Stev. 179
TRST, v četrtek 29 junija 1911
Tečaj xxxv
IZHAJA VSAK DAN
Mi ob nedeljah Id praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Bter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih to bakar d ah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petr«, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu.
čPiNosr
Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
nT edinosti je moč!u
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-roibe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
SarointB« na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stene: oelo leto Kron 5'20, pol let* Kron 2-60.
Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemaj« in rokopisi se ae vračajo. Karočnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Ed;no8t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica
Giorgio Galatti Stev. 20. Poštno-hranilnKni ra*un štev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
Politično društvo „Edinost"
vabi vse v Trstu 2ivefe Slovane na
VELIKI SKOP
ki se vrši
v nedeljo 2. julija ob 10. uri zjutraj
v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED: Naše šolsko vprašanje.
Z ozirom na važnost predmeta in pri-nernost momenta se podpisani nadeja najlepše udeležbe.
Odbor pol. društva „Edinost".
BRZOJAVNE VESTI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 28. Zakonski načrt glede nočnega dela žensk in inartikulacije pogodbe glede pobijanja trgovine s sužnji so bili vsprejeti v tretjem čitanju. Zakonski načrt in artikulacija ženevske konvencije glede bolnikov in ranjencev boju-jočih se armad sta bila vsprejeta brez debate.
Predsednik je predlagal, naj se vrši prihodnja seja v petek in naj se stavi na dnevni red finančni zakon za 1911. Predlog je bil vsprejet.
Ožja državnozborska volitev v Dalmaciji.
ZADER 28. V 4. volilnem okraju Trogir, je bil izvoljen dr. I v č e v i ć, hrvatska stranka.
I v če vid .... 5627 glasov
KrsteJj . . . . 4903
Ivčević več . . . 724 „ Protest proti povišanju tobačnih cen.
BUDIMPEŠTA 28. Socijalisti so imeli včeraj sedem shodov, na katerih so prote-stirali proti povišanju tobačnih cen. Na shodih so bile vsprejete enakoglaseče se resolucije, v katerih se nahaja poziv, naj se aa finančni atentat odgovori s tem, da se vsakdo vsaj deloma odpove kadenju, dokler ne umakne vlada odredbo tičoče se povišanja •en tobačnih fabrikatov.
Weisskirchner in Glombinski pri cesarju.
DUNAJ 28. Danes zjutraj je cesar v vili Hermes vsprejel v poslovilni avdijenci bivša ministra dr. Weisskirchnerja in dr. Glombinskega. Ministra sta se cesarju zahvalila za podeljeni odlikovanji.
Bolgarsko veliko sobranje.
T1RNOVO 28. Na današnji seji sobranja je Burov (vladna stranka) branil vladni na-irt, tičoč se spremembe ustave. Rekel je, da te spremembe ne pomnožujejo pravic vladarjevih in da niso nevarne suvereniteti ljudstva. Konečno je govornik hudo napadel aajskrajnejo levico in izlasti agrarce.
Veliko sobranje je sklenilo, da se Bu-rovov govor nabije na zidove po vsej državi.
Ustaja v Albaniji.
SOLUN 27. Na Cetinju sta se sestala in dlje časa razgovarjala Terencij Tocci in lsmail Kemal. Posledice tega pogovora še ■išo znane. Znano je le toliko, da Tocci, ki
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Ni pričakovala tako zaničevalnega odgovora vesoljne poljske gospode na svojo blagovoljno željo. Ni pa bila voljna prenašati to predrznost in ponižanje. Ko je tudi ma Kazimirju opazila razdraženost, s katero je govoril o svojem popolnem porazu se svojim pozivom k častni dvorski službi, ni zamudila prilike, da ga naščuje še bolj proti ponosnemu poljskemu plemstvu, zlobno spo-minjajoč njegove dobrote, ki je dopustila, da so mu drzni, uporni gospodje po gradovih vzrastli preko glave, in napovedujoč mu, da doživi še očitnejše nespoštovanje, Če se bo obotavljal in ne zdrobi njihovih neupogljivih tilnikov pred seboj v prah. Kralj Karol v Pragi da bi takim predrznežem in upornikom zaigral brez vsacega usmiljenja.
se poda sedaj v Rim, ne veruje, da se tako hitro reši sedanja kriza in da se svrši ustaja, ker so Albanci po njegovem mnenju tekom časa doživeli slabe poskušnje s turškimi obljubami, katerim ni sedaj prav ne verjamejo.
CARIGRAD 27. Turški odposlanec na Cetinju se skupno s svojim tajnikom pogaja z ustaškimi Malisori. Odposlanec obljublja Albancem, da dobijo koncesije glede nošnje orožja, polajšanje v plačevanju davkov. — Arnavti bodo služili kakor vojaki samo na albanskem ozemlju in po vsej Albaniji se ima namestiti samo albanske uradnike.
Mednarodni štrajk mornarjev.
HULL 28. Na nekem včerajšnjem shodu mornarjev je eden voditeljev priobčil, da pričnejo danes štrajkati železničarji. Neki voditelj pristaniščnih delavcev je izjavil, da utegne biti Štrajk poravnan v prihodnjih 24 urah.
MANCHESTER 28. Danes zjutraj je pričelo Štrajkati 3000 pristaniščnih delavcev in okolu 1000 mornarjev, kurjačev in težakov. Paroplovni promet je ustavljen. Tudi mornarji Empress of Britania so pričeli danes zjutraj štrajkati. Podali so se k'vsem parnikom v pristanišču in pozvali moštvo, naj se Jim pridruži. Ob 1.15 uri predpol. je bilo ustavljeno delo na vseh severno-atlanskih ladijah. Moštvo parnika „Haver-fond", ki je bil določen v Filadelfijo, je pričelo Štrajkati eno uro, preden je imel po urniku odpluti parnik. — Pristaniški delavci so se izjavili solidarnimi z mornarji.
LONDON 28. Splošna delavska zveza je zahtevala od društva brodovlastnikov na rekah Tyne, Wear in Clyde povišanje dnine za 107,-
LONDON 28. 150 policijskih uradnikov je danes iz Birminghama odšlo v Hull. Na ladijah v Hullu se nahajajo namreč velike množine piva, jajc in gnjati, in tega ni možno spraviti na kopno. Položaj v Hullu postaja od ure do ure nevarneji. — Pristaniški delavci v Grimby pričnejo štrajkati jutri.
LIVERPOOL 23. Vse moštvo ladij no- j vih najuglednejih transatlantskih prog, med temi Red Star Line in Cunard Line je zapustilo svoje ladije, ne da bi prej odpo-l vedalo.
LIVERPOOL 28. 4000 pristaniščnih delavcev je danes zjutraj pričelo štrajkati. Delavci zahtevajo, da se jim prizna njih zveze in se jim zagotovi, da se bo v bodoče najemalo le člene zveze._
Praga 28. „Narodni listy" pišejo, da niti Pattai niti Weisskirchner ne bosta imenovana členoma gospodske zbornice. Pattai dobi komturni križec Fran Josipovega reda.
Praga 28. Dr. Jaromir Čelakovski je izvoljen rektorjem češkega vseučilišča.
Beligrad 28. Minister za unanje stvari dr. Milovanovič je nastopil včeraj eno-mešečen dopust in se je najprej podai na Dunaj.
Kiel 28. Turška Študijska komisija je danes zjutraj dospela semkaj in si je najprej ogledala zavode Kruppove tovarne.
Lvov 28. Danes je imela biti razglašena obsodba v procesu proti 101 maloru-skim dijakom radi izgredov na Ivovskem vseučilišču. — Predsednik je pa objavil, da se obsodba razglasi še le dne 4. julija t. 1.
Budimpešta 28. Generalni svet avstro-ogrske banke je imel danes zadnjo sejo v prvem poletju tekočega leta, na kateri so referenti poročali o vspehu te poslovne dobe.
London 28. Prvi posebni vlak z gosti, ki so se udeležili kronanja, je odšel s postaje Victoria ob 9. uri predpoludne. Na kolodvor je prišel vojvoda Connaugth in mnogo diplomatičnih zastopnikov. Med drugimi so odpotovali nadvojvoda Karol Fran Josip, bolgarski prestolonaslednik, črnogorski prestolonaslednik Danilo s prestolonaslednik Milico.
Dunaj 28. Srbski minister za unanje stvari dr. Milovanovič je dospel semkaj.
Berolin 28. Ob 5. uri popoludne se je na običajen način vršila skupna zaključna seja obeh zbornic pruskega deželnega zbora.
Carigrad 28. V Galati je umrla ena oseba za kolero.
Sarajevo 28. Ulanec Marinkovič je iz osvete streljal na svojega narednika, a je ubil svojega tovariša.
Po boju.
s I
III.
„Slovenčevo" očitanje nehvaležnosti velja seveda našemu narodnemu vodstvu. A po odurnem napadu v zadnji „Gorici" na dra. R y b a f a, gotovo tudi temu možu osebno.
Pred vsem bi prosili njih, ki pišejo tako očitanje, naj nam izvole pojasniti: so-Ii somišljeniki „Slovenčevi" na tržaških tleh „opustili vsako kandidaturo" zato, da napravijo uslugo našemu narodnemu vodstvu, oziroma dru. Rybctfu — ali pa z namenom, da koristijo stvari, da pomnože narodno vojsko, borečo se za bodočnost Slovenstva na tržaških tleh?!
Mi menimo, da bi „Slovenčevi« in „Goričini" pristaši na tržaškem ozemlju sami užaljeno in odločno protestirali, ako bi se jim hotelo podtikati, da jih ni vodil drugi, stvarni in rodoljubni razlog in da so marveč le iz nekake obzirnosti potajili svoje na žira nje.
Tudi ni naše narodno vodstvo tako najivno, da bi pričakovalo, da bodo politični drugomišljeniki le njemu, ali kaki osebi na ljubo glasovali zanje, oziroma za dotič-nika. Opravičeno menimo torej, da mora biti za one somišljenike „Slovenčeve", ki so se pridružili narodni vojski, podredivši svoje osebno politično naziranje skupni narodni stvari, v veliko veče zadoščenje, ako jim priznavamo, da so se dajali voditi le cd narodne dolžnosti, da so le skupni narodni stvari poklonili dobro delo!
Čim pa je tako, da naše narodno vo -stvo ni prosilo ničesar radi sebe, ampak le radi stvari, odpada tudi vsaka podlaga za očitanje, da je to vodstvo zagrešilo kako nehvaležnost.
Le slovenska stvar je dolžna hvaležnosti vsem njim, ki so se v ravnokar mino-lem boju borili zanjo. In ker ta slovenska stvar ni ne liberalna, ne klerikalna, ampak le — slovenska, sledi iz tega z železno logiko, da oni, ki se bori za to stvar, dela tudi za-se, da dela uslugo tudi — sebi, ker pomaga ustvarjati podlago za skupno slovensko stvar, in s tem — dosledno — tudi možnost za uveljavljanje svoje stranke, ako le-ta je in hoče biti — slovenska I Zato tudi ne dopuščamo domnevanja, da bi bili somišljeniki „Slovenčevi" doprinesli kako žrtev na škodo svojega političnega naziranja s tem, da niso nasprotovali, oziroma, da so volili moža, ki je zaupnik vodstva, s katerim se oni ne strinjajo v marsičem.
Če so hoteli pomagati slovenski stvari, je obstojala za njih jednostavno vis maior, ki jim je velevala, da glasujejo za dra. Rybara. Ako bi bili postopali drugače, bi
bili le slabili slovensko stvar. Kajti, kraj vsega svojega nesoglašanja s sedanjim vodstvom tržaških Slovencev, morajo priznati dejstvo, da vsaj za sedaj je nc tržaških tleh edino le organizacija, ki jo je ustvarilo to vodstvo, vsposobljena za vspešen boj proti narodnemu sovražniku. Tega dejstva ne morejo utajiti niti gospodje pri „Slovencu". In dokler bo tako, se mora v resnih momentih ukloniti pred tem dejstvom vsakdo, ki res hoče, da si Slovenstvo na tržaškem ozemlju zagotovi obstanek in bodočnost. Ali to — kakor že naglašeno — ne radi vodstva, ne radi oseb, ampak le radi stvari.
Hvala in brezpogojno priznanje torej vsem in nič manje tudi tistim „Slovenčevim" somišljenikom, ki so, umevajoč veliki pomen momenta, imeli pred očmi skupno narodno korist.
Še jedno odkrito besedo. Gospodje pri „Slovencu" se varajo, ako si domišljajo, da bi kakov ukrep našega vodstva mogel vso tržaško javnost zliti v eno politično strujo, kakor si jo želi „Slovenec". To bi bil marveč slučaj, ko velik del narodne vojske ne bi več pariral vodstvu. Posebno pa moramo opozoriti gospodo na hudo zmoto, v kateri se nahajajo, ako menijo, da bi v slučaju, da bi se sedanje vodstvo iz katerega-kcli vzroka umaknilo, in bi se sedanja naša organizacija razbila, bili dediči oni: gospoda pri „Slovencu' l Mi poznamo vendar Tržaško ozemlje in njegove razmere; poznamo razpoloženje njegovega prebivalstva; in gospoda naj nam verujejo, da iz likvidacije sedanje organizacije njihova stvar ne le da ne bi imela nikacega dobička, marveč bi se še oddaljila od cilja, po katerem stremi.
Podlaga naše sedanje organizacije je taka, da je pristop možen — kakor se je pokazalo tudi v tej volilni borbi — vsakemu narodno čutečemu Slovencu brez razlike svetovnega naziranja. Če nam morejo nuditi iz Ljubljane kako drugo enako Široko podlago, na kateri bi se moglo združiti vse tržaške Slovence, naj le pridejo sem in naj skušajo prevzeti vodstvo tržaških Slovencev 1 Če pa je a priori izključeno — in to je! — da bi mogel njihov program zagotoviti tako združitev, in če bi moral le en del — če tudi manjši — tržaškega Slovenstva ostati v sovražni poziciji izven tega tabora, potem bo za slovensko stvar — in to mora uvi-devati vsak trezno misleč politik — bolje, ako gospoda ostanejo doma in ako tržaški Slovenci nadaljujejo svojo dosedanjo politiko pod dosedanjim vodstvom, ki se \saj po vspehih ni pokazalo ravno slabo !
Bilo nam je v peresu še marskaj grenkega. A ker nam v veleresnih trenotkih, ki so ravnokar nastopili v političnem življenju države, ne more biti do tega, da bi rekri-minirali, marveč nam veleva narodna dolžnost, da pomagamo ustvarjati možnost vspešne narodne politike, za brambo nam vsem skupnih interesov, se premagujemo in ne bomo reagirali na marsikatere krvavo krivične napade._
Ministerstvo Gautsch.
Trst, 28. junija.
Hitreje, nego se je pričakovalo, je izginil s političnega prozorišča Rihard baron Bienerth. Njegova usoda je bila zapečatena takoj po izidu volitev. Krščanski socialci so svojim proglasom, da bodo zasledovali politiko svobodne roke, povspešili njegov padec. Parkrat je že demisijoniral, a moralo je iti ministerstvo, a on je ostal. Hotelo se ga je na vsak način vzdržati na površju in dobil je celo naslov : Bienerth der Unent-
Te dobro namerjene besede užaljene čenosti radi neprijaznosti, s katero so njih priležnice so dosegle svoj namen. Kralj Ka-i vrste vsprejele njegov prvi poziv; sam je zimir je lastnoročno sestavil vrsto poljskih spisal podrobno navodilo o vseh službah in plemenitaŠic, oženjenih in svobodnih, iz obredih, katerih se morajo izbrane poljske Krakova in najbližje okolice, in jim je po-- gospe in gospice udeleževati na čast slal po posebnih poslih pisma z direktnim' njegove soproge.
ukazom, da pridejo tekom treh dni na' Ta red dvorske službe je bil prečitan Wawel, kjer bodo vršile dvorsko službo pri vsem skupaj in je potem še vsaka posebej njegovi soprogi...	i dobila točen prepis vsega spisa. Zato, da
Zopet se je izognil besede „kraljica", in' se bodo predpisi službe in obredov točno ni ni najmanje dvomil, da bodo ono besedo j izvrševali, je morala kralju samemu dati pogrešali tudi ti, ki jim je veljal njegov slavnostno obljubo najstarejša izmed izvo-ukaz. Ta pa se je glasil tako strogo in go- Ijenih dam.
tovo, da v nijedni rodbini, ki jo je zadel, i Gospa Kristina je v duhu kar plesala, niso upali upirati se mu.	ko je bil ves ta zbor plemenitih in odličnih
Čisto kaj drugega je, priglasiti se'poljskih dam od samega kralja priveden k dobrovoljno v službo sovražene, pustolovske! prvemu slavnostnemu predstavljanju. Lahno češke priležnice, nego vkloniti se ukazu j naklanjajoč glavo je vsprejemala njihove, kralja. Samo prisiljene so prihajale sedaj !da-si izsiljene, vendar nehote globoke po-poljske plemenitašinje, spremljane od svojih klone. Vsprejemala jih je s kretnjami malo-
soprogov in očetov, ponosnih vojvod, vel-mož, vladik in vitezev na kraljevski Wawel, da dokažejo vladarju svojo pokornost. Kazimir ni zamogel potlačiti v sebi svojega gnjeva tako popolnoma, da ne bi bil na-j
marnega "smehljanja, v katerem se je izražalo več škodoželjnih občutkov na pridobljeno zmago, nego prijaznosti...
Dvorska družina plemenitih gospa in gospic je bila torej konečno sestavljena,
^ »ij* w M	»	— —— —-— --7--------------U	l	S	m	—
sproti spremljevalcem pokazal svoje ogor-Jtoda s tem ni Wawel nič pridobil na ve-
selju in živahnosti. Nobena izmed dam ni spregovorila z gospo Kristino niti besedice; molče so izvrševale točno po kraljevem predpisu vse službe in cerimonije, tako, kakor da morajo streči ali spremljati kako senco ali kakega mrtveca. Da, niti med seboj niso govorile in stale so druga poleg druge kakor kameneni kipi, če je bila gospa Kristina navzoča.
Zaman se je trudila, da bi navezala ž njimi kak pogovor, da bi jih dovela do kake zabave. Ne poznajoča njihovega jezika je sama morala kmalu odnehati od teh poskusov in je s pomočjo migljajev naznanjala damam svojo voljo, ali bolje rečeno: nevoljo ; kajti ta njihova grobna tišina in molčečnost ji je postajala z vsakim dnem bolj nadležna, neznosna in jo je gnala v srd, da, celo v obupnost.
In vendar jih ni mogla, tožiti pri kralju ; kajti izvrševale so vsa dela svoje službe z najvestnejšo pravilnostjo popolnoma točno, kakor je zapovedal kralj sam...
Gospej Kristini ni v vsem dvorjanstvu preostal za razgovore nihče drugi, nego samo Aluša in Domeš.	(Pride Še.)
Stran II.
^EDINOSTc št. 179.
behrliche! Sedaj se je zgodilo ravno narobe: Bienerih je šel, a ostalo je minister-stvo, izvzemši Weisskirchnerja in Glombin-skega.
In v tem leži tragika njegovega padca, ki ima na sebi neko osebno potezo. Vladni, v prvi vrsti nemško-nacionalni listi seveda proslavljajo Bienertha kot zelo zmožnega in pravičnega politika, katerega da je čakala „sijajna politična bodočnost". A to delajo po znanem reku: De mortuis nil nisi bene. Bienertha je pogubila njegova trma, s katero je po vsi sili hotel vzdržati svoj nemški sistem vladanja — brez Čehov, oziroma proti njim. A ideja, da se daja v Avstriji vladati tudi brez Cehov, je nesmiselna. Koalirane češke stranke pridejo v novi parlament okrepljene. Češki klub bo vsled tega enotnejše postopal, nego je to bilo prej. Tudi Čehi so spoznali, da večno ne bodo mogli ostati v opoziciji in da nekega lepega dne bodo morali vstopati v vlado. Hoteli so imeti za to Bienerthovo glavo; saj je Bienerth tekom 4 let svojega vladanja s svojo pasivnostjo večkrat pokazal, da mu ni resno za češko-nemški sporazum in seje krčevito držal nazora, da se da vladati tudi brez češko-nemškega sporazuma. Pogajal se je s Čehi le zavoljo lepšega, a resne volje pri tem ni bil nikdar pokazal. Odločujoči krogi so spoznali, da je Bienerth doigral svojo ulogo. Zato so ga kar na tihem odslovili in ga z vso naglico imenovali za nižje-avstrijskega namestnika. Pri nas Slovanih je njegov padec vzbudil največe zadoščenje. Saj ni je bilo bolj nemške vlade, nego je bila Bienerthova. Dokazovati tega nam sedaj pač ni treba.
Na površje je prišel drug mož, obenem star znanec —, baron Gautsch. Cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem ga cesar imenuje za ministerskega predsednika, izide že danes ali jutri. Baron Gautsch je star politik, trezen, hladno računajoč in korekten v vsakem oziru. Popolnoma neoma-deževanega značaja si Je znal pridobiti v vseh krogih simpatije. Še-le 34 let star je vstopil kakor naučni minister v Taaffejevo ministerstvo. Leta 1897. je zavzel v drugič to mesto v Badenijevem ministerstvu. Na Silvestrov dan leta 1904. je bil po padcu Korberjevem imenovan za ministerskega predsednika. Sprva nasproten volilni reformi je Gautsch v oni znameniti državno-zborski seji, dne 28. novembra 1905., med tem, ko je zunaj na Ringu demonstriralo na stotisoče delavcev, izjavil, da se je vlada odločila, uvesti splošno in enako volilno pravico in je svojo obljubo tudi držala.
Mož ima torej kot minister precej lepo minolost. Hvali se ga morda preveč; to pa zato, ker v Avstriji za sedaj boljšega sploh ni dobiti. Kakor smo že včeraj rekli, hoče baron Gautsch sestaviti vlado na najširši podlagi. K vladi hoče pritegniti. v prvi vrsti Čehe, ki pa seveda nočejo vstopiti v ministerstvo, dokler ne pride na Češkem vsaj do delnega sporazuma. To novi mini-sterski predsednik dobro ve in je za to že poklical k sebi posl Kramara, da se informira o namenih in bodoči politiki čeških strank. — Stopil je v zvezo tudi z grofom Thunom in še tekom tega poletja se bodo vršila med Čehi in Nemci nova pogajanja, na kar bo v slučaju, da bodo ta pogajanja imela uspeha, sledila sestava koalicijskega ministerstva. — Sedanje ministerstvo ostane na vladi le provizorično črez poletje.
Take načrte ima baron Gautsch za bodočnost. Dosedaj se je izkazal dovolj spretnega in sposobnega. In če bo res hodil svojo lastno pot in ne bo poslušal onih, ki ga vabijo, naj enostavno kopira protislovanski zistem svojeg* prednika, potem se zna morda zgoditi, da bo sledila doba plodovitega dela onega parlamenta, ki mu je stal baron Gautsch ob zibeli.
Tretje Gautschevo ministerstvo,
ki je pričelo včeraj poslovati, je sestavljeno sledeče : predsedstvo : baron Gautsch ; deželna bramba: FML Georgi; notranje stvari: grof Wickenburg; uk in bogo-častje: grof Stiirghk; pravosodje: dr. Hochenburger ; finance dr. Mayer; ja\ na dela: Marek; poljedelstvo: baron Wid-mann ; minister za Galicijo : vitez Zaleski; trgovina: sekcijski načelnik dr. Mataja kakor voditelj; železnice: sekcijski načelnik dr. Roll kakor voditelj.
Slovenskim starišem?
V Gorici, 26. junija.
x Dne 2. julija bo vpisovanje za prvi razred na c. kr. državni gimnaziji v Gorici. Za prvi slovenski razred je število učencev, ki bodo sprejeti, neomejeno.
Kako določeno število, kakor je veljalo za lansko leto, je torej odpravljeno. Zato je dolžnost vseh slovenskih starišev, da vpišejo svoje otroke, ki so jih namenili za gimnazijo, v slovenski razred, kjer se bodo učili v^domačem slovenskem jeziku.
Kaka muka je bila našim otrokom nemščina, to vedo stariši sami. Tega sedaj ni več.
Vsak slovenski deček prav lahko prestane vsprejemni izpit. Sedaj se zahteva pri
izpitu za prvi razred v slovenskem učnem jeziku spretnost v čitanju, pisanju itd. Nemško trpinčenje odpade.
Po tolikih bojih skozi leta in leta smo vendar prišli do tega.
Zato je naravno, da bodo to slovenski stariši vpoštevali.
Bog ne daj izdajice, ki bi svojega otroka silil v nemški razred. S tem bi osmešil sebe in pa kompromitiral naš boj, ki ga bijemo za slovenske šole v Gorici. Rogala bi se nam vlada, da sami silimo v nemške šole in zgoditi bi se utegnilo, daše to, s silnimi borbami pridobljeno drobtinico pravice, zopet lahkomišljeno zapravimo.
Zato kličemo še enkrat našim starišem: vpišite vsi svoje otroke v slovenske šole!!
Dnevne vesti.
Enotni češki klub. Z Dunaja javljajo, da se je vršilo, včeraj posvetovanje čeških strank za ustanovitev enotnega češkega kluba.
Soštanj-mesto. Cesar je, povzdignil trg Šoštanj v Šaleški dolini na Štajerskem v mesto. Oficijelno naznanilo pride še le v nekaterih dneh.
Dr. Šusteršič pri Gautschu. Kakor poročajo z Dunaja, je dr. Šusteršič včeraj konferiral z ministerskim predsednikom bar. Gautschem.
Spremembe v italijanski armadi. Iz Rima poročajo, da se v italijanski armadi in mornarici izvršijo v kratkem velike spremembe. Cela vrsta aktivnih admiralov, generalov in poveljnikov pojde v pokoj, a na njih mesto pridejo nove mlade moči. Te dni bo umirovljeno 40 starih viših častnikov in bodo imenovane mlade moči.
Istotako so dr. Stepančič in njegovi agitatorji na javnih shodih osebno žalili dr.a Gregorina, dočim se ta poslednji ni na svojih shodih niti enkrat dotaknil osebe svojega protikandidata inje povsod le mirno razvijal svoj pozitivni program.
Je pač tako, kakor smo že rekli. „Gorici" in njeni stranki bi moralo biti vse dovoljeno, drugim pa — nič !
Pred volitvami concittadini, po volitvah ŠČavi t Iz krogov c. kr. redarjev nam poročajo: Dne 8. t. m. je g. Pitacco povabil državne uslužbence — in med temi tudi redarje — na zaupen sestanek. Omenjenega sestanka se g. Pitacco sicer — baje radi bolezni — ni vdeležil, a zato je na istem govoril v njegovem imenu g. Brai-dotti. Pri predsedniški mizi je sedel odbor splošnega društva državnih ustužbencev in zborovalci, večinoma redarji, smo bili takrat „Egregi concittadini". Sedaj so volitve minule in italijanski listi nas radi nedeljskih
mec — lahko pripeti, pa kaj izgubi. Zgoditi se pa ne more vsakemu, kar se je zgodilo gospodu Kovačiču pred nekoliko časa, koje bil še sprevodnik, da je nekega dne k po-stajenačelniku prišla neka gospica s pritožbami proti g. Kovačiču, ki niso bile v nikaki zvezi z njegovo službo. G. Kovačič naj torej pazi, da ne bomo prisiljeni govoriti kaj več.
Proslava narodnega praznika sv. Cirila in Metoda v Pazinu. Naši poganski pradedje so slavili s svojim kresnim dnevom zmago solnca in svetlobe nad temo, zmago dobrih bogov nad črti in vsemi sovražnimi silami ; in ravno v tej letni dobi proslavljamo dandanes mi ona blagovestnika, ki sta nam prva prinesla orožje za boj proti duševni in kulturni tmini, za naš napredek in razvoj. Vsi narodi slave svoje velikane in dobrotnike in tudi mi kakor kulturen narod smo dolžni, da spomin na sveta brata ohranjamo in ga poglabljamo med našim ljudstvom s slavji zasnovanimi na najširši de-
dogodkov, kjer nismo storili druzega, nego mokratični podlagi, kjer naj vsi narodni sloji to, ker nam so zapovedali naši predpostav- od najvišjih do najnižjih, združeni v bratski ljeni, psujejo z divjaki, ščavi in bog ve kaj slogi počaste svoja prva kulturna učitelja in še vse.	zaščitnika.
No, čez sedem let pride vse prav in • „Odbor za prosveto" v Pazinu je premi si tudi to zapomnimo, uverjeni, da nam vzel letos dogovorno z drugimi društvi na-ne bo treba čakati osem let na to, da go- logo, da obhaja ta narodni praznik našim spodom poravnamo z obrestmi vred vse razmeram primerno in je odredil za 2. julija njih današnje žalitve.	j veselico na vrtu pazinskega * Narod nega
Rešitev slovenskega šolskega vpra- Doma", kjer se bo tudi v govoru tolmačil«
Domače vesti.
Vspehi tržaških Slovencev in „Gorica". „Gorica" se roga vspehom tržaških Slovencev na zadnjih volitvah in jih skuša devati v nič. Mi se nimalo ne čudimo temu, da „ Gorica" nič ne sluti, kako
šanja je odvisna od nas Slovencev samih. — Šolsko vprašanje je vprašanje naše bodočnosti ob Adriji. — Slovenci! Pojmite čas v katerem smo ! — Izrabite priliko, ki se vam nudi!
Bojkot v teoriji in praksi. Ko so Italijani pred leti začeli groziti z bojkotom in so ga deloma poskusili tudi v praksi izvajati, je to vzbudilo med našim ljudstvom
važnost sv. Cirila in Metoda za kulturno življenje našega naroda.
Dolžnost vsakega pazinskega Slovana je, da se vdeleži narodnega slavja, ki je popolnoma kulturnega značaja.
Prej „abbasso", sedaj „fora!" Že dolgo ni provzročala kaka stvar toliko smeha med našim ljudstvom, kakor nedeljska pajacada kamoristov, ki so sklenili, da
smešno se kaže, ko hoče posnemati človeka, ki bi hotel z malo svojo dlanjo zakriti solnce. Na drugi strani pa umejemo zane, italijanski "trgovci morajo imeti slo-tudi, da list, ki so mu osebna sovraštva in venske težake, kar italijanski niso zanesljivi strankarska sebičnost v izhodišče za vso itd. itd.
njegovo politiko, ne more imeti smisla za j Vendar, da dokažemo, kako Italijani na pomen boja, ki ga bije tržaško Slovenstvo za nobenem polju javnega življenja ne morejo naravnost velikanske interese celokupnega ] shajati brez nas, naj navedemo, kako se je naroda!	j gospodom godilo s hišami zavoda za mala
Zato se tudi ne bomo prerekali z „Go-j stanovanja. V stanovanjih omenjenih hiš je rico" o važnosti naše borbe v Trstu in bilo po mnenju gospodov, ki pri tem za-jej ne bomo dokazovali nedoglednega po-! vodu vedrijo in oblačijo naenkrat preveč — mena tacih sijajnih afirmacij na poziciji, s Slovencev!
kolikor toliko vznemirjanja in strahu. No, i ^^	£
danes mi tega strahu že davno ne poznamo	naj razno vrstneje(šale. Neki tak naš
več. Mi se zavedamo svoje moči in vse ša,Jivec Je rekel v večji družbi: Dosedaj so take grožnje vzbujajo med iami le pomilo-: ve*»> • -Abba!sso i ščavi«, to ,e valen posmeh, kei znamo, da nas naši ita- j bbas.so dalie montagne" (doli s hribov), lijanski someščani potrebujejo kakor nl,a Slovani so tudi res ubogali m odzivali so vode. Italijanske dmžine mirajo - hočeš |eHto.čno Pozivom: prihajali so abbasso^. nočeš - držati naše pridne slovenske sIuž-!?edaJ Pa seQlzdi Ital'Jano^ naenkrat, da je
kinje, ker so Italijanske prelene in preuma-,ze Preveč Slovencev tukaj, in začeli so 1 ' - — '	- - - vpiti: „fora!" Ali ta fora je prišel prepozno,
ker Slovanov je danes že preveč, ^da bi se odzvali temu prijaznemu vabilu. Će pojde kdo fora, to gotovo — ne bomo mi Slovani 1
katero so spojeni tisočeri interesi — politični in gospodarski — vsega naroda! Kdo bo pripovedoval o barvah — slepcem, pa naj so že slepi po nesreči, ali vsled besnila strasti?! Omejamo se zato le na citat iz „Slovenca* od 14. junija t. I.: Slovenci (tržaški) so celi državi sijajno pokazali svojo moč ob Adriji. Tega se vsa domovina odkritosrčno veseli! Zmage dr. Gregorina
Upravo teh hiš je imela sedaj bankrotirana „Banca popolare* ki je naročila uradniku, kateri je sprejemal stranke, da ne sme
več sprejemati Slovencev. Ta ukaz je bil seveda točno izvršen in hiše so bile kmalo prenapoljnjene z regnikoli. A dočim so Slovenci točno plačevali najemščino, je sedaj na dnevnem redu, da novi najemniki, bratci iz kraljestva, po več mesecev niso ničesar se je zavedno plačali. Zgodilo se je celo, da so najemnjki
.	. l!l _ ____ _ _ t _ _ A._ - ■ - J a _ _ _	1!	..nX ---/l/Slr«MI
ljudstvo po vsem kraško-ajdovskem volilnem poleg tega, da so ostali za več mesecev dolžni okraju veselilo najprisrčneje — in je — ka- najemščino, ulomili celo v pušico plinarnega kor nam poročajo od raznih strani — na avtomata, pokrali tudi sicer kar se je po-viden način dajalo izraza svojemu veselju, krasti dalo, ter odšli.
Tako posebno v metropoli kraški — v Četudi je bilo gospodarstvo pri „Banki Sežani. Po vsem volilnem okraju so goreli popolare" pod psom, kar dokazuje najbolje kresovi. Tako posebno v Lokavcu, kjer so to, da je propala, se je vendar celo gospo-ob velikem kresu pevali radostno. V Velikem dom te, v pristno kamorističnem duhu uprav-dolu so somišljeniki Gregorinovi slavili zmago Ijane banke konečno začelo zdeti preneumno v nedeljo dne 25. t. m. s streljanjem in ob- to, kar so uganjali v hišah zavoda za mala hodom po vasi. Sosebno prisrčno zmago- stanovanja njih sicer toli ljubljeni bratci iz slavje so priredili v mali vasici Gradnje pri kraljestva. Zato so gospodje sami priznali: Avberu. Streljali so pozno v noč in se ra- Ce pojde tako naprej, nam konečno od-dovali, da so se tako krepko držali proti nesejo še hiše!
pritisku socijalnih demokratov in agitatorjev Preklicali so zato prvotni sklep, ter Stepančičevih. Med temi je bil tudi sam žu- sklenili, da se pri sprejemanju novih najem-
pan. Ali tudi v tej vasici je — tako nam pišejo s ponosom — zrelih značajnih in samostojno mislečih mož, ki uvidevajo, da ob strankarstvu, ki vlada sedaj na Goriškem ni pričakovati vspešnega dela. Zato se vesele
zmage narodnega kandidata in se nadejajo, drugem slučaju, ko bi skušali izvajati proti da tudi drugi pridejo do tega prepričanja, nam bojkot.
Veselje med zavednim ljudstvom v tem Nesreča na južni železnici. Iz želez-volilnem okraju na zmagi dr.a Gregorina se ničarskih krogov smo prejeli : manifestuje v želji, da preneha sedanje stru- Včeraj dopoludne ob 10. uri je zgubil peno strankarstvo in da bi se začelo zložno pred skladiščem št. C na južni železnici neki delo vseh, ki so blage volje in nezastruplje- ljubljanski sprevodnik pušcico iz kositarja, v nih src 1	kateri so se nahajala Štiri „pokalna zname-
In mi se iz srca radujemo tega spozna- nja« (Knallsignal). V istem trenotku je peljal nja med našim ljudstvom po deželi.	za njim naložen voz tvrdke „Adriatica". —
„Gorica" trdi, da so v Nakeljski župa- Slučajno je stopil konj na imenovano pušico, niji — kakor po vsem Krasu — švigali po- ki je s silno detonacijo eksplodirala. Konj je
hudo poškodovan na prsih ter je malo upanja, da bi ga rešili.
Polno občinstva je privabila detonacija na lice mesta. Med drugimi je prišel tudi neki Kovačič, skladiščni paznik južne želez-Inice, ki je v svoji znani odurnosti čutil po-
vodom zadnjih ožjih volitev plačani agitatorji iz Trsta. Na to splošno trditev prosimo uljudno, da nam „Gorica" naznani imena plačanih agitatorjev iz Trsta, ki da so švigali po Nakeljski županiji in po vsem Krasu.
Tudi šteje „Gorica" v grozen zločin, da so bili dr.u Gregorinu v prilog razširjeni po Nakeljski županiji — volilni lepaki, ki so brez vsacega napada ali žaljenja pozivali na Gregorinovo izvolitev, dočim se pa „Gorici" ne zdi nič nehonetno, da je njena stranka preplavila ves Kras s pamfleti, ki so na nečuven način osebno blatili dr.a Gregorina in mu skušali izpodkopavati ugled.
„Kdor Slovan, ta Sokol!" To geslo Čehov mora biti tudi naše in le tako postane naš mladi slovenski narod jak in čil duševno in telesno, kajti le v zdravem in krepkem telesu biva lepa duša! Kako in koliko je napredovala Sokolska ideja v Trstu in okolici v zadnjih par letih, videli bomo v nedeljo dne 2. julija pri sv. Ivanu, i kjer nastopi „Tržaška Sokolska župa". Pripravljajo se za ta dan velike reči, kajti Sokolski praznik začne že v soboto zvečer z glavnimi vajami. V nedeljo zjutraj bo tekma, potem sprejemanje gostov iz Goriške, Kranjske, Štajerske, Istre. Obhod okoli po sv. Ivanu Sokolov na konjih in v kroju, kakih 500 krepkih čiiih Slovencev. Si-li more kdo misliti lepšega pogleda kakor to rudeč« zarjo sokolskega kroja! Kaj še le popoludne proste vaje 1
Kaj pa naš ženski naraščaj? Ali je ta manj važen kakor možki? Ali ne bo vs« ženska mladina nekdaj roditeljica in vzgojiteljica našega zaroda! Saj je rekel veliki državnik Gladstone: „Dajte mi zdravih, krepkih, izobraženih mater in jaz vam preobrazim svet!"
Poleg duševnega vžitka niso pozabile naše gospe in gospice tudi na telesne slabosti, zato pripravijo pivarno, kavarno ia kolo sreče.
Prosimo vse zavedne Slovence v Trstu in okolici, da blagovolijo kaj podariti v ta namen. Tudi cvetlice radi sprejemamo. Darovalci iz mesta naj blagovolijo poslati darove g.ej Biček, vratarici v „Narodnem domu", drugi pa na otroški vrtec v sv. Ivanu.
SLOVENCI! Prihodnjo nedeljo ob 10. uri se vrši v „Narodnem domu" shod, na katerem se bo razpravljalo o našem šolskem vprašanju. Kdor še čuti slovensko, se tega shoda udeleži, da % tem pripomore k rešitvi tega živ-Ijenskega vprašanja tržaških Slovencev.
Le en korak je od resnega — do smešnega! Tako moremo reči, ko moramo poslušati bedarije, kakoršnje uganjajo te dni tržaški lahončiči, na čelu jim siromašni ne-poslanec Mene-zini! Še nikdar ni bilo naše ljudstvo tako razposajeno, šegavo in razpoloženo za dovtipe kakor je ta teden Kamor greš, te vprašujejo v šali: Kedaj in kam jo misliš potegniti sedaj, ko so laški smrkolini določili, da nas poženejo iz Trsta ? Vsepovsodi je vse polno — smeha na račun laških norcev. Krčmar Kosič je te laške Mi slovenski železničarji poznamo tega; pajacade porabil celo v reklamne svrhe, češ, Kovačiča predobro, da bi se mogli čutiti!da hitro proda svoje vino — ker bo moral užaljenih po njegovih neotesanostih. — Za'bežati iz Trsta pred vojsko Menesinijevo. danes bodi povedano temu prenapetežu, da! Nekdo pa je menil, da bo to pravo iz-se vsakemu — da naj je Slovenec ali Ne-' seljevanje narodov — združeno s silnim
nikov nima gledati na narodnost, ampak edino-le na to, ali so zanesljivi, da bodo tudi plačevali, ali ne!
Kakor so torej gospodje doživeli fiasko v tem slučaju, ga dožive tudi v vsakem
trebo izjaviti, da je dotični sprevodnik, ki je izgubil pokalna znamenja, Slovenec in da Slovenci niso za nobeno službo, ter naj se grejo z Rybafom vred ...
Velikanski dohod ^Afift.r=Križnioni!ij! & Breščak, Kmai trst.
V Trstu, dne 29. junija 1911.
»EDINOSTc št. lTt.
Stran HI
potresom. Potres nastane, ko Slovani izterjajo svoje milijone od .vunbaciteljev*. Ker se morajo menda seliti tudi naši okoličani — in to tudi „cikorija", ali boljše rečeno : prodane duše, — bo v mestu in okolici vladal pravi mrtvaški mir ! Hudobneži pa so tudi že z načrti gotovi. Pravijo, da se naselimo ravno ob tržaški meji ter da tam ustanovimo — novo mesto. Mi bomo imeli dobrega zraka, dobre vode, mleka, krompirja in sploh vsega, česar bomo potrebovali.
Menesini bo pa v Trstu s svojo armado cerniran. Slovenske služkinje pojdejo domov obdelovat zemljo in si bodo več služile, nego sedaj! Slovenske vratarje pa postavimo ob tržaški meji, da bodo pazili, da se ne priklati k nam kak ogleduh iz cerniranega tabora Menesinijevega. Tako urejeni bomo čakali Menisinijevega parla-menterja, ki nas bo prosil — miru! Ker si bomo pa menda tudi v novi domovini morali sami graditi šole, bo dobro, ako že sedaj pridno nabiramo kronice v ta namen ! j Le šole in kronice, — le kronice in šole!: Torej le pridno nabirajmo in izročajmo v j pohrano naši družbi sv. Cirila in Metoda!
„Slavo".
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Prejeli smo: Ta podružnica ima v svojem področju samo štiri nabiralnike, v katerih se je nabralo od februarju do konca junija sledeče zneske: Konsumno društvo pri sv. Jakobu K 10 40 Društvo Jadran pri sv. Jakobu „ 5*— Gostilna pri Viktorju Kosiču	„ 4'34
Gostilna pri Babiču	„ 3 72
Skupaj torej K 23 46
Skoraj sramotno je, da moramo beležiti malenkostne zneske, nabrane v okraju ka-koršen je sv. Jakob. Ljudstvo je sicer ozlo-voljeno vsled postopanja bivšega blagajnika, vendar bi morali pomisliti, da gre tu za stvar in ne za osebo. Težko je posameznim odbornikom, ko morajo poslušati zbadljivke od užaljenega našega delavstva, vendar se mora vse to pretrpeti, ko gre za tako važno društvo. Ni dovolj, da sovražniki napadajo družbo, še med nami se nahajajo izdajice. Apeliramo na št. jakobske Slovence, da tudi za naprej pridno nabirajo za družbo! Saj so v sedanjem odboru ljudje, ki zasiužujejo in tudi vživajo vsestransko zaupanje.
Odbor je popolnoma na novo uredil knjige in je začel tudi s popolnoma novim delovanjem. Nabira sedaj ude, takorekoč na novo, vsled česar vabimo, da se jih mnogo vpiše.
Opozarjamo že sedaj na veselico, ki jo priredi podružnica dne 6. avgusta t. 1. na velikem prostoru Prelogovega zemljišča. Vsa bratska društva prosimo, da na rečeni dan ne prirejajo drugih veselic, da bo tem im-pozantnejŠa naša prireditev, na katero vabimo že sedaj vsa št.-Jakobska in druga društva in vse občinstvo.
Lep izgled — otročičev. Z Verdelce nam pišejo: Otročiči rodbin A. Godina in Cucek so priredili sami med seboj otroško veselico z vstopnino — 4 stotink. Inkaso je znašal 2 K 40 stot. To svotico so prinesli otročiči z velikim navdušenjem podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Ta čin roao-ljubja otročičev mora ganiti vsakogar tem bolj, ker je prišla ta misel otročičem samim. Čast pa družinama, ki vzgajata svoje otroke v takem duhu ! Taki otročiči jima služijo v ponos in bodo — dorasla — narodu in domovini zvesti sinovi in boritelji.
Danes, dne 29. t. m. ob 51/, pop. se prične otroška veselica na Vrdelci v korist podružnice družbe CM. Otročiči se z veseljem vadijo in težko pričakujejo časa, kedaj pokažejo svojo pridnost. Kako pa tudi ne? Saj je to neizbrisen dan otroškega veselja, j Kdor ljubi mladino in svoj slovenski narod, j ta gotovo prihiti danes na Vrdelco. Pelo se ! bo, igralo in deklamiralo. Sodeloval bo tudi' sv. ivanski tamburaški zbor.
Izlet po morju v Devin priredijo v j nedeljo dne 2. t. m. s posebnim parnikom Združene skupine slov. ženstva N. D. O. v Trstu. Odhod s pomola sv. Karla ob 3. uri in pol popoludne; prihod v Trst ob 9 30 zvečer. Vozni listek tja in nazaj (vračunjena je pri tem tudi vstopnina k veselici) stane; 1 K 40 stot. Na veselici bo sodelovalo tudi pevsko društvo „Ladija" v Devinu. — Vsak izletnik naj si preskrbi vozni listek do sobote zvečer.
Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu priredi svojo običajno otroško veselico o priliki zaključka šolskega leta dne 5. julija t. I. ob 5. uri popoludne v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu z jako zanimivim vsporedom.
Prijatelji in prijateljice naših malih vabimo tem potom, da se prepričajo o napredku naše mladine. Vstopnina svobodna. Dobrohotni darovi se hvaležno vspreje-majo.
Iz Pariza smo prejeli: Vsem zavednim in rodoljubnim volilcem mesta in okolice čestitam vzradoščen na sijajno izvojevani častni zmagi. Tisočera Slava in iskreni bratski pozdrav.	Malovič.
Občni zbor „Dramatičnega društva0 v Trstu ki je, zaradi nepričakovanih ovir bil predsinočnjim odpovedan, se bo vršil nepreklicno v soboto, 1. julija ob 8. in pol zvečer z istim dnevnim redom. Na ta zanimivi občni zbor vabimo vse društvene člane in prijatelje slov. gledališča.
Z Opčin. O našem družabnem življenju na Opčinah se prav malo — da, celo nič ne čita v javnosti. Vendar bi to, kar se vrši v naših društvih (oziroma zadrugah), zanimalo morda tudi širšo javnost. Tu na Opčinah imamo več društev izobraževalnih, podpornih in gospodarskih. Da pa ta društva ne vspevajo, kakor bi morala, o tem bi rad spregovoril par besed. Vendar naj se mi ne jemlje tega za zlo, ampak naj se smatra to za opomin, da vsakdo vstopi v vrste narodnih delavcev, ali pa da vsaj ne ovira njih, ki imajo voljo do dela.
Opozarjam našo domačo inteligenco in bolje situirane prebivalce, da naš „Sokol", ,Zvon* in „Ciril-Metodova podružnica" imajo vse premalo podpornih članov. Ogledal sem si imenika članov dveh teh društev in videl sem, da manjka marsikdo, ki bi moral biti med členi. Morda je bilo nekoliko vzroka v tem, da še tu ali tam ni vsi-kdar dovolj taktno postopalo, da ljudje niso pristopali k društvom. Ali sedaj gre v tem pogledu mnogo na bolje, ker so društva začela odpravljati to napako z vso energijo. V društvu morajo biti vsi enaki, a če je kdo kaj zakrivil, treba preskrbeti užaljenemu zadoščenja.
Naj podam par izgledov. Občni zbor zavarovalnice goveje živine je bil sicer miren in dostojen do zadnje točke: slučajnosti. Tu pa se je oglasil neki možakar s svojimi osebnostmi, ki niso spadala k predmetu. Koliko so koristile njegove besede zadrugi, to ve že vsak trezno misleč človek na Opčinah.
Minoli četrtek t. j. 22. t. m. vršil se je pa občni zbor zadruge opravičenih posestnikov. To zborovanje je bilo navadno burno. Zopet napadi na delavne može od osebe, od katere bi se moglo pričakovati, da ne bo delala sitnosti, kjer gre za korist vseh openskih posestnikov in ker taki napadi le zavlačujejo koristno stvar. Poštena kritika je gotovo povsod na mestu, ali osebni napadi le razburjajo ljudstvo in škodujejo stvari sami.
Sedaj pa Vi, dragi Openci, ako hočete, da bodo Vaša društva vspevala, da bo Vaša mladina v ponos Opčinam (kakor je bila povodom prvega nastopa Sokola); ako hočete, da bodo Vaša gospodarska praša-nja napredovala: oklenite se z ljubeznijo svojih društev ter podprite jih gmotno in moralno!
Italijanska otročad, ki je minolo nedeljo demonstrirala od Politeama Rossetti proti Chiozzi, je nadkrilila sama sebe v steklosti in rjovenju, ko je Šla mimo slovenske šole na Acquedottu. Tudi starejši, ki so sicer nekoliko manj glasni, so pred slovenskim Šolskim poslopjem dali duška svojim civiliziranim čutstvom. Vpili so naravnost nečloveško.
Mi vemo, dragi lahončki, kaj vas najbolj peče. Naših Šol se bojite kakor hudič križa, zato vpijete in besnite. No, v nedeljo vam pa zopet povemo, da se ne zadovoljimo s sv. jakobškimi razredi Ciril-Metodo-vih šol in s šolo na Acquedottu, da nočemo sami vzdrževati Šol za svoje otroke, ampak, da zahtevamo, in to po vsej pravici, da dajo našim otrokom Šol oni, ki so za to poklicani.
Mi hočemo svoje, vi pa le rjovite in besnite. V nedeljo hočemo tržaški Slovenci zopet govoriti, kratko sicer, a jasno!
Vozni listki za izlet združenega slov. ženstva v Devin, so v predprodaji v prostorih NDO. ul. Lavatoio št. 1. I. nads., v zadružni gostilni Via Carradori, v kons. zadrugi NDO. ul. Bosco in Miramar in v uradu podružnice NDO. pri sv. Jakobu.
Člane „Slovenske Matice", ki še niso plačali članarine za leto 1911 in pa one gg. ki mislijo pristopiti na novo, prosimo, da takoj poravnajo članarino za leto 1911 v znesku K 4'— pri poverjeniku učitelju Arharju (ulica Acquedotto št. 20, II.), ali pri vratarici „Narodnega doma", g. BiČek, proti pobotnici.
Zadušnica. Včeraj ob 8. uri dopolud. je bila v baziliki sv. Justa zadušnica povodom obletnice smrti cesarja Ferdinanda, ki jo je opravil škof mons. dr. Karlin. Zadušnici so prisostvovali načelniki civilnih in vojaških oblastnij.
Angleška eskadra v Trstu. Kakor smo včeraj poročali, pride dne 1. julija iz Malte v Trst angleška eskadra obstoječa iz treh vojnih ladij prvega reda in sicer „Exmouth", „Cornevallls" in „Triumph" ter aviso-ladije „Huszar". Eskadra, kateri je poveljnik admiral Pole ostane tu v Trstu sedem dni.
Poroke, rojstva in umrljivost. Od 18. do 24. junija se je v tržaški občini poročilo 38 parov. Rodilo se je 136 otrok; in sicer 68 moških in 64 žensk; od teh 28 nezakonskih. Umrlo je 107 oseb, to je 62
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanito 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v petek dne 30. t. m. od 9. do 12. ure.
Testenine, hlebi parmezana, sodček firneža, škatlje z voskom, salam, buteljke maršale, konjaka, šumečega vina, ruma in likerjev, vaze s konzerviranim sadjem.
Dražba, ki se bo vršila v soboto 1. 7. od 9—12 in od 3—7 pop.
Velika množina trgovskih knjig, pisarniški papir, zvezki, črnilo, risalne table, pas-separtout, klosetni papir, mape, škatlje in kuverte s pisalnim papirjem, peresniki, svin-niki in drugi papirniški predmeti.
3E
Velike nove prodajalnice
m
pohištva in tapetarij

:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ni. Mon6 - Telefon 22-85 (MSa siedallfta Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4:000 kron. Jedilne eobe. Sprejemne in kadilne dvorane ▼ najnovejšem »logu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme in posamezni deli.
«1B
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, D. nadstropje — Trst
Vela izbera izgoMeii oblet za ospđe in mUMi to
ter moške In ženske suknje. ^Mi	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurenco.
Oklic.
V	konkurzno maso Frana Demšaija, bivšega trgovca v Idriji, spadajoča zaloga blaga delikatesne trgovine v hiši št. 394 in specerijske trgovine v hiši št. 136 prodala se bode posamezno ofertnim potom kakor stoji in leži.
I.	cenilna vrednost delikatesne trgovine znaša danes po odbitku že prodanih kvar-Ijivih predmetov skupno z zalogo vina in opojnih pijač	K 4236 04
II.	Trgovina z mešanim blagom je sodno cenjena in sicer:
specerijsko blago na K 1558 76 opojne pijače „ 429*50 steklo in igrače „ 249 54 - galanterija „ 714*02 obleka „ 65130 čevlji „ 1192*40 trgovska oprava_ 154.90
skupaj na K 4950*42
Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanemu upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. julija 1911. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. avgusta 1911.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi le-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade založeni vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom S dnij.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji.
Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila.
V	IDRIJI, dne 24. junija 1911.
Alojzij Pegan,
c. kr. notar
kot začasni upravitelj konkurzne mase Franceta Demšaija.
Restavracija Žnidersič
' ŠAPJANE -
železniška postaja med Ilirsko Bistrico in Opatijo, pešhoda 17* ure. Avtomobilska postaja Trst—Opatija—Reka.
Odda za letni čas od 1. julija do 30. septembra oziroma tudi z i krajši čas
7 elegantnih sob.
Gostilniške cene zmerne. - Za vso dobo po dogovoru. - Gozdna lega zdrava in prikupljiva za izprehode. - Priporoča se
H. Žiidersič.
Varstvena znamka:
Eliksir iz kine in koke
pospešuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje.
Cena: Kron 1*20 steklenica.
Lekapna ,AL GALENO*
Trst, ulica S. Cilino.
Llnlment Capsici Co.
nadomestek za
SIDRO-PAlN-EXPELLER
je Že staro skušeno domače zdravilo, ki ae že mnogo let oporablja uspeSno drgnenje proti trganju, reumatizma In zmrzlinl.
Qu9riln Zaradi manjvrednih poane-OVrtl lili« manj naj se pazi pri nakupu in jemlje le originalne steklenice v zavojih z varstveno znamko „SIDRO" in ime ::;:: Btchter. Cena po 80 vin., K 1-40 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. zaioga Jožef Torok, lekarnah v Budimpešti.
Dr. RltMerlfl lekarna ZkStfSS
za Elibethstrasse No. 5 neu.
GOSTILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem Času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do L ure popolunoči.
UMETNI ZOBJE
Plombiranja sobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tekni*
Dr.J.Cermak
: zobozdravnik :
- TRST -
olioi deli* Gaaerm* It- 13
IX. n.
SB
Odlikovana krojačnica
Avgust §tnlar
TRST • Via delle Poste štev. ;2,1. nad. - TRST
izvršuje pomladanske in letne obleke =
Cene zmerne.
Delo solidno.

Pozor!
Storil In prva slov. tordka na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev
jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipaga in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih se jamči.----JOSIP DEKLEVA
Se priporoča slav. občinstvu VJbl\bbWr\ _GORICA. — ulica Mutlciplo St. 1 — GORICA
Stran IV.
»EDINOST« St. 17».
V Trstu, dne 2f. junija 1911.
moških in 45 žensk, od teh 30 izpod enega leta.
Voli!ni plakati. Mestni magistrat Je pozval hišne gospodarje in upravitelje, da dajo takoj iz estetičnih razlogov odstraniti volilne plakate, ki se nahajajo še po hišnih zidovih, in zidove očistiti, sicer se bo postopalo po obstoječih predpisih.
Zvišanje delniške glavnice živno-stenske banke. _ Subskripcija letošnje emisije novih delnic Živnostenske banke je imela zelo ugoden vspeh. Novih delnic je bilo vpisanih več nego 130.000 tako, da je bilo subskripciji predloženih 100 000 delnic Živnostenske banke emisije 1911 za polnih 30'/« prepisanih. Sedanja polno uplačana delniška glavnica banke znaša toraj kron 80,000 000 in rezervni zaklad okroglo kron 20,000 000.
Ponarejeni bankovci. Že nekoliko dni krožijo v Trstu prav dobro ponarejeni bankovci po 20. K. Bankovci so tako dobro ponarejeni, le na oglih niso okraski povsem eaaki. Te dni so pri javnih blagajnah zasledili 50 takih falzifikatov. Vzlic poizvedbam ■iso mogle oblastnije priti še na sled ponarejevalcem.
Koledar Slov. plan. društva 1911. Sredi mej volilno borbo je izšla skoro ne-•pažena mala a lična knjižica, ki po svoji kogati vsebini izvestno razveseli razne prijatelje prirode in občudovalce krasot naše domovine. Neutrudljivi Fr. Kocbek, načelnik savinjske podružnice S. P. D., je izdal za tekoče leto 2. izdanje svojega planinskega ali raje turistovskega koledarja, kateri je sicer že lani dobro služil našim podjetnejim planincem, ki pa bo gotovo sedaj v svoji ■ovi obliki ugajal tudi še ostalemu potujočemu občinstvu po Slovenskem, ker je nje-fova vsebina vsestransko pomnožena in dopolnjena, a ob enem tudi nekaj zgoščena in skrčena; na ta način je postal ta „koledar" mnogo bolj uporaben in pregleden za vsakogar in služi bolje s tolikimi voznimi redi železnic, pošt, parnikov in avtomobilov svojemu informativnemu namenu. Zanimiva ■ovost v tem koledarju so nekatere slike, kakor skica Triglavske skupine in veličastni panorama Kamniških planin z Ojstrice, kar je namenjeno v prvi vrsti hribolazcem; nas pa je posebno prijetno iznenadil mali zemljevid Trsta z okolico do Tržiča in Pirana, pač prva originalna slovenska karta naše lepe dežele.
Sploh je opažati, da se v tem koledarju s kratkim opisom Trsta in raznimi drugimi podatki skrbno širi zanimanje za slovensko turistiko k morju in posebno upošteva njen pomen za naše kraje, za kar moramo biti g. Kocbeku jako hvaležni. Upamo, da bode tudi slovenska javnost vedela ceniti njegov veliki trud, mu dobrohotno prizanesla kako tiskovno napako in prav pridno sezala po tej zanimivi in lični knjižici, ki ne stane več nego K 150, a služi vsakomur in se naroča pri uredniku g. Fr. Kocbeku, nadučitelju v Gornjem Gradu (Štajersko).
Tržaška mala kronika.
Zopet najdeno truplo žrtve viharja.
Včeraj okolo poludne sd na morju nedaleč od Terezinega pomola zagledali truplo moža. Piloti so ga potegnili na kopno, in so ga kmalu potem identificirali. Pokojnik, mornar Teodor Manoli, je spadal k moštvu grške ladije „Hagios Nikolaos44, ki je v strašni ■oči od 15. t. m. ponesrečila ob novem va-lolomu. Truplo, že precej iztrohnjeno, so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu.
Tatvine. Julij Pertot, 31-leten težak iz Trsta, stanujoč v ljudskem prenočišču ul. 6. Gozzi je bil aretiran v prosti luki, kjer Je iz parnika „Babylon" vkradel nekaj kave.
Josip Sosič, 32-leten kotlar brez posla, je hotel sinoči skupaj z drugim, ki je pa ■Šel, vkrasti veliko lestvo, ki je stala v veži neke kiše v ul. S. Maurizio.
Loterijske številke, izžrebane dne 28. JaniJa 1911.
Inomost	4 74 30 84 62
Brno	50 90 79 39 44
Koledar in vreme. — Danes: Peter ia Pavel, apostola. — Jutri: Spomin sv. Pavla.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4-25° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spreme-■je»a. Vetrovi od severovzhoda.
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Bratje Sokoli!
V nedeljo dne 2. julija se bo vršil I. z 1 e t „Tržaške sokolske |župe" v Vrdeli na vrtu „Gospodarskega društva". Ponos in čast našega društva zahtevati, da se odzovete vsi ta dan našemu povabilu, da ■astopite v kroju vsi b r a t j e, da bo sprevod čim lepši in veličastnejši.
Naše društvo je bilo prvo, ki je oralo ledino na sokoiskem polju; pokažimo tudi v ■edeljo, da je še vedno prvo po navdušenih bratih, po članih, ki umevajo pomen sokolske misli na tržaškem ozemlju.
Bratje ! Le enkrat ste klicani letos, da javno nastopite in to je na župnem izletu v ■edeljo.
Vsak brat v kroju mora biti ob 1 in pol pred „Narodnim domcm" pri sv. Ivanu in
vsakdo gre lahko poljubno na Vrdelo ; vendar pa se določa, da se zbero bratje tržaškega Sokola ob 1 uri v Narodnem domu v Trstu.
Za brate, ki se udeleže sprevoda se določajo redovne vaje v petek dne 30. t. m. v društveni telovadnici. — Na zdar 1
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi vse odbornike in zaupnike na redno sejo, ki se bo vršila dne 30. t. m., to je v petek zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. Ker so važne stvari na dnevnem redu, se pričakuje polnoŠtevilne udeležbe.	,
Mar. del. organizacija.
Odda
mala meblovana soba. — Belvedere 50 12, III.	1127
Meblovana
aoba at od a takoj UL Madonna del mare 2, vrata 16.	1130
Cnha o hrann 8ko j®	tudi 8 p°
OvUa 9 II* CM IU ra^o glaaovtrja ali pianir a, i5ie bančni uradnik, Če", pri inteligentni slovenski rodb ni, kjer ti lahko imel pr loinoat konverzacije. Pieseliti se hoče 15. jnliia V I. P« nudbe z ozn-če-njem pogodbe naj se poSljtjo pod Šifro T. P. 15. na ioaer odd. E liuoati.	1131
Josip Trampuš IT,:VVSBS5
priporoči itiJo pek&rljo. Večkrat na dan ■vet arah. — Zaloga moka vsake vrste is prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Blad&ioe ftn b lik o ti.	1829
Skupina NDO. „Lloyda sklicuje zape- PrinOrOČa SB miSar X ^T'J^ tek 30. t m. ob 8. uri zvečer izredni občni ^'P?™1'* 7edere 2*:	T°/!Vato
zbor z dnevnim redom : 1. razmere skupine ; 2. razprava o podpornem fondu; 3. volitve novega odbora; 4. raznoterosti.
Ker so na dnevnem redu tako važna vprašanja, apelujemo na tovariše člane, da se vsi do zadnjega udeleže tega občnega zbora.
Skupina NDO. .Prosta luka". Odbor skupine „Prosta luka- ima svojo sejo danes dne 29. t. meseca ob 3. uri popoludne v prostorih NDO. ul. Lavatoio 1. I.
Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo. _899
rinhrniflnJta za,°ga ^J*. petroleja,
UUUI UlUUUa nagajajoča se v Tr.tu v sre-dižču delavskega okraja, katera prinaša deset k on dnevnega čistega d bička, z malo najemnino proda se ta i u j ztradi odpoto anja po zmerni ce.i. Pojasnila daje gosp. Kolbršič v Tr-tu, kavarna Coiao od 9—11 predp. in od 3—6 popoludne.	1107
VpO+r»4f||f na dan Sv. Petra, bodeta ndar-b tUKlCll, jaia tamburaški zbor is Lipice in tamburaški zbor iz Lokve v Bazovici v gostilni „Pri Lipi*.	1125
DAROVL
— PrejemŠi M. A. Ternovčev „Venec povestic" so darovali na veselici ženske podružnice CMD pri sv. Ivanu 18. t. m: Ivan Keček 1 K, Perne Marija 1 K, Satler 1 K, Sirk 1 K, Fran Vatovec 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K.
Vesti k Goriške.
Kostanjevica na Krasu. V nedeljo, dne 25. junija t i. ob 3. uri popoludne se je vršila t šolski sobi I. razreda ▼ Kostanjevici prva šolska veselica.
Vstopnina je bila za otroke 20 stot., za odrastle 30 stot.; čistega dobička je bilo 26 K 50 stot. S tem denarjem se kupijo učne knjige za tukajšnje ubožne Šolske otroke. Otroci so vse točke prav dobro in navdušeno proizvajali ter so jih morali (posebno pa »Mladi vojaki") ponavljati. Ljudstvo, katerega je bila polna dvorana, je bilo zelo zadovoljno in je kar strmelo nad tako dobrim nastopom svojih otrok, ki so bili posameznim ulogam tudi primerno opravljeni. Ljudstvo je izrazilo željo, da naj bi vsaj vsako leto prirejali tako šolsko veselico. — H koncu moramo omeniti, da se vpokojeni nadučitelj Jožef Trampuž iz Kostanjevice h. št. 28. ni udeležil šolske veselice, marveč se je šel v isti čas rajše sprehajat po svojih vinogradih. Za državnozborske volitve pa je hodil od hiše do hiše agitirat za dr. Stepančiča. To je bilo po njegovem mnenju največje delo v blagor ljudstva.
Opazovalec.
Razne vesti.
Napoleonova služabnica umrla. Is Pe-
trograda poročajo, da je v Dvinka umrla te dni v 117. letu starka Agata Stefanovic, ki je etregla Napoleonu za časa francoskega pohoda v Busijo leta 1812. Starka je do zadnjih dni svojega življenja dobro slišala in videla. Umrla je na isprehodu.
Zaradi mode — v smrt. V Pragi je hotela neka elegantna damu skočiti v Vltavo, ker jej ni hotel Boprog kupiti novega klobuka, kakor je sama pozneje izpovedala na policiji. Rešili so jo še pravočasno.
Eksplozija na ladiji. Iz New-Yorka poročajo, da je blizu obole nastala eksplozija na tovorni ladiji, vsled česar je bilo usmrtenih 16 oseb, 60 jih je bilo pa ranjenih. Ladija se je vžgala. Ko je prišla pomoč, so rešili 60 ranjencev, ki bi sicer našli gotovo smrt.
40 stopinj vročine so imeli v Sobotici na Ogrskem minoli torek. Neko osebo je na javni ulici zadela solnčarica, neko žensko so morali odvesti v mestno bolnišnico.
^ Otvoritev nove trgovine
v Trstu, ulica Nuova 41
AHEL1A MARTUIICO
— BOGAT IZ BOB -
Ugotovljenih oblek za Žeaske in punčke, ženske vestalije, bluze in iebraao peri;0.
Vsprejemajs se naroČila ; o meri.
Najzmernejša cene NajzmernejSe cene.

ogomil Fino
= urar in zlatar = =
t

to
Trst, ulica Vincenzo| Bellini St. 13
lasproti ceifcve st. Antona mm ]

Bogat izbor ar
v»ake vr.^te, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti ln brez dljaman-tov, ier.ske »eri žice, zlate j in srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah.
V no in m Be odda meblovana sobica takoj. — lldJtHII Pendice di Scorcola št 401. 1117
Da«nHo OD takoj zaradi družinskih m^mer rrUUd OD -velika dobroldoča mlekarna s hiS<> in posestvom vred. Hiša se nabuja na Gorenjskem tik Železniške post »je v posebno lepem kraja ln ob državni cesti; obsega okr< g ICO— 1 TO m ima Iaeteu vodovod, opremlja.a je z modernimi stroji na parno turbino, ima l.de^eo napolnjeno z ledom. Mleko se lahko ta^oj od gostija ; je v kraja, kjer je tadi tujokl promet. Ako kupca mUkarstro ne bi vose ilo, se hlSa pripravi labko za letoviščarje. T hiši se lahko napravijo kope'ji, ker je v nji Todo/od ln izdelovalec pare. 1114a ni Se popolnoma dodelana, a j* Se-Je pripravljena za mlekarstve v pritličja. Okoli hiSe je zem'jišča $ aror 93 m □ Kar se tiče mlekarne v okolici hISe, se lahtco nahavl vsaki dan mnogo mleka prve vrste in razpošilja v Trst; v hišo se lahko upelje drutra trgovina ali obrt. Kapovalee bi lahko zaslužil lep deuar in šl»el v mirnem, zdravem kraja. — Yeč pove MARTIN LANGUS, Izlake pri Z*gorja 11G8
Prodajalna jestvin ^ŠŽ
krcn 5QO) se proda tbkoj zaradi starosti za K tidoč. Pojasnila daje E m i l i o v Chffa Kossetti, ulica Acquedotto od 8—9 in pol predp	1113
v pritličju 4 prostori, klet, št&Ja ; t I. Dadstr. 5 sob veranda, ?raven velik vinograd najlepši kraj, 7 minut do Železniške postaje, se proda po ugodni ce. i. Prijaviti se v kavarni Minerva.	1117
M fotosrcf le Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Nova hiša
Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila
Brosch & ILaurenčič - v Trstu
via Nuova St 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova St. 40.
— se nahaja velik izbor —
vseh sezonskih predmetov
s zalogo bombaževlne in platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tovaren. Sijajen izbor blaga za moške srajce
Oklic.
GoBtilna in trgovina pri „Fani" v hiši št. 394 t Idriji in stanovanje v I. nadstropju
se odda
pod zelo ugodnimi pogoji v zakup.
Natančnejše podatke daje posestnica
Helena Lapajne.
OHBS:
Dr. Kari Ernst
unlv. med.	zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje.
!S
cos
Sprejema od P—7. In od 3—6. pop.
Hans Scheidler
= zobotehnlk ==
zobotehn£k Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II.
Limiment Capsici Comp.
nadomestek za
sidro Ptsln - Ejpeler
Pri oakapa tega priznano Iz bornega
sredstva u drgeenje, ki ee ga vdobi ■koro • -aeh lekarnah, Daj m Tedno pail na ^arsVeno raarako „SIDEO"
Dr. Ricbter-ja lekarna EFo
„K ZLATEMU ANGELJU" g .
i Ellzabethstrasse No. 5 neu ■
ŠV
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barrlera vecchia it. 13
Cene Sopvome. ssr Plačilo na (Me
Sprejme s» popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema, Prodaja igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje. 601 24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25.
P
V« Pn
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
1 TELEFON	TRST
i št. 1U85. Ml della Zonta št. 7 /.
i995
ŠOLA ZA JEZIKE
PolyglQtte prvo nad'strop/e!
Kova metoda za naefenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 f D ... , k ,,, Francosko 8 lekcij Kron 6 { "v'k| " S' Ang'eško . 8 lekcij Kron 6 l	1606
; Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. In 7.-9.
Ravnatelj Ustnik Prof. Paolo Marquardt.
Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
ZGlofta Izdelanih domačih čeulleu.
Sprejemajo se naročila po merL
Velika zaloga izgotovijenih oblek
za moške in otroke (ALLft FIDUCIft") Trst, ul Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata)
Moške obleke iz sukna od K 16 dalje. Obleke za otroke od K 10 dalje.
Platnene obleke, ki se perejo za otroke od K 2 40 dalje. Jopiči za moške iz sivega platna krone 3. — Jopiči za moške bel! K 3. — Jopi«! z» moške Orle n* K 7. - - POSTREŽBI TOČNA.
plašči za mirodiiničarje in lekarnarje Kron 5.
ninrnniamiiinnnnnnnnnnnmiaT i
\