Po«r, ’gSpo1” Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 184 (9186) TRST, nedelja, 10. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STROG UKREP VOJAŠKEGA DIREKTORIJA PROTI ZMERNIM ČASTNIKOM Podpisniki Antunesovega dokumenta suspendirani iz sveta revolucije Bivši portugalski zunanji minister in njegovi pristaši so kritizirali novo vlado gen. Gongalvesa in razvoj revolucionarnega procesa - Vlada podržavila ladjedelnice «Setenave» v Setubalu LIZBONA, 9. — Kljub sestavi nove vlade se politično vzdušje v Portugalski ni v zadnjih dneh prav nič izboljšalo. Goncalvesova vlada je naletela na nasprotovanje socialistov in tudi skupine zmernih častnikov, članov gibanja oboroženih sil,, ki so včeraj objavili doku-ment, v katerem kritizirajo politično linijo vodilne skupine v okviru sveta revolucije. Proti zmernim častnikom je vojaški direktorij, ki 9a sestavljajo predsednik republike Costa Gomes, predsednik vlade Vasco Goncalves in poveljnik celinskega operativnega korpusa COPCON general Otelo Saraiva de Carval- ho, sprejel zelo oster ukrep, saj Je do nadaljnjega suspendiral njihovo dejavnost v svetu revolucije. Obenem so dobili ukaz, da se predstavijo svojim generalnim štabom. Ob koncu seje, ki so se je ude-ležili, poleg treh članov direk-*0riia tudi načelniki generalnih štabov treh roflov vojske, so poklicali devet častnikov, ki so pod-P sali Antunesov dokument in jim sporočili ukrep. Sporočilo predsedstva republike v zvezi z za- devo zmernih častnikov pravi, da je direktorij, s skladu s komunikejem, ki so ga objavili včeraj, sklenil suspendirati vsako dejavnost devetih častnikov v okviru sveta revolucije. Kot znano je včerajšnji komunike predsedstva republike označil dokument za škodljivega in frakcionaškega. V dokumentu, ki so ga, poleg bivšega zunanjega ministra Mela Antunesa, podpisali admiral Vitor Crespo, major Viter A|ves, kapetan Vasco Lourenco, *1lluillliiiiutll„„mllmlllllltllimtl...inimnmiiiintMmimiiiiiliiiiiliii'iii'illliuiiiimil SOCIALIST RIGO NOVI ZUPAN V Benetkah izvolili levi občinski odbor 2 glasovi KD, PSDI in PRI izvoljen (lov deželni odbor Moliseja BENETKE, 9. — Po dolgi in razburljivi seji, ki se je zavlekla poz-ho v noč, je bil socialist Mario Rigo izvoljen za novega- -župana Benetk. Nov odbor sestavlja 10 komunističnih in pet socialističnih odbornikov. Za odbor je glasoval tudi predstavnik «proletarske demokracije», ki pa si je v glasovalni izjavi pridržal pravico, da «avtonomno presoja» o delovanju občinskega odbora. Predstavnik republikancev pa je v glasovalni izjavi dejal, da njegova stranka ni v večini, toda niti v opoziciji m da bo sproti ocenjevala delo odbora glede posameznih problemov. Socialdemokrati in demokristjani pa so napovedali «konstruk-tvno opozicijo», pa tudi zagoto-111 pripravljenost za najširše pri-erjanje stališč med vsemi anti-ašističnimi silami, zastopanimi v • CV\i .m odboru. Za podžupana p „bl izvoljen komunist Gianni chicani. Sklenili so tudi ustano-žon in0Vi° odborništvo za probleme sk. ki je bilo poverjeno predstavnici KPI Anni Palma Gaspar- vnui ^am’30^assu Pa 80 danes iz-i nov deželni odbor Moliseja, rp^ou-i sestavljajo demokristjani, puplikanci in socialdemokrati, io , Rr?dsednika deželnega odbora J Dli ^voljen demokristjan D’Uva. žePifnpaubi morali izvoliti tudi de-sein _0c^0r Kampanije, vendar so kei CpV6*ta prel°žili na ponedeljek, med vsemVedfn0 V, teku P°gaianja loka pemi. strankami ustavnega do spot °Sajan.ia naj bi privedla ske-^a 1 < ^ ^ 7^/"^ Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski. Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča, da bo pisarna glasbene šole zaprta do 16. avgusta. pelago dovolj osebja, da bosta grad in park vsak dan redno dostopna domačinom in tujim turistom. Turistična ustanova zdaj pričakuje, da bosta deželna in občinska uprava priskočili na pomoč tudi z drugimi posegi; tako naj bi dežela dala na razpolago potrebna finančna sredstva za redno vzdrževanje parka, občinska uprava pa naj bi pristala na pocenitev vode za zalivanje gredic. Občina naj bi tudi poskrbela za rednej-še avtobusne zveze na relaciji Trst -miramarski grad. Za jutri je turistična ustanova sklicala nov sestanek predstavnikov deželne uprave, vladnega komisariata, pokrajinske turistične ustanove in mestnega podjetja Acegat, da bi se dokončno dogovorili o posegih za krepkejšo uveljavitev turistične vloge miramarskega gradu. V nadaljevanju seje je upravni svet sprejel še več drugih sklepov, med temi sklep o kritju stroškov, ki nastajajo pri odvažanju smeti iz kriškega portiča. Odpadke bodo odvažali po morju, saj je področje nedostopno s kopenske strani. Gledališča ROSSETTI Drevi, ob 18. uri, ponovitev operete Rudolfa Primla «Rose Marie». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372. GRAD SV. JUSTA V sredo, 13. avgusta, edina predstava varieteja z «recitalom» Charlesa Aznavourja. Začetek ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti), tel. 36372. Kino Izleti SPDT javlja, da izlet na Škrlatico od 15. do 17. avgusta se ne bo vršil iz doline Vrat, ampak iz doline Zad-nice s prenočevanjem na Pogačnikovem domu. Kdor ne razpolaga s prevoznim sredstvom, naj telefonira ime in tel. številko na štev. 31119. SPDT priredi 17. t.m. ob priliki partizanske svečanosti na vrhu Porezna, na katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor, izlet na Porazen z lastnimi osebnimi avtomobili. Dohod do Podbrda možen z vlakom ob 6. uri zjutraj iz Trsta. Podrobnosti na štev. 31119. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti od 11. 8. do 17. 8. Do konca meseca bodo uradi delovali od 8. do 13. ure. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel, 793167 sporoča, da sprejema prošnje za novo šolsko leto 1975/76 vsak delovni dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Za rednega gojenca in gojenko lahko zaprosijo učenci in učenke osnovne šole, dijaki in dijakinje nižjih in višjih srednjih šol in univerzitetni študentje. Vpisovanje traj ado 13. septembra. oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. MIRAMARSKI PARK - LUCI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21. «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Mi. -ramam» (v italijanščini). Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramam» (v italijanščini). Ariston 21.15 «Tre amici,, la moglie e, affettuosamente, le altre», barvni film. Grattacielo 16.00 «Il vendicatore e l’uomo dai 7 capestri», barvni film, igrata P. Newman in Roy Dean. Excelsior 16.00 «Police story», barvni film, igrata Vic Morrow in T. Andrews. Nazionale 16.00 «Quattro bastardi per un posto all’inferno», barvni film. Eden 15.30 «Agente 007; Operazione Goldfinger», barvni film, igra S. Connery. Ritz 16.00 «Schiave nellTsda del piacere», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 Začenja se revija filmov ... kot Hitchcock ..«Le mele marcie». Barvni film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «Spazio 1999», barvni film. Cristallo 17.00 «Operazione Rosebund» barvni film. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.00 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film. prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Dio perdona, io no», barvni film, igrata Perin Cefil in Bud Spencer. Vittorio Veneto 15.00 «L'assassino ha riservato nove poltrone», barvni film, igrata Rosanna Schiaffino in Hris Avran, prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «Borsalino», barvni film, igrata A. Delon in Beimondo. Abbazia 15.00 «Simona» barvni film, igra Laura Antonelli, prepovedan mladini pod 14. letom . Sekciji KPI in ZKMI iz Križa prirejata 9. in 10. avgusta FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA ki bo na vrtu Ljudskega doma v Križu. Danes, 10. avgusta, ob 16. uri otvoritev; ob 19. uri nastop pevskega zbora Vesna; ob 20. uri shod: govorila bosta senator Paolo Sema in Edvin Švab. Zvečer bo za ples igral ansambel Pomlad. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage sestre in tete Francke Zidarič vd. Sardoč Družine Štolfa - Sulčič in Cerfoglio Trst, 10. avgusta 1975 Pogrebno podjetje Ul Zonta 3 tel. 38006 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage ANE GOMBAČ vd. FAGANEL se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastih njen spomin. Maša zadušnica bo jutri, 11. t.m. ob 8. uri v cerkvi Presvetega srca Jezusovega v Ul. del Ronco. Svojci Trst, 10. avgusta 1975 POSKUS OBRAČUNA LETOŠNJIH VINSKIH RAZSTAV Nezadovoljstvo naših vinogradnikov Nekaj kritičnih pripomb in konkretnih predlogov Kdo jim ne bi zavidal? Vinske razstave ne nudijo samo priložnosti za spoznavanje kakovosti domačih vin in za prijetno počutje v veseli družbi, ampak tudi možnost spoznavanja problemov in težav naših vinogradnikov. Ta članek želi seznaniti zainteresirano javnost s problemi, ki tarejo pridelovalce vina Pri nas in dati tako priložnost za širšo razpravo o svetlih in temnih straneh vinskih razstav in o drugih pojavih, ki so v tesni zvezi z našim vinogradništvom. Upati je, da se bo k diskusiji oglasil še kdo, najbolje bo, če bo to storilo čimveč naših vinogradnikov, saj te vrstice ne mo rejo niti nočejo izčrpati snovi. Najprej gre za vprašanje, ali so vinske razstave, ki jih prirejajo v tržaški pokrajini, koristne vinogradništvu in torej vinogradnikom, če res prispevajo k uveljavljanju naše domače kapljice in njenem,1, izboljšanju ali pa so mogoče postale nekakšna bučna veselica, kjer imajo vinogradniki le vlogo olepševalcev. Po mojem ni niti važno, ali drži eno ali drugo, važno je dejstvo, da mnogi vinogradniki izražajo kritično mnenje na račun vinskih razstav, da niso z njimi povsem zadovoljni, da si želijo sprememb. Pred približno 20 dnevi je celo prišlo do sestanka vinogradnikov iz devinsko - na-brežinske občine, ki so prvi začeli temeljio diskusijo o raznih problemih v zvezi s prirejanjem vinskih razstav, zlasti o deležu vinogradnikov pri njih organiziranju. Mnenja so, da niso dovolj močno zastopani v pripravljalnem odboru, v katerem hočejo imeti svojega pravega predstavnika in glasnika, ki ga bodo sami imenovali. Pridelovalci vina devinsko - nabrežinske občine, in kot smo slišali, ne samo oni, želijo soodločati predvsem pri določanju odkupne in prodajne cene, želijo pa imeti besedo tudi o vsem tistem, kar posredno ali neposredno vpliva na značaj takih prireditev. Najbolj jih seveda zanima problem odkupne ce-ne, saj je z njim povezano vprašanje kakovosti vina. Pri nizki odkupni ceni se zmanjša interes vinogradnika in mogoče tiči tudi ” tem vzrok Prepočasnega napredovanja ali celo nazadovanja v smeri večje kakovosti vina na razstavah. Nekateri pravijo, in to sem slišal v več krajih in torej na več razstavah, da jim ni po godu, da obiskovalci vinskih razstav popivajo in pijančuje jo na njihov račun, kajti koristi od razstav za pridelovalce vin ni niti toliko, kot se komu zdi. Le malokdo se nato oglasi pri njih na domu in naroči kako večjo količino vina Premajhen pozitivni učinek v tej smeri je mogoče posledica premalo izrazitega obeležja, ki ga imajo vinske razstave, kjer se ne posku-dati obiskovalcu kako preciznej-80 in temeljitejšo informacijo o raz-stavljalcih, o vrstah vina, načinu Pridelovanja itd. Zdi se mi, da imajo vinogradniki glede vprašanja odkupne cene popolnoma prav, da pa za vprašanje izrazitejšega obeležja vinskih razstav ne morejo biti odgovorne sa- kdc drug, recimo Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, krajevno kmetijsko nadzorništvo, ki bi moralo v soglasju z nadrejenimi oblastmi točneje opredeliti svoj delež in vloge pri organiziranju občinskih vinskih razstav — in seveda tudi pokrajinske vinske razstave, — ki bi vse skupaj morale dobiti strokov-nejši in izrazitejši pečat. Nekaj besed tudi o strokovnosti ocenjevalnih komisij in njihovem delu. Nekatere pomanjkljivosti bo mogoče odpraviti, zlasti glede pred-selekcije, ko se bo vino ocenjevalo direktno v kleteh pridelovalcev in kc bo seveda predhodno rešeno vprašanje odkupne cene vina. Idealna rešitev — izbira vina v kleteh vinogradnikov — terja določen napor, katerega zmorejo le javne u-stanove. Tudi tu trčimo na nerešeno vprašanje vloge raznih kmetijskih uradov in ustanov. S tem je tudi nakazna rešitev vprašanja. Ce strnemo zgoraj omenjene o-pombe kolikor toliko jasen okvir, potem lahko oblikujemo tri glavne točke: 1 vinogradniki morajo dobiti pri organiziranju vinskih razstav večji vpliv; 2. spremeniti je treba okvir diskih razstav, ki ne smejo zdrkniti na raven raznih veselic, ampak biti morajo reprezentativen dogodek za krajevno, pokrajinsko in občinsko vinogradništvo, posredovati morajo zato obiskovalcu čim več informacij o danem vinskem okolišu, o vinskih sortah, o tipičnih krajevnih vinskih mešanicah, o načinu pridelovanja, o razmerah krajevnega vinogradništva in podobnem z nazornim slikovnim in tiskanim materialom. V ospredje vinskih razstav morajo priti vinski pridelki in njegovi pridelovalci; 3. krajevne in nadkrajevne kmetijske ustanove in uradi naj prevzamejo skrbo za strokovno plat vinskih razstav. Biti morajo koordinator občinskih in pokrajinskih vinskih razstav tudi v organizacijskem oziru, seveda po predhodnem dogovoru in delitvi nalog s posameznimi občinskimi upravami in pokrajinsko upravo. Zadnje čase opažamo, da so se poslabšale možnosti prodaje vinskega pridelka, za kar obstaja več razlogov. Nas zanima, kako opomoči temu, kako preprečiti, da bi vinogradniki, seveda tisti, ki pridelajo precej vina in ki nimajo možnosti prodajati svojega pridelka v osmici (to je oblika, ki daje v naših razmerah priložnost najbolj ugodne prodaje pridelka) ne imeli neprodanih zalog vina. Mislim, da bi se stanje v tem oziru močno izboljšalo, če bi, kot mi je v razgovoru namignil ze marsikateri vinogradniki, točili pri raznih prireditvah, ki jih organizirajo domača prosvetna in športna društva, zlasti pa politične organizacije, pristno domačo kapljico. Ne samo, da človek redko pije na takih prireditvah domačo kapljico, ampak redkokdaj sploh pije dobro vino, ki je naj večkrat neznanega izvora in najslabše kvalitete. In vendar zahtevajo tudi za tako ničvredno vino ceno kot v osmicah, kjer točijo pristno in kakovostno vino. Mislim, da imajo razna društva, organizacije tja do političnih strank, ob takih priložnostih dovolj možnosti zaslužka s hrano. Možnost lepega zaslužka bi imeli tudi, če bi točil domače vino, kot so pokazali prizadevni vinogradniki iz Praprota. Ni bi treba posebej nagla-šati, da ima ta praksa kaj malo skupnega s pravo ljudsko solidarnostjo in naprednostjo. Upaip, da ne bomo že na bližnjih prireditvah, zlasti pri tistih, ki nosijo naziv «kmečka» in «kmetijski», razočarani. Vsekakor se prihodnje leto ne bi smelo dogajati, da bo na raznih prireditvah zapostavljena domača kapljica. Potrebna bo v tej smeri tudi večja pozornost s strani našega tiska. Mislim, da imajo kmetje^ vinogradniki, ki delajo v zelo težkih razmerah, pravico do ustreznega dohodka in zadoščenja dr. Vladimir Vremec Prosta mesta na trgovinski zbornici Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je razpisala javni natečaj za zasedbo dveh mest svetovalca v upravnem staležu vodilnega osebja ustanove. Prošnje, ki jih bo zbornica sprejemala do 10. septembra, smejo vložiti diplomiranci z opravljeno pravno, gospodarsko, sociološko in drugimi sorodnimi fakultetami. U-rad osebja pri zbornici je na voljo za vsa podrobnejša pojasnila. Skoki v tolmun «Mali Bedenj», ki je eden uajlepših delov Glinščice, so v poletni vročini posebno doživetje KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI KAMENICA 9. IN 10. AVGUSTA 1975 SPORED: DANES, 10. AVGUSTA 1975 ob 10. uri: Otvoritev kioskov ob 15. uri: Nastop beneških godcev ob 16. uri: Sv. maša v štirih jezikih ob 17. uri: Ansambel «Veseli planšarji» _ . Pozdrav grmiškega župana inž. Fabia Bonmija Beneški pevski zbori Folklorna skupina «L. Garzoni» iz Nem Pevski zbor iz Bovca Mandolinistični italijanski ansambel, iz Kopra Koroški pevski zbor V odmorih beneški dialektalni humoristični prizori in vici — Sledi brezplačni ples z «Veselimi planšarju — Velik prostor za parkiranje — Kioski s pijačo in jedačo. Kulturno srečanje organizirajo kulturna društva, Zveza izseljencev in Planinsko društvo iz Beneške Slovenije. ............................. EDVARD SOSIČ, nekdanjiproseški učitelj slavi jutri svojo 90-letnico .....................................................................................................................rinili..... 1110 občinske uprave, ampak tudi .........„„„.. PRITOŽBE VINOGRADNIKOV S PROSEKA IN KONTOVELA Razorane in preraščene poti v bregu ci, Ni ga med Prosečani in Kontovel-1 šoli. Toda stalno se je vračal k svo-pa tudi med otroki ne, ki bi j ji družini, ki jo je pustil v Murski - “ --- Soboti. Napornih potovanj ga je re- šila osvoboditev Prekmurja. V prvem letu po končani vojni je poučeval v Dokleževju, a že naslednje leto je bil premeščen v bližnji Rakičan. Tu je dočakal tudi upokojitev, vendar je nekaj časa poučeval že po njej. Sedaj žiyi še vzravnan, čvrst in čil, pa tudi spomin ga še ni zapustil, saj zna mnogo povedati iz svojega razgibanega življenja. Prepričani smo, da govorimo tudi . ^e'a v vinogradu je vedno mnogo m zato tudi mesec avgust ne dopušča veščemu kmetu, da ne bi odpravil še zadnjih del, ki jih trta zahteva. Zarod je letos dober, kar aJe upati, da bo trgatev poplačala Požrtvovalno delo kmetovalca. Suše 0 sedaj ni bilo, če bo sedaj dovolj °nca in ne bo toče, se nam obeta dobra letina. ^8e§a kmeta pa tare vedno isti P oblem, s katerim se mora soočati vsako trgatvijo: poljske po-• ki peljejo v vinograde. Vzemi-_ primer Proseka - Kontovela in sl-K-8’ ^er j® verjetno stanje naj-tnri- ' .Mn°go pritožb je že bilo in _ ,1 nas,hst je o tem že večkrat pi-nk’ vei?dar občinski možje do sedaj ši u nas.b rešitve tega problema. Na-rprii?16^6 morai° pred trgatvijo na-ujj 1. Predčasno «trgatev» ... ro-e m plevela po poljskih poteh, sicer bi težko hodili po strmih in razoranih poteh z «brjento» na hrbtu. Ali je to prav? Res je, da mora občinska uprava reševati mnoge druge probleme, vendar je čiščenje poljskih poti vsaj pred trgatvijo res potrebno in nujno. Nočemo trditi, da bi se vinogradništvo razširilo, ohranili pa bi se vsaj tisti vinogradniki, katerih lastniki imajo še dobro voljo in ljubezen do vinske trte. Vinogradništvo se je v glavnem ohranilo le tam, kjer so poti vsaj prevozne, oziroma prehodne. Vzemimo primer Kontovela. V «Muku-lanu», kjer se je občina pred leti lotila asfaltiranja poti od Dolanje vasi navzdol proti bregu, so vinogradi obdekni. Tudi od «Skdjanca» naprej proti «Mukulanu» so začeli z asfaltiranjem poti, pred leti pa so z deli prenehali in čeprav manjka le nekaj sto metrov, se nobe- den ne zanima, da bi dela dokončali, kljub številnim pritožbam domačinov. Predvsem so tu oškodovani tisti kmetje, ki imajo vinograde v neposredni bližini, saj morajo pridelek nositi v «brjentah» do asfaltirane ceste, seveda po zaraščeni poti. Občine ne moremo niti pohvaliti, da skrbi za čiščenje asfaltirane poti, katere morajo domačini čistiti pred trgatvijo. Ali ne bi občinska uprava lahko vsaj dvakrat letno poskrbela za čiščenje poljskih poti? Kako naj gre na delo vinogradnik, vzemimo za primer Prosek «Postrane», če mora delati prave akrobacije, da ne pade po poti, ki je vsa razorana od nalivov in prekrita s plevelom in robido? Ali si bo pristojni odbornik letos to zadevo vzel k srcu in poskrbel, da se to delo napravi? B. R. ne poznal Soščeve hiše na Proseku. Tudi drugi tržaški Slovenci, ki se količkaj zanimajo za ljudsko prosvetno delo na Proseku in Kon-tovelu, so že bili ob tej ali drugi priliki v Soščevi hiši. Le malo pa je Prosečanov, ki bi vedeli, da živi učitelj Edvard Sosič, po katerem imenujejo svoj sedanji prosvetni sedež, na nasprotnem robu slovenskega ozemlja, v Prekmurju, v Murski Soboti. Gotovo bo starejše Prosečane in Kontovel-ce zanimalo, da praznuje njihov bivši učitelj Sosič v ponedeljek, 11. t.m. svoj devetdeseti rojstni dan. Več kot polovico svojega življenja je preživel odtrgan od svoje ožje domovine. Kot mnogi drugi primorski Slovenci je postal žrtev raznarodovalnega fašističnega načrta, ki nas je oropal slovenskega šolstva in pognal naše učiteljstvo po svetu. Sosič je po rodu Svetoivančan. V našem predmestju se je rodil 11. avgusta 1885. Na slovenskem učiteljišču v Kopru, ki praznuje prav letos stoletnico ustanovitve, je Sosič maturiral leta 1906 in že jeseni istega leta nastopil svoje prvo službeno mesto na šoli na Proseku. Tu je ostal do pričetka prve svetovne vojne. V vojnem času pa je poučeval v Barkovljah in eno leto tudi v svojem rodnem kraju. Po končani vojni se je vrnil na Prosek, kjer je vztrajal še potem, ko je začela slovenska šola po Gen-tilejevi reformi odmirati. Leta 1927 je bil odpuščen in zatekel se je v Jugoslavijo. Prvo službo v Jugoslaviji je dobil v Selcah nad Škofjo Loko, kjer pa ni ostal dolgo. Premeščen je bil v Prekmurje, kjer je dobil učiteljsko mesto v Puconcih. Tu je po devetih letih prav tako kot na Proseku doživel enako ali skoro enako usodo. Ko so Madžari zasedli ob začetku druge sve-ne Prekmurje, so kar čez noč ukinili slovenske šole. Učitelj, ki je želel ostati v službi na madžarski šoli, bi moral v 14 dneh dokazati, da zna madžarsko. Absurdna zahteva. Kljub nekaterim primerom nemogoče «prilagoditve», je večina učiteljstva seveda odklonila tak «poizkus». Med temi je bil tudi Edvard Sosič. Toda živeti je bilo treba. Zato je Sosič odšel v Medji-murje, kjer je v vasi Cirkovljan pri Prelogu poučeval na hrvaški Dejavnost tržaške Ljudske knjižnice V prvem polletju 1975 se je število knjig v Ljudski knjižnici v Trstu zelo povečalo; kupili so 1514 novih knjig. Torej je bilo konec meseca junija v vseh šestih ljudskih knjižnicah na voljo bralcem kar 107.543 književnih del. To so dela z vseh področij človekovega udejstvovanja; sodobna literatura, filozofija, medicina, geografija, klasična litera tura itd. Vsaka knjižnica ima posebne prostore, ki so prirejeni za potrebe mladih: prostori za študij, za pogovore in prostori za izposojanje knjig. Neprestano izpopolnjevanje knjižnih polic z novimi knjigami in velik izbor umetniških del, sta povečala tudi število obiskovalcev ljudskih knjižnic v prvi polovici tega leta; vseh bralcev je bilo 64.548, izposojevalcev knjig 51.075, vseh izposojenih knjig pa je bilo 99.357, 20.973 knjig pa je bilo za notranjo uporabo. Največ knjig so posodili v mesecih januarju in aprilu. Xo naj bi bila .. pot, ki pelje v breg pod Koulovelom v inienu Prosečanov, posebno pa njegovih nekdanjih učencev in u-čenk, če mu pošiljamo v daljno Prekmurje ob njegovem visokem jubileju iskrene čestitke z željami, da bi nam ostal še čil in zdrav kot doslej. Pokrajinsko združenje rejcev v Trstu sporoča svojim članom, da bodo uradi združenja zaprti od 11. do vključno 20. avgusta. ^0/ ŠD PRIMOREC IZ TREBČ vabi na PRAZNIK ki bo na travniku pri vasi v Dolinkah. Spored: Danes, 10. avgusta, ob 17. uri, nastop godbe na pihala iz Ricmanj; športna tekmovanja (tek v vrečah, vleka vrvi itd.); ob 20. uri ples. Igra ansambel Supergroup. Jutri, 11. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov. Ples z ansamblom «Narodni trio». Kioski bodo dobro založeni, poskrbljen bo tudi parkirni prostor za avtomobile. Mali oglasi Darovi in prispevki V počastitev spomina Ane Gombač vd. Faganel darujeta Miro in, Iva Ščuka 5.000 lir za SPDT in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla (Pija) Medena daruje družina Žetko 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Karla (Pija) MedenaNdaruje družina Deško 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina brata gospe Polojac daruje družina S. Bole 5 tisoč lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Iva Marinčiča daruje družina S. Bole 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin Ane Gombač vd. Faganel daruje Ema Tomažič 5.000 lir za PD Ivan Cankar. V počastitev spomina Edvarda Novaka darujejo Pini, Boži in Marta 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. Za vzdrževanje spomenika na Kontovelu so darovali: družina Ger-lapc-Menucci v spomin Mare Fabčič VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. teL 211-489. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOSALONE TRIESTE — ČARU VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70- 74. 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cologna 7. GOSTILNA išče pomočnico. Nudi dobro plačo, hrano in stanovanje zastonj. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro Gostilna ali tel. 228186. DRUŽINA s 15-mesečnim otrokom išče stalno hišno pomočnico. Dobri pogoji in dobra plača. Tel. 415805. PRODAM 127 Special,-13 vrata, 6 mesecev. Tel. 755550. FESTIVAL LJUBLJANA 23. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 11. 3. KOMORNI KONCERT (Chamber Concert) ENGLISH BACH FESTIVAL ORKESTER, LONDON 12., 13. 8. VEČER ČRNSKE FOLKLORE (Negro Folk Dance Evcning) BALLET NATIONAL DU SENEGAL 14. 8. Cocteau: ČLOVEŠKI GLAS (The Human Voice) MAJA DIMITRIJ E VIČ MIROSLAV BELOVIČ, Beograd 15. 8. Pešic: DARINKA IZ RAJKOVCA Raičkovic: ZAPISI O ČRNEM VLADIMIRJU MAJA DIMITRIJEVIČ, MIROSLAV BELOVIČ, Beograd 17. 8. ORGELSKI VEČER (Organ Evening) HUBERT BREGANT, Ljubljana 17. 8. TONE FORNEZZI - TOF: ŽELELI NISTE -POSLUŠAJTE! (Listening without wishing) Satirični kabaret METLA Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po tel. J (061) 21-838. 24-575, 22-975 bsuks SANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE FRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV 8. avgusta 1975 Ameriški dolar 671,75 Funt šterling 1415.— Švicarski frank 248,70 Francoski frank 152,50 Nemška marka 258,75 Avstrijski šiling 36,75 Dinar: debeli S6,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut lliiiniliiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VOZNI RED A VTOBUSO V SPDT čestita svojim članom s Proseka, Kontovela, Križa in Repniča za izreden pohod na Triglav ter jim želi še nadaljnjih uspehov. ODHODI Trst - Sežana: 13.00 (d), 13.30 (d), 15.00 (d), 15.45, 18.00, 19.00 20.00; Trst - Postojna: 13.00 (d), 15.00 (d), 18.00, 19.00, 20.00; Trst - Ljubljana: 15.00 (d), 18.00 19.00, 20.00; Trst - Zagreb: 18.00, 19.00, 20.00; Trst - Pulj: 8.25, 16.45, 18.30; Trst - Reka: 8.10, 13.00, 15.45, 18.30, 19.00, 21.15; Trst - Split: 18.30, 19.00; Trst - Zadar: 18.30, 19.00, 21.15; Trst - Dubrovnik: 18.30; Trst - Beograd: 20.00 (d); Trst - Sombor: 19.00 (d); PRIHODI Sežana - Trst: 8.20 (d), 9.00 (d), 10.20 (d), 10.45, 17.30 (d); Postojna - Trst: 9.00 (d), 9.40 (d), IC.20 (d), 10.45; Ljubljana - Trst: 7.10, 9.00 (d), 10.20 (d), 10.45; Zagreb - Trst: 9.00 (d), 10.45; Pulj - Trst: 10.10, 12.00, 21.00; Reka - Trst: 7.30, 8.30, 9.40, 18.20, 21.20; Split - Trst: 8.30, 9.30; Zadar • "'-st: 7.30, 8.30, 9.30; Dubrovnik - Trst: 8.30; Beograd - Trst: 9.00 (d); Sombor - Trst: 7.10; ODHODI Trst - Lazaret: 8.30, 10.30, 12.30, 13.30 (n), 13.55, (d), 14.30 (n), 19.00 (n); Trst - Sesljan: 9.45, 11.30, 14.05, 15.20; Trst - Gradež: 7.30, 8.30, 9.00, 13.00, 17.45, 19.00 (d), 19.30 (n). Trst - Lignano: 7.45; Trst - Gorica: 7.00 (d), 13.00 (d), 14.30 (d), 19.00 (d); Trst - Čedad: 8.00 (d), 14.00 (d), 17.25 (d); Trst - Auronzo: 7.00; Trst - Corvara: 5.45 (n); Trst - Toblach: 6.45; Trst - Sappada: 6.45; PRIHODI Lazaret - Trst: 10.30, 12.30, 14.10, 16.30, 19.00 (n), 21.00; Sesljan - Trst: 10.50, 12.55, 15.10, 20.55; Gradež - Trst: 7.45, 9.15, 14.45, 18.30 (d), 19.15 (n), 20.45; Lignano - Trst: 20.15; Gorica ■ Trst: 7..r0 (d), 13.00 (d), 14.20 (d), 19.00 (d); Čedad Trst: 8.20 (d), 8.35 (d), 12.20 (n), 17.25 (d); Auronzo - Trsi: 20.45; Corvara - Trst: 21.00 (n); Toblach - Trst: 21.00; Sappada Trst; 21 00. (d) — Samo ob delavnikih. (n) — Samo ob nedeljah. 2.000 lir, skupina udeležencev pogreba v spomin Ferdinanda Corazze 5.000 lir, Vida Menucci z istim namenom 2.000 lir. V spomin Iva Marinčiča daruje Milan Bolčič 5.000 lir za spomenika padlim v Podgori in Dolu. V počastitev spomina Ane Gombač vd. Faganel darujeta Ema in Fani 2.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico. Namesto cvetja na grob Piju Karlu Medenu daruje Justa Košuta 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB. Namesto cvetja na grob Rika Corazze daruje Franc Bezin 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V piočastitev spomina Ane Gombač vd. Faganel darujeta Mira Šu-man in Dora Caharija 4.000 Ur za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marije Švab darujeta Gianni in. Sonja Fur-lanič 5.000 Ur za športno združenje Bor ter Mario in Lidija Šušteršič 5.000 lir za športno združenje BOR. V spomin Francke Zidarič vd. Sardoč darujeta družini Štolfa 15 tisoč lir za oddelek za rakasta o-bolenja. V isti namen daruje družina Nabergoj 5.000 lir. V počastitev spomina Pepija Mezgeca daruje sestra s hčerkama 5.000 lir za PD Ivan Cankar. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ffi&ncaUè. PRIMO ROVIS Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820 747 - Industrijske cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 B sprejema hranilne vloge in B nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 Ob sobotah zaprto Na novo odprt velik salon pohištva EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 TRST- TEL. 813301 $ trst cente SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo • Izbrani artikli ■ BOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva po godnih cenah GORIŠKI DNEVNIK OBETA SE VSE PREJ KOT STABILNA POKRAJINSKA UPRAVA Okoli pokrajinskega predsednika Marinija ustvarjena pičla večina glasov RD, PSDI in PRI Novi predsednik ni hotel sprejeti javno ponudenih glasov KPI in PSI ter je s ponav-Ijanjem vabila KD socialistom na sodelovanje skušal razdvojiti levičarski stranki Tristranski politični sporazum med KD, PSDI in PRI o izvolitvi republikanca Francesca Marina za predsednika goriške pokrajinske uprave vse dotlej ne bo zagotovil dolgoročnega stabilnega upravljanja te ustanove, dokler v krščanski demokraciji ne bo prevladalo spoznanje, da ni več mogoče vladati mimo jasno izražene ljudske volje na volitvah 15. junija, da je potrebno reševati odprta družbena vprašanja na takšen način kot sta jih nakazali levičarski stranki KPI in PSI. Kajti sporazum, ki je bil dosežen tik pred pričetkom seje, sloni na trhlih nogah ter je bil uresničen ob odsotnosti fašističnega svetovalca Pedronija, kar pomeni, da je bil predsednik Marini posredno izvoljen s fašistično podporo. Takšno značilnost predsedniških volitev daje tudi tiskovno sporočilo fašistične stranke, ki sicer govori o svojem opozicijskem stališču, vendar hkrati priznava «nevarnost» izvolitve ko- sednik sprejme kandidaturo ter skuša izdelati takšen program, ki bi ustrezal levici. S tem, da bi se v tej obliki približal ljudskim težnjam, bi prav gotovo trčil ob stališče KD, ki je pripravljena odpreti največ do Novoizvoljeni predsednik goriške pokrajine republikanec Francesco Marin munističnega kandidata Poletta. Ta podpora ima toliko večji pomen, ker Marini ni sprejel levičarskih glasov, ki so mu jih komunisti in socialisti javno ponudili. Marini je izvolitev sprejel s pridržkom, to pomeni, da bo njegova stranka sedaj temeljito preučila vse možnosti zapletov in razpletov, ki jih lahko povzroči tako labilen odnos sil v pokrajinskem svetu. Marini je namreč prejel 12 glasov (KD 9, PS Dl 2 in PRI), medtem ko je kandidat levice Poletto prejel 11 glasov (KPI 8 in PSI 3). Če bi bilo prisotnih vseh 24 svetovalcev, bi legalno število za izvolitev znašalo 13 glasov; le teh pa meščanske stranke ne morejo zbrati, ker jim protifašistična naravnanost preprečuje sprejem fašističnega glasu. Obstaja nadalje možnost, da pred- socialistov. Ali bodo ljudje v KD Ulica Boito. Občina Ronke: Agip, Ulica Redi-puglia. Občina Gradež: Esso, Riva Slata-per; Shell, Trg Carpaccio. Občina Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total, pripravljeni razširiti področje sode lovanja na ves demokratični prostor ali ne? To so dileme, ki se pojavljalo v marsikateri sredini ob nedavni izvolitvi predsednika. Ob tem prihaja v demokratičnih vrstah do vedno trdnejšega prepričanja, da bo tem bolje za razvoj demokracije in za reševanje odprtih vprašanj na Goriškem, čimprej bo v KD prodrlo spoznanje, da predstavlja 15. junij prelomnico ter začetek novega načina upravljanja v javnem življenju. Takšno spoznanje bo slej ko prej moralo prodreti tudi v goriški. občinski svet, ki si je — delno zaradi svetovalcev delno pa tudi zaradi njihovih družin — privoščil poletni odmor in se bo prvič sestal 29. avgusta. Danes odprte bencinske črpalke Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lungo Isonzo; Total, U-lica Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica; Esso, Tržaška cesta. Občina Gradišče: Total, Drevored Trieste. Občina Turjak: Večal, Ulica Piave. Občina Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Moncisa, Ulica Diaz; Agip, Pieris. Sekcija ANPI s Peči vabi 9., 10., 15., 16. in 17. avgusta PARTIZANSKI MITING Spored: danes, 10. avgusta; ob 19. uri proslava 30-letnice osvoboditve — zvečer ples; petek, 15. avgusta: ples; sobota. 16. avgusta: ob 19. uri tekmovanje v briškoli; nedelja, 17. avgusta: ples. Na poletnem praznovanju bosta nastopila ansambla «Kraški odmevi» iz Doberdoba ter «The Lo-vers» iz Sovodenj Občina šlovrenc ob Soči: Total, U-lica D’Annunzio. Občina štarancan: Agip, Ulica Trieste. Občina Marian: Esso, Ulica Manzoni. V torek skupščina predsednikov rajonskih konzult Ni zahtevo nekaterih predsednikov rajonskih konzult je župan De Sunone sklical za torek, 12. avgusta, ob 18. uri v občinskih prostorih skupščino vseh predsednikov rajonskih svetov. Na njej bodo slednji predočili županu številne težave. ki so jih doslej imeli v zvezi z delovanjem teh posvetovalnih organov. V OKVIRU PARTIZANSKEGA MITINGA Danes na Peči proslava 30-letnice osvoboditve Na sporedu sta govora dr. Karla Šiškoviča in Marina Banfija ter nastop pevskih zborov - Praznovanje se bo zaključilo konec prihodnjega tedna Na novem prireditvenem prostoru na Peči, ki so ga domačini zgradili lansko leto s prostovoljnim delom, se je sinoči pričel partizanski miting, ki ga je pripravila tamkajšnja sekcija Zveze borcev. Uvodni dan petdnevnega praznovanja je bil namenjen tekmovanju v briškoli in prosti zabavi. Današnji dan praznovanja na Peči bo še posebno slovesen, saj so prireditelji pripravili proslavo 30. obletnice osvoboditve, jubilej, ki so ga proslavljali domala v vseh slovenskih vaseh na Goriškem. Kulturni spored se bo pričel ob 19. uri z govoroma dr. Karla šiškoviča iz Trsta ter Marina Banfija., Sledil bo nastop pevskih zborov iz Mirna in Opatjega sela. Današnje praznovanje se bo nadaljevalo zvečer s prosto zabavo ob zvokih doberdobske-ga ansambla «Kraški odmevi». Partizanski miting se bo zaključil prihodnji teden. V petek bo prosta zabava s sovodenjskjm ansamblom Prispevajte za DIJAŠKO MATICO «The Lovers», v soboto bo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami za dobitnike; praznovanje se bo zaključilo v nedeljo z zabavo na «br-jarju». Porast blagovnega prometa v pristanišču Portorosega V pristanišču Portorosega so meseca julija zabeležili znaten porast blagovnega prometa, kar vsekakor daje upati, da bo odslej tržiško tovorno pristanišče bolj živahno. Kot povsod je tudi Portorosegi zadala gospodarska kriza velik udarec, tako da so od lanskega leta dalje beležili padec blagovnega prometa. Kriza je bila še posebno občutena v drugi polovici lanskega leta ter v prvih mesecih leta 1975. Julija meseca so v Portorosegi raztovorili 131.636 ton blaga, kar znaša približno 40 tisoč ton več v primerjavi z junijem letošnjega leta. V prvih sedmih mesecih tega leta so zabeležili 636.000 ton blaga, kar znaša približno 43 tisoč ton več v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. POGOVOR S ČLOVEKOM, KI NE POZNA DOPUSTA Požrtvovalni Jožef Ferfolja iz Doberdoba 80 let v žarišču družbeno-političnega dela Bil je med ustanovitelji godbe Kras, krajevnih sekcij KPI in ANPI, organizacije krvodajalcev - Udejstvoval se je tudi na prosvetnem in sindikalnem področju Jožef F erfolja •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiii Zavračamo grožnje z razlastitvijo Prejšnji teden smo čitali v krajevnem italijanskem dnevniku članek, ki ga je objavil predsednik konzorcija za industrijsko cono, kateremu je sledil še drugi članek pisca, iz katerega je bilo razvidno, da še od daleč ne pozna splošne gospodarske problematike, kaj šele zadeve naše jezikovne skupnosti. Predsednik konzorcija je v omenjenem članku tožil, češ da v Štan-drežu na seji rajonske skupščine ni našel zadevnega razumevanja za u-mestitéV tovarne plemenitih jekel. Te skupščine so se udeležili razen svetovalcev konzulte in domačinov še vidnejši goriški politični predstavniki, ki so po ostri in kvalificirani debati našli skupno stališče in predlagali spremembe regulacijskega načrta ter zahtevali, naj se industrijsko področje premakne onkraj Soče in tako zagotovi reden razvoj vasi in ohrani sedanje etnično ravnotežje. Saj je vas v tem povojnem času že veliko žrtvovala v prid skupnega napredka. Enotni nastop naših predstavnikov in vseh navzočih je, seveda, razburil zastopnike konzorcija, ki se hoče na vsak način, in to čimprej, vsidrati na našem področju in ne drugod. Ta cilj potrjuje ponovno kroženje pisem po vasi, ki zopet grozijo lastnikom zemljišč z razlastitvijo. Predpostavljamo, da omenjena članka, ki sta bila objavljena v italijanskem časopisu, nista vredna odgovora, ker nismo našli v njiju no- bene novosti. Naš odgovor je namenjen pismom, ki povzročajo zaskrbljenost in ogorčenost v vasi. Predstavniki konzulte smo presenečeni nad tem neodgovornim ravnanjem, saj smo se na zadnjem zasedanju dogovorili naj pogajanja potekajo izključno v sklopu obeh ustanov. Mi smo vedno pripravljeni za lojalna pogajanja, ampak brez vsakršnega odstopanja od naših manjšinskih pravic, ki bi utegnile škoditi našemu gospodarskemu razvoju v enakopravnosti in v spoštovanju obstoječih zakonov. Naša je želja, da se političnemu problemu najde tudi primerna politična rešitev. Druge rešitve ne vidimo, razen tiste, ki 'nas mora upoštevati za kar smo in kar lahko v bodoče predstavljamo kot manjšina ob najbolj odprti meji, upoštevajoč naš doprinos v sedanjem težkem trenutku družbenega in gospodarskega razvoja. Prizadete lastnike pri zasebnih pogajanjih s konzorcijem vabimo, naj bodo previdni in naj se jim ne mudi pri oddajanju zemlje, ker je za te zadeve zavzeta vsa naša aktivnejša javnost, ki se postavlja v bran naših koristi na vsakem področju, in smo prepričani, da se bo tudi v tem primeru našla primerna rešitev, ki bo gotovo ustrezala slehernemu posamezniku in skupnosti. Danilo Nanut predsednik rajonske skupščine Štandrež «BEG» V HRIBE ALI K MORJU Množičen odhod goriških prebivalcev na letošnji velikošmarni dopust Varnostni organi podvojili nadzorstvo na najbolj prometnih cestah - Na tisoče turistov v Gradeča - Poziv avtomobilistom, naj vozijo previdno Včeraj in delno že v petek se je v vsej državi začel množičen «beg» iz mest v razne letoviščarske kraje ob morju ali v hribih. Na cestah, še posebno na avtocestah, ki povezujejo večja mesta z obmorskimi turističnimi središči, so zabeležili na kilometre dolge kolone avtomobilov, k' so se s polževo hitrostjo premikali proti morju. Tudi letos je. večji del avtomobilistov prezrl poziv cestne policije, ki je svetovala, naj se avtomobilisti usmerijo na stranske ceste, kjer je manj prometa. V prepričanju, da je stranska cesta nekoliko doljša, so se množično usmerili na glavne prometne žile, kar jc seveda povzročilo večje zastoje, ki so bili toliko bolj mučni zaradi vročine. Tudi na goriških cestah se je v teh dneh velikošmarnskih počitnic znatno povečal avtomobilski promet, še posebno na tistih cestah, ki povezujejo mesto z Gradežem ter kraji v hribih. Tudi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so zabeležili znatno večji promet, tako da so se kolone avtomobilov, ki so vozile proti Jugoslaviji, stvorile že v zgodnjih jutranjih urah. Da bi goriške avtomobiliste nekoliko rešili iz sedanje prometne zagate, so se prejšnji dan sestali na prefekturi predstavniki cestne policije, karabinjerjev, mestnih redarjev ter predstavniki večjih občin, da bi koordinirali delo ob veliko-šmarnem času ter da bi avtomobilistom zagotovili varnost na cestah. Na sestanku so sklenili, da bodo te dni podvojili cestno nadzorstvo, še posebno na tistih cestah, kjer je promet najbolj gost. ; V mestu pa bodo skrbeli mestni redarji. 'Porazgovo-rili so se tudi o možnosti večjih prometnih nesreč. S tem v zvezi so se dogovorili z ravnateljstvi bolnišnic, da bi vedno imele na razpolage rešilce ter zdravniško osebje. V slučaju okvare avtomobila bodo modali avtomobilisti zavrteti telefonsko številko 116 (mehanična delavnica ACI). Poleg tega varnostni or- SLOVES ZNANIH SADNIH SOKOV Leinia promili kopirala “Froclal-lo" Po prosapia 1 mlinov stekleni In vroPk Delavci v Ajdovščini delajo dan in noč, da bi zadostili velikemu povpraševanju- V prihodnje bodo večje količine sadja dobivali iz Vipavske doline in drugih območij Tudi v «Primorskem dnevniku» f doline okoli 3 tisoč ton breskev smo že nekajkrat opozorili na velik ------------— sloves, ki ga v Jugoslaviji uživajo sadni sokovi kombinata «Fructal-Al-ko» v Ajdovščini. Gre za podjetje, ki se je začelo razvijati šele po osvoboditvi v zelo skromnih razmerah. saj so imeli tedaj samo Kotel za kuhanje žganja. Letos pa Dodo delavci v tem ajdovskem podjetju s pomočjo najmodernejše tehnologije (delajo na linijah, ki so povsem avtomatizirane) proizvedli že nad 200 milijonov stekleničk in vrečk napolnjenih s sadnimi sokovi. Proizvajajo dvajset različnih vrst, njihovi sokovi pa redno zasedajo prva mesta na različnih sejmih, razstavah in drugih prireditvah v Jugoslaviji. Zaradi ponazoritve naj omenimo, da so sokovi iz Ajdovščine doslej prejeli že 786 različnih priznanj, od tera 256 zlatih ter 384 srebrnih medalj. Letošnja proizvodnja bo rekordna in da bi jo dosegli, delajo v ajdov skem kombinatu neprekinjeno dan in noč. Za proizvodnjo sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač bodo potrebovali okoli 15 tisoč ton različnega sadja. Dobivajo ga po večini iz Bosne. Srbije in iz drugih območij v državi. V Sloveniji je na voljo premalo surovin, saj so sadovnjaki tod po večini majhn. in ne dajejo velike in množične proizvodnje sadja. «Fructal-Alko» je v Čeliču v Bosni zgradil lastno bazo za pridelovanje in predelavo jagod; slednjih potrebujejo vsako leto okoli 5 tisoč ton. Kar zadeva surovine bodo storili nujne ukrene, da bi čimveč sadja dobili iz bližnjih krajev oziroma iz Slovenije. Na ta na čin bi namreč lahko precej zmanjšali prevozne stroške in s tem znižali ceno sokov. Predstavniki tovarne se že dogovarjajo s Kmetijskim kombinatom v Vipavi, da bi slednji v sodelovanju s privatnimi kmeti organiziral plantažno pri delovanje breskev v Vipavski dolini, kjer to sadje odlično uspeva. Ravnatelj kombinata «Fructal-Alko» je ondar, sporočil, da naj bi že prihodnje leto dobili iz Vipavske potem pa zmeraj več. Če bo načrt pridelovanja breskev v Vipavski dolini za potrebe predelave v Ajdovščini uspel, bo pomenilo, da bodo kmetje ves svoj pridelek tega sadja (in tudi drugih vrst sadja, denimo jabolk in hrušk) lahko prodali neposredno kombinatu. Produktivnost je v ajdovski tovarni na ravni razvitih evropskih dežel. Leta 1973 so za proizvodnjo tisoč steklenic sokov potrebovali 11 ur dela, sedaj pa je za to potrebnih le še 5 delovnih ur. Kljub taki produktivnosti pa kolektiv nima zadostnega dobička, da bi lahko zagotavljal nadaljnjo širjenje in modernizacijo tovarne. Cene sadnih sokov so namreč v Jugoslaviji že pet let maksimirane, se pravi, da je določena njihova na jv iš ja stopnja. To pomeni, da mora tovarna plačevati sadje in druge surovine ter reprodukcijske potrebščine do cenah, ki se spričo inflacije hitro večajo, medtem ko so proizvodne cene sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač določene. V takem položaju tovarna lahko ustvari le malo dobička. Zdaj si prizadevajo, da bi cene sadnih sokov sprostili, potem pa naj tržišče samo določa ceno. V Ajdovščini poudarjajo, da imajo najboljše sadne sokove v državi in zato so gotovi, da jim bo tržišče tudi zagotovilo dobro prodajo in u-strezne cene. ERSA kupila klavnico v Basilianu Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA je na svoji zadnji seji v Gorici pod predsedstvom Lucce sklenil potrošiti 400 milijonov lir za nakup klavnice in hranilnice za meso v kraju Basi-liano. Sredstva za nakup bodo črpali iz posebnega deželnega zakona. Objekt bodo dali v upravo zadrugi deželnega značaja Friulcarne, ki so jo Dve zlati in ena 'srebrna medalja, ustanovili s posebnim deželnim za- konom (št. 18), da bi klala živino ter pripravljala mesne izdelke. Čeprav je klavnica že sedaj sodobno zasnovana bodo vanjo vložili nadaljnjih 240 milijonov lir, da bi jo še bolj izpopolnili. Na takšen način bo Friulcarne uspešno posegla v razvoj živinoreje v deželi Furlanija - Julijska krajina. Prispevki V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Podgori so darovali; Albert Delphi 30.000 lir, Edmund Košuta 10.000 lir, Bruno Černič 10.000 lir, Italo Chiarion 10.000 lir, Saverij Rožič 20.000 lir. V sklaa za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so darovali; Ana Frandolič por. Načini (Mikoli 41) 10.000 lir, Milko Vižintin (Mikoli) in Albert žužič (Ferletiči) 5.000 lir. Podjetje Kusterle (Gorica) 35.000 lir, Giacomo Crismani (Tržič) 30.000 lir. Danica Devetak por. Russian (Miren) 5.000 lir, Sekcija KPI iz Ver-meljana 25.000 lir. Sekcija KPI iz Rorik 25.000 lir, Valerija Stantìa (Ronke) 1.500 lir,. Draga . Pahor (Trst) 2.000 lir. V počastitev spomina Ivana Re- ščiča (včeraj je bilo pomotoma zapisano Ivana Marinčiča) daruje družina Saksida 15.000 lir za Dijaški dom. V spomin Iva Marinčiča darujejo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika iz Trsta 79.000 lir za spomenika padlim v Podgori in Dolu. V počastitev spomina pokojnega novinarja Ivana Marinčiča je Franc Lupin prispeval 5.000 lir v sklad za gradnjo doma «Andrej Budal» v Štan-drežu. V isti namen je pevski zbor p. d. «Oton Župančič» iz štandreža prispeval 10.000 lir. Odbor za gradnjo doma «Andrej Budal» se spoštljivo in hvaležno spominja izrazite osebnosti tovariša Marinčiča in njegovega neutrudljivega prizadevanja za našo skupnost, darovalcem pa se iskreno zahvaljuje za plemenite zamisli. LEP USPEH NA VINSKEM TEKMOVANJU V LJUBLJANI Dve zlati in ena srebrna medalja za vina Gravner jeve družine na Oslavju Zlati medalji za rebulo in kabernet ter srebrna za rizling ■ Konec meseca bodo vina predstavili občinstvu na vinski razstavi na Gospodarskem razstavišču tolikšna je bera Gravnerjeve družine z Oslavja ob prvem sodelovanju na mednarodni vinski razstavi v Ljubljani ter sploh na prvem tekmovanju, ki se ga je ta družina kdajkoli doslej udeležila v svojem dolgoletnem pridelovanju vina. Strokovnjaki za vino so prisodili zlati medalji rebuli iz leta 1974 ter kabernetu iz leta 1973 ter srebrno medaljo rizlingu iz leta 1974. «Pričakovali smo boljšo uvrstitev rizlinga, ker je izvrsten», nam je zaupal Joško Gravner, 23-letni mladenič, ki se ob očetu uvaja v vinogradniške tajne ter postopoma že prevzema vodenje velikega posestva. «Uspeh, nastopu na vinskih razstavah, dokazuje kakovost našega vina ter nas spodbuja, da nadaljujemo po sedanji poti. Ta uspeh je zlasti spodbuden zato, ker smo se šele letos odločili za stekleničenje vina.» Tako visoko priznanje (medalje bodo podelili konec meseca na vinskem sejmu) briškemu vinu je zlasti pomembno zato, ker se je kosalo z vini iz vsega sveta. Na letošnjem vinskem tekmovanju v Ljubljani je namreč sodelovalo domala 90G vrst vina. «Sommelierji» so vma pokušavali v zadnjem tednu v juliju, od 29. avgusta do 5. septembra pa jih bodo predstavili občinstvu na Gospodarskem ki smo ga dosegli na prvem našem razstavišču. Jožko Gravner odpira nagrajeno vino, da bi ga srebnili kozarček Na tekmovanju v Ljubljani sta s področja briškega konzorcija za zaščito tipičnih vin sodelovala samo dva vinogradnika, in sicer Gravner, ki je bil tudi edini Slovenec, ter neki vinogradnik iz Fare, do kamor sega področje briškega konzorcija. Priznanje rebuli, ki jo uradno v italijanskem jeziku imenujejo «Colilo» (kar pomeni Brda) znova potrjuje neminljivo veljavo morda najstarejšega belega briškega vina, za katerega se je zlasti pri starejših domačinih ohranilo ime grganja. To vino so v vinski kleti na Dobrovem sila ovrednotili ter ga imenovali «zlata rebula». V zadnjem času se je pričelo uveljavljati tudi v naših krajih ter ima zaslugo zato tudi družina Gravner, ki je na tekmovanju v Ljubljani prav za grganjo dobila zlato medaljo. gam vabijo vse avtomobiliste, ki se te dni podajajo na pot, naj strogo upoštevajo vsa pravila cestno-pro-metnega zakonika, kajti samo tako bode preprečili večje prometne zastoje in kar je še najvažnejše, prometne nesreče, ki lahko imajo večkrat smrtne posledice. Kje in kako preživljajo počitnice Goričani? Ugotoviti moramo, da je mesto zapustilo skoro polovica prebivalstva. Odhod v razna turistična središča se je pričel že prve dni prejšnjega tedna, ko je približno 15 tisoč delavcev večjih obratov v Gorici in Tržiču šlo na počitnice. Te dni pa so z delom prenehala številna gradbena in druga podjetja, poleg tega je v tem času zaprtih mnogo trgovin. Čeprav se nam trditev goričkega tednika, da je letos šlo na počitnice dve tretjini prebivalstva, zdi pretirana, moramo u-gotoviti, da so glavna turistična središča v deželi polna turistov. Predvsem mislimo na Gradež, ki je letos zabeležil rekordno število obiskovalcev, od katerih je seveda veliko tujcev. Poleg tega pa imajo veliko turistov v hotelih ter avtokampih v Sesljanu, Marini Julii in v Štaran-canu. Večji del Goričanov bo letos preživel počitnice ob Jadranu v Jugoslaviji. Drugi pa so letos šli v alpska turistična središča. Ostali, ki iz gmotnih in drugih vzrokov niso šli na počitnice pa bodo svežino uživali ob bregovih Soče, Vipave ali Pevmice, zvečer pa se bodo zabavali na številnih poletnih prireditvah. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341 DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Fornasin in dr. Schiro. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič, v Ronkah in Doberdobu dr. Fella, v Tržiču in štarancanu dr. Giotto. Izleti Slovensko planiško društvo obvešča vse tiste, ki se bodo udeležili vzpona na bovški Grintovec skupno s tolminskimi planinci, da bo zbirališče v nedeljo, 17. avgusta, ob 5. uri zjutraj (po jugoslovanskem času) pri koči ob izviru Soče. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2. Gorica VERDI 15.30—22.00 «La peccatrice». S, Araya in E. Manni. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.00—22.00 «La mazurca del barone, della santa e del fico fiorone». U. Tognazzi in D. Boccardo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Cane di paglia». D. Hoffman in S. George. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «Il suo nome era Pot. . . ma lo chiamavano Allegria». P. Marte!! in L. Tate. Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «Femmine in gabbia». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «S.P.Y.S.». Barvni film. PRINCIPE 15.00-22.00 «Non aprite quella porta». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Rojeni zločinec». fia.«coski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Ljubezen samo do polnoči», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Dinamitaš Joe», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Skoraj bi rekli, da ni praznika v Doberdobu, prireditve ali slovesnost:, pri katerih ne sodeluje Jožef Ferfolja. Prisoten je v vsakem odboru najsibo to protifašističen, strankin, borčevski ali kulturnoprosvet-m Priredil je vse poletne «šagre» komunističnega tiska od leta 1948 najprej v vasi, pomagal tovarišem v Dolu in Jamljah, prosvetnemu društvu v vasi in dajal nasvete vsem, ki so nekaj potrebovali ali pripravljali. Pozna vsa skladišča raznih pijač v deželi, za perutnine in vseh mogočih stvari potrebnih za prirejanje praznikov. Na pamet ve, kje so klobase cenejše, katera je telefonska številka tega ali onega skladišča. Žt kmalu po vojni se je vključil v boj za delavske in narodnostne pravice. Lahko bi rekli, da je to stori) še prej, saj je še med NOB aktivno delal na terenu, zbiral živež in oblačila ter jih pošiljal partizanom v hribe. Nemci so ga dvakrat ujeli in tretjič odvedli v Nemčijo na prisilno delo. Pred odhodom v Nemčijo je bil z očetom zaprt v isti celici v zaporu v Gorici. V Nemčiji pa so ga poslali na delo v Kotbus, kjer je bil zaposlen v tovarni oklepnih vozil, očeta pa so odvedli v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se ni več vrnil domov. Po končani vojni se je zaposlil v Tržiški ladjedelnici, kjer je takoj stopil v stik s političnimi in sindikalnimi predstavniki. Na povabilo Andreja Pahorja iz Jamelj se je takrat vpisal v KPI. Leta 1948, ko je imel komaj 20 let, je postal sekretar domače sekcije KPI. Istega leta je bil med ustanovitelji godbe na pihala «Kras» in tri leta kasneje krajevne partizanske celice «Jože Srebrnič». Vzporedno s političnim delom se je zavzemal za sindikalne probleme na delu, pel pri prosvetnem zboru Jezero in pripravljal teren za skupen nastop vseh naprednih sil na upravnih volitvah leta 1956, ko je v Doberdobu prvič zmagala lista «Občinske enotnosti». Pet let kasneje je bil izvoljen v občinski svet in od takrat je še zmeraj načelnik te svetovalske skupine. Tudi kot krvodajalec je na prvem mestu v občini in med prvimi v pokrajini, saj od leta 1956 je daroval že 14 litrov krvi, za kar je prejel eno srebrno in eno bronasto kolajno ter diplomo s pohvalo. Mimogrede je Jožef Ferfolja našel čas tudi za ženitev. Ustavil se je kar pri sosedih, Pencenelovih, in se leta 1953 poročil z njihovo najstarejšo hčerko Milo Ferletič. O njegovi nenehni zavzetosti za upravljanje in urejanje vaških stvari bi lahko napisali še marsikaj lepega. Zato pa smo ga povabili na razgovor in ga vprašali kako gleda na bodoči razmah kulturne in politične dejavnosti v občini. «Najbolj si želim sodelovanja med raznimi kulturnimi, športnimi in političnimi strujami v vasi, ki je trenutno dobro a ni najboljše, zato si bom še naprej prizadeval, da bi čimprej te organizacije složno delovale ze boljši utrip življenja v občini». «Kaj pa perspektive širšega sodelovanja v občinskem svetu»? «V preteklem petletnem upravnem obdobju je lista «Občinske enotnosti» vodila občinske posle složno z opozicijo in tega bi si želel tudi v bodoče. Vendar ni samo občinski svet odločujoča moč v občini. Zato se trudim zbližati vse politične sile v vasi, kj so resnično antifašistične, da bi našle skupni imenovalec vsaj za najnujnejše potrebe naše skupnosti.» . «V občini imamo veliko društev, združenj in organizacij. Kaj se ti zdi, manjka še katera, ki bi dopolnila morebitne pomanjkljivosti»? «Manjka nam še kmečko ali gospodarsko združenje, ki bi ovrednotile delo našega kmeta. S tem v zvezi nam nujno manjka primerna organizacija za zaščito kraških vin, kot jo imajo že v Brdih.» «Z vsemi možnimi stvarmi,ki te bremenijo, kdaj pa imaš čas misliti na družino?» «Sožitje v družini je seveda prva skrb vsakega moža in očeta. Moja družina mi je v največje zadoščenje, ki sem ga v življenju dosegel. Srečno družinsko življenje mi daje moč, da premagujem težave tudi na številnih področjih mojega družbenopolitičnega udejstvovanja.» Pogovor je tekel še naprej o šolstvu kjer je bil Jožef Ferfolja v odboru za ustanovitev slovenskega šolskega okoliša, o delu v stranki, kjer je bil nekaj let v ožjem pokrajinskem odboru in v razsodišču, o dnevu Slovenske kulture v Doberdobu leta 1968, ko se je cel teden u-kvarjal s pripravami, namesto da bi šel v bolnišnico na operacijo, o vseh dopustih, ki jih preživi ob prirejanju poletnih praznikov, o upravljanju kmečke zadruge, kjer je član, ir še in še. Pustil nas je v hitrici, ker ga je že nekdo prišel iskat, ker so manjkali plastični krožniki Predsedništvo štandreškega rajonskega sveta izreka svojemu članu, svetovalcu Marinu Petejanu in sorodnikom iskreno sožalje ob bridki izgubi dragega očeta Emila. EDI (.SANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI O OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH KULTURA RAZMIŠLJANJE O NOVEM DELU BOGOMILA GERLANCA «Naši besedniki»: priročnik za šolo in dom o naših pisateljih in pesnikih Pred kratkim je založba Mladinska knjiga v Ljubljani izdala knjigo «Naši besedniki», ki jo je za natis pripravil Bogomil Gerlanc. Knjiga, ki opisuje naše pisatelje in pesnike — vseh je v knjigi predstavljenih 95 tudi v sliki — je namenjena učencem osnovnih in srednjih šol. Avtor je za vsakega pesnika ali pisatelja navedel tudi podatke o rojstvu, kraju, šolanju in službovanju in naslove napisanih knjig z letnicami izida. Avtor sam omenja v uvodu, da je ta knjiga «prvi poizkus izdaje takega priročnika za šolo in dom...» Knjiga «Naši besedniki» je v učbenikih zapolnila vrzel, ki je že dolgo časa zevala v naši književnosti. Zato so se mi ob branju kar same od sebe vsiljevale naslednje misli: Ko sem še kot otrok začel brati prve knjige, sem se pri branju spraševal, kakšen je neki pisatelj, ki je knjigo napisal. Ob branju «Robinzona», ki je razburkal mojo otroško domišljijo, sem spraševal starejšega brata, kakšen je neki pisatelj, kje je doma, kakšna je njegova domovina in podobno. Kasneje sem kot doraščajoči fant bral vse, kar mi je prišlo v roke, od šund-romanov: Strah na sokolskem gradu, Beračeve skrivnosti, Grofica beračica do Pod svobodnim soncem, V burji in viharju, Martina Krpana, Jurčičeve zbrane spise, Pregljeve romane in povesti, Stritarjeve mladinske povesti in pesmi, Gregorčičeve Poezije, Prešernove Poezije, Cankarjeve spise, Župančičeve, Grudnove, Kosovelove in Gradnikove pesmi. Vsi navedeni in še drugi so prispevali k oblikovanju moje notranjosti, k širjenju obzorja in spoznavanju življenja. Kako pomenjljivo je o branju knjig zapisal Ivan Bratko: «Bogatijo naše 'notranje rezerve’, ki nam jih .ne more nihče vzeti: znanje, okus, kulturo, duha, izobrazbo.» Knjiga «Naši besedniki» bo tudi številnim starejšim ljubiteljem knjig zelo dobrodošla, saj bodo v njej našli slike pisateljev in pesnikov, ki so jih — in jih še! — z velikim veseljem berejo. Primer: ko je Goriška matica leta 1925 med drugimi knjigami izdala tudi Bevkovo Smrt pred hišo, sem jo v dušku prebral. Do zadnjega vlakna, do zadnje nitke živcev sem občutil — domačnost te povesti. Tako hruško smo imeli tudi pri nas doma. Bil sem zelo ponosen, da je to napisal pisatelj iz Zakojce, vaši onstran Idrijske doline, ki jo zakriva Kojca, da je ni moč videti iz moje rojstne vasi. Odločil sem se in neke nedelje odšel navsezgodaj po strmi stezi s Šebreljske planote na Reko, od tam na Bukovo in naprej v Zakoj- Drugi zbornik: obogatitev zgodovine tolminske občine Delo je posvečeno 260-lelnici punta, 800-let-nici Bovca in 30. obletnici osvoboditve Na predvečer dneva vstaje slovenskega naroda je urednik Tolminskega zbornika, ki je pravkar izšel, profesor Janez Dolenc, pb udeležbi večjega števila sodelavcev in predstavnikov občinske skupščine, predstavil vsebino Zbornika. To je že drugi Zborrjik saj je prvi Tolminski zbornik izšel pred devetnajstimi leti in je bil posvečen spominu padlih partizanov in 50-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Pravkar izšli Tolminski zbornik je posvečen 30-letnici osvoboditve in nedavnima obletnicama: 260-letnici velikega tolminskega punta in 800-letnici Bovca. Tolminski zbornik je izdala Kulturna skupnost Tolmin. Zbornik ima 544 strani teksta in je večjega formata 17x24. Na 509 straneh je objavljenih nad 60 člankov, razprav in zapisov, nad 50 pesmi in okrog 200 fotografij, od katerih je 10 v barvah. Na prvi zunanji strani je objavljen v sest'h barvah nov grb tolminske občine. Vsebino Tolminskega zbornika 1975 je v kratkem uvodu prikazal predsednik občinske skupščine Anton Badava, ko je o preteklosti Tolminske zapisal: «V tebi je vedno tlel uporni duh, nikdar nisi priznala tujega gospodarja in vedno si se upirala in v tem uporu zmagala. Uresničili smo sen naših pradedov, ko smo prelepi dom ob Soči, Idrijci in Bači osvobodili. V njem in ob njem smo Tolminci začeli tkati novo življenje, nove medsebojne odnose za materialno m duhovno rast.» Tolm nski zbornik je razdeljen na pet delov: čas osvobodilnega noja, Stara pravda, 800 let Bovca, Zbornik in Zapisi in poročila. . .JU . omenimo nekaj pomembnej-S1“ c'ankov iz prvega dela, ki obsega vsega 116 strani. Osvobodi- l.e.v Tolmina dne 30. aprila 1945 v , ?on • Ogarev), Franc Šav-1 ‘ Medved, prvi sekretar KPS a tolminsko (Pavla Leban), Fdr-.o Plavanja - Peter Skalar (Ci-h -čupanc), k temu spominskemu anku je priložena barvna slika ravanje - Skalarja, ki jo je na-rJ- t Pokojni akademski slikar udi Kogej. Temu sledita še dva pominska zapisa, ki pojasnjujeta ‘Vljenje >n delo tega tolminskega revolucionarja in organizatorja.^ o napadu na Gregorčičevo ri gad o na Rdečem robu govorita va članka: Magnetofonski po-netek pripovedovanja še živeče-komandanta I. bataljona Leo-v° i . Koširja - Zmaga in zapis Valentina Carlija Zdravka. Ob-J vljemh je še več drugih član-\Y in spominskih zapisov kot: n:sa upornikov (Pavla Leban), n , okrazit (Anton Kramar - Zvo-. >; Atentat na domobransko po-Janko v Tolminu (pripovedova-nje na magnetofonski trak An-c-eja Kbnkona - Draga). Zanimiv je članek: Partizanska ljudska poezija na Tolminskem t anez Dolenc), kjer avtor po «ajsem uvodu objavlja 20 pesmi, • 80 "ostale med NOB, dalje zapis. Dopisovanje za Partizanski dnevnik med NOB na Tolminskem drughiag°n ’ 0garev) in še vež V drugem delu je na uvodnem mestu objavljen izredno zanimiv članek: Puntarsko gibanje na Tolminskem 1513 - 1515, ki ga je na-Vevm- jgodovmarka dr. Marija rtoc. Iz tega članka izvemo, da tnčn«f- Pr,ebivalci na Kobariškem, točneje tlačani iz vasi Kred, Su- f fii11 ?°t0ki leta 1513 uPrli gro- kir jih je neči°- sko izkoriščal. S svojimi hlap- ci je upor kmalu zadušil in dal na prvo drevo obesiti tlačana Ma-verja Sprudnika iz Sužida, ostale pa je kaznoval z denarnimi kaznimi. Ko so se kmalu potem uprli tudi tolminski tlačani, je Neuhauser dal mučiti in obesiti na grajski zid tudi tlačana Filipa Ferlugo iz Bače. Iz tega zapisa izvemo tudi, da se je šest Tolmincev udeležilo leta 1515 vseslovenskega kmečkega upora na Kranjskem. V tem delu z naslovom Stara pravda je objavljena tudi dramatizacija Bevkove pdvesti Pravica do življenja, ki jo je za oder priredil prof. Janez Dolenc. Zelo u-spelo premiero je za proslavo 260-letnice tolminskega punta izvedla dramska skupina tolminske gimnazije v režiji Rafaele Dolenc. V tretjem in četrtem delu je objavljenih več izredno zanimivih člankov, med temi: O prvih o-membah Bovca in Bovškega v srednjeveških listinah (Branka Marušič) in Duhovna kultura v zgornjem Posočju (dr. Milko Ma-tičetov). Iz četrtega dela naj o-menimo članek arheologa Draga Svoljška: Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem, Gradivo o Zalaški ali Dantejevi jami (Janez Dolenc), Izročilo o Bogatinu (Ludvik Janež), Alojz Carli-Lukovič in njegov spis «Tolmin kot kraj in okraj» (Marta Fili), Kratek pregled delovanja organizacije TIGR (Tone Rutar). V Zborniku so predstavljeni tudi tolminski umetniki — slikarji, že pokojna Rudi Kogej in Ljubo Brovč in živeči: Danica Cigoj -Kuščer, Rudi Šturm in inženir Milan Mikuž. Za popotnico in prijazen sprejem Tolminskega zbornika v vsaki družini tolminske občine naj ponovimo besede urednika, ki jih je zapisal v uvodu: 1 «Upam, da ne bo razočaral Tolmincev in vseh, ki jim je Tolminska pri srcu.» Andrej Pagon - Ogarev Tako... Ko sem spravil na papir te spomine, mi je nekako odleglo. Čutil sem se dolžnika Mladinski knjigi in Bogomilu Gerlancu za knjigo «Naši besedniki». Andrej Pagon - Ogarev Naslovi nalog Prav te dni, ko se v tisku razvija debata o koristnosti matur, kakršne so danes, smo prelistali strani letnega poročila Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ali — kot jo imenujejo nacistično usmerjeni Avstrijci — «strupa naše dežele». Verjetno so s tem hoteli dati priznanje tej ustanovi, da v svoji sredi vzgaja (ob njihovem aktivnem sodelovanju) zavesten, nov napreden rod koroških Slovencev. Vsilila se nam je primerjava, ob listanju letnega poročila, med naslovi maturitetnih nalog v naših šolah in nekaterimi naslovi celovške gimnazije. Debata o splavu, pa še naslov o Vietnamu, o mednarodnem letu žensk, in še maturitetni naslov, ki bi ga priporočali našim komisijam, če že ne na izpitu, vsaj pred njim, enkrat letno: «Kakšne dolžnosti nalaga človeku narodnost?» ali razmišljanje «Kdor resnično ljubi mir v deželi, ne bi smel pomirjevati». co. Želel sem zvedeti za naslov pisatelja in spoznati njegove starše. Srečanje z pisateljevim očetom in materjo je bilo veliko doživetje zame. Oče je sedel na čevljarskem stolu in šival star čevelj, mati pa je kuhala v zakajeni kuhinji. Prej sem si predstavljal, da je pisateljev dom kakšna večja hiša v Zakojci, dobil pa sem majhno bajtico... In sem se spomnil Gregorčičevih verzov: «...bolj kot bogata si uborna,...» Bevkov oče je bil nemalo presenečen, ko sem ga zaprosil za pisateljev naslov. Moral sem mu povedati, odkod sem doma in zakaj bi rad imel sinov naslov. S seboj sem imel knjigo Smrt pred hišo in sem mu jo pokazal z besedami: «Rad bi spoznal pisatelja te knjige in mu stisnil roko.» S tem je bilo nezaupanje takoj odpravljeno. Povabil me je, naj sedem. To je bila zame velika čast (tako sem si takrat predstavljal), da lahko sedim v pisateljevem domu in se pogovarjam z njegovim očetom. Ko sem se poslavljal, mi je še naročil, naj lepo pozdravim sina in mu povem, da so doma vsi zdravi. Drugi primer: Ko sem doma kmetoval, sem vsake jeseni zjutraj napregel par volov in se odpeljal uro daleč po že napravljena drva za zimo. Vola sta naložen voz počasi vlekla po precej strmem kolovozu. Da nisem zapravljal časa pri'uro trajajoči vožnji, sem vsakokrat vzel s seboj Gregorčičeve ' Poezije ali pa Stritarjeve Pod lipo in Jagode. Ker sta bila vola zelo pohlevna, ju ni bilo treba nič priganjati z bičem. Od časa do časa sta se sama ustavila in počivala. Jaz sem se spotoma na pamet učil pesmi, tako: Jurčiču v spomin, Kmetski hiši, Soči, V pepelnični noči, Naš čolnič ot-mimo ali pa Stritarjeve pesmi kot: «Jesen je tu, po vrtu v travi podlesek cvete nevesel,» Takrat so res po vseh senčnih travnikih cveteli tisti nežni lilasti cvetovi jesenskega podleska — kot zadnji pozdrav poslavljajoče se jeseni. Vesel sem in zadovoljen, da je izšla taka knjiga! V njej sem dobil obraze tistih, ki so mi v mladosti pomagali, da sem obogatil «notranje rezerve», kot je zapisal Ivan Bratko. Moji stari znanci, me je prešinilo, ko sem ogledoval slike Vodnika,, Prešerna, Trdine, Levstika, Erjavca, Jenka, Stritarja, Jurčiča, Mencingerja, Gregorčiča, Levca, Tavčarja, Kersnika, Aškerca, Milčinskega, Finžgarja, Ketteja, Cankarja, Župančiča, Murna, Preglja, Gradnika, Ribičiča, Goljo, Lokarja, Bevka, Grudna, Kuharja, Vidmarja, Kosovela, Magajne, Klopčiča, Kranjca, Godine, Potrča, Bora, Vipotnika, Kajuha, Minattija, Krakarja, Menarta, Kosmača itd. Vsi so mi pomagali (razen nekaj tistih, ki so začeli med NOB), da sem že zgodaj začel hoditi po pravi poti! Da sem tudi leta 1941 našel tisto pravo pot, ki me je skupaj z drugimi partizani pripeljala v svobodo. GILLES PERRAULT: VELIKI DAN Roman o pripravah na odprtje druge fronte na francoski obali Jožko Prinčič: «Kam in kaj?» (2. razstava fotografije v Sovodnjah) re v i j e 18. številka «Mladja»: literatura in kritika Letni zbornik «Draga 1974» Dober mesec dni pred napovedanimi študijskimi dnevi v Dragi, ki jih prireja katoliško društvo izobražencev, je izšel zbornik lanskih predavanj z naslovom «DRAGA U - MED DOMOM IN SVETOM». Ta vsebuje vsa predavanja. razen gotovo najbolj zanimive razprave akademika dr. Bratka Krejta o Cankarju in slovenstvu, ker je predavatelj «prosil, da se ne objavi, ker ga namerava spopolnjenega in razširjenega objaviti prihodnje leto v Ljubljani ob stoletnici Cankarjevega rojstva». Zbornik objavlja zato pozdrave odbornika Colonija, prof. Cremo-nesija ter posege o julijski mednarodni manjšinski konferenci. Sledi besedilo govora bivšega predsednika NSKS, ki ga je osrednje vodstvo te organizacije ostro kritiziralo. Naslov zborniku pa dajejo tri obrobna predavanja emigrantov o Slovencih v Kanadi, o zdomcih v Nemčiji ter tretje o «Slovencih v svetu». Tretji govornik je znan predvsem po svoji knjigi, spominov obveščevalca, v kateri, je blatil spomin pisatelja Louisa Adamiča in tudi nekatere partizanske borce. Predavatelji, predvsem prva dva, nista skrivala mržnje do «druge Jugoslavije» in njenega «dosmrtnega predsednika Broza». p. g. Ko prebereš, 18. številko Mladja, lahko iz drobcev vtisov sestaviš dokaj dobro zrcalo občutenja slovenskih Korošcev. Revija je tokrat sestavljena iz literarnih prispevkov, politično -teoretičnih razprav in fotoreportaže. Presenetljiv je izbor literarnih prispevkov, med katerimi so po literarni vrednosti precejšnje razlike, po izpovedni vrednosti pa je knjižica zelo izenačena. Morda je prav zaradi naslonitve na mlade sile aktualnost vsebine postala toliko bolj izrazita. L. puševi «Sršeni», ki odprejo pregled književnih prispevkov, spadajo po svoji simbolični moči in po svojem značaju verjetno v skupino Ustih zgodb, ki jih je Florjan Lipuš objavil v «Zgodbah o Čuših». Sršenji mehir, ki kipi v sobi je kakor rakasta tvorba, ki počasi, toda vztrajno uničuje neko ljudstvo, čim večji je mehir, tem manj moči ima človek, da ga uniči. Položaj na Koroškem je pred nami. V Mladju sta svoje prispevke objavila tudi dva mlada avtorja. V prvem delu najdemo razmišljanje Štefke Vavti iz Šmihela. Zazdi se, kakor da bi bralec zrl skozi lupino prozornega balona: vse je nekam daleč in nedotakljivo, pod utripanjem življenja se skriva smrt. «Petkov sprehod» je zgodba žalosti in tujosti slovenskega dekleta v deželi, kjer se «v vlaku srečaš s strupenimi pogledi, če spregovoriš v materinem jeziku». Tudi tri njene kratke poezije (Sam. Sanje, čakanje) so prežete z 'morečim vzdušjem. Andrej Mohar iz Celovca, tudi dijak, je napisal prozni sestavek z naslovom «Stol Politična parabola», v katerem na posebno izviren način parodira socialni in narodnostni položaj na Koroškem (ki pa ima tudi širši pomen). M. G. Kamnik, mlad, šele nedavno debutiran avstrijski literat slovenskega porekla, je v svojih pesmih dinamičen, izrazito angažiran, usmerjen v agresivno družbeno politiko; to se kaže v vseh njegovih objavljenih poezijah. Drugi avtor Peter Kersche je v primerjavi s Kamnikom mnogo bolj filozofsko, sholastično razmišljajoč, ki opazuje sebe in okolje z globokim, pogosto intelektualnim, znanstvenim pristopom (Jaz jaz jaz. Dež, Trst. poleti 1973, Kamni). Pesnica Milena Merlak se v svojih «Piranskih nostalgijah in e-legijah» prepušča čustvenemu valovanju in dihanju morja; svojo neznatnost primerja z «velikim morjem» . . . narava je neumrljiva, večno se vračajoča, človekova zavest pa ima meje. Zatiranje manjšine in obupno iskanje rešitve se vidi v Božičevi politični razpravi «Smeri sodobnega političnega razvoja», ko razčlenjuje sodobne politične silnice v dva elementa: samobitnost narodov in sodelovanje. Nato u-gotavlja nenehno težnjo k propadu parlamentarizma zaradi neučinkovitosti, da bi rešil realne probleme posamezne države (izrazita je podobnost z nemočjo rešiti nacionalni problem v Avstriji). Nato ugotavlja kakšna naj bi bila posebna slovenska pot v samobitnost; tako pot vidi v sintezi socializma in krščanstva. Kot trenutna politična rešitev je to sprejemljivo, toda kot globlja teoretična sinteza ni mogoča. Ferdinand Velik z razpravo, ki je objavljena v slovenščini in nemščini «Primeri dvojezičnosti v Evropi» razgalja resnične ponižujoče razmere v katerih živijo koroški Slovenci. Tekst je učinkovito okrepljen z fotoreportažo o dvojezičnih napisih. 18. številko Mladja pa zaključujejo nekatera dela slikarja Jožeta Boschitza, kjer s slikarskim čopičem upodablja občutke in misli slovenskega ljudstva. š. R. Boljunski kulturni dom je po tolikih letih obetov, odlašanj, za-pletljajev in prošenj končno le stvarnost. Zidovi so počasi toda vztrajno zrastli, prav tako počasi gredo ostala dela, vendar pa ta počasnost nekoliko zavaja, ker se dela že bližajo koncu. Seveda manjka še cel kup stvari. Gasilci in komisija za predstave se niso še izrekli kako morajo biti razporejene vse varnostne naprave. Ponovno je zmanjkalo sredstev za notranjo opremo, ker stroški naraščajo iz dneva v dan. Kot je znano je dolinska občina najprej namenila za gradnjo Kulturnega doma v Boljuncu denar, ki ga je dobila v zameno za razlastitev zemljišč srenje Boljunec s strani tovarne Velikih motorjev. Ker pa so od dneva ko je bil načrt gotov z vsemi predračuni, do dneva ko je bilo izdano od vseh pristojnih organov gradbeno dovoljenje minila skoraj tri leta, so se stroški dobesedno podvojili, poviškov je bilo od takrat še nekaj, tako da mora uprava stalno stikati za potrebnimi sredstvi ker jih ni nikdar dovolj. Kljub vsem težavam in neprilikam, ter raznim drobnim birokratskim težavam, ki jih ima zakonodaja v tem smislu cel nebroj, pa se gradnja vendarle zaključuje. Kulturni dom bo verjetno predan svojemu namenu že v teku tega leta, optimisti celo trdijo konec oktobra, prve novembra. Morda bo še manjkal kak kos notranje opreme, katere pa iz izkušeni, ki jih imajo v drugih podobnih domovih, ne bo itak nikdar dovolj. Dejstvo, in to nadvse razveseljivo, pa je le, da bo predan svojemu namenu objekt, ki ga je predvsem pogrešal Boljunec, pa tudi cel Breg. V Boljuncu prosvetno delo nikakor ni moglo dobiti potrebnega razmaha, saj je vsa dejavnost PD Prešeren bila utesnjena v skromnih prostorih, ki jih je dala na razpolago dolinska občina in kjer je bilo že za vaje pevskega zbora premalo prostora. Sedaj so dane društvu lepe možnosti, da svoje delovanje razširi še na druga področja, dosedanjo aktivnost pa poglobi. Priznati je treba, da Boljunčani niso čakali otvoritve svojega Doma križem rok in so pravočasno poskrbeli za obnovitev in pomladitev pevskega zbora, ki šteje danes preko 50 članov. Sedaj ko manjka le nekaj mesecev do predaje tega za naša društva velikega objekta svojemu namenu, pa pade nanje tudi precejšnja odgovornost. 2S0 sedežev POMEMBNA PRIDOBITEV^ ZA DOLINSKO OBČINO KULTURNI DOM V BOLJUNCU GOTOV PRED NOVIM LETOM? V veliki dvorani doma bo 280 sedežev bo treba napolniti ko bodo v Domu razne prireditve. Sam Boljunec tega nikakor ne bo zmogel, saj bi morala biti stalno prisotna v Domu tretjina Boljunčanov (dojenčki in starčki vključno), kar je seveda nemogoče. Zato je prav, da na to pomislijo vsa brežanska društva, ki bodo v septembru obnovila svoje delovanje, ter prič-' nejo iskati primerne rešitve, ki bo zadovoljila vseh. V ta namen bi lahko tudi bil imenovan poseben koordinacijski odbor, ki bi v Bregu usklajeval delo posameznih društev. Društva pa bi lahko sprejela obveznost in v Domu izmenično prirejala svoje prireditve, tako da bi novi objekt postal resnično center kulturnega udejstvovanja v Bregu. Hudo bi bilo, ko bi tako velik in drag kulturni dom sameval in postal spomenik bre--žanski kulturi. Na to je treba misliti, ko se bodo oglašala razna kampanilistična stališča, ki pa ne smejo nikakor prerasti dobrih medsebojnih odnosov, ki so bili doslej v veljavi v Bregu. Nekaj mesecev hitro mine in treba bo hitro poprijeti za delo, da bo tudi otvoritev našla vsa društva pripravljena, da pokažejo vse svoje nemajhno delo, ki se včasih odvija tudi v težkih okoliščinah, ki jih širša publika ne zna ceniti. Tudi ovrednotenju tega truda bi moral služiti novi objekt, čeprav se nekateri nad tem zmrdujejo, ker to ni kvalitetno, pa tudi ne privlačno za od televizije razvajena očesa. Lahko bi še poglobili misel, ki že nekaj let nadleguje prosvetne delavce v Bregu in to je, ustanovitev skupnih skupin in aktivnosti, ki jih samo eno društvo zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih zmožnosti ne more obuditi ali obdržati pri življenju. To pa je že stvar prihodnosti, prvi mejnik na tej poti pa je novi Kulturni dom v Boljuncu in njegova skupna uporaba. K. V. Pri založbi Borec je v prevodu Franceta Šušteršiča izšla zanimiva knjiga francoskega avtorja Gil-lesa Perraulta VELIKI DAN. Dve stvari sta, ki ju moramo imeti pred očmi preden to knjigo vzamemo v roke. Prva je ta, da je Gilles Perrault avtor knjige, ki je pred dvema letoma izšla pod naslovom Rdeči orkester. V tej knjigi je ta francoski pisatelj obdelal delovanje sovjetske vohunske centrale v Nemčiji med drugo svetovno vojno in nam prikazal v izjemno zanimivo napisani dokumentarni knjigi delovanje ljudi, ki so uspešno opravljali svoje delo in pripomogli s požrtvovalnim delom h koncu Hitlerjeve trdnjave v Evropi. Drugo dejstvo ki ga moramo imeti pred očmi je to, da so Američani pred leti napravili odličen film pod naslovom Najdaljši dan, film o zavezniški invaziji v zahodno Evropo v prvih dneh junija 1944 in da je bil prav ta navdušujoč film napravljen po knjigi Gillesa Perraulta Veliki dan. če vemo to dvoje potem s toliko večjim zanimanjem vzamemo v roke novo publikacijo založbe Borec, ki zajema snov iz zadnje vojne. In priznati moramo, da nismo razočarani. To je imenitno branje, ki se nam globoko vtisne v spomin in ki nas povsem prevzame, ki nas sili k branju, dokler ne pridemo do konca zajetne knjige. Skratka avtor je na podlagi lastnoročno zbranih dokumentov in objektivnih dejstev, na podlagi lastnih ogledov krajev, deloma pa tudi s pomočjo svoje pisateljske domišljije napisal dokumentarno, pa vendar literarno oblikovano delo o zavezniški invaziji na francosko obalo. Ta knjiga pa je odlično delo, ki ga ni treba posebej priporočati. Knjiga Veliki dan je kompleksno delo. Pisatelj nam predstavi priprave za invazijo v zavezniških deželah zlasti v Angliji, prikaže nam angleške in ameriške delavce, ki delajo orožje za zaveznike, prikaže nam delovanje članov francoskega odporniškega gibanja, predstavi nam francosko, pariško družino. Prav tako nam pisatelj predstavi vojake, ki ždijo v utrdbah ob atlantski obali, pa njihove generale, ki samozavestno pričakujejo zavezniško izkrcanje. Seveda nam predstavi tudi vrhovnega zavezniškega poveljnika Ei-senhowerja in druge zavezniške voditelje. Pisatelj nas seznani tudi z oborožitvijo nemških in zavezniških armad, prikaže vsakodnevno življenje na eni in drugi strani Rokava, potem pa obravnava izkrcanje samo in boje v prvih dveh dneh. Tako nam razgrne sliko o zavezniškem ladjevju, o letalih, transportnih, lovskih in jadralnih letalih, prikaže pehoto, padalce, tankiste, mornarje in druge vojake, pa spet Nemce, ki odbijajo napade, čakajo na premike ali pa padajo pod kombiniranimi napadi zaveznikov. Kot na filmskem platnu se pred nami zvrste podobe, posamezni prizori spopadov na eni in drugi obali, na tem in onem sektorju, prizori življenja in smrti na eni in drugi strani. Iz velikega števila drobnih podob in usod posameznih ljudi pa spoznamo veličino bojev in srditost spopadov, ki so prav ob napadu na nemški atlantski zid terjali največ žrtev; pa tudi vero, s katero so zavezniki šli v boj, trdno odločeni premagati nacistični vojaški in politični stroj ter osvoboditi Evropo. Tako vstaja pred bralcem veličastna podoba enega največjih dogodkov druge svetovne vojne, v literarno oblikovani in zanimivi pripovedi. Knjigo Veliki dan je avtor posvetil mladi generaciji, da bi se iz nje kaj naučila in znala ceniti svobodo ter se boriti proti vsemu, kar bi utegnilo prinesti novo vojno. Tudi naši mladini bo zato dobrodošel prikaz vojne in opomin na strahote. Vsakemu bralcu, ki je doživljal vojno pa bo dragoceno in zanimivo branje ob obujanju spominov. Knjigo Veliki dan je skrbno prevedel France Šušteršič, ki je dal pripovedi tudi plastično domačo besedo. Čemu prevod dela A. Moravie «Jaz in on»? Ne vemo sicer ali si Državna založba Slovenije prizadeva izdati v slovenskem prevodu vsa dela zimnega italijanskega pisatelja Alberta Moravie, ali pa so vzroki drugi. Dejstvo je, da smo v slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel Janko Roth, dobili roman Alberta Moravie JAZ IN ON, da pa m bi bilo nobene posebne škode, ko bi tega teksta ne dobili na naš knjižni trg. Roman namreč niti ni zanimiv, niti ni duhovit, ne rešuje kakih posebnih problemov, skratka, to je branje, ob katerem se moramo včasih celo prisiliti, da knjigo obdržimo v roki. Če omenimo, da sicer slika sodobnega človeka italijanskega kulturnega občestva, filmskega scenarista in režiserja, njegov kulturni nivo in obenem razmere v italijanskem filmskem svetu, potem smo s tem vovedaii že precej. Ker ta slika niti ni posebno negativna, niti kritična, temveč rahlo toda prav rahlo smešna, je roman konec koncev bolj senca tistih del, s katerimi je Moravia doma in v svetu dosegel velik sloves. Knjiga pripoveduje o scenaristu, ki s svojim prijateljem pripravlja film. Zaradi tega se odseli od doma, da bi bil bolj nemoten, v resnici pa zato, ker se je naveličal zdebelene žene in ker bi rad živel kot don Juan na veliki nogi. Toda po odselitvi zdoma mu nič ne uspeva. Najprej naveže stike z neko ločeno ženo, uslužbenko arabskega predstavništva, katero slučajno sreča v banki. Potem skuša uspeti pri ženi filmskega producenta. Njegov prodor v politični svet, kjer naj bi dobil podporo za svojo verzijo filma se konča neuspešno. Tako mu slednjič, ko mu spodleti vse prizadevanje za ustvaritev filma in za režijo, ne ostane drugega, kot da se vrne nazaj k svoji ženi. To je pravzaprav vsa zgodba romana, ki se nam zdi napisan nekoliko po sili, s sicer jasnim likom rimskega filmskega delavca, razuzdanega ženskarja, ki hoče s pomočjo seksualnih uspehov in političnimi kompromisi priti do u-speha, pa mu vse spodleti. Na koncu ostane ta neumorni ženskar osmešen, povsem na tleh, razkrinkan kot povožena reva. Z njim vred je kot bedna prikazana vsa revščina rimskega filmskega sveta, čeprav jg pisatelj tej posvetil sorazmeroma malo prostora in je ves svoj glavni del romana posvetil prikazu človeka, katerega duševno revščino spletkarstvo in verolomnost naj spoznamo kot bistven sestavni del njegovega značaja. Zgodba je torej preprosta, prav skromna, ideja tudi ni posebno velika. In tako je nastalo delo, ki se razen odličnega prikaza značaja poglavitnega junaka romana ne odlikuje z nobeno posebnostjo in ki nas zato niti ne priteguje k branju kaj šele o-greje, pretrese ali navduši. Razen blede slike glavnega junaka in razmer v Rimu ter njega filmskem svetu, nam od roman Jaz in on ostane prav malo. V trenutku ga pozabimo. To pa rd priporočilo delu. Sl. Ru. Prejeli smo SODOBNOST št. 7 s primerki prevodov Luke Paljetka za Prešel nove sonete. SOCIALIZAM, glasilo ZKJ z razpravo Dušana Pirjevca o nekaterih protislovjih sodobnega kapitalizma. Ugo Cabras; «Žalost» (2. razstava fotografije v Sovodnjah) horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niste se dovolj pobrigali za svoje finančne interese; podvizajte se, da nadomestite izgubljeni čas. Ubadate se z zamotanim problemom — pohiteti morate, da ga boste, zadovoljivo rešili. Za seboj imate dragocene izkušnje, ki vam bodo omogočile duševni mir. __ BIK (od 21.4. do 20. f 5.) Nikar si ne beli f te glave, vsem teža \jT vam boste kos. Tr- \i / masti in vztrajni 1 . ste: vaš trud bo po- plačan. Metali vam bodo pod noge polena, vendar boste z odločnim nastopom nevoščljivce spravili v koš. Nekdo vas bo rešil pred nastavljeno pastjo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaželen načrt boste uresničili le, ako se boste pošteno potrudili. Nikar preveč čvekanja, samo nekaj dobro odmerjenih besed vam je treba in nekaj poguma, pa boste prebrodili krizo. Ne predajte se malodušju in želje^se vam bodo izpolnile. Veljaven od 10. do 16. avgusta 1975 RAK (od 23.6. do ' X 22.7.) Pozor na vaše ' ^ ^ energije: ne znate jih pametno izkoriščati pa tudi preleni ste. Predstavili vam bodo osebo, ki vam bo prinesla srečo. Iznebite se lažnih prijateljev, ki kujejo proti vam zahrbtne načrte. Z vašim zdravjem ni vse v redu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravka ima-' \ te z dokaj zaplete- J nim vprašanjem: " ^ ' položaj boste razjas- nili s pomočjo oseb, ki vam dolgujejo precej hvaležnosti. Pri vsakem svojem delu bodite kar najbolj pozorni, le tako boste deležni uspeha. Niste dovolj odločni in želite si samote. , DEVICA (od 23.8. do i *X 22.9.) Obiskala vas bo starejša oseba in vam dala dober nasvet ; če ga boste u-poštevali boste izboljšali svoj ekonomski položaj ter si utrdili mesto v družbi. Prejeli boste razveseljive novice in pisma. Ne zapravljajte denarja po nepotrebnem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spor v družini: nikar ne bodite trmasti, ampak se rajši pobotajte s sorodnikom in zadeva se bo mirno uredila. Dobre zveze imate in to vam bo pomagalo, da si boste precej izboljšali gmotni položaj, če le morete, pojdite na morje. ŠKORPIJON (od 24. \ 10. do 22.11.) Tu pa i * tam ste nekoliko preveč ironični in impulzivni; to ni vselej dobro. Diplomacija bi vam bolj koristila. Uživate nekaj dobrih protekcij, ljudje se strinjajo z vašimi idejami, spoznali boste dobre tovariše. Nekdo vam bo pomagal. STRELEC (od 23. /f « Y\ 11. do 20.12.) Vse preveč malodušni ste, več zaupanja v bodočnost vam je treba. Zelo vplivna oseba vas bo brezpogojno podprla ter vam omogočila, da boste brez težav izpolnili vse svoje obveze. Kljub temu se ne smete preveč zanašati na tujo pomoč. © KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) čaka vas prijetno iznenadenje. Pazite, kako boste izpeljali začeti posel; utrpeti utegnete namreč denarno izgubo. Ne trošite po nepotrebnem svojih moči, ker jih boste pošteno potrebovali. Nekdo vas bo poklical na obračun: odzvati se mu morate. (D VODNAR (od 21.1. do 19.2.) čaka vas nekaj veselih presenečenj. Praznovali boste s prijatqllji neki pomemben dogodek. Poravnali boste nesoglasje ter navezali nove stike, ki vam bodo v bodočnosti koristili. Doslej niste dovolj varčevali z denarjem: v bodoče ga smotrneje uporabljajte. __ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste nekaj informacij, ki I vam bodo pomagale, da poravnate spor s sodelavci. Pri tem boste imeli veliko moralno zadoščenje. Ne dotikajte se kočljivih argumentov, ne sprašujte preveč naokoli in pazite, kako se izražate. Prijetno doživetje. KRIŽANKA in naši ljudje i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 m 12 □ 13 □ 14 15 B 16 17 B 18 19 B 20 m 21 B 22 m f73 24 B 25 B 26 27 2Ž~ 29 30 B 31 m 32 B 33 0 34 3 35 B 36 37 □ 38 B B 39 40 41 B 42 43 L ll VODORAVNO: 1. «naš politični delavec», 11. reka v Toskani, 12. glasilo «našega političnega delavca», 13. ime filmske igralke Zoppelli, 15. nadav, plačilo na račun, 16. Športske Novosti, 17. vse v redu (v angleščini). 18. mamila, 20. stranka «našega političnega delavca». 21. nitast izrastek na koži sesalcev, 22. mlaka, 23. pijača starih Slovanov, 25, medmet, ki izraža opozorilo, 26. francoski revolucionar, 28. italijanski kolesar, 30. medmet za glas pri udarcu ali zamahu, 31. Valentin Asmus, 32. za v latinščini, 33, v Homerjevi Odiseji čarovnica na samotnem otoku Aia, 34. nenadna smrt, 35. vrsta ptice, 36. Martin Esslin, 37, Rado Kragelj, 38. oče. 39. nočni gostinski zabavni lokal. 40 fotografija. 42. prestolnica ZRN, 43. vpoklicana v vojsko. NAVPIČNO: 1. kralj Izraela in Judeje, sin Davida, 2. ukana, zvijača, zvijačni prijem, 3. osebni zaimek, 4. ameriško ime, 5. Nuoro, 6. čistoča. 7. skozi sito pretlačeno ati zmečkano živilo, 8. grška črka, 9. kazalni zaimek, 10. temne barve, 14, značaj, 16. abortus, 18. orodje za dolbenje, 19. organ vida, 20. oziralni zaimek. 22. praški pisatelj židovskega rodu (Franz), 24. razglas, oglas, 26. nemška denarna enota, 27. gostilna, točilnica, 29. orodje za žetev, 30. ameriška obveščevalna služba, 33. nevzporedne stranice trapezov, 34. polotok v SZ, 35. slog, 36. nemški pisatelj (Thomas), 38. svetovni prvak težke boksarske kategorije, 39. udav, 40. Simon Bolivar, 41. Andrej Zamejic. 42. Braco Rotar, (lako) Boj za svobodo na filmskm platnu BENETKE, 9. — V okviru beneškega filmskega bienala bodo od 22. do 27. avgusta predvajali ciklus «Kino in svoboda» posvečen boju za svobodo, ki ga danes bijejo številni narodi. Med drugim bodo predvajali sledeče filme: «Dalla marcia su Roma a Piazzale Loreto», «Lotta par-tigiana», «Paisà», «Germania, anno zero», «Kapp», «Un condannato a morte è fuggito», «I giorni del ’63», «L’arpa birmana», «Ceneri e diamanti», nato libanonski film «Ura svobode je odbila» ter še «Carbonaio», «Lontano dal Vietnam» „BRATA“ piše Ciril Calè i NEDELJA, 10. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in Nabožna oddaja 18.15 PROGRAM ZA MLADINO JUNKET 89 — Film, ki ga je režiral Peter Plummer Prizorišče dogajanja je tradicionalna angleška šola v Dorsetu. • «Junket 89» je najpopularnejši študent zavoda: nenehno se spušča v razne pustolovščine, ki mu prinašajo samo gorje. Zadeva postane še posebno problematična, ko ga profesor znanosti Por-ter povabi kot asistentka v laboratorij, 19.15 Napoved programa za naslednje dni 19.35 ŠPORTNI DNEVNIK in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Braccobaldo show — risanke 20.55 DI SOPRA, UNA NOTTE — Drugo in zadnje nadaljevanje 22.10 športna nedelja Kronike in komentarji najvažnejših športnih dogodkov 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 17.00 - 19.00 Cingoli: Mednarodno tekmovanje v motokrosu 21.00 VČERAJŠNJI IN DANAŠNJI PROTAGONISTI Koncert za svobodo z Mikisom Teodorakisom 22.00 SEDMI DAN: Kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.15 DNEVNIK 10.20 R. M. du Gard: THIBAULTOVI - TV nadaljevanka 11.05 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine in Egipt za časa Tutankamona 12.15 Kmetijska oddaja 12.00 DNEVNIK 16.35 Morda vas zanima: LADO LESKOVAR 17.10 DNEVNIK 17.15 Bukarešta: BALKANSKO ATLETSKO PRVENSTVO 19.30 Gospodična Godali in divji šimpanzi - ameriški film 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.00 G. Mihič: ženske iz Djavoljih merdevin 21.40 S KAMERO PO SVETU: 14 dni Tunisa — dokumentarec 22.10 Risanka 22.15 športni pregled 23.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.45 Bukarešta: BALKANSKO ATLETSKO PRVENSTVO 20.30 Otroški kotiček: Risanke 21.15 «M.M.M.» — celovečerni film z A. M. Pierangeli in G. Blaire 22.45 Koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana PONEDELJEK, 11. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Na dnu morja — Odprava Casablanca 18.45 PROGRAM ZA MLADINO Sto dni Gyule — prva epizoda 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK Italijanske kronike in Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 Humphrey Bogart: Privlačnost samote 1 BASSIFONDI Dl SAN FRANCISCO Film je režiral Nicholas Ray, v glavnih vlogah igrajo Humphrey Bogart, John Derek, George MacReady, Susan Perry in drugi 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Posebne oddaje TV dnevnika: «Sestante» 22.00 Vokalni in instrumentalni koncert Orkester vodi Giulio Bertela, na sporedu pa bodo Verdijeve in Puccinijeve skladbe JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.55 Obzornik 19.05 V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki 19.25 Risanka 19.45 Leta minevajo, čas teče — zabavna oddaja 20.05 ODLOČAMO 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 C. Tuzzi: VSAKO NEDELJO DOPOLDNE — TV drama Drama pripoveduje zgodbo mladega italijanskega zakonskega para, ki si poišče delo v Švici, ker ga doma ne najde. Zgodba je zgrajena na dogodkih iz vsakdanjega življenja italijanskih delavcev, ki so prisiljeni iskati zaslužek na tujem. V glavnih vlogah nastopajo Sergio Endrigo, Ludovica Modugno, Maria Monti in drugi 22.35 Ne prezrite: KOPRSKI MUZEJ 23.00 Mozaik kratkega filma: Gotska Picardi ja 23.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček — risanke 21.15 ' DNEVNIK 21.30 EGIPT V OBDOBJU TUTANKAMONA «Pisarji» 21.50 BITOLA — dokumentarna oddaja 22.20 V gosteh pri orkestru — zabavno - glasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Paul Hin-demith: Godalni kvartet; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.15 Nabožna oddaja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska drama; 16.40 Operetna fantazija; 17.30 Lahka glasba; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Folk glasba; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; D.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Pesmi za vse okuse. KOPER 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.50 Romagna v glasbi; 10.26 Glasbeni spored; 11.30 Od melodije do melodije; 12.05 Glasba po željah; 12.30 Tedenski zunanjepolitični komentar; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.40 Plošče; 15.45 Orkester in ansambel Jožeta Priv-ška 16.30 Z nami je... ; 17.30 Nedelja za vas: Sosednji kraji; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Glasba po željah; 20.00 Prenos RL; 21.00 Orkester; 21.45 Rock party; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Celo živ- ljenje za glasbo; 12.00 Vroče plošče; 13.20 Kič; 14.30 Folk glasba; 15.00 Hit parade; 15.25 Program z L Zanicchi; 16.30 Plošča za poletje; 17.10 Varietejski program; 18.00 Nedeljski koncert; 18.20 Posebna oddaja: Danes Alberto Lupo; 20.45 Koncert komornega zbora; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Ranierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba: 8.40 Plošče; 9.35 Varietejski program; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Plošče za poletje; 13.00 Kvizi narobe; 15.00 Preiskušajp se diletanti; 16.35 Abeceda — varietejski program; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Najnovejše plošče; 19.55 O-perni koncert; 21.05. Skeči; 21.40 Glasba v večeru; 22.50 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00 23.00 Poročila; 9.07 Radijska i-gra; 8.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši... ; 11.05 Koncert; 12.20 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 V nedeljo popoldne; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 V lučeh semaforov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi: Literar -ni sprehodi po naših krajih; 22.15 Glasba v noč. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; lO.ld Na počitnice z ... ; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah;. 13.30 Plošče; 14.00 Športni ponedeljek; 14.30 Plošče Rifi; 14.45 Mini juke box; 15.30 Carlo Venturi; 16.30 Z nami je... ; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Mozaik ritmov in melodij; 18.15 Športni pregled; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Zborovsko petje; 20.00 Prenos RL; 21.00 Nepozabne melodije; 21.45 Rock party; 22.15 Operna glasba; 23.35 Veliki interpreti: Dunajski trio; NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Orkester; 12.10 Varietejska oddaja; 13.20 Hit pa-dare; 14.05 Glasbeno - govorni spored; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in simfonična glasba; 19.20 Program s Sandro Milo; 20.00 Jazz 1975; 21.45 Protagonisti: Pablo Casals; 22.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.50 Pesmi za vsakogar; 10.35 Poletni glasbeni program; 13.35 Cocchi in Renato; 14.00 Plošče; 15.00 O italijanskem filmu; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.45 Plošče pod milim nebom; 19.55 Igra Duo Santo in Johnny; 20.15 «I Puritani» — opera v 3 delih. SLOVENIJA 7.30, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.40 Orkestri; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Amaterski zbori; 15.30 Poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in edmevi; 17.45 Kulturni vodnik; 18.20 Koncert po željah; 20.40 Trio Avgusta Stanka; 20.50 Lahko noč, otroci; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke; 00.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 16. AVGUSTA 1975 TOREK, 12. avgusta 19.00 Obzornik; 19.10 L. Suhodolčan: Naočnik in naočalnik — 3 del; 19.40 Ikebana: Vodoravni slog; 19.45 Mozaik; 19.50 Biseri morja — serijski film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bolonjske izkušnje — dokumentarec; 21.55 J. Pašteka; Adam Šen-gala — slovaška nadaljevanka; 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nigerija nadaljuje svojo pot — dokumentarna oddaja; 22.05 Igre brez meja; 23.20 Šerif iz Spanish Well-sa — film. SREDA, 13. avgusta 19.00 Obzornik; 19.10 Vrančeve dogodivščine — mladinski film; 19.40 Mozaik; 19.45 Mladi za mlade — Kozjanska brigada; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Parnik za ovinkom — celovečerni film; 22.20 Gorenje novosti; 22.25 Miniature: Franc Novinc; 22.40 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Potovanje z ladjo Ves — TV drama; 00.20 Rock koncert s solistom Ji-mom Crocejem. ČETRTEK, 14. avgusta 19.05 Obzornik; 19.20 Napoleon in ljubezen — dramska serija; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. Pristley: Nevarni ovinek — sovjetska TV nadaljevanka; 21.55 Kam in kako na oddih; 22.05 Pogovor o gospodarski sta- bilizaciji; 22.35 Iz koncertnih dvoran; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Olio, burkaški ženin — zabavni film z O. Hardyjeni; 23.00 Pionirji modernega slikarstva: C. Monet. PETEK, 15 avgusta 19.00 Obzornik; 19.10 Morda vas zanima: Taborniški c' .1 «Bičkova, skala»; 19.45 Tuja folklora: Grčija; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.00 V trdi noči — celovečerni film; 23.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček — risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Eksplo- zija — romunski film; 23.00 Mešani zbor iz Ruš. SOBOTA, 16 avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Janošik — poljska nadalje- mka; 20.15 Risanka'; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.00 Velika sprememba — serij-s! -. oddaja; 21.30 Koncert o' jubileju: 30-letnicc. ple:ncga orkestra RTV Ljubljana; 22.25 Kojak — film; 23.15 Dnevnik; 23 30 Atletski pokal. Evrope — posnetek iz Nice. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Risanke 2i 15 Dnevnik; 21.30 Vzpon človeka; 22.30 Pajo Bakšiš - delo iz serije «Odpisa ni»; 23.20 Atletika za evropski pokal — Nica. to janko kprsnik: 13. AGITATOR I!::::::::::::::::::::::::::::::: Sela je k mizici pri oknu in on na nizek stolček poleg nje. V početku ni bil namenjen, razložiti ji vseh podrobnosti današnjega svojega poslanstva, a trajalo ni dolgo in zatekel se je bil v najnatančnejše poročilo o raznih kandidaturah in o agitaciji, ki se bo gotovo vnela v domačem trgu. Jezil se je, govoreč o vladi, zabavljal kolegi gospodu Antonu in klerikalcem in, ko je omenjal Medena, postal je skoraj strasten in pozabil, da govori z deklico, katera vendar težko ume razburjenost njegovo. «Sicer ste pa vendar prijazni z vsemi temi gospodi?» vprašala je Milica. «Prijazen? V takem položaju ne velja več prijateljstvo in še manj prijaznost!» «To mi je neumljivo!» «Dozdeva se vam tako; a le potrpite, gospodična! Želel bi skoraj, da bi vam bilo zabranjeno tako spoznanje-pa ne bo vam — gotovo ne! Ko se vam odkrije življenje z vsemi svojimi strastmi in brezdni, s svojimi nadami in prevarami, s srečo m nesrečo — oh, gospodična, verujte mi — ako le stopite malo ven iz tihega svojega zavetja, potem vam ono tudi ne bo več tako povsem neumljivo.» «A naš oče vendar niso takov!» Smeje se, govoreč o po- litiki in agitaciji — «ali kakor drugače imenujete te zabave svoje — in jaz mislim, da bi se zaradi razlike v mišljenju o takih vprašanjih z nikomer ne skregali ali sprli.» «V mirnih časih in dokler človek sam ne stopi na po-zorišče, naj velja to; pa letošnje volitve vas o nasprotnem pouče, gospodična ! » «Prosim vas, gospod Koren! Vi trdite, da se boste bojevali letos samo za narodnost, za slovenstvo; a kako to — saj trdite, da so nasprotniki, kakor gospod Anton tudi, narodni in da hoče Meden postati narodnjak?» «Ti gospodje imajo druge namere. O Medenu ne govorim, kajti ako postane naroden, potem je vetrnjak, in pri nas se ne veselimo tako poboljšanega grešnika kakor gori v nebesih. Nemškutar ostane nemškutar iri ta sramotni pečat mu je na veke vtisnjen, naj se levi, kolikokrat mu je drago ali možno. Drugo pa je z Antonom ! On je naroden, to je istina, toda narodnost mu ni prva; — on je bojevnik za vero in potem šele za slovenstvo! In poleg teh imamo še drugih gospodov, za katere se tudi ne morem ogreti : to so naši vladni narodnjaki. V našem trgu še nimamo nobenega pravega zastopnika te stranke, pa bojim se, da se prekmalu pokaže na dan.» «In zakaj se teh bojite?» «Ker so polovičarji! Za polovično, navidezno korist žrtvujejo — ako treba —• najblažje svetinje naše narodnosti — pa, gospodična, kaj bi vam govoril o tem?» «Zanima me, ako mi pripovedujete o teh stvareh, ako-prav jih ne urnem popolnoma; — res je tako, vse mi je novo ! » Koren pa je bil pri pravem predmetu. Razkladal je nadalje politična vprašanja in popolnoma pozabil, kako malo umesten je ta pogovor glede zabave mladi deklici. Pa počasi in nehote je zapustil ozko polje domačih političnih razmer in pripovedoval ji o slovanstvu sploh, o zgodovini in o slovstvu slovanskih rodov, in ognjeno navdušenje, ki je sedaj donelo iz njegovih besed, vplivalo je silno na mlado poslušalko. Vsa njena vzgoja je bila nemška; — edinega slovenskega govora še ni pozabila, kakor se ga je bila priučila v otroških letih; a tu se ji je odpiral nov svet, novo prizorišče, in ko je nekolikokrat med Korenovim govorom omenjala, «oh, to mi je popolnoma neznano,» ni bila to samo običajna opomnja, nego čulo se je v njej tudi obžalovanje, da ji je doslej ostalo vse to prikrito. — Z malega grajskega stolpiča se je oglasii zvon, ki je oznanjal delavcem v bližnjih Boletovih tovarnah poldansko uro. Koncipient se je skoraj prestrašil, kajti ni mislil, da se je pomudil tako dolgo. Izročil je Hrastovo pismo Milici, da ga odda očetu, nato se poslovi. «Zakaj ne prihajate večkrat?» vprašala je Milica in zardela. «Tako sami in zapuščeni smo in tudi oče si žele mnogokrat družbe.» Spremila ga je veselo do mostovža in mu tam še enkrat podala roko. Nekako čudno ji je bilo pri srcu, ko se je vrnila v sobo; postala je pred zrcalom in pogladila si lase, kakor da bi bili v neredu, in pri tem je videla svoje zardelo lice. Obrnila se je stran in hitela v drugo sobo pospravljat svoje pletenje; a ni je strpelo tam Vrnila se je veselo pevaje in stopila k oknu, od koder se je odpiral krasen razgled na vso dolino. Tam doli se je vila bela cesta proti Borju in prav doli pod klancem jo je meril sedaj urnih korakov naš znanec. «Se bode li ozrl?» To vprašanje ji je sililo v glavo in ž njim vred kri, ta izdajalska kri. In res; oni tam doli se je ozrl na ovinku, a videti je ni mogel, kajti že pri prvi misli, da bi jo mogel ugledati, stopila je za široko zagrinjalo, in predaleč je bilo tudi. Videl je le belo, prijazno obzidje in visoke bezgove grme ob njem, ki so poganjali prvo zelenje. Blizu Borja je srečal Koren zopet Medenov voz; tudi gospa Elza, ki se je vračala v njem, ugledala je že od daleč koncipienta ter velela kočij ažu ustaviti. «Oprostite, gospod Koren,» dejala je z najprijaznejšim smehljajem, katerega je premogla, «govorila bi rada o nujni stvari z vami. JaZ in soprog moj. Pridite venda" nocoj v grad....» «Ni mogoče, milostiva, nocoj ne morem, obžalujem,» —hitel je oni, dobro vedoč, česa želita Medenova. «Kaj pa imate tako silnega?» Koren je bil časih tudi zloben. «Vedite, milostiva, jako važno obravnavo imamo nocoj — o kandidatu za deželni zbor!» lagal se je z nedolžnim obrazom. «O-oh! No, tudi jaz bi o tem rada govorila z vami!» «Vi, milostiva?» «Ne strašite se! Jaz ne kandidiram A jaz mislim, da bi bilo možno zediniti se o kandidatu — in vi imate jako vplivno besedo.» Naslonila se je na kraj voza in smehljaje se ozrla v koncipienta, da mu je skoraj gorko prihajalo. A ostal je trden. «Pridite k zboru,» šalil se je, «poslali vam bomo vabilo.» «Zakaj ne? Saj imam volilno pravico v trgu!» Videla je, da danes ne opravi ničesar s Korenom, in velela je vozniku pognati konja. «Oh, vi ste bili gotovo na Drenovem! Tudi morebiti v volilnih zadevah?» omenila je še zbadljivo. Koncipient se je molče priklonil in voz je oddrdral dalje «Haha, stvar postaja zanimiva!» smejal se je Koren ter hitel v trg. INadaljevanje sledi) PrmìorifcrSnemfc ORT SPORT ZAKLJUČIL SE JE POLETNI KOŠARKARSKI TEČAJ V SEČI Prijateljstvo in pridno delo značilnosti letošnjega tečaja V Seči je treniralo skupno 80 tečajnikov - Peter Brumen, trener ljubljanske Olimpije, povsem zadovoljen z našimi mladimi košarkarji 'VL avgusta Wl Uspešno se je zaključil tudi drugi rejši trdijo. Naši mladi športniki, ra-turnus košarkarskega tečaja v Se- zen seveda nekaterih izjem, so do- či. V dveh izmenah je torej v Seči letos treniralo 80 tečajnikov, let nikov 1963, 1962, 1961 in 1960. Nedvomno je bil letošnji tečaj — zaradi discipline udeležencev, tehničnega znanja posameznikov in prijateljstva — najboljši, odkar smo pred štirimi leti prvič začeli s poletnimi tečaji v tem športnem centru pri Portorožu, ki je obenem za naše mlade košarkarje tudi idealen kraj za kopanje in drugo zabavo. Letos se je tečaj za prvo izmeno pričel 23. julija, končal pa 1. avgusta; za drugo izmeno pa je bil začetek 1. avgusta, zaključek pa v petek, 8. avgusta. Naše mlade košarkarje sta vadila Peter Brumen, trener ljubljanske Olimpije, in Branko Lakovič. Značilnosti letošnjega tečaja Najbolj razveseljiva ugotovitev letošnjega tečaja je bila ta, da je v Sečo letos prvič dopotovala večja skupina goriških košarkarjev (skupno 16). To pa pomeni, da se je košarka uveljavila tudi na Goriškem, Pa čeprav so morali tamkajšnji košarkarski delavci (z Vilijem Prinčičem na čelu) premostiti nešteto ovir. Goričane seveda čaka še težko delo, saj primanjkujejo trenerji, organizatorji, telovadnica itd. Trenutno pa ima goriško društvo Dom yeč obetajočih najmlajših košarkarjev, ki so v gggj navdušeno in marljivo trenirali. To pa daje upati, da bodo prav ti najmlajši kaj kmalu začeli tudi z organizacijo, doslednim treniranjem itd. Kot drugo razveseljivo značilnost Pa bi omenili to, da so tudi naši naj-®lajši košarkarji že osvojili menta-nteto «delovnih navad». Pridno so trenirali, poslušali vsako razlago, se norili pod košema in v obrambi. Mislim, da je' ta prilagoditev «delovnim navadam» izredno pomembna za nadaljpji razvoj naše košarke v zamejstvu. Tretja ugotovitev: naša mladina še ni pokvarjena, kot večkrat nam sta- bro in zdravo vzgojeni. Med seboj so si prijatelji, do trenerje- in starejših ljudi pa so prijazni in pošteni. Peter Brumen se je večkrat čudil temu, saj pravi, da je na primer ljubljanska mladina bolj razbrzdana in neukrotljiva. In’ še ena ugotovitev: o, važnosti tečajev so se zavedali tudi nekateri naši družbeno-politični ljudje. Tečajnike so - Seči pozdravili : predsednik SKGZ Boris Race, predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, podpredsednik ZSŠDI in predsednik Bora Emil Gombač in številni odborniki naših športnih društev. Tečajnikom pa je eno jutro predaval prof. Aldo Rupel o idejnosti in zgodovini športa. 1. turnus: prijatelji 2. turnus: boljši delavci Če bi primerjali ' tečajnike prvega in drugega turnusa, bi dejali, da so bili košarkarji prve izmene boljši prijatelji, v drugi izmeni pa so tečajniki izredno garali. Pri tem-pa je treba upoštevati, da so bili udeleženci prvega turnusa v glavnem mladi košarkarji, v drugem turnusu pa starejši (v glavnem letniki 1960 in 1961). Prepričan pa sem, da je v vseh tečajnikih ostala izkušnja iz Seče nepozabna in nadvse koristna. Fantje so se med seboj spoznali, ugotovili so, da nas veže skupna odgovornost, da s športom ohranimo svoj jezik, pripadnost svojemu narodu. Branko Lakovič A VTOMOBIL IZB TEDEN PRED SP F1 Avstrijci se že veseli;c zmage svojega ljubljenca Domačin Niki Lauda velik favorit v Zeltwegu Skoraj 120 tisoč ljubljencev avtomobilskih dir,, se bo od danes do nedelje zbralo v avstrijskem mestecu Zeltweg, kjer bodo čakali na nedeljsko VN Avstrije, kjer se bodo ponovno spoprijeli najboljši svetovni piloti avtomobilov formule 1. Avstrijci so že postavili šotore ob mogočnem dirkališču v Zeltwegu, kjer bodo v veselem in včasih hrupnem razpoloženju pripravili veliko slavje za svojega ljubljenca — Laudo, ki premočno vodi na letošnjem SP f 1. Niki Lauda je sploh v Zeltwegu začel svojo sijajno avtomobilsko kariero. Na tem dirkališču je avstrijski pilot spoznal vse avtomobilske trike ih se počasi uveljavil kot eden najboljših svetovnih pilotov. Kaže, da letos Niki Lauda na ferrariju sploh nima enakovredne konkurence. Avstrijci so v . mu Hum Miiiiimiiilimiimiiiimimmimiiiiitlllltllllimiuiliiiiimmiillillllillliuiiiilllil NOGOMET, ŠAH, KROS. PROSTI METI, KVIZI IN ŠE KAJ Pokg ireningov vrsta tekmovanj Udovič uspešen tudi kot šahist - Starc pri odgovorih nepogrešljiv Huda borba v krosu - Opencem nagrada za najbolje urejeni bungalov Poleg treningov so tečajniki v Seči imeli tudi več tekmovanj in turnirjev, ki so tečajnike navdušili, o-benem pa so jim pestro polnili že itak «težek delovni dan». Košarkarski turnir Na sporedu sta bila pravzaprav dva turnirja. Starejše tečajnike so razdelili v tri ekipe, mlajše pa v dve. Turnir starejših tečajnikov: IZIDI: Zadar - Olimpija 40:30, Olimpija -Jugoplastika 45:37, Zadar - Jugo-plastika 52:46, Zadar - Olimpija 49:28, Jugoplastika - Olimpija 70:32, Zadar - Jugoplastika 51:39. KONČNA LESTVICA: Zadar 8, Jugoplastika in Olimpija 2. NAJBOLJŠI STRELCI: Vitez (Za- dar) 71, Starc (Jugoplastika) 61, Perini (Olimpija) 58, Čuk (Zadar) 54, Čubej (Olimpija) 51. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah : ZADAR: Čuk, Semolič, Vitez, U-dovič, Ferluga, Figelj. Trener: Vatovec. JUGOPLASTIKA: Mesesnel, Starc, Petje, Dornik, Grgič, Piščanc, Regent. Trener: Ukmar. OLIMPIJA: Perini, čubej, Piccini, Berdon, Sosič, Nabergoj, Devetak. Trener: Lukša. Turnir mlajših tečajnikov. IZIDI: Gr vena zvezda - Partizan 3:1 (39:31,, 22:18, 23:14 in 15:26). NAJBOLJŠI STRELCI: Fait (Partizan) 32, Ugo Dornik (C. zvezda) 30, Merku (Partizan) 29. CRVENA ZVEZDA: Sancin, Ugo Dornik, Vižintin, Meneghetti, Škerlj, Mermolja, Bucinel, Piščanc. Trener: Ukmar. PARTIZAN: Fait, Raseni, Sošol, Gej, Juren, Košuta, Merku, Cantelli: Trener: Žerjal. Šahovski turnir Šahovskega turnirja se je udeležilo 12 tečajnikov. Odločitev o končnem zmagovalcu je padla prav v zadnji partiji, ko je Udovič premagal žilavega Starca. IZIDI KVALIFIKACIJ: 1. SKUPINA: Mesesnel - Vižintin 1:0, Vižintin - U. Dornik 1:0, Mesesnel - Dornik 1:0. Finalist: Marko A/Tpopcnpl 2. SKUPINA: Sancin - Bucinel 1:0, Starc - Sancin 1:0, Starc - Bucinel 1:0. Finalist: Ivo Starc. 3. SKUPINA: Fait - Sošol 1:0, U-dovič - Sošol 1:0, Udovič ■ Fait 1:0. Finalist: Andrej Udovič. 4. SKUPINA: Semolič - Devetak 1:0, Devetak - Juren 1:0, Semolič -Juren 1:0. Finalist: Livio Semolič. FINALNI IZIDI: Starc - Mesesnel 1:0, Udovič -Semplip 1;Q, Udovič - Mesesnel 1:0, Starp. - Semolič: 1:0, Semolič - Mesesnel 1:0, Udovič - Starc 1:0. KONČNA LESTVICA: 1. Andrej U-dovič, 2. Ivo Starc, 3. Livio Semo- to seveda slepo prepričani. Le Hk incident naj bi Laudo ustavil pred ponovnim slavjem in pred končnim zmagoslavjem za osvojitev naslova svetovnega prvaka. V Zeltwegu pa se bodo poleg Avstrijcev zbrali tudi številni italijanski in jugoslovanski ljubitelji tega športa. Vsako leto namreč dopotuje v Zeltweg preko 40.000 Italijanov (večina teh iz naše dežele), ravno toliko pa je tudi gostov iz Slovenije, kjer je ta šport v zadnjih letih postal še posebno priljubljen. Zeltweg bo torej za teden dni privabil rekordno število gledalcev in turistov, tako da so morali organizatorji poskrbeti za večjo število manifestacij, za popravilo prostorov, kjer bodo turisti namestili šotore, za popravilo in razširjenje cest itd. Kot vidimo, je Zeltweg postal s svojo letno avtomobilsko dirko tudi vir velikega dohodka z ljubitelji tega nevarnega športa. 30-l«tnka Sportskih Novosti Eden največjih jugoslovanskih športnih dnevnikov «Sportske Novosti» iz Zagreba je včeraj proslavil 30-obletnico svoje izdaje. Direktor tega lista Zvone Mornar in vsa redakcija sta ob tem važnem jubileju dobila čestitke iz vse Jugoslavije in od vseh največjih svetovnih športnih listov. Zaradi svoje moderne oblike in zaradi svojega obveščanja sodi namreč zagrebški list med najbolj kakovostne športne dnevnike v Evropi sploh. Vsi najboljši piloti so že zbrani v Zeltwegu, kjer poskušajo svoje avtomobile za VN Avstrije, ki bo v tem mestecu prihodnjo nedeljo. Na sliki dva resna tekmeca velikega favorita te dirke Nikija Laude: Jody. Scheckter in Clay Regazzoni itiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiit Olimpija v dobri formi 4. Marko Mesesnel. LETNIK Kros 1963: 1. Ugo Dornik Košarkarji Kontovela (na sliki skupno s trenerjem Petrom Starcem) so se na poletnem tečaju v Seči najbolje izkazali, saj so odnesli kar tri diplome •'•»inumi l'iniiiiiiiiiiiii„„||imil||m||,|m|||||||||„|III||||||||||mm|m||||||||||||m||||m||||||||1||||||||im||||||||||||m||||||||||||||m|||||||||||||||||||||i||||||||m|||||||| šahovska panorama dv^L ihuVS,ki spaUakiadi SZ, je po k’pa RcvoDetlh zopet zmagala e-b^?.RSpSR..za katero so nastopali moisfi-SVDt £ H » C/2 H Wllllllìlltllllilllì James Hunt bo skušal v Zeltwegu prekrižati račune velikemu favoritu Nikiju Laudi LOKOSTRELSTVO Že iz davnine, ko je človek še uporabljal kameno orodje, se je lokostrelstvo . ohranilo do današnjih dni. Po vsej zemlji so vsa ljudstva na določeni stopnji razvoja uporabljala lok za boj in lov. Še danes ga marsikje uporabljajo. od Južne Amerike pa do Srednje Afrike in Indije. Kot lovsko orožje ga danes marsikje bolj cenijo kot puško, ker s pokom ne moti živali, marsikdo pa tudi izjavlja, da je moderna puška nasproti slabotni divjačini že nepošteno orožje in le z lokom v roki bi imel človek še pravico stopiti v lovski revir. Kot športno orodje pa je lok v vseh delih sveta zadnje čase vse bolj priljubljen. Tri osnovne značilnosti tega športa, da ga v kratkem času lahko zadovoljivo obvladamo, da ga lahko gojimo pri vsaki starosti in pa njegova mnogostranost so nedvomno pripomogli k njegovi popularizaciji. Kot tekmovalni panogi sta se uveljavila streljanje na tarčo in pa terensko lokostrelstvo v različnih izvedbah. Veliko privržencev imata ze tudi lovsko in ribiško lokostrelstvo. Ta šport se je v številnih državah po celem svetu tako uveljavil, da obstaja posebna industrija za izdelovanje lokdv in ostale potrebne opreme. V najnovejšem času vedno bolj izdelujejo lok, ki je ukrivljen, kakor turški ali mongolski. Z lokostrelstvom se lahko ukvarjajo ženske in moški. Nobene posebne moči m treba imeti in na razpolago so loki za vse zvrsti. Osnovno opremo pri lokostrelstvu sestavljajo lok, puščice, rokavice, ščitnik za roko, tul za puščice in primerna tarča. Kot dodatek si lahko nabavimo še merilno napravo in ležišče za puščico. Loke izdelujejo v različnih izvedbah in iz raznih materialov. Zadnje čase se najbolj uveljavlja FRP lok, ki ga uporablja večina vrhunskih lokostrelcev po vsem svetu. Narejen je iz fiberglasa (ojačene plastike) in lesa ali bambusa. Prednosti FRP loka so v njegovi prožnosti, tr-pežnosti in odličnem ravnotežju. Loki imajo različno moč v sorazmerju s starostjo, spolom in močjo uporabnika. Vsak lokostrelec si mora izbrati lok, ki mu najbolj ustreza. Moč loka je običajno označena z njegovo potezno silo. Potežna sila ŠK «Kras» obvešča, da se bodo pričeli treningi za prvo nogometno e-kipo 11. t.m. ob 19.30 na odbojkarskem igrišču v Zgoniku. ...................................................................................................I,.....H,„u..n.............tu m i.ii! m...iti litin n......................................... loka je sila potrebna, da potegnemo tetivo za 28” (palcev to je za 71 cm) iz normalnega položaja. Potežna sila običajnih lokov gre od 15 do 45 funtov (1 funt je pribl. 450 g). Začetniki začnejo z zelo prožnim lokom in postopoma prehajajo na močnejše loke. Vsi tekmovalci uporabljajo loke s 35 funti moči ali pa več. Tako kot loke dobimo tudi puščice iz raznih materialov. Ti so les, bambus, fiberglas in aluminij. Danes se najbolj uporabljajo puščice iz aluminija. To omogoča veliko preciznost in vzdržljivost in so popularne pri vseh kategorijah, tudi pri začetnikih. Standardna dolžina a-luminijaste puščice je 27” (68,5 cm). Tako lok kot puščice so občutljivo orodje in moramo z njimi pravilno ravnati in jih negovati. Lok je pri uporabi izpostavljen velikim silam. Vsaka poškodba, še tako majhna se lahko razširi. Tudi napenjanje in spuščanje tetive brez puščice lahko poškoduje lok! Saj sila, ki bi sicer delovala na puščico, deluje na lok. Puščice so občutljive za rjo in jih je treba varovati pred vlago. Nikoli ne streljamo s počenimi in zvitimi puščicami. Lahko se polomijo in povzročijo nesrečo. Osnovna oblika lokostrelstva je streljanje na tarčo. Tekmovanja so na vseh ravneh, do svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. Tekmovalci morajo izstreliti po 36 puščic iz štirih razdalj; za moške 90, 70, 50, in 30 m, za ženske pa 70, 60, 5G,_ in 30 m. Največ točk za vsako puščico je 10, tako da je največje možno število točk 1440. Uporabljajo se lahko vse vrste lokov razen samostrela. Merila z optičnimi lečami so tudi prepovedana. Med taborniki v Sloveniji je že nekaj navdušenih lokostrelcev. Spomladi tega leta je bilo blizu Ljubljane organizirano tekmovanje «Zlata puščica 75». Udeležilo se ga je veliko mlajših in starejših tekmovalcev, članov ljubljanskih odredov. Pomislili smo, da bi ta šport uvedli tudi v našo organizacijo in ga vključili v naš taborniški mnogoboj Vsekakor zanimiva ideja,, ki bi znala navdušiti brate in sestre. Za enkrat pa je to le ideja in stvar sklepov in programov za bodoče delo. ni-rb TENIS Panatta izločan INDIANAPOLIS, 9. Na mednarodnem turnirju v ZDA je Ormy Parun (Nova Zelandija) v osmini finala izločil Italijana Adriana Pa-natto, s tem da ga je premagal v dveh samih setih (6:4, 6:3) # * * NORTH CONVÀV. 9. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja za pokal «Volvo» so zabeležili naslednje izide: Laver - Holmes 6:0, 6:2 Rosewall - Alexander 6:0, 6:3 Connors - Pecci 7:6, 2:6, 6:4 Nastase - Moore 6:3, 6;4 Ne zaupajo domačemu sodniku PRAGA, 9. — Atonia Bolart, kapetan češkoslovaške teniške reprezentance, ki se bo pb koncu sep-'tembra doma pomerila z Avstralijo za medconski polfinale pokala «Davis» je izjavil, da mora biti sodnik srečanja Čehoslovak. Ta izjava bo verjetno izzvala polemike z avstralske strani, ker je tamkajšnja teniška zveza že izrazila željo po nevtralnem sodniku. Zahtevo Avstralije nedvomno krepi nezadovoljstvo Madžarov in Francozov, ki šo proti Češkoslovaški izgubili v prejšnjih kolih prav v Pragi in so se po srečanjih pritožili nad nekaterimi odločbami sodnika. VATERPOLO SZ brez poraza MONTREAL, 9. — Reprezentanca Sovjetske zveze v vaterpolu je premočno zmagala na mednarodnem turnirju v Montrealu. Na drugo mesto se je uvrstila Kuba, ki je osvojila šest zmag, tretji sta bili Kanada in Mehika, ki sta bili po enkrat uspešni. NOGOMET LA CORUNA, 9. — V prvi tekmi mednarodnega turnirja za trofejo «Teresa Herrera» je Penarci iz Montevidea s 3:2 premagal Atletico iz Madrida. OBVESTILO SPORT NA ZNAMKAH SEČA 75 — 2. TURNUS Najboljši košarkar: Andrej Udovič (Bor) * * * Najbolj perspektiven košarkar: Mauro Čuk (Kontovel) * * * Najbolj borben košarkar: Franko Meneghetti (Breg) * * * Najbolj discipliniran tečajnik: Valter Sosič (Polet) * * * Najbolj priljubljen tečajnik: Aleš Figelj (Dom Gorica) KUBA Otok je bil dolgo časa španska kolonija, do leta 1873 pa so bile tu v uporabi znamke španskih An-til. Poleg tega so v Havani in Santiago delovali še angleški in francoski poštni uradi. Do leta 1898 je španska poštna uprava tiskala posebne znamke za Kubo. Spori z Združenimi državami so privedli do zasedbe otoka, ki je trajala do leta 1902. Med ameriško zasedbo so bile nekaj časa v veljavi znamke te države s pretiskano vrednostjo Ameriške igre so priljubljena tema kubanske pošte: znamka iz leta 1930 v centavosih, vendar brez navedbe države. Kuba je postala dokončno samostojna leta 1902. Prva znamka nove države je izšla 30. septembra istega leta in je bila v prometu samo tri dni, kar je zanimiv in svojevrsten rekord. Za filatelijo je bila važna tudi Kastrova revolucija. Do leta 1959 je izšlo le malo športnih serij, kasneje pa se je filatelija zelo razvila, kot po sko-ro vseh ostalih socialističnih drža vah. Šport je gosta! sedaj gibalna sila države in ne samo klub izbrancev. športne igre Srednje Amerike ali panameriške igre so bile dolgo let vzrok za športne serije znamk. Prva je na Kubi izšla že leta 1930 ob priliki drugih iger. Izšlo je pet enakih znamk, na katerih je prikazan te- jlMEMI! EEHIBD HMEMUST OKCIMÉII Osme igre leta 1962 kač pred skokom čez ovire. Leta 1952 so bile na vrsti 8. športne igre Srednje Amerike in Karibskega morja. Na seriji štirih znamk dobimo na desni strani tri olimpijske kroge, na levi pa simbolične prikaze boksa (1 c), tenisa (2 c), bez-bola (3 c) in sabljanja (13 c). Za 4. panameriške igre, ki so bile leta 1963 v Braziliji, sta izšli enaki znamki, ki nam prikazujeta trenutek tekme v ameriškem nogometu ali «soccerju». Za 10. športne igre Srednje A-merike in Karibskega morja iz leta 1966 je izšla serija 7 znamk vertikalne in vodoravne oblike. Motivi so sodobni, in prikazujejc svojevrstno grafično tehniko prikazovanja takrat je izšlo sedem znamk s prikazi tradicionalnih športnih panog. Znamke so sorazmerno velike in zelo slikovite. Leta 1970 je za 11. igre Srednje Amerike in Karibskega morja izšlo 5 znamk in blok. Zadnja serija te skupine pa je izšla leta 1974 ob priliki 12. iger: serijo sestavlja 6 znamk, na njih sta pa prvič prikazana med kopja in odbojka ter bezbol. Na Kubi se je rodil tudi nekdanji svetovni šahovski prvak Capablanca, kar seveda pomeni, da je tudi šah na Kubi dokaj razvita športna pa- .CUBAICORREOS: OI v Tokiu (1964) - Telovadba štolo. Ob isti priliki je izšla tudi letalska serija dveh znamk: boks in tek. Leta 1964 je za Tokio izšlo šest znamk. Med prikazanimi športnimi panogami bi omenili telovadbo in sabljanje. Poleg figur atletov pa so na znamkah še japonski napisi Olimpijske igre v Rimu (1960) ".|*.b£c.“51ŽvStelas,S“S i“ebt“uta“%7Pr?j.0;°i" ? naslov,. Ob tej priliki je i«il, JaSR gg te sSoS “ nja dveh znamk, na katerih je ; blok. Prikazane so rame š^rtne P]^r±PI™ ! Panoge in zastave' držav ude E raznih športnih panog: tek (1 c), | movanjem. Temu dogodku so name inkaški kol^far in m pr-kazana streljanje (2 c), bezbol (3 c), ro 1 nili tudi letalsko serijo treh znamk 1 Tudi „ lp m<*:žka zastava. komet (7 c), nogomet (9 c), boks ki ie izšla istega lete in i Tudl ,za tef6. v Munchnu je izšlo 7 mojster sam pri šahovnici med tek- | Na znamki za 30 c pa^sta "prikazana : inkaški ' ’ ' komet (7 c), nogomet (9 c), boks ki je izšla istega Tetep in^na^kate- ! in htev m, i • * (10 c) in košarko (13 c). Leto ris so narisane šahovnica in raz- ip ^lit-T m levi strani znamlc kasneje pa so bile v Winmpegu na porejene figure. Leta 1966 je bila v i ,irani nn i, ■ -M'."i desm ^ stil1' sporedu 5. panameriške igre in tudi Havani na sporedu šahovska olim prikazl športnih panog, kot so piada. Izšlo je 6 znamk na katorih 1V so prikazani emblem iger ter razne tek 111 k°Sarka' Rubanska šahovske figure. Iste znamke so I P°' uprava s® .Je zimskih olim- izšle tudi združene v bloku. 'g^.jzogibala zato pa ie po T-, ... .. . igrah v Munchnu izšla še serija. Prva olimpijska Senja je prišla ki je bila namenjena tistim Kuban-na vrsto šele leta 1960, ko so bile cem, ki so na igrah prejeli zlate ko-na sporedu igre v Rimu. Na dveh lajne. Med temi atleti je bilo pet znamkah kvadratne oblike sta pri- boksarjev, tekač na 100 m in ude-kazana jadranje in streljanje s pi- leženci štafete 4x100 m. Dvanajste igre iz leta 1974 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24._____ letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» i DZS i 61000 Ljubljana* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno» upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. 10. avgusta 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI ! POTEM KO JE SA WIMBIJEVA UNITA PRESTOPILA NA STRAN FNLA R. HOLDENA KOLESARSTVO 6. DIRKA PO UMBRIJI SSavje F. Moserja Italijanski prvak je v končnem sprintu premagal Fabbrija in Battaglino PERUGIA, 9. — Italijanski prvak Francesco Moser je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki po Umbriji. Moser je v končnem sprintu premagal nevarna tekmeca Fabbrija in še posebno Battaglina. Končni vrstni red: 1. Francesco Moser (Filotex), ki je prevozil 246 km v 6.40'13”, s poprečno hitrostjo 35.905 km na uro 2. Fabbri 3. Battaglin 4. Cavalcanti 5. Chinetti 6. Panizza 7. Gimondi 8. Bergamo 9. Conti 10. Zilioli Italijani za Yvoir PERUGIA, 9. — Po končani 6. dirki po Umbriji je italijanski zvezni kapetan Alfredo Martini najavil italijansko kolesarsko reprezentanco, ki z istim časom po 3” po 2'23” se bo 31. avgusta udeležila svetovnega prvenstva v Yvoiru v Belgiji. Italijo bodo na SP zastopali naslednji kolesarji: Battaglin, Bellini, Bertoglio, Cavalcanti, Fabbri, Gimondi, Moser, Poggiali, Riccomi, Simonetti. Rezervi: Paolini in Santambrogio. NOGOMET MOSKVA, 9. — Ararat je novi sovjetski pokalni prvak. V finalu je Ararat v Moskvi pred sto tisoč gledale' premagal Zarjo iz Vorošilov-grada z 2:1. NEAPELJ, 9. — Napoli je danes opravil prvo tekmo po začetnih pripravah. Vinicio je tako hotel preveriti formo večine igralcev, čeprav so nogometaši Napolija igrali le interno tekmo, pa je bil trener Vinicio s prikazano igro dokaj zadovoljen. Tudi mister «2 milijardi» Sa-voldi je dosegel svoj gol. «Miiiiiiiiiiuiiuiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiimiiiiiiimmuiiiiiiiimmmiiiiiuiiiininiiiiiiiiiriii NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA * V V sredo na Proseku Primorje-Ponzi ana Začetek srečanja ob 21. uri - Prosečani že začeli s pripravami • Tržačani bodo nastopili tudi z novimi «nakupi» Po kratkem počitku se bo tudi pri nas spet govorilo o nogometu. Že v sredo zvečer bo namreč na Proseku prijateljska nogometna tekma med tržaškim četrtoligašem Pon-ziano in proseškim Primorjem, ki bo letos spet nastopalo v deželnem prvenstvu 2. amaterske lige. Kako je prišlo do tega srečanja? Ker Ponziana ne razpolaga z igriščem za treninge, je zaprosila Primorje za proseški pravokotnik za nriprave. Ker so Prosečani vljudno odstopili igrišče Ponziani, se" je slednja obvezala, da bo odigrala prvo prijateljsko tekmo s Primorjem. Za navijače obeh ekip bo srečanje zelo zanimivo, posebno pa za Tržačane, ki bodo imeli tako priliko videti nove nogometaše, ki jih je nabavil dinamični predsednik Ponziane Ventura. Gre namreč za stoperja Pro Gorizie Tornino vi ja, srednjega napadalca Bellona Infer-reira in desnega krila Bassana Gramolo. S prihodom teh treh menijo, da bo Ponziana, ki praktično ni menjala strukture moštva od lanske nadvse uspele sezone, močnejša od lani. Pozabiti pa ne smemo, da je po odstopu trenerja Russa, ki je mnogo pripomogel k lanskemu podvigu moštva, prevzel tehnično vodstvo Ponziane nekdanji nogometaš Triestine Giannini, ki bo v sredo zvečer verjetno poskusil vse razpoložljive nogometaše. Kar se Primorja tiče, so novice še kar pozitivne. Trenerske posle bo letos opravljal domačin Silvij Verginella, katerega ljubitelji nogometa vsi dobro poznajo, saj je več let igral v vrstah Primorja, nato pri Vesni in kot zadnje pri Olimpiji iz Gabrovca.' Verginella bo za atletsko pripravo imel na razpolago prof. telesne vzgoje Ivana Peterlina, ki je prejšnjo sezono treniral žensko odbojkarsko ekipo Brega. Novosti glede nogometašev ni mnogo, saj začetek prvenstva je še daleč. Za sedaj so se po enoletnem posojilu spet vrnili k Primorju branilec Bezin in mladi Gabrijel Husu, ki je lansko sezono igral pri mladincih Ponziane. Tudi Primorje je pod vodstvom prof. Peterlina že začelo s pripravami, tako da se obeta srečanje med Ponziano in Primorjem, ki bo v sredo zvečer ob 21. uri še kar zanimivo. Vstopnina za to prijateljsko tekmo bo 1.000 lir. B. R. MESINA, 9. — Slavija iz Sofije je v prvem srečanju na odbojkarskem turnirju v Mesini premagala domačo šesterko Paoletti s 3:1 (8, -12, 4 in 7). Na tem turnirju nastopata še italijanska in španska reprezentanca. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA VIGO, 9. — Na evropskem mladinskem ženskem košarkarskem prvenstvu je Jugoslavija za sedmo mesto premagala Italijo z 69:47. Italijanke so tako končale na osmem mestu. BQKS LAS VEGAS, 9. — Ameriški boksar italijanskega porekla Vito An-tuofermo je po točkah v desetih krogih premagal rojaka Vinnieja Curta. MOTOCIKLIZEM SILVERSTONE, 9. — Venezuelec Johnny decotto je brez težav osvojil prvo mesto v prvi «manche» za nagrado «John Player». Cecotto je na yamahi 750 prevozil 35 krogov za skupnih 164,85 km v 56’33”2, s poprečno hitrostjo 174,91 km na uro. Cecotto je med drugim dosegel tudi najboljši čas v enem krogu, in sicer 1’35”, s poprečno hitrostjo 178,50 km na uro. Venezuelec je torej zanesljivo zmagal, drugi je bil Francoz Patrick Pons (yamaha), tretji pa Finec Lansivuori (suzuki). TENIS BENETKE, 9. — V finalu italijanske cone za teniški pokal «Valerio» sta po prvih dveh srečanjih Italija in Švedska pri neodločenem izidu 1:1. Šved Walhstron je nepričakovano premagal Meneschincherija s 7:5, 6:2. Stanje sta nato popravila O-cleppo in Merlone, ki sta premagala švedski par Kalquist - Eriksson s 6:3, 6:8, 7:5. V tekmi za 3. in 4. mesto je Švica premagala Romunijo s 3:2. ODBOJKA V ZAPORU V TOSKANSKEM SAN GIMIGNANU PRI SIENI Zaostritev državljanske vojne v Angoli Dvojica zločincev ugrabila Spopad med MPLA in FNLA v centru Luande Odposlanci Agostinha Neta na Slonokoščen." obali - Ljudska vstaja MPLA onemogočila imperialistični poskus odcepitve z nafto bogatega področja Kabinde LUANDA, 9. — V Angoli državljanska vojna zavzema čedalje večje razsežnosti in vse kaže, da pre rašča v splošni napad, ki se bo zaključil samo z zmago enega izmed sprtih osvobodilnih gibanj. Posebno se je stanje zaostrilo, kljub čestokrat podpisanim premirjem, v trenutku, ko je voditelj «i'etje sile», dvoumni dr. Jonas Sawimbi, sklenil vojaški sporazum £ Robertom Holdenom in se mu pridružil v boju proti osvobodilnemu gibanju Agostinha Neta, MPLA, ki se je dejansko edino od vsega začetka borilo proti portugalskim kolonialistom in je organizirano preko politične organizacije na bazi na gverilski način. FNLA prozahodne-ga zeta zairskega predsednika Mo-butuja, Holdena Roberta, in UNITA Jonasa Sawimbija sta namreč v bistvu najemniški vojski na plemenski podlagi, ki služita predvsem tujim interesom velikih monopolističnih družb, katerim gre za izkoriščanje neizmernih bogastev te a-friške dežele. Ostri spopadi so se vneli prejšnjega večera in trajali vso noč v sami prestolnici. Nadzoruje jo Ne-tova MPLA, vendar je Robertov FNLA imel v njej svoje predstavništvo, tik predsedniške palače. Vojska MPLA je ta sedež spoštovala, dokler FNLA ni napovedala svoj izstop iz koalicijske vojske in dejansko preklicala vse podpisane sporazume. FNLA je začela, skladno s spori v portugalski MFA med zmernimi in radikalnimi strujami, izsiljevati Portugalce z zahtevo, naj ne umaknejo komisarja Cardosa, ki je bii odkrit Robertov simpatizer. Kot je znano je Netova MPLA po-zvala Portugalce, naj umaknejo iz Angole svojo garnizijo, ker je nepotrebna. Enote MPLA so, kot rečeno, napadle sedež FNLA v Luandi. Boji so trajali do naslednjega jutra in terjali tri žrtve ter mnogo ranjencev. Portugalski vojaki so mestno četrt zraven predsedniške palače samo izolirali in onemogočali civilnemu prebivalstvu, da bi se približalo prizorišču spopadov. FNLA je tedaj, ko je postalo jasno, da so sile MPLA , močnejše, zagrozila Portugalcem^ da bo razstrelila rafine-! rijo bencina v Luandi, ki jo nadzorujejo njene čete iz trdnjave Sao Pedro, ob vstopu v luandsko pristanišče. Ta grožnja sama dokazuje, v ko- likšni meri je FNLA ravnodušna do resnične' neodvisnosti Angole, če je pripravljena kar tako uničiti eno izmed redkih ekonomsko dobičkanosnih struktur bodoče neodvisne države. Srditi boji potekajo med silami MPLA na eni strani ter zavezniki FNLA — UNITA na drugi strani tudi v 60 kilometrov oddaljenem cestnem vozlišču Caxito in mestu Malange, sredi Angole. Medtem pa so enote MPLA zabeležile pomemben uspeh, ko so iz Kabinde, z nafto bogate enklave ob ustju reke Zaire, izgnali simpatizerje FNLA, ki so pred dvema tednoma oklicali odcepitev tega ozemlja. Kot znano je Kabinda sicer manjše področje, vendar za usodo angolskega gospodarstva odločilno zaradi izrednega bogastva nafte, ki se skriva v njenem podzemlju in ob obali. To področje je tarča apetitov Mobutuje-vega Zaira in njegovih ameriških navdihovalcev, FNLA je, preko svoje «kreature» FLEC (Fronta za osvoboditev enklave Kabinda) sklenila oklicati odcepitev, toda osvobodilno gibanje Agostinha Neta ni ostalo križem rok. Res je, da Netove vojske niso mogle napasti Kabinde, ker slednja ne meji na Angolo, od katere jo loči dobro zastraženo ustje reke Zaire (nekdaj Kongo) ^ Pač pa je MPLA organizirala ljudsko vstajo, ki je «se-cesioniste» in Mobutujeve prijatelje izgnala iz Kabinde. Odposlanci Agostinha Neta so medtem odposlali v Abidjan, prestolnico Slonokoščene obale. S seboj imajo Netovo pismo za predsednika Boigny-ja. Besedila pisma niso objavili, vendar menijo, da gre za zadnji poskus posredovanja pri Zairu in dveh angolskih najemniških vojskah, naj prenehajo sovražnosti. V Tanzanijo pa je medtem dopotoval Sawimbi,. ki se pogovarja s predsednikom Nyererejem ob vznožju Kili-mandžara. sedem jetniških paznikov Tunini in Mistroni hočeta na svobodo - Kaže, da nista sama, čeprav večina zapornikov ne odobrava njunega početja - Zločinca sta oborožena s tremi samokresi SAN GIMIGNANo (Siena), 9. — Neznosna vročina je, skoraj kot vsako leto, prvi razlog za napetost in upore v italijanskih kaznilnicah. Tudi tokrat so zabeležili več nekrvavih uporov jetnikov v Santa Maria Capua Vetere, Palermu in drugje, toda najhujši dogodek beleži kronika v jetnišnici v toskanskem srednjeveškem San Gi-mignanu, kjer sta dva kriminalca u-grabila sedem paznikov ter zahtevata od oblasti, naj jima omogočijo beg s talci. Severino Turrini, star 28 let in Renato Mistroni, star 23 let, oba iz Mantove, sta namreč kmalu po popoldanskem odmoru ob 16. uri ugrabila skupino paznikov, med katerimi je tudi podčastnik. S seboj sta kriminalca imela kar tri samokrese. Nerazumljivo je, kako lahko krožijo v italijanskih jetnišnicah samokresi, vendar nas po ugrabitvi sodnika Di Gen-nara in primeru «napistov» ne čudi več nobena taka posebnost. niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii KOT VEDNO V ČASU POLETNIH POČITNIC Od severapa vse do juga Italije izredno gost avtomobilski promet Številne smrtne nesreče in še več verižnih trčenj RIM, 9.— Zaradi izrednega števila potnikov na železniški poštaji Termini in prihoda številnih posebnih vlakov s Severa, je urejevanje prometa precej težavno, pa čeprav poteka hitreje kot v prejšnjih dneh. V pričakovanju današnjega navala, so pripravili kar <0 posebnih vlakov in sicer 7 na progi Rim — Neapelj, 2, na progi Rim — Firence, 1 na progi proti Grossettu in 1 za Cassino. Že včeraj so odpremili proti Neaplju in Siciliji Firencah in drugih mestih, kar 8 posebnih vlakov. Funkcionarji državnih železnic so potrdili, da promet poteka po urnikih, le vlaki proti Severu vozijo z toliko normalno, pa čeprav je na cestah veliko avtomobilov. Samo na avtocesti pri Rimu, kjer so v prejšnjih dneh zabeležili na kilometre dolge vrste avtomobilov, je prišlo do zastoja,toda že pred poldnem, je promet stekel hitreje. Italijanski avtomobilski klub javlja, da se je promet na cestah od včeraj popoldne močno povečal. Najbolj gost je na avtocestah, ki vodijo na Jug ali proti mejnim prehodom. Pri Brogedi je bila vrsta avtomobilov dolga kar 5 km, pri Chiassa pa je bila vrsta vozil, ki so potrpežljivo čakali na prehod meje, dolga 3 km. malenfcostno «,—a »“LrSScS M? fe,S5” so vlaki, ki vozijo na Jug in še posebno proti Siciliji. cesti Genova — Savona in podoben položaj so zabeležili tudi pri Neaplju. Tudi cestni promet poteka kolikor | ACI opozarja, da so železniški pre- i dor Frejus, skozi katerega vlaki pre- iiiiiiiiiiiivininiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiinmiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimimiii - y^^ajo Onstr&n meje tildi avtomo- bile, zaradi nujnih del zaprli in pre- niki državnega udara tesno sodelovali s CIA, je danes na procesu proti fašističnim krvnikom izjavil odv. Aleksandros Lykurezoz in dodal, da so ti že dolgo let s širjenjem lažnih vesti pripravljali teren za zaroto. To ni bilo težko, saj so bili vsi na ključnih položajih grške tajne službe (KYP). Vseh sedem let, je nadaljeval Lykurezoz, se je zarotnikom ob podpori Washingtona posrečilo vsiliti Grkom režim terorja in nasilja, toda grško ljudstvo se je vedno upiralo tako vojaškemu režimu Papa-dopulosa kot kasneje Joannidisa. Po 17 dneh razprave se je danes pred vojaškim sodiščem končal proces proti zarotnikom proti Kara-manlisovi vladi. 14 do 21 obtožencev so obsodili na zaporne kazni od 4 do 12 let, ostalih sedem pa so oprostili. Dvojica kriminalcev je z ugrabljenimi talci, katerim je pobrala ključe, odšla v prostore ravnateljstva. Tu sta nato zaprla družinske člane ostalih jetnikov (vsega 80), ki ne odobravajo njunega početja, nato pa se zabarikadirala. Zahtevala sta telefonski razgovor z državnim pravdnikom iz Siene, dr. Jaquintom ter pretorjem iz Poggibonsija dr. Chinijem. Zahtevala Sta, naj jima zagotovijo beg na svobodo. Kako? Policija, ki je medtem obkolila jetnišnico, v samem zgodovinskem središču slikovitega toskanskega mesteca na griču, naj se u-makne, pred jetnišnico bi morali pripeljati večji furgon, v katerega bi poleg dveh kriminalcev vstopili more-bitni drugi jetniki, ki žele na svobodo, z njimi pa tudi ugrabljeni pazniki. Zase in morebitne pajdaše sta kriminalca zahtevala sedem neprebojnih suknjičev in čelade. Prav zahteva po sedmih suknjičih in čeladah' daje misliti, da sta kriminalca vendarle našla med jetniki nekaj pajdašev. V Toskani vlada tudi zaskrbljenost, ker je baje med jetniki v San Gimi-gnanu Vittorio Loi, mladi milanski fašist, sin znanega boksarja, ki je z ročno bombo ubil agenta Marina ter bil obsojen na težko zaporno kazen. Protagonista ugrabitve paznikov sta navadna kriminalca. Mistroni je zaprt zaradi ropov in bi prišel na svobodo komaj leta 1984, Turrini pa čez dvanajst let. Poleg tega pa bi Turrini mora! priti v najkrajšem času pred sodnike, ker je osumljen, da je v bre-scianski jetnišnici umoril nekega paznika. POŠTENOST BREZ PRIMERE Brezposelni delavec prijavil talinskega sina PALERMO, 9. — Brezposelni 45-let ni delavec, oče osmih otrok, ki stanuje v najbolj revnem predelu mesta, je prijavil policiji sina, ki ga je zalotil pri tatvini. Mario Cernigliano, to je ime poštenjaka, je videl, kako je njegov 16-letni sin Lorenzo, skupno z drugimi, vlomil v parkiran avto in odnesel. nekaj zavojev. Oče je. takoj stekel za bežečim sinom, ki je odvrgel zavoje in se oddaljil. Cemiglia-no je pobral zavoje in jih odnesel na komisariat, kjer je s solzami v o-čeh, ob presenečenju vseh prisotnih, prijavil sina. Ko so sina zaprli, je potrti oče dejal, da ga raje vidi za rešetkami kot v slabi družbi, kjer bi se lahko prelevil v kriminalca. «Sprejmem katerokoli delo, da preživim družino, toda kraje se ne bi nikoli lotil. In to zahtevam tudi od otrok», je potrt in objokan rekel prisotnim. Okradeni turist, dr. Galiano iz Brindisija, je ob prijavi dogodka s presenečenjem opazil svoje stvari na komisariatu. Ko so mu povedali zgodbo o poštenem brezposelnem delavcu, so tudi Galianu privrele solze v oči. Ker niso ugodili njuni zahtevi, sta kriminalca zagrozila, da bosta od 23. ure dalje ubila vsake pol ure enega talca. Kasneje sta javila, da bosta še nekoliko počakala. PARIZ, 9. — Danes se je začel prvi svetovni kongres «Demokratičnega re. publikanskega gibanja» (ARDE), katerega se udeležujejo delegati iz Španije, Latinske Amerike in številnih evropskih držav. ARDE, ki nasprotuje Francovemu režimu, deluje v ilegali. «VAL» Valentin Kekahiolanikapuka-nehunamo - Kiukakuia Lono-ikaouiaulani Kanehailu, doma s Havajev in star 27 let, je v a-nagrajskem uradu v mestecu St. Paul, zvezni državi Minnesota (ZDA) zahteval, naj mu spremenijo ime in priimek. Navedel je v prošnji, da gre za «strogo osebne razloge». Kateri so ti razlogi? Valentin pravi, da je njegovo ime težko izgovarjati, da se ga nihče ne more zapomniti, ko pa ga kdo pokliče, traja vsaj minuto. Poleg tega ni na formularjih dovolj prostora, da bi ime izpisal v celoti. «Val», kot ga imenujejo prijatelji, ki so se takoj znašli, je zares prejel dovoljenje in so mu ime spremenili v «Valentin Likolehau Neuhaus», po priimku krušnih staršev. Ime «Val» pa je obdržal, kajti te tri črke pomenijo v ha-vajščini sledeče: «Nebeška vrata so, odprta tej sveti osebi, ki ja varuje bog morja. Lom, do trenutka, ko se bo v nebesa vrnil». Prevoda celega imena in priimka ne bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora. iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiif NA REKI HSI KJANG V JUŽNEM DELU LR KITAJSKE Petsto potnikov utonilo med trčenjem trajektov? Izrediio obnašanje mornarjev, ki so rešili iz vode veliko potnikov KOPER: ob 18.00 — ameriški — JANE EYRE SIROTA IZ LOWODA ob 20.30 — ameriški — ČRNA KARAVANA. IZOLA: ob 18.00 in 20.30 — ameriški — DILLINGER ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — ameriški - SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTIYA PIRAN: ob 18.00 - ameriški - MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 20.30 — ameriški — TRADE HORN PORTOROŽ: ob 20.30 — ameriški — ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE TRGOVINE V Piranu bodo dežurale med 8. in 11. uro naslednje trgovine: Samopostrežna NANOS na Zelenjavnem trgu. sadje in zelenjava NANOS, prav tako na Zelenjavnem trgu ter mesnica Agraria na Kidričevem nabrežju. V Portorožu samopostrežna KOLO-NIALE, sadje in zelenjava KZ in mesnice EMONA. V Luciji pa market NANOS. V Izoli trgovina JESTVINA v Ljubljanski ulici, mesnica Agraria ulica Prekomorske brigade in trgovina s sadjem in zelenjavo Kmetijska zadruga na Trgu 22. julij. V Kopru bo dežural eden izmed marketov na Cesti JLA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška služba je organizirana v vseh treh o-balnih mestih. Zjutraj bodo odprte tudi lekarne, za nujne primere pa je tudi popoldanska in nočna dežurna služba. PRIREDITVE IN ZABAVE Danes bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali. Barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu in Metropolu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. Velike Loče: ob .18.00 vaška veselica. Igral bo ansambel Primorci, — svečana otvoritev ceste. Dol: Vaška veselica ob 19.00. Nastopili bodo štirje kovači in humorist Vanč Brežnik. ŠPORT Izola: Zaključek mednarodne veslaške regate. HONG KONG, 9. — Po neuradnih vesteh naj bi 500 oseb izgubilo življenje pri trčenju dveh trajektov na reki Hsi Kjang Vest, ki jo uradne kitajske oblasti niso ne potrdile ne demantirale, je objavil «South China Morning Post» na podlagi izjav očividcev in brodolomcev. časnik piše. da je trajekt «Rdeča zvezda 245» odplul v nedeljo s 500 potniki iz Kantona proti «Pečini sedmih zvezd», kraju 170 km zahodno od Kantona, ki je znan po izrednih naravnih lepotah. Skoraj istočasno je v obratni smeri odplul trajekt «Rdeča zvezda 145», prav tako poln potnikov. Nekje na pol poti sta trajekta med silovitim neurjem (nekateri pravijo zaradi megle) trčila. En trajekt se je prevrnil, drugi ki je bil obložen s cementno plastjo, pa se je razklal in se potopil ter potegnil pod vodo večino potnikov, ki so spali v kabinah. Očividci so se zelo pohvalno izrazili o junaških mornarjih obeh trajektov, ki so rešili ogromno potnikov. Omenjajo posebno enega, ki je trikrat skočil v kalno in deročo vodo Hsi Kjanga in potegnil na površje potnike, ki bi prav gotovo utonili, četrtič pa se mu ni več posrečilo priplavati na površje. Nov poskus atentata na nadškofa Makariosa NIKOZIJA, 9. — Ciprski predsednik nadškof Makarios se je ponovno izognil atentatu. To je izjavil Glafkos Klerides, ki je pojasnil, da so atentatorji, zelo verjetno pripadniki desničarske organizacije EO KA B, ki imajo tudi na vesti ponesrečeni državni udar na Cipru in izkrcanje turških čet na otoku, namestili na cesti, po kateri bi moral Makarios, z dinamitom otovorjen 3\to, Avto bi pognali v zrak v trenutku. ko bi privozilo mimo Maka-riosovo vozilo, z elektronsko napravo. Atentat bi morali zarotniki izvesti' v četrtek ali ob koncu tega tedna Ker naj bi bili v atentatu zapleteni poleg ciprskih Grkov, tudi desničarji s celine, je Klerides obvestil o zadevi predsednika grške vla- de Karamanlisa in ministra za notranjo varnost. Ni znano število za-retnikov, niti niso javili, da bi koga aretirali. Makarios je že tretjič ušel svojim sovražnikom: 1966. leta je avto eksplodiral na cesti, ko je on privozil mimo, dve leti kasneje so pripadniki EOKA B streljali na njegov helikopter, pri čemer so ranili samo pilota, julija lani pa so s topovskimi streli s tankov popolnoma uničili njegovo stanovanje. Makarios se je vselej rešil brez poškodb. PADOVA, 9. — Včeraj zvečer je v svojem stanovanju v Padovi umrl, v starosti 60 let, Michelangelo Freda, oče Franca Frede, ki je v zaporu pod obtožbo pokola na Trgu Fontana. Ker je izrazil željo, da bi še enkrat objel sina, so Franca Fredo pred tremi meseci, v strogi tajnosti in predvsem v strogem spremstvu, peljali iz Brindisija k bolnemu očetu v Padovo. kinih promet do 28. septembra. V takem prometu morajo avtomobilisti ohraniti mirne živce in se predvsem vesti do skrajnosti disciplinirano. Kljub temu so na dnevnem redu prometne nesreče, ki zahtevajo hud krvni davek. Utrujenost in zaspanost sta glavna vzroka nesreč zadnjih dni. Vsi hočejo čimprej priti do cilja, zaradi česar se med potjo avtomobilisti niti ne odpočijejo. To je po mnenju policije tudi vzrok nesreče, ki se je danes, ob zori, pripetila pri Pietri Ligure, ko je zasebni avto silovito trčil v nasproti vozeči tovornjak, pri čemer sta oba potnika manjšega vozila izgubila življenje. Vrsta nesreč se je pripetila tudi na «Avtocesti sonca». Med žrtvami je tudi mlad vojak, ki se je peljal s tovornjakom, ki je zavozil na desno in trčil najprej v ograjo in nato v opomi zid nadvoza. Vojak je umrl med prevozom v bolnišnico, njegovega spremljevalca pa so s hudimi poškodbami sprejeli na oddelku za oživljanje v Fidenzi. V južnem delu avtoceste so zabeležili številna verižna trčenja, v katera je bilo zapletenih 20 vozil. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo, 15 oseb pa je bilo ranjenih. PROCES V ATENAH Državni udar ob podpori CIA ATENE, 9. — Obstajajo jasni dokazi, da so Papadopulos in pobud- MED NJIMI PREDNJAČIJO JEHOVCI V Italiji je 300 oporečnikov zaprtih v vojaških jetnišnicah Čudno pojasnilo obrambnega ministrstva ■ lujejo «zakona Marcora» o nadomestni RIM, 9. — Skupina treh «vojaških oporečnikov», katerim svetovnonazorsko prepričanje in vest ne dovoljujeta, da bi prijeli za orožje in torej ne marajo odslužiti vojaškega roka, že več kot teden dni vztraja z gladovno stavko. O tem je italijanski tisk obširno pisal in kritiziral vojaške oblasti v Italiji, da kljub zakonu Marcora iz leta 1972, ki dopušča ta pojav, večino «oporečnikov zaradi vesti» zapirajo v vojaške zapore. Zakon Marcora namreč dopušča pojav «oporekanja vesti» do vojaške službe in daje «oporečnikom» možnost, da namesto vojaške službe opravijo nekoliko daljšo, dveletno civilno službo. Lahko se, na primer, odpravijo v tujino na brezplačno delo pri gradnji cest, hidrccentral, lahko v Italiji pomagajo v bolnišnicah in v nerazvitih področjih, lahko so socialni asistenti pri potresencih itd. Na boljših plažah Saint Tropezn sc nihče no zgraža, če se dekleta sončijo kar brez modrčka tudi žene. mlade Toda izvajanje tega zakona dopušča tudi drugačno ravnanje vojaških oblasti. Prošnjo vsakega nabornika, ki ne želi v vojsko, mora pregledati posebna komisija, ki ji predseduje član kasacijskega sodišča. V njej so po en general, psiholog in vseučiliški profesor. Tem je naložena naloga, da preučijo prošnje, ki so navadno opremljene z mnenjem karabinjerjev. To’ mnenje pa postaja vse bolj odločujoče, kajti komisija ne dopušča «nadomestnega civilnega dela» v primerih, ko je «svetovni nazor» prosilca ne prepriča ali pa meni, da se je ta že obnašal nasilno pred rokom vojaškega nabora. V takih primerih ukažejo naborniku, naj obleče vojaško suknjo, če tega ne mara, ga zaprejo v vojaško jetnišnico, kjer mora odsedeti nekaj let kazni. Doslej so pozaprli 300 nabornikov, ki se upravičeno puntajo, ter obtožujejo vojaške oblasti, da skušajo na ta način onemogočiti izvajanje «zakona Marcora» ter u-strahovati morebitne nove prosilce. S tem v zvezi je zanimivo, kaj pravi ministrstvo za obrambo ki ga vedi Arnaldo Forlani (KD). Ministrtsvo zagotavlja, da je v jetnišnicah vojakom «dobro», vsekakor bolje kot nekdaj. Hvali se celo s tem, da v ječah ne izvajajo s potrebno strogostjo pravilnika iz leta 1918. Ministrstvo za obrambo, ki se očitno ne boji, da bi se pred javnostjo osmešilo, podrobno navaja v svoji noti, kakšne «udobnosti» uživajo zaprti vojaki. Lahko uporabljajo — na primer — tranzistor in grelec za pijače, lahko pišejo po 12 pisem mesečno, televizijo pa gledajo petkrat na teden. Dali so jim dovoljenje, da lahko berejo celo politične dnevnike, če se pa hočejo pogovoriti s sorodniki, jih premeščajo v najbližji zapor. Skupno se lahko pogovarjajo s sorodniki in celo z zaročenko, dve uri mesečno. Lahko jim v izrednih primerih telefonirajo, j Dovoljeno jim je celo to, česar bi ine uživali v vojašnici: ustanovitev nadzorne komisije za prehrano. Na zrak lahko gredo po eno uro dnevno, v izrednih primerih se lahko podnevi celo zleknejo na posteljo, ki Zakaj ne spoš-civilni službi? je — poudarja nota ministrstva —J lesena in z žimnico. Za nedisciplinirane vojake je predvidena «samica», vsega osemnajst kvadratnih metrov (2x3x3 metre). Okna so zamrežena, vendar imajo tudi polkna. Morda je navajanja ministrske note dovolj. Naj nam bo dovoljeno zapisati, da je problem «oporekanja vesti» vedno obstajal in tudi bo. Ni namreč naključje, če je večina po-zaprtih vojaških oporečnikov jehovcev, katerim vera ne dopušča, da bi se dotikali orožja ali nosili uniformo. Zakon Marcora je prav te izredne primere upošteval in dopustil, da ti vojaki opravljajo vsekakor družbeno koristnejše delo. Vojaškim oblastem pa se zdi, bovge zakaj, koristneje, če nad tristo mladeničev zapirajo, kjer — seveda — lahko celo gledajo televizijo petkrat tedensko. IZZIVALNA MACHA Linda je ime mački, ki je za eno uro popolnoma ohromila promet v mestnem središču turističnega centra Sanremo. Linda je namreč ušla gospodarju in se odpravile v mesto. Splezala je na dvajset metrov visoko streho, morda zaradi vročine asfalta, a se je pri tem zelo prestrašila. Obupano je začela mijavkati, da jo je bilo slišati na ulico. Ljudje to se začeli ustavljati, nekdo je poklical gasilce. Ti so prihiteli z džipom, tovornjakom z lestvijo, mestni stražniki pa so zaustavili ves prome, in ga, kljub protestom voznikov, preusmerili drugam. Ko se je prvi gasilec z lestvijo približal strehi, pa se je mački zazdelo, da je komedij dovolj. Skočila je v praznino in, po dvajsetih metrih padca, štr-bunknila v mestni vodomet. Ljudem je zastal dih. Prepričani so bili, da je Linda mrtva, a je tedaj zlezla iz vode, se pošteno otresla, da je brizgalo vse naokoli, nato pa elegantno in ravnodušno, kot vedo le mačke, odšla domov.