Kandidat desne sredine za predsednika Pokrajine Trst: Bal sem se, da mi ne bo uspelo priti v drugi krog	/5
Požar uničil stanovanjski objekt v goriškem mestnem središču
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Pöno nörnö
Primorski
TOREK, 24. MAJA 2011
Št. 122 (20.137) leto LXVII.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Hrvaška teče zadnji krog
Rado Gruden
Vse kaže, da Hrvaška teče zadnji krog pred podpisom pristopne pogodbe z Evropsko unijo in določitvijo datuma vstopa v povezavo. Do odločilnega zasuka je prišlo sredi prejšnjega tedna, ko je pristojna evropska komisarka Viviane Reding dejansko prižgala zeleno luč za zaprtje poglavja o pravosodju, ki je bistveno za zaključek pristopnega procesa. Pristopno pogodbo naj bi Hrvaška tako podpisala junija ali julija letos, nato pa leta 2013 po končanem ratifikacijskem postopku postala tudi polnopravna članica.
Gre za razmeroma presenetljiv pospešek v pogajanjih. Očitno je, da je Zagreb s spretnim lobiranjem uspel prepričati tudi najpomembnejše članice, da je Hrvaška uspešno opravila domačo nalogo in da kljub nekaterim pomislekom zasluži podporo. Najbolj odločna zagovornica hitrega podpisa pristopne pogodbe je Italija, vendar pa se tudi Nemčija, Velika Britanija in Francija strinjajo, da je Hrvaška že v ciljni ravnini in da je zdaj potreben samo še dober finiš za končanje pogajanj.
Drugi razlog, da so Hrvaški v Bruslju bolj na široko odprli vrata v povezavo, je verjetno v tem, da skuša Evropska unija vplivati na hrvaško javno mnenje, ki je v zadnjem času precej odklonilno do Evrope, želi pa tudi preprečiti, da na bližnjih parlamentarnih volitvah Evropa postane glavna točka volilne kampanje. Vsekakor gre vsaj posredno tudi za volilno darilo pre-mierki Jadranki Kosor, čeprav je malo verjetno, da ji bo to pomagalo, da obdrži oblast v državi.
ITALIJA - Premier zaostruje tone kampanje pred drugim krogom krajevnih volitev
Berlusconi: Z levico bo Milan islamsko mesto
SL za selitev ministrstev v Milan - Opozicija: Vlada izgublja politični kompas
GORICA - Dario Fo zaključil festival eStoria
»Mladi hočejo boljšo družbo, zgledovati se moramo po njih«
GORICA - S svojim zaupanjem v mlajše generacije, pomen kulture in moč miroljubja je nobelov nagrajenec Dario Fo navdušil množico, ki se je v nedeljo zbrala v Ljudskem vrtu v Gorici, da bi mu prisluhnila. Organizatorji zgodo-
vinskega festivala eStoria, ki je tudi letos zadel v polno, bi si s težavo lahko zamislili sijajnejši zaključek tridnevne prireditve: šotor Erodoto je pokal po šivih kot še nikoli prej, saj se je v njem zbralo kakih 2.000 ljudi, ki so prišli od blizu
in daleč. Srečanje, ki so si ga organizatorji zamislili kot pogovor o miru med Fojem, Massimom Cirrijem ter zgodovinarko Chiaro Frugoni, je nobelovec spremenil v pravi gledališki spektakel.
Na 21. strani
RIM - »Z levico bo Milan postal islamsko mesto, cigansko naselje, ki ga oblegajo tujci.« Tako je dejal premier Silvio Berlusconi v video sporočilu, ki ga je objavil pred odločilnim drugim krogom krajevnih volitev 29. in 30. t. m. Severna liga pa skuša pridobiti naklonjenost Mi-lančanov z zahtevo, da bi preselili iz Rima v Milan nekatera ministrstva. Leva sredina vidi v vsem tem le obupne poskuse Berlusconija in njegovih privržencev, da bi se rešili pred grozečim potopom. »Berlusconi skuša ohraniti oblast z obujanjem praznih strahov,« je komentiral prvi mož demokratov Pier Luigi Bersani.
Na 3. strani
Slovenci v Avstriji nezadovoljni z osnutkom zakona
Na 2. strani
Podpora hitremu vstopu Hrvaške v EU
Na 2. strani
V Trstu predstavili Festival Ljubljana
Na 5. strani
Občni zbor ZKB potrdil poslovni obračun
Na 10. strani
Na obisku predsednik
madžarskega
parlamenta
Na 19. strani
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE - Sindikati previdni
Podpis dogovora
po večdnevnem protestu
1 -, , - ■ "-j 1 rrJl1 ^—
■^•r&k&t fgP
fiN^lifiiifi^^' *— n Hb V: iJaRu* ' mm > ~
L. ____
Onu.IK
K .
I	.	;
Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila!
TELEFON 040 412399
cenTRO Revisioni
Rpiano
TEHNIČNI PREGLEDI ZA
osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike.
2
Četrtek, 2. maja 2011
ALPE-JADRAN
/
KOROŠKA - Dvojezične table in uradni jezik
Vse tri manjšinske organizacije nezadovoljne z osnutkom zakona
Skupen poziv NSKS, ZSO in SKS uradu zveznega kanclerja, naj upošteva zahteve manjšine
CELOVEC - Slovenske politične organizacije (NSKS, ZSO, SKS) so konec preteklega tedna uskladile svoje stališče do (spornega) osnutka urada zveznega kanclerja o noveli zakona o narodnih skupinah, ki vsebuje tudi dogovor o 164 dvojezičnih krajevnih tablah ter o uradnem jeziku, ki so ga predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev Valentin Inzko (NSKS), Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sadovnik (SKS), državni sekretar Josef Ostermayer in deželni glavar Gerhard Dörfler slovesno podpisali 26. aprila letos v obliki memoranduma.
Vse tri manjšinske organizacije v skupnem stališču poudarjajo, da se jim zdi problematična predvsem predvidena ureditev uporabe slovenščine v dvojezičnih občinah Dobrla vas in Škocjanu, a tudi glede dvojezičnih krajevnih napisov se z osnutkom ne strinjajo v celoti. Manjšinske organizacije s tem sledijo pozivom Slovencev iz dvojezičnih občin Dobrla vas, Škocjan in Hodišče, zelo kritično do zakonskega osnutka pa je tudi združenje slovenskih pravnikov na Koroškem. V imenu združenja je včeraj slovenski odvetnik Rudi Vouk na uradu zveznega kanclerja na Dunaju predal obširno stališče k načrtovanem zakonu, ki ga naj bi sklenil in dvignil v ustavni rang avstrijski parlament še julija letos. Na uradu zveznega kanclerja je bila včeraj namreč zadnja seja delovne skupine, ki obravnava pravna vprašanja v zvezi z novelo zakona o narodnih skupinah in s tem v zvezi tudi kompromis glede dvojezičnih krajevnih napisov, uradnega jezika, itd. na Koroškem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je s tem v zvezi dejal, da je optimističen, da bodo dodatki in pripombe vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev našli na Dunaju potrebni posluh in da bodo na zvezni ravni nekatere stvari še popravili. Še posebej ureditev pri uradnem jeziku v občinah Dobrla vas in Škocjan, a tudi pri vprašanju dvojezične table za kraj Dobajna v občini Hodiše in podobne primere po vsej južni Koroški.
Osnutek zakona oz. memorandum pa medtem z vsemi močmi brani koroška politika na čelu s svobodnjaki (FPK) in tudi socialdemokrati (SPÖ), na pobudo deželnega glavarja Gerharda Dörflerja pa je pred niti mesecem dni podpisani memorandum medtem postal celo del razstave deželnega muzeja v Celovcu o avstrijski zgodovini.
Deželni svetnik Harald Dobernik (FPK) je ugotovitve treh ljudskih pobud v Dobrli vasi, Škocjanu in Hodišam, da naj bi kompromis kršil ustavno pravo in tudi človekove pravice odločno zavrnil in ugotovil,
Bernard Sadovnik, Valentin Inzko in Marjan Sturm (od leve) niso zadovoljni z zakonskim osnutkom
arhiv
da ne more biti, da bi kompromis, ki je na mizi, spet nekdo stavil pod vprašaj. »Skupaj z vsemi Korošicami in Korošci bomo uredili pozitivno, končno rešitev za vso Koroško. Tega tudi moteči poskusi posameznih Slovencev ne bodo mogli več preprečiti,« je med drugim menil Dobernig, ki je ob tem imensko kritiziral tudi slovenskega odvetnika Rudija Vouka. Predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser (SPO) pa je ugotovil, da ima kompromis široko politično podporo. »O rešitvi krajevnih napisov smo se pogodili, sedaj je treba, da zgodovinsko priložnost tudi izkoristimo.«
Za koroškega deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja pa je dogovor že takšnega zgodovinskega pomena, da ga je v teh dneh posredoval deželnemu muzeju v Celovcu da ga predstavijo širši javnosti v okviru razstave »Da k Avstriji«...
Kot je znano, pobudniki odpora proti kompromisu o dvojezičnih krajevnih tablah in uradnem jeziku v skupni tiskovni izjavi poudarjajo, da kompromis vsebuje točke, ki tako z ustavnopravnega vidika kot tudi iz vidika človekovih pravic niso sprejemljive, predstavniki koroških Slovencih pa da so pri t.i. kompromisu o dvojezičnih krajevnih tablah in slovenščini kot uradnem jeziku »veliko popustili.« Načrtovana rešitev vprašanja pa po mnenju podpisnikov resolucije kaže na »še vedno izredno restriktivno držo Republike Avstrije in dežele Koroške do koroških Slovencev.«
Ivan Lukan
Kangler ovadil sedem oseb iz policije
MARIBOR - Mariborski župan Franc Kangler se je po odmevni policijski preiskavi pred tremi tedni, v kateri mu je bila odvzeta tudi prostost, odločil za protiudarec. Kot je pojasnil na včerajšnji skoraj uro in pol dolgi novinarski konferenci, na kateri je zavrnil vse obtožbe, je v petek na vrhovno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper sedem ljudi iz policije. Kangler je kazensko ovadil odgovorno osebo na policiji, ker je ta po njegovih besedah javno nastopala v medijih in podajala lažne podatke, še preden je preiskava sploh bila zaključena. Ker je bilo v njegovo škodo storjenih še več drugih kaznivih dejanj, je prepričan župan, se je odločil tudi za kazensko ovadbo zoper štiri pooblaščene osebe iz Policijske uprave Maribor.Kazensko ovadbo pa je spisal tudi zoper tri pooblaščene uradne osebe, dva iz mariborske policijske uprave ter enega iz Ljubljane.
Minuli teden na slovenskih cestah štirje mrtvi
LJUBLJANA - Na slovenskih cestah so se minuli teden zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so umrle štiri osebe. V letošnjem letu se je število smrtnih žrtev na naših cestah povzpelo že na 56, medtem ko so jih v enakem obdobju lani našteli 47, so sporočili z Generalne policijske uprave.
EVROPSKA UNIJA - Jandrokovic optimist
V EU podpora hitremu koncu pogajanj s Hrvaško
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je velik optimist v zvezi z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo
ansa
PODGORICA - Mnenje Kučana, Mesica in Djukanovica
»Evropska unija se mora v BiH bolj angažirati«
PODGORICA - Bivši voditelji treh držav z območja nekdanje Jugoslavije, med njimi bivši slovenski predsednik Milan Kučan, so v nedeljo na konferenci v Črni gori ocenili, da bi se morala mednarodna skupnost oziroma Evropska unija bolj angažirati v Bosni in Hercegovini za rešitev hude politične krize, v kateri se je znašla v zadnjih mesecih. Bivša predsednika Slovenije in Hrvaške, Milan Kučan in Stipe Mesic, ter donedavni premier Črne gore Milo Djukanovic so soglašali, da je vprašanje BiH ključnega pomena in da je od rešitve tamkajšnje krize odvisna tudi stabilizacija razmer v regiji ter tempo vključevanja regije v EU.
Kučan je na konferenci z naslovom "Balkanska pobuda za krepitev družb jugovzhodne Evrope" v črnogorskih Bečicih ocenil, da Bruselj nima pravice govoriti, da mir zadošča. "Daleč od tega. Bruselj se mora veliko bolj angažirati, ker je treba BiH za razliko od drugih držav v regiji veliko bolj usposobiti za sprejem v EU. Če tega ne bodo storili, bo BiH zaostajala, ob tem pa bo vse manj zavedanja, da je treba rešitev za probleme iskati znotraj BiH," je dejal.
Nekdanji hrvaški predsednik Mesic je ocenil, da je treba rešitev za BiH iskati v "obnovi
daytonskega sporazuma ali ustave" ter izpostavil, da morajo "izgubiti tisti, ki mislijo, da je entitete mogoče spremeniti v države".Poudaril je, da je Zagreb Hrvatom v BiH poslal jasno sporočilo, da je njihova država BiH, glavno mesto pa Sarajevo in opozoril, da takšnega sporočila Beograda Srbom v BiH še ni bilo slišati. "Slišali smo sporočilo o enotnosti in celovitosti BiH, vendar v vsem podpirajo predsednika Republike srbske Milorada Dodika, to pa sta dve različni zadevi, ker Dodik ne priznava BiH," je dejal Mesic.
Vodja črnogorske vladne Demokratske stranke socialistov in bivši črnogorski premier Djukanovic se je strinjal, da je problem BiH najbolj pomemben, torej "številka ena" v regiji. Mednarodna skupnost je po njegovi oceni v zadnjih letih v BiH "bolj vadila strogost, kot da bi si konstruktivno prizadevala za usposobitev institucij v BiH, da prevzamejo odgovornost za svojo prihodnost". V tem smislu mednarodna skupnost ni izpolnila pričakovanj, je dejal, a pristavil, da je del odgovornosti tudi na sami BiH. "Evropa Balkana še vedno ne vidi kot priložnost, ampak kot problem," je še izpostavil Djukanovic na konferenci.
ENCIKLOPEDIJA
Izšel prvi del zgodovine evropske fotografije dvajsetega stoletja
LJUBLJANA - Zgodovinopisje na področju fotografije je bogatejše za novo enciklopedično publikacijo v angleškem jeziku "History of European Photography of the 20th Century 1900-1938", ki s prispevkom Lare Štru-mej osvetljuje tudi približno 20 slovenskih fotografov. Publikaciji naj bi ji sledili še nadaljevanji, osredotočeni na obdobji 1939-1970 in 1971-2000.
Publikacija je urejena kot enciklopedija; prispevki se nizajo po abecednem redu držav, od Albanije do Irske in od Italije do Ukrajine. Predstavljenih je 34 držav, kot pa je opozorila Štrumejeva, so izostali nekateri narodi, katerih države so nastale po razpadu Jugoslavije (BiH, Črna Gora in Makedonija) in Sovjetske zveze (Armenija, Azerbajdžan in Gruzija). Manjkajo tudi Malta, Ciper, Andora in Luksemburg.
Knjiga temelji na poglavjih, razdeljenih po posameznih državah. Kot je dejala Štrumejeva, prispevki obravnavajo fotografijo v kontekstu političnih, družbenih, ekonomskih in kulturnih pogojev, ne le estetskih. Poglavjem sledijo biografije avtorjev. Med slovenskimi fotografi so zastopani Avgust Berthold in Avgust Černigoj, Karol Grossman, Karlo Kocjančič in Peter Kocjančič, Fran Krašovec, Josip Pelikan, Veno Pilon, Janko Ravnik, Jela Repič Watzke, Skerlep Janko, Slavko Smolej, Eduard Ste-pančič, Vertin Janko, Fran Vesel in drugi.
BRUSELJ - Vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandrokovic je včeraj v Bruslju dejal, da je določitev datuma za vstop Hrvaške v EU "vse bliže". Povedal je tudi, da je Hrvaška včeraj Evropski komisiji poslala še zadnja pojasnila in informacije v povezavi s poglavjem o pravosodju. "Pričakujem nadaljevanje razprave o Hrvaški in pozitivno poročilo od Evropske komisije ter pričakujem, da bo to pomemben sestanek, ki bo vodil k uresničitvi cilja, ki smo si ga skupaj zastavili, to je konec pogajanj in določitev datuma za vstop Hrvaške v EU," je dejal Jandrokovic.
Jandrokovicev optimizem potrjujejo izjave zunanjih ministrov EU, ki v glavnem podpirajo hitro končanje pogajanj Hrvaške z EU, a nekateri ob tem izpostavljajo potrebo po učinkovitem nadzoru spoštovanja sprejetih zavez, izhaja iz izjav ministrov ob prihodu na zasedanje v Bruslju.
Francija je za hitro končanje pogajanj Hrvaške z EU, a tudi za učinkovit nadzor spoštovanja sprejetih zavez in o tem bomo govorili, je povedal vodja francoske diplomacije Alain Juppe. Francija naj bi predlagala spremljanje izpolnjevanja meril pri poglavju o pravosodju tudi po vstopu Hrvaške v EU, nad čimer pa večina držav članic naj ne bi bila navdušena.Tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle je izrazil prepričanje, da je Hrvaška na najboljši poti, da prehodi še zadnje metre do cilja, članstva v EU. "Močno upamo, da se bo to zgodilo kmalu," je še dejal nemški minister.
Vodja britanske diplomacije William Hague je poudaril, da Velika Britanija močno podpira članstvo Hrvaške v EU, a izpostavil, da je pomembno izvesti vse potrebne postopke. Italijanski zunanji minister Franco Fratti-ni je ocenil, da je Hrvaška pripravljena končati pogajanja in da je to vse bolj prepoznano. Menil je, da lahko Hrvaška vsa preostala poglavja zapre do konca madžarskega predsedovanja in da bi pristopna pogodba morala biti podpisana zgodaj jeseni.
Tudi vodja avstrijske diplomacije Michael Spindelegger je menil, da bi Hrvaška morala pogajanja končati zelo kmalu in da bi se moral nato začeti proces ratifikacije pristopne pogodbe. Avstrija po njegovih besedah ni naklonjena spremljanju izpolnjevanja meril po vstopu države v unijo, a to je eden od predlogov, ki so na mizi, je povedal.
/
ITALIJA
Četrtek, 26. maja 2011
3
KRAJEVNE VOLITVE - Premier zaostruje tone pred odločilnim drugim krogom
Berlusconi: Z levico bo Milan postal islamsko mesto
Opozicija: Premier se utaplja v svojih lažeh - Pisapia in Mortattijeva sta si segla v roke
ZMEDA V VLADI
SL za selitev ministrstev iz Rima v Milan
MILAN - Koalicijska partnerica Silvia Berlusconija Severna liga je v predvolilni kampanji pred drugim krogom volitev milanskega župana napovedala selitev nekaterih ministrstev iz Rima v Milan. Ministrstva ustvarjajo delovna mesta, zato se jih Rim oklepa, je dejal voditelj Severne lige Umberto Bossi.
Čeprav je Bossi samozavestno dejal, da je Berlusconi obljubil selitev dveh ministrstev, tudi kakšnega s težo, na primer s področja gospodarskega razvoja, je premier uradno napovedal, da imajo v mislih preselitev kakšnega oddelka in ne celotnega ministrstva. Poleg tega ne vidi razlogov, da kakšen oddelek ne bi preselili tudi v Neapelj.
Proti selitvi ministrstev so enotno nastopili v vodstvih Ber-lusconijeve stranke v senatu in poslanski zbornici, saj bi takšna decentralizacija po njihovi oceni povzročila več težav kot prinesla prednosti. Zato raje predlagajo redne sestanke ministrov s predstavniki regionalnih oblasti.
Predlogu nasprotuje tudi predsednik deželne vlade Lom-bardije Roberto Formigoni, češ da bi zamisel težko uresničili, poleg tega pa to ni nekaj, kar bi pomagalo podjetnikom in delavcem. Poslanci z juga Italije pa so, razumljivo, pozvali, naj kakšno ministrstvo potem preselijo še v Neapelj, Bari in kakšnega še v Reggio Calabria.
Še manj odobravanja je Bos-sijev predlog požel pri opozicijskih strankah, ki predloga niti ne jemljejo resno, ampak so ga označili za predvolilni oglas. Govoriti o selitvi ministrstev iz Rima v Milan teden dni pred volitvami v Milanu je impresiven simptom pomanjkanja resnosti, je dejal vodja Unije krščanskih demokratov (UDC) Pier Ferdinando Casini.
MILAN - »Pred skorajšnjim Expojem 2015 Milan ne sme postati islamsko mesto, ne sme postati cigansko naselje, oblegano od
tujcev, katerim levica da tudi volilno pravico.« S temi besedami se je premier Silvio Berlusconi prek video sporočila na spletni strani Ljudstva svobode obrnil na Milančane pred drugim krogom občinskih volitev, ki bodo v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. t. m.
Levosredinski županski kandidat v Milanu Giuliano Pisapia se je odzval, da gre za same laži. »Premier je tako lažniv, da ni mogoče verjeti niti nasprotju od tega, kar govori,« je dejal. Za voditelje Demokratske stranke in Italije vrednot smo priče obupnim poskusom premierja in njegovih privržencev, da se rešijo pred grozečim političnim potopom. »Premier govori o islamu, ne pa o problemih države, reševanje katerih bi morala biti njegova glavna skrb,« je dejal prvi mož demokratov Pier Luigi Bersa-ni.
Da je desna sredina izgubila politični kompas, je včeraj menil tudi predsednik Fer-rarija Luca Cordero di Montezemolo. Predsednik republike Giorgio Napolitano je
Letizia Moratti in Giuliano Pisapia si stiskata roko
ansa
pozval k večji uravnovešenosti, predsednik italijanske škofovske konference Angelo Bagnasco pa je poudaril, da so Italijani naveličani nenehnih sporov.
Kljub tej zastrupljeni atmosferi pa sta
si včeraj v Milanu segla v roke županska kandidata Giuliano Pisapia in Letizia Moratti. Priložnost za to je nudila spominska svečanost ob 19-letnici uboja protimafijskega sodnika Giovannija Falconeja.
POSLANSKA ZBORNICA
Vlada zahteva zaupnico za potrditev večnamenskega odloka
RIM - Vlada je zahtevala, naj poslanska zbornica potrdi večnamenski odlok št. 4/2011, ki ga je senat že odobril, z izglasovanjem zaupnice. Zahtevo je včeraj posredoval minister za odnose s parlamentom Elio Vito, glasovanje pa bo na dnevnem redu danes popoldne ob 15. uri.
Odlok obsega zelo raznovrstne norme, od ponovnega financiranja enotnega sklada za gledališča (FUS) do zvišanja trošarin za bencin, od podaljšanja prepovedi lastniškega prepletanja med televizijskimi mrežami in tiskanimi dnevniki do moratorija na gradnjo jedrskih central.
Odločitev vlade je izzvala kritične reakcije v opozicijskih krogih, bodisi v parlamentu bodisi zunaj njega. Kot je opozorila Sredinska unija (UDC), gre za 40. zaupnico, ki jo vlada zahteva za sprejem zakonskih ukrepov, kar že močno načenja normalno parlamentarno delovanje. Mnogi predstavniki Demokratske stranke in Italije vrednot pa so polemično opozorili, da vlada namerava na tak način preprečiti referendum o jedrski energiji, ki je razpisan za 12. in 13. junij. Tudi zadevi referendumski odbor za se je ostro oglasil. »Vlada ima za norca ljudi z navidezno odpovedjo programov za ponovno gradnjo jedrskih central,« je zapisal v sporočilu za javnost.
VLADA IN SODSTVO - Polemika
Grasso: Ni mogoč dialog s tistim, ki ti daje klofute in zmerja
PALERMO - Včeraj je minilo 19 let, odkar je v mafijskem atentatu v Capaciju pri Palermu izgubil življenje sodnik Giovanni Falcone skupno z že- Piero Grasso no in petimi člani varnostnega spremstva. Dogodka so se včeraj v spomnili na slovesnosti v Palermu, ki se je je med drugimi udeležilo 3 tisoč študentov iz Italije in drugih evropskih držav.
Ob tej priložnosti sta nastopila pravosodni minister Angelino Alfano in protimafijski generalni tožilec Pietro Gras-so in si izmenjala tudi nekaj polemičnih puščic. Tako je Gras-so dejal, da bi zelo rad omilil polemiko, ki že dalj časa razdvaja vlado in sodstvo. »Toda kako je mogoče voditi dialog s tistim, ki ti daje klofute in ki imenuje predstavnike sodstva norce, prevratnike in rak italijanske družbe?« se je polemično vprašal Grasso. Alfano je poudaril, da si vlada prizadeva za to, da bi bilo sodstvo resnično avtonomno, oba pa sta se strinjala, da vlada in sodstvo večkrat dobro sodelujeta prav v boju proti organiziranemu kriminalu.
Agencija za komunikacije oglobila TV dnevnike
RIM - Agencija za jamstva v komunikacijah Agcom je televizijskima dnevnikoma Tg1 (RAI) in Tg4 (Mediaset) naložila najvišjo zakonsko določeno denarno kazen (258.230 evrov), ker sta ponovila prekršek, medtem ko je Tg2 (RAI), Tg5 in Studio Aperto (oba Mediaset) oglobila s po sto tisoč evrvi. Odločitev je bila sprejeta na osnovi prijav, ki se nanašajo na petek, 20. maja, ko je predsednik vlade v vlogi vodje stranke Ljudstvo svobode (PdL) izza svoje pisalne mize z dobro vidnim strankinim simbolom odgovarjal na vprašanja iz studia. Za vsak TV dnevnik je dak poseben intervju, vendar so ga vsi predvajali praktično sočasno, edini izjemi sta bili Tg3 (RAI) in La Sette, ki Ber-lusconija nista uslišali. Agcom ob tem poudarja, da je vse do konca volilne kampanje v veljavi dolžnost ravnotežja in in popolnosti informacije.
Iz Mediaseta so se na odločitev agencije odzvali z velikim presenečenjem, ker da naj bi Agcom televizijam dejansko preprečevala izvajanje njihove vloge, s tem pa da se tudi vmešava v politično dogajanje, namesto da bi bila razsodnik. Emilio Fede, razvpiti šef Tg4, je prepričan, da njegov TV dnevnik ni kršil prav ničesar, medtem ko je Augusto Minzolini (Tg1) zgrožen, ker njegov dnevnik že pet dni ni govoril o premieru. Krivdo v celoti zavrača tudi direktor Tg5 Clamente Mimun, medtem ko sta radikalca Emma Bonino in Marco Cappato zaradi intervjujev poslala ovadbi proti Silviu Berlusconiju in navedenim TV dnevnikom na državni tožilstvi v Rimu in Milanu.
Koncern Fincantieri z 2500 presežnimi delavci
RIM - Ladjedelniški koncern Fin-cantieri, ki ga je močno prizadela gospodarska kriza oziroma zmanjšanje povpraševanja na mednarodnih trgih, je včeraj sindikatom predstavil sanacijski načrt, ki predvideva 2551 preseženih delavcev na skupaj 8500 zaposlenih. Dve ladjedelnici (Castellammare di Stabia in Sestri Ponente) na osem bodo zaprli, tisto v Genovi pa močno zmanjšali. Kot je sindikalnim sogovornikom povedal pooblaščeni upravitelj družbe Giuseppe Bono, načrt ni dokončen, vendar je zelo realistična slika dejanskega stanja. »Z današnjim dnem se odpirajo pogajanja in upamo, da bo mogoče doseči največji možni konsenz,« je dejal Bono. Takoj ko je iz Rima prišla novica, so se v najbolj prizadetih ladjedelnicah začeli protesti, ki se bodo gotovo nadaljevali in stopnjevali.
GOSPODARSTVO - Za boniteto Italije
Fitch in Moody's ohranili stabilne obete
RIM - Po tem, ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) minuli petek Italiji obete za gibanje bonitetne ocene spremenila iz stabilnih v negativne, bonitetni hiši Fitch in Moody's obetov za gibanje bonitetne ocene države v prihodnje nista spreminjali.
S&P je obete označila za nestabilne zaradi pričakovane šibke gospodarske rasti in zaradi manjše možnosti zmanjšanja dolga, medtem ko je bonitetno oceno ohranila pri A+. Moody's Italijo ocenjuje z bonitetno oceno Aa2, Fitch pa z AA-.
Gospodarski minister Giulio Tremonti poudarja, da so javne finance trdne in da že pripravljajo nove varčevalne ukrepe. Po zanesljivih virih naj bi na ministrstvu pripravljali sveženj ukrepov za dodatno znižanje proračunskega primanjkljaja za 35 do 40 milijard evrov, ukrepe pa naj bi vlada objavila junija. »Italijanske javne finance držijo in bodo držale,« meni gospodarski minister.
Italija ima enega najvišjih javnih
Giulio Tremonti
ansa
dolgov v Evropski uniji, takoj za Grčijo. Trenutno znaša okoli 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je dvakratnik maastricht-ske meje. Vendar podobno kot italijanski vladni vrh tudi v Evropski komisiji ne pričakujejo težav.
Po ocenah iz Komisije Italija uspešno znižuje proračunski primanjkljaj, ki je leta 2009 znašal 5,4 odstotka, lani pa se je znižal na 4,6 odstotka. Italijanska vlada sicer uravnoteženje proračuna napoveduje za leto 2014.
ISTAT - Brezposelnost se ne zmanjšuje, zlasti mladinska in ženska
Italijansko gospodarstvo stagnira, četrtina prebivalcev tvega revščino
RIM - Italijansko gospodarstvo stagnira, med letoma 2001 in 2010 je v povprečju letno beležilo le 0,2-odstotno gospodarsko rast. Brezposelnost se ne zmanjšuje, še posebej ne med mladimi in ženskami, kupna moč državljanov pa pada, zato ti vse manj varčujejo, v letnem poročilu ugotavlja italijanski državni statistični urad Istat.
Italijansko gospodarstvo je bolj ranljivo kot pred nekaj leti, kar se kaže tudi v počasnem okrevanju proizvodnje. Vrednost industrijske proizvodnje je v primerjavi s predkriznim letom 2007 nižja za 19 odstotkov, v dveh kriznih letih pa je industrija izgubila več kot 400.000 delovnih mest.
»Stopnja gospodarske rasti nikakor ni zadovoljiva. Znaki okrevanja, ki prihajajo iz posameznih dejavnosti, in povpraševanje po delovni sili niso videti dovolj močni, da bi zmanjšali brezposelnost, poveča-
li dohodke gospodinjstev in pognali povpraševanje,« ocenjujejo statistiki.
Zaposlenost se trenutno povečuje le v storitvah, ki ne zahtevajo visoko kvalificirane delovne sile, zmanjšuje pa se zaposlenost visoko kvalificiranih. To pa pomeni slabo izkoriščenost človeškega kapitala, nižje prihodke in manjše možnosti za razvoj gospodarstva.
Kar dva milijona brezposelnih je lani nehalo iskati novo službo, del zato, ker niti večmesečno iskanje ni obrodilo sadov, del pa zato, ker so bili prepričani, da novega dela niti ne bodo našli. Dva milijona je tudi številka brezposelnih med mladimi, ki niti ne študirajo niti nimajo delovnih izkušenj.
Stagnacija gospodarstva se, kot opozarjajo statistiki, kaže tudi v varčevalnih navadah gospodinjstev. Da bi ohranila svoj življenjski standard in kupno moč, so močno zmanjšala
varčevanje. Lani se je nagnjenost k varčevanju znižala na 9,1 odstotka, kar je najnižja vrednost od leta 1990 naprej. Skoraj četrtina vseh Italijanov pa je bila lani izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 23,1 odstotka. Skoraj 2 milijona prebivalcev z zdravstvenimi problemi pa nima nobene pomoči.
Cilji nove evropske razvojne strategije, imenovane Evropa 2020, so tako po ocenah Istata za Italijo vse bolj oddaljeni. Za raziskave in razvoj država trenutno namenja 1,23 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je cilj Evropske unije tri odstotke BDP. Za cilji država zaostaja tudi pri doseganju 75-od-stotne stopnje zaposlenosti starih med 20 in 64 let. Med slabšimi je Italija tudi pri dostopnosti gospodinjstev do svetovnega spleta. V Uniji povprečje znaša 70 odstotkov, v Italiji pa 59 odstotkov.
TRST
Torek, 24. maja 2011	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
PRISTANIŠČE - Protest delavcev pristaniških zadrug
Po večdnevni blokadi pristanišča podpis dogovora na tržaški prefekturi
Delavci bodo odločali, ali nadaljevati s pobudami, s katerimi zahtevajo pravičen sistem tarif - Zvečer selili tovornjake v staro pristanišče
Tržaško pristanišče je tudi včeraj paraliziral miroljuben protest pristaniških delavcev. Kakih dva tisoč tovornjakov je bilo ustavljenih, večinoma ob vhodih v pristanišče, gneča je tudi na tovornem terminalu pri Fernetičih. Tržaško hitro cesto so ponoči »zamašili« tovornjaki, nakar jih je prometna policija včeraj zjutraj preusmerila v parkirišče tovarne Wartsila. V pristaniških vodah je čakalo šest trajektov, ki redno plujejo iz Trsta v Istanbul, mestni redarji pa so zvečer začeli spremljati tovornjake z območja Sv. Andreja v staro pristanišče.
Na tržaški prefekturi je sinoči okrog 19. ure prišlo do podpisa dogovora med nekaterimi sindikati, Pristaniško oblastjo in terminali-sti, sindikati pa so postavili pogoj, po katerem dogovora brez privoljenja delavcev ne bodo potrdili, je po srečanju razložil sindikalist CGIL Renato Kneipp. Do sestanka je prišlo na osnovi predloga, ki so ga sestavili delavci zadrug, ki se ukvarjajo s pristaniškimi dejavnostmi. Vsebino dogovora so sindikati sinoči predstavili delavcem, slednji pa so imeli zadnjo besedo v zvezi z nadaljevanjem ali prekinitvijo protestne pobude. Dogovor bo moral vsekakor romati še na pristojno ministrstvo.
V petek je 88 pristaniških delavcev zadruge Primavera prekrižalo roke in napovedalo stečaj, njihov protest pred novim pristaniščem je naletel na solidarnost sindikatov in ostalih pristaniških zadrug, ki štejejo skupaj okrog tristo delavcev. Sindikati so nato okli-cali stavko za izboljšanje delovnih pogojev in spoštovanje pravic v pristanišču. Stavka se je včeraj zjutraj spremenila v stalno skupšči-
Protestniki so zaprli tudi četrti vhod v novo pristanišče, na območju sedmega pomola
kroma
no, na Prefekturi pa je v režiji prefekta Alessandra Giacchettija prišlo do sestanka med podjetniki, Pristaniško oblastjo in sindikati. Sestanek je po dopoldanskem delu nadaljeval pozno popoldne, ko so sklenili dogovor (čeprav z zadržkom sindikatov). Delavci so včeraj še pred novico o dogovoru zagotavljali, da brez vidnih rezultatov ne bodo prekinili protestne pobude.
Protestniki zahtevajo boljše delovne pogoje in poenotenje tarif, pa tudi združitev vseh zadrug v en subjekt, nekako v slogu nekdanje pristaniške družbe. S fragmentacijo se namreč med raznimi zadrugami ustvarja konkurenca »med revnimi« z nenehnim nižanjem tarif, ki očitno pelje samo v eno smer - v stečaj. »Hočemo samo spoštovanje pravil in zakonov. S trenutnim sistemom smo lani zabeležili 460 tisoč evrov izgube, letos pa že sto tisoč evrov. S temi tarifami ne krijemo stroškov,« je pri vhodu na sedmi pomol povedal sindikalni predstavnik CISL v zadrugi Primavera Roberto Da-pas. Njegov sodelavec Andrej Bratuž je podčrtal, da se delavci, ki zahtevajo dostojanstvo in spoštovanje zakonov, niso prebudili v petek zjutraj: »Že več let prosimo pristojne, naj se zavzamejo za spremembe, prejeli pa smo samo ustne prazne obljube.«
Delegacija delavcev se je v nedeljo sešla s koprskimi pristaniškimi delavci, ki so tržaške kolege podprli. Danes bodo eni in drugi potovali na Reko, kjer bodo s hrvaškimi delavci podpisali solidarnostni pakt. (af)
SV. ANDREJ - Tovornjakarji čakajo v vrsti
Niti sendviča
Turški voznikiždijo na cesti, poslušajo anatolsko glasbo in pogrešajo pomoč
Kot ponavadi so glavne žrtve blokade tržaškega pristanišča vozniki tovornjakov, ki že več dni nemočno ždijo v senci priklopnikov in polpriklopnikov. V vročini, ki je na žgočem asfaltu še hujša, se kratkočasijo s spanjem ali klepetanjem, poslušajo anatolsko glasbo in se družijo ob skromnih obrokih, ki si jih priskrbijo sami. Na stotine ustavljenih turških tovornjakov se je tudi včeraj vilo od Trajanovega nabrežja do četrtega vhoda na sedmi pomol.
Pred kopališče Ausonia, kjer se je trlo tovornjakov, je osebje Pristaniške oblasti včeraj popoldne dalo namestiti štiri mobilna stranišča, eno pa k četrtemu vhodu. Razdelili so 400 paketov plastenk z vodo. Turški vozniki, ki čakajo v vrsti že od četrtka, petka ali sobote, se pritožujejo, da jim nihče ne pomaga. »Vozim že 40 let, potoval sem od Savdske Arabije do Velike Britanije. To pa se dogaja samo v Italiji. V Franciji so stavke pogoste, tam pa ti nudijo hrano in pijačo ter celo nočitev v hotelu,« se jezi eden izmed veteranov. Trikrat je vprašal stražarje, ali bodo zagotovljene osnovne storitve, »a smo prepuščeni samim sebi in že tri dni opravljamo potrebe v barih«.
Druga skupinica sedi v senci kontejnerja s testeninami, sirom in janeževim likerjem. »Vse si moramo kupiti sami, v štirih dneh nam ni nihče ponudil niti sendviča,« povedo v nem-ško-angleški mešanici in medtem radodarno ponujajo podpisanemu svoje kosilo. V sončni pripeki je od časa do časa slišati otožno hupanje tovornjaka, podobno trobljenju ranjenega slona. Nekaj metrov stran se Turka hranita s pistacijami in pivom ter zmajujeta z glavama: »Nimava hrane, nimava evrov. Tukaj vse drago stane in nič se ne premakne. V Turčiji se te stvari ne dogajajo, to je italijanski problem.« (af)
V senci iščeta uteho v turški kavi
kroma
TRST
Torek, 24. maja 2011
5
VOLITVE 2O1 1
KANDIDAT DESNE SREDINE ZA PREDSEDNIKA POKRAJINE
»Bal sem se, da mi ne bo i i uspelo priti v drugi krog!«
Giorgio R6t Devinsko-nabrežinski župan o hitri železnici, Terni, strelišču, Romiti in Noemi Bet
kandidat v uredništvu
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je bil včeraj prvič v uredništvu Primorskega dnevnika. Prišel je kot kandidat desne sredine za predsednika Pokrajine Trst, se srečal z novinarji in odgovoril na kup vprašanj.
Volilna kampanja postaja zadnje dni v vsedržavnem merilu vse bolj vroča; predvsem desna sredina je vse bolj živčna. Kaj menite o tem?
V Trstu ni velikih napetosti. Zaznati pa je velike težave v desni sredini, ki so bile značilne tudi pri izbiri kandidatov za upravne volitve. Odločil sem se za kandidaturo tudi v luči nekakšne pomiritve duhov v koaliciji.
Kandidirate za predsednika Pokrajine. Za pokrajine pa pravijo, da so nepotrebna ustanova. Ali res?
Pokrajina je pridobila ta »sloves«, ker je opravljala zgolj redno, rutinsko delo. Delila je prispevke, popravljala ceste. Ko sem se odločil za kandidaturo, sem dal razumeti, da bom na Pokrajini tako operativen, kot sem na občini. Pokrajina mora biti protagonist v pristanišču, v gospodarskem sistemu; mora imeti koordinacijsko vlogo.
Ali ste zadovoljni z rezultatom prvega kroga volitev?
Več kot zadovoljen, srečen. Kajti: bal sem se, da mi ne bo uspelo priti v drugi krog. Dosedanja predsednica je imela vse možnosti za zmago že v prvem krogu.
Zakaj ste sploh sprejeli kandidaturo?
Sprva je kazalo, da bo desna sredina nastopila enotno. Jaz bi se predstavil z občansko listo, z zmernim programom. Nato, po znanih razprtijah, sem pristal na kandidaturo iz odgovornosti do stranke.
Kako ocenjujete delo dosedanje predsednice Basse Poropat?
Delala je dobro, a opravila je le redno delo.
Kje je bila deficitarna?
Pri koordinacij občin: župani smo si morali sami pomagati. Ni opravila nič posebnega. O visokohitrostni železnici sem se le jaz angažiral. Tudi mednarodno sodelovanje bi morali okrepiti. Eno srečanje v Sežani ni dovolj.
Pred Basso Poropat je vodil pokrajino Scoccimarro. Na začetku ste bili tudi vi član tiste uprave. Scocci-marrova uprava ni imela nobenih stikov z občinami, še manj čez mejo. Ali ni bila prav Bassa Poropat tista, ki je nastavila sodelovanje na obmejnem in čezmejnem območju?
O tem ni dvoma. A to sodelovanje je bilo zelo ... diplomatsko. Naj pa spomnim, da sem prvi dvojezični plakat na Pokrajini izdal prav jaz. Meni je všeč konkretno delo.
Konkretno: kaj menite o upli-njevalniku?
O uplinjevalniku se morajo najprej izreči Milje in Dolina. Če pa bi naposled uplinjevalnik zgradili in bi Trst postal energetski center, potem bi morali novo naselje pri Sesljanskem zalivu preurediti v prostor za prenočevanje delavcev, Devinski grad pa v plinsko črpalko. Mi imamo tri naravne rezervate: Botanjek, Ril-kejevo pešpot in park Timave. Kako bi sploh lahko uskladili uplinjevalnik s temi naravnimi biseri?
Kaj pa menite o visokohitrostni železnici?
Pred devetimi leti sem se izrekel prvemu načrtu, ki je bil nato zavrnjen. Potem sem sledil nadaljnjemu načrtovanju. S speleologi sem opravil pregled trase od Medje vasi do Nabrežine. Ko so predstavili sedanji načrt, sem takoj opozoril, da se načrtovalci na območju Ce-rovelj niso držali tega, kar smo se bili domenili. Poklical sem deželnega odbornika za prevoze Riccardija in dal pripraviti novo traso za vasjo.
Ali mislite, da bomo kdaj videli podzemsko visokohitrostno železnico na Krasu?
Verjetno ne. Odsek od Nabrežine do Trsta gotovo ne! Vsaj mi ga ne bomo videli! Odsek od Ronk do Nabrežine bo verjetno zgrajen. Zanj obstaja interes. Cilj italijanskih železnic je pripraviti predhodni načrt, tako bodo lahko prejele denar Evropske unije.
Kaj pa daljnovod Terne?
Terna nas je, žal, prevarala!
Kako?
Mi smo zahtevali, naj poteka trasa daljnovoda daleč od hiš. Tako je soglasno odločila občinska skupščina. Zahtevali smo tudi vzemljitev daljnovoda. Odgovorili so nam, da naj bi opravili nekakšen poseg izrednega vzdrževanja. Na servisni konferenci v Rimu smo ugotovili, da ne bo tako. Izrazili smo naše nasprotovanje, nismo pa mislili, da bodo začeli graditi prve jambore brez predhodnega dogovora.
Ali jih ne lahko ustavite?
Podpisal sem priziv na predsednika republike. Videli bomo, kaj bomo z njim dosegli. Celo zunanji minister Franco Frattini je ob pogledu z Zidaricheve terase v Praprotu ugotovil, kako grd je tisti daljnovod v kraškem naravnem okolju.
Giorgio Ret
kroma
Naše bralce smo zaprosili, naj vam sami zastavijo vprašanja. Eden od bralcev sprašuje, ali boste - v primeru izvolitve - imenovali slovenskega odbornika.
Mislim, da bo tako. Rad bi vključil v odbor kakega odbornika iz devinsko-nabrežinske občine. Dogovoril sem se že za porazdelitev pristojnosti. Sam bom prevzel pristojnost za Kras, za odnose s slovensko skupnostjo in za odnose s slovenskimi institucijami.
Ali vi govorite slovensko?
(V slovenščini, op. av.) Ja, govorim taku, na domača ...
Drugi bralec sprašuje, kako boste - v primeru izvolitve - okrepili stike in odnose s Slovenijo.
Na tem področju lahko storim res mnogo. Imam odlične odnose z raznimi ministri. Naj spomnim, da sem leta 1994 kot predsednik komisije majhnih in srednjih podjetij na Tržaškem pospremil slovenske obrtnike v Bruselj. Takrat Slovenija ni še bila članica Evropske unije. V Ljubljani me je ob tisti priložnosti sprejel minister Drnovšek.
Eden od bralcev sprašuje, ali boste - v primeru zmage - sami vozili službeni avtomobil Pokrajine, kot to počenjate v devinski-nabrežinski občini?
Upam, da ne bom na Pokrajini sam vozil službenega avtomobila. Na občini imamo enega samega šoferja, ki pa je tudi občinski sel. Po podpisu konvencije z zgoniško in repentabrsko občino je do-
poldne vedno zaseden, tako si moram pomagati sam. Pokrajina ima, na srečo, tri šoferje.
V vašem volilnem programu predvidevate razširitev strelišča na Opčinah, in sicer za orožja daljšega dometa. kaj pa bo s spominskim parkom?
Zadovoljen sem, da ste mi postavili to vprašanje, ker je bila zadeva slabo razumljena.
Tako pač piše v vašem programu.
Zadevo sem morda malce naivno prikazal. Odkar se župani s Tržaškega skupno udeležujemo polaganj vencev ob spomenike, vsako leto ugotavljamo, da je tisto strelišče prava sramota. Tako smo si rekli: v prihodnjem mandatu mora tržaški župan urediti spominski park, Pokrajina pa naj uredi strelišče. Kajti: povpraševanje po strelišču je veliko. Lahko ga uredimo tudi drugje, prostora je dovolj. Ljubitelji streljanja se poslužujejo strelišč v Furlaniji. Tudi sam sem ljubitelj streljanja, nisem pa lovec. Zato streljam na streliščih, seveda civilnih, ne pa vojaških.
Da, ampak spominski park?
Zgrešil sem, ker ga v programu nisem omenil.
Številni bralci so nas opozorili na dogodek iz volilne kampanje. Med volilno tribuno na slovenski televiziji se je kandidatka Ljudstva svobode na pokrajinskih volitvah Noemi Bet, Slovenka, ki je uspešno končala slovensko višjo srednjo šolo, odgovarjala na vprašanja v italijanščini. Kaj menite o njeni izbiri?
Lahko vam zagotovim, da se je Noemi Bet po tisti volilni tribuni razjokala. Zbala se je, da bi se v slovenščini slabo izrazila, a s tem je storila hudo napako. Po volilni tribuni mi je takoj telefonirala, bila je obupana. Rekel sem ji, da je zgrešila, in tudi sama je razumela, da je zgrešila.
V primeru vaše zmage boste morali zaradi nezdružljivosti funkcij zapustiti župansko mesto. Za dobro leto, do prihodnjih občinskih volitev, ga bo prevzel sedanji podžupan Massimo Romita. Ali bo on kandidat desne sredine za naslednjega devinsko-nabre-žinskega župana?
Če bom izvoljen za predsednika Pokrajine, bom pred odhodom z občine takoj imenoval odbornika za urbanisti-ko, to je resor, ki je sedaj v moji pristojnosti. Ta bo moral nadaljevati nastavljeno delo. Eno leto bom vsekakor posvetil ves svoj prosti čas devinsko-nabre-žinski občini. Pred dvema tednoma so moji sodelavci izrazili prepričanje, da je treba nadaljevati delo pod oznako moje liste. Zelo sem bil počaščen s to izbiro, a jih tudi opozoril, da morajo nadaljevati delo, ki smo ga nastavili.
Bo Massimo Romita županski kandidat?
On bi gotovo to hotel. Storil je vse, kar je bilo doslej mogoče, da bi to postal. Všeč bi mi bilo, da bi bil on kandidat, saj je priden fant. Ampak: treba bo še videti. V enem letu se lahko marsikaj spremeni.
Pokrajina Trst ima mnogo pristojnosti glede uveljavljanja dvojezi-čnosti. Kako boste vi ravnali v primeru izvolitve?
S cestnim podjetjem Anas smo se domenili za dvojezične table na vsem območju hitre ceste v okoliških občinah. V periferiji ne bo problemov, če bomo uporabili določeno metodologijo pri izvajanju dvojezičnosti. Vse bo treba postoriti, ne da bi s tem ustvarili velikih napetosti.
Nekoč je vaša občina pošiljala dvojezična obvestila. Zadnje čase pa prihajajo z vaše občine izključno sporočila v italijanščini. Zakaj?
Na občini imamo tri prevajalce. Imajo pa ogromno dela. Morajo prevajati svežnje dokumentov, zato jim ne uspe prevesti naša sprotna sporočila.
Kdo bo zmagal na Pokrajini in na Občini?
Zmaga bo v obeh primerih zelo tesna, milimetrska.
M.K.
KULTURA - V Trstu včeraj predstavili program 59. Festivala Ljubljana
Ljubljanski festival vabi tudi Tržačane
Od 3. julija do 7. septembra na desetine dogodkov - Zelo bogat niz prireditev obsega tudi Tomaža Pandurja, Gilberta Gila, orkester milanske Scale...
Lesk mednarodnih zvezd glasbene in gledališke scene je utemeljen razlog za širšo promocijo Festivala Ljubljana, ki v zadnjih štirih letih redno predstavlja svoj program tudi tržaškemu in italijanskemu občinstvu. Na včerajšnji tiskovni konferenci na Postaji Rogers sta vsebine znanega festivala predstavila Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana in predsednik Evropskega združenja festivalov, ter vodja programske službe Veronika Brvar.
Odprtje festivala 3. julija bo primerno slovesno z izjemnim glasbenim dogodkom na neobičajnem prizorišču prenovljenega Kongresnega trga, kjer bo več kot tisoč glasbenikov in pevcev počastilo stoletnico smrti Gustava Ma-hlerja z izvedbo njegove veličastne Simfonije tisočev pod vodstvom temperamentnega dirigenta Valerija Gergijeva. Sodelovali bodo med drugimi orkestra slovenske in zagrebške filharmonije, združeni zbori iz Slovenije in Hrvaške ter nekateri glasbeniki iz Rusije. Koncert
Umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek na tržaški predstavitvi
kroma
bo posvečen 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške, 310-letnici Academie Philharmonicorum v Ljubljani, 140-letnici Zagrebške filharmonije in bo hkrati eden od dogodkov, s katerimi se
mesto od lanskega leta spominja kratkega obdobja, ko je Mahler živel in deloval v Ljubljani.
Do 7. septembra se bo zvrstilo še 35 prireditev s protagonisti iz 23 držav.
Med izstopajočimi dogodki bo gostovanje Orkestra Filarmonica della Scala z dirigentom Danielom Hardingom. Priznani koreograf Boris Eifman bo podpisal dve produkciji na festivalskem programu, Onjegin in Don Kihot, skupina Bejart Ballet iz Lozane pa bo nastopila z baletnim triptihom Kaj mi govori ljubezen, Ognjeni ptič in Bolero.
Na gledališkem področju je vsa pozornost usmerjena v novo produkcijo španskega nacionalnega gledališča iz Madrida v režiji genialnega Tomaža Pandurja z naslovom Somrak bogov (po scenariju filma Luchina Viscontija). Vrhunska umetnika sodobne gledališke in operne scene kot sta Nekrošius in Krämer pa bosta podpisala režiji dveh opernih dogodkov (Otello in Judinja) in bosta verjetno v Ljubljani tudi ob ponovitvah predstav.
Organizatorji niso prezrli priljubljene zvrsti muzikala, saj bo na sporedu kultni muzikal Hair v angleški, West-End produkciji, a niti lahke, avtorske, jazz in folk glasbe; program bo
namreč obsegal nastop kitarista Al Di Meola s svojim kvartetom, brazilskega pevca Gilberta Gila, Vlada Kreslina, ruskih kozakov in državnega beloruskega plesnega ansambla Koroški.
Ljubezen in strpnost bosta vezni temi festivala, zato bodo zadnje note letošnje, 59. izvedbe, zaupane litovski državni operi z izvedbo Halevyjeve opere Judinja, ki so jo v tej produkciji že predstavili v okviru programa dunajske državne opere in gledališča Metropolitan v New Yorku. Gostje iz Litve bodo v okviru festivala izvedli tudi Verdijevo opero Otello in koncert opernih arij.
Program obsega še druge komorne koncerte, med katerimi bo krajši cikel posvečen Lisztovi obletnici. Podrobni seznam prireditev je objavljen na spletni strani www.ljubljanafestival.si. Prednakup vstopnic, ki so v primerjavi z lanskimi cenami nižje za okoli 30 odstotkov, bo letos posebno priporočljiv, saj bodo na dan prireditve za 50 odstotkov dražje.
Rossana Paliaga
6
Torek, 24. maja 2011
TRST
/
VOLITVE - V nedeljo in v ponedeljek odločilni krog
O zmagovalcih bo odločala predvsem volilna udeležba
Dramatična nedelja za Roberta Antonioneja in za stranko Ljudstva svobode
Koliko volivk in volivcev bo šlo na nedeljsko in ponedeljkovo balotažo? Posnetek je z volišča v Rojanu
kroma
Nedeljski in ponedeljkov odločilni volilni krog (balotaža) pomeni pravzaprav volitve zase, na katerih bo odločala predvsem volilna udeležba. Zaradi tega kandidati in stranke, ki so že večkrat predstavili svoje programe in načrte, pozivajo predvsem ljudi, da pojdejo na volišče.
Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat se bosta v balotaži predstavila s podporo istih strank iz prvega kroga. Njuna tekmeca Roberto Anto-nione in Giorgio Ret pa sta se povezala s Severno ligo, katere volilni simbol bo na glasovnici ob njunem imenu. Stranka FLI Gianfranca Finija je, kot drugod po državi, prepustila volivcem svobodno izbiro, kar bo morda naredila tudi UDC, ki je notranje razbita, glasovi njenih volivcev pa v vsakem primeru ne bodo odločilni.
Pač pa bi bili za Antonioneja lahko odločilni glasovi gibanja Unaltra Trieste županskega kandidata Franca Bandellija. Povezave med njima ne bo, pač se je Bandelli obvezal, da do nedelje ne bo napadal Antonioneja, zlasti pa ne njegovega največjega podpornika, ki je dosedanji župan Roberto Dipiazza. Del Bandellijevih volilcev, ki so desno usmerjeni, bo vsekakor najbrž volil za Antonioneja in za Reta.
Nedelja, ko je zapadel rok za volilne povezave, je bila za Antonioneja dramatična. Najprej je županski kandidat Ljudstva svobode v središču Trsta dobesedno zbežal pred novinarji, fotografi in televizijskimi snemalci, ki so od njega želeli izvedeti zadnje novosti v zvezi z Bandellijem. Antonione pravi, da so ga novinarji celo jutro dobesedno nadlegovali, novinarji pa trdijo, da so opravljali svoje poklicne dolžnosti in da ni šlo za nobeno nadlegovanje in podobno.
Po »begu« pred novinarji v stilu tekača na kratke proge se je moral Anto-nione še soočiti s problemom skrajno-desničarske stranke Fiamma tricolore, ki ni hotela pristati na volilno povezavo s Severno ligo. Zakon namreč določa, da morajo župansko povezavo formalno podpreti vse koalicijske stranke. Neo-fašisti so do zadnjega oklevali, na pritisk deželnih voditeljev Ljudstva svobode pa so na koncu vendarle sprejeli zanje politično sporno zavezništvo z ligaši. Pri tem je prišlo do prepira med deželnim vodstvom Fiamme, ki je pristalo na sodelovanje z Bossijem, ter tržaškimi predstavniki stranke, ki so temu nasprotovali. Spor na skrajni desnici se bo, kot kaže, selil na sodišče.
BOLJUNEC - Nova otroška skupina Breg
V petek premiera Drejček in trije marsovčki
Boža Hrvatič, ljubiteljica gledališča in članica društva Slovenec Boršt-Za-brežec, se je lotila novega gledališkega projekta. Tokrat je sodelovanje razširila na drugi dve društvi, tako da je nastala otroška dramska skupina Breg, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Slovenec iz Boršta- Zabrežca, društva Vodnik iz Doline in Prešeren iz Boljunca.
Po knjigi Drejček in trije marsovčki avtorja Vida Pečjata je Boža Hrvatič napisala tekst in ga priredila za oder. V režiserski vlogi je pripravila skupino 29 osnovnošolcev in srednješolcev iz Brega. Za izvirno glasbo je poskrbel Aljoša Sak-sida. Otroci v igri tudi pojejo in plešejo. Koreografijo je sestavila Klara Vodopi-vec.
Projekt je hotel otrokom ponuditi inovativni pristop do gledališkega ustvarjanja. Zato se je sceno in odrsko postavitev najmlajših obogatilo z novimi mul-timedijskimi pristopi. Otroci so med likovno delavnico, ki jo je vodila Ester Ko-čevar, snovali likovno zamisel scene oz. video animacije. Za multimedijsko izdelavo gradiva je poskrbel Antonio Giacomini. Zamisel za kostume se je porodila Dajani in predvsem Ester Kočevar, ki je nato vodila tudi kostumografsko delavnico, kjer so sodelovale mame in babice nastopajočih. Za tehnično pomoč pa skrbita mladi Jan Loredan in Peter Sancin.
Prva srečanja in prve vaje so se začele že februarja in so potekale trikrat tedensko, ker so bili otroci razdeljeni v tri skupine. Svoje znanje bodo končno pokazali v petek, 27. maja, ko bo v gledališču Franceta Prešerna premiera. Nato čaka skupino še nastop na mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin.
Projekt je bil zelo zahteven iz tehničnega, organizacijskega in posebno finančnega vidika. Zato gre velika zahvala za podporo Občini Dolina in Zvezi slovenskih kulturnih društev. (KV)
JK ČUPA - Natečaj »Z jadrnico po morju«
Za nagrado zmagovalkama dvotedenski tačaj jadranja
Posnetek s petkovega nagrajevanja v dvorani ZKB na Opčinah
kroma
VOLITVE 2O1 1
Bassa Poropat in dvojezične table
Maria Teresa Bassa Poropat si je ogledala dvojezične smerokaze, ki jih je postavila Pokrajina, ter lokacije, kjer bodo podobne table namestili v prihodnjih dneh. Vse načrtovane smerokaze bodo postavili do 12. julija, strošek pa bo znašal 120 tisoč evrov.
Na Opčinah srečanje leve sredine s Krasa
Krožka demokratske stranke za Vzhodni in Zahodni Kras prirejata dre-vi srečanje predstavnikov in somišljenikov DS, Slovenske skupnosti, Zveze levice in Italije vrednot v prostorih kulturnega doma Tabor na Opčinah. Srečanje bo potekalo od 20. ure dalje, zbrali pa se bodo kandidati in politični delavci, ki so v prejšnjih dneh sodelovali v volilni kampaniji na Krasu. To bo priložnost za zahvalo za izjemen skupinski uspeh v obeh rajonih, pa tudi poziv za dodaten napor v teh zadnjih dneh pred balotažo.
Jutri pride Bersani
Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani bo jutri podprl Roberta Cosolinija in Mario T. Basso Poropat. Bersani bo sodeloval na shodu DS ob 11.30 v konferenčni dvorani hotela Continentale (Ul. Dante).
Ret na Proseku z Borisom Gombačem
Giorgio Ret bo danes ob 9.30 imel volilnim shod na Proseku v družbi Borisa Gombača (Lista Dipiazza). Ob 17.30 bo Ret sodeloval na srečanju ezulov iz vrst Ljudstva svobode, ki ga v NH hotelu prireja nekdanji poslanec Renzo deVidovich.
Cosolini in Antonione o vprašanjih filma
Roberto Antonione in Roberto Cosolini bosta jutri v postaji Rogers (Nabrežje Grumula) govorila o filmu in tržaških filmskih festivalih. Srečanje se bo začelo ob 19. uri.
PSI za levo sredino
Italijanska socialistična stranka (PSI) je na strani leve sredine in torej Cosolinija in Basse Poropat. Volilni "gazebo" PSI v Ul. delle Torri je odprt do petka od 15.30 do 19. ure.
V sklopu jadralne šole je jadralni klub Čupa letos ponovno obudili tradicionalni likovni natečaj, ki ga je pred leti redno prirejali za učence osnovnih šol. Otroci so letos ustvarjali na temo Z jadrnico po morju. Na povabilo so se odzvale tako zamejske kot slovenske šole. Na natečaju so sodelovali učenci prvih treh razredov osnovnih šol Alojza Gradnika iz Repna, Alberta Sirka iz Križa, Avgusta Černigoja s Proseka, Virgila Ščeka z Nabrežine in Antona Šibelja-Stjenka s Komna ter podružnica v Štanjelu.
Nagrajevanje najlepših izdelkov je bilo v petek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer so bile vse slike tudi razstavljene. Najlepše izdeleke je ocenila izbrana komisija, ki so jo sestavljali arhitekta Dani Toscano in Martin Žužek, predsednik Čupe Roberto Antoni, trener Čupe Matija Spinazzola in predstavnik ZKB Marino Kokoro-vec. Komisija je ocenila kompozicijo, ki je izhajala iz jadrnice in čustva, ki jih je slika izražala. Teh kriterijev sta se držali Sara Tenze in Gaja Del Latte iz osnovne šole Alberta Sirka iz Križa, ki sta prejeli prvo nagrado »ex equo«. Učenki sta zmagali brezplačen dvotedenski jadralni tečaj na optimistu pri JK Čupa, ki si ga lahko poljubno izberejo v mesecih juniju in juliju. (and)
NOCOJ - V kulturnem domu na Proseku
Ustanovni občni zbor jusarskih upravičencev
Nocoj se bodo v Kulturnem domu na Proseku zbrali na ustanovnem občnem zboru vaš-čani, ki so dediči nekdanjih jusarskih upravičencev, da obnovijo in zagotovijo juridično osebnost staroselskemu Združenju jusarskih upravičenčev. Zbor, ki bo zasedal ob 20.30 bo po poročilu predsednika pregledal članstvo, dopolnil statut in izvolil novo vodstvo in ostale statutarne organe. Občni zbor sklicuje Združenje jusarskih upravičencev, ki je bilo formalno ustanovljeno 8.decembra 1975 v Soščevi hiši in katerega predsednik je Drago Cibic.
Kot smo že povedali, na osnovi takratne zakonodaje omenjeno proseško združenje, kot tudi ostala tovrstna združenja, niso imela priznane juridične osebnosti, ki bi jim omogočila, da bi lahko bolj učinkovito predstavljala in zagovarjala interese vaškega jusa. Posebno velike težave so omenjena jusarska združenja imela s tržaško občinsko upravo, ki je vaška skupna premoženja upravljala samovoljno in nemalokrat tudi proti interesom samih zainteresiranih skupnosti. Tako stanje je narekovalo, da so združenja enotno zahtevala od prefekta, da skliče volitve za ustanovitev t.i. odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ki so občini odvzele redno upravljanje vaškega jusarskega premoženja in ki v nekaterih vaseh, kot je Pro-sek, delujejo še danes.
Januarja leta 1996je deželni svet FJK z namenom, da omogoči bolj kakovosten ekonomski in okoljski razvoj premoženja skupne lastnine na višninskih območjih izglasoval zakon v katerem je določil postopek na osnovi katerega lahko pridobijo razna združenja jusov, srenj in družinskih skupnosti, ki so v naši deželi zelo številne, juridično osebnost. Tako so na osnovi omenjenega zakona dosegle priznanje juridične osebnosti že skoraj vsa združenja jusov in srenj, katerim pripada kolektivna lastnina. Nekatera, kot proseško, so pri tem zaostala in čas je zato, kot pravi sam predsednik Združenja, da se nadoknadi zamujeno in doseže priznanje. Za pripravo nocojšnjega občnega zbora je steklo več srečanj in sestankov na katerih so bili obravnavani različni problemi, ki pobližje zadevajo urejanje skupne lastnine. Na koncu gre še poziv vsem proseškim jusarskim upravičencem, da se ustanovnega občnega zbora polnoštevil-no udeležijo in tako potrdijo odločno voljo po priznanju staroselskih pravic skupne lastnine.
/
TRST
Torek, 24. maja 2011
7
OPČINE - V Prosvetnem domu srečanje v priredbi Agrarne skupnosti srenj
Elektrovod družbe Terna je za Kras prava katastrofa
Drugod take infrastrukture vkopavajo v zemljo - Nesprejmljivo uničevanje narave in zdravja ljudi
Poglobitev tematike in prikaz posledic gradnje elektrovoda na Krasu s strani treh neodvisnih strokovnjakov, da bi s tem odpravili sum tistih, ki menijo, da se zo-perstavljamo projektu Terne zgolj iz želje po protestu. Tako so organizatorji zelo dobro obiskanega srečanja z naslovom »Vkop elektrovoda na Krasu« utemeljili svojo pobudo, ki sta jo Agrarna skupnost srenj v tržaški pokrajini (AS) in Združenje zasebnih kraških lastnikov (ZKL) v petek zvečer priredili v Prosvetnem domu na Opčinah.
Ob številnih slovenskih in italijanskih poslušalcih s celotnega tržaškega Krasa, so predavanjem prisostvovali tudi nekateri politični predstavniki: deželni svetnik Igor Gabrovec, Daniela Birsa, Igor Dolenc, župan Giorgio Ret, pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, pokrajinska svetnica Sabrina Morena, občinska odbornica Tjaša Švara in rajonska svetovalca Marko Milkovic in Marko De Luisa.
Svoja izčrpna poročila so podali docent in podpredsednik paritetnega ministrskega odbora za arhitekturo in okolje, Roberto Pirzio-Biroli, doktor kemijskih znanosti Boris Udovič in geolog dr. Aldevis Ti-baldi. Po pozdravnem nagovoru predsednika AS, Vladimirja Vremca, ki je opozoril, da bi gradnja oz. ojačitev elektrovoda Tržič-Padriče spremenila videz in življenje ljudi na Krasu, je Marco Leghissa obrazložil, da je AS od začetka dalje skušala spoznati in razumeti »boren in vsebinsko površen« načrt družbe Terna, katera, čeprav so jo opozorili, ni vključila AS, kot sicer predvideva zakon, v pripravo samega načrta. Vseeno so predlagali alternativno rešitev: vkop »pošasti« vzdolž ceste; kjer bi to ne bilo izvedljivo pa
Srečanja o elektrovodu se je udeležilo veliko število ljudi
kroma
vkope linije po odsekih prek zemljišč kolektivne lastnine brez nikakršne odškodnine ... Kasnejši razplet je znan: Terna je pričela z razlastitvenimi postopki zemljišč; lastniki kraških zemljišč pa so se pritožili na predsednika republike. Leghissa se je vprašal, kako je mogoče, da »izredno vzdrževanje« elektrovoda lahko privede do krčenja 28 hektarjev gozdnih površin, ki so večinoma znotraj zaščitenih območij SIC in ZPS, katera, v primeru odobritve stokrat manjših projektov, onemogočajo razvoj krajevnim gospodarstvenikom? O pomenu okolj-ske vrednosti kraškega teritorija, z uničenjem katerega bi bil prizadet razvoj turizma, je spregovoril predsednik ZKL Igo Radovič.
Jutri začetek 12. foruma Tomizza
V	Palači Economo na Trgu Liberta 7, točneje v očarljivem salonu Pie-montese se bo jutri začela dvanajsta izvedba Foruma Tomizza, niza obmejnih srečanj v spomin na istrskega pisatelja, ki je preminil leta 1999.
Ob 15.30 bo na sporedu okrogla miza Ni meja je, ki jo bo uvedel hrvaški novinar Milan Rakovac (dobro ga poznajo tudi bralci našega dnevnika), pobudnik Foruma, ki ga v Trstu prireja Skupina-Gruppo 85 v sodelovanju s Krožkom Istria, Slovenskim klubom, Skladom Polojaz in kulturnim nadzorništvom. Debato bo vodil novinar Pierluigi Sabatti, sooblikovali pa Norina Bogatec, Drago Kraljevič, Mauro Manzin, Enrico Maria Milič, Sanja Roič in Fabio Todero, ki bodo vsak s svojega zornega kota in na podlagi lastnih življenjskih oziroma delavnih izkušenj spregovorili o meji ...ki je ni, a tudi je.
Ob 21. uri se bo dogajanje preselilo v staro mesto, točneje v Hišo glasbe (Ulica Capitelli 3). Glasbenik Mario Fragiacomo in igralka Agnese Ermacora bosta izoblikovala ARTISTRA, glasbeno-literarni poklon Fulviu Tomizzi.
V	naslednjih dneh bo Forum zaživel še v Kopru in Umagu.
Biroli je v svojem vehementnem posegu poudaril, da so tovrstni posegi, ki predvidevajo uničenje gozdov, protizakoniti (»zločin proti javnemu premoženju: kot da bi uničili staro palačo«) in spomnil, da je politika šibka pri obravnavi teh vprašanj. »Narava je na Krasu edino zlato, s katerim razpolagate in zato jo je potrebno zaščititi in se torej boriti proti infrastrukturam. Če bomo v Italiji nadaljevali z uničevanjem narave, bomo ekonomsko propadli zaradi samega uničenja teritorija.« V nadaljevanju je kritiziral projektante in birokrate, ki sestavljajo tako komplicirane načrte in dokumente, da jih državljani ne morejo razumeti. Za primerjavo je prikazal kakšna občutljivost je na tem področju vladala v stroki, predvsem z vidika upoštevanja estetske vrednosti teritorija, pred sto in več leti, ter opisal, kako s tovrstnimi vprašanji ravnajo v severni Nemčiji, kjer sam veliko dela. Tam seveda vko-pljejo elektrovode in skrb za ohranitev okolja je »nalezljiva:« državljani se zavedajo, da je lepše in bolj zdravo živeti tam, kjer se naravo spoštuje. V primerjavi z nami obstajajo pa onkraj Alp posebne organizacije občanov »Teilnehmer Gemeinschaft« (skupnost udeležencev), zahtevam katerih se morajo glede razvoja okoljske in kmetijske dediščine prilagoditi občinski sveti.
Udovič je v svojem predavanju prikazal, kako ravnajo z elektrovodi v Združenih državah Amerike, kjer jih vkopljejo. V Evropi se pa na tem področju uporablja tehnologijo, ki je že od 50 do 80 let nespremenjena in se pri tem uničuje narava.
Dovolj je, da se ozremo okrog svojih domov in bomo videli koliko žic prečka nebo. Predavatelj je prikazal serijo slik o frle-čih kablih v tržaški periferiji in na Krasu: živimo in delamo pod njimi. Če je zrak vlažen prihaja do prasketanja in vohamo smrad po ozonu, ki je dokaj škodljiv zdravju: posledice bodo kot pri azbestu vidne čez 30 let. Na osnovi raziskave, ki so jo izvedli v Angliji, otroci do 12 leta starosti, ki živijo v do 200 metrov širokem pasu od elektrovoda (takšnega kot ga nameravajo graditi na Krasu), zbolijo v 70% primerov za levkemijo; v razdalji, ki gre do 600 metrov se stopnja obolelosti zniža na 20%. Z vko-pom žic se te nevarnosti odpravijo in hkrati prihrani veliko energije, ki se pod zemljo ne porazgubi. Če so žice pod zemljo v New Yorku in v središču Trsta, zakaj bi ne lahko bile tudi v periferiji in na podeželju?
Tibaldi je v svojem posegu obrazložil, zakaj nasprotuje visoko hitrostni železnici, ki naj bi jo v predoru speljali pod Krasom. Po njegovem tega projekta nima smisla uresničiti, ker je vrtanje kraškega podzemlja za tovrstne infrastrukture sporno z okoljskega in drugih vidikov. Poleg škode v jamah bi delovanje te infrastrukture povzročalo tresljaje na površju, prah in drugo trajno škodo pa ob izkopavanju predorov. Zaradi tega je primerneje ojači-ti obstoječo železniško traso, ki se je med drugim ne uporablja toliko, kot bi se jo lahko. AS načrtuje posamezne sestanke za seznanjenje javnosti o omenjenih tematikah v raznih vaških vaseh. (Mch)
Energija: darilo ali strupen sadež?
Tržaška univerza prireja danes na Pedagoški fakulteti (Ul. Tigor 22) posvet o energiji in njenih učinkih na naša življenja, oziroma o njenih tehnoloških, etičnih in komunikacijskih vidikih. V ospredju bo seveda nuklearna energija, ki je po tragediji v Fukušimi ponovno postavila v ospredje vprašanje varnosti nukleark, govor pa bo tudi o novih in okolju bolj prijaznih oblikah energije.
Posvet bo ob 16. uri uvedel predstojnik fakultete Giuseppe Bat-telli, sledili pa bodo številni posegi, predvsem univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev (Maurizio Fermeglia, Gianfranco Battisti, Giovanni Mauro ...), a tudi Marina Andoline, Maura Messerottija in drugih.
Astrofizik Kip S. Thorne
Ljubitelji vesolja in njegovih črnih lukenj, a tudi znanstvene fantastike, bodo jutri lahko prisluhnili svetovno uveljavljenemu astrofiziku Kupi S. Thorneju, ki spada med največje preučevalce relativistične astrofizike; večkrat pa je sodeloval tudi s hollywoodskimi režiserji. Njegovo predavanje (v angleškem jeziku) bo jutri ob 17.30 na Pomorski postaji.
Srečanje s finalistoma nagrade Strega
Tržaški odbor ustanove Dante Alighieri je letos član žirije, ki bo izbrala zmagovalca prestižne literarne nagrade Strega. Danes ob 17.30 bo v reprezentančnem salonu zavarovalnice Generali (Trg duca degli Abruzzi 1) srečanje z dvema finalistoma: bralcem se bosta predstavila Alessandro Ber-tante, avtor knjige Nina dei lupi, in Viola Di Grado, avtorica knjige Set-tanta lana, trenta acrilico.
O Globočniku in poučevanju zgodovine
V knjigarni Italo Svevo v galeriji Fenice bosta danes in jutri popoldne na sporedu predstavitvi dveh knjig. Danes ob 18. uri bo na vrsti zbornik Fare storia crescere cittadi-ni, ki prinaša zaključke posveta o poučevanju zgodovine in državljanske vzgoje, ki je potekal v Rimu konec leta 2009. O knjigi bosta spregovorila Fabio Todero in Maddalena Venzo.
Jutri ob 18. uri pa bodo predstavili knjigo o »tržaškem nacistu« Odilu Globočniku, ki je pravkar izšla pri založbi Beit.
ŽALOSTNA VEST
Bani: Luciano Comida se je prerano poslovil
Luciano Comida
Med prijatelji, znanci in prebivalci Banov, kjer je živel, se je v soboto razširila žalostna vest o prerani smrti pisatelja, publicista in angažiranega javnega delavca Luciana Comide. V starosti komaj 57 let ga je premagala neozdravljiva bolezen.
Luciano Comida je bil svojevrstna osebnost, ki je imel številna in razvejana zanimanja, velik občutek za okolje (bil je urednik revije Konrad) in državljanske pravice. Zelo se je angažiral za zaščito Banov pred napovedano poplavo cementa, na nedavnih upravnih volitvah pa je kandidiral za stranko SEL. Sodeloval je z Novim Delom in tudi z našim dnevnikom. Bil je mož naše kolegice Tatjane Čuk, ki ji izrekamo sožalje.
KONTOVEL - V soboto ponovno odprtje
Društvena gostilna vabi z novim najemnikom in prenovljenimi prostori
Po daljšem premoru se v soboto, 28. maja, spet odpirajo vrata Društvene gostilne na Kontovelu. Gostilna je bila namreč zaprta od lanskega oktobra, ko se je končalo dolgoletno sodelovanje med Gospodarskim društvom Konto-vel in prejšnjimi najemniki, družino Papucci.
Društvena gostilna na Kontovelu ima dolgo zgodovino. Lastnik stavbe, Gospodarsko društvo Kontovel, praznuje letos 111. obletnico ustanovitve, prav toliko let pa ima tudi gostilna, ki je poznana ne samo po ribjih specialitetah, ampak tudi kot kraj, kjer se vaščani družijo in radi poklepetajo ob kozarcu vina.
Zaradi te dolgoletne tradicije ter zgodovine stavbe na Kontovelu št. 152 je Društvena gostilna v lanskem letu tudi pridobila naziv »zgodovinski lokal« (Locale storico), zato je toliko bolj pomembno, da se ta tradicija ohrani in nadaljuje.
Člani Gospodarskega društva so to nalogo zaupali novemu najemniku Dariu Rakiču, ki prihaja s Hrvaške, že dolgo let pa živi v Trstu. Rakič ima kljub mladim letom dolgoletne izkušnje kot kuhar, med drugim je več let delal v priznani tržaški ribji restavraciji Scabar. To pomeni, da bo Društvena gostilna nadaljevala po tradicionalni poti in nudila gostom v prvi vrsti ribje specialitete, a tudi mesne krožnike in razne priloge. Gostilna bo odprta za kosilo in večerjo, delovala pa bo vse dni v tednu razen ob torkih.
Gospodarsko društvo in najemnik sta v zadnjih mesecih prostore tudi preuredila, tako da je gostilna vabljiva za goste, ki bodo kot običajno lahko jedli tudi na prostem. Skratka, društveniki in najemnik vabita goste, da jih od sobote dalje obiščejo na Kontovelu.
Pogled na stavbo, ki je stara 111 let
kroma
8
Torek, 24. maja 2011
TRST
/
BAZOVICA - V soboto zvečer v centru Zarja
Fantje pojejo na vasi združila ljubitelje petja
Revijo moških voklanih skupin so izoblikovali MoVS Lipa, Barski oktet, MoPZ sv. Jernej in oktet Zven
Fantje pojejo na vasi: lep običaj, ki je žal izumrl v odtujenosti današnjega življenja, je ponovno zaživel na pobudo Moške vokalne skupine Lipa, ki se je rodila pred desetimi leti v Bazovici. Pevce je najprej vodila Xenia Brass, leta 2005 pa je njeno mesto prevzela Anastazija Purič. Veselje do petja in družabnosti je bazovske fante dodobra navdušilo in pred šestimi leti so začeli vabiti sorodne skupine k srečanju, ki naj bi obudilo romantiko majskih večerov, pa čeprav brez čričkov in žab: tako se je rodila Revija moških vokalnih skupin in zborov, ki je v soboto že sedmič zazvenela ob prisotnosti številnega občinstva.
V dvorani športnega centra Zarja so poleg domačega nastopili trije sestavi, ki so se z veseljem odzvali vabilu SKD Lipa: Barski oktet iz Barda v Terski dolini, MoPZ sv. Jernej z Opčin ter oktet Zven iz Črnuč pri Ljubljani. Mnogi pevci so že krepko prekoračili starostno mejo, ki ne bi več dopuščala fantovskega naziva, tako mlajši kot starejši pa so pokazali poustvarjalno radost in neprikrit ponos na svoje dosežke.
Program sta povezovala mlada domačina Mateja Mezgec in Peter Raseni, ki sta dvojezično predstavila smotre in duh revije, nato pa je MoVS Lipa podala svoj sklop, ki se je odprl z Jenkovo in Vodopivčevo Po-bratimijo. Pod vodstvom Anastazije Purič je enajstčlanski sestav pokazal ubranost, ki je bila bolje izdelana v nižjih kot v višjih glasovih; poslušali smo Kraško deželo Hermana Kjudra, nato Boštjančičevo Pozimi poleti in uživali predvsem v nižji dinamiki, kjer so se glasovi zlili v lepo sozvočje. Pogumno in dokaj zadovoljivo so pevci podali zahtevno Golarjevo in Jerebovo O kresu, nato so se podali na področje lahke glasbe, najprej s pesmijo Podoba časa, ki jo je na verze Marija Čuka uglasbil Tullio Možina, za zbor pa priredil Aleksander Vodopivec; svoj nastop so Bazovci zaključili s hitom Olivera Dragojeviča Cesarica.
David Clodig ima veliko zaslug za rahel kulturni preporod Beneških Slovencev, ki ga beležimo v zadnjih desetletjih: tako v okviru špeterske podružnice Glasbene matice kot tudi s prosvetnim delom na terenu
Barski oktet iz Terskih dolin med sobotnim nastopom
kroma
je privabil mnogo ljudi k slovenski glasbi in besedi. Leta 2008 je v Terski dolini navdušil sedmerico mlajših in zrelejših fantov za projekt, ki je zaživel z imenom Barski oktet. Sestav je začel z ljudsko Oja, oja v priredbi Nika Zlobka, nato je pokazal lepo zli-tost in sposobnost za polifonsko razčlenjeno petje v Gastaldijevi Il ballerino. Iz domačih krajev je pripeljal pesem O ljudje dolin, ki so jo spisali Viljem in Igor Černo ter sam Klodič, nato smo poslušali nekoliko nihajočo intonacijo v ameriški In all my Dreams I dream of You; lep finale nam je oktet podaril z Rezijansko v priredbi Alojza Srebotnjaka, nato je na oder prišel openski MoPZ sv.Jernej: šestnajst izkušenih pevcev je pred tremi leti združil Janko Ban, nato je vodstvo prevzel mladi in sposobni Mirko Ferlan, ki je bil v soboto žal odsoten, zato je priskočil na pomoč Walter Lo Ni-gro. Tudi število pevcev je bilo rahlo okrnjeno, toda že v prvi pesmi je zbor razkril svoje nezanemarljivo vokalno bogastvo, ta-
ko v nižjih kot tudi v višjih glasovih: Mar-kičevemu in Bučarjevemu Jutru je sledila Vugova in Komelova Da veš, nato koroška narodna Dečva pobira brančur v priredbi Aline Krajnc. V Ferlanovi odsotnosti je Lo Nigro imel čast, da je dirigiral svojo uglas-bitev Prešernove Canzone, v kateri se je zbor izkazal z ekspresivno, doživeto in lepo nian-sirano izvedbo. Prijetno je zazvenela tudi Kambrca v Quaggiatovi priredbi, največ aplavzov pa so Openci poželi z živahno in natančno interpretacijo Potočnikovih in Maškovih Mlatičev. Zbor je svoj nastop sklenil z Markičevo in Bučarjevo Tam, kjer pisana so polja, nato pa je oder prepustil oktetu Zven in Črnuč, ki se je rodil l.1999 kot sekcija tamkajšnjega kulturno-umetniške-ga društva Svoboda.
Sestav, ki ga vodi Vinko Jager, sicer tudi sam član okteta, je bil prvič gost bazov-skih pevcev in je za priložnost pripravil lep program: najprej Temo z variacijami na Adamičevo Regiment po cesti gre, nato ljud-
Včeraj danes
Danes, TOREK, 24. maja 2011
SUZANA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.13 - Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 12.25
Jutri, SREDA, 25. maja 2011
GREGOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,6 stopinje C, zračni tlak 1021,2 mb raste, severo-vzhodnik s sunki do 27 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
CI3 Lekarne
U Kino
Do sobote, 28. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840).
AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«.
CINECITY - 16.15, 17.15, 19.00, 20.00, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; 16.30, 19.10, 21.50 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 17.00, 20.00 »Red«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Beastly«; 16.30, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 5«; 22.10 »Come l'acqua per gli elefanti«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«.
FELLINI - 16.40 »Rio«; 20.15, 22.15 »Thor«; 18.15 »Come l'acqua per gli elefanti«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Mr. Beaver«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 19.00, 21.50
»Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 16.20, 20.40 »Svetovna invazija«; 18.40 »Rio«; 16.40 »Rango«; 18.50 »Cimra«; 20.50 »Cirkus Columbia«.
KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 21.25 »Thor 3D«; 19.25 »Duhovnik 3D«; 15.10, 18.00, 20.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »De-kliščina«; 15.45, 18.15, 20.50 »Svetovna invazija: Bitka la«; 17.00, 19.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.50, 19.00, 21.10 »Rdeča kapica«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Beastly«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dilemma«; 18.15, 22.15 »Fast & Furious 5«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Red«; Dvorana 5: 18.00 »Beastly«; 20.00, 22.00 »Mr. Beaver«; Niz filmov Kinemax d'Autore: 17.30, 20.00, 22.00 »Angele et Tony«.
H Šolske vesti
LICEJ FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo podeljevanje Cankarjevih priznanj potekalo v sredo, 25. maja, od 12.45 do 13.30.
POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termi-
Dragi
Mauro
vse najboljše za tvojih 50 let! Zena, hčerka in vsi, ki te imajo radi
B1), nemščina (A1, A2). Termini: od 4. do 15. 7; od 18. do 29. 7.; od 16. do 26. 8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-566360, ts@adforman-dum.eu.
Čestitke
sko Majolka bod pozdravljena v priredbi Tomaža Habeta, pa ljudsko Še en krajcarček mam v priredbi Konrada Finka. Oktet se je s Soudaško poklonil tako svojim gostiteljem kot Ignaciju Oti, sklop pa je zaokrožila koroška ljudska Tja gor bi rad v priredbi Pavleta Kernjaka. Zven skupine je bil lepo zaokrožen, podajanje živahno in ekspresivno, tudi tu pa so baritoni in basi prekašali sicer uglajene, a nekoliko šibke in intonančno ne vedno neoporečne tenoriste.
Oktet Zven se je navdušenim aplavzom zahvalil s kar dvema dodatkoma: primorsko Vojaško suknjo ter koroško Mam dro fletno navajeno, nato je Suzana Grgič prebrala pozdrav in zahvale predsednice SKD Lipa Tatjane Križmančič; vsi gostje so bili deležni zahval in darov, slovesen in prazničen zaključek pa so nam združeni pevci podarili z Vrabčevo Zdravljico, ki je zazve-nela polnozvočno in bogato pod vodstvom Anastazije Purič.
Katja Kralj
Danes naša GORDANA 50 let slavi. Naj te dobra volja nikoli ne zapusti. Še mnogo zdravih, srečnih in veselih dni iz srca želimo ti mi vsi. Ana, Dejan in Eva s Cristianom.
Danes se naša GORDI sreča z Abrahamom. Veliko zdravja, sreče in veselja v življenju ji želijo vsi iz Ko-meščaka in Metežice.
Včeraj je na Proseku slavila svoj 85. rojstni dan MARIJA BLASINA. Vse najboljše ji želijo vsi njeni.
Ob rojstvu malega ENEJA čestitamo mamici Jasni in očku Marku. Generalni babici Vlasti čestitke in voščilo, da bi bila dobra in razpoložljiva nona. Eneju želimo, da bi mu bilo življenje napolnjeno z veseljem, srečo in ljubeznijo. Iz srca voščijo rojenice, sojenice in dobre gozdne vile Žu-rovke.
S Izleti
ni: od 4. do 15. 7; od 18. do 29. 7.; od 16. do 26. 8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-566360, ts@adformandum.eu.
ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sev-nem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija 2011.
POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2,
NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205.
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja).
SPDT priredi v nedeljo, 29. maja, pohod na Mijo (Hrib Mija - 1237 m) v Nadiški Dolini. Dobimo se ob 6.30 na trgu v Sesljanu, odhod z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili, pot je zmerno naporna in traja približno 6 ur. Vse potrebne informacije na tel. 040-220155 (Livio).
SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi!
TPPZ P. TOMAŽIČ organizira za člane in prijatelje v četrtek, 2. junija, izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Prijave in informacije na tel. 380-3584580 in 349-2577630 ali info@tppz.net.
KRAŠKO GOZDARSKO DRUŠTVO iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 1. in povratek 5. junija. Ogledali si bomo: Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža, Kalwaria Zabrzy-dowska, Zywiec, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, naravni park, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+38) 6 41 634 750 ali elektronska pošta: dpavlica@vo-lja.net
Id Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442.
GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni!
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451.
ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku št 34. Vabi vas na obisk! Tel. 347-2511947.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715.
/
TRST
Torek, 24. maja 2011
9
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Abonma Razburljivi-Lahka glasba
Dve gledališči v sozvočju
V sodelovanju z Zadrugo Bonawentura in s 13. Mednarodnim festivalom Kras
Elio Gian Burrasca
glasba: Nino Rota režija: Lina Wertmuller
v soboto, 28. maja ob 21.00
Prosimo cenjene abonente, da najavijo morebitno odsotnost.
Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred
pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. spletna prodaja: www.vivaticket.it
Ü3 Obvest Na
cPogteSno podjetje
H
UMItWIIL^UI
ALABAMA
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu
NOV URAD
na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane.
Tel. 040 2158 318
Gl
GLASBENA MATICA
ITI Šola Marij Kogoj Trst
šolsko leto 2010-11
ZAKLJUČNI AKADEMIJI
1. danes. 24. maja 2011 KLAVIRSKI VEČER in NAGRAJEVANJE UČENCEV
ob 20. uri v baziliki Sv. Silvestra v Trstu
VABLJENI!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes,
24.	maja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah generalka za nastop, ki bo v Izoli v sredo, 25. maja, ob 19.30 na večeru posvečenemu dnevu mladosti (odhod avtobusa iz Padrič ob 18. uri).
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE: »Kdor trpi, zgreši. Znebimo se nepotrebnega trpljenja.« Predavanje, ki ga organizira društvo Noe v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, bo danes, 24. maja ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. Predavatelj: Gianluigi Giacconi, psiholog, naturopat.
ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV S PROSEKA vljudno vabi vaš-čane na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju danes, 24. maja, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kon-tovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« danes, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Ba-roncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli.
47.RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: sreda,
25.	maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave o gradiščih. Pripravila Branka Sulli - Sulčič, predstavitev Lidija Rupel; četrtek, 26. maja, ob 20.00, v vinoteki, odprtje slikarske razstave Alessandra Starca; petek, 27. maja, Frušovca - odprtje 47.razstave vin, na županstvu, odprtje razstave »Teraneli« Marijana Miklavca in risb osnovnošolcev, odprtje kioskov, ples z ansamblom Navihani lisjaki; sobota, 28. maja, turnir v briškoli, odprtje kioskov in ples z ansamblom Kraški muzikanti; nedelja, 29. maja, mednarodno srečanje Ferrari GT, mimohod Alfa Romeo po Zgoniku, nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadžic, nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ples z ansamblom Happy day.
BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 25. maja, 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni!
MAJA V OBČINI ZGONIK: 25. maja, ob 19.00 v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni!
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah.
KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN vabi v četrtek, 26. maja, ob 20.00 na kmečki turizem pri Piščancih nad Rojanom na večer poezije, glasbe in vina, na katerem bodo nagradili zmagovalce tretjega društvenega pesniškega natečaja na temo ljubezni.
MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v četrtek, 26. maja, ob 18. uri v Tržaško knjigarno. O svojem najljubšem branju bo ob aperitivu spregovorila pisateljica Evelina Umek.
SHINKAI KARATE CLUB vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 26. maja, ob 20. uri v zgoniški telovadnici.
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina Fortunato Pavisi vabi ob 100-le-tnici obiska Rudolfa Steinerja v Trstu na dve srečanji: v petek in soboto, 27. in 28. maja, ob 20. uri predava Sergio Maria Francardo v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124.
AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 27. maja, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-
VEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 27. maja, ob 20.30 v prostorih gostilne.
NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040220155, Livio.
ODBOR ZA CEROVLJE prireja v petek, 27. maja, ob 20. uri v Vižovljah, v dvorani pri športnem centru, javno srečanje na temo: »Hitra železnica? Da, ampak ne za vsako ceno!« Sodelovali bodo Peter Behrens, Giancarlo Pastorut-ti in Roberto Linari. Vljudno vabljeni!
SPD MAČKOLJE prireja 49. »Praznik češenj«, od petka, 27., do ponedeljka, 30. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 29. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Zunja band. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni!
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS prireja v petek, 27. maja, ob 17.30 v centru za prostovoljne usluge v Ul. Sv. Frančiška 2, predavanje na temo: »Zdravje in ugodje = zbrati najboljše, dobra, zdrava prehrana in dosti hoje«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predaval izvedenec naravnega zdravja Dr. Giacomo Bo. Vabljeni vsi.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. Gruden in OV iz Šempolaja prireja srečanje na temo: »Vzgoja k pogumu«. Predavala bo dr. Federica Mormando (psihiatrinja, psihoterapevtka, novinarka, docentka, predsednica Eurotalent). Vabljeni v SKD I. Gruden (Nabrežina 89) v petek, 27. maja, ob 20.30.
V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 29. maja, prvo sv. obhajilo ob 11. uri. Otroci bodo v nošah. Med mašo bo pela mladinska skupina Slomšek iz Bazovice, ki jo vodi Zdenka Kavčič.
KD IVAN GRBEC, (Škedenjska ul. 124), obvešča člane, da bo v ponedeljek, 30. maja, v društveni dvorani potekal letni občni zbor ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo;
razprava; odobritev obračuna za leto 2010; odobritev proračuna za leto 2011; razno.
INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org.
POLETNI PLESNI CENTER za otroke od
4.	do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheer-dancemillenium.com ali 349-7597763.
ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru).
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure.
NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 3289518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure).
DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Jezik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do
5.	avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141.
TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it.
EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347-2576505.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -
ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški
urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org.
POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org.
0 Prireditve
GLASBENA MATICA prireja zaključni akademiji, ki bosta danes, 24. maja, (klavirski večer in nagrajevanje učencev) ter v četrtek, 26. maja, (solisti, komorne skupine in otroški pevski zbor) ob 20. uri v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. Vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled kratkometražnih filmov »To-mos Riders in Wake Up Jack« režiserja in avtorja Daniela Radettija. Filmi so bili nagrajeni na video natečaju Ota-Hrovatin. Prisoten bo avtor, ki nam bo pokazal tudi druge filmčke. Vabljeni danes, 24. maja, s pričetkom ob 20.30.
SKD VIGRED, KD TOMAJ IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na »Kosovelova večera 2011«. Prvi bo v Šempolaju v Štalci danes, 24. maja, ob 19.30. Program: predstavitev »Kraškega Tolmuna«, nastop učencev OŠ Du-tovlje in podružnice Tomaj, dramskega odseka OPZ in Mladinske glasbene skupine Vigred. Drugi bo v KD v To-maju v ponedeljek, 30. maja, ob 19.30.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30.
OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA BREG
pod okriljem SKD Slovenec, SKD Vodnik in SKD Prešeren vabi v petek, 27. maja, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren na premiero predstave »Drejček, trije marsovčki in vesela druščina« v režiji Bože Hrvatič.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z dr. Ivanom Cibicem ob izidu njegove knjige spominov Utrinki iz mojega življenja, ki bo v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Srečanje bo vodila Majda Cibic.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Sare Conestabo »Življenje sanj«, ki bo v Kavarni Gruden v petek, 27. maja, ob 19. uri.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija »Spomini«. O avtorju in delih bo spregovorila Lorella Klun. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril harmonikar Manuel Figheli. Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojanskega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29).
SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini.
FOTOVIDEO TRST 80 prireja v torek, 31. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv.Frančiška 20) »Srečanje s člani in prijatelji fotografije«. Na večeru bo dolgoletni član Vili Lavrenčič pokazal nekaj svojih fotografiji. Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconotheca Val-vasoriana v Narodnem domu, Ul. Fil-zi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure.
B Mali oglasi
IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490.
IZKUŠENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah tel. št. 327-9969360.
IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb tudi čez noč. Tel. 0038651-852892.
S Poslovni oglasi
TPK SIRENA IŠČE hišnika za nekaj ur dnevno. Zainteresirani naj se javijo ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu (Miramarski drevored, 32 - Trst -
040-422696)
NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah.
NA OPČINAH prodajam hišo z 2.000 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 333-6194326.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14; tel. 040-208553.
POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev, kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati tel. št. 040-228658.
PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO -klicati ob uri obedov tel. št. 040231592.
Prispevki
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi Igorja Buzzaija darujemo v njegov spomin Ingrid, Gracijela, Marija in Robi 160,00 evrov za Center za rakasta obolenja, Marini in družini naj gre naš topel objem.
V	spomin na sestrično Grozdano Verginella vd. Sulčič darujeta Ivo in Mila Sedmak 20,00 evrov za MoPZ Vesna.
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi Igorja Buzzaija darujemo Ingrid, Gra-cijela, Marija in Robi 160,00 evrov za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na drago mamo Tončko Pavlina Milič iz Saleža daruje sin Srečko 50,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda.
V	drag spomin na očeta Ignacija daruje Zivka Marc 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob razstavi slik pokojne gospe Majde Srebotnjak Ostan so navzoči zbrali 1440,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob drage Marije Grgič darujeta Milka in Lojze s Padrič 20,00 evrov za SKD Lipa.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Mire daruje Danica 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na drago Ivanko Di Lenardo daruje Marta Sedmak 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
24.5.1997
24.5.2011
Igor Križmančič
Vedno si v mojem spominu mama
24.5.2010
24.5.2011
Luigi Dolliani
Spomin nate je vedno živ.
Hči Majda in sin Boris z družinama
Samatorca, 24. maja 2011
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
10
Torek, 24. maja 2011
GOSPODARSTVO
OBRAČUNI - Na nedeljskem občnem zboru v Zgoniku člani odobrili lansko poslovanje
Za ZKB še eno težavno, a uspešno poslovno leto
Kljub izgubam pri terjatvah je banka ustvarila 875 tisoč evrov dobička
ZGONIK - Zadružna kraška banka je v lanskem poslovnem letu dosegla 875 tisoč evrov čistega dobička, ki je dejansko rezultat povečanja skupnih depozitov (za 2,94% glede na leto 2009), ki so dosegli 472 milijonov evrov, in posojil strankam (+7,89%), ki so znašala 335 milijonov evrov; za potrebe krajevnega razvoja (šport, kultura, sociala, šola) je banka namenila 365 tisoč evrov. V lanskem poslovnem letu je zaposlila šest novih uslužbencev, število članov se je povečalo za šest na 1837, 101 zaposlenemu pa je zagotovila veliko ur strokovnega usposabljanja.
Uspeh lanskega poslovanja je vodstvo banke predstavilo članom (s pooblastili 345 prisotnih), ki so bilanco odobrili na rednem in izrednem občnem zboru, ki je potekal v nedeljo dopoldne v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. V uvodnem poročilu je predsednik Sergij Stancich predstavil splošno gospodarsko sliko. Krizo je čutiti tudi pri nas, še predvsem v gradbenem sektorju. ZKB je lani ustanovila družbo, s katero je prevzela nepremičnine, ki so šle na dražbo, ker so bile zastavljene kot jamstvo za pridobljena posojila in tako omilila izgube. Slabe terjatve so se torej povečale, vendar v banki pričakujejo upad dvomljivih dolgov. Raziskava o tem, kako stranke dojemajo banko, je pokazala, da jih 62 odstotkov obravnava ZKB kot »najboljšo ali eno izmed najboljših bank.«
Če so terjatve, manjši prihodki zaradi nizke obrestne mere, večanje davkov in prispevek v jamstveni sklad vplivali na končni rezultat poslovnega leta, pa so pri ZKB zelo zadovoljni, ker zaupanje strank raste in je stopnja celotnega kapitala trikrat večja od minimalnega evropskega limita. Medtem ko so v drugih bankah posojila lani zrasla za dva ali tri odstotke, so se pri zadružnih bankah v povprečju povečala za pet odstotkov. Da splošna slika ni rožnata, dokazuje dejstvo, da so celo nekatere banke zadružnega kredita iz naše dežele letos prvič predstavile svoje bilance v rdečih številkah, v Venetu je pa položaj še slabši.
Stancich je člane obvestil, da namerava banka za povečanje delovanje letos odpreti novo poslovalnico v središču Trsta in urediti novo notranjo mrežo strokovnjakov, ki bodo strankam nudili koristne nasvete glede investicijskih dejavnosti. Že lani pa so v ZKB izpeljali več organizacijskih izboljšav: reorganizacijo urada za notranje kontrole, uvedbo funkcije nadzora nad upravljanjem in porazdelitev mreže poslovalnic po področjih, ki je v zadnjih mesecih prinesla zelo dobre rezultate.
Poročilo nadzornega odbora, ki je podal ugodno mnenje za odobritev bilance poslovne dobe in soglašal s predlogom o porazdelitvi dobička, je prebral predsednik Stevo Kosmač. Banki so se za podporo in sodelovanje zahvalili Edi Bukavec (Kmečka zveza), Jože Peterlin (ZSŠDI), Martina Strajn (NŠK) in Robert Petaros (Izvestje). Lorenzo Kasperkowitz je v imenu Deželne zveze zadružnih bank spomnil, da so banke zadružnega kredita vselej blizu majhnim podjetjem in družinam ter da bo v njihovi zvezi prišlo do še večjega sodelovanja za utrditev celotnega sistema. V razpravi je prišlo do izraza zanimanje za pojasnila v zvezi s problematičnimi krediti in vsekakor upravičena želja, da bi v upravnem svetu po novem sedelo več predstavnic ženskega spola (v 11-članskem odboru je ena sama). Na volitvah sta bila potrjena dosedanja upravitelja Dragotin Danev in Elena Parovel in prvič izvoljen Marko Pertot, ki bo tako nadomestil Davida Bla-sino. Nadzorni odbor bodo sestavljali Ste-vo Kosmač (predsednik), Boris Kuret in Vojko Lovriha, nadomestna člana pa bosta Roberto Novello in Mara Petaros. Efektivna člana Razsodišča bosta Dario Peric in Flavio Mosetti, nadomestna pa Roberto Frandolic in Giorgio Minute.
Na izrednem delu občnega zbora so člani odobrili vrsto statutarnih sprememb, predvsem v zvezi z novimi pravili sistema zadružnega kredita. Cilj teh sprememb je zagotovitev kontinuitete in hkrati postopnega obnavljanja upravnih organov zadružnih bank ter spodbujanje sodelovanja članov pri življenju bančne zadruge. (Mch)
Na nedeljskem občnem zboru ZKB v Zgoniku je prevladovala modra barva
kroma
PROMETNE POVEZAVE - Projektni partnerji predstavili potek
Projekt Adria A včeraj v razpravi na sedežu Evropskega parlamenta
BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj gostil predstavitev projekta čezmej-nega sodelovanja Adria A, ki združuje 27 institucionalnih in gospodarskih partnerjev iz Slovenije in Italije, vodi pa ga tržaški Izvršni sekretariat Srednjeevropske pobude (SEP). Predstavitve so se udeležili predstavniki Evropske komisije, evropski poslanci iz Slovenije in Italije, predstavniki italijanskega in slovenskega prometnega ministrstva, predstavniki deželnih uprav Fur-lanije-Julijske krajine in Veneta in ostalih partnerjev v projektu.
Kot je na predstavitvi poudaril direktor transevropskih prometnih mrež TEN-T Alain Baron, projekt Adria A -Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja - ne predstavlja samo pobude, ki uživa podporo EU za realizacijo lahke mestne železnice med urbanimi območji Kopra in Trsta in njunih pristanišč, Gorice in Nove Gorice, slovenskega zaledja in letališč v Ljubljani, Ronkah in Benetkah, ampak lahko dobi tudi »zunanjo dimenzijo«. S tem se je Baron nanašal na zahodni del Balkanskega polotoka, in to glede na verjetni bližnji vstop Hrvaške v EU, čeprav seveda izboljšanje potniškega prevoza v makroregijskem in lokalnem obsegu ostaja prvi projektni cilj.
Namen projektnih partnerjev in tudi Evropske komisije je preseči koncept čez-mejnosti, ki se vsaj na področju železniškega in pomorskega prometa na območju Severnega Jadrana kaže za zastarelega.
V prihodnosti bo treba govoriti o logistični platformi in torej o gospodarskem razvoju, in sicer taki platformi, ki bo odprta za ves severnojadranski prostor in bo služila območju Južne Evrope, je poudaril deželni odbornik FJK za infrastrukture Ric-cardo Riccardi. Kajti tveganje je vedno isto, je opozoril evropski poslanec Antonio Can-cian, ki se je nanašal na proces marginali-ziranja našega prostora, do katerega prihaja zaradi njegove premajhne kritične mase.
»Treba je torej delati v sistemu,« sta dejala slovenska evropska poslanka Tanja Fajon in direktor generalne direkcije za železnice na slovenskem prometnem ministrstvu Ljubo Žerak, »in to ravno s projektom Adria A, ki je dobro izhodišče za postavitev obstoječih železniških povezav v sistem in njihovo dopolnitev z manjkajočimi členi.« Med temi členi je povezava med tržaško in koprsko obalo, zveze v mestnem območju Gorica-Šempeter-Nova Gorica, povezava med pristanišči v Kopru, Trstu in Tržiču in med letališči v Ljubljani, Ronkah in Benetkah. Kot je zagotovil direktor letališča v Ronkah Paolo Stradi, želijo letališča med seboj sodelovati, ne da bi se s tem odrekla medsebojni konkurenci.
Predstavitve v Bruslju so se med drugimi udeležili tudi italijanska evro-parlamentarka Debora Serracchiani, generalni sekretar Srednjeevropske pobude Gerhard Pfanzelter in vodja projekta Carlo Fortuna, župan Šempetra-Vrtojbe

EVRO
1,4020 $ -1,50
Sedež Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer so včeraj predstavili potek projekta Adria A
arhiv
Milan Turk, predstavniki tržaške Pristaniške oblasti, Luke Koper, letališč idr.
Zaradi prisotnosti predstavnikov Generalne direkcije za regionalne politike in Generalne direkcije za promet Evropske komisije je bil dogodek tudi priložnost za razpravo o razdeljevanju novih evropskih sredstev, so sporočili iz Luke Koper in napovedali, da bodo na srečanju v Bruslju ustanovili tudi Stalni forum metropolitanskih mest.
Kot so naši bralci lahko že izvedeli iz nedeljskega intervjuja s projektnim vodjo Carlom Fortuno, so v okviru projekta Adria A aprila končali zboranje in analizo podatkov o potniškem prometu na obeh straneh meje s ciljem določiti trenutni in bodoči obseg potniškega prometa v čezmejnem prostoru in povezave od osrednjega Veneta do Ljubljane. Posebne pozornosti je bila deležna uvedba novega servisa integriranega potniškega prometa, ki vključuje tako uporabo avtobusa kot železnice. Kar dve tretjini vprašanih tako na slovenski kot na italijanski strani je namreč izrazilo zanimanje za uporabo nove storitve za potrebe potniškega prometa. Iz študije izhaja, da se na mejnih prehodih promet v povprečju letno povečuje za 8,5 odstotka in da večina vprašanih dnevno potuje iz poslovnih oziroma študijskih razlogov. Večina anketiranih bi izbrala nov servis integriranega javnega potniškega prometa, če bi ta zagotavljal ustrezno pogostnost in točnost storitve.
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 23.5. 20.5.		
ameriški dolar	1,4020	1,4237
japonski jen	114,68	116,27
ruski rubel	39,9250 63,4230	9,2429 39,8982 64,0840
danska krona	7,4565 0,87705	7,4577
švedska krona	8,9324 7,8475	8,9640 7,8725
češka krona	24,530 1,2380	24,476
estonska krona	15,6466 268,80	15,6466 268,80
poljski zlot	3,9485 1,3725	3,9266
avstralski dolar	1,3332 1,9558	1,3364
romunski lev	4,1205 3,4528	4,1125 3,4528
latvijski lats	0,7093 2,2908	0,7093 2,3079
islandska krona	290,00 2,2534	290,00
hrvaška kuna	7,4242	7,4180
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
23. maja 2011
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)
0,19575 0,26000 0,41000
0,12833 0,17833 0,25333 1,240 1,431 1,713
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.690,78 € +98,28
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
23. maja 2011
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,40 INITEDIII IDr»DA 1 Q«r»		-0,95 -4 12
KRKA I I IKA KOPER	60,20 1166	+1 22
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	167,50	+0,18 -1 75
TELEKOM SLOVENIJE	224,00 70,00	+0,01
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL	37,00 14,50 23,00	-0,68
ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ	67,00 14,00	--
NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST	3,90 8,10	+1,00
KOMPAS MTS NIKA	4,45 7,20 1650	--
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA	7,20 7,25 21,49	-7,69 +2,40 -0,05
SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ	300,00 38,06 179 90	-0,76
IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	104,00 15,15	-0,13
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib:
23. maja 2011
-3,31
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLIANZ AT1AMTIA	1,149 94,2 161	-0,52 -1,77
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	1,826	-0,06 -0,49
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	0,86 1,89	-0,75 -1,97
EDISON ENEL ENI	0,76 4,64 162	-0,85 -0,77 -2 11
FIAT FINMECCANICA	6,72	-3,38
FINMECCANICA GENERALI IFIL	8,68 14,88	-2,09 -1,65
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,69 1423	-2,81 +1 21
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	21,85	-1,13 -1 94
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	3,74 7,41	-1,46
PIRELLI e C PRYSMIAN	2,60 6,61 1429	-0,23 -1 92
rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	35,25	+1,84 -0 10
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,99 7,89	-1,68
TENARIS TERNA	0,97 16,47	-1,57 -0,36
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	3,34 0,07 5 21	-0,36 -0,70 -1 79
UNICREDIT	1,53	-0,58
■	SOD NAFTE L> ■	(159 litrov) ^^^^^^ ■	97,45 $ -0,25		
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. maja 2011		
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana	769,43	-0,26
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS	2.223,62 1.087,29	-0,88
FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^	2.193,88 771 1 A	-1,13 -2,33 _i a?
L1CICA 1 J, LlOjy 1 OU f f 1 SRX, Beograd - - DICV C-ai-aizM/rt 1 CA _n 7->		
Uli /\, ~JC\ I CIJ1_ V l_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.582,18	-0,38
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.410,59 2.322,54	-0,81 -1,23
S&P 500, New York	1.320,40	-0,97
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London	1.336,64 7.121,52 5.835,89	-0,68 -2,00 -1,89
CAC 40, Pariz	3.906,98	-2,10
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50	2.699,00 1.244,7 2.853,98	-0,97 -0,84 -1,27
Nikkei, Tokio	9.460,63	-1,52
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	3.168,54 23.711,02 2.858,38	-0,13 -2,11 -0,04
Sensex, Mubaj	17.993,33	-1,82
Gajevke so se povzpele na 2. mesto
/
15
Zarja Gaja bo tudi v prihodnji sezoni igrala v 2. amaterski ligi
Gimnastična akademija ŠZ Bor: Raznolikost glasbe, dresov in točk
Bport
^L torkova priloga P
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
torkova priloga Primorskega dnevnika
ODBOJKA - Naše članske ekipe ob koncu sezone
Zvezda in ženske
Kontovelke so edina ženska ekipa, ki letos ni izpadla, sicer za las!
kroma
V	deželnih odbojkarskih ligah se je končal redni del sezone, podaljšek za nas pa bo predstavljal še »bratomorni« derbi med Olym-pio in Slogo v dodatnih tekmah za obstanek in napredovanje v moško deželno C-ligo.
V	letošnji sezoni so sicer kot zvezda na nebu sijali igralci Sloge Tabor, ki so bili v svoji kategoriji razred zase in so se po enem samem letu vrnili v državno B2-ligo. Skupaj z Olympio je Sloga tudi edina, ki med moškimi razpolaga s popolno garnituro mladinskih ekip (in z drugo ekipo celo v isti ligi), tako da se tema društvoma za bližnjo prihodnost ni treba bati. Zadovoljni so lahko s prvenstvom tudi pri Soči, precej manj pri Valu, Naš prapor pa je precej klavrno izpadel.
Poglavje zase je ženski sektor. Kljub temu, da vsa društva (tudi tista, ki ne nastopajo na deželni ravni) razpolagajo z lastnim mladinskim sektorjem, zastopstvo na članski ravni stalno nazaduje. Še dobro, da se je rešil Kontovel (ne pa Sloga in Bor, čeprav so oboji izpadli precej nesrečno), sicer bi beležili rekordni trojni izpad. Apeli o sodelovanju so, vsaj kar zadeva člansko raven, doslej vsi po vrsti padli v vodo.
	360° Giulia Call i garis
	
	1 ALI ALI 1 Eros Kogoj
	
	TAJE PA DOBRA
	
Jffibfš	: ME (NE) ZANIMA i Dušan Jelinčič
POGLED Z VEJE
Triestina ali Tržačanka?
Marij Cuk
'Kar je uspelo nam, ne bi niti Barceloni, Realu ali Manchester Uni-tedu. Prodali smo petnajst igralcev, imamo najmlajšo ekipo v prvi ligi, a smo kljub temu končali na prvem mestu', se je pohvalil legendarni slovenski nogometni reprezentant Zlatko Zahovič, potem ko je Maribor osvojil svojo deveto šampionsko zvezdico v samostojni Sloveniji. Klubi, ki jih je omenil, že trepetajo, ker jih bo štajerska nogometna velesila ogrožala v ligi prvakov, seveda če se bo tja sploh uvrstila, ker bo morala skozi kvalifikacije. No, tak strah in trepet Maribor vendarle ni (bolj se bojim tega, da bo prihodnje leto svetovna prestolnica kulture), a kaj, ko dandanašnji ne razbiramo več, kje je meja med sanjami in resničnostjo, kje se konča realnost in kje se začenja domišljisko obzorje. Take nerealne podobe ustvarja sodobni propagandno-informativni sistem, ki nas zaziba v svet fiktivnega in ker smo dan na dan podvrženi toči najrazličnejših sporočil o veličini, lepem življenju, razkošju, udobnosti, nepremagljivosti- začenjamo verjeti v to in prostor konkretnega bivanja postane nerealnost, kraljestvo nad oblaki pa pa prostor realnosti in dosegljive omame. Maribor ne bo nikoli Barcelona, to je povsem jasno, a nič za to, reklamni stroj melje in naše možgane uklešča v utopičnost potrošniškega bleska. Moč televizije! Moč komunikacijskih kanalov, učinkovitega sporočanja! Na zaslonu si sledijo sami luksuzni avtomobili, peščene plaže, sončni razgledi, prekrasne deklice, športno oblikovani mladeniči, pralni praški, ki čudežno odpravijo vse madeže, pravljični apartmani, svilene obleke, skratka, ponudba, da ji ni para... Ko pa bi želeli vse to doseči, otipati, si privoščiti in pogledamo v denarnico, ugotovimo, da je v njej pajčevina, da so vse te možnosti nekaj nemogočega in nedosegljivega. In potem nastopijo razočaranje, nemoč, deziluzija, čudenje in spoznanje, da živimo v vsakršni revščini, pademo na golo rit, nastopijo jeza, protesti, nasilje, ker nam pripovedujejo o življenju, ki ga ni, ki obstaja le na televiziji in v reklamnih časopisnih spotih. O vsem tem bi znali bolje povedati sociologi in psihologi, ki preučujejo razne oblike alienacije, izhajajoče iz praznih obljub.
Mi pa ostajamo na trdnih tleh in bralcev ne moremo in ne smemo zavajati. Držimo se dejstev. Med temi je neizpodbitno, da je Triestina v tretji ligi, potem ko je dotrpela mučno prvenstvo in ni ga bilo zdravnika, da bi bolniku olajšal bolečino, da bi ga celo ozdravil. In ko se ladja potaplja, tudi miši bežijo. Tako je predsednik Fantinel že najavil, da ne bo več predsednik in da ne bo več vlagal v moštvo. Lepo bi bilo, ko bi Triestino prevzela kaka zamejska finančna naveza, s čimer bi končno tudi v mestu v zalivu (kot Trstu pravi Boris Pahor) prišlo do vidne dvoje-zičnosti, saj bi se Triestina preimenovala v Tržačanko. Pomislite, kako lepo, ko bi po vsej državi najavili prvoligaški par Inter-Tržačanka...
Take in podobne iz trte izvite misli nas bodo zaposlovale do začetka jeseni, ko bo startala nova športna sezona. Ta, vsaj na področju nogometa, se v Evropi zaključuje s sobotnim finalom v ligi prvakov med Barcelono in Manchestrom Unitedom (Maribor in Drava sta zaenkrat še daleč...). A šport ni le nogomet! Glava ni žoga. Veliko je ostalih dejavnosti, ki vznemirjajo domišljijo in čute. Med temi je tudi kolesarstvo. Občudovati gre mladeniče, ki poganjajo pedale po rebrih. Nam je udobno, ko spremljamo znojenje preko zaslona. A poskusimo v njihovo kožo, poskusimo sesti na kolo in sami pognati pedale. Takrat bomo razumeli njihov napor. Tako je tudi z razumevanjem drugega v življenju. Poskusimo v njegovo kožo. Takrat bomo mogoče razumeli tudi sočloveka, njegove potrebe...
Pri Jadranu še veliko neznank
Na 14. strani
Fabio Ruzzier brez rekorda v Kopru
Na 15. strani
Sofia Carciotti zablestela v Rimu
Na 15. strani
Primorec še v igri za napredovanje
Na 17. strani
12
Torek, 24. maja 2011
ŠPORT
BYE, BYE
Vodstvo angleškega prvoligaša Chelseaja je po koncu premier league po razočaranj polni sezoni brez osvojene trofeje odpustilo trenerja Carla Ancelottija. Italijanski strateg je sezono končal s porazom proti Evertonu (0:1).
CIMOSU POKAL
Rokometaši koprskega Ci-mosa so osvojili evropski pokal challenge, potem ko so bili po dveh finalnih tekmah boljši od portugalske Benfice iz Lizbone. Varovanci trenerja Radojko-viča so na povratni tekmi v Kopru zmagalaiz 31:27 (prva tekma 27:27).
V 2. KROGU
Najboljši slovenski igralec Blaž Kavčič je dobil nasprotnika, v drugem
krogu se bo meril z Ar-
gentincem Juan Martinom Del Potrom. Kavčič si je ekspresno po treh nizih v nedeljo priigral nastop v drugem krogu teniškega odprtega prvenstva Francije, ko je odpravil Latvijca Ernestsa Gulbisa.
/
ČETRTA ZMAGA SEBASTIANA VETTLA
Nepremagljivi Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je na letošnji 5. dirki za VN Barcelone dosegel 4. zmago, v skupnem seštevku ima tako že 41 točk naskoka v primerjavi s Hamiltonom, tretji Webber zaostaja še deset več.
NOGOMET - Po zadnjem krogu A-lige
Udinese v predkrog lige prvakov!
Proti Milanu osvojili potrebno točko - Od društva do trenerja mimo igralcev vse zgledno delovalo - Di Natale znova najboljši strelec A-lige
Po šestih letih znova liga prvakov. Oziroma najprej predkrog. Udinese si je po vrhunski sezoni zagotovil četrto mesto in avgusta si bo moral priboriti igranje v najelitnejšem evropskem pokalu.
Furlanom je zadostoval neodločen izid (odločilno za določitve četrtouvrščene ekipe med Laziom in Udinesejem je bilo razmerje v golih, ki je na strani Videmčanov) proti italijanskim prvakom. Na Friuliju se je tekma proti Milanu zaključila brez zadetkov in takoj po trojnem žvižgu sodnika Tagliaventa se je lahko začel velik praznik. Trener Udineseja Francesco Gui-dolin, eden izmed glavnih akterjev neverjetnega pohoda črno-belih, je začel kar plesati sredi igrišča - to je sredi tedna obljubil svojim igralcem - in dolgo v noč so se po videmskih ulicah vile kolone avtomobilov ovitih v črnobele zastave. Za Guidolina je to prva uvrstitev v ligo prvakov v karieri.
Med igralci je nemogoče delati preferenčne lestvice, nedvomno pa je veliko prispeval k osvojitvi četrtega mesta Toto' Di Natale. Napadalec iz Neaplja je že drugo leto zapored postal najboljši strelec prvenstva: »Gre za čudovit trenutek. Počaščen sem, da sem v dveh sezonah dosegel 57 golov, to je mogoče le, ko imaš za sabo celotno mesto in odlično organizirano društvo. Tudi proti Milanu smo dokazali, da si tak rezultat zaslužimo, škoda le, da nam ni uspelo zmagati.«
Seveda je veliko Udinesejevih igralcev, ki so po taki sezoni na beležkah vseh najboljših klubov v Evropi. Predsednik Udi-neseja Pozzo je takoj po nedeljskem slavju potrdil, da se kar ne-
kaj klubov zanima za določene igralce: »Za Sancheza so mi že ponudili 35 milijonov, a po mojem je enako vreden kot Messi. Ni veliko takih igralcev okoli po svetu. Po mojem je igralec vreden veliko več. Za Inlerja pa se posebno zanima Napoli. Srečali smo se že v preteklosti, znova pa naj bi se v kratkem.«
Če se v enem taboru veselijo, potem pa so gotovo kje drugje razočarani. To je primer Lazia, ki je do zadnjega upal na četrto mesto. Trener iz Ločnika Edy Reja se je moral zadovoljiti s petim mestom in uvrstitvijo v Evropa league: »Mislim, da sta Udinese in Lazio najbolj pozitivni presenečenji prvenstva. Škoda, saj bi si tudi mi zaslužili uvrstitev v ligo prvakov. Po mojem je bil odločilen dvoboj v Vidmu, ko smo izgubili tekmo, na kateri smo bili celo boljši tekmec. V tem trenutku smo seveda razočarani, a zavedati se moramo, da smo odigrali nepozabno prvenstvo.«
IZIDI 38. KROGA A-LIGE: Bologna - Bari 0:4, Brescia -Fiorentina 2:2, Cagliari - Parma 1:1, Genoa - Cesena 3:2, Inter -Catania 3:1, Juventus - Napoli 2:2, Lecce - Lazio 2:4, Palermo -Chievo 1:3, Roma - Sampdoria 3:1, Udinese - Milan 0:0.
VRSTNI RED: Milan 82, Inter 76, Napoli 70, Udinese in Lazio 66, Roma 63, Juventus 58, Palermo 56, Fiorentina in Genoa 51, Chievo, Parma in Catania 46, Cagliari 45, Cesena 43, Bologna 42, Lecce 41, Sampdoria 36, Brescia 32, Bari 24.
KONČNE ODLOČITVE: Milan prvak, Inter in Napoli v ligo prvakov, Udinese v predkrog lige prvakov, Lazio, Roma in Palermo v Evropo league; v B-ligo izpadejo Samp-doria, Brescia in Bari.
Akterja zmagovitega pohoda Udineseja: trener Guidolin in predsednik Pozzo ansa
OB KONCU SEZONE
Milan znova
Najboljši in najslabši
na prestolu,
Juventus pa vse bolj tone
Top
1	- MILAN IN ALLEGRI: Po petih letih prevlade mestnih tekmecev je Milanu le uspelo prekiniti zmagovito serijo Inter-ja. Nov trener Allegri je ekipo vedno zelo učinkovito postavil na igrišče. Morda črnordeči niso bili ekipa z najlepšo igro, a učinkovitost je bila vedno na višku. Ob tem je trener Milana dokazal, da ni vezan na učinek nekaterih ključnih igralcev, saj je Milan zmagoval tudi brez Ibrahimovica.
2	- POZZO IN GUIDOLIN: Morda je za Udinese četrto mesto še večji uspeh kot je naslov za Milan. Videmčani gotovo ne sodijo v skupino ekonomsko najmočnejših klubov, saj je proračun precej nižji kot pri Interju, Milanu, Juventusu in Romi, a društvo deluje vrhunsko. Predsednik Pozzo že leta z nogometom služi. Kupuje igralce po nizki ceni in jih nato proda za mastne denarce (zadnji po vrsti bo Sanchez?). Ekipo je trener Guidolin odlično vodil. Tudi po slabem začetku je nadaljeval s svojim delom in bil med najbolj zaslužnimi za letošnji uspeh.
3	- MAZZARRI: Tako kot Guidolin je tudi Mazzarri uspel skupino kar solidnih posameznikov spremeniti v pravo ekipo. Napoli je dosegel največ, kar se je dalo. Okolje, v katerem je moral delati, je zelo vroče in zahtevno, a Mazzarri je bil kos vsem situacijam; spodnesli ga niso niti skoraj vsakodnevni spori s temperamentnim predsednikom De Laurentiisom. Bomo videli, če bo poroka še trajala.
4	- SLOVENSKI NOGOMET: Ena izmed novosti letošnje sezone je nedvomno vse večja slovenska prisotnost v A-ligi. Po zaslugi Zamparinija, ki je v Palermo pripeljal Iličica in Bačinovica, je marsikdo spoznal tudi slovenski trg. Ne vemo pa, če je taka prisotnost slovenskih nogometašev posledica rasti slovenskega nogometa ali..glej flop številka 3.
5	- CESENA: Simbol ekipe, kjer lahko dobra organizacija društva prikrije vse hibe, ki jih ima ekipa. Pri Ceseni so veliko stavili na mlajše in/ali neuveljavljene igralce, ki so v prvi sezoni v najvišji ligi podvojili moči, da bi se izkazali in bili tako »mamljivi« tudi za boljše klube. Za ekipo, ki je komaj napredovala, je druga sezona vedno najtežja, saj se moraš na določenih nivojih obdržati tudi potem, ko je minil začetni entuziazem. Bomo videli, če bodo v Romagni kos situaciji.
Flop
1	- JUVENTUS: Po odhodu Ranieri-ja iz Turina se je stanje v nekdaj slovitem klubu iz dneva v dan slabšalo. Vrstili so se trenerji, igralci in upravitelji. Le rezultati so bili konstantni: skromni. Letos je Juventus ostal brez evropskega pokala (prvič po 20 letih, če izvzamemo sezoni, ko je športno sodišče klub kaznovalo zaradi »afere Moggi«). Po Ferrari in Zaccheroniju je tudi Delneri pogorel. Bomo videli, kaj bo v prihodnji sezoni naredil Antonio Conte.
2	- GARRONE: Lani so v tem obdobju v Genovi praznovali četrto mesto in uvrstitev v predkrog lige prvakov. Kje so časi. Glavni krivec za nastalo situacijo je predsednik kluba Garrone, ki je ekipo zelo ošibil med zimskim prestopnim rokom. S Cassanom in Pazzinijem je bila Sampdoria na zgornji polovici lestvice, od januarja dalje, ko je dvojica napadalcev zapustila Genovo, pa se je začela kriza, ki se ni zaključila niti po zamenjavi na klopi. Povsem razumljiva odločitev, saj nismo še slišali, da bi kdaj predsednik zame-njal...samega sebe.
3	- ITALIJANSKI NOGOMET: v prihodnji ligi prvakov bo Italija zadnjič imela štiri predstavnike. Zaradi zelo skromnih rezultatov zadnjih let je Italija eno mesto izgubila na račun Nemčije (v letošnji Bundesligi je bilo povprečje nad 42.000 gledalcev na tekmo!!!), med Italijo in prvenstvi Anglije in Španije pa je nastala ogromna vrzel. Govoriti o »najlepšem prvenstvu na svetu« bi sodilo v tem trenutku v sklop številnih neslanih šal, ki jih dnevno pripoveduje predsednik vlade.
4	- ROMA: Pri Romi so odpravili ekonomske težave s prodajo kluba ameriškemu mogotcu DiBenedettu. Vendar s športnega vidika je za rimski klub sezona negativna. Velike investicije in kakovostni izbor igralcev je Romo privedel le do šestega mesta. Tudi zamenjava na klopi med Ranierijem in Mon-tello je znak šibkosti kluba pred najbolj vročimi navijači, a tudi pred določenimi igralci, ki vplivajo na odločitve vodstva.
5	- PREDSEDNIKI: Že pred koncem sezone je bilo jasno, da bo vsaj 12 ekip zamenjalo trenerja. V Italiji sploh si ne predstavljamo, da bi lahko ista oseba tudi po več desetletij sedela na isti klopi (kot Ferguson v Manchesterju). Vemo, da je v Italiji pogodba za nedoločen čas postala prej izjema kot pravilo in očitno so se predsedniki nogometnih klubov temu trendu še kako prilagodili...
»Sto-procent-no.« (Zdaj že nekdanji trener Ju-ventusa Gigi Delneri o tem, da bo ostal pri Juven-tusu, 8. 5.)
»Correct.« »Correct.« »Cor-rect.« (Pravilno, pravilno, pravil-
no)(Nekdanji kolesar Tyler Hamilton novinarju CBS o tem, ali je Lance Armstrong jemal poživila na Touru leta 1999, 2000 in 2001, 22. 5.)
»Nizozemec Kruijswijk napada belo majico Čehoslovaka Kreu-
zigerja.«(Emanuele Dotto med ra-
dijskim prenosom kolesarske direk, Radio Uno, 22. 5.)
»V časopisih sem že bral, da sem novi trener Olimpije, Bologne in Trevisa, poleg tega, da sem bil potrjen v Cremoni ...« (Košarkarski trener Tomo Mahorič, Primorski dnevnik, 19. 5.)
»Nogomet se je širil od zahoda proti vzhodu. Samo Slovenijo je zgrešil.« (Miran Pavlin, Dnevnikov Objektiv, 21. 5.)
»Koprska ekipa je zasluženo zmagala in se ji zahvaljujem za pošten boj na obeh finalnih tekmah.« (Trener poražene Benfice po porazu proti Cimosu, Rtvslo.si, 22. 5.)
KOŠARKA - V višjih ligah
Jogan v finalu, Batich, Budin in Gantarjeva KO
A LIGA - V A ligi je v teku osmina finala končnice. V polfinale se je kot prvi v nedeljo uvrstil Bennet Cantu (Leunen in Green 19), ki je v Vareseju še vtretjič z 69:75 premagal Cimberio (Goss 26). Milanski Armani Jeans (Pečerov 20) pa je v Sassariju premagal Dinamo (Hunter 18) z 72:91 in v seriji vodi 2:1.
Sinoči so odigrali še dve tekmi: Canadian Solar Bologna - Montepasc-hi (serija) in Benetton Treviso - Air Avellino (serija).
LEGADUE - V drugi ligi se je zaključil prvi krog končnice. Izidi so naslednji: Umana Benetke - Snaidero 3:0 , Fastweb Casale -Tuscany Pistoia 3:0, Sigma Barcellona - Sunrise Scafati 3:1, Prima Veroli - Immobiliare Spiga Rimini 3:2. Teramo je izkoristil wild card in bo torej napredovala le ena ekipa, medtem ko bo druga prejela odškodnino 500.000 evrov.
AMATERSKA A LIGA - Znana je prva ekipa, ki je napredovala v Legadue: to je Centrale del Latte, ki je trikrat zapored premagala Shinelco Trapani in s tem postala tudi italijanski prvak amaterjev. Trapani ima sedej še eno priložnost, saj bo za drugo razpoložljivo mesto igral proti zmagovalcu pete tekme med Trevigliom in Ostunijem, ki bo v sredo (trenutno stanje je namreč 2:2).
Kar pa se tiče tržaškega AcegasAps-a, je zaenkrat znano le to, da bo v naslednji sezoni general manager Dario Bocchini, ki bo razpolagal s precej skromnim budgetom (900.000 evrov). Namen društva je vključiti v prvo ekipo čimveč-je število mladih. Trener naj bi še naprej bil Dalmasson, na razdaljo pa se bo nadaljevalo tudi sodelovanje z Bonicciolli-jem, ki, kot znano, odhaja v Kazahstan.
AMATERSKA B LIGA - Tržiški P.M.& C. je na domačem igrišču s 64:69 izgubil tretjo tekmo proti Coopsetteju iz Castelnova in se tako poslavlja od končnice za napredovanje. Kljub po-vratku Budina (13 točk) ni Batichu (7 točk) in tovarišem uspelo ugnati nasprotnike, čeprav je bil izid negotov prav do zadnjega.
ŽENSKA ELITNA B LIGA - V ženski elitni B ligi je Petrol Lavori Milje (Borroni 20, S.Cergol 4, J.Cergol 11) v finalu svoje skupine tudi v drugi tekmi na tujem premagal Valmadrero s 47:49. Joganova ekipa se bo v finalu za napredovanje pomerila z Biello in zmagovalcem tretje tekme med Reggio Emilio in Via-reggiom. Tržaška SGT (Policastro 9, Gantar 2) pa je doma s 55:56 izgubila z Lauretano iz Bielle in bila tako izločena od nadaljnjega tekmovanja.
Marko Oblak
ME (NE) ZANIMA
igralski kader
Nazadovanje Triestine je »še precej« prizadelo tudi novinarja in pisatelja Dušana Jelinčiča.
Kar pomeni, da ste njen navijač?
Nisem navijač, ker bi to pomenilo, da sem na njo čustveno vezan. Ne morem biti čustveno vezan na nogometno ekipo, zato sem simpatizer.
Ste spremljali sobotno srečanje?
Bil sem na tekmi.
In?
Vicenza se ni trudila, kljub temu pa Triestini ni uspelo. Ima pač zelo slab igralski kader.
Fantinel je napovedal umik. Bo zdaj kaj drugače?
Jaz se bojim, da bo Triestina izginila z nogometnega prizorišča.
Vodstvo je zagotovilo, da ni te nevarnosti.
Naj pojasnim: zame štejeta le Ain B-liga. Kar je manj od tega, se mi zdi, da ni nogomet na ravni.
Kaj če bi Tržačani lahko kupovali delnice klube? Bi tudi vi priskočili na pomoč?
Bi, a pod pogojem, da se spremenijo načrti kluba. Želel bi si, da bi bila ta ekipa odraz mesta, medtem ko je Trie-stina žal ujetnica nekaterih nenapisanih vetov. Palermo, Genoa ... V A-ligi je 7 ali 8 Slovencev, v Trstu pa jih ni.
Menite, da je kdo postavil veto na nakup slovenskih nogometašev?
Ne gre točno za to. Tu gre za neko latentno psihološko bojazen, ki je prisotna v desničarskem Trstu, reflektira pa se žal tudi v Triestini.
Gianni Morandi je častni predsednik Bologne. Bi vi kot tržaški pisatelj sprejeli častno predsedstvo Triestine?
Bi, a bi klubu postavil pogoje, ki sem jih omenil.
Miroslav Košuta bi bil tudi v igri za tako funkcijo ...
Učko, seveda! Vedno gre na tekmo. Slovencev, ki navijajo za Trie-stino je res veliko, a žal tega nihče ne ve. (p. v.)
/
ŠPORT
Torek, 24. maja 2011
1 B
KOLESARSTVO - Giro d'Italia na Zoncolanu
Vidno in manj vidno
Na sobotni etapi tudi veliko Slovencev - Contador v dolino s helikopterjem - Navijači pred zaprto žičnico
Ljubitelji kolesarstva so minuli konec tedna prišli na svoj račun. Giro je namreč postregel s kar tremi spektakularnimi gorskimi etapami: predjed, v petek, je bil vzpon na Grossglockner, prva jed, v soboto, je bil vzpon na Zoncolan in glavna jed, v nedeljo, kar 229 kilometrov dolga etapa s petimi gorskimi cilji, med katerimi vrh Giau. Zaradi tega je ponedeljkov počitek povsem zaslužen in razumljiv ne samo za kolesarje ampak tudi za navijače. Med temi je marsikdo v živo spremljal vse tri etape. Osebno sem spremljal le sobotno etapo, s ciljem na vrhu Zoncolana. O tej etapi je bilo mnogo govora že pred meseci in brez dvoma bo o njej govora še za mnoge mesece. A pustimo polemike ob strani.
Prvi navijači so dospeli na vrh Zoncolana v petek popoldne. Postavili so šotore in pod milim nebom pričakali Giro. Okoli petih zjutraj so se zbudili, saj so takrat pričeli prihajati kamioni organizatorjev, ki so takoj zatem pričeli postavljati cilj in vse potrebne strukture. Postavljanje se je končalo le uro pred prihodom zmagovalca na cilj. Takrat so namreč zalepili imena sponzorjev na tla pred ciljem in postavili še zadnje ograje.
T.i. Villaggio Giro pa je bil letos na velikem parkirišču, od koder gre žičnica na vrh. Tu je bil tudi oder za oddajo Proces-so alla tappa. Tik ob njem pa so bili parkirani kamperji navijačev. Nekateri so prišli že pred dnevi, saj, kot je povedal mož iz Fol-lonice v Toskani: «Tu sem že nekaj dni, ker sem v prvi vrsti ljubitelj hribov, potem pa kolesarstva.«
Mnogi so mi povedali, da so bili dan prej na Grossglockneju, kjer je zelo zeblo. Ogled registrskih tablic kamperjev je bil pravi sprehod po zemljevidu Italije in Evrope: Gorica, Videm, Pordenone, Treviso, Siena, Reggio Emilia, Ravenna, Caserta, Ljubljana, Celje, Koper, Rijeka, Čakovec, Avstrija, Češka, Belgija in Španija. Kasneje sem srečal še Slovence iz Kočevja, Polhovega Gradca, Vipave in Škofje Loke.
Na vrh Zoncolana so se nekateri podali s sedežnico, z žičnico iz Ra-vascletta, peš (tudi iz Ravascletta) in s kolesom. Slednji so se hoteli preizkusiti na deset kilometerskem vzponu dirke. Žal jim organizatorji niso omogočili, da bi prišli čisto na vrh, temveč so jih 15 metrov pred ciljem ustavili. Vsi so se slikali in potrdili, da je vzpon peklenski. Na začetku vzpona je celo pisalo »La porta dell'inferno« (Vrata pekla). Nekateri so potrebovali celi dve uri, da so prišli na vrh. Drugi poldrugo uro, najboljši uro. Mlajši kolesar se je pohvali,, da je potreboval pičlih 55
minut. Zmagovalec Anton je vzpon prekolesaril v 40 minutah.
Navijači so imeli na vrhu več transparentov. Na nekaterih je pisalo ime kolesarja, za katerega so navijali, nekateri so polemizirali z odpovedjo Crostisa, več pa se jih je spomnilo nesrečnega Weylanda, zapisana je bila le njegova številka, 108.
Uro pred koncem dirke je bil pogled na cilj enkraten, saj je bila tudi letos naravna tribuna nabito polna in verjamem, da je marsikateremu zastal dih. Vendar prav kolesarjem morda ne, saj kot je povedal lani Basso, ko prideš na vrh, ne občutiš ničesar in pedale poganjaš avtomatično. Ko je Bask Anton prikolesaril iz zadnjega tunela, 500 metrov pred ciljem, je bilo vzdušje na višku. Na naslednjih 300 metrih je za varnost skrbela dvojna vrsta možev civilne zaščite (tudi letos so bili prisotni zamejci) in alpinov. Na zadnjih 200 metrih pa so bile postavljene ograje. Navijači pa se niso dosti časa veselili zmage Antona in hudovali
nad roza majico Contadorjem. Dve minuti po prihodu Baska v cilj, je pričelo deževati, ulila se je prava toča. Sledil je splošen beg. Večina kolesarjev je takoj po cilju oblekla lažji dežni plašč in se podala navzdol do velikega parkirišča, kjer so jih čakali avtobusi ekip. Nekateri kolesarji pa, med temi tudi roza majica Contador, so se v dolino odpravili s helikopterjem. Večji del publike se je vrnil peš, kdor je hotel nazaj s se-dežnico, pa je moral čakati. A ne zaradi vrste, temveč zato, ker so jo zaprli! Kasneje so v tiskovnem središču poklicali na pomoč glavnega organizatorja Cainera, ta pa je vzkliknil: «Tudi za sedežnico moram skrbeti? To je res preveč!« Na srečo so se-dežnico kmalu zatem odprli.
Ko sem se uro kasneje po avtocesti vračal proti Trstu so me občasno prehitevali avtomobili organizatorjev Gira. Radarskim kontrolam v brk. Mudilo se jim je na start naslednjega dne.
Edvin Bevk
V NEDELJO
Contador še povečal prednost
TRENTO - Zadnji teden Gira bo, kot kaže, minil v znamenju čakanja na zmago Contadorja. Španec je v nedeljo naredil velik korak h končnemu uspehu ter tekmecem po treh dneh napornih gorskih etap pokazal, da misli zelo resno. Dnevno slavo je sicer pobral njegov rojak Nieve. Na zelo težki etapi s petimi gorskimi cilji in zaključnim vzponom na Val di Fasso je po pobegu ostal sam v ospredju, a zdržal do konca. Contador je zaostal tudi za Garzellijem, a njegova tekmeca v skupnem seštevku Scarponi in Vincenzo Nibali sta na četrtem in sedmem mestu zaostala za 1:57 in 3:34 za etapnim zmagovalcem.
Po včerajšnjem prostem ponedeljku bodo kolesarji danes nadaljevali dirko s 16. etapo, 12,7 kilometra dolgim gorskim krono-metrom.
Skupno: 1. Conta-dor(Špa/Saxo Bank) 62.14:42; 2. Michele Scarponi (Ita/Lampre) + 4:20; 3. Vincenzo Nibali (Ita/Liqui-gas) 5:11; 4. John Gadret (Fra/AG2R La Mondiale) 6:08; 5. Mikel Nieve Ituralde (Špa/Euskal-tel-Euskadi) 7:03.
Zgoraj: udobno na vrhu Zoncolana, spodaj slovenski prostovoljci
bevk
ALI ALI
m
Nogometaš Sovodenj Eros Kogoj živi v Rupi in dela v podjetju, ki se ukvarja s hladilno tehniko.
Claudio Sari ali Davor Vi-tulič?
Ne moreš vprašat tega. Bi bilo treba izbrati oba. Eden zna, kako je treba spodbujati igralce, drugi zna, kako se izvaja lepo igro.
Juventina v elitni ligi: je mogoče ali ni mogoče?
Recimo, da je.
Je Lance Armstrong jemal poživila ali jih ni?
Po mojem jih na tisti ravni jemljejo vsi, zato jih je tudi on.
Letizia Moratti ali Giuliano Pisapia?
Kdo je od levice? E, potem tisti.
Janez Janša ali Borut Pa-
hor?
Ne sledim.
Bob Dylan ali Lady Gaga?
Bob Dylan, ker je rock. Meni ni všeč tisto, kar poje Lady Ga-
Klic ali SMS?
SMS, ker je brezplačen.
Evtanazija: za ali proti?
Za.
Poletni turnir v Gabrjah ali v Štandrežu?
Recimo raje tisti v Gabrjah, ker je bližji domu.
Ledena kava ali banana split?
Ledena kava.
Havana cola ali mojito?
Mojito.
Žogo si dobil od Davida Corve. Komu jo boš zdaj podal?
Mateji Clarici. (p. v.)
360 STOPINJ Giulia Calli
Bivša plesalka, zdaj študentka v Portorožu
Miljčanka Giulia Calligaris (rojena 6. 4. 1990) se trenutno posveča izključno študiju na fakulteti za turistične študije v Portorožu, do septembra pa je še trenirala ples: »Odločila sem se, da se posvetim študiju. Nehala pa sem predvsem zato, ker v Trstu nisem dobila partnerja,« pojasnjuje 21-letnica, članica Accademie della Danza. Latinskoameriške plese je vzljubila pri 10 letih: najprej je plesala pri Club Diamante, nato pa je prestopila v tržaški klub. S partnerjem .... je bila vedno med najboljšimi plesalkami v Italiji, med svoje najboljše dosežke pa uvršča 6. mesto med 99 nastopajočimi pari v italijanski A-ligi (druga najvišja v Italiji). Ob državnih tekmah je tekmovala tudi v Londonu in Barceloni, trenirala pa je vsak dan po dve uri. Vse do 19 leta je ob plesu vadila tudi gimnastiko pri Artistici 81, kjer je tek-
movala na deželni ravni. Giulia ne izhaja iz slovenske družine, odlično pa govori slovensko: jezika se je naučila v slovenski šoli. Zdaj ob študiju pomaga osnovnošolcem, ki obiskujejo miljsko šolo, izhajajo pa - kot ona -iz italijanske družine. »Vem, katere težave sem imela jaz, zato jim zdaj nudim pomoč.«
Stan: v zvezi
Ostali športi: gimnastika Ostale dejavnosti in konjički: rada rišem in berem, fitness, pomagam osnovnošolcem, ki izhajajo iz italijanskih družin, obiskujejo pa slovensko šolo Dnevniki, revije, TV-dnev-niki, TV-oddaje: Dnevniki, revije, TV-dnev-niki, TV-oddaje: II Piccolo in Primorski dnevnik/Co-smopolitan in druge potovalne revije/TG5, deželni dnevnik, Studio aperto/Dr. House, Gray's Anatomy Spletna stran: facebook
garis i
Knjiga na nočni omarici: trenutno univerzitetne knjige
Najljubša glasba: pop Najljubši film: Dirty Dancing
Moj lokal: disko ali Kariš Najljubša jed: Morski Sa-dezi (z rizem, pasto ali pa tudi sami)
Najljubša pijača: ledeni čaj Mi je všeč/ni mi všeč: všeč mi je potovati/ni mi všeč politika
Najljubši športnik: Valentino Rossi
Najljubša osebnost: Will Smith
Najljubše počitnice: na
morju s fantom Če ne bi izbral svojega športa bi bila študentka Moja himna: Nothing's impossible
Moj vrstni red: ljubezen, zdravje, prijatelji, sport
SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
tržaški politik (stelio)
ostanek kart po razdelitvi
gorofova hči, grofica sl. politik (jelko)
krasov nogometaš carli
valentin angelillo sl. smučar (jure)
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
italijanski pevec
prebivalec slovensk. in hrvaškega polotoka
visok gorski vrh
udarec žoge v letu
naš košarkarski trener brumen
nekdanja znana ital. kolesarska ekipa
henry dunant živalska ustnica
cent, utežna enota
ital. radio-televizija angleški spolnik
praoče
Človeštva
latinski veznik
leslie irving
andre gide
nekd. ital. politično gibanje
užiten južni sadež
angleški kantavtor gallagher
nekdanji trener triestine (giorgio)
beri primorski dnevnik
daljše obdobje
SLOVARČEK - AŠELEEN = razdobje starejše kamene dobe • ALEKTO = grška boginja maščevanja • BUR = potomec nizozemskih priseljencev v JAR
14 Torek, 24. maja 2011
KOŠARKA
/
DRŽAVNA C-LIGA - Pri Jadranu še nič novega
S kolikšnimi sredstvi, s katerimi igralci?
Kot kaže, uspešna sezona ne jamči (še) prihodnosti. Pri Jadranu, ki je pod vodstvom trenerja Vatovca končal sezono nad pričakovanji, tačas nimajo v rokah še nič otipljivega. »Vse je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev,« razlaga športni direktor Sandi Rauber. Jadran namreč po besedah odbornikov še čaka na odgovore sponzorjev, ki bi podprli člansko in mladinsko delovanje projekta. Vse naj bi bilo znano konec naslednjega tedna, ko bodo (končno) lahko začeli razmišljati tudi o trenerju in igralskem kadru. »Po naravi sem optimist, zato verjamem, da nam bo uspelo vse sestaviti. Pri vseh odbornikih obstaja želja, da bi se projekt še naprej razvijal.«
Pri Jadranu bi radi, da bi Vatovec ostal, vendar je trener tudi v našem intervjuju napovedal pogoje: trener namreč želi, da bi bili v naslednji sezoni rezultati še boljši (uvrstitev v polfinale), zakar pa so potrebne korenite spremembe. Med te uvršča Vatovec tudi pomladitev ekipe z mladimi ambicioznimi igralci. Kdo bi se lahko pridružil Jadranovi ekipi je sicer še neznanka, prav tako ni znano, ali bodo vsi izhajali iz domačega zelnika ali pa od drugod. Jadranovo vodstvo je le sporočilo, da bodo igralci mlajših kategorij ta teden začeli s treningi pod vodstvom trenerja Vatovca.
O igralskem kadru bo kaj več znano šele čez mesec dni, pravi Rauber: »Upam, da bo ostalo čim več igralcev. Kako bomo sestavili ekipo, pa bo odvisno od tega, ali bodo v naslednji sezoni igrali tudi starejši igralci in če bo z nami ostal tudi Borut Ban.« Med starejšimi jadra-novci je vprašljivo nadaljnje nastopanje Petra Franca in Deana Oberdana. Dolgoletni steber ekipe in kapetan Oberdan še ni odločil, ali bo nadaljeval: »Nismo se še sestali, počakal bom, kaj bo odločilo društvo. Vsekakor bi rad nadaljeval, vendar je zdaj zame dokaj naporno trenira-
nje trirkat ali štirikrat na teden, kar zahteva državna C-liga.« Niti Franco ne ve, ali bo Jadranu še na razpolago: »Odločil bom pred začetkom sezone, saj mi zaradi službenih obveznosti primanjkuje časa,« nam je povedal visoki center, ki je pred meseci v našem intervjuju tudi povedal, da v Jadranovih vrstah še nima naslednika. Ostali naj bi bili na razpolago, vključno z Banom, če upoštevamo njegovo željo, da bi zdaj rad še ostal pri Jadranu, enoletna pogodba s Tomasinijem in Cohnom pa je zapadla. Kot je nakazal kapetan Oberdan ni primerne zamenjave igralcev: »Med tridesetletniki in osem-najstletniki je velika generacijska luknja. Državno C-ligo pa ne moreš igrati izključno z mladimi, za okrepitve pa potrebuješ denar.« Skratka, Jadranovo vodstvo bo imelo težko nalogo.
Športna logika bi velevala, da se zmagovite ekipe ne spreminja, pa vendar okoliščine tega najbrž ne bodo omogočile. Kot je nakazal tudi trener Vatovec, se je zaključilo obdobje, z enako garnituro igralcev pa bi bilo nemogoče doseči višjih rezultatov. Zanimivo bo torej spremljati odločitve Jadrana, ki že od vrnitve ekipe iz Gorice v Trst podpira politiko igranja s slovenskimi košarkarji (s tem da sta letos ekipo okrepila dve »tuji« okrepitvi). Bo vodstvo skušalo izpolniti Vatovčeve želje in torej sestaviti konkurenčno ekipo z ambicioznimi mladimi za vrh državne C-lige? Najbrž bi ambiciozni projekt privabil tudi nekaj več gledalcev, ki so jih pri vodstvu Jadrana letos zelo pogrešali na tekmah.
Mogoče bo marsikaj odvisno tudi od razpleta deželne C-lige, kjer se borita za napredovanje tudi Breg in Bor. Doslej še nihče ni na glas razmišljal, kaj bo, ko bi Breg ali Bor napredovala v državno C-ligo ...
Skratka, pustimo se presenetiti. (V.S.)
Saša Malalan, 21 let, ob Borutu Banu edini »mlad« v standardni postavi
kroma
DEŽELNE LIGE - Play-off in play-out potrjujeta izenačenost C-lige
V gosteh z lažjim srcem
Bor in Breg po zmagi v prvi tekmi četrtfinala jutri spet na igrišču, v primeru poraza pa ju čaka nov domači nastop
Sobotni prvi nastopi v play-of-fu in play-outu deželne C-lige so potrdili, da je prvenstvo izjemno izenačeno in da so presenečenja čisto možna. V četrtfinalu končnice za napredovanje so kljub vsemu pritisku sicer slavile vse štiri domače postave. Nasprotnika Bora Radenska in Brega Tolmezzo in Roraigrande sta - kot smo že napovedovali v prejšnjem tednu - zelo solidna in nevarna, tako da še dobro, da sta naša predstavnika pred številnim domačim občinstvom iztržila dragoceno prvo zmago. Bre-žani so dolgo časa zasledovali in so celo morali odigrati podaljšek, da so strli odpor Pordenončanov, tudi borovci pa so se s Karnijci precej mučili, čeprav so vodili večji del tekme. Že jutri, ko bodo oboji predvidoma nastopili v zasedbi, ki je bila uspešna v soboto, čaka varovance trenerjev Popoviča in Krašovca najbrž še težja preizkušnja. Dolgo gostovanje na delavnik sredi tedna zna biti zelo neugodno. Tako Bor kot Breg bosta skušala vsekakor že po drugi tekmi (začetek ob 20.30) osvojiti polfinale, četudi jima ne bi uspelo, pa bi imeli spet prednost domačega igrišča v soboto v tretjem dvoboju.
V prvem krogu končnice je ne brez težav zmagala tudi goriška Ardita proti Cervignanu, malce bolj suvereno pa je krminska Alba ugnala Ronchi, ki je menda najšibkejši udeleženec play-offa. V play-outu vodita z 1:0 videmski UBC, ki je doma visoko premagal mestnega tekmeca Geatti Basket Time, in Portogruaro, ki je plenil na igrišču videmskega CBU.
Košarkarji Brega so v soboto lahko računali tudi na podporo navijačev
kroma
D-LIGA	skupina		za napredovanje	
Kontovel Tarcento 6		8:76,	Fontanafredda -	
Santos 65:66, Gemona		Don Bosco 75:100, San		
Vito - Fogliano 72:66				
Don Bosco	14	9	5	1040:1004 18
Santos	14	9	5	945:935 18
San Vito	14	9	5	1008:940 16
Tarcento	14	8	6	1086:982 16
Fogliano	14	6	8	940:991 12
Gemona	14	6	8	960:1020 12
Kontovel	14	2 12		831:936 4
TAKO ZDAJ: Don Bosco, Santos in San Vito so				
napredovali v deželno C-ligo				
©Napredovali tržaški moštvi
V soboto se je zaključil dramatični play-off deželne D-lige, ki je izdatno nagradil tržaške barve. Z zmago v zadnjem krogu so skupno prvo mesto ubranili Don Bosco, Santos in San Vito iz pordenonske pokrajine, ki se tako veselijo napredovanja v C-ligo. Z dolgim nosom je ostala zlasti Fontanafredda, ki je doma proti Santosu v pravem finalu izgubila za pičlo točko. S častnim porazom se je pred zvestimi navijači končala tudi nadvse pozitivna sezona Brumnovega Kontovela, ki odhaja na počitnice.
2 mlajša igralca sta si letos utirala pot v državni C-li-gi. Poleg Boruta Bana je bil stalni član postave tudi Saša Malalan. 21-let-nikje odigral 734 minut, torej največ po Banu, pri Jadranu je bil tretji najboljši strelec (190 točk), dokazal pa je, da je izraziti obrambni igralec (53 skokov v obramb in povprečno 1,8 pridobljenih žog, najboljši pri Jadranu).
TOP

Ta teden
Richter (Br) 30, Paoletič (K) 20, Madonia (B) 18, Lisjak (K) 16, Giacomi (Br), Samec (Br) in Šu-šteršič (K) 15.
Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 396, Burni (B) 395, Madonia (B) 392, Richter (Br) 387, Samec (Br) 363, Grimaldi (Br) 328, Fu-marola (B) 315, Ferfoglia (Br) 274, Zanini (B) 270, Crevatin (b) 225, Visciano (Br) 197, Štokelj (b) in Bole (B) 187, Bozic (Br) 127, Babich (B) 118, Semec (Br) 99, Moschioni (Br) 98, Medizza (B) 71, Schillani (Br) 38, Pipan (B) 37, Zeriali (Br) 26, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Norbedo (Br) in Pertot (B) 5, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 356, Lisjak 256, Paoletič 223, D. Zaccaria 212, Križman 180, Švab 175, Hrovatin 123, Gantar 54, Regent 48, Godnič 36, Starc 12, J. Zaccaria 6, Vodopivec 4.
STATISTIKE TOP
Prosti meti: Zanini (B) 4:4, Giacomi (Br) 7:8 (87 %); za 2T: Gia-comi (Br) 4:4, Samec (Br) 7:8 (87 %); za 3T: Richter (Br) 7:12 (58 %).
STATISTIKE FLO
Prosti meti: Lisjak (K) 5:10 (50 %); za 2T: Zanini (B) 0:3, Viscia-no (Br) 1:6, Štokelj (B) in Godnič (K) 1:5 (20 %); za 3T: Giacomi (Br) 0:5, Bole (B), Crevatin (B) in Moschioni (Br) 0:3.
13 Obvestila
®NBU izločen!
Prvi nosilec play-offa državne C-lige, videmski NBU, je v tretji polfinalni tekmi doma podlegel Spilimbergu s 67:75 in tako presenetljivo končal svojo pot. Saša Ferfoglia je zbral 9 točk, Peter Sosič 4. Spilimbergo se bo v finalu spoprijel s San Vendemianom, ki je v dveh tekmah izločil Jadranove-ga rablja Padovo. Praznih rok je ostal tudi trener Goriziane Andrea Mura, ki je v drugi tekmi play-outa deželne D-lige izgubil v Casarsi kar s 63:35. V soboto bo, spet v Gorici, odločilna tretja tekma.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). Vabljeni AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSSDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure.
TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od
13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJE organizira v športnem centru na Padričah poletne začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce, ki se bodo začeli 13. junija. Za informacije in prijave klicati na številko 3898003486 (Mara).
AŠD SOKOLsklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 27. maja, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011 « za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do
17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440
(Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044
(ob delavnikih od 10. do 12. ure). ŠD BREGvabi v soboto, 28. maja na dobrodelno akcijo v podporo Združenju krvodajalcev od 8.30 do 13.00 v občinskem športnem centru Silvana
Klabjana v Dolini. Ob tej priliki bomo izpeljali akcijo Očistimo naš športni center. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletni
plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od
22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763
AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja).
^C_ŠPORT
TENIS - Ženska B-liga
Gaja lahko zdaj misli na play-off
Razplet na ostalih igriščih bo v zadnjem krogu odločilen za gajevke
Zastavonoša Gaje Paola Cigui je letos dosegla sedem zmag: štiri v singlih in tri v dvojicah
kroma
Gaja - Bassano 4:0
Cigui - Secco 6:3, 6:4; Orlando - De Togni (2.8) 6:1, 6:1; Furlan - Zitarosa 1:6, 6:0, 6:2; Cigui/Orlando - Secco/De Togni 6:1, 7:6 (7:5)
Morda nekoliko nepričakovano, pa vendar je Gaja na domačem igrišču osvojila proti Bassanu vse tri razpoložljive točke (prvič letos je zmagala s 4:0) in se po spletu okoliščin (zadnjeuvršče-na Libera je premagala Scaligero, Ca-stelazzo pa je premagal Trento s 3:1) povzpela na 2. mesto, ki vodi v play-off. Da bi tudi po zadnjem krogu gajevke obdržale visoko mesto, pa bo težko, saj jih v nedeljo čaka Lumezzano, na gostovanju pa bo Gaja igrala v okrnjeni postavi. Orlandova namreč prav gotovo ne bo igrala singla (namesto nje bo nastopila mlada Petra Corbo), saj zaradi poškodbe še ne sme igrati na trdi podlagi; mogoče bo nastopila samo v dvojicah. Skratka, ali se bo Gaja uvrstila v play-off, bo odvisno predvsem od nasprotnic: odločilno ne bo srečanje proti Lumez-zanu (predzanjdeuvrščena ekipa, 5 točk), ampak tekma med prvouvrščenim Ca-stelazzom in Bassanom (4. mesto, 7 točk). Gajevke morajo namreč upati, da bo Castellazzo zmagal s 4:0. Tako bi Gaja - tudi po porazu z Lumezzanom - obdržala prednost pred Bassanom in najbrž osvojila končno 3. mesto, ki še vodi v play-off. Drugo mesto bo po vsej verjetnosti pripadlo Tretnu, ki ima ta teden enako število točk kot Gaja, v zadnjem krogu pa se bo pomeril z zadnjeuvršče-no Libero. V najslabšem primeru pa bo Gaja zaključila na 4. mestu (ko bi Bas-sano remiziral ali premagal prvouvršče-ni Castelazzo), ki vodi v play-outu in se
bo morala v boju za obstanek igrali dodatno srečanje.
Odsotnost Orlandove bo v nedeljo, 29. maja, ključnega pomena, saj je 17-le-tnica tačas v zelo dobri formi. Izredno zagrizenost in pripravljenost je pokazala tudi v nedeljo proti Bassanu: na Padričah je igralko De Togni (2.8) premagala brez težav s 6:1 in 6:1. Paola Cigui je proti so-letnici Secco (2.5) vseskozi imela vajeti v svojih rokah: v obeh setih je povedla, a je padec koncentracije omogočil nasprotnici, da je v končnici setov nudila Cigujevi večji odpor. Najmlajša gajevka
Nicoletta Furlan je prav tako prispevala točko in osvojila letošnjo drugo zmago v ženski B-ligi: prvi niz je prepustila nasprotnici Zitarosi predvsem zaradi lastnih napak, po prvem nizu in odločni podpori trenerja Aneja Morela pa je zaigrala bolj zbrano in z lahkoto zmagala drugi in tretji niz s 6:0 in 6:2. Zadnjo razpoložljivo točko pa je Gaja dosegla še v dvojicah po izredno izenačeni igri.
Ostali izidi: Castelazzo - Trento 3:1, Libera - Scaligero 3:1. Vrstni red: Castelazzo 13, Gja in Trento 8, Bassano 7, Scaligero 6, Lumezzane 5, Libera 3.
SKOKI V VODO
Sofia Carciotti zmagala v Rimu
Slovenska tekmovalka tržaškega društva Trieste Tuffi Sofia Carciotti je v svojem prvem uradnem nastopu po skoraj enoletnem mirovanju zaradi poškodbe na Veliki nagradi Azzurri d'Italia v Rimu presenetila z zmago v tekmi s stolpa med mladinkami. Med trinajstimi tekmovalkami iz cele Italije se je uveljavila z izidom 302,15 točke. Svoj osebni rekord je izboljšala za 50 točk. Za tekmovalke je bila to zadnja priložnost (za Sofio pa edina), da dosežejo normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo prve dni junija v Beogradu. Sofia je normo za nastop na EP zgrešila samo za sedem točk. Malenkost. Njen nastop je bil vsekakor zelo dober, med vsemi tekmovalkami je imela skoke z najvišjim težavnostnim koeficientom. Glede na to, koliko treningov je izgubila zaradi poškodbe (še vedno obiskuje fizioterapevta), je lahko zelo zadovoljna, rezultat pa predstavlja dobro osnovo za poletne nastope na mladinskem in absolutnem državnem prvenstvu.
TRST	Torek, 24. maja 2011
15
ATLETIKA
Ruzzierju spodletel svetovni rekord M55
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier zmaguje kot na tekočem traku, ne le na veteranskih tekmah, včasih - sicer redko kdaj - pa mu kaj tudi spodleti. Tako je v nedeljo na otvoritvenem mitingu na Bonifiki v Kopru zaman naskakoval svetovni rekord v enourni hoji v veteranski kategoriji nad 55 let. V omenjenem časovnem razdobju je prehodil natančno 11 kilometrov 608 metrov in 45 centimetrov, kar je 300 metrov manj, kolikor znaša prejšnja znamka. Je pa zato izboljšal evropski rekord, ki ga je z rezultatom 11,572 leta 2006 dosegel Italijan Marotti. Vendar je to le stranski učinek nastopa.
Čeprav je Ruzzier priznal, da je imel po nastopu na evropskem veteranskem prvenstvu prejšnjo nedeljo v Franciji, težke noge, so za neuspel poskus krive neugodne vremenske razmere. Tekma v Kopru je bila med 15. in 16. uro, odvijala se je pod pripeko (30 stopinj) in na omehčani progi, kar je za hitrohodce še posebej težavno (»na cilju so me boleli gležnji, kar se mi nikoli ne dogaja,« je rekel Ruzzier), za nameček pa je na ravninskem odseku nasproti tribune pihal nasproten veter.
»Do petega kilometra sem bil v primerjavi z rekordno znamko v prednosti, nato pa je bilo pretežko,« je povedal Ruz-zier. Med sedmimi tekmovalci je Vlado Veršac na 2. mestu prehodil 10,903 metra.
Dan prej je Ruzzier v Pordenonu nastopil tudi na 1. tekmi Trofeje pokrajin za člane. Med šestimi tekmovalci je na 5-ki-lometrski razdalji zmagal s časom 25 minut 34 sekund. Bil je za štiri sekunde hitrejši od 18-letnega Petracca. »Zmaga nikoli ni bila pod vprašajem...« je povedal 58-letni Ruzzier.
RITMIČNA GIMNASTIKA - Zaključna akdemija ŠZ Bor v soboto v dvorani Bojana Pavletiča
Viden je napredek
Raznolika glasbena podlaga in raznobarvni dresi so bili kulisa tradicionalne zaključne akademije ŠZ Bor, na kateri so v soboto v veliki dvorani Bojana Pavletiča na Prvem maju nastopile vse gojenke gim-nastičnega odseka. Tako najmlajše štirile-tnice kot starejše članice so številnemu občinstvu prikazale enaindvajset različnih točk, ki so jih sestavile pod mentorstvom trenerk dr. Branke Vajngerl, Petre Dilli, Tja-še in Valentine Oblak ter duše gimnasti-čnega odseka Olge Pavletič. Mlajše in starejše začetnice, ki vadijo na Prvem maju in na Opčinah, so nastopile s skupinskimi vajami z obroči, žogami in trakovi, v katerih so ob spremljavi živahnih glasbenih kulis prikazale nekaj osnovnih elementov ritmične gimnastike. Deklice, kadetinje, mladinke in članice pa so se v različnih sestavah, od dvočlanskih do petčlanskih zasedb, predstavile z devetimi tehnično dovršenimi tekmovalnimi točkami, s katerimi so uspešno nastopale na prvenstvenih tekmah v Sloveniji. Zanimiv je bil tudi nastop mlajših gimnastičark, ki so pred koncem ritmičnega dela Borove akademije, prikazale vajo »olimpijski krogi«: po nastopu vsake s svojim orodjem so na koncu z rdečim, črnim, modrim, rumenim in zelenim obročem sestavile olimpijske kroge.
Program letošnje akademije so pred zaključno koračnico popestrili tudi nastopi gostov ljubljanskega društva Sokol Bežigrad. Poleg dveh ritmičnih točk mladink odseka Zala so v občinstvu zanimanje vzbudili mladi skakalci s kanvasom, še največji aplavz pa so si prislužili veterani društva, šestčlanska skupina bivših tekmovalcev od 46. do 70. leta starosti, ki so prikazali nekaj vaj na bradlji.
Po že ustaljenem običaju so trenerke ob koncu akademije nagradile vse nastopajoče s priložnostno kolajno. Za začetnice je bilo to zaključno dejanje sezone 2010/2011, tekmovalke pa čaka še državno prvenstvo v soboto, 4. junija v Ljubljani. (V.S.)
Desno: vse nastopajoče ritmičarke s trenerkami in gosti; spodaj: mlajše začetnice s trakovi
kroma
OPTIMISTIČEN POGLED OLGE PAVLETIČ
Edino tekmovalno društvo med Trstom in Gorico
»Za naraščaj me ne skrbi: vsako leto se nam pridruži nekaj novih deklic, tako da vadi zdaj približno 75 ritmičark. Opažam tudi, da se v zadnjih sedmih letih s kvantiteto veča tudi kvaliteta,« ocenjuje Olga Pavletič, duša gim-nastičnega odseka Bora, ob zaključku letošnje akademije. Napredek, pravi, je viden: nekaj mladih je zelo nadarjenih, široka baza najmlajših pa vliva vsem še dodatni optimizem. Ob številčnosti pa je viden tudi vse višji nivo: »Pred petnajstimi leti so bile naše ritmičarke sicer boljše, saj so nastopale v italijanski zvezi in so prednjačile v naši deželi. Kljub temu pa smo zdaj že spet dosegli dober nivo, počakati pa moramo še, da dosežemo ponovno tistega, ki smo ga nekoč imeli.«
Zdaj Borove ritmičarke tekmujejo v Sloveniji, večina v programu A1. Gre za drugostopenjski program, saj v najvišjem - A-programu, tekmujejo izključno reprezentantke in ostale, ki trenirajo vsak dan in so zato po kvaliteti tudi neprimerljive z Borovimi tekmovalkami: »Glede na naše vadbene razmere pa je kvaliteta naših tekmovalk zelo dobra. Ne smemo mimo tega, da smo v tržaški in goriški pokrajini edini klub, ki tekmuje v ritmični gimnastiki. V Trstu je nekaj skupin, vendar ne tekmujejo,« še poudarja Pavletičeva, ki še dodaja, da skrbijo pri klubu tudi za izobraževanje domačih kadrov. (V.S.)
1 6 Torek, 24. maja 2011
ODBOJKA
/
DEŽELNA PRVENSTVA - Konec brez ... konca
Za konec še »bratomorni« derbi
Olympia in Sloga se bosta od četrtka udarili za obstanek oziroma napredovanje v C-ligo
Mateja Zavadlav
V četrtek (pričetek ob 20.30) se bo v Repnu začela serija dodatnih tekem med Slogo (C-liga) in Olympio Fersty-le (D-liga) za obstanek/napredovanje. Ta oblika play-outa/play-offa je ena izmed novosti, s katerimi je novi deželni odbor lani želel popestriti prvenstva. Naključje pa je hotelo, da se bosta v tej fazi med sabo pomerili dve slovenski ekipi: slogaši se bodo skušali dokopati do obstanka, goriški odbojkarji pa si bodo skušali priboriti napredovanje, ki se jim je v rednem delu prvenstva žal izmuznilo. Obe ekipi sta mladi, pod večjim pritiskom pa bo verjetno Olympia, ki si je že pred sezono zastavila za cilj povratek med C-ligaše, medtem ko pri
FORMULA
Zgledujmo se po košarki
Deželni odbor odbojkarske zveze si je za cilj postavil kakovostno rast deželne odbojke. Hvalevredno. Kakovost izboljšuješ na različne načine. Zveza na delo v klubih lahko vpliva le posredno, je pa odgovorna za prvenstva, ki glede kakovosti odigravajo ključno vlogo. Idealna formula prvenstev ne obstaja, so pa lahko formule boljše ali slabše. Tista, ki so jo uvedli letos v deželnih odbojkarskih prvenstvih, je, če si se pogovarjal s trenerji in odborniki, doživela več graj kot pohval.
Kakovost dosežeš predvsem tako, da čim več igraš, da so tekme čim težje in čim bolj napete. Je letošnja formula dosegla ta namen? Zdi se, da ga ni. Delitev po skupinah je tudi privedla do paradoksa, da so mnoge ekipe med sabo odigrale štiri tekme, z mnogimi drugimi ekipami iz iste lige pa se sploh niso srečale.
Nam se zdi, da so enostavne formule vendarle najboljše, zato pa predlagamo, da bi se čim prej vrnili na klasično formulo igranja vsak z vsakim dvokrožno, ob koncu rednega dela pa bi odigrali še razširjeni play-off z osmimi najboljšimi ekipami, slabša pa bi med sabo morebiti igrala play-out. Gre preprosto za formulo, ki že leta velja v državni in deželni košarkarski C-ligi. Na ta način bi bilo precej več tekem, verjetnost, da bi bile izenačene (in torej forma-tivne za igralce in igralke), bi bila večja, prav gotovo pa bi bila večja tudi medijska odmevnost.
Le sezona bi se morala začeti prej. Pravzaprav istočasno kot se začne sezona v drugih ekipnih športih.
A. Koren
Slogi, za katero je to druga ekipa, morebitnega izpada ne bi jemali tragično.
Trener Olympie Zoran Jerončič je pred uvodnim srečanjem optimistično razpoložen: «Igrati derbi ni nikoli lahko, vendar pa zaupam fantom in njihovi želji po napredovanju. Med sezono smo zelo napredovali, predvsem pa pridobili na samozavesti. Dokazali smo, da se znamo kljub mladosti izkopati tudi iz že »brezupnih« položajev, skratka v sebi nosimo zmagovito miselnost, ki bi lahko bila na tej seriji dodatnih tekem odločilna. Zavedamo se, da bi lahko napredovali že po rednem delu, je pa treba priznati, da je bilo v ligi kar nekaj solidnih ekip, ki so bile tudi neizmerno bolj izkušene, kot je naša. Prvo mesto nam je ušlo zaradi dveh spodrsljajev proti Travesiu in Cusu, ohranili pa smo nepremaganost na domačem igrišču, kar vsekakor priča o naši kakovosti.
Kar zadeva slogaše, vemo, da so borbeni in da imajo vsaj tri zelo dobro napadalce. Paziti se bomo morali njihovega servisa, mi pa bomo stavili na naš napad in blok. Predvsem blok je bil letos že večkrat odločilen za naše zmage. Pomembno bo vsekakor, da igramo z glavo.»
Trener slogašev Ivan Peterlin pri-
čakuje, da bodo dodatne tekme za obstanek oziroma napredovanje zanimive, čeprav nekaj več možnosti pripisuje svojim nasprotnikom: «Če bodo igrali mirno, so verjetno goriški odboj-karji favoriti za končni uspeh, razlika med ekipama pa vendarle ni tako velika, da se ne bi mogli enakovredno kosati z njimi. Navsezadnje so tudi oni mlada ekipa, tako da je vprašljivo, kako bodo igrali pod pritiskom, imajo pa serijo zelo dobrih odbojkarjev, ki so trenutno, če sodim po zadnjih rezultatih, tudi v dobri formi. Mi smo med letom ekipo še dodatno pomladili, tako da sta na zadnjih tekmah igrala tudi odboj-karja iz skupine U16 (Antoni in Cetto-lo), tako da smo ne glede na rezultate zadovoljni in lahko igramo povsem sproščeno. Glavni cilj je bil namreč za nas ta, da so mlajši igralci nabirali izkušnje na deželni ravni. Kar zadeva našo učinkovitost, pa smo gotovo nekoliko slabši, odkar ni več Bertalija, med letošnjo in lansko ekipo, ki je v C-ligi dosegla obstanek, pa je razlika zelo veli-ka.»
Povratna tekma med Olympio in Slogo bo v sredo, 1. junija, v Slovenskem športnem centru v Gorici, morebitna tretja pa v soboto, 4. junija, v Repnu.
na državnem finalu
Naša dežela bo imela letos svojega predstavnika na državnem finalu prav v vseh ženskih mladinskih kategorijah. Za to nosi zasluge naveza Fiume Veneto - Chions, ki si je konec tedna še med mladinkami zagotovila nastop na državni fazi. Odbojkarice Chionsa, med katerimi je tudi Slovenka Mateja Zavadlav, ki že dve leti nastopa za ekipo iz okolice Pordeno-na, so namreč slavile na meddeželnem tur-niju v Bocnu, kjer so se pomerile s Tren-tom, ekipo Neugries iz Bocna in prvakom Veneta, ekipo Monteschiavo Volley. Državni finale prvenstva mladink, na katerem bo nastopilo najboljših dvanajst ekip iz cele Italije, bo med 9. in 12. junijem v San Do-naju v Venetu.
@ Trije izpadi
Po Našem praporu in Boru
Kmečka banka v moški oziroma ženski D-ligi so se morale v zadnjem krogu z izpadom sprijazniti tudi odbojka-rice Sloge, ki so na koncu v skupini za obstanek ženske C-lige za tržaško ekipo S. Andrea, ki so jo med drugim dvakrat prepričljivo premagale, zaostale za dve točki in se tako uvrstile na šesto mesto. Za slovenske ekipe v deželnih ligah je bil to že šesti izpad v dveh letih, saj so lani izpadli odbojkarji Olympie in borovke (iz C-lige) ter odbojkarice Govolleya (iz D-lige). Še najbolj zaskrbljujoče je stanje očitno pri ženskah: štirje izpadi v dveh letih (lahko bi jih bilo celo pet, saj je močno tvegal tudi Kon-tovel) in nobeno napredovanje.
32
točk je v zadnjem krogu prvenstva D-lige dosegla bo-rovka Katerina Pučnik. To je letošnji rekord v ženski konkurenci, pa tudi v moški. Enak izkupiček je dosegel Luca Brotto (Naš prapor).
UNDER 13 ŽENSKE - Na Tržaškem
Igralke Kontovela in Sloge le korak od finala za naslov
UNDER13 ŽENSKE Na Tržaškem Pokrajinski polfinale Skupina 1 Kontovel - Oma 3:0 (25:15, 25:12, 25:7) Roiano Gretta Barcola - Kontovel 0:3 (27:29, 17:25, 9:25)
Kontovel: Bezin, Barnaba, Brunet-ti, Gregori, Košuta, Mattesich, Roma, Starc Zaccaria, Pagan, Fanzella, Ferfoglia. Trenerka: Sandra Vitez
Odbojkarice Kontovela so v pol-finalnem četveroboju že dvakrat gladko slavile in se bodo potegovale najmanj za tretje mesto v pokrajini. Najprej so brez težav premagale Omo. Kljub temu, da je bilo zaradi poškodb in gripe nekaj igralk odsotnih, je bilo srečanje povsem enosmerno, saj so varovanke Sandre Vitez igrale zelo zbrano. Proti ekipi Roiano Gretta Barcola pa so Kontovelke začele slabše in veliko grešile, tako da so uvodni set osvojile samo na razliko, v nadaljevanju pa so dokazale, da so precej boljše od nasprotnic. Za preboj v finale bo odločilna tekma proti Olympii, ki jo bodo naše od-bojkarice odigrale v ponedeljek na Proseku.
Ostali izid: Olympia - Roiano Gretta Barcola 3:0. Vrstni red: Konto-vel 6, Olympia 3, Roiano Gretta Barcola in Oma 0 (Olympia in Oma s tekmo manj).
Z derbija v rednem delu
kroma
Skupina 2 Sloga Dvigala Barich - Coselli giallo 3:0 (25:18, 25:11, 25:14)
Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Hussu, Kocman, Kovačič, Kralj, Petaros, Počkaj, Prester, Racman, Riosa, Starc. Trenerja Peter de Walderstein in Veronica Porro
Najmlajše slogašice so zmagale tudi v drugi tekmi polfinalne skupine. Kljub temu, da so nastopile krepko okrnjene, so svoje nasprotnice prekašale v vseh elementih in jih nadigrale. Stalno so bile zbrane in se nikoli niso pustile presenetiti. Za svoj dober nastop zasluži pohvalo vsa ekipa, še zlasti pa se je tokrat izkazala Petra Racman.
S to zmago so Slogašice same na vrhu svoje polfinalne skupine, z novimi tremi točkami pa so si priigrale vsaj na-
stop v finalu za 3. mesto. Če jim bo uspelo še kaj več, bomo videli v soboto, ko se bodo v zadnji tekmi pomerile z ekipo Co-selli blu, ki je z našimi igralkami bil v isti izločilni skupini, v medsebojnih obračunih pa je takrat vsakič zmagala po ena ekipa.
Ostali izid: Coselli giallo - Cosel-li blu 1:2. Vrstni red: Sloga Dvigala Barich 3, Coselli blu 2, Coselli giallo 1, Az-zurra 0 (Coselli blu in Azzurra s tekmo manj).
UNDER 13 MEŠANO
Na Goriškem
Pokrajinski finale Grado - Olympia 3:0 (25:10, 25:14, 25:13)
Olympia: Teroin, Komjanc, Pahor, Pisk, Sfiligoi, Paljk, Hlede. Trener: Andrej Vogrič
Goriška Olympia je tudi na povratni tekmi gladko izgubila proti ekipi iz Gradeža in se je morala tako zadovoljiti s končnim drugim mestom. Tokrat so Goričani nastopili tudi močno okrnjeni, odsotna pa sta bila tudi oba podajača, zaradi česar je bila naša ekipa na mreži manj učinkovita kot ponavadi. Na igrišče so stopili tudi najmlajši, ki so vsekakor dobro opravili svojo nalogo, domačinke pa so bile vseeno precej boljše, tako da jih Goričani v takem sestavu res niso mogli presenetiti.
Moška	C-LIGA ZA		
OBSTANEK, izidi:Cervignano - Sloga 3:2,			
Volley club - Basiliano 0:3, Vivil - Val Imsa 2:3,			
Fincantieri - Buia 3:1			
Fincantieri	14	12	2 39:16 35
Val Imsa	14	12	2 3S:15 33
Basiliano	14	9	5 35:16 30
Volley club	14	8	6 27:24 22
Vivil	14	5	9 28:28 21
Buia	14	6	8 22:30 16
Sloga	14	3	11 13:36 9
Cervignano	14	1	13 4:41 2
TAKO ZDAJ: Cervignano je izpadel v D-ligo,			
Sloga in Buia igrata		dodatne tekme za	
obstanek			
Ženska C-liga za
OBSTANEK, izidi:Buia - S. Andrea 0:3, PAV Natisonia - Sloga 3:1, Pordenone - Fincantieri, 3:0 Chions - Libertas TS bo 25.5.
Chions	13	13	0	39:5	38
Pordenone	14	10	4	35:19	30
Natisonia	14	9	5	30:21	27
Libertas TS	13	8	5	26:19	23
S. Andrea	14	6	8	25:26	18
Sloga	14	5	9	22:30	16
Buia	14	4	10	13:33	11
Fincantieri	14	0	14	5:42	2
TAKO ZDAJ: Sloga, Buia			in Fincantieri		so
izpadli v D-ligo
Moška	D-		LIGA		ZA
NAPREDOVANJE,	izidi:Olympia FerStyle -				
Travesio 3:0, Reana	- Pippoli		3:0, Casarsa -		San
Vito 1:3, CUS Trieste - Porcia			3:0		
San Vito	14	12	2	38:13	35
Olympia Ferstyle	14	11	3	33:14	33
CUS TS	14	9	5	33:18	28
Reana	14	8	6	30:24	23
Pippoli	14	7	7	25:26	21
Travesio	14	6	8	20:28	18
Casarsa	14	2	12	10:38	6
Porcia	14	1	13	11:39	4
PRIHODNJI KROG	: San Vito		je napredoval v		
C-ligo, Olympia in CUS		igrata dodatne tekme			
za napredovanje					
Moška D-liga za
OBSTANEK, izidi:Cordenons - Club Regione bo 29.5, Naš prapor - Aurora 1:3, Altura - Prata 3:0, Broker - Turriaco 1:3
Altura
Prata
Aurora
Broker
Cordenons
Turriaco
Naš prapor
Club Regione
14 12 14 12
2 37:10 36
14 14
13
14
14
13
8 8 7 5
3 11
0 13
2 38:13 6 28:22
6 27:23	23
6 23:20	22
9 20:30	15
14:35 S
5:39	1
36 24
TAKO ZDAJ: Naš prapor, Turriaco, Cordenons in Broker so izpadli v 1. divizijo (Club regione ne more izpasti)
ZA
Ženska D-liga
OBSTANEK, izidi:Altura - Virtus 2:3, Bor Kmečka banka - Villesse 3:1, Gemona -Kontovel 0:3, CUS Trieste - Grado 3:2
Virtus	14	14	0	42:10	39
Grado	14	9	5	32:21	27
Kontovel	14	9	5	32:17	26
Gemona	14	7	7	22:29	20
Bor Kmečka banka14		6	S	23:2S	19
CUS Trieste	14	6	8	24:29	18
Altura	14	3	11	19:36	11
Villesse	14	2	12	14:39	8
TAKO ZDAJ: Villesse, Altura, CUS, Bor Kmečka					
banka in Gemona so izpadli v 1. divizijo

Ta teden
Moški: Ilič (Sl) 24, Braione (Np) 20, La-vrenčič (V) 19, Dussich (Sl) 17, Om-brato (V) 16, Komjanc (Ol) in Romano (Sl) 15.
Ženske: Pučnik (B) 32, Cella (B) 18, Bu-kavec (K) 15, A. Spangaro (Sl) 14, Co-larich (Sl) 10.
Skupno
Moška C-liga: Lavrenčič (V) 369, Om-brato (V) 340, Romano (Sl) 277, Dussich (Sl) 224, Rožac (Sl) 207, Ilič (Sl) 156, Masi (V) 145, Farfoglia (V) 138, D. Fa-ganel (V) 130, S. Faganel (V) 95, Bertali (Sl) 92, Cutuli (V) 77, D. Nanut (V) 72. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 491, Ter-čič (Ol) 365, Braione (Np) 320, L. Brotto (Np) 263, Kuštrin (Np) 238, Pavlovič (Ol) 214, Capparelli (Ol) 193, Persolja (Ol) 180, Hlede (Ol) 172, Juretič (Np) 150, Caprara (Np) 99, Fajt (Np) 89, Feri (Np) 88.
Ženska C-liga: Babudri 242, A. Spangaro 197, Cvelbar 188, Gantar 174, Starec 167, Colarich 136, Crissani 82, T. Spangaro 46, Pertot 14, M. Spangaro in Cernich 3, Valič 2.
Ženska D-liga: Bukavec (K) 435, Pučnik (B) 422, Cella (B) 279, Lisjak (K) 267, Della Mea (B) 222, Vodopivec (B) 219, Balzano (K) 216, Zuzič (K) 129, Grgič (B) 128, Štoka (K) 119, Kneipp (B) 105, Micussi (K) 88, Cassanelli (K) 84.
NOGOMET	Torek, 24. maja 2011 1 J
PROMOCIJSKA LIGA - Neodločen izid v drugem krogu play-offa
Juventina ni povsem prepričala
1. AL - Play-off
Primorec na zelo dobri poti
Primorec je s pravo nogo začel končnico za napredovanje, saj je v Trebčah z gladkim 4:0 odpravil ekipo Lavarian/Mortean. V nedeljo bodo Sciarronejevi varovanci znova igrali pred domačim občinstvom proti Varmu, ki je v prvem krogu ravno tako premagal Lavarian/Mortean, vendar z 2:1. Že z neodločenim izidom bi bili torej Lanza in soigralci prvi v svoj skupini, a to najbrž ne bo dovolj za napredovanje. Če ne pride do združitve klubov v višjih ligah je namreč na razpolago le eno mesto za tri prvouvrščene ekipe. Ravno zato mora Primorec ne samo zmagati v zadnjem krogu, a po možnosti tudi s čim večjo gol razliko. Upajmo le, da ne bo prišlo do kake nešportne poteze, saj se je že v preteklosti zgodilo, da so ekipe v zadnjih minutah tekme dosegle tudi po več golov. A to je zelo malo verjetno, saj bodo vsi trije odločilni dvoboji treh skupin med ekipami, ki imajo na lestvici tri točke in so torej še v igri za napredovanje.
Nedeljska tekma v Trebčah je bila povsem enosmerna. Gostje so delno kljubovali stalnim napadom Sciarronejevih fantov le v prvem delu tekme, nato pa je prišla na dan boljša tehnika in organizacija Tre-bencev, ki so v drugi polovici tekme povsem nadigrali furlansko enajsterico. V prvem polčasu je z mojstrsko izvedenim prostim strelom zadel Lanza, začetek drugega polčasa pa je bil usoden za goste, ki so s psihološkega vidika občutili, da se jim napredovanje dokončno umika. V 52. minuti je Mi-cor zadel za 2:0, le peščica minut je minila in je še tretjič premagal nasprotnikovega vratarja Anto-naci. Primorec se ni pomiril, saj so Sciarronejevi fantje vedeli, da bi lahko veliko pomenila tudi gol razlika, tako da so z Lanzo dosegli še četrti gol. Upajmo, da bo tako gladka zmaga res napovednik zmagoslavja in napredovanja Trebencev.
Trener Maurizio Sciarrone pa je pred nedeljsko tekmo zelo optimistično razpoložen: »Prepričan sem, da bomo zmagali. Stanje v ekipi je idealno. Tako fizično kot psihološko smo se na končnico pripravili na najboljši način. Proti Lavarianu sploh nismo občutili odsotnosti naše standardne vezne dvojice Bertocchi (poškodoval se je po 15 minutah igre, op.p.) -Meola. Ob tem sem si ogledal prvo tekmo in sem prepričan, da je Var-mo slabši od Lavariana. Ima dva zelo dobra napadalca, a ostali igralci me niso nikakor prepričali.«
4 dane gole imata tako trebenski Primorec kot prvouvrščeni Vivai Rauscedo v skupini 1. Furlani so sicer prejeli en zadetek, Primorec niti enega. V skupini 2 ima Porcia tri točke in le dva dana zadetka. Ker bo v promocijsko ligo napredovala le najboljša prvouvrščena ekipa vseh treh skupin, bodo še kako pomembni doseženi zadetki. Primorec po drugem krogu vodi, v nedeljo mora sicer znova zmagati in doseči čim več golov.
Juventinin napadalec Matteo Palermo z žogo, v ozadju Stefano Stabile
bumbaca
Juventina ni na najboljši način začela končnice za napredovanje promocijske lige. S točko proti Maraneseju je sicer še v igri za prvo mesto in za nastop v finalu proti zmagovalcu prve skupine, kjer igrajo tržaški ekipi Ponziana in Trieste Calcio ter furlanska ekipa Cjarlins Muzane. Obvezno moramo tudi poudariti, da iz končnice ne bo v elitno ligo napredovala nobena ekipa, saj sta iz D-lige izpadli dve deželni moštvi (Torviscosa in Kras). Do napredovanja bo prišlo le, če se bosta ekipi v elitni ligi združili ali se bo katera odpovedala nastopu v najvišjem deželnem prvenstvu. Tudi zaradi tega so nogometaši manj motivirani, kot bi bili drugače.
Neodločen izid je bil tokrat pravičen, saj sta si bili moštvi enakovredni. Juventina je pred domačim občinstvom začela napadalno in Favero je bil v prvem polčasu dvakrat nenatančen. Gostje so v drugem delu povedli, Juventina pa je izenačila z mladim Iansigom. Tekma se je razživela in gledalci so v Štandrežu videli še dva zadetka. Najprej je znova povedla Maranese. Petriccione je zakrivil prekršek v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko, s katere so bili gostje natančni. Zadnji del tekme je minil v znamenju Juventinine premoči. Tri minute pred iztekom srečanja je Masottiju uspelo izenačiti po strelu z glavo. Nato je priložnost za tretji zadetek imel še Giannotta, ki pa ni bil natančen.
Kljub temu, da je Juventina igrala le neodločeno, so bili v taboru štandreškega društva zadovoljni: »Četudi bi zmagali, bi morali v nedeljo vseeno osvojiti tri točke proti Vigonovu. Skušali se bomo zbrati in dati vse od sebe. Vigonovo je sicer bolj organizirana in fizično boljše pripravljena ekipa. Tudi mi imamo dobro moštvo, tako da pričakujemo izenačeno tekmo,« je napovedal Juventinin športni vodja Gino Vinti, ki je zaskrbljen zaradi številnih poškodb, ki so jih domači igralci staknili na nedeljski tekmi. »Žal so se poškodovali Giannotta, Sellan in Morsut. Že jutri (danes op. ur.) bomo videli, ali so poškodbe hujše ali ne. Vsi trije so zelo pomembni igralci,« je še povedal Vinti.
Če Juventina želi nastopiti v finalu play-ofla, mora premagati Vigonovo, ki je na prvi tekmi z 2:0 premagal Maranese. Z neodločenim izidom se bo v finale uvrstil Vigo-
MLADINSKI NOGOMET
Združena ekipa uspešna
Kras Repen A - S. Andrea A 3:1 (0:0, 1:0, 1:0)
Strelca: Covarelli in Miloševič. Kras: L. Gregori, Nabergoj, Majcen, Covarelli, Suppani, Kocman, Caldarola, Se-gulin, Miloševič, Ghersinich, Toffolutti, Bi-cocchi, Leghissa, Lončar, Buri.
V predzadnjem krogu prvenstva začetnikov je združena ekipa po izenačenem boju premagala trdoživega tržaškega nasprotnika.
Skupina 2
Izida Maranese -Vigonovo 0:2 (18.5.), Juventina - Maranese 2:2
Vigonovo	1 1 0 0 2:0 3
Juventina
Maranese
2:2
0:2
ZADNJI KROG (29.5.) Juventina - Vigonovo
Skupina 3 Izida Varmo -
Lavarian/Mortean 2:1 (18.5.), Primorec -Lavarian/Mortean 4:0
Primorec	1 1 0 0 4:0 3
Varmo	1 1 0 0 2:1 3
Lavarian/Mortean 2 0 0 2 1:6 0
ZADNJI KROG (29.5.) Primorec - Varmo
2 zaporedna sezona, ko se Juventina uvrsti v končnico za napredovanje. V lanski na igrišču ni imela sreče. Letos pa imajo rdeče-beli precej smole s formulo za napredovanje. Za elitno ligo bo treba bržkone počakati še eno sezono.
• »Ta športni center ^J ni za 3. AL«
Na dodatni tekmi v Bazovici med Zarjo Gajo in tržaško ekipo Sant' Andrea se je zbralo veliko gledalcev. Tribuna bazov-skega športnega centra Zarja je bila polna. Nekateri tržaški navijači so prvič obiskali bazovski športni center in ga ocenili s samimi superlativi. Na koncu so se sprijaznili z izpadom in se potolažili z dejstvom, češ da Zarja Gaja s takim športnim objektom ne more igrati v 3. AL.
PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Maranese 2:2 (0:0)
Strelca: lansig v 60. in Masotti v 87. min.
Juventina: Mainardis, Morsut (Petriccione),
lansig, Trangoni, Masotti, Sellan, Radovac
(Pantuso), Colella, Palermo, Favero, Stabile,
trener Tomizza.
1. AMATERSKA LIGA
Primorec - Lavarian/Mortean 4:0 (1:0)
Strelci: v 42. Lanza; 52. Micor, 58. Antonacci, 73.
Lanza
PRIMOREC: Barbato, Mercandel, Giorgi, Santoro, Ojo, Antonaci, Di Gregorio, Bertocchi (Lanza, Ravalico), Snidar, Sau, Micor (Moscolin), trenerja: Sciarrone in Esposito.
D-LIGA - Play-off
Konec sanj za »rusko« Unione Venezio
V play-offu D-lige je Unione Venezia - klub je od letos v lasti ruskih podjetnikov - s 3:2 izgubil proti ekipi SandonaJesolo, ki bo tako nadaljevala pot v končnici za napredovanje D-lige. V boju za obstanek sta tako Opitergina - Belluno (0:0) kot Concordia - Montecchio Maggiore (1:1) igrali neodločeno. V nedeljo bosta na sporedu še povratni tekmi.
2. POKLICNA DIVIZIJA - Play-out: Sanremese - Sacilese 2:1 (povratna tekma bo v nedeljo).
ELITNA LIGA - V play-outu elitne lige je Spal v gosteh premagal Leg-hissov Tricesimo z 1:0 (slovenski nogometaš iz Medje vasi ni igral). Povratna tekma bo v nedeljo. Drugou-vrščena Fontanafredda bo v nedeljo igrala prvi krog play-offa za napredovanje v D-ligo (kot lani Kras). Furlanska ekipa bo na domačem igrišču gostila ligursko Pro Imperio.
PROMOCIJSKA LIGA - V skupini B se je po dodatnih tekmah rešil špetrski Valnatisone, ki je tudi na povratni tekmi proti Aquileii igral neodločeno 1:1. Valnatisone je redni del prvenstva končal pred ekipo iz Ogleja. V play-offu, skupina 1, je Trieste Calcio v gosteh s 3:0 premagal Cjarlins Muzane, ki bo v nedeljo igral proti Ponziani. Trieste Calcio in Ponziana imata po tri točke na lestvici.
1. AMATERSKA LIGA - V nižjo ligo je izpadla Nonisova Muglia, ki je v soboto premagala Medeo z 2:1. Isontina, ki je igrala v skupini C, je v play-offu izgubila tudi proti Risa-neseju (1:0). Isonzo, ki je še v igri za napredovanje, je v nedeljo počival. Konec tedna pa bo igral proti ekipi Rauscedo.
TURNIR IL GIULIA - Primorje je s 4:3 izgubilo proti Trieste Calciu in bo v četrtek (ob 20.30) pri Svetem Ivanu v Trstu igralo proti Muggii. Vesna bo v ponedeljek igrala proti Ponziani.
2. AMATERSKA LIGA - Povratna play-out tekma v Bazovici
Končno obstanek
Obračun vsekakor ni pozitiven, cilji so bili drugačni
V ospredju Daniel Franco, Aljaž Milič, Matej Bernetič in desno Mattia Bronzato
kroma
Konec dober, vse dobro. To že, čeprav končni obračun ni pozitiven. Zarja Gaja je tvegala, da izpade v 3. amatersko ligo, potem ko je društveno vodstvo pred začetkom sezone celo načrtovalo uvrstitev v play-off. Nekaj se je med sezono zataknilo. Vzhodno-kraška ekipa je prejela le 30 golov, vodilni Cor-monese pa le gol manj. Če je bila obrambna vrsta učinkovita, to ne velja za napad. Rumeno-modri so dali prav tako le 30 golov, podobno in tudi slabše kot moštva pri samem dnu lestvice. Pri Zarji Gaji smo tudi letos (že nekaj sezon) pogrešali pravega in učinkovitega napadalca, ki bi rumeno-modrim zagotovil od 10 do 15 golov. Kupoprodajna borza pred začetkom sezone tako ni
obrodila sadov. To so priznali tudi društveni odborniki. Pa tudi odločitve trenerja Nicola Lacalamite so bile večkrat sporne. Zmes vsega je negativno vplival na sezono in na vzdušje v ekipi. Po nedeljski zmagi so se v taboru Zarje Gaje in navijači lahko oddahnili. Najhuje je mimo. Zdaj pa se bo treba temeljito pripraviti na novo sezono. Vodstvo vzhod-no-kraškega društva bo moralo najti najprej novega trenerja, ki ga skoraj gotovo ne bodo potrdili. Tudi igralski kader potrebuje prevetritev.
Nedeljska tekma proti tržaški ekipi Sant' Andrea San Vito, kot pričakovano, ni bila najlepša. Nepričakovani podaljšek sezone pa se je srečno končal.
Zarja Gaja je branila prednost s prve tekme, ko so rumeno-modri zmagali z 1:0. Po prvem polčasu brez golov so gostitelji v Bazovici povedli na začetku drugega polčasa. Zmagoviti zadetek je dosegel Aljaž Milič po podaji s kota. Reakcija gostov je bila jalova, saj niso niti enkrat resneje ogrozili Grgičevih vrat. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so številni navijači na bazovski tribuni zaploskali rumeno-modrim. (jng)
Zarja Gaja - Sant' Andrea San Vito 1:0 (0:0)
Strelec: v 47. Milič
Zarja Gaja: Jaš Grgič, Della Zotta, Missi, Markovic, Marchesi, Milič, Ivo Križmančič (Candotti), Kariš, Franco (Bronzato), Cocevari (Bečaj), Bernobi, trener: Lacalamita.
Torek, 24. maja 2011

Olimpijski krogi
Športniki plesalci
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu
tržič - Po volilnem zavezništvu v desni sredini
Županska tekma s skrajno visoko stopnjo negotovosti
Cisintova računa na podporo dežele - Altranova: Pomoč dežele ne more biti spot, temveč obveza do mesta
Silvia Altran
Po sklenitvi volilnega zavezništva med kandidatko desne sredine z Ljudstvom svobode in Severno ligo na čelu, Anno Cisint, in Luigijem Blasigom, ki je na volitvah izpred enega tedna nastopil s svojo listo, je izid županske tekme v Tržiču skrajno negotov. Nobena od dveh kandidatk - ne Cisinto-va ne Silvia Altran - ne more danes trditi, da ima zmago v žepu. Skratka, pod vprašajem je kontinuiteta z dvajsetletnim upravljanjem leve sredine.
V prvem krogu je Anna Cisint s svojo koalicijo zbrala 37,58 odstotka glasov; ko bi se v drugem krogu prenesel nanjo ves konsenz - 13,01 odstotka glasov -, ki ga je nabral Blasig, bi se volilna tekma končala z njeno zmago, saj bi lahko računala na 50,58 odstotka glasov. Neznanka pa je, za katero od dveh kandidatk se bo izreklo 5,78 odstotka volivcev, ki so v prvem krogu podprli t.i. Tretji pol (API, UDC in FLI) in bi lahko svoj glas oddali tudi Silvii Altran, ki pa je s svojim le-vosredinskim zavezništvom dosegla 39,87 odstotka glasov. Kandidatka Demokratske stranke bi seveda lahko računala na glasove iz levičarskih vrst: politično gibanje Levica ekologija in svoboda je zbralo 5,42 odstotka glasov, Komunistični protikapitali-stični blok pa 2,11 odstotka glasov. Lahko bi tudi prejela še 2,01 odstotka glasov, ki jih je zbrala lista Cittadini per Monfalcone, saj je le-ta sodelovala v večinski koaliciji dosedanjega župana Gianfranca Pizzolitta. Če seštejemo glasove omenjenih list - vendar z dodatkom dela glasov Tretjega pola -, bi tudi Altranova prišla v bližino 50 odstotkov konsenza. Izid torej ni vnaprej napovedan ob upoštevanju tudi dejstva, da odstotek teh, ki so v prvem krogu oddali svoj glas, se v nedeljo ali ponedeljek ne bo udeležil volitev.
»Rodila se je nova koalicija, neke vrste "laboratorij za Tržič", ki cilja na ponoven zagon razvoja,« je Anna Cisint izjavila na nedeljski predstavitvi volilne povezave z Blasigom. Dodala je: »Najin dogovor sloni na skupnem projektu za prihodnost Tržiča in nima nič opraviti s porazdeljevanjem stolčkov. Računava tudi na sinergijo z deželo.« Blasig pa je dejal: »Okrog sedem tisoč domačinov se ni udeležilo prvega kroga volitev. Tem pravim, naj nas preizkusijo za obdobje petih let.« Med skupnimi programskimi obvezami je tudi združitev občin Tržič, Ronke in Štarancan. »Predsednik deželne vlade Renzo Tondo in njegova večina sta se obvezala, da nas bosta
Anna Cisint
pri tem podpirala,« je zatrdil Blasig.
»Volilno zavezništvo pomeni ogoljufati volivce. Samo le-tem hočem biti zaveznica,« je komentirala Silvia Altran, ki je poudarila, da je ponosna nad svojo udeležbo v Pizzolit-tovi upravi, da pa je napočil čas za uresničevanje njenega volilnega programa, ki vsebuje pomembne novosti. Dodala je, da je pripravljena vzeti v poštev tudi pozitivne predloge drugih političnih sredin, zato da bo soočanje o potrebah mesta čim širše in županja vseh. »Kdor je oddal glas Blasigu, je verjel v trans-verzalnost njegovega predloga, sedaj pa lahko ugotovi, da je bilo nekaj drugega za bregom. Ker pa so Blasigove programske točke dobile podporo predsednika Tonda in ne samo Ljudstva svobode, to ne smejo biti samo volilni spoti, temveč obveze, ki jih je dežela sprejela do mesta. Kot županja bom zahtevala, da bodo udejanjene.«
tržič - Odziv na napovedi Fincantierija
»Načrt ladjedelniške družbe nesprejemljiv«
Deželni okoliš Ditenave bo iskal partnerstvo tudi s Slovenijo
Industrijski načrt, ki ga je družba Fincantieri predstavila včeraj v Rimu, je za sindikat kovinarjev FIOM nesprejemljiv, ker strukturalno zmanjšuje proizvodno zmogljivost italijanskega ladjedelništva. Načrt predvideva zaprtje proizvodnih obratov v krajih Sestri Levante in Castellamare di Stabia ter selitev obrata iz kraja Riva Trigoso v La Spezio, kar pomeni odslovitev 1.500 zaposlenih, ki jim gre dodati še skupno 1.150 uslužbencev iz ladjedelnic v krajih Muggiano, Marghera, Ancona, Tržič in Palermo, kjer nameravajo ukiniti gradnjo ladij. Sindikati FIM, FIOM in UILM se bodo sestali jutri z namenom, da se dogovorijo o protestni mobilizaciji. Industrijski plan je nesprejemljiv tudi za tržiškega tajnika SKP, Emiliana Zottija, ki pravi, da je ukinitev
1.500 delovnih mest dokaz, da družba sledi Marchionnejevemu modelu, ki sloni na povečanju proizvodnje za ceno poslabšanja delovnih razmer. Zotti še opozarja, da med triletnim zapiranjem ladjedelnice v kraju Sestri bodo del zaposlenih preselili v Tržič in Marghero, torej v več sto kilometrov oddaljena kraja.
Omembe je vredno tudi včerajšnje tržiško srečanje vodstva deželnega tehnološkega ladijskega okoliša Ditenave s sorodnimi strukturami iz Francije, in sicer iz Provanse, Bretanje in Normandije, s katerimi iščejo skupne poti do evropskih skladov. Glede tega je predsednik okoliša Ditenave, Livio Marchesini, napovedal, da iščejo še tretjega tujega partnerja in da so že stopili v stik z Avstrijo in Slovenijo.
gorica - Šest družin brez strehe nad glavo
Požar uničil palačo
Stanovalce je zbudil in rešil 24-letni Kristian Assi - Gasilci še preverjajo vzroke požara
V noči med soboto in nedeljo se je v Gorici vnel večji požar, ki je popolnoma uničil stanovanjski objekt, v katerem živi šest družin. Ogenj, ki je zajel streho palače v Ulici Mattioli št. 6, je okrog 4. ure zjutraj prvi zagledal mladenič, ki stanuje v bližnji ulici. 24-letni Kristian Assi, ki upravlja lokal Zenzero v Ulici Garibaldi, se je ravnokar vrnil domov z nočne zabave in se je odpravljal v posteljo; najprej je slišal čudno prasketanje, nato pa je skozi okno svoje sobe opazil oranžno luč. Ko je ugotovil, da se s strehe stanovanjske palače dvigajo visoki plameni in gost dim, je takoj poklical karabi-njerje in gasilce ter tekel na ulico, s tem pa je verjetno rešil nekaj življenj.
Z vpitjem in pritiskanjem na hišne zvonce je zbudil vse družine, ki stanujejo v bloku. Stanovalci so pobegnili iz svojih domov in se zbrali na cesti, medtem je na kraj prišlo več gasilskih vozil. Ogenj so pogasili v nekaj urah, v nedeljo in včeraj pa so na kraju še vedno izvajali razna preverjanja. Gasilci se
o vzroku požara še niso izrekli, možno pa je, da se je ogenj na strehi, ki so jo ravnokar popravljali, vnel spontano. Na to možnost sicer nekoliko skeptično gledajo predstavniki podjetja, ki je popravljalo streho.
Požar in velika količina vode, s katero so gasilci pogasili ogenj, sta ustva-
rila veliko škodo, zato se stanovalci zaenkrat ne morejo vrniti domov. Kljub temu so lahko hvaležni 24-letnemu Assi-ju, ki jih je rešil pred hujšim. »Stanovalce, ki sem jih prebudil, sem moral prepričevati, da se ne hecam. Bal sem se, da bi ogenj zajel tudi bližnje skladišče jeklenk,« je povedal Kristian Assi. (Ale)
Gasilci na delu v Ulici Mattioli (desno), uničena streha stanovanjskega bloka (spodaj)

X r > i * ', v v ■. v \ \ ■
« Ü v
■.._

Torek, 24. maja 2011
APrimorski
~	dnevnik
doberdob
Na obisku predsednik madžarskega parlamenta
Predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Kover bo jutri popoldne obiskal madžarsko kapelico pri Vižin-tinih in doberdobsko županstvo. Delegacijo, ki jo bodo ob njem sestavljali Laszlo Kiss-Rigo (katoliški nadškof iz mesta Szeged Csanad), Geza Erdelyi (škof reformirane luteranske cerkve), Zoltan Lomnizi (bivši predsednik vrhovnega sodišča) in Miklos Szunai (generalni sekretar madžarskega sveta za človekovo dostojanstvo), je v Doberdob povabila občinska uprava v okviru že ustaljenega sodelovanja in prijateljskih odnosov, ki jih goji z Madžarsko. Delegaciji se bo morda pridružil tudi eden od treh podpredsednikov slovenskega državnega zbora.
»Obisk bo dobra priložnost, da se pogovorimo o možnostih dodatnega ovrednotenja spomenikov prve svetovne vojne, ki so prisotni v naši občini, v kulturno-zgodovinskem ključu. Preverili bomo tudi možnost, da bi pri Vi-žintinih ali v okolici prišlo do ustanovitve manjšega muzeja, ki bi obiskovalcem predstavil potek prve svetovne vojne na našem območju,« je povedal župan občine Doberdob Paolo Vizintin, ki je spomnil, da je decembra lani na obisk prišel tudi eden izmed podpredsednikov Evropskega parlamenta Laszlo T\u0151kes, ki ga je ob msgr. Kiss-Ri-gi in Lomniziju spremljal madžarski režiser in filmski producent Zoltan Des-zy. »Med takratnim obiskom smo se pogovarjali o predlogu, da bi madžarska kapelica pri Vižintinih bila razglašena za mednarodni spomenik prijateljstva in miru,« je poudaril župan Vizintin, ki upa, da bo ta ideja uresničena.
Jutrišnji obisk bo potekal v popoldanskih urah. Delegacija bo kapelico, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili madžarski vojaki, obiskala okrog 15. ure, sledilo pa bo srečanje na doberd-obskem županstvu.
Pietro Pipi tajnik radikalcev
Pietro Pipi je bil izvoljen za tajnika goriškega združenja radikalcev Traspa-renza e partecipazione. Njegovo resolucijo je podprla večina predstavnikov združenja. Kljub temu da ni prišlo do predvolilne naveze, je udeležence kongresa pozdravil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Ob njem je bil goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani, kar je po mnenju radikalcev pomemben politični podatek, čeprav ne namiguje na noben politični dogovor.
Prispevki za sanacijo
Občina Turjak je pred časom objavila razpis za dodeljevanje prispevkov občanom, ki nameravajo poskrbeti za sanacijo azbestnih kritin na svojih garažah in skladiščih. Prednost bodo imele družine, ki morajo odstraniti večjo količino materiala. Prispevki bodo znašali največ 600 evrov, prošnje bodo zbirali do 31. maja.
Brez ambulantnih storitev
Goriško zdravstveno podjetje sporoča, da 26. maja operativna enota za otorinola-ringologijo v Gorici ne bo zagotavljala ambulantnih storitev. Osebje se bo namreč udeležilo kongresa Italijanske družbe za otorinolaringologijo, ki bo potekala v Vidmu do 28. maja.
Zaključek projekta o vodi
Danes se bo v deželnem avditoriju v Gorici zaključil projekt o vodi, pri katerem so sodelovale številne šole. Med 9. in 11. uro bodo svoje izdelke predstavili otroci Večstopenjskih šol, nato pa bodo na vrsti višješolci.
20 Torek, 24. maja 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠTANDREŽ - V organizaciji prosvetnega društva
Vaški praznik z otroškim utripom
Ob koncu tedna bo spet praznično - Na ogled Bressanovi posnetki Islandije
Milan Bressan ob posnetku z Islandije (levo), osnovnošolci med predstavo o pikapolonici (spodaj)
vip, bumbaca
Minuli konec tedna je Goriško popestril tradicionalni Praznik špargljev, ki ga prireja Prosvetno društvo Štandrež. Z otroško radoživostjo je bil prežet nedeljski večer med lipami v župnijskem parku, kjer se je zbrala številna publika. Za uvod je zapel cerkveni mladinski zbor Štandrež, v nadaljevanju pa so se z bogatim programom
izkazali osnovnošolci. Najprej so otroci s plesom uprizorili zgodbico o poredni pikapolonici, nato so učenci četrtega razreda zaplesali po ritmih hip-hop glasbe, na vrsti je še bila predstava o štandreški preteklosti, med eno točko in drugo pa so nastopili s kratkimi spoti na temo tega, kar ponuja Štandrež, v duhovitih verzih so se
tako znašli vaška gostilna, banki, frizerka, mesar, mehanik koles, Juventina in bali-narji, market itd. Pred koncem so izrekli zahvalo vsem tem, ki so priskočili šoli na pomoč pri zgledno pripravljenem programu. Na vrsti je bil ples z ansamblom Hram, ki pa so ga morali kmalu prekiniti zaradi dežja, ki ni prizanesel veselo razpoloženim ljudem. Praznik špargljev se bo vsekakor nadaljeval v soboto in nedeljo.
Resnici na ljubo se je štandreški praznik začel že v soboto z odprtjem razstave fotografij Milana Bressana. Kot je uvodoma povedal predsednik Prosvetnega društva Štandrež, Marko Brajnik, je že običaj, da v okviru prazničnega dogajanja pripravijo v vasi razstavo domačega ustvarjalca. Izbira je letos padla na Bressana, ki se že vsaj tri desetletja ukvarja s fotografijo in je član kluba Centro fotografico isontino. V prostorih župnijskega doma v Štandrežu se Bressan predstavlja z razstavo na temo »Barve Islandije«. Z dvema skladbama je sobotni dogodek oplemenitil mladi harmonikar Jure Bužinel, gojenec centra Emil Komel iz Gorice, kratek opis Islandije pa sta v slovenščini in italijanščini podali članici štan-dreškega društva Vanja in Daniela. O Bres-sanovem pristopu do fotografije in njegovih slikovitih posnetkih Islandije je spregovoril goriški kulturni in družbeni delavec Vili Prinčič. Poleg stoterih zanimivosti te nenavadne dežele, ki jih je ujel Bressanov objektiv, je Prinčič izpostavil pozornost, ki jo fotograf namenja iskanju značilnih motivov, zato da jih ovekoveči. Pred njegovimi fotografijami - je še opozoril Prinčič - se nam oči spočijejo na prelepih pašnikih, na modri jezerski vodi, na priobalnih valovih, na veličastnih slapovih, na izbruhih gejzirjev in neobičajnih oblikah vulkanskih formacij, ki štrlijo iz vode in iz puste pokrajine z vsemi barvnimi odtenki. V svoji prostranosti je islandska pokrajina veličanska ter zbuja občutek majhnosti in izgubljenosti. Kakih 40 posnetkov velikega formata razkriva umetniško žilico Bressana, ki je Islandijo upodobil z izjemnim smislom za iskanje pravšnje motivike, fotografova odlika pa je še spretna in mirna roka, je zaključil Prinčič. Razstava bo na ogled do nedelje v dneh, ko bo v župnijskem parku pod lipami potekal Praznik šparglev.
PODGORA - Natečaj cerkvenega zborovskega petja
Števerjanci najboljši
Na drugem mestu Škofja Loka, na tretjem Brezovica - Prireditev odmevala v javnosti
Nabito polna podgorska cerkev je bila v nedeljo, 15. maja, prizorišče 6. natečaja cerkvenega zborovskega petja Bogomir in Mirko Špacapan. Po nagovorih Sabine Antoni, ki je pozdravila v imenu organizatorjev, in podgorskega župnika Josipa Ca-he, je Dario Bertinazzi, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov - s Prosvetnim društvom Podgora organizatorja dogodka -, poudaril neprecenljivo vrednost zborovskega tekmovanja.
Sledili so nastopi, ki so se zaključili z uvrstitvijo pevskega zbora iz Brezovice pri Ljubljani na 3. mesto, zbora iz Škofje Loke na 2. mestu in zbora iz Števerjana na 1. mesto; zaslužil si ga je z najzahtevnejšim programom. Omenjenim se je pridružil še
zbor iz Velenja, ki ga je nagradilo občinstvo. Tudi zbori iz Šempetra, Deskel, župnije Trnovo iz Ljubljane in Železne Kaple na Koroškem so zavzeto izvedli svoj program, vendar z vidika obvladovanja temeljnih glasbenih prvin niso ujeli koraka z nagrajenimi zbori. Njihova navdušenost in veselje do petja pa nista ostali neopazni, kar je jamstvo za še nadaljnji obstoj pevskih skupin na cerkvenih korih. Vsi nastopajoči zbori so prejeli spominsko plaketo in knjižni dar, najbolje uvrščeni pa še denarno nagrado. Podelila jih je Manuela Quaranta Špacapan, Mirkova vdova, ki je v celoti prispevala v nagradni sklad in za plakete, za kar so ji organizatorji hvaležni.
Splošna ugotovitev je bila, da je z iz-
Zmagoviti števerjanski zbor
foto zcpz
vedbo organizacijsko zahtevnega tekmovanja uspel prirediteljem izjemen podvig, ki je imel velik odmev tudi v javnosti. Med gosti so sedeli novogoriški podžupan Tomaž Slokar, župan občine Šempeter-Vrtoj-ba Milan Turk, županja iz Števerjana Franka Padovan, deželni predsednik SSO Drago Štoka in predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj. Pozdrave so posredovali še visoki predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti Republike Slovenije ter dežele FJK in občine Gorica. Takšni dogodki, ki prispevajo tudi k druženju slovenskih manjšin z rojaki iz matične domovine, so spodbuda h gradnji enotnega slovenskega kulturnega prostora, poudarjajo pri goriškem Združenju cerkvenih pevskih zborov.
SOVODNJE - Koncertni večer
Malim pevcem so se pridružile še mamice
bAfcE S SI äEL
* ¿ 1 * M* i^f^fi&VÍ
Wí fon
* *
mm. •
. Ji


Otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje
foto vip
»Pridruži se nam, da lepši ustvarimo svet!« V tej misli, skorajda bi rekli pozivu, je zaobjeta vsa sporočilnost, ki so jo v pesmi naslovili na številno publiko člani otroškega pevskega zbora kulturnega društva So-vodnje na sobotnem koncertu v domačem Kulturnem domu. Šlo je za prisrčen pevski večer, ki ga je oblikovalo kakih 35 mladih pevcev pod vodstvom dinamične zborovodkinje Jane Drasič.
Uvodni nagovor je imel predsednik sovodenjskega društva, Erik Figelj, ki je izpostavil pomen otroškega petja in čestital zboru za doseženo drugo mesto na letošnji tekmovalni reviji Zlata grla. Petje je kulturno izročilo, ki so nam ga zapustili predniki, zato nadaljujmo s pevsko tradicijo, ki je globoko zakoreninjena v slovenskem narodu, je še povedal Erik Figelj.
Sledil je dobro uro dolg nastop mladih pevcev, ki so za zaključni nastop v sezoni pripravili bogat in tudi zahteven program. Najprej so otroci zapeli skupaj, v nadaljevanju pa so na oder stopili ločeno, najprej najmlajši (od prvega do tretjega razreza osnovne šole), nato pa še starejša skupina (iz četrtega in petega razreda). Posamezne skladbe sta na klavir spremljali sestri Erika in Gaja Tom-
sič, nastopajoči pa so si pomagali tudi z raznimi glasbenimi pripomočki (mala tolkala, ropotuljice, strgala itd). Publika je z navdušenjem spremljala nastop in uživala ob lepih otroških napevih iz bogate slovenske glasbene zakladnice. Poslušalci so tako zaploskali oslu in kukavici, kači in žirafi, kokošji koračnici s kokodakanjem in kikirikanjem, pa še Kekčevi pesmi, venčku narodnih in Krojačku hlačku. Vžgala je tudi pesem v angleščini »Down by the riverside«. Pravo presenečenje na večeru pa je nedvomno bil nastop mam, ki so skupaj s svojimi »malimi sončki«, kot pravi ena izmed odpetih pesmi, zapele dve zaključni skladbi, tudi tisto, ki poziva avtomobiliste, naj bodo v bližini šol še posebno pazljivi. Pred zaključkom večera je bilo še napovedano, da bodo naslednje leto na odru nastopili tudi očetje mladih pevcev.
Program je z zvrhano mero simpatije vodila mlada Romina Cijan, ki je ob napovedovanju pokazala tudi igralski talent. Za vloženi napor in potrpežljivost, ki jo vodenje otroškega pevskega zbora zahteva, so se starši zahvalili Jani Drasič, ki je otroke in njihove starše pozvala, naj vztrajajo s petjem, ki je ena od najbolj plemenitih oblik izražanja narodne, pa tudi osebne kulture. (vip)
ŠEMPETER - TV Primorka
Deset mesecev brez honorarja
Zaposleni na lokalni televizijski postaji TV Primorka pet mesecev niso dobili plač, honorarni sodelavci pa med pet in deset mesecev niso dobili honorarja. Zato so zaposleni začeli s popolno stavko, honorarni sodelavci pa so prekinili z delom. »Dokler se naše stavkovne zahteve ne izpolnijo - zahtevamo izplačano vsaj prvo zaostalo plačo oz. honorar ter pojasnilo, kako bo z izplačili v bodoče -, ne bomo začeli delati,« sporočajo stavkajoči. Do nadaljnjega se bodo na sporedu TV Primorka predvajale le oglasne vsebine.
Direktorica Nataša Nardin zagotavlja, da poskusi sanacije potekajo, odkar so se začele pojavljati težave. Med rešitvami navaja dokapitalizacijo, priložnost vidi tudi v novem zakonu o medijih, ki predvideva koncesije za medij, kot je TV Primorka, to bi jim prineslo določen odstotek zagotovljenih državnih sredstev, a zakon še ni sprejet. Če se bo stavka nadaljevala in ne bo programa, lahko TV Primorka izgubi tudi status posebnega lokalnega pomena.
Poleg direktorice so na TV Primorki zaposleni še trije, enemu zaposlenemu pa že teče odpovedni rok. Program je ustvarjalo še okrog deset »ho-norarcev«, med njimi novinarji, snemalci, grafiki, tržniki ... Zaposleni so že pred štirinajstimi dnevi vodstvu podjetja napovedali stavko, a so na sestanku, ki je sledil čez nekaj dni, v dogovoru z direktorico nadaljevali s pripravo nekaterih oddaj v upanju, da bo vodstvo v tednu dni izpolnilo stavkovne zahteve. Ker nobena od zahtev ni bila izpolnjena, so začeli s popolno stavko.
Nardinova pojasnjuje, da je težko odgovoriti na vprašanje, kdaj bi se lahko začel postopek dokapitalizacije. »Gre za projekt, ki se pripravlja v zadnjih mesecih. Koliko hitro se bo lahko dokapitali-zacija izvedla, ni odvisno od mene,« dodaja direktorica, ki pa še ne želi govoriti o tem, iz katerega naslova se dokapitali-zacije nadejajo. Da bi dorekli nadaljnji potek stavke, so se vodstvo podjetja in zaposleni včeraj znova sestali. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 24. maja 2011
21
eSTORIA - Zaključno srečanje z Dariom Fojem pritegnilo vsaj dva tisoč ljudi
»Mladi si želijo sprememb, zgledujmo se po njih«
Nobelov nagrajenec podaril mestu spektakel in povabil na oder skupino študentov
m
»V svetu se dogaja nekaj izrednega. V teh dneh smo videli, kako so mladi v Španiji šli na ulice, protesti se širijo tudi na Bližnjem vzhodu in v italijanskih mestih. Mladina ne kriči nasilnih sloganov, želi si le sprememb v odnosih. To, kar hoče, je pravica do izražanja. Le s komunikacijo, plemenitostjo, zanosom in jasnimi idejami o tem, kar je vredno in kaj ni, je mogoče spremeniti svet. Mladi so naveličani družbe, ki nas prepričuje, da moramo izstopati za vsako ceno, tudi s tem, da se pustimo podkupiti. Zgledujmo se po njih.«
S svojim zaupanjem v mlajše generacije, pomen kulture in moč miroljubja je nobelov nagrajenec Dario Fo navdušil množico, ki se je v nedeljo popoldne zbrala v Ljudskem vrtu v Gorici, da bi mu prisluhnila. Organizatorji zgodovinskega festivala eStoria, ki je tudi letos zadel v polno, bi si s težavo lahko zamislili sijajnejši zaključek tridnevne prireditve: šotor Erodoto je pokal po šivih kot še nikoli prej, saj se je v njem (in okrog njega) zbralo kakih 2.000 ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Mnogi so sedli kar na tla, drugi so dogodek spremljali stoje, nihče pa se ni skesal, saj je 85-letni mladenič prav vse prevzel s svojo energijo, znanjem in jasnovidnostjo. Srečanje, ki so si ga organizatorji zamislili kot pogovor o miru med Fojem, psihologom in novinarjem Massimom Cir-rijem ter zgodovinarko Chiaro Frugoni, se
Dario Fo na odru (levo) in množica ljudi, kakršne goriški festival pred tem še ni bil deležen (zgoraj)
bumbaca
je spremenilo v pravi gledališki spektakel. Fo je namreč postregel z zgodbo »ll tumulto di Bologna«, ki je bila vključena tudi v njegovo igro »Fabulazzo osceno«. Gre za pozabljeno zgodbo o bolonjskem uporu iz leta 1334, ki jo je neznan avtor opisal v knjigi »Vita di Cola Di Rienzo«. Fo je s pomočjo narečja in mimike popeljal goriško publiko v 14. stoletje, ko je revno bolonjsko prebivalstvo premagalo papeške vojake in duhovščino, ki so se po izgubljeni bitki z mestom Ferrara zaprli v trdnjavo. Ker niso imeli drugega, so na katapulte naložili iztrebke, s katerimi so prisilili vojake in visoko duhovščino k vdaji. »Kdor je vedno prepričan v zmago, se bridko moti: na vse se prej ali slej lahko usuje drek,« je bil pristen Fo.
Še prej je Frugonijeva spregovorila o pojmovanju miru v srednjem veku in nauku sv. Frančiška, Cirri pa povabil Foja, naj opiše odnos med kulturo in mirom. Odgovor je slavni dramatik, režiser in igralec poiskal v antiki. »V Atenah in drugih grških mestih so v 4. in 5. stoletju pred Kristusom živeli pisatelji, pesniki, filozofi, umetniki in arhitekti, pa tudi prebivalstvo, ki je njihovo delo znalo ceniti. Samo v enem mestu ni bilo vsega tega: v Šparti niso gojili umetnosti in glasbe, pač pa so se urili le v vojaških spretnostih. Kakšen je bil rezultat? Če danes greste v Grčijo in vprašate, kje je bila Šparta, boste dobili negotove odgovore, saj niso Špar-
Umetniško posvetilo
bumbaca
Fo se pogovarja z mladimi
bumbaca
tanci pustili za sabo ničesar. Niti grobov niso našli. Nasilje in vojna prinašata s seboj le pozabo: nesrečno je mesto, ki potrebuje heroje,« je opomnil nobelov nagrajenec. Fo je pohvalil organizatorje festivala, ker je prepričan, da »obstaja velika potreba po takih kulturnih pobudah«, občinstvo pa je presenetil tudi s tem, da je na oder povabil skupino mladih, ki so nanj naslovili posnetek in ga povabili k izmenjavi mnenj o pomenu svobode, spoštovanja in znanja.
Fo je v dopoldanskih urah srečal novinarje, katerim je podal svoj pogled na aktualne politične teme, kot so volitve v Milanu in upad priljubljenosti Silvia Berlus-conija. »Ko ga ljudje vidijo, zamenjajo televizijski kanal. To je lepo znamenje: včasih se tudi ovce razjezijo,« je povedal Fo, ki meni, da so slabi rezultati Ljudstva svobode na zadnjih volitvah dokaz, da prihaja v
Italiji do »ponovnega odkritja dostojanstva«. Fo je dalje govoril o gledališču in osebnih spominih. »Gorica me spominja na mojega očeta, ki je bil v tem mestu med prvo svetovno vojno. Še imam pred očmi trenutek, ko sem ga prvič videl jokati. Bilo je meseca maja. V solzah mi je pripovedoval o grozotah, ki jih je videl na Krasu, o obgalvlje-nem prijatelju, razdejanih ostankih kapetana in truplih ostalih bratov, ki so bili razpršeni v strelskem jarku,« je povedal Fo, ki se je spomnil tudi časa, ko je s svojimi sodelavci nastopal v tržaški norišnici. Tja ga je povabil Franco Basaglia, s katerim je imel zelo globok odnos: »Ob njem sem bil tudi zadnjo noč, dokler ni umrl. Od takrat ne kadim več, čeprav ni imelo kajenje nobene veze z njim. Enostavno se mi je zdelo, da moram nekaj narediti proti smrti.«
Aleksija Ambrosi
eSTORIA
Prihodnje leto ob robu festivala še sejem knjig
Organizatorji goriškega festivala zgodovine eStoria, ki se je zaključil z nedeljskim nastopom Daria Foja, so upravičeno zadovoljni. Ob rekordni množici, ki se je udeležila srečanja z Nobelovim nagrajencem, se je namreč veliko obiskovalcev udeležilo tudi ostalih dogodkov, ki so od petka do nedelje potekali v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Šotore Erodoto, Clio in Apih, postojanko Radia1 RAI, šotore s knjigami in prizorišča razstav je v treh dneh obiskalo na tisoče ljudi, kot običajno pa so vse sedeže razprodali tudi na eStoriabusih, s katerimi so priredili kar štiri ekskurzije. Naj k temu le pripišemo, da v primerjavi z lanskim letom in glede na pričakovanja knjigarnarjev so šle knjige letos nekoliko slabše v prodajo.
O kakovostnem programu, ki je obsegal okrog 60 dogodkov, o festivalskem vzdušju in gostoljubju so se pohvalno izrazili tudi mnogi ugledni gostje, ki so se letos prvič udeležili tridnevne goriške prireditve. Vladimir Tolstoj, Catherine Rommel, Daniel Goldhagen, Azar Gat, Nikolaj Lilin, Arkadij Babčenko in sam Dario Fo so organizatorjem čestitali za mednarodni festival, o katerem so obširno poročali tudi vsedržavni italijanski časopisi in predvsem Radio1 RAI, ki je spremljal program z oddajami v živo pod vodstvom Enrice Bonaccorti, Federica Pietranere in Sandra Capitanija.
»Sedmi festival je bil poln uspehov, kljub temu, da je bila bila njegova izvedba do pred nekaj meseci pod vprašajem zaradi pomanjkanja zagotovil v zvezi s prispevki,« sta povedala voditelja festivala Adriano in Federico Ossola, ki sta se zahvalila Fundaciji Goriške hranilnice, banki Friuladria, goriški občini, Trgovinski zbornici, deželi FJK in zvezi Ascom, ki so podprle organizacijo mednarodne prireditve. Čeprav se je festival komaj zaključil, predstavniki združenja eStoria že razmišljajo o prihodnjem letu. »Na festivala prihodnjega leta bi lahko potencirali šotor s knjigami Biblioten-da, ki bi se lahko spremenil v pravi sejem zgodovinske knjige. Ta pobuda bi lahko prispevala k dodatni rasti prireditve,« sta še povedala brata Ossola. Zamisel se zdi zanimiva tudi županu Ettoreju Romoliju, ki je predlagal, naj se sejem zgodovinskih knjig priredi na goriškem sejemskem razstavišču v Ulici Barca.
Adriano Ossola
Verdijev Korzo bo od danes enosmeren	bumbaca
GORICA
Ponovna zapora na Korzu Verdi
Z zaključkom festivala eStoria so včeraj spet odprli prometu odsek Verdijevega korza pred Ljudskim vrtom, od danes dalje pa čakajo goriške voznike nove nevšečnosti. Občina je napovedala, da se bo začela obnova Verdijevega korza, zaradi katere bo promet oviran kar nekaj mesecev. Gradbišče bo najprej zasedlo odsek med poslopjem goriške posojilnice in Ulico Petrarca, na katerem bo začasno uveden enosmerni promet. Voziti bo mogoče v smeri od križišča z Ulico Diaz proti ljudskem vrtu. Obnavljanje te strani Korza Verdi naj bi se zaključilo pred koncem oktobra, nato pa bo na vrsti še druga stran. Prihodnjo pomlad se bo gradbišče selilo v smeri proti severu, saj bo takrat na vrsti obnova še enega dela Korza.
GORICA - Na festivalu eStoria dogodek v režiji Združenja Isonzo Soča
Goriška kot »Far East«
Giulia Candussi je razlagala, kako je v Veliki Britaniji, ki meji zgolj na morje, težko razumeti goriške obmejne izkušnje
V okvir festivalskih dogajanj v Ljudskem vrtu se je v nedeljo vključila predstavitev knjige fotografij z naslovom »Far East«. Potekala je v in okrog uti-ce v režiji Združenja prijateljev časopisa Isonzo Soča, ki je razstavilo svojo 90. številko, zraven pa vrsto arhivskih številk in poleg njih nekaj knjig, ki so jih napisali uredniki in sodelavci - Dario Stasi, Diego Kuzmin in Pino Ieussig.
Knjigo »Far East« je izdala absolventka na Westminstrski univerzi Giulia Candussi in je pravzaprav njena magistrska naloga, ki jo je zagovarjala ob zaključku študija v Londonu. Napisana je v angleščini razen predgovora, ki je v treh jezikih - angleščini, italijanščini in slovenščini. Zanj je poskrbel Aldo Rupel, ki je na Korzu o knjigi tudi spregovoril za takšno priložnost presenetljivemu številu štiridesetih poslušalcev; med njimi je bil tudi župan Ettore Romoli. Za Ruplom je o svoji izkušnji z novinarsko fotografijo - za to namreč gre - govorila tudi avtorica, ki je poskušala obrazložiti prisotnim »obmejnim dvoživkam«, kako je v Veliki Britaniji, ki meji zgolj na morje, težko razumeti goriške obmejne izkušnje, s katerimi se je, čeprav še zelo mlada, Candussijeva soočala, obogatena z dejstvom, da se je rodila in živela na koncu Škabrijelove ulice.
Giulia Candussi in Aldo Rupel na predstavitvi knjige fotografij, ki je nastala kot magistrska naloga na Westminstrski univerzi v Londonu
bumbaca

r isB^
VF
22
Torek, 24. maja 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Nov dosežek podjetja Gostol-Gopan
Peč velikanka
Na Norveško bo potovala sedem noči - Zmogla bo speči 30 ton kruha na dan
Sedem noči bo na Norveško potoval nov dosežek novogoriškega podjetja Gostol-Gopan, ki je posebnost tako po merah kot po »vsebini«. Gre za prvo peč nove generacije »tunelskih« ci-klotermičnih peči, ki so jo razvili v raziskovalnem centru omenjenega podjetja, zaradi izrednih dimenzij - dolga je skoraj 20 metrov, široka 3 in visoka skoraj 4 metre, težka pa 33 ton - pa bo prevoz po regionalnih cestah vse do Norveške potekal s policijskim spremstvom in le ponoči. Peč, ki je na pot krenila v ponedeljek zvečer, bodo kupcem dostavili v enem kosu, zmogla bo speči 30 ton kruha na dan.
»Razvoj nove generacije peči je trajal dve leti in je v celoti potekal na podjetju Gostol-Gopan. Glaven poudarek pri razvoju te peči je bil na prihranku termične in električne energije. Poleg tega nam je bil pomemben prihranek časa na montaži, konstrukcija peči namreč omogoča, da jo v enem kosu, že v celoti zmontirano, peljemo h kupcu. Je tudi bistveno nižja od "starejše" generacije tovrstnih peči in tako prihrani precej prostora v pekarni. Je bolj prilagodljiva, na njej se lahko peče vse vrste kruha in drugo pekarsko pecivo, tudi piškote,« pojasnjuje Matej Petrič, direktor raziskovalno razvojnega centra omenjenega podjetja. Z novo generacijo peči v Gostol-Gopanu, podjetju, ki je največji proizvajalec pekarske opreme v Sloveniji, ciljajo na zahtevnejše trge zahodne Evrope, kjer računajo, da se jim bo prav zato povečala prodaja. Sicer pa je izdelek, ki so ga prodali na zahtevnem norveškem trgu, plod znanja strokov-
20 metrov dolga, 3 metre široka, 4 metre visoka in 33 ton težka peč foto k.m.
njakov s področja strojništva, informatike, živilske tehnologije in elektro področja, izdelan je na zahtevo stranke in popolnoma avtomatiziran. V podjetju so doslej že imeli izkušnje s prevozi velikih dimenzij, tokratni pa prekaša vse dosedanje. Večji del poti bo po cestah, na Danskem pa se bo tovor vkrcal na trajekt do Norveške.
»Lansko poslovanje celotne skupine je bilo pozitivno, kar nas navdaja z optimizmom, prva četrtina letošnjega leta je tudi solidna. Je pa vedno prisotna borba za nove projekte, čutimo, da se trg še ni popolnoma pobral. Cena denarja se povečuje, tudi cene dolo-
čenih surovin pri naših kupcih - od moke, sladkorja, energije - vplivajo na to, da se nam zaključevanje nekaterih poslov podaljšuje, tako da bo v drugem polletju še veliko dela pred nami,« pojasnjuje Tadej Vidic, direktor družbe Gostol-Gopan, ki je lani na ravni skupine realizirala 16 milijonov evrov in ustvarila konsolidiran dobiček nekaj čez 40.000 evrov. »To je v primerjavi z izgubo v predhodnem letu dober dosežek. Delo je trenutno v polnem zagonu, zaposlenih je 170, njihovo število pa bomo prilagajali glede na obseg in dinamiko projektov, ki jih bomo pridobivali,« zaključuje Vidic. (km)
CI3 Lekarne
M Koncerti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
Gledališče
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
soboto, 28. maja, ob 20.45 v organizaciji goriškega združenja Pro loco in gledališke skupine Attori senza con-fini komedija »Mi consenta il rad-doppio«; vstop s prostovoljnimi prispevki.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 25., 26., 27. in 28. maja ob 20. uri (Dimitrije Vojnov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
Q Kino
■
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«.
Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D).
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Tournée«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Red«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Angele et Tony«.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 24. maja, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici klavirski recital mlade glasbenice Mete Fajdiga. V programu Mozart, Schubert, Škerjanc, Skrjabin in Chopin; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturno-zgo-dovinskega bisera.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v petek, 27. maja, ob 21. uri v občinski dvorani v Krminu bodo nastopili pianisti centra Komel z glasbenim po-klonom Franzu Lisztu; vstop prost.
H Šolske vesti
POLETJE ZA MLADE (14 - 18 LET) -JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2), italijanščina (A2, B1). Termini: od 4. do 15.7.; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu.
POLETJE ZA MLADE (14 - 18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15.7; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od
3 do 4; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adformandum.eu.
INTENZIVNI TEČAJ ROBOTIKE prireja ZSKD in je namenjen mladim od 14. leta dalje, ki bi se radi seznanili z zanimivim svetom robotike in informatike. Vodja delavnice, ki bo v nedeljo, 29. maja, in nedeljo, 5 junija, od 9.30 do 12.30 in od 14. do 17. ure v KB centru na Korzu Verdi, 51 v Gorici, bo univerzitetni študent Aljaž Srebrnič; informacije po tel. 327-0340677.
MLADINSKI DOM vabi mlade iz srednje šole na: pripravo na malo maturo od 6. do 10. junija; Izzive 2011 - poletne dejavnosti od 13. do 24. junija; zeleni teden od 24. do 29. junija; pripravo na vstop v srednjo šolo od 5. do 9. septembra; vpis k pošolskemu pouku
2011/12 (predvpis); informacije in vpis do 31. maja (50% popust na letni vpisnini), ulica Don Bosco 60, tel. 0481546549, 0481-536455 ali 328-3155040.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija.
M Izleti
KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO organizira v nedeljo, 19. junija, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk; informacije po tel. 0481-482015 ali 0481-776123.
KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da bo za izlet v Marke od 2. do 4. junija avtobus odpotoval ob 6.40 iz Štivana s postanki ob 6.45 v Jam-ljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.10 v Doberdobu pri spomeniku in ob 7.20 v Ronkah pred picerijo Al gambero. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš).
KSD KRAS DOL-POLJANE obvešča udeležence izleta v »Kekčevo deželo in ne samo...«, da bo odhod s Palkiš-ča v soboto, 28. maja, ob 9. uri, vrnitev je previdena okrog 22. ure.Na razpolago so se 4 prostori, zato lahko in-teresanti poklicejo na tel. 3383176605 Katjuša
SPDG obvešča, da bo avtobus za nedeljo, 29. maja, za Bolco odpeljal ob 7. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Na razpolago je še nekaj prostih mest; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, vpisane za izlet v Orlovo gnezdo, naj poravnajo preostali znesek v sredo, 1. junija, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int.; informacije po tel. 0481-390688 ali 3496708562.
ajdovščina
Spazzapanova soba v Pilonovi galeriji
Ob prisotnosti slovenske ministrice za kulturo Majde Širca bo danes ob 18. uri v ajdovski Pilonovi galeriji slovesno odprtje Spazza-panove sobe v Pilonovi stalni zbirki. V Pilonovi galeriji so namreč pridobili pomembno donacijo, sedem slik primorskega rojaka Lojzeta Spazzapana. Ob tej priložnosti bo na sedemdesetih straneh izšel dvojezičen, slovensko-italijan-ski katalog z razpravo Irene Mislej in dokumentacijo pridobljenih umetnin in pisnih virov.
»Donacija omogoča dober pregled celotnega Spazzapanove-ga opusa. Gospa Nuša, rojena La-pajne, hčerka slikarja Lojzeta Spaz-zapana, se je ob vrnitvi v Ljubljano iz Trsta odločila, da nameni Pi-lonovi galeriji v Ajdovščini sedem slik svojega očeta, ki pokrivajo v idealnem loku leta, ki jih je preživel v Torinu, mestu, ki mu je ponudilo zatočišče. S tem je pomembno prispevala k boljšemu poznavanju Spazzapanovega opusa po odhodu iz Gorice - to je iz domačih krajev - v svet v času fašizma. V katalogu objavljamo ne le informacije o podarjenih delih, ampak tudi prvič predstavljamo javnosti dokumentacijo, ki nam je bila izročena, in tudi listine in tekste iz lastnega arhiva, vse z namenom, da bi na Slovenskem - ne le v strokovni javnosti -, oživel spomin na imenitnega umetnika in pokončnega človeka,« sporočajo iz Pilonove galerije. (km)
□ Obvestila
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011
v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 335-5952551.
MESTNA OBČINA NOVA GORICA pripravlja tradicionalno prireditev »Utrinki v kozarcu 2011«, ki bo v začetku avgusta 2011. Letošnjo prireditev bodo popestrili z razstavo fotografij na temo prireditve, utrinki iz življenja (vse, kar nas veseli, bogati, druži in odpira pot naprej). V ta namen organizara občina s Foto klubom Nova Gorica natečaj »Utrinki 2011« za amaterske in profesionalne fotografe, ki lahko pošljejo svoja dela do 23. junija na naslov Foto klub Nova Gorica, p.p. 290, 5001 Nova Gorica s pripisom »Utrinki 2011«.
SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-let-nikov; informacije po tel. 3290913340 (Maja).
OK VAL prireja zaključni nastop štan-dreških skupin otroške telovadbe in miniodbojke v torek, 31. maja, ob 16.45 v telovadnici v Štandrežu.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike - D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja.
ZGODOVINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaradi posodobitve skladiščnih prostorov zaprti do 6. junija.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah.
H Prireditve
TRETJE SREČANJE »PREMISLITI JUGOSLAVIJO« bo danes, 24. maja, ob 20.30 v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Glavna govornika bosta Jurij Paljk in Damjan Paulin, povezovala bo Maja Humar.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 24. maja, ob 17. uri predstavitev publikacije »Un patrimonio per la citta. I beni restaurati del monastero di Sant'Orsola di Gorizia«, ki jo je pripravil Luca Geroni.
OKROGLA MIZA »EN PROSTOR, ENA PRIHODNOST« bo v sredo, 25. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ulica Brass 20; v okviru projekta Delo 2020 po različnih krajih Slovenije jo organizira dnevnik Delo. Gostje bodo Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Danijel Božič, župan občine Komen, Boris Peric, predsednik družbe KB 1909, Dušan Udovič, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, Igor Gabrovec, deželni svetnik FJK, Igor Kocjančič, deželni svetnik FJK, in Živa Gruden, ravnateljica dvojezične šole v Špetru. Uvodna nagovora bosta imela predsednik uprave medijske družbe Delo, Jurij Giacomelli, in odgovorna urednica časnika Delo, Romana Dobnikar Šeruga, izhodišča v razpravo bo podal Delov dopisnik iz Rima Tone Hočevar, ki bo razpravo tudi povezoval.
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podturnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. V četrtek, 26. maja, ob 18. uri v Hiši As-coli v Gorici bo Donata Degrassi govorila o knjigi »I caratteri originali del-la storia rurale francese« Marcha Blocha in jo bo primerjala s knjigo »Storia del paesaggio agrario italiano« Emilia Serenija.
V	KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA V SOLKANU bo v četrtek, 26. maja, ob 20. uri literarni četrtek pod zvezdami s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom na temo vloge poezije nekoč in danes.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.).
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v nedeljo, 5. junija, zaključek ve-roučnega leta in Dan družine: ob 10. uri maša, na kateri bodo sodelovali prvoobhajanci s prošnjami in zahvalami, ostali otroci pa s petjem: ob 11. uri v domu F. Močnika bo lutkovna predstava »Štirje fantje muzikantje«, v izvedbi članov birmanske skupine O'Klapa. Delo je napisal letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, ki bo tudi prisoten, sledila bosta skupno kosilo in družabnost.
Mali oglasi
PRODAJAM črno vino v Doberdobu;
tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Mirella Borg-heresi vd. Filiput v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 10.30, Alba Zanetti vd. Plahuta iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.30, Emma Stoppari vd. Pasquali iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 9.30, Giulia Pe-trichiutto vd. Turco (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V REDIPULJI: 11.00, Anna Comelli vd. Zorzenon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu.
DANES V RONKAH: 9.00, Angelo Peric (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 10.00, Luca Russo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališ-
/
SVET
Torek, 24. maja 2011
23
španija - Skoraj po vsej državi jih je prehitela Ljudska stranka (PP)
Lokalne volitve hud udarec za Zapaterove socialiste
Socialisti iščejo novega voditelja - Volitve potekale v senci množičnih protestov mladih
MADRID - Socialisti španskega premiera Luisa Rodrigueza Zapatera so na nedeljskih lokalnih volitvah doživeli zgodovinski poraz, saj so s 27,8 odstotka glasov zabeležili najslabši rezultat v sodobni španski zgodovini. Zmagovalka volitev je konservativna Ljudska stranka (PP), ki je po 99,80 odstotka preštetih glasov prejela 34,54 odstotka glasov podpore.
Po izidih sodeč so Zapaterovi socialisti (PSOE) izgubili celo v mestih, kjer tradicionalno volijo njegovo stranko, med drugim v regiji Kastilja-La Mancha, Sevilli in Cordobi, glasove pa je tokrat tam osvojila opozicijska PP. Socialisti so izgubili v skoraj vseh glavnih mestih pokrajin, kjer so doslej imeli svoje župane. V Barceloni so županski stolček prvič po 32 letih osvojili katalonski nacionalisti (CiU).
Ljudska stranka Mariana Rajoyja je zmagala v skoraj vseh španskih regijah z izjemo Asturije in Navare, kjer so večino glasov pobrale regionalne stranke. V PP so volitve ocenili kot glasovanje o nezaupnici Zapateru in ga pozvali k odstopu. "Španija si ne more privoščiti, da bi izgubila še eno leto," je dejala generalna sekretarka PP Dolores de Cospedal.
"Izidi volitev kažejo, da je socialistična stranka jasno izgubila sedanje volitve. Doživeli smo velik poraz v primerjavi z izidi izpred štirih let," pa je po objavi rezultatov že v nedeljo zvečer dejal Zapatero, ki pa o predčasnih volitvah za zdaj ne razmišlja. Njegova vlada bo opravljala delo do konca mandata, da dokonča začete gospodarske reforme, je še dejal premier po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Zapatero je že predtem napovedal, da se na parlamentarnih volitvah leta 2012 ne bo več potegoval za ponovni, že tretji, premierski mandat. Socialisti, ki so se včeraj sešli na sestanku, na katerem so preučili izide volitev, so sporočili, da bodo v soboto sprožili proces iskanja novega vodje stranke, ki bo zamenjal Zapatera.
Med kandidati z največ možnosti za vodilni položaj v stranki naj bi bila notranji minister Alfredo Perez Rubal-caba in obrambna ministrica Carme Chacon. Namestnik generalnega sekretarja socialistov Jose Blanco je sicer po bolečem porazu poudaril, da sedaj ni čas za žalovanje, temveč je treba vstati in se ozreti v prihodnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svoj glas na volitvah je oddalo okoli 65 odstotkov od 34 milijonov volilnih upravičencev, ki so izbirali 8116 županov, 68.400 mestnih svetnikov in 824 članov regionalnih parlamentov v
13 od 17 španskih regij, ki sicer uživajo različne stopnje avtonomije.
Volitve so sicer potekale v senci protestov, na katerih večinoma mladi že dneve demonstrirajo proti brezposelnosti in varčevalni politiki vlade, pri tem pa zavračajo vse politične stranke. Protesti so se nadaljevali tudi včeraj.
Na poraz socialistov se je odzval tudi finančni trg, kjer so beležili hude padce. Vlagatelji se namreč bojijo, da je Zapatero v prizadevanjih za ozdravitev javnih financ izgubil podporo ter da se obeta čas politične negotovosti, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Španija trenutno beleži najvišjo stopnjo brezposelnosti v Evropi. Ta presega 20 odstotkov, med mladimi do 25. leta pa jih je brez dela celo 44 odstotkov. V državi so zaradi gospodarske krize uvedli vrsto nepriljubljenih ukrepov, kot sta dvig upokojitvene starosti in olajšanje odpuščanja delavcev. Španija naj bi se sedaj počasi izvijala iz recesije, a tamkajšnja gospodarska rast naj bi bila še leta počasna. (STA)
Množica protestnikov na Trgu Puerta del Sol v Madridu
ansa
grčila - Da bi si zagotovila novo tranšo mednarodnega posojila
Vlada hiti s pripravljanjem novih varčevalnih ukrepov
ATENE - Grška vlada je včeraj razpravljala o novih varčevalnih ukrepih, s katerimi si bo poskušala zagotoviti peto, 12 milijard evrov vredno tran-šo posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grško finančno ministrstvo je objavilo seznam 136 poklicev, v katerih se obeta umik zaščitnih ukrepov.
Liberalizacija se obeta v zelo različnih poklicih, med drugim na področju učenja glasbe, kozmetike, pekarstva, električnih storitev, medicine ter mesarstva. Teh poklicev sedaj ne bodo več ščitili posebni ukrepi, kot so kvote ali geografske omejitve.
Zakon o umiku restriktivnih praks je bil sprejet že pred tremi meseci, včeraj pa je bil objavljen seznam poklicev, na katere se nanaša. Deregulacija naj bi po mnenju grških posojilodajalcev - držav z evrom in IMF - spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest. Prav tako naj bi se Grčija v skladu z novim programom bolj intenzivno lotila privatizacije.
Finančni minister George Papa-constantinou je napovedal, da se je vlada obenem odločila nemudoma stopiti v proces privatizacije državnih deležev v več korporacijah. Država želi privatizirati lastniški delež v osrednjem grškem telekomunikacijskem operaterju OTE, v banki Postbank in drugih.
Trenutno se v Atenah mudi delegacija EU, IMF in Evropske centralne banke (ECB), ki preučuje sprejemanje potrebnih ukrepov s strani Grčije. Od njene ocene bo odvisna sprostitev nove tranše skupno 110 milijard evrov vrednega posojila, ki je Grčijo lani rešil pred bankrotom.
EU sicer zahteva, da naj nove varčevalne ukrepe, ki bodo veljali do leta 2015 in bodo vredni vsaj 23 milijard evrov, podpre celoten grški politični vrh. Grški premier George Papandreu bo zato o ukrepih predvidoma v torek govoril tudi z opozicijskimi voditelji.
Grška vlada trenutno tudi dokončuje oblikovanje dodatnih varčevalnih ukrepov
za letošnje leto v vrednosti šest milijard evrov, kar je enkrat več kot je bilo načrtovano sprva. S tem želi vlada popraviti dosedanje dosežke na področju javnofinan-čne konsolidacije, ki so razočarali.
Bonitetna hiša Fitch je tako v petek oceno na dolgoročni dolg Grčije znižala z BB+ na B+, medtem ko je oceno na kratkoročni dolg ohranila pri B. Agencija se je za znižanje ocene odločila zaradi številnih izzivov, ki čakajo Atene na poti do zdravih javnih financ. Fitch sicer pričakuje, da bo Grčija dobila dodatno pomoč in se tako izognila prestrukturiranju dolga.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je sicer že v sredo opozoril, da morajo Atene "v prihodnjih dneh in tednih" prepričati EU in druge vodilne mednarodne institucije, da zmanjševanje ogromnega dolga in jav-nofinančnega primanjkljaja jemljejo resno. Vlagatelji vse bolj špekulirajo, da Grčiji obljubljenih 110 milijard evrov ne bo zadostovalo. Ugiba se, da bi bilo potrebnih dodatnih 30 do 60 milijard evrov. (STA)
Koalicija na Nizozemskem brez večine v senatu
HAAG - Vladajoča desnosredinska koalicija na Nizozemskem je na včerajšnjih posrednih volitvah v 75-članski zgornji dom parlamenta za las zgrešila večino v senatu. Po prvih izidih je vladajoča koalicija skupaj s skrajno desno stranko Gerta Wildersa v senatu osvojila 37 sedežev, za zagotovitev večine pa bi jih potrebovala 38. Vlada premiera Marka Rutteja je brez večine v senatu, ki ima pravico veta na zakone, sprejete v spodnjem domu, ostala prvič po letu 1918. To je hud udarec za Rutteja in Wildersa, vendar pa ni pričakovati, da bo zaradi tega prišlo do večjih zapletov pri sprejemanju zakonodaje, saj vlada pri sprejemanju varčevalnih ukrepov ter zakonodaje glede priseljevanja lahko računa na podporo skrajne krščanske stranke SGP, ki je v senatu dobila en sedež.
EU okrepila sankcije
g* i *i ••• /»• ••• • ■ proti Libiji, Siriji in Iranu
BRUSELJ - Zunanji ministri članic EU so včeraj okrepili sankcije proti režimu libijskega samodržca Moamerja Gadafija in ponudili dodatno pomoč upornikom. Prav tako so okrepili sankcije proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Okrepili pa so tudi sankcije proti Iranu zaradi njegovega spornega jedrskega programa. Zunanji ministri so tako seznam pripadnikov Gadafijevega režima, za katere velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja, razširili še za eno osebo. Za koga naj bi šlo, iz Sveta EU niso sporočili. Pojasnili so le, da bo celoten seznam objavljen v torkovi izdaji uradnega lista EU. Zunanji ministri so se zavzeli tudi za okrepitev prizadevanj, da bi Gadafijevemu režimu omejili dostop do finančnih in drugih sredstev. "Še posebej si bo EU prizadevala, da bi režimu preprečila obnavljanje vojaškega arzenala in novačenje plačancev," so zapisali v izjavi. Hkrati so poudarili, da bo EU preučila pravne možnosti, da bi zamrznjena sredstva uporabili v humanitarne namene. Ministri so izjavo sprejeli dan po tem, ko je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton v Bengaziju, trdnjavi libijskih upornikov, osebno odprla urad EU in ponudila tudi večjo pomoč upornikom. V tej luči je Evropska komisija Libiji namenila dodatnih 20 milijonov evrov humanitarne pomoči, s čimer se je skupni znesek pomoči, ki jo je EU doslej namenila za premagovanje krizne situacije v Libiji, povečal na 70 milijonov evrov. (STA)
irska - Ameriški predsednik začel evropsko turnejo
Obama: Američane in Irce trdno povezuje starodavna »krvna vez«
DUBLIN - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj med obiskom na Irskem poudaril, da ZDA in Irsko povezuje "krvna vez", ki presega strateške zunanjepolitične cilje in je v srcih milijonov Američanov, ki so po rodu z Irske in imajo to državo še vedno za svojo domovino. Obiskal je tudi vas Moneygall, od koder izvirajo njegovi predniki.
Kot je po srečanju z irskim premierom En-do Kennyjem dejal Obama, prijateljstvo in povezanost med ZDA in Irsko ne bi mogla biti močnejša, saj sta državi povezani tudi "po krvi". Predsednik ZDA sicer ni izpostavil, da se irska kri pretaka tudi po njegovih žilah. Obama in Kenny sta govorila tudi o finančni krizi, ki je močno prizadela to državo v Atlantskem oceanu. Obama je ob tem pohvalil napredek Irske po finančnem zlomu, zaradi katerega je država morala prositi za finančno pomoč. "Pot je zahtevna, vendar ji bo irsko ljudstvo zagotovo kos," je dejal in Irski obljubil pomoč pri njenem gospodarskem okrevanju.
Ob srečanju z irskim premierom je Obama tudi pohvalil napredek na Severnem Irskem, ki prinaša možnosti za mir. Omenil je tudi nedavni obisk britanske kraljice Elizabete II. na zelenem otoku, ki po njegovih besedah pomeni žarek upanja ne le za Anglijo in Irsko, temveč za ves svet.
Obama se je sicer na Irskem, prvi postaji evropske turneje, najprej sešel z irsko kolegico Mary McAleese. Na posebni slovesnosti pa je posadil hrast, in sicer v bližini dreves, ki sta jih v preteklosti posadila nekdanja ameriška predsednika Bill Clinton in John F. Kennedy, nedavno pa tudi britanska kraljica Elizabeta II.
Popoldne je ameriški predsednik obiskal vasico Moneygall, od koder izvira njegov praprapra-dedek po materini strani Falmouth Kearney. Ta je kot 19-letni sin čevljarja zapustil Irsko leta 1850 in se naselil v ameriškem Ohiu. Obama se je v družbi soproge Michelle sprehodil skozi vas, ki ima kakih 300 prebivalcev, ter celo objel daljnega sorodnika, 26-letnega računovodjo Henryja Healyja. Ameriški predsedniški par je v vasici pozdravila navdušena množica okoli 3000 ljudi. "Ime mi je Ba-rack Obama, sem iz rodu Obamovih iz Money-galla," se je prebivalcem vasice predstavil ameriški predsednik. V Moneygallu je Obama tudi spil vrček znamenitega irskega piva Guinness. "Veliko boljši okus ima kot v ZDA," je ob tem komentiral.
Obama je nato v središču Dublina nagovoril Irce. Tudi v tem govoru je izpostavil povezanost Američanov z Irsko. "Za rdečo, belo in modro je bilo vedno nekaj zelene," je poudaril pred tride-
settisočglavo množico. Kot je še dejal, je na Irsko prišel utrdit vezi med to državo in ZDA. Pošalil se je tudi na račun irske pisave svojega priimka - O'ba-ma. "Prišel sem domov, da bi našel opuščaj, ki se je izgubil na poti," je dejal. "Počutiva se kot doma," je še dejal Obama s soprogo ob strani. Kenny pa je poudaril, da je 44. predsednik ZDA drugačen od svojih predhodnikov, ker ne govori zgolj o ameriškem snu. "On je ameriški sen," je dejal.
Ameriški predsedniški par je imel sicer na Irskem tudi manjšo težavo z avtomobilom. Predsednikovo blindirano vozilo, ki ima vzdevek "The Beast" (zver), je na vhodu na dvorišče ameriškega veleposlaništva v Dublinu nasedlo na kovinsko oviro na tleh. Avtomobil se je po navedbah irske televizije RTE zato pokvaril, Barack in Michelle Oba-ma pa sta morala zamenjati vozilo.
Ameriški predsednik je zaradi možnosti motenj v irskem zračnem prostoru spričo izbruha islandskega ognjenika Grimsvotn sinoči predčasno zapustil Irsko in odletel v Veliko Britanijo, kamor naj bi sicer po prvotnih načrtih odpotoval danes. V Veliki Britaniji ga bo na državniškem obisku sprejela kraljica Elizabeta II. Pot ga bo nato vodila v Deauville v Franciji, kjer bo potekal dvodnevni vrh skupine G8. Pred odhodom v domovino bo obiskal še Poljsko. (STA)
eu - Izbruh Grimsvotna
Evropska komisija ne pričakuje težav v letalstvu zaradi vulkana
BRUSELJ - Izbruh islandskega ognjenika Grimsvotn po ocenah Evropske komisije v prihodnjih dneh ne bo povzročil večjih težav v letalskem prometu po Evropi. Tudi če bo oblak vulkanskega pepela v skladu s pričakovanji dosegel Veliko Britanijo, Francijo in Španijo, ne bodo potrebne zapore zračnega prostora kot lani ob izbruhu vulkana Eyjafjallajokull.
Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za okolje Siima Kallasa je v Bruslju poudarila, da se trenutne razmere močno razlikujejo od lanskih. "Veter je šibkejši, delčki vulkanskega pepela so večji ter hitreje padejo na tla, poleg tega znamo bolje delovati v kriznih razmerah," je dejala.
Tudi v Evropski organizaciji za varnost zračnega prometa Eurocontrol so pred tem ocenili, da nad Evropo ne bo težav zaradi pepela iz Grimsvotna. Opozorili so še, da če se bo bruhanje islandskega ognjenika nadaljevalo z enako intenzivnostjo, bi oblak pepela v četrtek lahko dosegel tudi zahodno Francijo in severno Španijo.
Zaprt tako ostaja le del zračnega prostora nad Grenlandijo. Na Islandiji je bil sicer sprva zaprt celoten zračni prostor, kasneje pa so ga postopoma odprli. Sinoči ob 20. uri po srednjeevropskem času so tako odprli vsa letališča v državi. (STA)
24
Torek, 24. maja 2011
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Načrti za jadransko jonsko makro regijo
Miro Kocjan_
Zunanji ministri Evropske unije so včeraj obravnavali vprašanja v zvezi z zadnjo fazo priprav za vključitev Hrvaške v Unijo. Razpoloženje je na sploh ugodno, le da je Francija predlagala dodaten natančnejši pregled, kako je Hrvaška resnično pripravljena na vstop. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je medtem že izjavil, da ne vidi potrebe po takem ponovnem pregledu, saj da je pripravljenost Hrvaške na dlani. V državi so namreč pripravili vse listine potrebne za vključitev. Toda haaški tožilec Serge Brammertz je poslal novejše sporočilo Varnostnemu svetu Združenih narodov, v katerem je navedel, da je še zmeraj nerazčiščeno vprašanje, kam so končali dnevniki zadevajoči uporabo topništva v ofenzivi, ki je bila leta 1995 na Hrvaškem proti srbskim upornikom.
Kakorkoli diplomatski viri trdijo, da je najbolj verjeten datum za vključitev Hrvaške prvi julij 2013, toda stvarnih potrditev ni. Drži, da Francija zahteva ponovni pregled pripravljenega gradiva, dejstvo pa je tudi, da so za čimprejšnjo vključitev Italija, baltiške države in države Srednje Evrope. Predsednica hrvaške vlade Kosorjeva je sicer pojasnila, da ne vidi posebne težave tudi če Francija zahteva revizijo poročila o uporabi topništva. Istega mnenja je tudi predstavnik hrvaške socialno demokratske stranke Zoran Milanovic. Politični krogi sicer trdijo, da je temeljnega pomena stališče predsednika Josipovica, ki zagotavlja, da je gradivo nesporno pripravljeno kakor se spodobi.
Italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Alfredo Man-tica se je v Rimu z madžarskim državnim podtajnikom Georgyem Prohlom. Mantica je poudaril sodelovanje med Madžarsko in Italijo in se zavzel, da bi zdaj Italija skupaj z Budimpešto bila pobudnica nove strategije, po kateri bi nastala jadransko - jonska makro regija poleg baltiške in donavske, ki sta v pripravi. S tem bi rešili povezanost štirih zahodnoevropskih balkanskih držav seveda s tem, da je Grčija že članica, Hrvaško pa naj bi vključili čim prej.
Volitve članov svetov in predstavnikov manjšin v regijah, mestih in občinah bodo na Hrvaškem v nedeljo 10. julija. Za volitve svetov narodnih manjšin je vlada skupaj naročila 312 volišč: 71 v regijah in v Zagrebu kot mestu, 127 v mestih in 114 v občinah. V manjšinskih svetih bodo volili 10 članov, v mestnih 15, v regijskih pa 25.
Te dni se je italijanski minister

za ekonomski razvoj Paolo Romani sestal s predstavniki vlade Slovenije in Hrvaške ter se z njimi pogovarjal o tem, kako razmahniti gospodarsko sodelovanje med dvema državama. Ne gre samo za sedanjo gospodarsko in finančno krizo, marveč za smer, ki naj dolgoročno reši medsebojne gospodarske vezi. Na pogovorih, ki so bili v Zagrebu, je bil tudi italijanski veleposlanik Alessandro Pignatti Mo-rano di Custoza, prisoten pa je bil tudi Furio Radin, poslanec italijanske narodnosti v saboru. Cilj, kakor so menili, poglobljenega in razširjenega sodelovanja naj bi bil koristen zlasti zato, ker bi lažje dobili delo zlasti Italijani na Hrvaškem in Sloveniji. Bodoči stiki naj bi se razvijali ob totalni uporabi italijanskega jezika in ne več, kakor je bilo do sedaj in je še, ko je treba pri pisemskih pa tudi siceršnjih stikih uporabiti v glavnem hrvaščino. Skratka, sodelovanje bo preprostejše, Italijani bodo zmeraj lahko uporabljali samo svoj jezik, kar bo zanje seveda lažje, saj se morajo pri sedanjih stikih še zmeraj truditi s hrvaščino.
Letos mineva 50 let, odkar poteka sodelovanje med avstrijsko zavarovalnico AUVA (Allgemajne Unfallversicherung) in opatijsko »Tha-lassoterapia«. Začelo se je skupinsko leta 1961 in je neprekinjeno, saj je bilo tudi v času, ko je bila na Hrvaškem vojna. Doslej se je zdravilo v Opatiji 300 avstrijskih bolnikov. Predstavnik avstrijske zdravstvene firme Rolf Gleissner poudarja, da uspeh sodelovanja izhaja iz visoke profesionalnosti osebja, tehnološke razvitosti te posebne bolnišnice in primernega obojestransko koristnega stika z oblastjo. Ivo Afric, ki zastopa opatij-sko zdravstvo, je te dni napovedal, da nameravajo v kratkem obnoviti klimatski center tudi v Velikem Lošinju, ki bo predvidoma stal kar 16 milijonov evrov.
Od ponedeljka bo v Kopru (v in za Taverno) prvi Festival Italijanske unije. Razstavljali bodo vse mogoče od knjižnega bogastva do kulinaričnih pridelkov in proizvodov. Prevladovalo bo kajpak blago, ki je izrazito za koprsko okolico in Istro sploh. Kar nekaj bo tudi obrtniških izdelkov. Z ene strani bo Festival pričaral življenje italijanske narodnostne skupnosti, z druge, naglašajo organizatorji, pa bo še zbližal manjšinski in večinski narod v korist obeh. Dogodek je podprl italijanski Promocijski center »Carlo Combi« skupaj z Mestno občino Koper ter ob finančni podpori slovenskega ministrstva za kulturo.
PISMA UREDNIŠTVU
Srečanje Prežihovih šol
Nu
Spoštovano uredništvo, v zvezi s prisrčno in bogato napisanim poročilom o 33. srečanju šol Prežihovega Voranca v Dolini, objavljenem v Primorskem dnevniku v nedeljo, 22. maja 2011 bi rad dodal samo še eno dopolnilo. Odlični scenarij, po katerem je potekal kulturni spored srečanja v Občinskem gledališču »F.Prešeren« v Bo-ljuncu, je napisala duša vseh Preži-hovih srečanj doslej v Dolini, učiteljica Majda Mihačič, ki je sicer za predlogo res uporabila mojo knjigo »Majenca« (Prešernova družba, Ljubljana 1992), sama pa je scenariju dodala svojo neprecenljivo izkušnjo, občutljivost za otroško dušo, pozornost do običaja in njegovega očarljivega podoživljanja ter natančno poznavanje okolja. Izvedbi pa je svoje pridodala profesionalnost in mojstrska interpreta-
cija povezovalke Mairim Cheber, tako da je srečanje (v celoti) res seglo v srce, kot pravilno ugotavlja avtorica članka.
Da nam dež ni skisal vzdušja v Prebenegu, ampak nasprotno, da je skupno druženje s starši, otroki in gosti izzvenelo v imenitnem razpoloženju, pa ima največ zaslug radoživi in od veselja prekipevajoči harmonikar Marino Zobin, ki jo je zagodel tudi oblakom in sijal s soncem glasbe in petja.
Hvala za gostoljubje in lep pozdrav.
Predsednik pripravljalnega odbora 33. srečanja Prežihovih šol »Na Gorici na placu« v Dolini Boris Pangerc
JEZIK NA OBROBJU
Za napačno rabo tujk lahko največkrat obtožimo italijanski vpliv. Italijanščina, ki se je razvijala iz latinščine, je dolga stoletja širila pomen prvotnih izrazov. Drugače je v slovenščini, ki spada v slovansko jezikovno skupino. Latinski in iz nje razviti italijanski izrazi so večini Slovencev tuji in nerazumljivi. Sprejeli smo jih kot tujke v različnih obdobjih, vedno v ožjem pomenu. To velja za prevzete besede v vseh jezikih. Pri nas se stvari zapletejo zaradi naše dvojezičnosti, zato razumemo in uporabljamo tujke tako kakor Italijani, v njihovem razširjenem pomenu.
To lahko opravičimo in razumemo, neopravičljivo pa je, da smo dolga leta v slovenščini pravilno rabljeno tujko kar čez noč zamenjali z napačno; vsaj eno izmed njih zaradi neznanja in muhavosti enega samega novinarja. Po koncu vojne so se v Trstu vsak dan kar vrstili razni protestni shodi in sprevodi. Na njih smo zahtevali dolga leta teptane pravice in vsak dan pisali o demonstracijah. Nekega dne (morda celo deset let po vojni) pa se je v našem dnevniku pojavila manifestacija, kar po slovensko pomeni, da smo začeli proslavljati vse tisto, proti čemur smo se še dan prej z demonstracijami upi-
rali. V Ljubljani še danes ne razumejo, zakaj v Trstu proslavljamo brezposelnost in draginjo. Na nekem plakatu smo pred leti »proslavljali« celo nizek življenjski standard. V Ljubljani manifestirajo za mir, demonstrirajo pa proti vojni in draginji.
Tudi to, da v Italiji nimamo policistov, težko razumejo. Saj celo v prometnih nesrečah prvi priskočijo na pomoč agenti. Tajni ali trgovski? Saj se ne ponesrečijo samo teroristi, me je opomnil nekdo.
Zgodi pa se tudi prav nasprotno. Če nam kakšna tujka ni všeč, jo samovoljno poslovenimo, včasih narobe. Piazza sicer še ni postala kvadratnik, na kar nas je z debelim naslovom opozoril Primorski dnevnik 6. marca letos. Napis »kva-dratnik brez meja« je visel lani na goriškem Travniku ob priložnosti prireditve Okusi brez meja. Pri nas so spodrsljaji manjši. Zaradi odpora do transparentnosti smo »iznašli« prozorno poslovanje. Transparentnost v slovenščini ni prozornost ampak presevnost ali prosojnost. V medicini poznamo rentgensko presevanje predmeta. Presevna ali prosojna snov prepušča svetlobo le deloma, zato je motna voda prosojna, kristalno čista pa prozorna. Transparentno poslovanje, načrti in poročila pa so
pregledni ali jasni. V Sloveniji uporabljajo za poslovanje in obračune tujko transparenten ali tran-sparentnost, včasih tudi preglednost in jasnost.
Transparentnost smo začeli uporabljati v zadnjih letih, ko je v politiki in gospodarstvu vedno več zlorab, prikrivanja, različnih manipulacij in mahinacij. Šlenc ima za pridevnik transparenten prozoren, razviden in jasen, brez zgledov. SSKJ je bolj jasen. Transparenten je prosojen, prozoren papir, tran-sparentna je tkanina ali lak; besedilo ali zveza med pojavoma pa je transparentna, jasna ali razumljiva. Jasno in pregledno je vse, kar se lahko razume, brez težav dojame in spozna.
Če hočemo poenotiti naše izražanje s splošnoslovenskim, se moramo odločiti za transpa-rentnost, preglednost ali jasnost in opustiti našo prozornost, ki je razen nas tostran meje, ne uporablja nihče.
Lelja Rehar Sancin
ODPRTA TRIBUNA
Potrebujemo več sončnih in manj senčnih trenutkov
V	naši skupnosti večkrat ugotavljamo, da se stvari premikajo prepočasi, da je premalo nove ustvarjalnosti in da ni tistega potrebnega elana, ki bi šel v smer vsestranskega razvoja. Sam sodim med tiste, ki so mnenja, da ima naša skupnost velike potenciale in da jih nezadostno izkorišča. Ne sodim pa med tiste profesionalne »katastrofiste«, ki zaradi enega drevesa ne vidijo gozda pred seboj. Poleg tega je v naši skupnosti močno prisotna težnja, na podlagi katere vidimo samo negativne aspekte našega življenja in te tudi stalno izpostavljamo tako v verbalni kot v pisni obliki. Premalo pa poudarjamo tisto, kar je pozitivno, kar nas dela prepoznavne v širši javnosti in kar nas bodri in utrjuje v zavesti, da vendarle nismo tako zanič. Povsod vidimo napake in nasprotnike, preveč smo vezani na preteklost, iz katere pa ne črpamo dovolj stimulacij za pozitivno bodočnost. Potrebujemo več sončnih in manj senčnih trenutkov. Obnašamo se kot frustrirana skupnost, ki veliko trpi.
V	zadnjih mesecih je prišlo v okviru naše organiziranosti do nekaterih pozitivnih premikov, na katere velja opozoriti. Krovni organizaciji sta začeli z delom, da bi skupaj poiskali primerne odgovore na nekatera zahtevna in pomembna vprašanja manjšinske organiziranosti. Delovni sestanki šestčlanske skupine niso sami po sebi jamstvo za pozitiven razplet tematik, o katerih razpravljajo, so pa korak naprej od dosedanje »konfrontacije na razdaljo«. Če se bo dialog na tej ravni nadaljeval, bodo rezultati gotovo prišli. Delovno omizje, ki je nastalo januarja letos, je sad bolj usklajenega dogovarjanja med krovnima organizacijama v zvezi z nekaterimi za manjšino osrednjimi vprašanji, kot so izvajanje zaščitnih norm, skrb za skupne ustanove in organizacije ter potreben dialog v odnosu do Republike Slovenije. Dal bom nekaj primerov. Za premostitev kriznega trenutka v Slovenskem stalnem gledališču je bilo potrebne veliko tihe diplomacije in usklajenih pogledov, ki so se izoblikovali na srečanjih na tržaški pre-fekturi. Ob drugih, ki imajo ravno tako pomemben delež zaslug za po-
zitiven razplet vprašanja SSG, sta svoje odločilno pristavili krovni organizaciji. Obe sta tudi aktivno sodelovali v pripravah na zgodovinsko srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške 13. julija lani v tržaškem Narodnem domu.
SKGZ in SSO sta ob priložnosti skupnega srečanja ministra RS za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjana Žekša in podtajnika na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfreda Mantice v tržaškem Kulturnem domu pripravila spomenico, v kateri sta izpostavili bistvene točke pričakovanj in zahtev naše skupnosti v odnosu do rimske vlade. Spomenica bo gotovo spremljala manjšinske predstavnike pri delu omizja, ki nastaja pri predsedstvu italijanske vlade. S tem v zvezi velja posebej opozoriti na pomembno vlogo, ki jo v teh odnosih odigravata tako slovensko veleposlaništvo v Rimu in posebno veleposlanik Iztok Mirosič, kot tudi generalni konzulat Slovenije v Trstu, predvsem kar zadeva problematiko naše skupnosti na deželni ravni.
V teh stikih in odnosih pa bi rad posebej poudaril pospešeno srečevanje in dogovarjanje znotraj skupnega predstavništva in rednej-še stike s senatorko Tamaro Blaži-no in z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Igorjem Ga-brovcem.
Na tej podlagi velja graditi in utrditi pot dialoga, ki smo jo vsi skupaj ubrali v prepričanju, da kljub naši notranji različnosti obstaja možnost sintez in skupnih odločitev.
Nakazujejo se nam pomembni izzivi, katerim bomo kos le, če se jih bomo lotili skupaj v duhu skupne koristi. Begi posameznih delov manjšine v eno ali drugo smer le škodujejo, prav tako ne koristi de-legitimacija pobud in dejavnosti, ki zasledujejo cilj skupne rasti. Primer zakonskega predloga o slovenskem šolstvu se mi zdi poučen.
Zaradi povedanega sem zaskrbljen nad dejstvom, da je Slovenska manjšinska koordinacija SLOMAK že dve leti nedejavna in to ravno v času, ko bi tudi na tem nivoju potrebovali usklajene predloge, kot na primer za zakonsko priznanje krovnih s strani Republike Slovenije. V odnosih med matico in
nami bi bilo treba bolje opredeliti razmerje med državo in slovenskim etničnim prostorom. Ni še pravega občutka za prostor, v katerem živijo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. Nedorečena je še zavest, da so tudi "zamejstva" sestavni del telesa, ki bi ga lahko država drugače obravnavala in imela pri tem določene prednosti tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem, političnem in drugih področjih.
Po drugi strani pa je pomembno, da je naša skupnost priznana kot subjekt v upravno-pravnem življenju z aktivno vlogo v okolju, v katerem živi. Posebno velja to za njen celovit razvoj in (ne samo zakonsko) zaščito. Samo tako lahko odloča o sebi kot samostojen in odgovoren dejavnik. Istočasno pa mora biti manjšina sposobna notranjega dialoga in sodelovanja, da preseže sicer naravne politične, ideološke in druge razlike, ko gre za njene celovite interese.
Takšna vizija je danes mogoča in potrebna. Odprava fizične meje med Italijo in Slovenijo predstavlja eno od temeljnih etap pri obnavljanju enotnosti obmejnega prostora. Potrebno je, da se tu vsi dobro zavedamo, da smo postavljeni v osrčje pomembnih evropskih in širših dogajanj. Prostor, ki smo ga poznali kot območje Alpe-Jadran, se mora med seboj bolje in sistematično povezati, saj je od tega odvisna tudi njegova bodočnost. Manj se moramo ukvarjati z njegovo preteklostjo in več z njegovim zdajšnjim potencialom.
Imamo veliko skupnega in to je treba bolje izkoristiti tako na gospodarskem, infrastrukturnem kot tudi na kulturnem, socialnem, znanstvenem, tehnološkem in turističnem področju. Medetničnost ne sme biti ovira v teh odnosih, kvečjemu stimulacija za skupno rast.
V ta proces pa sodimo tudi mi, Slovenci v Italiji. Manj bi se morali ukvarjati sami s seboj in bolj bi se morali odpirati zunanjemu svetu, torej manj obrambnosti in samo-pomilovanja ter več protagonizma in kakovosti. Naša vraščenost v večjezični prostor predstavlja veliko prednost, ki je ne bi smeli zapraviti.
Rudi Pavšič
/
KULTURA
Torek, 24. maja 2011
25
NONET PRIMORSKO - Pevska skupina proslavila petnajstletnico delovanja
S priložnostnim koncertom pevci navdušili občinstvo
Skupina, ki jo vodi Aleksandra Pertot, je na koncu »s skupno točko« z občinstvom zaokrožila pevski praznik
Udejstvovanje na prosvetnem področju bogati ne samo našo skupnost, temveč tudi posameznika, ki skuša presegati svoj vsakdan tako, da se oplaja ob kulturnih vrednotah. Če temu dodamo še družbeno povezovalno funkcijo, ki deluje tako med delom kot na prireditvah, smo lahko samo hvaležni vsem, ki posvečajo del svojega prostega časa vajam in nastopom. Take in podobne misli so se utrinjale med prijetnim večerom, s katerim je Nonet Primorsko obeležil 15-letnico svojega delovanja. Pevska skupina, ki se je rodila iz MPZ Primorsko, je za nekaj časa negativno pogojevala sam obstanek zbora, toda stremljenje po višjih ciljih je vsekakor hvalevredno in opravičuje pobudo, ki bi lahko bila v tako majhni vasi, kot so Mačkolje, sicer obsojena na propad. Fantje so ostali zvesti svojemu začetnemu izzivu ter začeli graditi ansambel, ki je prvih osem let prehodil pod mentorstvom Antona Baloha, l.2003 pa je vodstvo prevzela Aleksandra Pertot, zbo-rovodkinja, ki ima zelo tehtno strokovno znanje, zraven pa tudi navdušenje, ki ga je pokazala pri vseh svojih projektih. Sestav se je v petnajstih letih nekoliko spremenil, tudi število je nihajoče in pod imenom nonet poje zdaj deset pevcev: prvi tenorji Emanuel Martini, Ivo Kolarič in Iztok Smotlak, druga tenorja Mitja Zonta in Miloš Tul, barito-nista Mauro Zonta in Jernej Fonda ter basisti Rado Tul, Saša Smotlak in Albin Sila. Praznik je gostila klet Parovel v Bo-ljuncu in dvorana je bila pretesna za vse, ki so želeli s svojo prisotnostjo obeležiti jubilej. Nonet je s čašami vina najprej zapel napitnico, nato je Lara Komar, ki je šarmantno in sproščeno povezovala program, pozdravila občinstvo in goste, med katerimi so bili dolinska županja Fulvia Premolin, podžupan Antonio Ghersinich, odbornica za kulturo Tatjana Turco, novoimenovani predsednik ZSKD Igor Tuta, novoimenovana pokrajinska predsednica ZSKD Živka Per-sič, predsednik pokrajinskega sveta Pokrajine Trst Boris Pangerc, prvi dirigent Noneta Anton Baloh in še mnogi predstavniki naših kulturnih društev.
Pertotova je z nonetom pripravila lep program, ki je bil razdeljen na različne tematske sklope. V čast domačinu Edvinu Križmančiču so pevci podali njegovo priredbo ljudske V okolici tržaški, nato je sledila četverica pesmi, ki segajo v prve pisane začetke slovenske kulture: Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič so s svojimi knjigami utemeljili slovenski jezik, iz njihovih verzov pa so se rodile tudi pesmi, ki pričajo o živem navdušenju, s katerim so Slovenci v začetku 16.stoletja sprejeli protestantsko vero. Nonet je najprej podal enoglasni Trubarjev napev Poslušaj človek, razumej, nato pa bolj razvejane priredbe: Tomčevo Velikonočnico (po Trubarju), Močnikovo Ta božična pejsen (po Dalmatinu) in Gobčevo Jutranjo pesem (po Bohoriču). Duhovnemu sklopu je sledil vojni, kot hvaležen poklon vsem, ki so iz ljubezni do domače zemlje žrtvovali življenje. Najlepše je zaz-venela Kokošarjeva Škabrijel, z ubrano in polnozvočno, a tudi čustveno toplo izvedbo. Mihelčičevemu Jutru na Krasu je sledila prekrasna Počiva jezero v ti-hoti v Škobernetovi priredbi. Žal tenoristi niso bili v popolni vokalni formi, so pa kolegi zaokrožili in nasičili harmonije lepe in ganljive melodije.
Tretji sklop je bil posvečen ljubezenski pesmi in se je odprl z Razstan-kom Frana Levstika in Hrabroslava Vo-lariča, se oddolžil imenitnima domačima skladateljema - Ubaldu Vrabcu z Luna, lunica ter Franu Venturiniju z Bo-ljarko. Aleksandra Pertot je veliko storila na področju pevske tehnike in discipline, Nonet deluje kot ubrano telo, ki lahko še izpili svoje petje z izboljšanjem intonacije in bolj zaokroženo vo-kalnostjo, zato so bile pohvale in priznanja povsem na mestu. Lepe besede so slavljencem namenili Fulvia Premo-
Petnajstletnico delovanja je pevska skupina Nonet Primorsko proslavila s koncertom v kleti Parovel v Boljuncu
kroma
lin, vedno prisotna na kulturnih prireditvah, ki bogatijo dolinsko občino, prvi dirigent Noneta Anton Baloh, Živ-ka Persič, voščila in darila so prišla tudi iz Lokve, čigar zbor Tabor je nonetu »prodal« dva pevca, prav tako je kolegom čestital Armando Škerlavaj v imenu MPZ Tabor z Opčin, ki se je po nasvetu dirigenta Davida Žerjala odpovedal večerni vaji, da bi prisluhnil None-tu. Igor Tuta je podelil Gallusove značke pevcem, ki se lahko ponašajo z dovolj dolgim stažem: bronasto je prejel Jernej Fonda, srebrno Ivo Kolarič in Emanuel Martini, zlato pa Mauro in Mitja Zonta, ter Rado in Miloš Tul. Slednji je bil tudi avtor video predstavitve, ki je v živahni sekvenci prikazala utrinke formalnega in neformalnega druženja.
Šopi cvetja so zasuli dirigentko Aleksandro Pertot, ki je v svoji zahvali poudarila značilnost, zaradi katere je njena vez z nonetom prestala vse kritične trenutke: čustvenost, pa tudi zavzetost in resnost pri delu, ki išče vedno nove izzive in snuje nove projekte. Uradni del programa je Nonet sklenil z Maškovimi Mlatiči, navdušeni aplavzi pa so iztržili kar dva dodatka: Komelo-vo Majolčico ter Vrabčevo Zdravljico, pri kateri se je pevcem pridružil tudi del občinstva ter zaokrožil topel in doživet pevski praznik.
K. K.
LITERATURA
Znani veliki finalisti kresnika
Veliki finalisti za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta, so Evald Flisar, Drago Jančar, Štefan Kardoš, Sebastijan Pregelj in Vladimir P. Štefanec, je včeraj razglasila petčlanska žirija, ki ji predseduje literarni zgodovinar Miran Hladnik. Dobitnika kresnika bodo razglasili 23. junija na Rožniku.
Evald Flisar je za nagrado no-miniran za delo Na zlati obali, Drago Jančar za delo To noč sem jo videl, Štefan Kardoš za roman Pobočje sončnega griča, Sebastijan Pregelj za knjigo Mož, ki je jahal tigra in Vladimir P. Štefanec za knjigo Odličen dan za atentat.
Žirija je po Hladnikovih besedah letos v pretres vzela okrog 110 romanov, kar je približno toliko kot lani. Njihov izbor temelji na kriterijih, kot so jezikovno, slogovno in kompozicijsko mojstrstvo ter sporočilna aktualnost in suge-stivnost dela.
CANNES - Končan 64. filmski festival
Zlata palma za Tree of Life Terencea Malicka
Zmagovalec 64. filmskega festivala v Cannesu je film "The Tree of Life" enigmatičnega ameriškega režiserja Terrencea Malicka, filozofska drama o človeški eksistenci in naravi, ki je prejela zlato palmo. Nagrado je v imenu režiserja prevzel kopro-ducent filma Bill Pohlad. "Vem, da je prav tako navdušen nad nagrado, kot smo mi vsi," je Pohlad o režiserju dejal ob prevzemu nagrade. Dodal je, da je za filmom, ki naj bi bil sicer prikazan že na lanskem festivalu, a se je Malick odločil, da je potreben dodelave, dolga pot. "Pred približno letom dni se je ob tem času ta pot zdela še daljša, vendar je nocojšnja nagrada pokazala, da jo je bilo vredno prehoditi," je dodal Pohlad in se zahvalil žiriji. V filmu so zaigrali Brad Pitt, Sean Penn in Jessica Chastain.
Veliko nagrado žirije (Grand Prix) sta si razdelila turški režiser Nuri Bilge Ceylan za film "Bir Zamanlar Anadolu'da" (Bilo je nekoč v Anatoliji) in belgijska brata Jean-Pierre in Luc Dar-denne za "Le Gamin au Velo" (Deček s kolesom).
Nagrada za najboljšo žensko vlogo je pripadla ameriški igralki Kirsten Dunst za vlogo v filmu "Melancholia" danskega režiserja Larsa von Trierja. Slednji si je zaradi srednih izjav, ko je med drugim dejal, da "razume Hitlerja", prislužil status "persone non grate". Režiser se je sicer za svoje besede že opravičil, prav tako je izrazil razumevanje za odločitev festivala.
Nagrada za moško vlogo je šla v roke Jeana Dujardina za vlogo v francoski produkciji "The Artist". Film je zrežiral Mic-
hel Hazanavicius. Dujardin je v njem upodobil hollywoodsko zvezdo iz 20. let minulega stoletja, katere kariera zatone po pojavu zvočnega filma.
Nagrado za režijo je prejel danski režiser Nicolas Winding Refn za film "Drive", hommage ameriškim kriminalkam iz 70. in 80. let minulega stoletja, nagrado za scenarij pa izraelski filmar Joseph Cedar za film "Hearat Shulayim" (Opomba pod črto).
Nagrada žirije (Prix du jury) je šla v roke francoske režiserke in igralke Maiwenn za film "Polisse". Film osvetli pritiske, ki so jim dnevno podvrženi policisti v pariški enoti za zaščito otrok. Maiwenn sama je v filmu prevzela vlogo dokumentarne fotografinje.
Zlato kamero (Camera d'or) je za najboljši celovečerni prvenec, prikazan v kateri od uradnih ali spremljevalnih sekcij, prejel argentinski "Las acacias" Pabla Giorgellija, zlato palmo za najboljši kratki film pa je dobil "Cross" Ukrajinke Maryne Vro-da.
V žiriji, ki ji je predsedoval igralec, režiser in producent Robert De Niro, so bili še argentinska igralka in producentka Martina Gusman, kitajsko-hongkonška producentka Nansun Shi, ameriška igralka, producentka in scenaristka Uma Thur-man, norveška pisateljica Linn Ullmann, francoski režiser Oliver Assayas, britanski igralec in producent Jude Law, režiser Ma-hamat Saleh Haroun iz Čada ter kitajsko-hongkonški režiser in producent Johnnie To.
FOTOGRAFIJA - V četrtek bodo v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo V žarku zajete podobe
Pet »zamejskih« fotografov v Kranju
Svoje posnetke, ki pričajo o sodobni izraznosti camere obscure, bodo razstavljali Faganel, Furlan, Jakomin, Lavrenčič in Vogrič
Kaj imajo skupnega Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič? Poleg tega, da gojijo ljubezen do fotografije in umetnosti nasploh, tudi to, da bodo od četrtka (odprtje ob 19.30) razstavljali v Galeriji Mestne hiše v Kranju. V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure, je naslov s katerim se bodo tržaški in goriški ustvarjalci predstavili publiki na Gorenjskem.
»Razstava se dotika zgodovinskih začetkov in bistvenih lastnosti fotografije. Prve fotografske podobe so bile zajete in fiksirane s pomočjo camere obscure. V nasprotju z analognimi ali digitalnimi fotografskimi tehnikami, ki smo jih vajeni in temeljijo na hipnem zapisu motiva, je bil za prvi fotografski instrument značilen daljši čas osvetljevanja. Zato na primer na zgodnjih fotografijah ni bilo mogoče prikazati gibanja oseb. Tudi posnetki petih fotografov niso hipni fotografski zapisi tukajšnjosti in zdajšnjosti. Fotografska percepcija motiva je odvisna od dejstva, da so se podobe zarisale na fotografski emulziji v daljšem časovnem obdobju. Pomembno vlogo pri nastanku fotografij ima kategorija časa,« je za zloženko, ki spremlja razstavo, zapisal kustos Gorenjskega muzeja dr. Damir Globočnik.
Dela Marca Faganela so meditacijska pot, razpeta med naravo in človekovo bitnostjo. Z branjem fragmentov skuša avtor ujeti očem nevidno bistvo realnosti.
»Camera obscura s svojim procesom zajemanja vidnega, ponuja avtorju možnost stapljanja z okoljem, sili k po-
slušanju in zaznavanju narave, spomenika in arhitekture,« je ob tej priložnosti napisal Andrej Furlan.
Za celovito razumevanje fotografij Robija Jakomina je potrebno vsaj delno poznati njihov filozofski, konceptualni, kognitivni, skratka kulturni pristop. Razvozlavanje pomena in sporočila fotografij ima opraviti s počasnostjo, tišino in samoto.
S svojo camero obscuro je Viljam Lavrenčič posnel serijo črno-belih fotografij z naslovom Ruševine. S tem dejanjem je avtor skušal posredovati gledalcu občutke, ki so ga
prevzeli, ko je nekega vročega poletnega dne obiskal Goli otok.
V svetu »megapikslov in terabytov«, kjer fotografija nastane le po tisočih kompliciranih optično-mehansko-elektronskih operacijah, Marka Vogriča najbolj privlači in vsrka ezoterično puristična filozofija; to, da mora žarek s predmeta neposredno »poljubiti« občutljivo snov v cameri ob-scuri.
Razstava je nastala v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in bo na ogled do 3. julija 2011. (beto)
Ena od razstavljenih Jakominovih fotografij, ki bodo v Kranju na ogled do 3. julija
26 Torek, 24. maja 2011
PRIREDITVE
/
gledališče - Produkcija Gleja in Mesta žensk
V Gleju danes premiera eksperimentalne predstave Eksplozija
V gledališču Glej bodo danes pre-mierno uprizorili predstavo režiserke Barbare Kapelj Osredkar Eksplozija, ki je nastala v produkciji Gleja in Mesta žensk. Predstava bo v sklopu eksperimentalne platforme Radar Radia Študent predvajana tudi kot radijska mi-niaturka. Po režiserkinih besedah igra prinaša razpršen kolaž zgodb sodobnih ljudi.
Režiserka si je za eksperiment, h kateremu jo je povabil umetniški vodja gledališča Glej Mare Bulc, želela čim bolj pestro ekipo, ki bi odigrala igro na drugačen način, kot smo ga vajeni, je dejala. Izhodišče trimesečnega delovnega procesa ni bilo dano besedilo pač pa sprotno ustvarjanje celotne ekipe, v katerem so igralci postali tudi soustvarjalci oziroma avtorji predstave.
Sprva je režiserka črpala iz atmosfere festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos in programa selek-
torja belgijskega umetnika Jana Fabra ter srečanja z gledališčnikom Rodri-gom Garcio, ki ga je spoznala na festivalu, pozneje pa so zgodbe nastajale na podlagi medijskih objav in aktualnih dogajanj, ki jih je ekipa zbirala in ref-lektirala.
Namen eksperimentalnega projekta je po besedah Kapelj Osredkar-jeve prikazati posameznika in njegovo osamljenost, ki se v današnjem tesnobnem in hektičnem času včasih izraža kot notranja eksplozija. Način dela je sovpadal s časom, v katerem so se dogodili največji potres na Japonskem, cunami, eksplozija v Pakistanu, uboj Osame Bin Ladna, "eksplozija" kulture v sklopu Evropske prestolnice kulture.
V predstavi igrajo Janka Bonče-va, Inga Ulokina, Gorka Berden, Jelena Rusjan, Helena Božič, Mario Dra-gojevic, Nataša Kos Križmančič, Sara
Sajovec Kneževic in Mitja Lovše. Slednji je poudaril, da mu je delo na podlagi asociacij predstavljalo izziv, saj "včasih niso vedeli, ali se bo stvar sploh iztekla, dokler niso prišli trenutki, ko se je vse poklapalo".
Bulc je poudaril, da si je to predstavo izboril znotraj že določenega programa gledališča. Vesel je, da je Kapelj Osredkarjeva pristala na nizkoprora-čunski projekt, o kakovosti predstave pa ni podvomil niti za hip. Spomnil je, da Glej s predstavami velikokrat podira ustaljene okvirje, s čemer velikokrat tvega, vendar sta prav drznost in drugačnost lastnostni gledališča.
Koproducent radijskega vklopa in radijske miniaturke je Radar - odprta radijska umetniško-teoretska platforma Radia Študent.
V predstavi so kot soavtorji sodelovali še Vesna Hrdalička Bergelj, Aleš Korpič, Ines Šimunic in Alisa Alič.
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	četrtek, 26. maja ob 10.00 in ob 19.30 / Miha Golob »Ivan cankar -Poln profil«. Ponovitev: v petek, 27. maja ob 20.30.
GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 28. maja ob 20.30 / Attori senza confini Pro loco iz Gorice: »Mi consenta il raddoppio«.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
V	sredo, 25. maja ob 20.00 / Dimitrije Vojnov / »Skrut«, režija: Luka Martin Škof. Ponovitve: v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. maja ob 20.00.
LJUBLJANA
MGL
Veliki oder
V	sredo, 25. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v četrtek, 26., v petek, 27., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30 maja ob 19.30.
Danes, 24. maja ob 19.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. Ponovitve: v torek, 31. maja ob 15.30.
Mala scena
V	torek, 31. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«.
Danes, 24. maja, ob 19.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«.
V	ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Conor McPherson: » Sijoče mesto«.
Jutri, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Danes, 24. maja ob 20.30 / Gianni Schicchi / » La medium«, dirigent: Matteo Beltrami.
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana assicurazioni generali
Danes, 24. maja ob 20.30 / Monty Python's / »Spamalot«, režija: Christopher Luscombe. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 20.30, v soboto, 28. maja ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 29. maja ob 16.00.
Kulturni dom
V	soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmüller / »Elio in Gain Burrasca«
Gledališče Miela
V	soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«.
■	Festival »Le nuove rotte del Jazz«
V	sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet).
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 30. maja ob 18.00 / »Zaključna prireditev Glasbene matice iz Gorice«.
KRMIN
Občinska dvorana
V	petek, 27. maja, ob 21.00 / Snovanja 2011 / nastop pianistov centra Ko-mel z glasbenim poklonom Franzu Lisztu.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
V	petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli.
V	nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Koncert ob 30-letnici delovanja okteta »Goriški oktet Vrtnica«, umetniški vodja Marko Munih.
KOSTANJEVICA
Frančiškanski samostan
■	Glasba z vrtov Svetega Frančiška
Danes, 24. maja ob 20.00 / Klavirski recital »Meta Fajdiga«.
V	torek, 31. maja ob 20.00 / Koncert primorskih nagrajencev različnih tekmovanj »Mladi glasbeni biseri«.
V	torek, 7. junija ob 20.00 / Koncert »Komorni zbor Grgar«, zborovodja Andrej Filipič.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Linhartova dvorana
Danes, 24. maja ob 20.00 / »Neofonia«, dirigent: Steven Loy.
V	torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«.
Gallusova dvorana
V	četrtek, 26. maja ob 20.00 / Koncert: »Big band RTV Slovenija«, dirigent: Michael Abene.
V	torek, 31. maja ob 20.00 / »La vie en rose 2011«, 11. mednarodni večer šansonov.
Križanke
V	sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour.
Stadion Stožice
V	soboto, 18. junija ob 21.00 / Koncert skupine »Siddharta«.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija La Scuola del Vedere (Ul. Cia-mincian, 9): na ogled je razstava Barbare Romani »Carte Sospese«. Razstava bo odprta do nedelje, 29. maja, z urnikom: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (v četrtek zaprto).
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-berta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1):
Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. NABREŽINA
Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.itinfo@skerkcenter.it".
Dvorana KD Igo Gruden: do 29. maja je na ogled razstava »Janez Gruden 1897-1974, slovenski kipar v Argentini«. Urnik ogleda: ob nedeljah 10-12 in po dogovoru. DEVIN
Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 1. junija od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, do 15. julija ob prireditvah in domeni.
Kulturni dom: v torek, 31. maja ob 18.00 bo otvoritev razstave »Diversarte (Ume-tost raznolikosti)«, sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fabbroni, Ada Can-dussi, Emilia Mask, Mariagrazia Per-solja, Liliana Mlakar, Nirvana Zolia, Adriano Velussi, Arnaldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 13. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure.
Galerija Ars (Travnik 25): do konca maja je na ogled razstava »Božidar - Ted -Kramolc. Gonars, risbe iz taborišča«. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425).
ŠTANJEL
Kobdilski stolp: do 20. junija razstavlja Rafael Samec »Razstava skulptur iz voska«.
Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka.
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier.
Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): na ogled je razstava del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00.
Zgodovinski atrij Mestne hiše (Mestni trg 1): razstava »Čar lesa«, na ogled bodo izdelki iz masivnega in/ali vezanega naravnega in modificiranega lesa. Razstava bo na ogled do 31. maja. Urnik: od 9.00 do 18.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO
Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 24. maja 2011
27
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
12.00 Upravne volitve 2011
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Tv Kocka: Poklon Chopinu - Sa-
mantha Gruden 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Notte prima degli esami 82 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Scrittori per un anno
V^ Rai Due
23.25 Film: The Manchurian Candidate (triler, ZDA, '04, r. J. Demme, i. D. Washington, M. Streep) 1.25 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.45 Film: Reinas (kom., Šp., '05, r. M.G. Perei-ra, i. V. Forque, C. Maura)
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'ltalia, 16. etapa, prenos, sledi Processo alla tappa 18.05 Aktualno: Aspettando Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 18.20 Aktualno: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Aktualno: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro notte
u Rete 4
7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-
nieri 6 10.55 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Film: Jonathan degli orsi (western, It./Rus., '95, r. E.G. Castellari, i. F. Nero, M. Robertson) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: ...Continuavano a chiamarlo Trinita (western, It., '71, r. E.B. Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) 23.40 Film: Boogie nights - L'al-tra Hollywood (dram., ZDA, '97, r. P.T. Anderson) 0.55 Nočni dnevnik 2.40 Film: Il viaggio della sposa (dram., It., '97, r.-i. S. Rubini, i. G. Mezzogiorno)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Ris Roma 2 - Delitti imperfetti 23.45 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.20 Nan.: In tribunale con Lynn
6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.45 Variete: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Igra: I Love Italy 23.10 Dnevnik
O Italia 1
7.00 Risanke 8.45 Aktualno: Urban Legend 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue fred-do 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa 12.10 Aktualno: Cotto e mangia-to 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café 15.50 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.45 Nan.: Zeke e Luther 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Film: 30 anni in 1 secondo (kom., ZDA, '04, r. G. Winick, i. J. Garner, M. Ruffalo) 23.10 Film: Superhero (kom., ZDA, '08, r. C. Mazin, i. D. Bell, S. Paxton) 0.40 Aktualno: Pokerlmania 1.30 Dnevnik - Pregled tiska
La l
LA
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Dok.: How Does That Work 11.35 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Sinfonia di guerra (voj., ZDA, '68, r. R. Nelson, i. C. Heston, M. Schell) 16.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Igra: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 19.40 1.45 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 1.05 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 22.50 Nan.: In Plain Sight 23.50 Atualno: Le vite degli altri 0.50 Dnevnik 2.05 Aktualno: La7 Colors
^ Tele 4
školjke - Ribič Pepe 11.05 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 14.00 Babilon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Izob.-dok. odd.: Motorji pod Slovenci 18.00 Ugrizni-mo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.25 Osmi dan
21.00 Dok. meseca: Hitlerjeva biblija 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.25 Dok. odd.: Kavbojke in mini krila (pon.) 0.20 Osmi dan (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal
|r Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Razvedrilna odd.: NLP s Tjašo Že-leznik 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.00 Na lepše (pon.) 16.25 Dober dan, Koroška (pon.) 16.55 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Košarka: Liga Tele-mach (M) 20.00 Trikotnik (HD) 20.30 Duhovni utrip 20.45 Dok. film: Dediščina Evrope 21.40 Brane Rončel izza odra 23.20 Film: Očividec (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.50 Dokumentarec 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Potopisi 20.30 Dok. odd.: Ischia 21.10 »Q« -trendovska oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Glasb. odd.: Boben 23.15 Biker explorer
7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.00 Aktualno: Camper magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nad.: Ecomo-da 10.30 Dok.: Val Gardena 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Italia magica 12.30 Aktualno: Mukko Pallino 12.55 Pagine e fotogrammi 13.10 Aktualno: Territorio di salute 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.25 Dok.: Italia magica 16.00 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film.: Stracy's knight (dram., '83, r. J. Wilson, i. K. Cost-ner, A. Millan, M. Reynolds) 22.30 Dok.: Wild Adventure 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Gunan - Il guerriero (pust., It., '70, r. F. Shannon, i. M. Longo, J. Richmand)
Jr Slovenija 1
6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu, sledi Ljudska pravljica za otroke 10.20 Leteča hišica, odd. za otroke 10.30 Lutk. nan.: Bine (pon.) 10.45 Zgodbe iz
23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00-15.00 Novice, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Videofron-ta 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.5514.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.5510.05, 11.30 TV pro-
daja, Reklame 9.10 15.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Zaščitnik (akc. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dram. serija) 0.15 Beg iz zapora (akc. serija) 1.10 Skrivnostni otok (pust. serija) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame
A Kanal A
7.10 9.30 Družina za umret (hum. nan.) 7.40 Svet, pon., Novice 8.35 10.55 Obalna straža (akc. serija) 10.00 Hum. serija: Domače kraljestvo 10.25 23.30 Pa me ustreli! 11.50 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 Tv prodaja, Reklame 13.20 Film: Asi in osmice (akc./avant., ZDA, '08) 15.05 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Namestnikova odgovornost (akc., ZDA/Rom., '06) 21.40 Film: Označevalec (triler, ZDA, '05) 0.00 Film: Prerokba 2 (srh., ZDA, '78) 2.00 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 9. nad.; 11.00 Studio D: Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz z Mojco Maljevac.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 In mi-noranza; 11.45, 21.00 Il diario di Athena - Iz sveta izobraževanja; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00 RC Jazz Club; 19.30 Dnevnik; 20.000.00 Večer z RC; 20.10 Ricordi golosi; 22.00 Etnobazar; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25
Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca x; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28 Torek, 24. maja 2011
V REME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
Proti Alpam se bo širil anticiklon, nad našo deželo bodo dotekali šibki severni tokovi, ki bodo občasno bolj vlažni a le v višjih plasteh ozračja.
Nad večjim delom Evrope prevladuje šibko območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam sorazmerno topel zrak.
MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 8.48 najnižje -34 cm, ob 17.34 najvišje 33 cm, ob 21.32
najnižje 13 cm, ob 24.21 najvišje 15 cm. Jutri: ob 10.05 najnižje -28 cm, ob 18.17 najvišje 37 cm, ob 18.47 najvišje -9 cm, ob 19.45 najnižje -40 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........26 2000 m............9
1000 m ..........18 2500 m............6
1500 m ..........13 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mm sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
A
o
GRADEC
13/27

CELOVEC O 12/27
TOLMEČ O
12/29
TRBIŽ O
9/25
O 8/25 KRANJSKA G.
_ Hr»	ČEDAD O
^ VIDEM o	14/30
13/31 O PORDENON
14/30 ^	16/31
O <
TRŽIČ
12/27
O
KRANJ
O 11/26
S. GRADEC
CELJE 12/27 O
MARIBOR
013/26
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 12/27
18/30
O ^ LJUBLJANA
GORICA rt O N. GORICA	14/27 N. MESTO 13/26
995'. O	POSTOJNA	o
O 12/26
KOČEVJE
20/29 ^	o
r\	^^	^ ČRNOMELJ
8/28
ZAGREB 14/27 O
(^NAPOVED ZA DANES
Prevladovalo bo jasno do zmerno oblačno vreme. V popoldanskih urah bo nekaj več oblačnosti, predvsem v hribih. Tam bodo lahko posamezne plohe ali kakšna nevihta. Dopoldne bo ob morju pihal burin; čez dan pa zmorec med Gradežem in Lignanom. Za to obdobje bo toplo, s tempe-
Precej sončno bo, možnost popoldanskih neviht bo majhna. Dopoldne bo na Primorskem še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.

raturami nad klimatskim povprečjem.
O
GRADEC
14/28

M. SOBOTA
O 13/26
Prevladovalo bo le zmerno oblačno vreme. V hribovitem svetu bo lahko več oblačnosti, a verjetnost za plohe bo majhna. Ob morju bo večji del dneva pihal burin. Po nižinah bo nekoliko bolj soparno.
Jutri in četrtek bo precej jasno in zelo toplo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja.
RjQSii B© msm
Zabava in sprostitev vsak dan v monteooro
BREZPLAČNI TEČAJI IN DEJAVNOSTI
BREZ REZERVACIJE
i DO ZASEDBE RAZPOLOŽLJIV« MEST}
A: pri trgovini Tezeni& - Pritličje
3-: pri trgovini Mr, Grill - Prvo nadstropje
Jfc : tečaj je vključen v ceno country menija, Zvečer po 20.00
P L>b tüfkih akp\\n v salonu Junr> Límis David: UmUVftflJe '
srh ^-ar-nnüa "S In ra rn £j c +j-h 1 Pfi .l. hunarrnl-au^Hriai t n Tilín la«-
Info: marketingih montedorofrfrfrtime-H
Ji-.i-
Milje (Trst) - www.montedorofreetime.it - brezplačno parkirišče