razlikuje od primera korejskega jumba, ki so ga Pred petimi leti sestrelili sovjetski Piloti.
Najbrž, kot uči izkušnja vseh po-v°jnih let, dinamika zrušenja letala J16 bo nikoli povsem pojasnjena, kot bo najbrž težko ugotoviti, ali je airbus letel v koridorju, namenje-Oemu civilnim letalom, kot trdi Iran, ali izven njega, kot pravijo Američani. Dejstvo je, da je nesmiselna zalivska vojna zahtevala 289 Nedolžnih žrtev, med katerimi je kilo 66 otrok. Za njihovo smrt so Neposredno odgovorne ZDA. In tudi če je šlo res za tragično napako, tudi če je kapitan ladje zame-nial civilno letalo za vojaškega lovca, tudi če se je res ravnal v skladu z navodilom o "pravici do obrambe", ni madež nič manjši, saj sp "pomoto" plačali z življenjem ljudje, katerih edina krivda je bila, ha so sedli v linijski airbus.
Krvava sestrelitev v Perzijskem zalivu dramatično razgaljuje nesmisel tamkajšnje vojne, še bolj pa £l°go "žandarja sveta", ki so si jo °A pod Reaganovim vodstvom spet prevzele. Z vojaško prisotnos-1° v Zalivu je namreč ameriški PZodsednik sicer delno zajamčil
?Vne poti v Zalivu, istočasno pa flj)sPeval k znatni zaostritvi kon-
*fa- Razkazovanje in napenjanje Slr namreč ustvarja le možnost . incidentov, ne odvrne pa ni-sf°Har °d vojaških akcij, še zlasti ne jj^bNtiziranega režima kot je iran-
^Ndvsem pa je vloga "žandarja sn?ta (ki je z moralnega vidika ^Ploh vprašljiva) politično še bolj v^a v trenutku, ko se druga a« esi. ' Sovjetska zveza, umika z flanistanskega prizorišča in torej D 09r®ža več neposredno plovnih y N ki jih ima Zahod za vitalne, ^ka prisotnost ZDA v Zalivu v kih pogojih samo preprečuje . 0znost dogovarjanja z Moskvo in rej možnost skupnega poseganja za reševanje konflikta. Ravno ta pa ® lahko edina pot - ob tvornejšem P"s‘.°Pu Evrope - za rešitev iran-Ko-iraškega spopada.
Potniki airbusa, ki so umrli ob sestrelitvi letala, so krvni davek, ki Sa nedolžni plačujejo za nesmiselni spopad med Iranom in Irakom In za prav tako nesmiselno ameriško raz-azovanje moči. Z moralnega vidika je zrušenje letala zločin nad nedolžnimi, vendar vse kaže, da so s vari v svetu danes urejene tako, da so nedolžni še edini, ki plačuje-Jo za tuje krivde. Nevarno bi bilo, ce bi se na to privadili, če bi nazad-nie izgubili tudi sposobnost zgražanja in vse dogajanje ocenjevali zgolj skozi politična očala.
TEHERAN — Skoraj tristo nedolžnih žrtev (in med njimi 66 otrok) je moralo s svojim življenjem plačati krvav davek zaradi vojaškega spopada v Perzijskem zalivu. Svojcem žrtev na sestreljenem iranskem airbusu je najbrž v tem trenutku vseeno ali je do tragedije prišlo zaradi spleta tragičnih okoliščin ali pa zaradi zavestnega in hladnokrvnega napada, kot to skuša prikazati še posebej iranska stran, na civilno letalo.
Razumljivo je, da so reakcije na sestrelitev različne in da nekateri skušajo opravičiti ameriško stran vsake odgovornosti in se sklicujejo na tragično pomoto, druga stran pa sestrelitev obsoja in zahteva ostro obsodbo ZDA v celotni mednarodni javnosti, iranski voditelji napovedujejo celo povračilne ukrepe. Zgovorno je tudi dejstvo, da je Sovjetska zveza zelo previdno komentirala ameriško sestrelitev in ni takoj obsodila ZDA, morda tudi zato ker je sama pred petimi leti že doživela podobno izkušnjo, ko so sovjetska letala sestrelila južnokorejski boeing.
Kako je lahko prišlo do tragične pomote, da so na radarju mnogo večji
airbus zamenjali za majhen vojaški avion kot je F-14, najbrž ne bo nikoli pojasnjeno. Ni malo tistih, ki trdijo, da je ob tehnološko tako popolnih napravah, s kakršnimi je opremljena ameriška križarka Vincennes, taka pomota praktično nemogoča. Vendar pa je malo verjetno, da bi ZDA na kakršen koli način priznale drugačno možnost od pomote.
V tem vrtincu spopadov med Iranom in Irakom ter v vojnih akcijah v Perzijskem zalivu pa je posredno udeležena tudi Italija s svojo mornarico. Ta sicer neposredno ne sodeluje v vojaških akcijah, temveč naj bi bila njena glavna naloga predvsem zaščita italijanske trgovske mornarice, ki pluje po Perzijskem zalivu. Ena od italijanskih ladij je iranskim oblastem ponudila tudi pomoč pri iskanju žrtev tragedije, vendar z iranske strani ni bilo odziva. Glede nadaljnjega sodelovanja italijanskih vojnih ladij pa so sporočili, da ni pričakovati sprememb. Na vseh ladjah je sicer stanje povečane pripravljenosti, svoje naloge pa opravljajo po že vnaprej pripravljenem operativnem načrtu.
NA 12. STRANI
Milansko kazensko sodišče po hitrem postopku
Deset let zapora trem milanskim hrigadistom
MILAN — Milansko kazensko sodišče je včeraj po hitrem postopku sodilo trem od devetih domnevnih rdečih brigadistov, ki so jih pred petnajstimi dnevi po bliskoviti protiteroristični akciji zalotili in aretirali v Ulici Dogah. Vsi trije — 32-letni Franco Galloni, njegova 31-letna žena Rossel-la Lupo in 28-letna Tiziana Cherubini — so bili obsojeni na deset let zapora in na dva milijona lir globe, medtem ko je javni tožicec Ferdinando Poma-rici zahteval dvanajst let zapora in dva milijona lir globe.
Sodna razprava je bila izjemno kratka, ker trojica ni hotela odgovarjati na
V okolici Vitovelj
ze štiri dni iščejo domnevnega morilca dveh otrok
NA 8. STRANI
vprašanja sodnika. Aretiranci so se namreč proglasili za politične ujetnike. »Nimam kaj povedati,« je dejal Galloni, »ker sem pripadnik komunistične bojevniške skupine in si prilaščam vse pretekle in sedanje akcije te skupine.« Tudi obe ženski sta se proglasili za pripadnici rdečih brigad in izjavili, da nočeta odgovarjati na sodnikova vprašanja. Cherubinijeva je v zameno potegnila na dan komunike z ideološko vsebino, ki ni imel nobene zveze s procesom, ter ga hotela prebrati prisotnim novinarjem, a ji ga je eden od karabinjerjev iztrgal iz rok ter ga izročil predsedniku sodišča.
Trojici so sodili zaradi posesti orožja. V milanskem brlogu so namreč med drugim odkrili brzostrelno pištolo scorpion, za katero domnevajo, da je bila uporabljena pri umorih ekonomista Ezia Tarantellija v Rimu, senatorja Roberta Ruffillija ter bivšega florentinskega župana Landa Contija.
Za ostalih pet aretirancev ter za lastnika stanovanja v Ul. Dogali Alessia Della Francesca pa je še v teku preiskava.
Vest o sestrelitvi iranskega potniškega letala je boleče odjeknila predvsem med svojci žrtev te tragedije. Ni jih bilo malo, ki so v nesreči izgubili vse svoje najdražje, najbrž pa je bil med najhuje prizadetimi Mohamed Culami, ki je v nesreči izgubil ženo, brata, svakinjo in osem nečakov. Iransko letalo je zadela raketa, ki so jo v nedeljo izstrelili z ameriške križarke Vincennes v Perzijskem zalivu	(Telefoto AP)
Gorbačov ne bo še uresničil zamisli o »predsedniški sovjetski republiki«
MOSKVA — Predlog Mihaila Gorbačova, da bi v Sovjetski zvezi uvedli novo obliko predsedniške funkcije, je odbila velika večina delegatov vsesovjetske konference KPSZ. Tako bo predsednik republike še naprej predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta. Tiskovna agencija Ansa, ki je vest črpala iz zanesljivih virov poroča, da je 4.991 delegatov zavrnilo ta predlog in da ni bila nobena od šestih resolucij, ki so jih sestavile posebne komisije, sprejeta soglasno.
Predsedniško nalogo bo torej še naprej opravljal Andrej Gromiko v sodelovanju z Vrhovnim sovjetom. Doslej je samo Brežnjev hkrati kril dve funkciji, in sicer funkcijo generalnega tajnika KPSZ in predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta, čeprav je bila njegova vloga le častnega značaja.
Vloga in podoba predsednika SZ, kakršno je predlagal Gorbačov ni bila, kot rečeno, deležna pričakovanega odobravanja. Kongres ljudskih poslancev bo izvolil, kot je predlagal Gorbačov, dvozbornični parlament, ki bo štel približno 400 do 450 članov. Kongres poslancev (ta ima 2250 predstavnikov) bo izvolil tudi predsednika Vr-
hovnega sovjeta, resolucija pa ne navaja nikakršnih posebnih funkcij, ki mu jih je nameraval poveriti Gorbačov, in sicer, nadzorstvo nad notranjo in zunanjo politiko, imenovanje prvega ministra, nadzorstvo nad zakonskimi reformami in spremembami, vodstvo vojaških sil in tajnih služb. Predsednik Vrhovnega sovjeta in sekretar KPSZ bosta tako ostali dve ločeni funkciji, kaže pa, da so delegati vsezvezne konference nekako klonili pod pritiskom radikalnih zagovornikov perestrojke. Vsekakor pa ostaja nespremenjeno temeljno pravilo, ki omogoča predstavitev neomejenega števila kandidatov za vsako funkcijo, medtem ko bo najvišji predstavnik republike kongres ljudskih poslancev. Na predlog Gorbačova se bo moral sestati enkrat na leto, sestavljalo pa ga bo 1.500 predstavnikov, ki bodo izvoljeni po republiškem ključu. Poleg tega bo ta vladni organ sestavljajo še 750 članov, ki jih bo izvolila Komunistična partija iz vrst družbenih organizacij in delavskih združenj. Ansa poroča, da bo besedilo resolucije v celoti objavila današnja Pravda.
Košarka: kvalifikacije za olimpijske igre
Prepričljiva zmaga Jugoslavije Italija z muko odpravila VB
□	□ D
Tenis: moški finale v Wimbledonu
Šved Edberg povsem nepričakovano premagal favorita Beckerja
□	□ c
JSa športnem srečanju manjšin v Škofji Loki
Potrjeni potreba in korist stikov z matično domovino
Slovesnosti ob dnevu borca
LJUBLJANA — Ob dnevu borca so tudi v Sloveniji potekale številne tradicionalne manifestacije.
Tako kot so se jugoslovanski narodi in narodnosti enotno odzvali pozivu 4. julija, tako bi morali tudi z enako doslednostjo sprejeti odgovorne naloge sedanjega časa, je med drugim na proslavi v Bojancih pri Črnomlju dejal podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc.
Na osrednji proslavi v Beli krajini se je zbralo več tisoč prebivalcev Bele krajine, Dolenjske in sosednjih hrvaških krajev.
V občini Tolmin so se sestali borci na tradicionalni proslavi v Podljubinju, praznično pa je bilo tudi v sežanski občini, kjer so se proslavi pridružili tudi vojaki obmejnih enot. Gost proslave v Kozini je bil tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
Na Soriški planini nad Škofjo Loko se je zbralo več kot 13 tisoč delavcev Iskre na tradicionalnem dnevu Iskre, medtem ko so delavci Slovenijalesa proslavljali v Logatcu, kjer jim je spregovoril predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik.
Ob dnevu rudarjev pa so bile številne prireditve v Mežici, Titovem Velenju, Trbovljah in drugih rudarskih krajih, kjer so med svoje vrste sprejeli mlade rudarje.
Ob dnevu borca so bile po vsej Jugoslaviji številne slovesnosti, na katerih so odprli tudi številne industrijske in družbene objekte, (dd)
Po Šatili skuša Abu Musa zasesti tudi Burž el Baražne
Nadaljujejo se spopadi med prosirskimi Palestinci in pripadniki Arafatove vojske
BEJRUT — V Libanonu se nadaljujejo ostri spopadi med pripadniki Abu Musove vojske in Arafatovimi privrženci. Abu Musa, ki je filosirski Palestinec, je prejšnjo soboto s silo zavzel taborišče Šatila in odgnal kakih sto Palestincev, včeraj pa so njegovi vojaki napadli Burž el Baražne na jugu Bejruta. V tem taborišču biva približno 2 tisoč Arafatovih privržencev.
Krščanska radijska postaja "Glas Libanona" je včeraj poročala o hudih spopadih, ki so trajali več ur. Umrlo je 24 oseb, bilo pa je tudi več ranjenih. Bratomorni spopadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, naprej le z lahkim orožjem, pozneje pa so se sprevrgli v topniške dvoboje, razširili pa so se tudi na območja ob taborišču. Palestinski viri poročajo, da je Arafatova vojska odbila Abu Musove napadalce in jim zadala precejšnje izgube. Vest naj bi potrdila tudi PLO, ki je ob tem dodala, da se v zadnjih treh dneh nadaljuje množično izseljevanje prebivalstva Burž el Baražna, katerega število se je tako skrčilo od 15 tisoč na manj kot tri tisoč. V prejšnjih dneh je z Abu Musovimi vojaki sodelovala tudi sirska vojska, bombardiranja pa so popolnoma uničila nekatere dele Burž el Baražne.
Za Palestince pa ni bilo miru niti na zasedenih arabskih ozemljih. Izraelski vojaki so palestinskim kmetom preprečili prevoz pridelkov na mestne trge, v Cisjordaniji pa so okupacijske oblasti zaprle številne šole.
Na sliki (telefoto AP): požari v Burž el Baražnu.
Pri zaposlovanju poštnega osebja naj se upošteva tudi slovenščina
RIM — Ministrstvo za pošto in telekomunikacije bo v kratkem razpisalo javni natečaj za zaposlitev večjega števila specializiranih delavcev na raznih poštah. Odpira se pet tisoč novih delovnih mest. Program natečaja predvideva tudi neobvezen izpit iz tujega jezika, in sicer omejeno na poznavanje angleščine in francoščine.
Samo od sebe se pri tem odpira vprašanje, zakaj ni ministrstvo upoštevalo specifičnih jezikovnih razmer v predelih dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, in vključilo v program tudi neobvezno poznavanje slovenskega jezika. To vprašanje je ministru za pošte in telekomunikacije Mammi-
ju formalno postavil poslanec valdos-tanskega gibanja v italijanskem parlamentu Luciana Caveri, ki po političnem dogovoru s stranko Slovenske skupnosti zastopa v parlamentu tudi interese slovenske manjšine v Italiji. V obrazložitvi svojega pismenega vprašanja ugotavlja, da obstajajo v Furlaniji-Julijski krajini in še zlasti na Tržaškem neoporečni juridični in praktični razlogi za prisotnost osebja s poznavanjem slovenskega jezika v poštnih uradih. Prav zaradi nepoznavanja slovenščine, ugotavlja Caveri, je prišlo na Tržaškem do hudih polemik, incidentov in sodnih obravnav.
V zvezi s poštno upravo opozarja posl. Caveri v nekem drugem pisme-
nem vprašanju ministrstvu za pošto tudi na problem posebnih doklad za poznavanje slovenskega jezika. Z zakonom št. 454 z dne 13. avgusta 1980 so to doklado priznali poštnemu osebju v bocenski pokrajini. Podobne norme so bile že prej predvidene tako v Bocnu kot v Dolini Aosta. Celo za tržaško pokrajino je bil v sedemdesetih letih sprejet posebni ukrep poštne uprave, po katerem bi morali ravnatelji okoliških poštnih uradov poznati slovenski jezik. Na podlagi vsega tega posl. Caveri sprašuje ministra, kaj namerava ukreniti, da bi posebno doklado za poznavanje slovenščine dodelili tudi poštnemu,osebju na Tržaškem.
DUŠAN KALC
Pomanjkanje informacij bremeni objektivnost poročanja o primeru Janša
LJUBLJANA — Ob predvčerajšnji izjavi predsednika vojaškega sodišča v Ljubljani o tem, da Janez Janša ni začel gladovne stavke, je odbor za zaščito človekovih pravic v svojem poročilu navedel, da so predlog za podaljšanje pripora trem obtoženim potrdili dan prej, preden je to sporočil general Tominc na sestanku z uradniki javnih občil. Na temelju Janševe izjave, da bo začel gladovno stavko, je odbor sklenil, da mu bo poskušal preprečiti to namero, kmalu potem pa je upravnik vojaških zaporov obvestil Janševo soprogo, da je Janša prenehal s stavko.
Ob sporočilu predsednika vojaškega sodišča v Ljubljani odbor sklepa, da »težave z objektivnim občevanjem s tiskom, RTV in drugimi javnimi občili ne izhajajo iz ravnanja javnih občil in dejavnosti odbora, marveč so nasledek delovanja vojaških pravosodnih organov«. Po mnenju odbora je obveščanje javnosti o podaljšanju pripora in nasprotujoče si informacije vojaških pravosodnih organov o Janševi gladovni stavki ponoven dokaz, da »ti organi ne izpolnjujejo svojih obveznosti, to vse pa potrjuje dvome o pravilnosti in zakonitosti celotnega postopka«, pravi sporočilo odbora, (dd)
Na vidiku nove nevšečnosti v letalskem prometu
RIM — Kdor mora službeno potovati z letali ali kdor se odpravlja na počitnice s temi prevoznimi sredstvi, bodo julijska potovanja prav gotovo polna nevšečnosti. Pred vrati je namreč nov stavkovni val. V dneh 14., 16. in 26. julija bodo stavkali nadzorniki poletov. Prav tako ni preklicala stavkovne akcije Zveza izvedencev za pomoč pri poletih. Sklenili so, da svoje pomoči ne bodo nudili med 7. in 20. uro v dneh od 20., 22., 24. in 26. julija. V torek, 12. julija, od 8. ure dalje bodo za 24 ur stavkali tako na državnih kot na mednarodnih letalskih zvezah piloti, ki so včlanjeni v sindikat APPL. Od 7. do 11. julija pa bodo stavkali po eno uro na dan piloti družbe ATI. Če k temu prištejemo še stavkovno gibanje carinskega osebja na rimskem letališču, si lahko predstavljamo, kako prijetna bodo v prihodnjih dneh letalska potovanja.
Vrhovni sovjet SZ pomilostil dezerterje iz Afganistana
MOSKVA — Ob začetku vračanja sovjetskih vojaških enot iz Afganistana se je znašlo 312 vojakov v ujetništvu. Od teh jih največ držijo afganski mudžahedini v Pakistanu, nekaj deset pa jih je prišlo v Združene države Amerike, Kanado in nekatere zahodnoevropske države. Ena tretjina teh je izgubila življenje, ko so se poskušali rešiti s pobegom. Prezidij Vrhovnega sovjeta je razglasil amnestijo za vse tiste sovjetske vojake, ki so tako ali drugače dopustili, da jih vprežejo v sovražno dejavnost, pa tudi tistim, ki so pobegnili iz svojih enot (dezerterjem).
Ko je to včeraj sporočal na tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu, je novi glavni državni tožilec Sovjetske zveze Aleksandr Suharjev večkrat poudarjal, da gre za humano dejanje sovjetske države in njenega vodstva, vse bivše vojake, ki so se kjerkoli in kakorkoli znašli v ujetništvu pa je v imenu domovine pozval na vrnitev, češ da se nikomur ne bo ničesar žalega zgodilo in da jih bodo vse enako obravnavali kot "vojake internacionaliste".
Suharjev sicer ni hotel naravnost pritrditi vprašanju o tem, ali se je Moskva pripravljena pogajati tudi z 'duš-manskimi bandami", kot so še pred časom imenovali af-ganske upornike, pač pa je rekel, da sovjetska diplomacija izkorišča vse mogoče kanale, da bi rešila svoje mlade državljane ter jih povrnila domovini.
Na Zahodu so dosti hrupa dvigali okoli obsojenega bivšega "Afganca" Nikolaja Rižkova: ta vojak je bil obsojen najprej na smrt zaradi hude izdaje domovine, zdaj pa ga je Vrhovni sovjet Sovjetske zveze pomilostil in ga v celoti oprostil prestajanja kazni. Pač pa je eden od izdajalcev bil usmrčen, je povedal Suharjev. Posebne pozornosti je bilo seveda deležno vprašanje, ki je kot škandal odmevalo na partijski konferenci, namreč obtožbe revije Ogonjok, da so štirje med delegati iz Uzbekistana bili vpleteni v korupcijo. Suharjev je ponovil to, kar je na sami konferenci povedal Georgij Razumovski: za takšne obtožbe še ni dokazov, pač pa le razni "signali". Kaj pa bo s Čurbanovom? Obtožen je korupcije in zlorabe službenega položaja in bo za to kmalu odgovarjal pred sodiščem. Za svojega predhodnika Rekunkova pa je Suharjev rekel, da je upokojen, čeprav je dnevnik Socialističeskaja industrija pred časom pisal, da je oviral preiskavo v korupcijskih aferah. Na vprašanje dopisnika ljubljanskega Dela Suharjev ni hotel določno povedati, kaj je z notranjim ministrom Aleksandrom Vlasovom, ki ga je isti časnik obtožil enakega "greha". Državni tožilec pa je posredno dal vedeti, da Vlasov ni razbremenjen teh sumov.
ANTON RUPNIK
Protijugoslovanski atentat v Adelaidi
SYDNEY — V prostore jugoslovanskega kulturnega centra v Adelaidi so v soboto zjutraj vrgli štiri molotovke. Po napadu, za katerega menijo, da je delo jugoslovanske sovražne emigracije, sta v požaru zgoreli dve dvorani za družbene dejavnosti v središču mesta in električna napeljava. Škodo ocenjujejo na več kot 60 tisoč avstralskih dolarjev.
Predsednik kulturnega centra Mu-riir Dagič je dopisniku Tanjuga povedal, da je vsem avstralskim sredstvom obveščanja povedal, da barbarski napad ni bil napad na Jugoslavijo, ampak na Avstralijo, oziroma na Avstralce jugoslovanskega porekla, katerih edini 'greh" je, da nadaljujejo tradicijo svojih jugoslovanskih prednikov in tako prispevajo k izgradnji avstralske večkulturne družbe.
Natanko pred letom dni so na podoben način napadli jugoslovanski kulturni center v Canberri, kjer so podtaknili požar in povzročili za pol milijona dolarjev škode. Storilcev avstralska policija ni odkrila, (dd)
Strupeni odpadki povzročajo vse hujšo polemiko v državi
RIM — Ladja Piave, last družbe Lloyd Triestino, je še vedno zasidrana v lagoškem pristanišču, kjer so jo zadržale nigerijske oblasti zaradi nedovoljenega odlaganja strupenih odpadkov ob nigerijski obali. Na ladji je 24 članov posadke, poveljnik pa je Tržačan Lucio Laudano. Nigerijske oblasti so sporočile, da bodo italijanski ladji dovolile odhod iz Lagosa takoj, ko bo prispela druga ladja, ki bo odpeljala strupene odpadke. Ladja Piave ima namreč preglobok ugrez in ne more pristati v pristanišču Koko in natovoriti italijanskih strupenih odpadkov.
V zvezi s strupenimi odpadki pa se polemika v Italiji vse bolj zaostruje. Na "bojno polje" so tokrat stopili radikalci in zeleni, ki od ministra za okolje Giorgia Ruffola zahtevajo celo vrsto pojasnil, predvsem pa zahtevajo od ministra, da pojasni, zakaj je v Italiji prišlo do zamude pri uveljavljanju navodila ES iz leta 1985, ki od vseh držav zahteva, da v roku 6 mesecev sprejmejo ustrezne zakone v zvezi z varstvom okolja. Na podlagi tega navodila ES bi morala vsaka država za
določene javne in privatne načrte podati ustrezno strokovno mnenje o skladanju teh načrtov z okoljem. Tak zakon bi morala Italija v skladu z navodilom ES sprejeti že do konca leta 1985.
Kakšen je položaj z odpadki v Italiji, nam dovolj zgovorno pove podatek, da je v državi manj kot dvajset naprav za uničevanje odpadkov s skupno letno zmogljivostjo približno 400 tisoč ton. Strupenih odpadkov pa je po nekaterih podatkih (ministrstvo za okolje) 4 milijone ton letno, po drugih (razna združenja naravovarstvenikov) pa kar 15 milijonov ton. Če upoštevamo prvi podatek, nam že enostavna računska operacija pove, da v italijanskih napravah lahko letno uničijo le 10 odstotkov strupenih odpadkov. Ta številka se zniža na 3 odstotke, če je točen podatek naravovarstvenikov. Vso ostalo količino strupenih odpadkov pa se skuša na tak ali drugačen način odpeljati iz države, pogosto pa se zgodi, da strupeni odpadki končajo na skritih in nedovoljenih odlagališčih.
Strupeni akrilonitril uhaja iz trupa potopljenega tankerja pred Nizozemsko
BRUSELJ — Nizozemska ima svoj primer "Brigita Monta-nari", le da se ladja, ki se je 27. maja letos potopila ob obali v bližini kraja Ijmuiden, imenuje Anna Broere. Gre za tanker, ki je prevažal nevaren strup akrilonitril. Pol milijona litrov te nevarne snovi, ki bi lahko povzročila pravo ekološko katastrofo, je še vedno na dnu morja. Nevarnost, da pride do tragedije pa je iz dneva v dan večja, saj so strokovnjaki te dni ugotovili, da pronica strup iz potopljene ladje v vodo.
Pod pritiskom javnega mnenja in naravovarstvenih gibanj so se na Nizozemskem odločili ukrepati. Konec prejšnjega tedna so ladjo s posebnimi napravami prežagali na dvoje, da bi cisterno z akrilonitrilom lažje spravili na obalo. Kljub skrbnim pripravam in angažiranju najboljših strokovnjakov za tako zahtevne akcije pa so v podjetju Šmit tak, specializiranem za tovrstne posege, morali kmalu ugotoviti, da bo del ladje z nevarnim tovorom veliko težje spraviti na suho kot so prvotno mislili. Toliko bolj, ker je začel v nedeljo, ko so pripeljali žerjave in drugo potrebno opremo, pihati precej močen veter 60 km na uro.
Vremenske napovedi ne obetajo nič dobrega, potem ko so čakali, da veter poneha, so včeraj sklenili, da bodo cisterno spustili na dno morja, dokler se vremenske razmere ne bodo izboljšale.
Da je položaj resen, kaže več dejstev. Znanstveniki, ki se mudijo na posebnih ladjah v bližini potopljene Anne Broere, so. že v nedeljo ugotovili, da jc v vzorcih morske vode za dva
promila akrilonitrila, kar pomeni, da strup - zahvaljujoč dejstvu, da so morali cisterno spustiti na morsko dno, pa tudi vetru - že uhaja in sicer v vse večjih količinah. Včerajšnje dopoldanske raziskave pa kažejo, da je količina akrilonitrila v bližini potopljene cisterne že presegla štiri promile, kolikor je zgornja meja, da lahko dela v zvezi s prenosom nevarnega tovora na obalo, potekajo.
V nizozemskem ministrstvu za pomorstvo so včeraj dejali, da mrzlično iščejo rešitev za novonastali položaj, vendar niso hoteli ničesar povedati o možnostih, med katerimi se je treba odločiti. Ali to pomeni, da nimajo pri roki nikakršne prave rešitve? O tem lahko za zdaj le ugibamo. Dejstvo pa je, da so ladje dobile navodila, naj plujejo v širokem krogu okrog Ijmu-idna in da so del obale v bližini kraja, kjer je potopljena cisterna z nevarnim tovorom, evakuirali. Na kraju so ostale le ladje s strokovnjaki, ki v zaščitnih oblekah in s plinskimi maskami preiskujejo morsko vodo ter s specializiranimi delavci - tudi ti so enako opremljeni - ki bi morali ukrepati, pač po svojih močeh, če bi prišlo do ekološke katastrofe. Dva kilometra stran od nevarnega tovora Anne Broere je tudi posebna plavajoča bolnišnica, opremljena z vsem potrebnim za primer hudih opeklin in zastrupitev, vključno z operacijsko dvorano.
Časa pa niti v nizozemskem ministrstvu za pomorstvo niti v bližini ladje Anna Broere nimajo veliko, zadnje novice govore, da bodo morali že danes tako ali drugače ukrepati.
MIRJAM ACIMOV-OBLAK
Glavna sezona in seveda
• v •
višje
cene
PORTOROŽ — V Jugoslaviji se je s 1. julijem uradno začela glavna turistična sezona, letos so se začele na ta dan tudi šolske počitnice v dveh zahodno-nemških zveznih deželah (Ba-den-Wiirrtemberg in Schleswig-Holstein), kar je za jugoslovanski turizem pomembno, saj so Zahodni Nemci še zmeraj na prvem mestu med tujci, ki obiščejo Slovenijo. Res pa je tudi, da njihovo število zadnja leta zaskrbljujoče nazaduje.
Začetek glavne turistične sezone je moč najbolje opaziti na mejnih prehodih in na cestah, kjer je gneča že nepopisna.
Kakšna bo glavna turistična sezona, je zdaj še težko reči. Če velja pregovor, da se po jutru pozna dan, potem lahko po predsezonskih mesecih sklepamo, da bo sezona podobna lanski ali (po številu prenočitev, seveda) celo kakšen odstotek slabša. Posebno zaskrbljeni so v Slovenski Istri in na Krasu, kjer so bili junijski podatki slabi, prav nič obetavno tudi ne kaže za prvo polovico julija. Mnogi tako trdijo, da se je začela »julijska luknja« in ne še zares glavna sezona.
Ob tem je zanimivo še nekaj. Medtem ko v Slovenski Istri s Prvim julijem vsepovsod začenjajo veljati tudi sezonske cene, imajo v Poreču to drugače urejeno. V kampih so začele veljati sezonske cene že 15. junija, v zasebnih sobah 1. julija, v po-reških hotelih pa bodo začele veljati šele 9. julija. Tako je treba v poreškem hotelu Galjot (B kategorije) za polpenzion odšteti trenutno 22.800 dinarjev, od 9. julija dalje pa 46.700 dinarjev, medtem ko stane v hotelu Bernardin od danes polpenzion 59.400 dinarjev, v hotelu Piran (prav tako B kategorije) pa 36.500 do 42.500 dinarjev. V por-toroškem kampu Lucija stane bivanje v šotoru zdaj 6000 dinarjev dnevno, v Funtani pa je na primer treba odšteti 3.200 dinarjev na osebo in dodatno še 4.700 din za prostor (brez elektrike). Večje razlike so-v zasebnih sobah. V portoroških zasebnih sobah je treba za prenočišče v prvi kategoriji od danes odšteti 22.900 dinarjev, v poreških zasebnih sobah (kjer pa sob nimajo več razvrščenih v različne kategorije) pa 11.200 dinarjev, r® Počitniško stanovanje s štiri-je treba v Portorožu
šteti 104 tisočake dnevno, v tsu-eCU Pa '^•300 dinarjev. Kljub snK1?1 razbkam v ceni zasebnih cen t?re seveda le za razlike pri iih ail Za domače goste, pri tu-Ln,9ostih gre za veliko bolj ize-"	cene) imajo v Poreču
aostn t^° za 25 odstotkov manj CeneV' ^ot ^di v piranski občini. VDre?.;,29 tu^e S0516 pa so v po-prečJU za 30 odstotkov višje.
BORIS ŠULIGOJ
Čeprav se politična pogajanja še niso začela
KD zahteva predsedstvo vlade dežele Furlanije-Julijske krajine
De Mita na strankinem shodu v Passarianu
hipoteza, ki je precej stvarna, je prišla jasno do izraza na nedeljski skupščini stranke relativne večine v Vili Manin v Passarianu, katere se je udeležil tudi ministrski predsednik De Mita. Bolj kot političnemu zborovanju smo bili priča neke vrste prazniku stranke, ki je spet v vsakem smislu središčna os deželnega političnega in upravnega življenja.
De Mita, ki je prišel v Passariano v svojstvu vsedržavnega sekretarja KD, "da bi osebno čestital Biasuttiju in ostalim deželnim svetovalcem KD", se je spretno izognil vsakršnemu namigu na povolilne perspektive v naši deželi in podčrtal posebno dejstvo, "da je izid volitev okrepil predvsem rimsko vladno koalicijo". Tudi Biasut-ti in ostali demokristjanski veljaki niso v podrobnostih omenjali povolilnih izgledov, dali pa so jasno razumeti, da KD ne vidi alternativ potrditvi koalicije, ki je v zadnjih petih letih vodila Furlanijo-Julijsko krajino. O tem bo vsekakor odločalo strankino deželno vodstvo, ki se je sestalo sinoči in ki bo verjetno v kratkem dalo pobudo za srečanje z nekdanjimi zavezniki. Do konca tega tedna se bodo sestala tudi deželna vodstva ostalih strank, tako da bomo v kratkem imeli jasnejšo sliko o realnem političnem položaju.
Demokristjani so v Passarianu dali vtis, da so pripravljeni na kolikor toliko globalna pogajanja z zavezniki, čeprav ne mislijo na noben način popustiti pri vprašanju predsedstva deželnega odbora. Tudi do socialistov je bilo vsaj v nedeljo slišati dokaj spravljive tone, čeprav bo treba seveda za treznejšo oceno odnosov med KD in PSI počakati na pričetek razgovorov med bivšimi zavezniki. Tudi podpredsednik vlade Gianni De Miche-lis, ki je v soboto zvečer sodeloval na "prazniku nagelj-na" v neki diskoteki v Lignanu, se je izognil polemičnih tonov in sploh ni omenil izjave deželnega tajnika PSI Sara, ki je predlagal tristransko deželno vlado med KD, PSI in zelenimi. S političnim položajem na Deželi je tesno povezana upravna bodočnost na Tržaškem, kjer je še vse povsem odprto.
V petek se bo sestalo tudi deželno vodstvo Slovenske skupnosti, ki ima na dnevnem redu oceno volilnih izidov na deželni in na krajevni ravni. SSk je bila v pretekli mandatni dobi sestavni del deželne koalicije, čeprav ni imela svojega odborništva. Njen svetovalec Drago Štoka je predsedoval svetovalski komisiji za šolstvo in za kulturo.
SANDOR TENCE
^	De Mita v Vili Manin z Biasuttijem
VIDEM — Krščanska demokracija spet zahteva zase predsedstvo deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in na to mesto seveda predlaga dosedanjega predsednika Adriana Biasuttija. Deželo naj bi torej tudi v novi mandatni dobi upravljala šeststrankarska koalicija KD, PSI, PSDI, PRI, SSk, PLI, morda s politično podporo Liste za Trst, ki bo imela zaradi hudega volilnega poraza v novem deželnem svetu samo dva svetovalca. Ta politična
V Ljubljani otvorili seminar slovenskega jezika in kulture
LJUBLJANA — Slavisti in slovenisti še posebej, so neobhodna intelektualna moč, ki daje svoj prispevek temu, da se slovenski narod pravzaprav zaveda samega sebe in svoje besede, preko katere seveda živi in se razvija. To je bila ena izmed izrečenih misli na včerajšnji otvoritvi Seminarja slovenskega jezika, književnosti in kulture v Ljubljani. Seminar, ki poteka v prostorih Filozofske fakultete, se bo končal prihodnjo soboto, v teh štirinajstih dneh pa bodo seminaristi doživeli marsikaj zanimivega, predvsem si bodo seveda pridobili ali utrdili znanje slovenščine. To znanje bodo lahko posredovali naprej, v druge države in celine, saj prihajajo v Ljubljano slavisti iz vse Evrope, treh Amerik in Azije ter so pravi ambasadorji slovenske misli in kulture v svetu, kot je dejal dekan FF Dušan Nečak.
Sicer pa je na včerajšnji slovesni otvoritvi pozdravne besede prebrala načelnica Seminarja Breda Pogorelec, ki je podčrtala, da bo letošnja rdeča nit prireditve v razmišljanju o konstituiranju slovenskega naroda. Trenutek za to je pravšnji, je naglasila Pogorelčeva in podala še nekaj konkretnih podatkov o letošnjem poletnem
slavističnem zboru: udeležencev je okrog 100 (20 iz Italije), poslušali pa bodo 22 strokovnih predavanj in se porazdelili v 13 lektoratov; obiskovali bodo kulturne prireditve, imeli ekskurzijo in družabnost, sledili pa bodo lahko tudi posebni okrogli mizi, ki jo bo povezoval in vodil ravnatelj SLO-Rl Darko Bratina.
Skratka, štiriindvajseti Seminar slovenskega jezika, književnosti in kulture bo tudi letos, večjim denarnim zadregam navkljub, zadostil svojemu namenu in potrebam udeležencev. Na koncu pa naj omenimo še vse, ki so hoteli pozdraviti začetek del. Svoje misli so oblikovali v pozdrav član predsedstva SRS Janko Pleterski, prorektor ljubljanske Univerze Alenka Šelih, minister za kulturo Vladimir Kavčič, predsednik Slovenske izseljenske matice Mitja Vošnjak in predsednik Slavističnega društva Slovenije Jože Toporišič, (mč)
Berite
»Novi Matajur«
Nastopil tudi TPPZ
Partizansko slavje na Kozini
KOZINA — Na Kozini je bilo v nedeljo popoldne veliko partizansko slavje. Glavni nastopajoči na prazniku so bili domači otroci z raznimi recitacijami in pa Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, ki je izvajal svoj pevski recital »Revolucija in glasba«, zaključil pa s Kantato o Titu, v kateri sta kot solista nastopila Edith Kocijan in Igor Pavletič. Kot recitator je pevski program povezoval Stane Raztresen.
Bilo je to lepo in mogočno slavje, na katerem so nastopili kot govorniki, predstavniki SZDL iz Ljubljane in predstavniki JLA. V svojih posegih so se dotaknili perečih in aktualnih problemov, ki jim je številno občinstvo sledilo z velikim zanimanjem.
Prav proti koncu slavja, ko je tržaški zbor že odpel svoj program, se je začelo veliko neurje. Družabnost, ki bi morala potekati na prostem, kot se je na prostem odvijala tudi celotna prireditev, je bila zato v zaprtem prostoru, ki pa ni preprečil udeležencem in nastopajočim, da si ne bi privoščili odličnega golaža s srnjakom in dobrega domačega vina.
Predsedstvo Unije opredelilo operativni delovni načrt
REKA — Predsedstvo Unije Italijanov Istre in Reke, ki se je sestalo v petek na Reki, je opredelilo vrsto aktualnih nalog, med katerimi so zagotovo najpomembnejši operativni delovni načrti predsedstva, komisij in drugih delovnih teles italijanske skupnosti. Po sprejemu programskih usmeritev za delo do 1990. leta je zdaj čas za konkretne naloge. Med prvimi so zagotovitev dvojezičnosti v celotnem prostoru, kjer italijanska narodnost živi, zatem ustanovitev skupnosti Italijanov na Cresu in Lošinju, kjer je materinščina še vedno potisnjena le za domače zidove. Nadalje vključitev v oblikovanje ustavnih sprememb, pravočasno sodelovanje v pripravah na prihodnji popis prebivalstva, ki naj ne bi več omogočil preštevanja pripadnikov narodnosti in ne nazadnje poenotenje statutov vseh občin na območju Istre in Reke. Tako pomembna in zahtevna delovna področja pa dobesedno zahtevajo strokovno usposobljene kadre.
Nato so se v predsedstvu odločili, da najprej pripravijo seznam vseh v vrstah narodnosti, ki bi pri tem lahko sodelovali. V skupnostih Italijanov bodo, izhajajoč iz programskih usmeritev, določili tudi svoje operativne programe, medtem ko so že na zadnjem sestanku sestavili delovno skupino, ki bo tak načrt do konca prihodnjega meseca sestavila za predsedstvo in njegove stalne komisije. Dovolj je bilo govorjenja, dovolj amaterskega dela. Začeti je treba s kompletnim ob pomoči strokovnjakov za posamezna področja od prava, gospodarstva, turizma, šolstva, računalništva in do drugih.
Več kot 20-letno uspešno sodelovanje z Ljudsko univerzo v Trstu, kar predstavlja uradno vez italijanske narodnosti v Jugoslaviji z matično Italijo, se nadaljuje. Različne potrebe, med katerimi štipendije in tudi službeni avto za Unijo, so vključene v pripravljenem programu, ki so ga pregledali in sprejeli v predsedstvu Unije.
Do sprememb bo prišlo tudi v štipendijski politiki, ki naj bi z ugodnejšimi kriteriji omogočila, hitrejšo polnitev kadrovskih vrzeli v vrstah italijanske skupnosti. Dokument bodo jeseni letos razčlenili tudi v posameznih skupnostih Italijanov in v organizacijah posebnega družbenega pomena. Prav tako pa ostaja v obravnavi tudi veljavni statut Unije Italijanov Istre in Reke, zlasti del, ki opredeljuje Unijo in vlogo delegatske baze.
Predsedstvo Unije Italijanov se je v petek na Reki sestalo tudi s predstavniki Skupine 88, ki je bila sprejeta v okvir delovanja osrednje organizacije italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, na njeni zadnji konferenci v Bujah maja letos.
MIRJAM MUŽENIČ
del Svd 6^a dne mec* 0dmorom za kosilo odšla v severni dragcjrrv^3, V tr9ovino z notranjo opremo in kupila zelo še otnm=,1Z1CO Za kavo rubinasto rdeče barve, poleg nje pa tek rn^t ' preoblečeno v žamet ustrezne barve. Ta doda-
Se le nanjo navadila^6 barVe' joJe naiPrei motil' toda' ko bitev za nionn loH ’ Je ™orala priznati, da je velika prido-
sive stenrrideH0 hladno dnevno s°bo Gole, biserno s.PrašfvaU čp	P^ale toPlejše in začela se je
tigentni človek in t• a^° bot marsikateri naravno inte-9a bo lahin n k mstlaktlvnega smisla za umetnost. Morda
M Sdo^Senjego^oT1* P° ™
Prtčakouala^ H-.3,J k .T'1 'tJat ze^° P_ozn°. ker je ves čas hoče da hi ni poklical Timov oče in ji povedal, da cih tedna VporbT f1? ?ela,1 kot vrtnar ob dragocenih kon-jutro jo je točno oh 6 h 01?ske9a kbca ni bilo in naslednje trkanje na vrata	12 trdne?a sna zdramilo Timovo
ih ga vprašala če hi ™	takoi P°vabila v stanovanje
ko Preoblačila	morda skodelico čaja, medtem ko se
»Ne, hvala, prav dobro se počutim,« ji je odgovoril s sijočimi modrimi očmi.
»Potem pa greš lahko v majhno kopalnico poleg pralnice in se tam preoblečeš, medtem ko se bom jaz oblekla. Rada bi ti pokazala, kako je treba pokositi prednje dvorišče.«
Kmalu se je tiho kot mačka, kar je bila sploh njena navada, vrnila v kuhinjo. Ni je slišal, zato se je ustavila na pragu in ga tiho opazovala. Znova jo je prevzela popolnost njegove lepote. Kako strašno, kako krivično je, je pomislila, da je v tako čudoviti školjki nekdo, ki tega ni vreden. Potem pa jo je postalo sram. Morda pa je to pravi razlog njegove lepote - da se je njegov razvoj, ki vodi h grehu in nepoštenosti, ustavil v nedolžnem odbodju zgodnjega otroštva. Če bi normalno dozoreval bi bil morda videti čisto drugačen, pravi Botticelli, s samovšečnim nasmeškom in pretkanim pogledom, ki bi se skrival v teh jasnih, modrih očeh. Tim sploh ne pripada odraslim, morda le v najširšem pomenu besede.
»Pridi, Tim, pokazala ti bom, kaj je treba storiti tam zunaj,« je končno rekla in čar je bil prekinjen.
Iz vseh grmov in dreves so se bučno oglašali škržati. Mary si je z rokama prekrila ušesa, se z nakremženim obrazom obrnila k Timu, potem pa vzela v roke svoje edino orožje, vrtno cev za zalivanje.
»To leto je pa glede škržatov najhujše, kar jih pomnim,« je rekla, ko se hrup nekoliko polegel in je voda odtekla z oleandrovih listov na stezo.
»Čriik!« se je s svojim basom oglasil zborovodja, potem ko so vsi ostali že utihnili.
»Spet se oglaša, stari črikač!« Mary je stopila do oleandra, ki je bil najbližje njenim vhodnim vratom, razgrnila
razmočene veje in nemočno gledala v njegovo notranjost, ki je bila podobna katedrali.
»Nikoli ga ne najdem,« mu je čepe pojasnila, potem pa se je obrnila k Timu, ki je stal za njo in se mu nasmehnila.
»Bi ga rada dobila?» jo je resno vprašal Tim.
»Seveda bi ga! On je tisti, ki vedno začne in spodbudi še druge. Zdi se, da so brez njega nemi.«
»Ujel ti ga bom.«
Njegov goli zgornji del trupa je izginil med vejami in listjem, tako da ga od pasu navzgor ni bilo več videti. Tokrat ni bil obut v čevlje in nogavice, ker ni bilo cementa, da bi mu zaradi njega popokala koža, in zato se je njegovih nog držala mokra zemlja.
»Čriik!« se je oglasil škržat, ki se je že toliko osušil, da je poskusil znova.
»Imam te!« je vzkliknil Tim in prilezel iz grma z desno roko stisnjeno v pest.
Mary pravzaprav nikoli ni videla živega škržata, le njegov odpali oklep v travi in zato se je nekoliko prestrašena odmaknila, ker se je kot večina žensk bala pajkov, hroščev in vsega kar leze.
»Tukaj je, poglej ga!« je ponosno rekel Tim in počasi razprl prste, dokler ni zagledala škržata, ki ga je Tim zdaj držal za krila le s palcem in kazalcem.
»Uh!« se je stresla Mary in se odmaknila, ne da bi ga v resnici pogledala.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Neurje je povzročilo le manjšo gmotno škodo in nekaj lažjih prometnih nesreč
Nedeljska nevihta presenetila turiste, kopalce in izletnike
Vremenoslovec Silvio Polli: Spremenljivo vreme ves teden
Nedeljski naliv je presenetil marsikaterega kopalca ali izletnika, hud strah pa so prav gotovo doživeli vsi tisti, ki so se v popoldanskih urah odpravili na izlet s čolnom. Nenadoma je začel pihati močan veter, najzanesljivejši znanilec neviht. Sunki so dosegli povprečno hitrost 40 do 50, ponekod pa celo 70 kilometrov na uro.
Dva vlačilca ter čolni pomorskega poveljstva, gasilcev, finančnih stražnikov in karabinjerjev so prihiteli na pomoč plovilom, ki jih je nepričakovano zajel vihar. Okrog 20 zasebnih čolnov je bilo res potrebnih pomoči. Po nekaj urah so se preiskovalci prepričali, da ni nihče več v nevarnosti.
Tržaški gasilci sb imeli v nedeljo zaradi neurja res veliko dela. Kakih 40 ljudi je zaprosilo za njihovo pomoč. V eni sami uri je namreč padlo 33 milimetrov dežja. Deroča voda je dvignila pokrove kanalizacijskega omrežja, preplavila je ceste, ponekod pa je tudi vdrla tudi v kleti. Hud naliv je marsikje poškodoval zidove in strehe starih poslopij. Kljub vsemu pa nevihta ni povzročila velike gmotne škode. Nekaj avtomobilov je zaradi pravih »jezer« deževnice obtičalo na cesti.
Promet je bil v nedeljo vse prej kot tekoč. Najhuje je bilo na Obalni in na
Trbiški cesti, kjer so se vozila premikala zelo počasi. Ko so se na obzorju prikazali prvi črni oblaki, so kopalci na peščenih plažah v Lignanu in Gra-dežu takoj sedli v avtomobile in se odpeljali proti domu. Ko pa je začelo deževati, 'so se razbežali še zadnji pogumneži. Kmalu so se na cestah, ki vodijo proti mestnemu središču, pojavile dolge kolone vozil.
Neurje je povzročilo tudi nekaj 4až-jih prometnih nesreč. Najhuje se je poškodovala 22-letna Barbara Armani-ni, ki se je vozila na vespi. Dvokolesno vozilo -je upravljal 23-letni Alessio Stranieri. Zaradi spolzkega cestišča se je vespa prevrnila na bok, dekle pa je trdo priletela na tla. Po predvidevanjih zdravnikov bo okrevala v mesecu dni. (hj)
»Kdor za ta teden načrtuje daljše sprehode, nekajdnevne počitnice, plezanje po gorah, spuščanje v globoke podzemeljske jame ali plovbo daleč od obale, mu svetujem, naj počaka na prihodnji teden. Do nedelje bo namreč vreme zelo nestalno. Spremembe so možne od ure do ure: sončnemu in mirnemu dopoldnevu bo lahko sledila nepričakovana nevihta z obilico dežja in nadvse močnimi sunki vetra,« pravi znani tržaški vremenoslovec prot. Silvio Polli.
»Nedeljsko neurje ni bilo prav nič posebnega ali posebno zaskrbljujočega. Gre namreč za povsem navadno poletno nevihto, ki je sploh ne moremo uvrstiti med najhujše,« je še povedal in začel nato listati po svojih natančnih zapiskih z vsemi statističnimi podatki o vremenu v Trstu in okolici. Vremenoslovci napovedujejo za mesec julij še štiri neurja. Eno bo skoraj gotovo hujše od nedeljskega. Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se v teh mesecih vsaj petkrat razdivja nevihta. Večinoma gre za močne, a kratkotrajne nalive.
Lanski julij se na primer ni izneveril tem statističnim napovedim, čeprav je bil mesec nekoliko toplejši kot v prejšnjih letih. Povprečna temperatura je dosegla 25,5 stopinje, v najtoplejšem dnevu pa je termometer zabeležil 34,8 stopinje. »Navadno je temperatura v tem mesecu nekoliko nižja,« je povedal prof. Polli. »Če bo letošnji julij "normalen11, potem lahko pričakujemo, da se bo povprečna temperatura sukala okrog 24 stopinj. Živo srebro bo doseglo največ 32 stopinj, padlo pa bo najnižje do 16 stopinj.«
Do nedelje se bo torej jasno in čisto nebo večkrat pooblačilo. Poletni visoki pritisk se namreč v teh dneh bojuje z zimskim nizkim zračnim pritiskom. »Prva polovica julija je prehodno obdobje, nato pa naj bi se končno uveljavilo poletje z vročim, lepim in sončnim vremenom,« je razložil naš sogovornik. »Do 27. julija pa lahko pričakujemo najbolj vroč dan letošnjega poletja.«
Seveda gre za predvidevanja, osnovana na statističnih podatkih iz prejšnji let. Vremenoslovci niso vedeževalci in torej lahko napovedo s precejšnjo gotovostjo, kakšno bo vreme v naslednjih štirih ali petih dneh. Ta teden nam torej še vedno grozi z dežjem, morda celo z nevihtami, a tudi navdušeni kopalci bodo lahko prišli na svoj račun. Vsaj nekaj ur sonca na dan naj bi bilo namreč zagotovljenih. Kdor si bo zaželel kopanja ali izleta v naravo, bo moral vsekakor zelo paziti, da ga nenadoma ne ujame ploha, (hj)
Sindikat odločno zahteva Zares moker začetek miljskega korenito davčno reformo festivala Gledališče za otroke
Sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL so za petek potrdile deželni dan boja proti davčnim utajam in za korenito davčno reformo v državi. Isti dan bo v mestnem središču protestna manifestacija, ki bo sovpadala s stavko, katere potek bodo sindikati sporočili v prihodnjih dneh. Protestni shod, na katerega so vabljeni vsi občani, bo v petek ob 10. uri na Trgu Panfili, pred pokrajinskim sedežem finančne intendance.
O petkovem dnevu boja za davčno pravico je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci v tržaškem Časnikarskem krožku, na kateri so deželni voditelji CGIL, CISL in UIL orisali razloge za to protestno pobudo, ki ima vsedržavne razsežnosti. Vojno proti krivičnemu davčnemu sistemu so generalni tajniki osrednjih sindikalnih zvez Pizzinato, Marini in Benvenuto napovedali že pred meseci, ko so izročili ministrskemu predsedniku De Miti in pristojnim ministrom dokument z vrsto konkretnih predlogov za zajezitev davčnih utaj.
Sindikati so med drugim zahtevali korenito reformo davčnih pristojbin IRPEF, učinkovitejše preglede dohodkov neodvisnih delavcev in predvsem tolikokrat obljubljene ukrepe za omejitev tako imenovanega davčnega gra-beža, ki v teh pogojih prizadene skoraj izključno odvisne delavce in upokojence.
Dan boja za davčno pravico bo v petek na programu v naši deželi, v Laciju in v Lombardiji. Manifestacije bodo, kot že omenjeno, v Trstu, Pordenonu in v Vidmu, v goriški pokrajini pa bodo delavci prekrižali roke v četr-
tek. Stavkovno akcijo so podprle tudi sindikalne zveze javnih prevozov FILT-CGIL, FIT-CISL in Uil-Trasporti, kar pomeni, da bodo v petek skoraj gotovo stavkali tudi vozniki mestnih in medkrajevnih avtobusnih podjetij.
V Miljah sporazum za občinsko osebje
Miljska občinska uprava je sklenila s krajevnimi sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL sporazum za izvajanje nekaterih zelo pomembnih členov delovne pogodbe občinskih uslužbencev. Sindikalni sporazum zadeva predvsem uslužbence, ki so zaposleni v otroških jaslih in v otroških vrtcih, pri čemer se je uprava obvezala, da bo z ustreznimi zaposlitvami čimprej zapolnila vsa delovna mesta v tem sektorju.
Zupan Mutton je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom in napovedal, da bo Občina z' začetkom prihodnjega šolskega leta zaposlila novo osebje v otroških jaslih in istočasno poskrbela za poklicno in pedagoško izpopolnjevanje ljudi, ki so zaposleni v šolskem in v splošnem vzgojnem sektorju. Napovedal je tudi, da bo občinska uprava v kratkem posodobila še službo, ki se ukvarja z varstvom telesno prizadetih otrok. Ob koncu pa je Mutton izrazil zadovoljstvo za konkretno sodelovanje, ki ga je občinski odbor vzpostavil s sindikati občinskih uslužbencev in šolskega osebja.
Spodobi se, da vse velike praznike zalijemo, a ne z vodo, temveč s penečim se vinom. Zamaški so zares zapustili steklenice, vendar to ni bilo nič v primerjavi z grmenjem in strahotnim nalivom, ki je Milje za par ur spremenil v Benetke, ko je treba bresti po visoki vodi, da se sploh lahko kam pride. No, svoj dolg prazniku, začetku 11. mednarodnega festivala Gledališče za otroke, smo poravnali in plačali tudi mi, ki smo mokri kot miši »priplavali« do Beneške hiše, kjer naj bi bilo uradno odprtje prireditve. Seveda, ob takem vremenu ni bilo na odprtju v nedeljo nobene od »uradnih oseb«, tako da smo festival otvorili kar časnikarji, spremljevalci, mnogi gostitelji in
gledališčniki iz Poljske. Zdi se mi, da je bilo za tako živ in vsebinski festival tudi najbolje.
Gledališče za otroke se je letos rodilo pod mokro zvezdo, a to ni skalilo in v ničemer niti okrušilo kakovosti prvih dveh nedeljskih predstav, ki sta potekali v alternativnih prostorih (organizatorji so letos pomislili, da bi znalo deževati in zato so si zagotovili nekaj pokritih prizorišč). Arturo Brac-hetti, ki je nastopil v miljski telovadnici (namesto na Trgu Marconi), je svetovno znan transformist, katerega smo videli letos tudi med abonmajsko sezono v Rossettiju in že takrat zapisali, da je pravi fenomen, virtuoz, ki mu ni para. Povsem neznan pa nam je bil
Wroclawski Teatr Lalek, ki se je predstavil v nedeljo in tudi sinoči. V nedeljo z Witkiewiczevo igro Gyubal Wa-hazar, ki govori o drami oblastnika oziroma trinoga, ko živi med dvema poloma, in sicer med oblastjo in samoto. Včeraj pa so Poljaki zaigrali Mačko, psa in jazz.
V tem prvem poročilu nikakor ne moremo kritično izčrpati predstav, saj smo dolžni še nekaj bistvenih podatkov. Miljski festival Gledališče za otroke se je začel, kot rečeno, v nedeljo, trajal pa bo do petka, 8. t. m. Obiskovalci bodo lahko videli kar 29 predstav, krst oziroma konkretizacijo lanskoletnega gledališkega laboratorija Labirinti, sledili bodo koncertom — skratka, številka raznih dogodkov se giblje okrog petdeset. In ko smo že omenili koncerte, naj povemo, da bo danes nekakšen glasbeni dan Glasbene matice, saj se bosta predstavila dva ansambla naše šole. Sicer pa so predstave na raznih prizoriščih in se zvr-
V okviru miljskega festivala bosta nastopila danes, 5. julija, ob 19.30 godalni orkester šole Glasbene matice pod vodstvom prof. Boruta Logarja ter ob 20.15 harmonikarski ansambel Glasbene matice Synthesis 4, ki ga vodi prof. Claudio Furlan.
ščajo od jutra do pozne noči. Čez dan pridejo na svoj račun predvem otroci, zvečer in ponoči pa zahtevnejša odrasla publika.	MARIJ ČUK
Na šoli Ivan Cankar in Fran Erjavec
Učni izidi dijakov nižjih srednjih šol
Končal se je Festival komunističnega tiska
Pobratene občine tekmovale v Igrah brez meja v Dolini
Začenjamo z objavo učnih izidov dijakov slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Danes sta na vrsti državni srednji šoli Ivan Cankar od Sv. Jakoba in Fran Erjavec iz Rojana.
IVAN CANKAR
Izdelali so:
1.	A raz.: David Biekar, Gabriele Debeliš, Marko Ferfoglia, Fabio Jurin-cich, Alessandro Moscarda, Dimitri Novak, Christian Pussini, Mario Sancin, Liljana Ilič, Tiziana Lampe, Deana Neubauer, Deborah Oleni, Eriča Ole-ni, Heidi Sigoni, Sonia Tersar, Silvia Vianello. Ena dijakinja je bila odklonjena.
1.	B raz.: Igor Bozieglav, Alessandro Colohi, Roberto Corda, Luka Grbec, Vasja Gregorič, Claudio Stacul, Dominik Stacul, Moreno Stanchi, Tom Vigi-ni, Federica Crevatin, Alessandra Fon-tanot, Valentina Mercandel, Mirna Viola. Štirje dijaki so bili odklonjeni.
1.	C raz.: Alessandro Biondi, Gregor Bizjak, Andrea Jurincich, Ivo Kerze, Ingemar Petelin, Nevio Sabadin, Mar-co Settimi, Denis Stefani, Igor Veljak, Carmen Cerni, Arijana Jamak, Alenka Mikulus, Rossella Orlich, Raffaella Petronio, Deva Pincin, Rada Roici.
2.	A raz.: Andrea Corva, Vanja Cuk, Peter Magaina, Christian Volpi, Alex Zerjul, Saša Zuppin, Francesca Icardi, Rada Pilat,-Alexandra Raffa; Katja Za-
nella, Sabrina Mohorčič. Dva dijaka sta bila odklonjena.
2.	B raz.: Paolo Biekar, Marco Cris-manich, Gunter Hervatin, Morris Her-vatin; Stefano Samec, Dimitrij Taučar, Tanja Jančar, Barbara Maglica, Irene Pahor, Dolores Tomazini. En dijak je bil odklonjen.
2.	C raz.: Riccardo Baldassarri, Paolo Bandi, Dobriča Jevtič, Marino Leg-hissa, Davide Marconi, Alessandro Porporati, Franz Riccardo Žiberna, Miroslav Zivkovič, Chiara Baruca, Natas-cia Ciliberto, Elena Matkovič, Elena Zoch. En dijak je bil odklonjen.
3.	A raz.: Alessandro Bossi, Marko Germani, Kristian Jakomin, Fabio Krašovec, Stefano Livon, Roberto Pa-dovan, Massimo Reja, Matej Rolich, Anna Blasevich, Valentina Codarin, Diana Colombin, Cristina Corva, Dolores Jurincich, Nikla Panizon. En dijak ni bil pripuščen k zaključnemu izpitu.
3.	B raz.: Mauro Eva, David Puntel, Walter Radetti, Alessandro Samez, Maurizio Schiulaz, Mauro Simonič, Consuelo Kodermac, Metka Kodrič, Margaret Macchiut, Anna Magaina, Susanna Maglica, Melita Marc, Vanes-sa Mezgec, Irene Obreza, Maja Pečar, Irina Pertot, Tanja Stupar. Dva dijaka nista bila pripuščena k zaključnemu izpitu.
3.	C raz.: Massimiliano Martini, Roberto Pavlica, Damian Pettirosso, Aljo-
ša Taucer, Alessandro Ursic, Tania Biondi, Erika Odorico, Fabiana Puntin, Patrizia Puzzer, Martina Samec, Gab-riella Ugrin, Tatjana Zerial, Cristina Živec. En dijak ni bil pripuščen k zaključnemu izpitu.
FRAN ERJAVEC
Izdelali so:
1.	razred: Paolo Bembi, Max Cerni-goi, Igor Guardiancich, David Korošic, Mauro Nadlišek, Marko Papucci, Marko Verri, Aleksandra Ažman, Marjana Debeljuh, Paola Gregori, Gerta Meuc-ci, Katja Milic, Katja Omari, Deborah Prasel, Alessandro Scheimer, Ginevra Scontrino, Irina Vitez, Katja Vodopivec, Elena Žnideršič.
2.	razred: Silvio Cappelli, Vanja Cvelbar, Igor Giacomini, Dimitri Pisani, Boris Vremec, Majda Brecelj, Karen Cossutta, Tatjana Dolhar, Federic Frassinelli, Tatjana Siviz.
3.	razred: Iztok Bajc, Marco Bembi, Matteo Bezenšek, Marco Brecelli, Igor Filipčič, Marko Korošic, Marco Kriz-mancic, Alex Majcen, Martin Maver, Marco Possega, Marko Sancin, Stefano Turk, Igor Vodopivec, Gregorij Vremec, Tamara Bessarione, Valentina Franca, Ivana Godnik, Martina Lego-vini, Marija Mamolo, Nataša Mulas, Cristina Pelizon, Federica Pirchio, Ingrid Siskovic. Dva dijaka nista bila pripuščena k zaključnemu izpitu, en dijak je izstopil med letom.
Zaključila se je tudi letošnja izvedba Festivala komunističnega tiska v Dolini, ki je bila posvečena sodelovanju med pobratenimi občinami. V tem okviru sta bili dve okrogli mizi, od katerih so eno pripravili mladinci, za neformalno srečanje in zabavo pa so prireditelji organizirali še Igre brez meja.
Prvo okroglo mizo je pripravil dolinski krožek ZKMI, govorilo pa se je o bodočnosti mladih v družbi. Srečanje se je izkazalo za posebno zanimivo zaradi izmenjave izkušenj mladih, ki živijo v zelo različnih družbenopolitičnih razmerah. Posebno za italijanske predstavnike je bilo namreč zelo težko razumeti, kaj se zadnje čase dogaja v Sloveniji z aferami okrog revije Mladina, slovenski vrstniki pa so se potrudili za izdatno razlago. Govor je bil tudi o brezposelnosti, s kritičnim pristopom do mentalitete, ki jo ima komunistična partija pri obravnavanju tega problema. Na drugi okrogli mizi, ki jo je vodil dolinski župan Edvin Švab in ki se je je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul Livij Jakomin, je bil govor o vlogi komunistov pri upravljanju javnih zadev. Predstavniki pobratenih občin - Kočevja, Marzabotta, Milj, Kopra in Sežane - so najprej nakazali različne razmere, ki so značilne za njihova okolja. Vsi so si bili edini, da se partija ukvarja z vprašanjem lastne vloge in z iskanjem zaupanja pri javnosti, nato pa so se pogo-
vorili še o vprašanju mladih, in sicer o prepadu, ki se širi med družbo in mladimi. Za bolj poglobljeno izmenjavo mnenj je bilo časa sicer premalo, zato so se prisotni složno domenili za ponovno srečanje letos jeseni.
Poglavje zase na letošnjem Festivalu so bile Igre brez meja, ki so izpadle res lepo, pa čeprav zaradi tehničnih razlogov ni bila prisotna ekipa iz Milj-V zelo zabavnem, vendar tudi napornem in nekoliko "umazanem" tekmovanju (udeleženci bi na koncu namreč najraje skočili kar v pralni stroj) ge prevladala ekipa iz Kočevja, ki je bila po splošnem mnenju res nepremagljiva. Drugi so se lahko tolažili z dejstvom, da je pri tovrstnih tekmovanjih rezultat še najmanj pomemben, ali pa ob misli, da se bodo ob naslednji priložnosti lahko oddolžili za poraz.
Letošnjo izvedbo praznika komunističnega tiska torej lahko štejemo med bolj uspele, pa čeprav vreme organizatorjem ni bilo ravno naklonjeno. V nedeljo je namreč odpadel tako rekoč ves program, tako da nista spregovorila niti novi slovenski deželni svetovalec Miloš Budin in novi občinski svetovalec Nico Costa. Sicer pa to ni bilo najhujše, saj sta izide zadnjih volitev po svoje v četrtek že komentirala Sergij Verč in Boris Kobal, v nalašč prikrojeni izvedbi svojega kabareta Oprosti ne juriš. In verjetno je bilo res bolje odpraviti Zadnje izide s šalo.
Po nedavnih upravnih volitvah
Kot kaže se strankam prav nikamor ne mudi
Politične sile so komaj pričele ocenjevati volilne izide, zato se sploh še ne govori o pogajanjih in o upravnih rešitvah za tržaško Občino in Pokrajino. Marsikaj bo odvisno od poteka razgovorov na deželni ravni, ki se bodo po vsej verjetnosti pričeli sredi prihodnjega tedna, tudi zato, ker bo Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta v sredo, 20. julija. Za sklicanje prve seje pokrajinskega in občinskega sveta sta po zakonu pristojna dosedanja odbora, za odlok o sklicanju zasedanja novoizvoljenega telesa pa je pristojen župan oziroma predsednik Pokrajine. Občinski pravilnik ne določa časovnega roka za sklicanje prve seje občinskega sveta, v primeru prekomernega zavlačevanja pogajanj pa lahko poseže prefekt, ki na lastno pest skliče novoizvoljene svetovalce. V Trstu se to v zadnjih letih ni nikoli zgodilo, čeprav so se nekajkrat pogajanja zavlekla do srede avgusta in celo do septembra.
Prvo sejo tržaškega občinskega sveta bo otvoril dosedanji župan Staffieri, zasedanju pa bo nato predsedoval svetovalec, ki je prejel največ preferenc. V tržaškem primeru je to demokristjan Franco Richejti. Po občinskih volitvah Pred šestimi leti, ki so bile na sporedu
prve dni junija, se je tržaški občinski svet prvič sestal 14. julija, župana (lis-tarja Cecovinija) pa so izvolili 28. julija 1982.
Trenutno še sploh ni jasno, kdo bo pravzaprav vodil pogajanja za sestavo novih uprav. Krščanska demokracija je stranka relativne večine, zato bo prav ona po vsej verjetnosti sredi prihodnjega tedna sklicala prvi sestanek bivših občinskih zaveznikov KD, PSI, LpT, PRI, PSDI in PLI. Pred tem pa bodo gotovo na sporedu nekatera bilateralna srečanja med strankami.
Tržaški socialisti, ki bodo drevi v kopališču Ausonia praznovali volilni uspeh, se zavzemajo za neke vrste preferenčno os z Listo za Trst, ki pa je doslej naletela na ostre kritike, posebno komunistov. Njihova tržaška federacija je s tem v zvezi sinoči izdala tiskovno noto, v kateri polemizira s tistimi socialisti, ki »hočejo za vsako ceno spet vključiti v politično in v upravno igro močno ošibljeno Listo«. Vo-lilci so zavrnili in obsodili politiko LpT — pravijo komunisti — sedaj pa nekateri spet predlagajo preživele politične rešitve na podlagi starih koalicij, ki odgovarjajo samo določenim strankarskim interesom in ne realnim potrebam tržaške skupnosti.
V četrtek poteče rok za vpis otrok v šolo
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Stanko Andolšek
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
V četrtek poteče zadnji rok za vpis v osnovne, nižje in višje srednje šole. Predvpisi so bili sicer že jami-
Tečaj »150 ur«
Sindikat slovenske šole obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaj »150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Brezplačnega tečaja se lahko udeležijo vsi delavci in odrasli, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra letos 16 let starosti (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj bo trajal eno leto, od septembra 1988 do maja 1989, skupaj več kot 350 ur. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole.
Vpisovanja potekajo vsak dan na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar, UL Frausin 12 (TS), tel. 774046, in Simon Gregorčič, Dolina 210, tel. 228132. Interesenti se lahko vpišejo tudi na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Carducci 8, in sicer ob sredah od 10. do 12. ure in ob torkih, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure. Rok za vpis zapade 7. julija 1988.
arja, vendar bo šele v četrtek okvirno znano (nekaj staršev vpiše otroke v šolo šele jeseni), koliko otrok bomo imeli letos v slovenskih šolah in v kolikšni meri — kot je pričakovati zaradi demografskega padca — bodo vpisi upadli. Tudi letos pričakujemo zlasti podatke o vpisih v prvi razred osnovne šole, saj ti zrcalijo stanje naše narodnostne skupnosti. Po eni strani nižja nataliteta, po drugi pa raznarodovanje in mešani zakoni so namreč močno prizadeli naše šole. Če je demografski padec fiziološki pojav zahodne porabniške družbe, pa je veliko bolj zaskrbljujoče dejstvo, da si ideja o večjezični vzgoji le s težavo utira pot med naše someščane mešane ali italijanske narodnosti.
Mimo banalne ugotovitve, da se slovenska manjšina z mešanimi zakoni lahko tudi številčno okrepi, pa je neizpodbitno, da je večjezična vzgoja prednostna. Ne samo zato, ker se otrok nauči dveh jezikov in spozna dve kulturi, pač pa zlasti zato, ker — kot so ugotovili lingvisti in drugi strokovnjaki — zgodnje temeljito učenje prispeva k razvoju otrokovega analitičnega mišljenja, njegove inteligence, k širšemu poznavanju sveta in k večji sposobnosti učenja tretjega jezika.
Žalujoča žena Anda in ostalo sorodstvo
Ferlugi, 5. julija 1988
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Sergio Černigoj
Pogreb bo jutri, v sredo, 6. julija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo mama, oče, teti Marija in Nerina, strica Vinko in Angel, bratranci Fabio, Elisabetta, Niviana, Oscar, Consue-lo, Emanuele, Deborah in drugo sorodstvo
Trst, 5- julija 1988
SERGIO
Vedno boš ostal v najinem spominu.
Milka in Valerio Bordon
Začetek vpisovanj na tečaje SDZPI ki ponujajo nove poklicne možnosti
. Slovenski deželni zavod za poklicno tzobraževanje se vedno bolj prilagaja zahtevam sodobnega tržišča in postaja s svojimi poklicnimi obrtniškimi in strokovnimi tečaji nenadomestljiva izobraževalna in vzgojna ustanova. Tako bodo tudi tečaji, ki so jih načrto-vali za naslednje šolsko leto in ki jih ?0 kot vse doslej finančno podprla deželna uprava, prispevali k oblikovanju strokovno podkovanih in pripravlje-nin kadrov. Prav včeraj se je začelo ypisovanje (nadaljevalo se bo do 22. lubja) za šolsko leto 1988/89, ki bo pri-Ueslo s seboj nekaj novih kakovostnih P°nudb, a ki bo potrdilo tudi težnjo P0 podpiranju domačih obrtniških de-J®vn°sti. SDZPI bo v Trstu nudil letos to tečajev, ki predstavljajo že široko Pahljačo vseh uveljavljenih gospodarskih dejavnosti med Slovenci v Italiji, hkrati pa bo skušal ustreči tudi neka-erim novim potrebam.
. Pri načrtovanju programa prihod-hJega šolskega leta je ravnateljstvo of/ZPI predlagalo deželnemu odbor-htštvu za kulturo in izobraževanje 32 hhajev, odborništvo pa jih je potrdilo skupno 22 (16 v Trstu in 6 v Gorici, štirih tečajev, ki so jih nameravali pri-[hditi v Benečiji, pa Dežela žal ni odo-?rjla), kar je doslej najvišje število tečajev. Med tržaškimi tečaji je nekaj takih, ki jih zavod uspešno prireja že nekaj let (kot na primer tečaji s kvali-nkacijo za uradniško delo, ki obsegajo 1200 učnih ur, tečaja za personal com-Puting in za programerje elektronskih Računalnikov), drugi pa pomenijo izpopolnjevanje ali ažuriranje tečajev, 1 80 jih priredili lani in ki so vzbudili
veliko zanimanja in imeli polnoštevilno udeležbo. Med te sodijo tečaji za tehniko v kletarstvu, za ustekleničeva-nje vin in o odgovarjajoči zakonodaji (letos bodo priredili tri tečaje v različnih vaseh), tečaj čebelarstva za začetnike (verjetno bo na Proseku), tečaj za splošno živinorejo (v Gročani ali Bazovici) in tečaj ažuriranja v gostinstvu. Po nekaj letih bodo spet uvedli tečaj srbohrvaščine, ki bo v veliko pomoč zaposlenim v zunanjetrgovinskih podjetjih (tečaj ni 'samo za začetnike, saj bodo šolski program prilagodili znanju udeležencev), in tečaj ažuriranja za vodenje zadrug, ki je lani odpadel zaradi premajhnega števila vpisanih. Posebej pa gre omeniti, da so ponovno uvedli strojepisni tečaj, saj je ta predmet pomemben za vse tiste, ki se želijo udeležiti javnih natečajev.
Ž naslednjim šolskim letom bodo uvedli tudi dva povsem nova tečaja, ki bosta po mnenju ravnateljice Tamare Blažina deležna velikega zanimanja. To sta tečaja za pomoč ostarelim na domu in za biodinamiko, saj gre za poklice, ki bodo v prihodnosti zahtevali vedno več usposobljenih delavcev. Kot je splošno znano, se tržaško prebivalstvo nenehno in neustavljivo stara — naše mesto je že vzorec italijanske družbe v letu 2000 — po drugi strani pa nenehno raste tudi zanimanje za varstvo narave, zdravo prehrano in za naravne metode obdelovanja zemlje. Tečaj za pomoč ostarelim bo zavod priredil v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno 'dejavnost, saj so pred kratkim ugotovili, da je na
tem področju le malo kvalificiranih delavcev. Center je namreč razpisal natečaj, na katerega se je prijavilo okrog trideset oseb, nobena od teh pa ni imela kvalifikacije. Tečaj z zaključnim potrdilom lahko odpre torej več zaposlitvenih možnosti, saj bodo tudi krajevne uprave potrebovale kvalificirano osebje. Tečaj, na katerega se lahko vpišejo osebe med 15. in 45. letom starosti, bo obsegal osnove gerontolo-gije, psihologije, higiene in drugih predpisanih predmetov.
Na tečaju biodinamike pa bo mogoče spoznati vse najsodobnejše metode za obdelovanje zemlje brez kemičnih gnojil in brez strupov za uničevanje škodljivih žuželk in za preprečevanje bolezni. Tudi ta tečaj bo zavod — kot vse ostale kmetijske tečaje — priredil v sodelovanju s Kmečko zvezo. Na koncu pa je treba omeniti še nekaj, namreč, da se na tečaje lahko vpišejo vsi, brez starostnih omejitev (razen na tečaj za pomoč ostarelim), saj ti tečaji niso namenjeni samo mladim, ki iščejo pirvo zaposlitev, pač pa tudi vsem tistim, ki bi radi napredovali v službi ali si pridobili novo znanje, (bg)
■ Občina Zgonik prireja v četrtek,
7. julija, ob 19.30 v Gabrovcu nagrajevanje vinogradnikov - razstavljalcev na 24. razstavi domačih vin. Za vinogradnike, ki so se udeležili razstave, bo to težko pričakovani trenutek, ko bo njihove pridelke ocenila posebna komisija. Izbrala bo najboljša črna in bela vina ter podelila priznanja naj-spretnejšim vinogradnikom.
Javni družbi SVEI so poverili gradnjo infrastruktur Centra za znanstvene raziskave
Včeraj je izredni komisar Centra za znanstvene raziskave prof. Romeo podpisal pogodbo s predsednikom družbe SVEI, ki deluje v sklopu IRI, za izdelavo načrta in tudi za izgradnjo vseh infrastruktur, ki bodo služile svetlobnemu pospeševalniku v Bazovici. Omenjena družba je že izdelala podrobni načrt Centra za znanstvene raziskave, sedaj pa bo v Bazovici poskrbela za infrastrukture in osnovno urbanizacijo. Zgradila bo cestne povezave, napeljala plinovod, elektriko, vodo, kanalizacijsko omrežje, telefonske žice, postavila protipožarne naprave itd.
Včeraj podpisana pogodba predvideva, da bo družba SVEI poskrbela za ceste in uredila zelene površine tako, da bo sinhrotron čim manj izstopal iz naravnega okolja.
Poleg omenjenih del, ki pomenijo prvo fazo pri gradnji sinhrotrona, bo družba SVEI zgradila vrsto novih objektov na območju Znanstvenega centra. Zgradili bodo novo stavbo, kjer bo imel svoj sedež Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Medtem že končujejo stavbo, kjer bosta imela svoj sedež Univerzitetni center za fiziko materije in Center za proučevanje in izdelavo najsodobnejše medicinske tehnologije. Prejšnji mesec pa so pričeli graditi tri nove stavbe za razne laboratorije. Center išče tudi nove poslovne partnerje. Med njegove delničarje bo v kratkem vstopil Državni inštitut za nuklearno fiziko. V načrtih je tudi laboratorij za vesoljske optične naprave.
Z gostovanjem v Val Seriani
Tržaški oktet sklenil sezono
clIuoa!kLnk,tet 'e zadni° iuniisk° soboto in el]o sklenil svojo pevsko sezono 1987/88 s
kakih™	d°Iine Va] slria
kakih 30 km severovzhodno od Beraama kie
aosSr	9ost tamkajšnjih 'izL
^oSSZI^;^rdevnih or9anizato'
niP^°del0Vani,u 2 Uličnim petjem pri ve, nas/n S1 ,e lme v sok°to zvečer prvi konce nastop v istem svetišču sv. Patrizia iz 15. sto
rr J^m na živ’ skali visoko nad našel i7,,2 tf- V nabho polni cerkvi je Tržaški o, tnrJa Pro9ram, ki je v prvem delu obsega, nr,? Cn? m Posvetne skladbe od renesanse furlanske pesmi in pesmi s tega ega območja, v drugem delu pa najprej v, Pesmi slovanskih skladateljev in za zaklju Pesmi iz svojega mednarodnega repertoc vočmstvo je vse pesmi sprejelo z velikim dušenjem, najbolj seveda tiste, ki so mu čustvovanju najbližje (Signore delle cime, St, us alpinis, A Plane vae il Soreli in še zl himno doline Val Seriana domačega skladat Kurta Dubienskega). Zanimivo pa je, da s Posebnim odobravanjem sprejemali tudi ovenske pesmi, med katerimi še zlasti Pal levo Pa se sliš in Mirkovo Na trgu. Iz mednai ^9° repertoarja je bila pozornemu občinstvi posebe, všeč španska La Nina blanca, Kalil a,,i,f-reda ne S/ovorimo o Žarovovih 1
Med prvim in drugim delom sta Tržaški oktet kot starega znanca pozdravila najprej domači župnik, nato pa še pobudnik in organizator gostovanja g. Bonfanti v imenu Občinske knjižnice in župnije iz Coluzateja. Oba sta z veliko simpatijo govorila o Oktetu in njegovem poslanstvu in poudarila pomen petja za zbliževanje in medsebojno spoznavanje med narodi.
Naslednjega dne, v nedeljo, se je Tržaški oktet podal najprej na ogled vrelcev zdravilne vode, zdravilišča in polnilnega obrata v Gaveri-no, popoldne pa je imel še drugi koncert, tokrat v večjem kraju Ponte Nossa v istoimenski dolini ob istoimenski reki. Koncert je bil v organizaciji občinske uprave in v sodelovanju s krajevnim Pro Loco in domačim pevskim zborom. Zaradi trenutne neustreznosti občinske dvorane je bil tudi tukaj koncert v prostorni župni cerkvi. Oktet je z nekaj spremembami izvajal enak program (z obveznimi dodatki) kot v Colzateju in seveda ponovno navdušil občinstvo, ki je prihitelo v tolikšnem številu, da so bili presenečeni celo sami organizatorji. Čeprav, kot rečeno, že nekaj let reden gost v teh dolinah, je Oktet v tem kraju nastopil prvič, toda po navdušenem odzivu občinstva je moral obljubiti, da se bo še povrnil v prihodnji sezoni.
Za oba koncerta so organizatorji natisnili program z vsemi potrebnimi podatki o Oktetu in njegovi dosedanji dejavnosti, na koncerta so vabili plakati po ulicah, poleg domačega občinstva pa so prihiteli poslušat Oktetovo petje tudi njegovi stari znanci in prijatelji iz drugih krajev vse tja do Bergama.
Uk)
Pevski zbor Doberdob nastopil v Pliberku
Predzadnjo nedeljo je lovski pevski zbor Doberdob na povabilo kluba prijateljev lova iz Celovca gostoval v Pliberku na avstrijskem Koroškem, kjer se je udeležil prisrčne pevske revije z naslovom Pesem nas združuje. Na prostranem dvorišču pliberškega gradu se je predstavilo dvanajst slovenskih skupin iz Koroške in Slovenije, deželo Furlanijo-Julijsko krajino pa je zastopal Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete ubrano zapel Gobčevo Jagerček mlad, Danevovo Jager in Verbičevo Vasovalec. Naši lovci so bili zelo navdušeni nad prisrčnim sprejemom in so v prijetni družabnosti navezali nove prijateljske stike.
Lovski zbor Doberdob je tako zaključil plodno sezono, ki so jo sklenili z družabnim večerom. Zborovodja je bil zadovoljen z redno prisotnostjo pevcev na vajah, kar je omogočilo, da je zbor opravil precej nastopov in gostovanj, predvsem v Sloveniji pa tudi doma. Počitnice pa bodo letos precej kratke in lovski zbor bo spet začel z vajami v drugi polovici avgusta, da se_ pripravi na nastop na Lovskem prazniku, ki bo letos v Števerjanu, 27. in 28. avgusta. (B.S.)
Smrtna nesreča v Vicolu Castagneto
Včeraj v poznih večernih urah je prišlo do smrtne nesreče, za katero, ko pišemo, še ne vemo vzroka. Skozi okno hiše v Vicolu Castagneto št. 11 je padel 63-letni Francesco Zadnik in utrpel smrtne poškodbe.
Francesco Zadnik je stanoval v Vicolu Castagneto 9, torej zelo blizu stanovanja skozi okno katerega je padel.
t
Dne 1. julija nas je za vedno zapustila
Elvira Bavčar
por. Ušaj
Pogreb bo danes, 5. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ.
Žalostno vest sporočajo mož Alojz, sestri Rikarda in Roži ter ostalo sorodstvo
Križ, 5. julija 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Dne 3. julija nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
Franc Gulič
Pogreb pokojnika bo danes, 5. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči žena Milijana, sestra Vida, nečaki Franc, Irma, Silva, Olga, Ana, Aleksander, Romana in Vera z mamo Eleno, Ilario z družino, svak Stanko in ostali sorodniki
Križ, Nabrežina, Poynton, 5. julija 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zadnji pozdrav dragemu stricu
Fabio, Elio, Roberto, Manuela, An-drea, Danijel, Marko, Barbara in mala Nicol
Žalovanju se pridružujejo družine
Budal, Marušič, Gentilini in Pertigari
Zapustila nas je naša draga
Angela Suman
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 6. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skedenj.
Žalostno vest sporočajo sestra Albina in drugi sorodniki
Trst, 5. julija 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Na pevskem večeru v Nabrežini
Koncert prenovljenega zbora I. Gruden in zbora M. Pertot
Preteklo soboto so predstavniki pokrajinske in miljske VZPI-ANPI ter organizacij ANPPIA in ANED počastili 45-letnico smrti miljske junakinje Alme Vivoda. Njenemu spominu so se oddolžili s položitvijo lovorovega venca k spominskemu obeležju na Ul. Pindemonte.
Občina Trst zaposli 72 delavcev
Občina Trst bo na podlagi seznamov brezposelnih pri Uradu za delo sprejela v službo 72 delavcev, in sicer: oddelkovodjo (zidarja ali inštalaterja), ključavničarja, pleskarja, dva inštalaterja, štiri zidarje, deset socialnih delavcev za pomoč na domu (prednost imajo tisti, ki so obiskovali poklicne tečaje za pomoč ostarelim) in 52 delavcev, med katerimi mora biti 44 de-
lavcev v kmetijstvu. Interesenti dobijo ustrezne informacije pri Uradu za delo (Ul. Fabio Severo 46), Med pogoji za sprejem v službo — po določilih za javne uslužbence — je starostna omejitev med 18. in 35. letom (razen zakonsko predpisanih izjem). Prijavljeni bodo morali prestati preizkušnjo na vsakem posameznem področju.
		
gledališča		kino
Grad sv. Justa	ARISTON - 21.30 Oualcosa di travol-	
14. julija bo na.Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orle!
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
gente, ZDA, 1987, r. Jonathan Demme, i. Jeff Daniels, Melanie Griffith, Ray Liotta, Margaret Colin)
EXCELSIOR I - 18.15, 22.15 Milagro, ZDA 1988, r. Robert Redford; i. Sonia Braga, Christopher VValken.
EXCELSIOR H - 18.45, 21.45 Top model,
i. Jessica Moore, □ □
včeraj - danes
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V Nabrežini je bil v četrtek zborovski koncert, na katerem se je številnemu občinstvu predstavil prenovljeni moški zbor Igo Gruden, ki ga vodi Aleksander Rojc. Prijeten večer je popestril tudi nastop barkovljanskega mešanega pevskega zbora Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Na našem posnetku je moški zbor I. Gruden z dirigentom Aleksandrom Rojcem.
Počastitev 45-letnice smrti miljske junakinje Alme Vivoda
MoBere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
PREDSTAVE NA PROSTEM JULIJA
V TRŽAŠKI POKRAJINI
REPENTABOR
premiera
PETEK, 8. SOBOTA, 9. NEDELJA, 10.
TOREK, 12. SREDA, 13.
PETEK, 15. NEDELJA, 17.
MAČKOLJE
borov gozdiček
DOLINA pri Šarneku ZABREŽEC
v Hribenci ČETRTEK, 14.
BAZOVICA gostilna Pri Upi PROSEK Kulturni dom
TREBČE
Ljudski dom	TOREK,	19.
SALEŽ
gostilna Grilanc ČETRTEK, 21. SLIVNO
pri Terčonovih	PETEK,	22.
NABREŽINA
pri Bakčevih	SOBOTA,	23.
KRIŽ
Ljudski dom	NEDELJA,	24.
Začetek vseh predstav ob 21. uri
DS~ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DIJI\D tržaška kreditna banka
šolske vesti
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu poteka vsak dan do 7. julija od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaj "150 ur" za delavce za šolsko leto 1988/89. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto in nimajo še diplome nižje srednje šole.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da se vrši vsak dan na šoli vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija.
Julija in avgusta Sindikat slovenske šole - Ul. Carducci 8/II posluje s poletnim urnikom in sicer v sredo od 11. do 12. ure in v četrtek od 16. do 17. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur);
4.	srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120
Danes, TOREK, 5. julija 1988
CIRIL in METOD
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob
0.13 in zatone ob 12.10.
Jutri, SREDA, 6. julija 1988
BOGOMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najviš-ja 18 cm, ob 7.49 najnižja -42 cm, ob 15.01 najvišja39 cm, ob 21.35 najnižja -13 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb narašča, veter 17 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Enrichetta Zisca, Mar-co Pettirosso, Andrea Abrami, Cristiano Naglieri, Nicole Pockai.
UMRLI SO: 82-letna Marianna Stan-cich, 81-letna Muigia Bellulovich, 84-let-na Maria Colladello, 67-letna Antonia Gardoz, 73-letni Romeo Ulcigrai, 67-letni Augusto Delben, 67-letni Antonio Re-ganzin, 93-letna Aura Premrou, 65-letni Bruno Degrassi, 60-letni Lucio Stringaro, 86-letna Antonia Gregorich, 65-letna Anna Rismondo, 77-letni Marcello Tam-plenizza, 92-letna Olga Ostrousca, 74-let-na Anna Dobrigna, 84-letna Ada Lerro, 77-letna Alba Fontanelli, 65-letna lolan-da Filstum, 40-letni Sergio Cernigoi, 76-letni Carlo Pedretti, 70-letni Bruno Pic-hel, 68-letni Francesco Gulich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. do sobote,
9. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE)._
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Ob uspešno opravljeni maturi na znanstvenem liceju se z IGORJEM SEDMAKOM iz Križa veselita tudi družini Maganja in Jevnikar iz Trsta ter mu voščita še veliko uspehov v življenju.
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. L, naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. 1., ob 13. uri.
Tečaj zen-shiatsu, akupresure in co-nalne masaže v Domu A. Sirk v Križu dne 5., 6., 7. in 8. t. m. s pričetkom ob 20. uri. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje telefonsko na št. 220718 (od 20. do 21.
koncerti	Redi, r. Istvan Szabo, □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Slug	kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico);	Domu A. Sirk. Cena tečaja 30.000 lir.
		11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike	razne prireditve
Verdi	cnidiiid vvdii oir06t, i. Koueu v^čurdLii-ne, Malcolm McDowell.	(30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje	
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na
razpolago vstopnice za četrto predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo no-cojob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mas-tromattei, koreografija Gino Landi.
Ponovitev bo v soboto ob 20.30.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. ju-lija na Črno morje, tej se bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo "S. Jesenin" in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti "Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I piaceri di una donna di ciasse, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Ouarto comandamento, drami, Fr.; r. B. Taver-nier.
PENICE - 19.00, 22.15 Nikita spie senza volto, i. Sidney Poitier, River Phenix.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 17.00, 22.15 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 II replicante
EDEN - 16.00, 20.00 La moglie e la bes-tia, porn., □
uij i; i**. itjmijfuj v Kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 4. do 22, julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobot) od 9.00 do 12.00.
razstave
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta
CAPITOL - 18.15, 21.30 L'insostenibile leggerezza delTessere, ZDA 1988, r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □
LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, It. 1988, r. Marco Belloc-chio; i. Beatrice Dalle, Daniel Erzalovv,
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta RADIO - 15.30, 21.30 Follie supererotic-
he, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □n
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
Na sedežu tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim urnikom: ob delavnikih od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob nedeljah zaprto.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
Šagra bo v Ricmanjih 9., 10. in 11. julija.
Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina "P. Tomažič" prirejata PARTIZANSKO SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI v Bazovici 9. in 10. julija. Spored: sobota, 9. julija: ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.00 okrogla miza na temo Boji Slovencev za uporabo materinščine; ob 19.30 koncert Godbe na pihala iz Ric-manj; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V nedeljo, 10. julija: od 10.00 odprtje kioskov; ob 16.00 govori; ob 18.00 koncert TPPZ P. Tomažič; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 11. julija. Vabljeni!
OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
prispevki
V	spomin na Dorianino mamo g. Paolo darujejo Nadja, Silva, Štefka, Marija, Alma, Anica, Edvina, Lea, Ivanka, Nerina F., Zofija, Ljuba, Cvetka, Milena in Breda
75.000	lir za Sklad M. Čuk.
Ob 8. obletnici smrti Justine Škabar-Briščik daruje družina Škabar (Repen 5)
10.000	lir za cerkev na Repentabru.
Ob smrti Ferdinanda Guština darujejo nečaki 40.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Alojza Guština daruje družina Hrovatič (Col 40)
15.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob 7. obletnici smrti Marja Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45) 25.000 lir v isti namen.
V	spomin na Ivanko Gerlanc-Regent darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj
20.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ivanke Regent
vd. Gerlanc darujeta Sonja in Viktor Košuta 50.000 lir za dvorano na Kontovelu.
V	spomin na Ivanko Regent vd. Gerlanc daruje Bogomila Gerlanc 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Lojzko Lombar daruje Boris Jogan z Maro in mamo 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Vojka Vičiča darujeta Marta in Danilo Guštin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Alda Visinija daruje Marija Kralj 10.000 lir za popravilo orgel v cerkvi sv. Jernejama Opčinah.
Namesto cvetja na grob Slavka Sosiča darujeta Pepka jn Carla Malalan 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Bruno Sulčič daruje Marta Cah z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
mali oglasi
DACEVI so v Doberdobu - Jezerska i odprli osmico. Točijo črno in bele vino.
GOSTILNA POD TABROM na Colu je ponovno odprta. Priporoča se za obisk! OSMICO ima odprto Stanko Milič v Zgoniku.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vino, reže domač pršut.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Mario Milič - Repnič 39. Toči belo vino in teran. UMETNICA išče v najem v Trstu lokal ali stanovanje, tudi brez kopalnice (namenjen slikanju). Tel. 228390.-PRODAM dvoje dvojnih aluminijastih vrat. Mere: širina 2,12 m x višina 2,23 m. Tel. 228692 ob uri obedov.
PRODAM enosobno stanovanje, potrebno popravil, pri Sv. Ivanu. Tel. 226275 -zvečer.
PRODAM tri litografije Bogdana Groma (1957) in Hlavatyjev akvarel-karikatu-ro "Vojaki pred gostilno". Vse za
1.300.000	Ur. Tel. 213267 (od 13. do 15* ure).
MOTOR evinrude 20 konjskih sil - iz-venkrmski, v odličnem stanju, za
1.500.000	lir prodam. Tel. 413576. CITROEN VISA club II., 650 kub. cm,
letnik '83, v odličnem stanju, prevoženih 28.000 km. Za vse informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
PRODAM kravo mlekarico. Tel. 200971 v večernih urah.
PRODAM A 112, letnik '83, v dobrem stanju. Za informacije telefonirati na št. 0481/20228.
IMATE visoko omaro za spalnico in bi se je radi znebili? Meni bi prav prišla. Tel. 228766.
BI RADI PODARILI kolo za otroka 8-10 let starega, tudi potrebno popravil? Tel. 228766.
NUJNO IŠČEMO sposoben par, starost 40-50 let, znanje slovenskega in italijanskega jezika, za stalno službo v vili z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena - opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Telefonirati zjutraj od 8. do 9. ure na št. 212-239. STANOVANJSKA ZADRUGA išče interesente za nakup vrstnih hiš v Gorici po izredno ugodni ceni. Tričetrtinsko posojilo ma vrednosti hiše, 5% obrestna mera v 20 letih. Informacije: tel-0481/31120.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel-213267 (od 13. do 15. ure).
menjalnica			4. 7. 1988
Ameriški dolar		1340,—	Japonski jen			 9,50
Nemška marka 		740	Švicarski frank 			 889,—
Francoski frank		218,—	Avstrijski šiling			 105.—
Holandski florint 		656,—	Norveška krona 			 200.—
Belgijski frank		34,40	Švedska krona .•			 211.—
Funt šteriing		2280.—	Portugalski eskudo ....		 8,50
Irski šteriing		1970,—	Španska peseta 			 10,50
Danska krona		192.—	Avstralski dolar ..		 1020.—
Grška drahma 		8,50	Debeli dinar			 0,53
Kanadski dolar 		1090,—	Drobni dinar			 0,53
			
			
Kljub nekaterim organizacijskim spodrsljajem
V Trstu večer bluesa in soula z »mitično« Blues Brothers band
The Blues Brothers band med koncertom na stadionu Grezar (foto A. Waltritsch)
Pred desetletjem je njihova glasba na celuloidnih valovih istoimenskega filma pljusknila čez Veliko lužo na Staro celino in — po ameriških najstnikih - osvojila tudi evropsko mladež. Pred dnevi so se sami izkrcali v Evropi, da bi po tolikih letih v živo dokazali življenjskost glasbe, ki so si jo izbrali za svoj čredo. V tem desetletnem razmaku se je v njihovih vrstah marsikaj spremenilo: mamila so jim odtrgala karizmatičnega vodjo in ustanovitelja skupine Johna Belushi-ja, njegov filmski »brat« Dan Aykroyd že nekaj časa ne sodeluje več z njimi. Kljub tem spremembam pa so The Blues Brothers ob še vseh drugih peripetijah, ki so jih doživeli v tem času, ohranili svojo bistveno značilnost dobrega — po tistem, km smo v živo slišali pred dnevi, bi lahko zapisali tudi izvrstnega — ansambla blues in soul glasbe. To so potrdili s svojim nastopom na tržaškem stadionu Gre-
zar, kjer se je tudi začela njihova letošnja evropska turneja.
Tržaški koncert The Blues Brothers band je bil res dober. Lahko pa bi bil tudi boljši, če ne bi prišlo do nekaterih organizacijskih napak, ki so slabo vplivale na potek koncerta.
Prva napaka je bila že v oddaljenosti odra od tribun, na katerih se je zbralo kakih tri do štiri tisoč mladih. The Blues Brothers izvajajo glasbo, ki »izzove« poslušalca in gledalca, tako da se ji le-ta kmalu preda. Prav zato je pri takih in podobnih koncertih skorajda bistvenega pomena bližina med izvajalci in poslušalci, tako da se med obojimi ustvari tisto tipično vzdušje, ki mu Angleži pravijo fee-ling. Na stadionu Grezar je bilo med odrom in tribunami pravo brezno, ki ga skupini kljub vsej dobri glasbi ni uspelo popolnoma zapolniti.
Druga napaka je bila v šibkosti ojačevalcev. Orgel in pevca pri nekaterih pesmih sploh ni bilo slišati, kar je
občinstvo seveda kmalu občutilo. The Blues Brothers so začeli svoj nastop skoraj poldrugo uro po napovedanem času, in tudi to je pri mladih pustilo nekaj zagrenjenosti. Nič čudnega torej, če se je — po vseh teh pomanjkljivostih — ob koncu komaj enournega koncerta vsul iz mladih grl plaz protestov in kritik. Navsezadnje za najstnika niso mačje solze plačati 30 tisoč lir vstopnine za pičlo uro še tako dobre glasbe...
Po vseh teh pomislekih in kritikah smo končno pri svetli plati večera na stadionu Grezar: pri glasbi. Blues, soul in rock, ki jih izvajajo »bratci bluesa«, so-res nekaj izjemnega. Ritmi njihovih znanih uspešnic te pritegnejo že od prvega akorda. Glasba Blues Brothersov je mlade Tržačane dvignila na noge: nekateri so jo spremljali s ploskanjem, drugi s plesom. Ob najbolj znanih pesmih, kot je bila na primer Sweet Home Chicago, se je s tribun oglasil pravi zbor v spremljavo glasbenikov in pevca na odru.
Glasbeniki The Blues Brothers band so vsi po vrsti pravi mojstri svojih instrumentov. Povrhu jih druži še velika ljubezen do bluesa in soula. Kitarist Matt »Guitar« Murphy, basist Donald »Duck« Dunn, kitarist Steve Cropper, pozavnist Tom Malone, saksofonist Lou Marini in drugi člani ansambla so dajali vtis, kot da se na odru zares zabavajo, in prav to zabava ob delu — je verjetno tisto, kar loči to skupino od drugih, njej sorodnih. Na odru sta kot gosta nastopila pevca Larry Thurston in Sam Moore (pred skoraj dvema desetletjema je ta pevec tvoril polovico znanega vokalnega dua Sam & Dave). Prav Sam Moore je zapel tisti biserček rhythm & bluesa — The Dock Of The Bay — s katerim je zaslovel nesrečni Ottis Red-ding, ob koncu pa še Everybody Ne-eds Somebody To Love, pesem, ki je postala prava himna The Blues Brothers band.
Škoda, da se »bratci bluesa« po tej pesmi niso več vrnili na oder. Mladi Tržačani, ki so toplo spremljali koncert, bi si namreč zaslužili vsaj še kakšno njihovo pesem.
Pripraulia:	nedelja ob 14.45
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Se en teden, narejen po meri Vročih 10, je za nami, pod nami pa lestvica, željna poletnih neviht. Bil bi že čas, da močno zagrmi in da z vej popadajo vsi, ki se jih najmočneje držijo.
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
7	1	1. George Michael — On More Try
5	3	2. Eddy Grant — Gimme Hope Jo'anna
15	2	3. Billy Idol — Hot In The City
8	5	-4. Prince — Alphabet St.
12	4	5. Sade — Love Is Stronger Than Pride
18	7	6. Inxs — Need You Tonight
12	6	7. Boy George — Live My Life
15	8	8. Morrisey — Suedehead
2	10	9. Al Jankovitch — Fat
9	9	10. Guesch Patti — Let Be Must The Oueen
Trenutno	so rekorderji	člani avstralskega banda lnxs, odkritje letošnje-
ga leta. Gostimo jih že peti		mesec, prav pred nekaj dnevi pa so koncertirali
v Rimu. Črni romantiki, ki mešajo gotsko srhljivost s čistostjo rocka, kakršna lahko požene samo na kazenskem otoku, bodo v Italiji službeno tri dni: po Rimu še v Milanu in v Modeni.
Inxs so torej zanesljivo med tistimi, ki počasi, a zanesljivo drsijo proti dnu, kmalu pa bo nekaj podobnega doletelo tudi trojico na sedmem, osmem in devetem mestu. Kakšni bodo novi premiki in kdaj, bomo še videli, sicer pa - na procesu javnost zanesljivo ne bo izključena... končno je to vaša lestvica.
In ko smo že pri tem, na kaj v tem trenutku lestvica Vročih 10 prijemlje in katera izmed vab je brez okusa, je treba povedati, da je pretekli teden pokazal, kako pogrete stvari le ne teknejo najbolje. Prejšnjo nedeljo smo vam postregli z novo ploščo ključnega predpotopnega banda Rink Floyd, ki pa vas, po glasovnicah sodeč, ni pretresljivo segrel. Superspektakel imenovan Rink Floyd se bo našim krajem najbolj približal v dneh od 6. do 12. julija. Do takrat pa razmislite, kako bi lestvico razstrelili na njenih najbolj občutljivih delih...

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek ...........................................................
Naslov:...................................................................
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog:..............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 3413/ Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
C 1
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Maria di Scozia (zgod., ZDA 1936, r. John Ford, i. Katha-rine Hepburn, Fredric March)
15.40	Risanka: Grisii il draghetto'
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
lr.00 Nad.: Sulla rotta di Morosini
12.25	Risanka: Tao Tao
7.50	Aktualna oddaja: Spaziolibero H15 Film: Lucrezia Borgia (dram., It. 1940, r. Hand Hinrich, i. Isa Pola, Carlo Ninchi)
^9.40 Almanah, vreme in dnevnik ■30 Tv film: Harem (dram., ZDA 1986, r. Billy Hale, i. Omar Sha-
22.05	DneTOtkGa^dne^, Z ^ Zadnii del) 22-15 Film: La mia terra (dram., ZDA
1959, r. Henry King, i. Rock n m ijtidson, Jean Simmons)
0 os Pnevnik - zadnje vesti
Nadaljevanka: Mastro don Ge-sualdo (2. del)
I C	RAI 2	RAI 3		RTV Ljubljana	| |*#j TV Koper
r—-
11.50	Nadaljevanka: Madame 3ovary (i. Carla Gravina, Paolo Bonacel-li, 2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Aktualno: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere delLestate (vodi Marta Flavi, r. Salvatore Baldazzi)
17.00	Film: Lussaro fantasma (pust., Fr. 1952, r. Maurice Cloche, i. Jean P. Aumont, Virginia Keley)
18.25	Rubrika iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Burt Lancaster, Audrey Hepburn)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.40	Aktualno: L'ago della bilancia -Roma straniera
23.35 Dnevnik
23.45	Filmske novosti
23.50	Šport: atletika - Grand Prix (iz Stockholma)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: 4. evrovizijski natečaj za mlade glasbenike (iz Amsterdama)
15.00	Inf. oddaja: Drobci - Popevke
15.40	Šport: off shore, ameriški foot-ball, kolesarstvo, kotalkanje
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci (pripravili Maria Letizia Gambi-no, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgi-ni, Paolo Luciani)
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Luna senza miele (kom., ZDA 1945, r. Richard Thorpe, i. Esther Williams, Van Johnson)
23.10	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: II successo (kom., It. 1962, r. Mauro Morassi, i. Vittorio Gassman, Anouk Aimee)
9.00	Poletna noč (pon.)
18.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učenost v vrečkah (pon. 1. odd.)
18.50	Otroška oddaja: Čudno, da se ladja ne potopi (Gre za prvo oddajo kratke serije skupnih treh, ki so bile posnete v koprski luki, v izolski ladjedelnici in reškem pristanišču. Otroci bodo iz njih lahko spoznali različne ladje, poklice na ladjah in seveda tiste, ki te poklice opravljajo. V vseh vlogah bo nastopal igralec Pavle Rakovec-Rači.)
19.05	Risanka
19.18 Vreme
19.24 TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
20.45	Dokumentarec meseca
21.30	Dnevnik
21.45	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (15. del) in nenavadna zgodba Pot v nebesa (r. Simon Langton)
0.30 Informativna oddaja za tujce
13.40	Nogomet: Superpokal Amerike (pon.)
16.30	Kolesarstvo^ Tour de France
17.30	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Pogovor z novoizvoljenima slovenskima svetovalcema tržaške občine Anomarijo Kalc (KPI) in Alešem Lokarjem (SSk)
MILJE — Začetek festivala mladinskih gledališč Teatro ragazzi in piazza
ŠTEVERJAN (GO) — Festival narodnozabavne glasbe
TRST — Koncert na jugoslovanskem konzulatu ob dnevu borca
19.30	TVD Stičišče
20.30	Atletika: Grand Prix (prenos iz Stockholma)
21.45	Športni dogodek (ponovitev)
23.15 Dnevnik
.23.25 Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
^ CANALE 5
8-15 NarrižankiTAri 8.40 Aliče, 9.U di vita, 9.30 C Hospital, 10.30 11 nn P,er ainore H.OO Kvizi: Fantasi, G est la vie, \2. mn P10 Slalom n™ ^ar}izanka:Ho 14/n Kad-: Sentieri
15 m P°llor Ki
10.00	Film: Luomo c
(dram., ZDA Frank Borze Charles Bove i -7 n Arthur)
17.00	Nan.: II mio am ky, 17.30 Lalbe mele, 18.00 I
ion„ del guinto pian
18.30	Kvizi: Tuttinh 19.10 Cantanc tando, 19.50 Ti lie e marito
20.30	Nanizanki: 21.30 II profu successo
22.30	Kviz: Passiamo te insieme
23.15 Film: Operazii cero (krim., ZE r. J. Leo Manki James Mason, le Darrieux) 1-15 Nanizanka: Spi

8.30 Nanizanka: 9.15 Film: Silen: (kom., It. 19
Campogalliani, i. Ma-riella Lotti)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a quei due
20.30	Film: Il elan dei sicilia-ni (krim., Fr. 1969, r. Henri Verneuil, i. Jean Gabin, Alain Delon)
22.50 Film: La Certosa di Parma - L'ombra del patibolo (dram., Fr. 1947, r. Henri Verneuil, i. Gerard Philipe, Maria Cesares)
1.00 Nanizanki: Petrocelli, 1.55 Vegas
ITALIaT^
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovnTOn
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice dinotte
fiadil TELEPADOVA
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Trilogia del ter-rore (srh., ZDA 1975, r. Dan Curtis, i. Karen Black, Robert Burton)
21.55 Film: La časa che non voleva morire (srh.,
ZDA 1970, r. John Mo-xey, i. Michael An-dersson, Barbara Stan-wyck)
23.15	Nanizanka: Switch
0.30 Film:Macisteallmfer-
no (pust., It. 1962, r. Riccardo Freda, i. Kirk Morris, Helene Chanel)
F^	TELEFRIULI
15.30	Risanke
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storia nel-laprateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Simf. orkester RTV-Lj ; 11.40 PoT dnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaretm (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas harmonike; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (3. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel A la carfe; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operete.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz na 25-007;
14.05	Novosti naše diskoteke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17,30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Zabavna glasba; 16.00 Popevka tedna;
16.05	Glasba; 16.50 Knjige v izložbi;
17.00	Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Arenaturist; 18.30 Musič Business;
19.00	Glasbene novosti.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00. Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val.
Slovesnost je bila v nedeljo popoldne na Humu
Števerjan in Kojsko dokončno pobratena
Kojsko in Števerjan sta od nedelje 3. julija 1988 dokončno pobratena. Listino o pobratenju sta v nedeljo popoldne na slovesnosti v Kulturnem domu na Humu podpisala predsednik Krajevne skupnosti Kojsko Kazimir Pahor in župan Steverjana Ivan Humar. Gre za zaključno fazo postopka o pobratenju, ki je trajal več let, saj je bilo treba zadostiti raznim političnim ter birokratskim formalnostim, imel prvo fazo na svečanosti v Števerjanu letošnjega 9. aprila, dobil zadnji pečat na jugoslovanski strani, na Humu, v nedeljo 3. julija.
Naše pobratenje ni nič novega, so povedali govorniki: predsednik Krajevne skupnosti Kojsko Kazimir Pahor, števerjanski župan Ivan Humar, zastopnik krajeynih skupnosti novogoriške občine Škrlj, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Albert Bevčič. Kojsko in Števerjan so stoletja bili v neposredni soseščini. Sklepale so se sorodstvene vezi. Ljudi je vezala ista usoda. Skupno so garali na domači zemlji, ki je bila last graščakov in drugih gospodarjev. Skupno so se borili za golo preživljanje. Skupno so morali med prvo vojno v begunstvo, ko je tod divjala vojna in so bile njih domačije porušene. Skupno so trpeli pod fašizmom, ki jih je hotel raznaro-
diti. Skupno so ljudje teh krajev šli med partizane, skupno so se borili proti fašizmu. Leta 1947 se je tu zarezala državna meja, ki je ločila ljudi, ki so \stoletja živeli v istem prostoru, v prijateljstvu in sodelovanju med seboj.
Stare vezi pa niso bile pretrgane. Kmalu so se obnovili stiki med nekdanjimi partizanskimi borci, med kulturniki in športniki, med občinskimi upravitelji, med ljudstvom nasploh, pa čeprav so ljudje istega naroda živeli in živijo v dveh različnih državah, v dveh različnih družbenih sistemih.
Življenje v Brdih 'je danes precej drugačno od tistega pred leti, so poudarili jugoslovanski govorniki, še zlasti predsednik Krajevne skupnosti Kazimir Pahor, ki je naredil tudi obračun storjenega dela v njegovem okolišu in nakazal smernice za bodoče delovanje. V Kojskem namreč te dni imajo krajevni praznik, v počastitev Dneva borca. Sabotinska cesta, odprta pred tremi leti, je prinesla veliko dobrega v ta del Brd, približal jih je svetu. Kmetijsko gospodarstvo se čedalje bolj razvija, gradijo se nove stavbe in popravljajo stare, popravljene so bile ceste, obnavlja se briško središče Šmartno. Dokončno bo treba še urediti vodovodno omrežje. V Kojskem
bodo kmalu uredili ambulanto in nekaj drugih servisov. Vse to na zahtevo in zanimanje ter s prizadevnostjo občanov.
Župan Ivan Humar je domačinom podaril sliko števerjanskega umetnika Vladimira Klanjščka. Pozdrave so prinesli še zastopniki krajevnih skupnosti Braslovče in Matulji, ki so pobrateni s Kojskim, ter zastopnik društva Sedej iz Števerjana.
Ko sta Pahor in Humar podpisala
listino je pel Briški oktet. Taisti je sodeloval tudi v kulturnem programu, v katerem so_ sodelovali še zbor Lojze Hlede iz Števerjana, ženski pevski zbor iz Matulijev, folklorna skupina iz istega kraja, gojenci šole Glasbene matice iz Steverjana, gojenci glasbenega tečaja iz Kojskega in osnovnošolski učenci prav tako iz Kojskega.
Po uradnem delu svečanosti, ki je potekala v Kulturnem domu, se je na prostem nadaljevala ljudska veselica.
Tudi letos uspeh festivala v Steverjana
Ansambel Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic je zmagovalec letošnjega 18. festivala narodnozabavne glasbe, ki je bil v soboto in nedeljo v Števerjanu, v priredbi tamkajšnjega društva Sedej in ansambla Lojze Hlede.
Oba večera je prišlo na prireditveni prostor veliko ljudi, kar kaže na zanimanje publike za take prireditve, pa čeprav sami organizatorji menijo, da bi morali v programu nekaj spremeniti. Medtem ko se je sobotna prireditev odvijala na prostem, je bila tista v nedeljo zvečer zaradi dežja v zaprtem prostoru. Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljši zapis o letošnjem festivalu prinesli v jutrišnji številki našega dnevnika.
OBVESTILO NAROČNIKOM
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju poletnih počitnic, da obvestijo Upravo PD v Gorici (tel. 0481-83382, vsak dan, razen nedelje, od 9. do 13. ure in od 15. do 18.30), o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava PD
V nedeljo so v Vitovljah pokopali mali žrtvi
Štiri dni že zaman iščejo očeta ki je osumljen umora svojih otrok
Enote milice, civilne zaščite in številni prostovoljci so še včeraj nadaljevali z obsežno akcijo iskanja 4Dietnega Zdravka Rijavca, moža, ki je močno osumljen, da je v petek zjutraj v Vitovljah v trenutku nerazsodnosti zadavil 4-letnega sinčka in 9-letno hčerko. Dogodek je možno pretresel javnost na širšem območju in je že tri dni v središču komentarjev ter najrazličnejših, vendar povečini neutemeljenih govoric.
Največ je med ljudmi ugibanj o tem, kje bi Rijavec lahko bil. Zadnjič so ga videli v petek zvečer v Žičah, majhni vasici nedaleč od Vitovelj, pod obronki Trnovske planote. Mož se je tam javil pri očetovem bratrancu Adolfu Peršiču, nato pa takoj pobegnil. Od takrat ga, kot kaže, ni nihče več zagotovo videl. V vasi in okolici se sicer množijo vesti, da naj bi ga kdo videl v enem kraju, drugi v drugem. Zelo verjetno je, da so vse te govorice neutemeljene in da kažejo že na neke vrste kolektivno psihozo.
Nekateri so tako prisegali, da so v noči od sobote na nedeljo sredi noči slišali zvonjenje iz odmaknjene cerkvice nad Vitovljami. Vest se je nato ' obogatila" še z drugimi okoliščinami, kot na primer, da so na vratih cerkvice našli znake vloma in naj bi vse to pomenilo, da se je osumljenec v noči zatekel prav v /rerkev. Včeraj smo skušali preveriti utemeljenost teh govoric, pa kaže, da niso osnovane na nobenem ugotovljenem dejstvu in da so torej neresnične.
Iskanje se je torej včeraj nadaljevalo. Enote milice in civilne zaščite so že v soboto in nedeljo prečesale okolico Vitovelj in drugih bližnjih vasi tja do Batuj, kjer so v soboto našli Rijavčev avto. V nedeljo in včeraj, ko je bil ob dnevu borca dela prost dan, so se akciji pridružili številni lovci in doma-
čini. Čeprav se pri iskanju poslužujejo tudi izurjenih psov, zaenkrat o bežečemu ni nobenih vesti.
Vsiljuje se vprašanje, ali je sploh še živ. Zdi se, da je v petek odšel od doma oblečen v samo srajco in kratke hlače, v nedeljo pa je tudi nad Vipavsko dolino divjalo silovito neurje. Nihče ne ve, če je morda našel kako zatočišče, ali ni lačen (včeraj je bil zdoma že četrti dan, po vsej verjetnosti brez hrane), premražen in premočen obnemogel.
V nedeljo popoldne so v Vitovljah pokopali trupelci 4-letnega Sebastijana in njegove 9-letne sestrice Ksenije. Vsa vas in okolica sta se strnili okrog njune mame Vande in drugih svojcev, ki z izrednim pogumom in dostojan-
stvom preživljajo te težke trenutke. Pogreba se je udeležila velika množica, po ocenah okrog 2 tisoč ljudi. V času obreda, ki ga je imel župnik na Oseku Zdenko Premrl, in žalnega sprevoda do domačega pokopališča je življenje v vseh bližnjih vaseh povsem zamrlo v znak žalovanja.
Dežurni preiskovalni sodnik v Novi Gorici Igor Majnik nam je včeraj popoldne lahko le potrdil, da se iskanje še nadaljuje. Včerajšnji praznični dan in skrajna previdnost preiskovalcev sta nam doslej preprečila, da bi dobili uradne informacije o drugih podrobnostih, napovedujejo pa, da bodo morda danes na tiskovni konferenci povedali kaj več o dogodku, ki je upravičeno pretresel in vznemiril javnost v naših krajih.
Služboval je v Štandrežu
Samomor karabinjerja
V soboto si je v Štandrežu vzel življenje 26-letni karabinjer Carmelo Scalisi. Vest o tragičnem dogodku je pretresla goriško javnost, zlasti Scali-sijeve sodelavce, ki si niso znali razložiti njegove odločitve za poslednji korak, saj so ga poznali kot veselega in navidez brezskrbnega fanta.
Včeraj smo izvedeli, da je pokojnik pustil pismo. V njem namiguje na občutek manjvrednosti do žene, ki je učiteljica. Sam je prav pred kratkim na tečaju 150 ur dosegel srednješolsko diplomo. Morda mu to še ni bilo dovolj in je postal sam žrtev mentalitete, po kateri mora žena biti podrejena moškemu. V pismu se mladenič oprošča za dejanje in prosi sorodnike, naj skrbijo za otroka, par let staro deklico
in drugega otroka, ki ga žena šele pričakuje. Scalisija bodo pokopali v Ca-tanii, odkoder je bil doma.
Karabinjerji so vest o samomoru javili šele v nedeljo. Pokojni Scalisi bi moral v soboto popoldne nastopiti na službenem mestu v štandreški karabinjerski postaji v popoldanskih urah. Ker ga ni bilo od nikoder, so sodelavci šli na njegov dom v Ulico Montecucco 3. Tam so ga našli mrtvega v fotelju dnevne sobe. Poleg trupla je ležala pištola, s katero si je 26-letni karabinjer v trenutku obupa vzel življenje.
Scalisijeve žene v soboto ni bilo doma, ker je odšla s hčerko v Čento na obisk k sorodnikom. O tragičnem dogodku je izvedela šele v sobotnih poznih urah.
Najbolj dramatično je bilo na Rojcah
Silovito neurje v Gorici
V	nedeljo je letošnje čudno poletje pokazalo zobe goriškim prebivalcem. Ob pol šestih se je namreč nenadoma nad vso goriško pokrajino ulila močna ploha. Neurje je najbolj prizadelo mestni predel okoli občinskega atletskega stadiona na Rojcah, kjer je zračni vrtinec povzročil nemalo škode. Močan veter je v Ulici Campagnuzza podrl kar dva električna droga, na dvorišču vile, kjer živi družina Stabile, pa je izril večje drevo, ki je nato padlo na cestišče.
V	dvajsetminutnem "sodnem dnevu" je bil položaj sila dramatičen. V telefonski centrali goriških gasilcev je telefon nenehno zvonil, saj sta silen veter in močna ploha polomila več manjših in večjih drevesnih vej v raznih mestnih predelih. Gasilci, policija in tehniki Enela so imeli polne roke dela, da so skušali v najkrajšem času popraviti škodo nenadnega nedeljskega neurja.
Gasilci so posegli v Svetogorski ulici, v Ulici Alviano in v Ulici delle Grappate, kjer so odstranili nekaj napol zlomljenega vejevja. Kot smo že omenili, je bilo najbolj dramatično na Rojcah, kjer je en električni drog padel na avtomobil nekega tržaškega atleta — v nedeljo so namreč na Rojcah bila na sporedu atletska tekmovanja,
ki so jih po uvodnih tekmah prekinili zaradi neugodnega vremena — in ga popolnoma zmečkal. Zračni vrtinec je poškodoval tudi nekatere hišne ograje.
Gasilci so morali pohiteti tudi v Šlovrenc, kjer je strela poškodovala električni transformator, ki je ležal na vrhu nekega droga. Člani mestne civilne zaščite so nemudoma sprožili alarm, da bi preprečili morebitno poplavo Korna in Vrtojbice, ki pa na srečo nista prekoračila bregov. Ob šesti uri je ponovno posijalo sonce, kar je gasilcem in tehnikom Enela omogočilo čimhitrejšo odpravo številnih okvar.
Nesreča v Tržiču
V Tržiču se je včeraj okoli 8. ure pripetila lažja nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov sta v Ulici Isonzo med seboj trčila motociklist in kolesar. Oba ponesrečenca so nemudoma prepeljali v tržiško bolnišnico.
Relativno težje poškodbe je dobil kolesar Roberto Morri, ki ga sicer niso pridržali v bolnišnici, vendar se bo moral zaradi naloma ključnice zdraviti celih 30 dni. Motorist Pietro Panunzio je zadobil močnejši udarec v glavo in si je izvinil gleženj. Okreval bo v 15 dneh.
Vrste v anagrafskem uradu
Ves včerajšnji dopoldan so bile v anagrafskem uradu na županstvu dolge vrste ljudi. Tistim, ki zahtevajo razna potrdila za najrazličnejše potrebe kot tudi osebne izkaznice, so se pridružili starši otrok, ki jih bodo vpisali v nižjo srednjo šolo. Na pristojne šole morajo starši otrok, ki prihajajo iz ljudskih šol, nesti tudi osebno potrdilo novopečenih študentov. Rok za vpis v srednje šole zapade čez dva dni. Običaj pa je že, da vsi počakamo na zadnji trenutek, da si priskrbimo dokumente in tudi da v zadnjem trenutku vložimo prošnjo. Tako je tudi tokrat s temi dokumenti, ki so potrebni za vpis v šolo. Seveda so uradniki imeli včeraj vse polno dela. Ljudje, ki so čakali v vrsti, pa so negodovali zaradi dolgega čakanja.
Samomor na Stari gori
Ob dvojnem umoru v Vitovljah je na novogoriškem območju močno odjeknila tudi vest o samomoru mladega moškega. Do tega je, na osnovi informacij, ki smo jih uspeli zbrati, prišlo v petek na Stari gori pri Novi Gorici. Svoj tragični naklep naj bi mož izvedel tako, da se je obesil. Naključje, ki nekoliko preseneča, je, da je bil doma iz Ozeljana, nedaleč od Vitovelj. Ta dogodek, dvojni umor v Vitovljah, pa še samomor karabinjerja v Štandrežu in sobotni poskus samomora 15-letnega dekleta v Gorici, dejansko predstavljajo vznemirljivo zaporedje žalostnih dogodkov. Med njimi seveda ni nobene direktne povezave, povzročili pa so različna ugibanja o možnih vplivih vremena zlasti na prihično labilne osebe
jadrna	V petek, 8. julija, ob 20.30
	Prvič na Goriškem gradu!
JU	Plesna skupina
	KAZINA
	iz Ljubljane %
Predprodaja vstopnic:	
v Kulturnem domu (tel. 33288) v dopoldanskih urah	
Najuspešnejšemu ribiču FRANKU PAHORJU čestita ob 18. rojstnem dnevu
Ribiško društvo Vipava
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Philadelphia experi-ment«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Karin e Barbara super sexy stars«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Pink Floyd - Zid«, 20.30 »Mad Max III.«.
DESKLE 19.30 »Smrtonosni plen«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Ladislava Mise-ri iz bolnišnice sv. Janeza od Boga na glavno pokopališče.
V četrtek se bo začela razprava v ministrskem svetu
Novi vladni energetski načrt za manj onesnažujočo energijo
RIM — Vse kaže, da se je Italija odpovedala jedrskim elektrarnam, To je namreč osnovna značilnost energetskega načrta, ki ga pripravlja minister za industrijo Adolf o 'Battaglia in ki bo v četrtek predstavljen ministrskemu svetu. Ta odločitev je izzvala v političnih krogih vrsto podtalnih polemik, zato pa je minister Battaglia v prejšnjih dneh seznanil novinarje le z osnovnimi smernicami načrta, ki bo v Podrobnostih znan v četrtek.
Osnovni problem, ki so si ga zastavili sestavljale! energetskega načrta, je, kako uskladiti potrebo po vse večjih količinah energije (Italija bo v prihodnjih sedmih letih potrebovala dodatnih 14 tisoč megavatov) z varstvom okolja in ne da bi breme dodatnih stroškov padlo na proizvodno struktu-r°- Zato bodo v novem energetskem načrtu navedene vse tiste normativne spremembe, ki bodo morale biti te-fnelj za strateške vladne izbire do leta 2000.
Osnovna značilnost energetskega načrta je odpoved jedrskim elektrarnam in velika pozornost do okolja. Minister Battaglia je že napovedal, da ho to imelo določeno ekonomsko ceno, protivrednost pa bo bolj zaščiteno okolje. Energija bo zato dražja, yendar vse kaže, da bo višjo ceno plačal porabnik, medtem ko bo vlada pa-zda, da ne prizadene v preveliki meri Proizvodnega sektorja.
Glavni cilji, ki jih zasleduje načrt, so varčevanje z energijo, zaščita okolja, konkurenčnost proizvodnega sektorja, razvoj domačih energetskih virov in uvoz različnih virov energije, da bo Italija vse manj odvisna od enega samega območja, kot je se dogajalo doslej z nafto.
Načrt nakazuje zelo razčlenjeno politiko cen, da bo povsem usklajen s cilji energetske in gospodarske politike v državi. Najvišjo ceno bo moral zato plačati potrošnik, medtem ko bo manjše breme za proizvodnjo. Načrt predvideva nadalje vse večjo tehnično obveščenost in osveščenost uporabnikov, zamenjavo strojev, ki trošijo preveč energije, obenem pa tudi vrsto ukrepov, ki naj spodbujajo k varčevanju. Sestavljale! razmišljajo tudi o davčnih prijemih, ki naj bi spodbudili zlasti v industriji k varčevanju z energijo.
Eno od glavnih sredstev, ki jih navaja načrt, je skupna proizvodnja električne energije in toplote. Na ta način naj bi znatno prihranili, saj bi bili viri energije izkoriščeni v veliko večji meri. Italija je pred časom precej razvila to področje skupne proizvodnje, nato pa ga je opustila. Po novem načrtu je bistvenega pomena tudi izkoriščanje metana, ki je dokaj čist vir energije in ima poleg tega znatno kalorično vrednost. Poleg tega pa bo treba v večji meri izkoriščati sončno
energijo, geotermične vire in hidroe-lektrične vire. K temu načrt dodaja še nujnost raziskovalnega dela za boljše izkoriščanje goriv od nafte do naravnih plinov in premoga. Vsak nov načrt pa mora predvideti tudi vpliv naprav za proizvajanje energije na okolje.
V namenih ministra mora energetski načrt biti zelo prožno orodje, ki se ga lahko sproti prilagaja potrebam in naj omogoči boljše upravljanje energetskih virov. Na institucionalni ravni pa načrt predvideva okrepitev osrednjih teles in oblikovanje Višjega sveta za energijo ter generalnega tajništva za energijo, ki naj bi skrbel za nadzorovanje nad uresničevanjem načrta in za ocenjevanje problemov, ki bi se sproti pojavili.
Osnovne smernice načrta so že izzvale precejšnjo polemiko med strankami. Socialisti so dokaj zadovoljni z njim, ker odpravlja nuklearke, ostali pa se bojijo, da je minister Battaglia preveč popustil socialistom. Liberalci so že poudarili, da se jim zdi popolno preziranje jedrske energije nedopustno, demokristjani pa ne prikrivajo svojega nezadovoljstva. Slika pa bo vsekakor jasnejša v četrtek, ko bo energetski načrt prišel na rešeto ministrskega sveta. Na ministrstvu za industrijo so ob vseh teh težavah zelo previdni. Upajo, da bo načrt lahko odobren pred koncem meseca, nihče pa ne bi ob takem predvidevanju tvegal stave, kajti načrt načenja res kopico zahtevnih problemov.
. RIM — Inflacijska stopnja v Italiji Je bila v prvem letošnjem polletju 4,9-odstotna. Tako izhaja iz podatkov državnega statističnega zavoda JSTAT, ki je ugotovil, da so v juniju cene blaga in storitev narasle za 0,3 °dstotka v primerjavi z majem, kar Pomeni 4,9-odstotno inflacijsko stop-bjo v enem letu. Prirastek je isti kot y maju, medtem ko je bila junija tani inflacijska stopnja 4,1-odstotna.
Po podatkih ISTAT je inflacijska stopnja letos vselej nihala med 4,9
Inflacija
4,9-odstotna
in 5 odstotki. Petodstotna je bila v januarju in v aprilu, v ostalih mesecih pa za desetinko odstotka nižja.
Podražitve dobrin in storitev v »košari« so bile po podatkih ISTAT v juniju sledeče: prehrana +0,8 od sto (največ so se podražile povrtnine), obleka +0,2 od sto, elektrika in go-
riva -0,2 od sto, stanovanja brez spremembe, dobrine in storitve +0,3 od sto. Iz podatkov izhaja tudi, da je naraščanje dobrin in storitev z nadzorovano ceno (celoletna osnova) 4,3-odstotno, medtem ko je prirastek cen dobrin in storitev, ki jih svobodno oblikuje trg, 5-odstoten. Po področjih pa je stanje sledeče: prehrana + 3,7 od sto, obleka +5,6 od sto, elektrika in goriva +4,1 od sto, stanovanje + 6,5 od sto, dobrine in storitve + 5,4 od sto.
S popolno prenovitvijo prostorov
Pri Koršiču praznovali 25-letnico delovanja
»Z obrtno dejavnostjo sem se pričel ukvarjati že leta 1963: močno sem si želel ustvarjalnega dela, vendar sem imel le torbo z nekaj orOdja in zvrhano malho načrtov, upov in predvsem trdne volje do dela«. S temi besedami je Anton Koršič ponazoril smisel svojega 25-letnega dela ob odprtju novih prodajnih prostorov njegove trgovine s pohištvom. Želje niso ostale le želje, pač pa so načrti postajali iz leta v leto stvarnost. Prišla je gradnja delavnice, sledil je najem trgovine in kasnejši odkup. Potrebne so bile adaptacije in ko je prostor postal preskromen, je bilo potrebno dokupiti še dodatna skladišča.
Gostje, ki so sodelovali na sprejemu ob 25-letnici delovanja in otvoritvi prenovljenih prostorov, so imeli tako priložnost videti sodobno urejeno trgovino s pohištvom. Ob obisku pa so lahko ugotovili, da Korsičeva trgovina ni le prodajalna pač pa projektantski biro, ki pohištvo prilagaja željam iri prostoru, s katerim razpolaga kupec.
Gospod Koršič sedaj ni več sam: žena mu je sicer stala ob strani že od samega začetka, sedaj pa sta se polnopravno vključili v podjetje tudi hčerki, ki skrbita za vodenje
podjetja in za arhitektonske rešitve pri urejanju bivalnih prostorov.
Anton Koršič je ob zaključku svojega nagovora podčrtal, da je umetnost uspeha predvsem v trdni volji do dela, do ustvarjanja. Te besede so bile namenjene predvsem mladini, saj možnosti samostojnega dela niso izčrpane in potrebni sta le iznajdljivost in vztrajnost.V nasprotnem primeru je že prva ovira nepremostljiva.
Ob otvoritvi novih prostorov je g. Koršič organiziral tudi razstavo slik krajevnih umetnikov in sicer Bambiča, Kosiča in Palčiča, katerim gre iskrena zahvala, da so s svojo prisotnostjo obogatili otvoritev.
Lastnik se je nato zahvalil vsem odjemalcem, ki so mu doslej izkazali zaupanje, podjetjem, ki so sodelovala pri prenovitvi trgovine, osebju in SDGZ, v katerem je včlanjeni od vsega začetka. Ob koncu pa je poudaril, da se s prenovitvijo trgovine prenavljanje podjetja še ni končalo, saj ima v programu nabavo tudi sodobnega elektronskega računalnika, da bo lahko še bolje in hitreje ustregel željam klientov.
Na sliki: Ob otvoritvi se je ves kolektiv podjetja ponosno nastavil fotografu
Banca
Agricola
i Aanc ka bai
■lil
L-
Goric


ilt

■■
NAJBOUŠl POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V
^		1.7.	4. 7.
USadne KOTACIJE		
p,enerali		87300	87300
Lloyd		17100
			7200	7190
		42600
[JAS rjSp		16000	16150
Sai		17220
“ai risp		7310	7450
Nj°ntedison 		1809	7450
^ontedison risp		850	855
Pirelli	2650	2688
^!re»i risp		2565	2585
;lrelli risp. nc 		1535	1540
Snia	2260	2235
jjhia risp		2180	2180
^nla risp. nc		1175	1170
Rinascente		4235	4200
jpnascente priv		2300	2300
mnascente risp		2630	2610
^remuda 		1900	1900
remuda risp		1850	1850
o|p	2385	2445
?lp risp			2250
jastogi			260
^rnau			2370
1. 7.	4. 7.
............................ 5950	5950
Gerolimich............... 89	91
Gerolimich risp.......... 91	92
SME ........................ 2120	2110
Štet........................ 3220	3240
Štet W 10 ................... 950	960
Štet W 9 .................... 470	475
Štet risp................... 2780	2810
Tripcovich ................. 5330	5420
Tripcovich risp. nc......... 2310	2300
Att. Immobiliari ........... 2900	2970
FIAT ....................... 9410	9499
FIAT priv................... 5945	6018
FIAT risp................... 6025	6120
Gilardini.................. 11700	11700
Gilardini risp.............. 9050	9100
Dalmine...................... 235	240
Marzotto.................... 4550	4600
Marzotto risp............... 4500	4500
Marzotto risp. nc........... 3650	3680
NEURADNO TRŽIŠČE_________________________
I. C. C. U................... 605	605
SO. PRO. ZOO................. 950	950
Carnica Ass................ 11300	11300
____________________________4. 7. • spr, %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP januar 1989 12,5% . . .	101,70 —0,05
BTP julij 1988 12,5% ..... 100,00
BTP nov. 1988 12,5%________  101,10	—0,10
BTP okt. 1988 12,5% ........ 100,80	+0,05
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_________________
CCT ECU	1982/89	13% ...	107,00	+0,05
CCT ECU	1982/89	14% . . .	103,70	—0,29
CCT ECU	1983/90	11,5% . .	108,50	+0,37
CCT ECU	1984/91	11,25% .	109,80	+0,37
CCT ECU	1984/92	10,5% . .	109,50	—0,54
CCT ECU	1985/93	9% ....	104,40	—
CCT ECU	1985/93 9,6% . . .	106,40	—
CCT ECU	1985/93	8,75% . .	103,80	—
CCT ECU	1985/93	9,75% . .	106,90	—0,47
CCT april 1992 10%........... 97,40	—
CCT julij 1992 IND........... 97,70	+0,05
CCT januar 1991 IND.......	99,10	—6,05
CCT julij 1993 .............. 95,35	—0,05
| CCT december 1990 IND . .	99,95	—
4. 7. spr. %
CCT februar 1991 IND ....	99,10	+0,15
CCT februar 1997 ........... 93,30	—0,05
CCT junij 1993 CV IND____	94,90	—
CCT marec 1991 IND.......	99,30	—0,05
CCT nov. 1993 CV IND_____	95,55	+0,05
CCT sept. 1993 CV IND ...	94,35	—0,05
CCT avgust 1992 ............ 98,00	—
CCT avgust 1993 ............ 94,55	+0,05
CCT 1983/93 TR 2,5%_________ 91,85	+0,33
CCT avgust 1988/93 IND . . 100,10 —0,05
CCT avgust 1990 IND......	99,25	+0,10
CCT avgust 1991 IND......	100,25	—
CCT avgust 1995 IND......	93,25	+0,16
CCT avgust 1996 ............ 93,50	+0,75
CCT april 1991 IND ........ 100,65	—0,10
CCT april 1992 ............. 97,10	—0,15
CCT april 1995 IND ......... 92,05	—
CCT april 1996 .... ........ 92,50	+0,16
CCT december 1990 IND . .	101,95	+0,15
CCT december 1991 IND . .	99,90	- —
CCT december 1995 IND . .	93,75	—0,05
CCT december 1996 IND . .	93,15	—
I1
■ ■
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE


v
~_____________________________4, 7. spr. %	____________
ŽIVILSKAJNDUSTRIJA - KMETIJSTVO _________ Unicem ....
Alivar . . .	qm\t\	Unicem risp.
Buitoni......9350 z
Eridania.................... 4155	+2 59
eru9'na.................... 3740	—3+6
Zavarovalstvo - bančništvo_______________
Alleanza Ass............... 45030	+0,06
2'manza Ass. risp. por. . . .	46600	+1,30
?Ssltalla.................. 16545	+0,09
l ulsonia .................. 2399	—0,45
patina Ass. ord............ 15510	—0,25
generali Ass................. 87310	—0,10
2®"a,Ass................... 10765	+1,46
I be'lle .................. 86000	—0,86
La Fondiaria spa......... 61000	+0,82
La Previdente ............... 23300	+0,82
* R?^d Adriatico ............ 17100	+0,58
fra4.................. 42600	+ 1,50
PAS risp. port............. 16140	+0,88
'oro ord................... 18105	+0,02
Ubipol priv................ 17360	+1,04
“a.nca Comm. Italiana____	2045	+0,73
“anco dl Roma ................ 5625	—
Uredilo Italiano ........... 1095	+0,36
'nter^nca ord................ 17425	+0 20
Mediobanca................... 18940	+0,31
papirna industrija - cement
part. Burgo ord............ 13875	—0,17
LEspresso.................... 24800	+1,26
mondadori ................... 20700	+1,97
Mondadon priv................. 8420	—0,05
r°"graf; Editoriale......	5010	+0,20	Ansaldo Trasporti
mentir .................. 2980	+2,47	Tecnomasio........
Italcementi..............’ 166675	+0,911 ESastogi .......
4. 7. spr, %
19450	+0,51
8770	+1,97
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 			 2301	—0,17
Fidenza Vetrar 1000		 5835	+ 0,43
Italgas 			 1850	+ 0,27
Mira Lanza			 40100	—0,49
Montedison 1000 . .		 1831	+ 1,44
Montefibre 			 1781	+ 0,56
Pirelli 			 2688	+ 1,39
Pirelli risp			 2583	+ 0,70
Recordati ord			 7625	+ 0,26
Saffa			 7250	+ 1,75
Siossigeno			 25200	+ 0,80
Snia BPD 			 2255	—
Snia Fibre 			 1400	+ 1,81
Snia Tecnopolimeri		 4010	—
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 4230	+ 0,61
Silos Genova			 539	—3,23
Standa 			 19160	—0,20
Standa risp. port. . .		 6900	—0,14
Alitalia cat. A			 2369	—0,71
Alitalia priv			 1398	+ 0,21
Italcable			 10400	+ 0,43
SIP 			 2430	+ 1,79
SIP risp. port			 2205	+ 0,68
Sirti			 8050	+ 0,63
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
4900	+0,82
1620 +0,62 263	+ 0,76
	4. 7.	spr. %
Bonifiche Slele 		26200	+ 0,76
Bonifiche Slele risp		8880	+ 4,10
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5612	—0,31
CIR risp		5530	—0,36
Cofide		5590	+ 1,35
Comau Finanziaria 		2370	+ 2,37
Editoriale SpA 		2855	+ 0,17
Euromobiliare 		6080	—0,32
Ferruzzi Agric		1485	+ 1,22
Fidis 		5985	+ 0,58
Fimpar 		1300	+ 1,96
Finarte 		3110	+ 0,48
Fiscambi Holding		6282	+ 1,15
Fiscambi risp		1790	—1,10
Fornara 		2150	+ 2,38
Gale 		30600	+ 4,79
Gemina		1355	+ 0,37
Gemina risp		1285	—0,46
Gerolimich		90,50	+ 1,68
Gerolimich risp. port. . . .	91,75	+ 0,27
IFl priv		16500	+ 2,29
IFIL fraz		3440	+ 2,10
IFIL risp. port. fraz. 		1972	+ 1,64
Iniziativa Meta		10501	—0,74
Iniziativa Meta risp		3801	—
Italmobiliare		. 107700	+ 0,65
Pirelli & C		4481	+ 1,84
Riva Finanziaria 		9870	+ 0,71
Sabaudia Finanziaria . . .	1761	+ 0,05
Sabaudia risp. nc 		1051	—3,04
Saes		1555	+ 0,12
SME 		2100	+ 0,04
SMI Metglli		2119	—0,51
SMI risp		1810	—0,27
SOGEFI		4420	+ 0,22
Štet		3243	+ 1,02
Štet risp. port		2814	+ 1,29
________________________________4. 7. spr. %
Tripcovich ................ 5420	+1,68
Tripcovich risp. nc........	2301 —0,38
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO
Attiv. Immobiliari		2970	+ 2,41
Calcestruzzi		9950	—
Cogefar 		4950	+ 1,22
Del Favero		3805	+ 1,46
Grassetto SpA 		9160	—0,43
IMM Metanopoli		1072	—0,27
Risanamento Napol! . . .	15200	+ 2,63
Vianini 		2850	+ 0,70
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord			 2400	+ 3,44
Danieli & C			 5310	+ 0,18
Data Consyst			 •	8605	+ 1,24
Fiar SpA			 13800	+ 1,47
Fiat ord			 9510	+ 1,07
Fiat priv			 6020	+ 1,43
Fiat risp			 6149	+ 2,46
Franco Toši 			 16100	—0,30
Gilardini			 11750	+ 0,42
Magneti Marelli . . . .		 2820	+ 2,99
Merloni			 1515	+ 0,63
Necchi ord			 2474	—0,24
Olivetti ord			 10035	—0,74
Olivetti priv			 5780	+ 1,42
Pininfarina			 8650	+ 1,16
Rodriguez SpA			 9900	—0,50
Safilo 			 5600	—0,88
Safilo risp			 5250	+ 2,94
Saipem			 2029	+ 1,45
Saipem risp			 2190	+ 4,78
Teknecomp 			 1160	—0,42
4. 7. spr. %
CCT ECU febr. 1994 ......... 103,80	—
CCT ECU maj 1994 ............ 94,95	—
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	100,30	—
CCT ENI avg. 1988 IND ...	100,20 •	—
CCT februar 1991 IND_________	101,90	—
CCT februar 1992 IND_________	98,70	—
CCT februar 1992 9,8% . . .	100,00	—
CCT februar 1995 IND ....	98,25	+0,51
CCT februar 1996 ............ 94,80	+0,05
CCT februar 1997 IND_________	93,25	—0,16
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,50	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,70	—
CCT jan. 90 USL 12,5%	.	.	.	102,40	0,15
CgT januar 1991 IND........	101,95	—0,05
CCT januar 1992 IND........	100,00	—
CCT januar 1992 11%_____ 100,80	+0,15
CCT januar 1996 ............. 94,70	+0,11
CCT januar 1996 CV IND	.	.	96,00	—3,03
CCT januar 1997 IND..........	93,90	+0,05
CCT januar 1995 IND..........	92,65	0,05
CCT januar 1996 IND..........	93,45	—
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	101,15	+0,05
CCT jul. 88 EM 83 IND________	100,00	0,30
CCT julij 1990 IND........... 99,40	—0,10
CCT julij 1991 IND........... 100,45	+0,05
CCT julij 1995 IND ........... 95,50	+0,63
CCT julij 1996 ............... 94,10	+0,11
CCT maj 1991 IND’............ 100,70	—0,05
CCT maj 1992 ................. 96,25	+0,31
CCT maj 1995 IND....... 92,25	+0,44
CCT maj 1996 ................ 92,50	+0,11
CCT maj 1997 IND....... 92,35	—
CCT marec 1991 IND........	100,65	—0,10
CCT marec 1995 IND.........	92,50	+0,11
CCT marec 1996 ..............•	93,20	—
CCT marec 1997 IND.........	92,85	+0,05
CCT nov. 1990 IND....... 99,00	—0,40
CCT nov. 90 EM 83 IND ..	.	101,90	+0,05
CCT nov, 1991 IND......... 100,15	—
CCT nov. 1992 IND....... 97,00	—
CCT nov. 1995 IND............ , 93,40	+0,16
CCT nov. 1996 IND....... 92,85	—0,11
CCT oktober 1993 IND	...	.	95,55	—
CCT okt. 88 EM 83 IND	...	100,40	—0,10
CCT oktober 1990 IND---------	99,00	—
CCT oktober 1991 IND	...	.	100,40	+0,25
CCT oktober 1995 IND	...	.	93,15	+0,16
CCT oktober 1996 IND_________	92,90	—
CCT sep. 88 EM 83 IND . .	.	100,30	—
CCT sep. 1990 IND...... 99,10	—0,10
CCT sep. 1991 IND...... 100,30	—0,05
CCT sep. 1995 IND...... 93,15	+0,16
CCT sep. 1996 IND...... 92,60	+0,11
CTS marec 1994 IND........	71,25	—
CTS april 1994 IND ........... 71,00	+0,14
ED SCOL 1975/90	9% _______ 99,00	+0,51
ED SCOL 1976/91	9% ------- 97,80	—
ED SCOL 1977/92	10%	.,	.	100,00	—
REDIMIBILE 1980	12%	.	.	.	100,90	+0,40
RENDITA —35 5% .............. 76,40 —0,13
Košarka: na finalnem delu kvalifikacij za Seul
Italija in Jugoslavija pričeli z zmago
Prvi dan finalnega dela kvalifikacij za nastop na olimpijskih iger se je končal po predvidevanjih. Manj pričakovane pa so bile težave, s katerimi se je Sovjetska zveza namučila z Grčijo in še zlasti Italija z Veliko'Britanijo.
REZULTATI 1. KOLA Španija - Francija 97:70 (51:35) SZ - Grčija 82:77 (40:36)
Italija - V. Britanija 81:71 (43:37) Jugoslavija - ZRN 108:84 (54:41)
LESTVICA FINALA
Španija	2	2	0	195:134	4
Sov. zveza	2	2	0	193:146	4
Jugoslavija	2	2	0	211:171	4
Italija	2	2	0	183:143	4
Grčija	2	0	2	162:185	0
V. Britanija	2	0	2	135:179	0
ZRN	2	0	2	156:210	0
Francija	2	0	2	141:208	0
DANAŠNJI SPORED 14.00 Francija - Grčija; 16.00 Jugoslavija - Velika Britanija; SZ -ZRN; 21.00 Španija - Italija.
Italija T V. Britanija 81:71 (43:37)
ITALIJA: Gracis 6, Gentile 6, Mag-nifico 15, DelTAgnello 3, Bosa 12, Ves-covi 3, Binelli 5, Riva 26, Della Valle 2, Costa 3.
VELIKA BRITANIJA: Bucknall 9, Way 21, Brown, Hill, Miller 4, Moore 8, Spaid 10, Balogun 7, Tatham 2, Irish 8, Henlan 2.
SODNIKA: Van Renen (Niz.) in Ivanov (Bol.); PM: Italija 26:40; VB 9:16; PON: Spaid (37), Tatham (38), Costa (40), Bucknhall (40); 3 TOČKE: Gentile 1:4, Bosa 0:1, Riva 4:4, Bucknhall 1:3, Way 0:1, Moore 0:5, Irish 1:5; GLEDALCEV: 2 tisoč.
ROTTERDAM Italija se je z muko rešila pred porazom, s katerim bi si verjetno dokončno zapravila vsako upanje na uvrstitev za Seul. Končnih 10 točk razlike namreč ne odraža poteka srečanja, v katerem so Angleži še nekaj minut pred koncem ogrožali »azzurre« (73:69), ki so bili v velikih težavah proti agresivnim nasprotnikom, a tudi so veliko grešili pri izvajanju prostih metov in nasploh v napa-
du. Praktično niso izvajali protinapada.
Seveda bo Gambovo moštvo danes moralo pokazati vse drugačno igro. Čaka ga namreč Španija, proti kateri bi bila ponovitev sinočnjega bledega nastopa gotovo pogubna.
Jugoslavija - ZRN 108:84 (54:41)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 29, Radulovič, Čutura 10, Kukoč 8, Paspalj 17, Obradovič, Radovič, Vrankovič 10, Di-vac 12, pecarski 1, Radja 15, Cvijetiča-nin 6.
ZRN: M. Koch 10, Jochum 5, B. Koch 3, Meyer 6, Baeck 19, Gnad 19, Harnisch 10, Kujawa 8, Fuerst 4.
SODNIKA: Weiland (Kan.) in Jugeb-rand (Fin.); PON: Radja (39); GLEDALCEV: 2 tisoč.
ROTTERDAM — Čeprav je igrala s polovično močjo, je Jugoslavija prepričljivo premagala Zahodno Nemčijo, ki jo vodi prav jugoslovanski trener, Pešič. Izbranci Dušana Ivkoviča so samo v prvih treh minutah dovolili nasprotniku, da preide v vodstvo (7:4), nakar so, zahvaljujoč čvrsti igri v ob-
rambi in razpoloženemu Petroviču v napadu, hitro povedli s 6 točkami razlike (21:15). Zatem visoka zmaga ni bila več v dvomu. Sredi drugega polčasa so »modri« imeli tudi več kot 30 točk prednosti (86:53), tako da je Ivkovič dal možnost vsem, da stopijo na parket.
Danes Jugoslavijo čaka Anglija, ki prav tako ne bi smela biti pretežka ovira, čeprav je namučila »azzurre«.
Stevenson odhaja
HAVANA Sloviti kubanski boksar v težki kategoriji, Teofilo Stevenson, je dokončno obesil rokavice na klin. Za sabo ima 300 dvobojev, v katerih je dosegel 278 zmag, osvojil pa je med drugim 3 olimpijske naslove ter 3 svetovne neaslove med amaterji.
Italijanski rekord na 10.000 m
OSLO Salvatore Antibo je z znamko 27'24"79 popravil italijanski rekord v teku na 10.000 m. Prejšnja znamka ( 27'26"95) je pripadala Fran-cescu Panetti.
s
Po odločitvi FIFA
»Mundial 1994« poverili ZDA
ZURICH — Prvič od leta 1930, ko so ga uvedli, bo svetovno nogometno prvenstvo organizirano izven Evrope ali Južne Amerike. FIFA je namreč prireditev »mun-diala 1994« poverila ZDA, za katere je glasovalo 10 predstavnikov. Druga dva kandidata, Maroko in Brazilija, pa sta dobila 7 oz. le dva glasova.
Odločitev FIFA je slonela na vrsti kriterijev, pri katerih so upoštevali predvsem stadione, trdna zagotovila o inkasih, cestnih in letaliških infrastrukturah, hotelskih zmogljivostih in telekomunikacijah. Pri vsem tem so bile ZDA seveda v veliki prednosti pred Brazilijo in Marokom. V mednarodnih nogometnih krx>gih pa sedaj veliko upajo, da bo prireditev svetovnega prvenstva končno omogočila razmah te popularne panoge tudi v ZDA, kjer nogomet sicer igrajo že celo stoletje, vendar ni nikoli resnično prodrl.
Tenis: moški finale v Wimbledonu
Edberg presenetil
LONDON — Po osmih letih je na slovitem wimbledonskem turnirju spet zavladal Šved: nasledstvo Bjorna Bor-ga je prevzel 22-letni Stefan Edberg, tretji na svetovnih lestvicah ATP. V včerajšnjem nadaljevanju finalnega dvoboja je namreč povsem strl velikega favorita za končno zmago, Zahodnega Nemca Borisa Beckerja, proti kateremu je v dosedanjih 13 srečanjih zmagal le štirikrat. Becker pa včeraj še zdaleč ni spominjal na igralca, ki se je v Wimbledonu uveljavil leta 1985 in 1986. Potem ko je osvojil prvi set, ki se je začel že v nedeljo in ki so ga včeraj dvakrat prekinili in trikrat odložili njegovo nadaljevanje, je drugega zgubil pri tie-breaku, a zatem je povsem
popustil. Verjetno je plačal napore na poti do finala, ko se je srečal z lanskim zmagovalcem Cashom in trenutno najboljšim igralcem na svetu, Len-dlom, medtem ko je Edberg v bistvu imel eno samo težko srečanje, proti Mecirju, proti kateremu je že zgubljal z 2:0, a je zatem tekmo obrnil sebi v prid. Včerajšnji izidi:
Moški posamezno: Edberg (Šve.) -Becker (ZRN) 4:6, 7:6 (7:2), 6:4, 6:2; moške dvojice: Flach, Seguso (ZDA) - Fitzgerald, Jarryd (ZDA, Šve.) 6:4, 2:6, 6:4, 7:6; ženske dvojice: Graf, Sabatini (ZRN, Arg.) - Savčenko, Zvereva (SZ) 6:3, 1:6, 12:10.
Na sliki (AP) vidimo presrečnega Edberga.
Kolesarstvo: na dirki po Franciji
Spremembe na vrhu
ANCENIS (Francija) - V 24 urah je rumena majica na Touru kar trikrat menjala lastnika: potem ko jo je po nedeljski otvoritvi oblekel Italijan Bontempi, je po včerajšnji prvi jutranji etapi šla v roke Kanadčanu Bauerju, po popoldanski etapi na kronometer ekipno (osvojila jo je ekipa Panasonic) pa jo je že nosil Nizozemec Van Vliet.
Na prvi etapi je prišlo do prekinitve, ko so kolesarje zaustavili ladjedelniški delavci, ki so protestirali proti odpustitvi 185 tovarišev. Po prekinitvi je bil najboljši Bauer, a njegovo veselje ni dolgo trajalo. Po etapi na kronometer ekipno (ki se je slabo končala za Bernardovo »Toshibo« in Fignona, ki je za Svojo »Systeme U« zaostal za skoraj 3 minute ter za Carrero, saj je Bontempi zgubil rumeno majico, Zimmermann in Maechler pa sta padla), je namreč njegovo mesto na skupni lestvici prevzel Van Vliet. Danes čaka kolesarje 3. etapa (Nantes - Le Mans, 213,5 km).
Vrstni red 1. etape: 1. Bauer (Kan.), ki je 91,5 km od Poutchateaua do Machecoula prevozil v 2.16'34" s poprečno hitrostjo 40,200 km na uro; 2. Vanderaerden (Bel.) po 8"; 3. Planckaert (Bel.); 4. Phinney (ZDA); 5. Veenstra (Niz.); 6. Kelly (Ir.); 7. De Wilde (Bel.); 8. Dominguez (Šp.); 9. Zanatta (It); Van Der Poel (Niz.) vsi v času Venderaerdna.
Skupna lestvica: 1. Van Vliet (Niz.) 3.H'59 "; 2. Vanderaerden (Bel.) po 14"; 3. Lubberding (Niz.); 4. Breukink (Niz.); 5. Nulens (Bel.),- 6. Winnen (Niz.); 7. Van Lancker (Bel.); 8. De Rooy (Niz.); 9. Bauer (Kan.); 10. Vichot (Fr.), vsi isti čas.
Nogomet: kupoprodajna borza
Težke milijarde za Bertija
MILAN — Nogometna kupoprodajna kampanja se izteka v znamenju mrzličnega lova na tuje in domače nogometne ase, ki naj bi okrepili vrste posameznih ekip. V tem zaključnem sprintu je seveda veliko več govoric in domnev, ki polnijo časopisne stolpce, kot pa resničnih kupčij. Največ prahu je seveda dvignila kupčija, ki sta jo sklenila milanski Inter in Fiorentina za mladega, a že uveljavljenega veznega igralca Nicolo Bertija. Predsednik milanskega kluba Pellegrini je namreč odštel zanj okrog deset milijard, kar nam daje dokaj zgovorno predstavo o tem, kaj je pravzaprav postalo italijansko nogometno tržišče. Milanski navijači so seveda zadovoljni s kupčijo in sedaj pričakujejo še, kako se bodo iztekla pogajanja za nakup tretjega tujca, alžirskega goleadorja Madjera.
Veliko zadovoljstvo je včeraj zavladalo tudi v Genovi ob prihodu kapetana španske državne raprezentance Vic-torja Munoza, ki bo okrepil vrste Sampdorie. Največ zanimanja vzbuja turinski Juventus, ki je bil doslej nekako ob robu dogajanja. Po vsej verjetnosti se bo moral odpovedati holandski okrepitvi. Ehindoven je namreč včeraj potrdil, da zmagovalca evropskega prvenstva Koeman in Vanenburg nista na prodaj. Verjetno pa bo turinski klub kupil Interje-vega Altobellija.
Novinec Bologna je svoje nakupe opravil v Čilu, kjer si je za dve milijardi lir zagotovil Rubio in Zamorana, drugi novinec Lecce pa se pogaja na Madžarskem za napadalca Vinczeja.
Na VN Francije v formuli ena
Mojstrska zmaga Prosta
LE CASTELLET Pred nedeljsko 7. preizkušnjo-za svetovno prvenstvo v formuli ena je veljalo pravilo o nepremagljivosti McLarenove dvojice. VN Francije je to pravilo sicer potrdila, a različica je zdaj v tem, da je nepremagljiv predvsem Prost, ki je pred' svojimi rojaki dal timskemu tovarišu Senni pravo lekcijo, ko ga je mojstrsko prehitel 20 krogov pred koncem dirke in tako dosegel peto letošnjo zmago in kar 32. v svoji karieri. Prost je vodil tudi na začetku, vse do 37. kroga, ko je moral zamenjati gume. Mehaniki niso bili dovolj hitri in Sen-na ga je tedaj prehitel, vendar, kot smo že zapisali, je bilo njegovo zmagoslavje kratkotrajno. Brazilski pilot, se je sicer na cilju opravičeval, da je vozil s pokvarjenim menjalnikom.
Ferrarijeva pilota sta v mejah zmogljivosti vozil opravila dober nastop. Tokrat je Alboreto prehitel Bergerja in osvojil končno 3. mesto. Govorice o njegovem izgonu iz Maranella in po-
vratku k Tyrrellu so ga očitno zbodle, da je dal vse od sebe. Italijan Nannini (šesti) je bil z benettonom najhitrejši med bolidi z atmosferskim motorjem.
VRSTNI RED VN FRANCIJE
1.	Prost (Fr.) mclaren 1.37'37"328 s povprečno hitrostjo 187 km na uro. 2. Senna (Br.) mclaren po 31"; 3. Alboreto (It.) ferrari po 1’06"; 4. Berger (Av.) fer-rari po enem krogu; 5. Piguet (Br.) lo-tus po enem krogu; 6. Nannini (It.) be-netton po enem krogu.
LESTVICA ZA SP
Prost 54, Senna 39, Berger 21, Piguet 13, Alboreto 13, Boutsen 11, Warwick 8, Palmer 5, De Cesaris 3, Capelli in Nannini 2, Nakajima, Patrese, Chee-ver in Martini 1.
LESTVICA HIŠ
McLaren 93, Ferrari 34, Lotus 14, Benetton 13, Arrows 9, Tyrrell 5, Rial 3, March 2, VVilliams in Minardi 1.
Dirka Čedad - Stara gora
Uspeh Goričana R. Aguzzonija
Goriški pilot Rodolfo Aguzzoni, »Bambi«, je letošnji zmagovalec na 11. avtomobilski gorski dirki Čedad - Stara gora, ki jo je organiziralo društvo Red White in na kateri je sodelovalo veliko tekmovalcev iz raznih krajev Italije.
Na nedeljski preizkušnji so v posebni kategoriji tekmovali tudi stari športni avtomobili, ki so pritegnili pozornost številnega in radovednega občinstva. Kar zadeva »pravo« tekmovanje, je goriški pilot, ki je med najboljšimi v državi, na oselli Pa/9 na ciljni črti prehitel Maria Clicetija (Aci Bologna, osella Pa/9) in Nelia Glesata (Mirabel-la Brescia, osella bmw).
Prošnje za telovadnice
V soboto, 9. julija, bo zapadel rok za vložitev prošenj za uporabo tržaških občinskih športnih objektov. Prošnje morajo društva nasloviti na XV. oddelek Občine Za šport in prosti čas.
Koprski nogometaši na pragu prestopa v L B ligo
Jutri odločitev o napredovanju
Nogometaši Kopra so na pragu naj-večjega uspeha v svoji zgodovini. Prvo odločilno tekmo za vstop v 1. B jugoslovansko ligo so v nedeljo odigrali z Bačko v Bački Palanki neodločeno 1:1. Pred okrog 6 tisoč gledalci so Koprčani zaigrali okrnjeni, saj zaradi neplačane članarine nista smela nastopiti Maglica in Breznikar, kar je trener Miklavič zvedel šele ko so se igralci že ogrevali. Bil je to šok, ki je pozneje otopel tudi igro, saj se Koprčani dobre pol ure niso mogli zbrati. Kljub temu pa so v tem času prejeli le en zadetek, pa še tega iz povsem nenevarne akcije. Junak tekipe v Bački Palanki pa je bil nedvomno koprski vratar 24-letni Robert Volk, ki je v drugih 45 minutah spravljal v obup domače napadalce, med drugim je ubranil v 84. min. tudi 11-metrovko. Ob njemu se je odlikoval z imenitno igro v sredini igrišča Zulič, v obrambi Voljč, v napadu pa Finkšt. Izenačil je v 63. min. Badžim iz gneče. Lepo pri-
ložnost za zmago Koprčanov pa je v finišu tekme zamudil Finkšt, ki je zadel zunanjo stran mreže.
Odločitev o napredovanju bo padla torej jutri na koprski Bonifiki, ko v povratnem srečanju Koprčani pričakujejo ne le rekord, pač pa tudi izreden trd boj z Bačko. Trener Miklavič tokrat ne bo mogel računati na kapetana Roberta Voljča, ki je dobil drugi rumeni karton, kako pa bo to praznino zakrpal, pa nam ni vedel povedati. Ru-meno-modrim zadostuje za uvrstitev v 1. B ligo že minimalna zmaga, ob neodločenem rezultatu pa bi odločale 11-metrovke.
Ljubljanska Olimpija bo tako za svojo usodo trepetala še do jutrišnje tekme, toda žalostno je po drugi strani to, da vodilna slovenska enajsterica gradi svojo perspektivo na uspehu ali neuspehu drugih in da si svojega napredovanja ni bila sposobna priigrati sama.
Povratna tekma z Bačko bo torej jutri, s pričetkom ob 17.30 na Bonifiki,
kjer bo zagotovo dosežen rekordni obisk in enkratno nogometno vzdušje. (Kreft)	
totip	
1. — 1. Escalon	1
2. Dibattito	X
2. — 1. Filippo	2
2. Devin	2
3. — 1. Conde Or	2
2. Fiorano	1
4. — 1. Chiungue	2
2. Effidet	1
5. — 1. Dionetta	X
2. Bing di Jesolo	1
6. — 1. Akron d'Ausa	X
2. Ascensore	1
KVOTE	
12 (19 dobitnikov)	44.192.000 lir	
11 (537 dobitnikov)	1.552.000 lir
10 (6.132 dobitnikov)	133.000 lir
VN Belgije za motociklistično SP
Mamola prekinil monopol
FRANCORCHAMPS — Belgijsko preizkušnjo za motociklistično SP je tudi med samim tekmovanjem motil dež, zahtevala pa je težko nesrečo v četrtlitrski kategoriji. Zahodni Nemec Wimmer je pri hitrosti 250 km na uro padel, v njegov motor pa se je zaletel Italijan Reggiani in si zlomil nogo. To je letos že njegova tretja težka poškodba. Dirjco so prekinili, nato pa jo je v nadaljevanju dobil Španec Pons.
V razredu do 500 ccm je spet zmagal Avstralec Gardner in tako nekoliko zmanjšal zaostanek za Lawsonom na skupnem vrstnem redu. Lawson ima sicer še vedno kar 34 točk prednosti in je menda tudi zato v nedeljo vozil dokaj previdno, kar pa mu je vseeno prineslo končno drugo mesto.
Zelo dobro tretje mesto je po devetih mesecev osebne suše na cagivi osvojil Američan Mamola. Italijanski motor je tako po dolgem času razbil monopol Japoncev na zmagovalnem odru. Veliko zaslug za ta podvig sicer pripisujejo prav pilotu Mamoli, ki je
specialist za mokre proge, in gumam pirelli.
V razredu do 125 ccm je spet zmagal Španec Martinez.
125 ccm: 1. Martinez (Šp.) derbi 38'36"01, s povprečno hitrostjo 145 km na uro; 2. Gianola (It.) honda po 44/100; 3. Miralles (Sp.) honda po 12"08.
Lestvica za SP: Martinez (Šp.) 100;
2.	Gianola (It.) 86; 3. Spaan (Niz.) 70. 250 ccm: 1. Pons (Šp.) honda 38'48"2l
s povprečno hitrostjo 160 km na uro,- 2. Cornu (Švi.) honda 1"09; 3. Mang (ZRN) honda 1"73.
Lestvica za SP: 1. Pons (Šp.) 129; Garriga (Šp.) 123; Comu (Švi.) 112.
500 ccm: 1. Gardner (Avstral.) honda 46'55"21 s povprečno hitrostjo 150 km na uro; 2. Lawson (ZDA) yamaha 30"H;
3.	mamola (ZDA) cagiva 40"78. Lestvica za SP: 1. Lawson (ZDA)
159; 2. Gardner (Avstral.) 125, 3. Raine/ (ZDA) 117.
Prihodnja dirka za SP bo 17. julija na Grobniku pri Reki.
Na 12, tradicionalnem Športnem srečanju manjšin v Škofji Loki
Potrjeni potreba in korist stikov z matično domovino
ŠKOFJA LOKA — Tudi letošnje Športno srečanje manjšin, ki je v organizaciji Zveze telesnokulturnih organizacij_ Slovenije bilo v soboto in nedeljo v Škofji Loki in na katerem se je zbrala slovenska mladina iz avstrijske Koroške, Železne Županije na Madžarskem ter iz Italije, G znpva potrdilo pomen stikov med za-fnejci in matično domovino, obenem pa ]e pripadnikom manjšin samim nudilo enkratno priložnost, da se pobliže spoznajo in navežejo prijateljstvo.
Srečanje je tokrat sovpadalo s pikni-Kom slovenskih izseljencev, ki je vsako leto v Škofji Loki, zato veselega razpoloženja in vzdušja ni manjkalo. Začelo se J® v. soL°to z otvoritvijo na glavnem škofjeloškem trgu, kjer je udeležence pozdravil predsednik občinske skupščine ta? Albreht, ki je popoldne priredil tudi sprejem za vodje ekip, v večernih J^tn Pa je bil na škofjeloškem gradu ve-
Vseh udeležencev je bilo okrog 150. Iz irsta in Gorice jih je bilo okrog 35, nastopali so v imenu ZSŠDI, spremljali pa so jih predsednik ZSŠDI Kalan, tajnik merim, član izvršnega odbora Brass, tajnik teritorialnega odbora iz Trsta Ku-lersin ter član Združenja Šušteršič, a no-Uci organizacije so bile Sovodnje za nogomet, Kras za namizni tenis, za rokomet pa srednja šola Srečko Kosovel z Opčin, za katero je bil ta nastop nagrada za uspešno šolsko prvenstvo, ko je v Trstu zasedla drugo mesto, obenem pa tudi prvi Mednarodni nastop.
Vreme je bilo nastopajočim naklonjeno, tekmovalni pogoji kot tudi organiza-tnja, za katero je skrbela škofjeloška te-tesnokulturna skupnost, so bili dobri, saj so vsa tekmovanja z izjemo nogometa bila v lepem polivalentnem centru v
Škofji Loki, tako da lahko rečemo, da je srečanje povsem doseglo svoj namen.
»Cilj in pomen teh tradicionalnih srečanj sta jasna,« nam je izjavil predsednik ZSŠDI Kalan. »Prav je, da se vsaj enkrat letno srečamo. Seveda športna tekmovanja niso edini namen, zato od organizatorjev želimo, da bi bilo snidenje res namenjeno le udeležencem (v Kočevju je to odlično uspelo). Mladi tako ostanejo skupaj, drugače se porazgubijo, vsak gre po svoje.«
Kako bi se dalo ta srečanja poživiti?
»O tem se razmišlja, a ni enostavno., Treba poiskati panoge, ki so skupne
Rezultati iz
NAMIZNI TENIS
Moški ekipno: 1. KOLO: Porabje -Škofja Loka 0:5; ZSŠDI - SŠZ 5:3; 2. KOLO: ZSŠDI - Porabje 5:0; SŠZ - Škofja Loka 4:5; 3. KOLO: Škofja Loka - ZSŠDI 3:5; Porabje - SŠZ 0:5.
VRSTNI RED: 1. ZSŠDI; 2. Škofja Loka; 3. SŠZ; 4. Porabje.
x Ženske ekipno: ZSŠDI - SŠZ 3:5; SŠZ -Škofja Loka 5:2; Škofja Loka - ZSŠDI 3:5. _ VRSTNI RED: 1. SŠZ; 2. ZSŠDI; 3. Škofja Loka.
Moški posamezno: 1. Štoka (ZSŠDI); 2. Pongarčič . (Škofja Loka); 3. I. Milič (ZSŠDI); 4. Oraže (SŠZ); 5. Colja (ZSŠDI); 6. Rant (Škofja Loka); 7. M. Milič (ZSŠDI); 8. Starman (Škofja Loka).
Ženske posamezno: 1. Nisavič (SŠZ); 2. Oraže (SŠZ); 3. Obad (ZSŠDI); 4. T. Rau-bar (ZSŠDI); 5. M. Raubar (ZSSDI); 6. Foj-kar (Škofja Loka); 7. Colja (ZSŠDI).
ŠAH
Ekipno: VRSTNI RED: 1. Škofja Loka;
2.	SŠZ; 3. Porabje.
vsem trem manjšinam, a teh ni dosti. Vsekakor bi se morali držati starostnih mej, sicer ne bo prišlo do zamenjave generacij. Opaziti je namreč, da tisti, ki so bili že petkrat ali šestkrat, so že nekako naveličani (to je primer šaha, kjer nastopajo vedno isti).«
Kako mladi doživljajo take pobude?
»Pri mladih vidimo, da so občutene. Važno je, da pride do družabnih srečanj, saj se mladi hitro ujamejo. Pri tem jih nuja sili, da se pogovarjajo prav v slovenščini, saj naši na primer madžarščine ali nemščine ne poznajo in obratno.«
Škofje Loke
Posamezno: 1. Štimec; 2. Dolenc; 3. Ristov; 4. Šmid; 5. Orel (vsi Škofja Loka); 6. Kutaš (Porabje); 7. Milošev; 8. Andadi; Golob; Pogačnik; 11. Zivkovič; 12. Toth; Krope; 14. Mate; 15. Szvetecz; Rulitz; 17. Doncecz; 18. Einspieler.
ODBOJKA
SŠZ - Škofja Loka 3:1.
VRSTNI RED: 1. SŠZ; 2. Škofja Loka.
ROKOMET
ZSŠDI - Porabje 16:27 (6:12); Škofja Loka - Porabje 24:20 (9:9); ZSŠDI - Škofja Loka 17:34 (8:18).
VRSTNI RED: 1. Škofja Loka; 2. Porabje; 3. ZSŠDI.
NOGOMET
SŠZ - Porabje 0:4 (0:2); Škofja Loka -ZSŠDI 1:1 (0:0); Škofja Loka - Porabje 1:3 (1:2);. ZSŠDI - SŠZ 4:0 (4:0); SŠZ - Škofja Loka 1:3 (1:1); ZSŠDI - Porabje 0:0 (0:0).
VRSTNI RED: 1. Porabje 5 točk; 2. ZSŠDI 4; 3. Škofja Loka 3; 4. SŠZ 0.
Škoda, da iz Benečije ni bilo nikogar...
»Na Benečijo smo mislili, vendar je težko, da bi tam dobili kakega športnika. Po potresu je tam vse zamrlo.«
O poudarku, ki ga v Sloveniji dajejo tem športnim srečanjem, pa nam je Ivo Zorčič, predsednik ZTKOS, povedal naslednje:
»Športne igre zamejcev v matični domovini so tradicionalne in organizirali jih bomo tudi v prihodnje v sodelovanju z manjšinami iz Italije, Avstrije in Madžarske in v dogovoru z zamejskimi športnimi društvi. Prešle so nam v kri in so sestavni del športnega življenja iz matične domovine in zamejstva in če jih ne bi bilo, nam bi v športnem koledarju nekaj manjkalo.«
»Pri tem sta dva pomembna vidika. Najprej krepitev vezi zamejske mladine z matično deželo. Mladi imajo tako možnost, da spoznajo matično domovino, navežejo stike z njenimi športniki kot tudi, da spoznajo vrstnike iz ostalih dežel, kjer prebivajo zamejci. Mislimo, da je to najbolj važno in zato temu družabnemu faktorju posvečamo vso pozornost. V Sloveniji radi govorimo o enotnem kulturnem prostoru, a bi morali govoriti tudi o enotnem športno-kulturnem prostoru. V Italiji, Avstriji in Porabju je več kot 50 športnih društev, ki štejejo več kot 5 tisoč mladih ljudi in zato moramo temu vidiku združevanja v športnih društvih posvečati vso pozornost. Doslej smo predvsem poudarjali gospodarski in kulturni moment, prav šport pa je pomemben element krepitve nacionalne zavesti zamejcev, saj pri njem sodelujejo mladi.«
»Drugi pomembni vidik je prav športnega značaja. Šport je med zamejci razvit, v njem dosegajo dobre rezultate in s tem spodbujajo mlade, da se zanj navdušujejo in tako merijo svoje moči.« (db)
Motokros: Alpe Adria
V Tinjanu zmagal Italijan Solva
Na lepi progi za motokros na pobočju Jinjana je na mednarodni dirki za pokal Alpe Adria v motokrosu v razredu do 250 ccm zmagal Italijan Rolando Solva na jamahi, tragični junak pa je bil Jugoslovan Marjan Zdovc, ki mu je na poti h končni zmagi v zadnjem krogu odpovedal menjalnik njegovega kawasakija. Za republiško in državno prvenstvo pa so se potegovali tekmovalci v razredu do 80 ccm. Zmagal je Ljubljančan Janez Sitar, Novogoričan^ Dejan Vrtovec je bil šesti, Damjan Ščulac, domačin iz Prat, pa sedmi.	(Kreft)
Uspešen začetek koprskih vaterpolistov
Vaterpolisti Kopra so uspešno pričeli letošnje prvenstvo v 2. zvezni vaterpolski ligi. Potem ko so v prvem kolu v Banjaluki iztržili točko, so to soboto premagali ekipo Biograda, v nedeljo pa še Brodograditelja iz Betine, obakrat z rezultatom 8:5. Koprčani so presenetili z dobro igro, pozna pa se, da imajo v vratih ponovno Lončareviča, ki je sicer domačin, toda devet let je nastopal za zagrebško Mladost. V Žus-terni pa je bil prvi turnir republiškega prvenstva v vaterpolu. Nastopilo je devet ekip.
V tridnevnih bojih je bilo odigranih dvajset tekem, v vodstvu pa sta druga vrsta Triglava in domača Žusterna. Obe ekipi imata po osem točk.
(Kreft)
Mladinske igre v Rimu: 60 m ovire
Macchiutova v finalu
Na državnih atletskih lestvicah pet članov A D Bor Infordata
Najboljša K. Kozlovičeva in G. Sedmak
Iz Rima, kjer v teh dneh nastopaj c hnalisti letošnje izvedbe Mladinskih JRer, je včeraj prišla razveseljiva vest 'la se je dijakinja šentjakobske nižje srednje šole Ivan Cankar iz Trsta Mar-Raret Macchiut uvrstila v finale od 1 °° 6. mesta v teku na 60 m z ovirami Macchiutova je najprej zmagala v svo-H kvalifikacijski skupini, nato pa še \ enem od dveh polfinalov. V tej drug: Preizkušnji je dosegla električno merjeni čas 9"92. Že sama uvrstitev v fina-6 za kolajne je seveda velik uspeh ocIa če bo Macchiutovi uspelo preteči zadnjo preizkušnjo par desetink hitreje' bo prav gotovo posegla po eni od Kolajn.
. yteraj je medtem v Rim odpotovala udi Monika Radovič, učenka osnovne j°le I90 Gruden iz Nabrežine. Mlada gralka namiznega tenisa bo na finalu
mladinskih iger zastopala barve športnega krožka Kras Globtrade. Vozovnico za Rim si je priskrbela najprej z osvojenim prvim mestom na medobčinskem nivoju in jo potrdila z zmago na deželnem finalu MI v Vidmu, v kategoriji nižjih srednjih šol. Monika je začela trenirati pri Krasu lansko jesen, poleg na MI pa je sodelovala tudi na turnirju za neregistrirane igralce, kjer je tudi zmagala. Po zaključku športne sezone je vadila dalje s trenerjem Šercerjem in drugimi trenerji iz društva. Moniki želimo, da bi nasledila športno pot nekdanje igralke Krasa Damjane Sedmak, ki je zmagala pred 15 leti na mladinskih igrah.
Plavalec nižje srednje šole »Ivan Trinko« iz Gorice Silvano Kravos bo nastopil jutri.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 5. jul sedežu SD Polet (Prosvetni d Pcinah) ob 19. uri seja košar omisije. Dnevni red: 1. letoš Zona; 2. razno.
TfK SIRENA
Somtla-dinCe in odrasle’ da : dn ■L w>ndsurfa, ki bo
..' i.uliia. vse podrobnejš« skB,Je ln navotlila dobite na ob nedeljah zju
med tednom v popoldanskih urah (tel. 422696).
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 5. in jutri, 6. julija urad ZSŠDI v Trstu v popoldanskih urah zaprt.
Italijanska atletska zveza je te dni objavila tablice o uvrstitvah v posameznih atletskih disciplinah za sezono 1987. Tablice seveda upoštevajo le rezultate, ki so po mnenju federacije dovolj kvalitetni. Že zadnji rezultati s tablic so v marsikateri disciplini na primer tako kakovostni, da jih naša pokrajinska atletika niti ne zmore, čeravno gre ponekod za razvrstitve do nad sto rezultatov.
V primeru uvrstitev atletov AD Bor Infordata gre za sicer maloštevilne posameznike, ki pa so vsi razvrščeni pod 50. mestom (z izjemo Igorja Sedmaka v skoku v daljino, ki z rezultatom 663 cm zaseda 63. mesto).
Najbolje je uvrščena Klavdija Kozlovič, v metu kopja pri mlajših mladinkah; zaseda namreč 16. mesto. Naslednji najbolje uvrščeni je med člani Gabrijel Sedmak, ki v metu kopja zaseda 22. mesto. Sledi mu Igor Sedmak s 35. mestom v troskoku pri starejših mladincih, takoj za njim sta jv isti kategoriji s 37. mestom Aljoša Škabar na visokih ovirah in Alan Oberdan s 40. mestom v metu kopja.
Pomudimo se pri dveh atletih društva, ki imata že v tem trenutku normo za nastop na državnem prvenstvu. To sta Igor Sedmak v troskoku z letošnjim rezultatom 14,46 m in Klavdija Kozlovič z rezultatom 35,20 m v metu kopja pri mlajših mladinkah. Kakšne so njune dejanske možnosti za visok plasma na državnem prvenstvu?
Prijateljsko srečanje na 1. maju s člani ladij Ali Amirov in Sckval
Rekreativci smo »spet« premagali Sovjete!
nn i ™ a ^cuuznistva n<
»s-u-Ss'
sreči • ni prviG' da se rekreati
je riTm°AS0Vjetskirni morl
nrem podobnega srečanja r Tudi tokrat so °m dali pravo nogometno
(pa7MCnouitalijanskim sl°g< Pazljiva obramba in protinap
Pretno »kaznovali« napadaln letov, m so se temu rev^
. uasega uancnega dolgin (eden od dveh »tujcev« ZTT bil Starec). Jančar in Starec 9u Bergomija in Ferrija čud Rrivala sovjetska napadalca uvajala ekipo v protinapad, I'; bil na sredini igrišča pra Gruden in Pertot pa sta bila Neusmiljena. Podpisani ni na Ko škode, zato lahko tudi n stop ocenjujemo za pozitivne nam se je vsekakor poznalo valno delo«, ki smo ga ot opravljali na »treningih« v d< ovadnici, škoda le, da smo r zelo okrnjeni postavi in ni vsem dano, da bi »poželi sad Jega medletnega dela.
Naš vsepovsod prisotni Mario Magajna je ovekovečil nastop
Srečanju, ki ga je omogočilo Združenje Italija-ZSSR, je sledilo krajše družabno srečanje z izmenjavo daril.
ZTT - ALI AMIROV/SCKVAL	11:3
STRELCI: Gruden (5), Pertot (4) in Koren (1) za ZTT, Lebedev in Gamid-Zade (2) za goste, avtogol Zavgorodnji.
ZTT: Furlan, Gruden, Pertot, Starec, Canciani, Jančar, Koren.
ALI AMID/SCKVAL: Salaev, Ga-mid-Zade, Agaev, Bagirov, Imanov, Prasulov, Omarov, Lebedev, Popapov, Zavgarodnji, Budarin, Temnyh, Dvornik. SODNIK: Jurij Karkarov.
(A. Koren)
Gabrijel Sedmak - 22. v metu kopja
Mnoge okoliščine, ki dejansko krojijo uvrstitve na državnem prvenstvu (prava forma ob pravem času, odhod leto dni starejših tekmovalcev v višjo kategorijo, v bistvu le polovična udeležba tistih, ki so sicer med letom postavili normo, slaba forma večine nastopajočih), seveda niso nikakršen argument, so kvečjemu dejstvo, ki se ponavlja iz leta v leto in ki ga je treba na najbolj učinkovit način izkoristiti. Tako je Igor Sedmak že na lanskem
prvenstvu kljub 35. mestu v tablicah pristal na 16. mestu. Računajoč letnike, ki bodo letos z njim na prvenstvu, pa je trenutno na 17. mestu, kar bi ga po nenapisanem pravilu razpolavljanja pripeljalo v bližino medalj (med prvih šest). Če so navedena ugibanja zgolj empirično ugotovljena dejstva, pričakovanja za dobro uvrstitev krepi predvsem dejstvo, da je pri njem jesen tista, ki prinaša rezultate in da je že v tem trenutku ob kolikor toliko primernem (niti ne idealnem) razpletu tehnične izvedbe skoka, povsem na meji 15 metrov (na kar kažejo meritve dolžine skokov v maksimalni intenzivnosti).
Možnosti Klavdije, da na državnem prvenstvu pride do medalje, so navidezno večje, saj v svojem letniku zaseda 7. mesto, vendar se večina tekmovalk, ki so uvrščene pred njo, gnete v enem samem metru. Med dekleti je osip do državnega prvenstva ponavadi večji kot pri fantih, zato so njene šan-se za medaljo velike. Njeni rezultati se v tem delu sezone gibljejo v razponu med 34 in 35 metri in je zato upravičeno pričakovati nenaden skok rezultata, kar pa bo ob dobri pripravi (sem nedvomno štejejo avgustovske priprave v Mariboru) mogoče realizirati šele v drugem delu sezone. Za oba atleta velja, da bo še nekaj preostalih tekem dalo odgovor na to, s katerega nivoja bosta štartala v drugem delu sezone. (I. P.)
ITALIJANSKI OLIMPIJSKI ODBOR
COMITATO OLIMPICO NAZIONALE ITALIANO
si igra! Enalotto?
z igro ENALOHO
lahko zmagaš vsak teden, če zadeneš
12, 11 in 1 0 točk
IGRAJ ENALOTTO
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
5. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Potem ko je amriška križarka nad Zalivom sestrelila iranski airbus, v katerem je umrlo 290 oseb
ZDA se izgovarjajo na tragično pomoto
Poveljnik združenega štaba ameriške vojske admiral William Crow je na novinarski konferenci skušal opravičiti sestrelitev iranskega potniškega letala kot tragično pomoto. Airbus naj bi na križarki baje zamenjali z vojaškim letalom F-14	(Telefoto AP)
NEW YORK — Ameriška križarka Vincennes je med plovbo skozi Hor-muški preliv v nedeljo po besedah poveljnika združenega štaba ameriške vojske admirala Williama Crowa, »pomotoma sestrelila iransko potniško letalo airbus 300, ki je letelo iz Bandar Abasa v Dubai«. Poveljnik omenjene ameriške bojne ladje je namreč sodil, da se mu približuje iransko lovsko letalo F-14. Predsednik Reagan je v posebnem sporočilu izrazil obžalovanje, "poudaril", da gre za strašno človeško tragedijo, obenem pa je dejal, da je križarka izstrelila rakete proti omenjenemu letalu potem ko le-to ni odgovorilo na več nujnih pozivov.
Do omenjenega incidenta je prišlo le nekaj ur po spopadu med ameriškimi in iranskimi enotami na področju Hor-muškega preliva. Po trditvah Pentagona je do spopada, v katerem so Iranci izgubili dva bojna čolna, prišlo potem ko so z iranskih bojnih čolnov začeli streljati na neki ameriški helikopter.
Poveljniki ameriških enot v Perzijskem zalivu imajo od napada na fregato Stark, ki jo je lansko leto poškodovala raketa izstreljena iz nekega iraškega lovca, ukaz, da sestrelijo vsako tuje letalo, ki bi se preveč približalo ameriškim vojnim ladjam v zalivu.
Tragedija iranskega letala je v svetu sprožila deljena mnenja in komentarje
KAIRO — Sestrelitev iranskega potniškega letala, v katerem je izgubilo življenje 289 ljudi, je izzvala številne različne reakcije domala po vsem svetu. Poleg izrazov sožalja, ki so jih iranski vladi poslali politični predstavniki in državniki od vsepovsod, pa mednarodne tiskovne agencije objavljajo bolj ali manj ostre komentarje, ki večinoma soglašajo, da bi morale ZDA umakniti svoje brodovje iz Perzijskega zaliva.
Sovjetski odposlanec v Kairu je v svoji izjavi za tisk med drugim poudaril, da se je tragedija odigrala na enem izmed najbolj vročih področij Bližnjega vzhoda, kjer napetost še dodatno zaostruje prisotnost vojaških arzenalov ZDA in drugih zahodnih držav. Žuravlev je nato ponovil vabilo, ki je bilo izrečeno na sovjet-sko-ameriškem vrhu preteklega maja, in sicer, da bi iz Perzijskega zaliva umaknili vse tuje vojaške sile in poverili nadzorstvo nad tem področjem mednarodnim enotam pod okrilje OZN.
V Kairu so tragedijo dokaj previdno komentirali, poudarjali so predvsem človeške razsežnosti nesreče. Zunanji minister Meguid je izjavil, da je tragedija dokaz nevarnih razmer, v katerih živijo narodi vseh držav ob Zalivu. Dejal pa je tudi, da bi lahko prav to tragično naključje pripomoglo k uresničitvi trajnega
miru, ki bi omogočil, da Iran in Iral ponovno zgradita to, kar je vojn; razdrla.
Zahodnonemški zunanji ministei Genscher, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Seulu, je iranskemu kolegu poslal sožalno brzojavko, \ kateri med drugim poudarja, da j« napočil čas, da se varnostni svel OZN začne resno zavzemati za vzpostavitev miru v Perzijskem zalivu. Tudi kitajska in japonska vlada sta poslali Iranu sožalni brzojavki in obsodili prisotnost tujih vojaških sil v Perzijskem zalivu. Ostre reakcije pa prihajajo iz Libije. Tiskovna agencija Jana je objavila komentar, ki označuje tragedijo kot nizkotno teroristično akcijo, ki sta ji botrovali neprevidnost in zaničevanje človekovih čustev in mednarodnih dogovorov. Libijska vlada tudi opozarja, da se taki dogodki lahko ponovijo tudi v drugih' krajih sveta, kjer so prisotne ameriške vojaške čete.
Sožalno brzojavko in izraze solidarnosti Iranu je včeraj preko svoje radijske postaje poslal tudi Vatikan, rekoč da je tragično naključje dokazalo nesmiselnost vojn in mednarodnih konfliktov. V Ženevi pa je mednarodna organizacija za letalski prevoz IATA zahtevala od "pristojnih" vlad, da uvedeta preiskavo o tragediji in jo tem dosledno seznanita.
Odmevi v italijanski javnosti
RIM »Resnični problem je v tem, da je treba prenehati s to absurdno vojno zmotnega prestiža, ki je zahtevala že en milijon mrtvih, katerim se sedaj pridružuje še tristo nedolžnih žrtev«. Ta trditev vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL in VIL nekako sintetizira občutke, ki prevevajo javnost ob tragični sestrelitvi iranskega potniškega letala.
Reakcije italijanske politične javnosti so kot vedno ob takšnih delikatnih primerih precej deljene. Levičarske opozicijske stranke odločno obsoja-jo tragični dogodek, v vrstah vladnih strank pa je čutiti precejšnjo zadrego in izjave njihovih predstavnikov ne gredo preko generične obsodbe absurdne vojne v Zalivu, ki ima pač včasih tudi nepredvidene in nehotene posledice.
Sestrelitev potniškega letala je v italijanski politični javnosti spet na stežaj odprla vprašanje prisotnosti italijanskega ladjevja v Perzijskem zalivu. Novi tajnik KPI Occhetto namreč zahteva, da vlada preveri umestnost prisotnosti italijanske vojne mornarice v vročem vojnem predelu .in da obnovi svoje posredovanje pri OZN za pobude, ki bi preprečile katastrofalne posledice naraščajoče napetosti v Zalivu.
Tudi neodvisna levica, demoproletarci in zeleni so ostro obsodili to dejanje, ki nas spominja na sestrelitev južnokorejskega letala s strani SZ ter na katastrofo pri Ustici, o kateri še vedno ni jasnih in točnih podatkov. Senatorja Arfe in Viola sta s tem v zvezi vložila v senatu tudi pismeno vprašanje, v katerem zahtevata od vlade, da obsodi neodgovorno uporabo vojnega orožja.
Zmernejša so, kot rečeno, stališča vladnih strank, ki pa svarijo pred ekscesi obtožb. V splošno debato se je vključil tudi zunanji minister Andreotti, ki pravi, da ne gre več izgubljati časa pri pogajanjih za razorožitev. De Mita je vsekakor vključil obravnavo te problematike na dnevni red seje ki jo bo vlada imela v petek.
Med žrtvami 6 Jugoslovanov in en Italijan
BEOGRAD, RIM — Med 290 potniki in člani posadke, ki so v nedeljo izgubili življenje, ko je raketa z ameriške križarke sestrelila iransko potniško letalo, je bilo 38 tujcev, med temi šest Jugoslovanov, eden je bil Italijan, osem Indijcev, enako število Pakistancev, 12 potnikov je bilo iz Združenih arabskih emiratov, eden je bil iz Afganistana in dva iz Kuvajta.
Po podatkih, ki jih je dobil Tanjug, je bilo vseh šest Jugoslovanov zaposlenih pri podjetju "Ivan Milutinovič", ki gradi pristanišče Džask v Iranu. V letalski tragediji so izgubilj življenje 51-letni Stanko Jug, 47-letni Rajko Miličkovič, Dragomir Jovič, Slobodan Neškovič, 60-letni Bogoljub Kraljevič in 27-letni Senad Čirak.
Italijanska žrtev je 53-letni Antonio Caputo, ki je bil zaposlen na gradbišču neke termične elektrarne v Isfahanu.
Ostre reakcije v iranskih vrstah in zahteva po splošni obsodbi ZDA
TEHERAN — "Nesrečna" sestrelitev civilnega iranskega airbusa je razumljivo naletela na izredno ostre obsodbe iz iranskih vrst, ki Američanom očitajo, da sestrelitev potniškega letala ni plod nesrečnih okoliščin in tragične pomote, kot trdijo v ZDA, temveč načrtna in hladnokrvna ameriška teroristična akcija.
Včeraj je bil v Iranu dan žalovanja, premier Musavi pa je obtožil ameriške voditelje, da so, potem ko so.se dalj časa skušali svetovni javnosti predstaviti kot križarji proti terorizmu, pokazali svoj pravi obraz in s teroristično akcijo hladnokrvno ubili 290 nedolžnih oseb. Musavi je še dejal, da mora ves svet osoditi ameriško dejanje, ZDA pa je opozoril, da se ne bodo mogle izogniti posledicam zaradi tega kriminalnega dejanja.
Zahtevo po najostrejši obsodbi ZDA pa je v posebnem sporočilu generalnemu tajniku OZN De Cuellarju izazil tudi iranski zunanji minister Velajati. Ta je tudi zahteval, da OZN pošlje v Iran posebno preiskovalno ekipo, ki naj bi raziskala celoten incident in po Velajatijevem mnenju zanesljivo odkrila dokaze o ameriški krivdi.
Obsodbo ZDA pa naj bi izrekel tudi papež Janez Pavel II. To je zahtevalo iransko veleposlaništvo v Vatikanu, ki v posebni noti papežu zahteva izrecno obsodbo kriminalnega in nečloveškega dejanja ZDA, ki naj bi s sestrelitvijo civilnega letala po trditvah iranskega veleposlaništva pri Svetem sedežu tako še enkrat pokazale svoj pravi obraz.
Iranski veleposlanik v Dubaju Haeri je na tiskovni konferenci obsodil sestrelitev potniškega airbusa	(AP)
Po besedah admirala Crowa je poveljnik križarke Vincennes ocenil, da je letalo, ki se je dvignilo iz Bandar Abasa, iranski lovec tipa fanton-14. Po trditvah Pentagona je letelo na višini približno 1000 metrov (civilna letala letijo običajno na višini 7 do 8 tisoč metrov), prav tako pa naj bi letelo izven koridorja, ki je določeno za civilna letala.
Iz ameriške križarke naj bi po radiu na posebni civilni Jn vojni frekvenci 7 krat opozorili iransko letalo naj se umakne, oziroma naj spremeni smer poleta. Kot trdijo ameriški predstavniki so se doslej v približno 100 podobnih 'primerih, ko so ameriške vojne opozarjale civilna letala, njihove posadke vedno odzvale na opozorila.
Štiri minute po vzletu letala iz Bandar Abasa (približno ob 10.47 po lokalnem času), je poveljnik ameriške križarke ocenil, da gre za iranski fantom, zato so proti njemu izstrelili dve raketi. Izstreljene so bile z razdalje približno 7 kilometrov.
Eno izmed ključnih neodgovorjenih vprašanj je kako to, da je poveljnik Vincennesa, ki razpolaga z najmodernejšo radarsko opremo, ki jo premore ameriška vojna mornarica, lahko zamenjal mnogo večje civilno letalo, za približno 4 krat manjše vojaško letalo. Ker nad področjem Perzijskega zaliva v nedeljo ni bilo najmodernejših opazovalnih letal tipa Awacs, je bil poveljnik križarke odvisen samo od svoje presoje.
Kot izjavljajo nekateri tukajšnji vojaški strokovnjaki, bi moral poveljnik ameriške križarke upoštevati, da letalo po nekaj minutah poleta še ni moglo doseči ustrezne višine, po drugi strani pa bi morali na ameriški križarki zaznati, da je iransko letalo izključilo radarje, ki vodijo izstrelke. Vojna letala namreč nekaj trenutkov predno izstrelijo rakete izključijo radarje. Čeprav je omenjena ameriška križarka opremljena tudi s protiraketnimi izstrelki, je po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov, poveljnik ameriške križarke, poskušal za vsako ceno preprečiti, da bi iransko letalo prišlo v položaj, v katerem bi lahko napadlo ameriške ladje.
Poveljnik ameriške mornarice v Perzijskem zalivu je po tukajšnjih trditvah prav v nedeljo zjutraj dobih obveščevalna poročila, da je Iran nekaj svojih fantomov premestil na .področje Bandar Abasa, po drugi strani pa so pričakovali, da bodo Iranci pred 4 julijem, ko v ZDA praznujejo "dan neodvisnosti" poskušali izvesti določene provokativne akcije proti ameriškim vojnim ladjam, ki plujejo po Perzijskem zalivu.
Glede na gostoto ladijskega in letalskega prometa nad Perzijskim zalivom so nekateri tukajšnji strokovnjaki, že dolgo opozarjali, da lahko pride do takšne nesreče. Admiral Crowe je sicer predvčerajšnjim kategorično zavrnil kakršnokoli primerjanje nedeljske nesreče s sestrelitvijo korejskega potniškega letala, ki so ga 1. septembra 1983. sovjetski lovci sestrelili nad Sahalinom-Razlika med obema nesrečama je po ameriških trditvah v tem, da je iransko letalo letelo nad vojnim področjem in da so ga ameriške vojne ladje večkrat opozorile, medtem ko so Sovjeti sestrelili korejsko letalo brez opozorila.
Predstavniki State Departmenta izjavljajo, »da se ameriška pohtika na področju Perzijskega zaliva zaradi nedeljske nesreče, ne bo v ničemer spremenila«.
Vsi najvišji ameriški politiki, vključno z demokratskim predsedniškim kandidatom Michaelom Dukakisom, so akcijo označili kot obrambno, le črnski voditelj Jackson je dejal, »da je omenjena tragična nesreča posledica zgrešene politike, ki jo Reaganova administracija vodi na področju Perzijskega zaliva«.
Ameriške trditve, da gre za nesrečo, pa niso prepričale vseh niti v ZDA Tako je na primer neki upokojeni letalski polkovnik v intervjuju za TV mrežo NBC izjavil, da je skoraj neverjetno, da bi lahko s pomočjo najsodobnejših radarskih naprav airbus zamenjali z mnogo manjšim F-14.
Iranski veleposlanik v OZN Mohamed Mahallati pa je v nedeljo zjutraj v pogovoru za TV mrežo ABC izjavil, »da gtre za preračunan napad, saj ni mogoče verjeti, da bi lahko nabolj moderno opremljena ameriška vojna ladja, zamenjala potniško letalo za vojaško.« Izjavil je tudi, da se bo Iran za to akcijo hudo maščeval. Zaradi tega so vse ameriške vojaške sile po svetu, pa tudi veleposlaništva ZDA, opozorili na možnost različnih terorističnih akcij.
UROŠ LIPUŠČEK