Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta * 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. \ Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".		Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. V VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Atev. 90	7 Ljubljani, v sredo 22. aprila 1891. l ^etiiili XIX,	
Državni zbor.
Z Dunaja, 21. aprila.
0 četrti seji
poslaniške zbornice je prav malo poročati. Izvoljeni so bili posamezni odseki, v katerih naše prebivalstvo v prvi vrsti zanimajo slovenski poslanci, katerih imena sem »Slovencu* poročal že zadnjič in katerim imam le še dostaviti, da je bil poslanec Klun tudi letos izbran kot namestnik v kontrolno komisijo za državni zbor.
Izmed interpelacij omenjam vprašanja krščansko-socijalnih poslancev do učnega ministra, ali je res, da so v neki šoli zarad nekaterih židovskih otrok odpravili očenaš iu vpeljali neko skupno raoiitev, in kam pridemo, če ee šolskim sovetom daje oblast, obračati z molitvijo v šoli?
Razven tega bilo je v prvem branji rešenih nekaj samostalnih predlogov in izročenih posameznim odsekom v pretresanje in rešitev. Tudi na dnevnem redu prihodnje seje, ki bo v četrtek 23. t. m., je cela vrsta takih samostalnih predlogov.
Adresni odsek
se je včeraj sostavil in je grofa Dejraa izbral za načelnika, Heilsberga za njegovega namestnika; zapisnikarja sta knez Earol Schwarzenberg in Derschatta. Danes je imel prvo sejo, katere so se adeležili vsi ministri razven barona Pražaka. Levičarski govorniki Plener, Demel, Heilsberg in Bubs so poudarjali, da pritrdijo le taki adresi, v kateri se v smislu prestolnega govora priznava skupnost države, potreba gospodarskih prenaredb in opustitev državnopravnih, narodnih iu verskih vprašanj.
Bili b s k i, ki je izbran za poročevalca, je priznaval, da se naj poudarja moč in skupnost države, da je pa mogoče željam posameznih dežel ustrezati
z uzorno avtonomijo, ki z državno idejo ni v nasprotji.
Ko so Kaizl, Šuklje in Klaič poudarjali, da ne bo mogoče se izogibati državnopravuim, narodnim in verskim vprašanjem, da jih pa tudi ni treba zaduševati, kakor zahteva Plener, ker prestolni govor tega nikakor ne tirja, ampak naravnost priznava varstvo narodne ravnopravnosti, so se levičarski govorniki precej poprijeli dotičnih izjav in govornikom, zlasti Šukljetu, očitali, da je to vse kaj druzega, kakor si to reč misli Bilinski, in da bi ne mogli pritrditi adresi, ki bi kaj tacega dopuščala.
Levičarski poslanci skrbno iščejo povoda, da bi se glede adrese ločili od desnice in predlagali svojo lastno adreso, katero so načeloma že sklenili. Zato je mogoče, da jim bodo v ta namen služile čisto nedolžne in same po sebi umevne besede naših poslancev, kakor je že danes namignil poslanec S u e s s, ki je pa vso odgovornost za to zvračal na desnico, zagotovljaje, da on sam to srčno obžaluje.
Pri splošni razpravi bilo je od raznih poslancev pričujočim ministrom stavljenih tudi več vprašanj, na katera so bolj ali manj odkrito odgovarjali. Trgovinski minister je zlasti odklonil odgovarjati zastran podržavljenja železnic, pač pa je povedal, da se od decembra sem vrše obravnave z Nemčijo zarad skupne tarifne pogodbe in ko bodo dovršene, bodo se na tej podlagi sklepale trgovinske pogodbe z drugimi državami.
Bilinski je sprožil tudi vravnavanje valute, o kateri prestolni govor nič ne omenja. Finančni minister je na dotično opazko odgovarjal, da nima vlada nič proti temu, ako se to vprašanje omenja v adresi.
Herbst bi bil rad imel od učaega ministra izrečno zagotovilo, da ne bo pustil spreminjati šolskih postav, pa gospod minister mu ni dal na to vprašanje nobenega odgovora. Za njim je dr. K op p poudarjal, da on zarad izjav slovanskih poslancev ni
tako žalosten, kakor Suess, ker je naprej vedel, da bo tako prišlo, potem pa je še ministerski predsednik omenjal, da prestolni govor ne zahteva, da naj posamezni poslanci ali cele skupine zatirajo svoje posebne želje ali zahteve, ampak on samo priporoča, da naj za zdaj, to je za toliko časa prenehajo s svojimi tirjatvami, da bodo rešene reči, katerih rešitev prestolni govor v prvi vrsti želi, ki so jako obširne in potrebne in katere naj se rešujejo v lepem soglasju.
Pri prvi volitvi poročevalca dobil je Bilinski 16, Plener 15 glasov, en listek je bil prazen. Treba je bilo torej ožje volitve, pri kateri je dobil Bilinski 19, Plener pa 15 glasov. Pri prvem glasovanju sta se zdržala mladočeška zastopnika Trojan in Kaizl, ki sta pri ožji volitvi glasovala za Bilinskega.
Dolenjski železnici.
V soboto je izročila gosp. županu ljubljanskemu deputacija hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov šentjakobskega mestnega oddelka in karlovškega predmestja prošnjo s 171 podpisi, v kateri prosijo, naj se gospod župan dnč 27. t. m., ko se bo vršil pregled postaj dolenjskih železnic, živo poteza za zgradbo kolodvora za tovorno blago na dolenjski cesti blizu mesta. Prošnja se glasi :
Kakor čujemo, je ovržen prvotni načrt kolodvora za tovorno blago na dolenjski cesti v Ljubljani in nameravajo nekda tukaj napraviti le postajališče za osebni promet. Ce ima ta vest resnično podlago in se ne bode zgradil kolodvor za tovorno blago, imeli bodo škodo ne Ie prebivalci šentjakobskega predmestja, temveč tudi mesta Ljubljane in ob novi državni železniški črti. Ves osebni in tovorni promet z Dolenjskega, ki je za naš mestni oddelek najvažnejše vprašanje in že tako deloma omejen z novo železniško črto, bil bi popolnoma odvrnjen od našega mestnega oddelka v Spodnjo Šiško, kjer nameravajo graditi kolodvor.
LISTEK.
Gospod Gimpelj.
(Črtica. — Spisal Janko Komar.)
Za Gimpeljna se je pisal, pri svetem krstu so ga pa obdarili z lepim imenom sv. Valentina, katero si je pa on skoraj premenil v Zdravko. In moral je biti res zdrav, drugače bi tako ne narasel; da si ga postavil pod mero, zvedel bi precej, da moraš k „pet čevljev merim, palcev pet" pridejati še nekoliko palcev. Manje ga je pa obdarila darežljiva narava s širokostjo iu debelostjo. Bil je tendk kakor konoplja, vitek kakor jelka v gori, a nog&t kakor štorklja na strehi. Zato so mu pa tudi rekali „dolgi Gimpelj".
Gospod Zdravko Gimpelj bil je drugače ugodne vnanjščine. Pod nosom, kateri mu je bil, da mimogrede omenim, precej obilen, štrlele so mu tako nekako zabavljivo tenke brke, katere pa neso hotele na veliko žalost gospoda Gimpeljna nič kaj posebno vspevati, dasi jih je še tako vrtil in sukal. Svoje kodrave lase česal si je vedno takisto po sredi, a nos zajezdil mu je ponosno škripec, privezan na fini črni nitki.
Celo njegovo držanje bilo je nekako samo-svestno in ponosno, kot bi hotel dejati: Pazite se,
jaz sem gospod Zdravko Gimpelj, pomočni uradnik dr. Strdena, in to ni kar si bodi I
In to tudi ni bilo kar si bodi. Gospod Zdravko Gimpelj dobival je trideset goldinarjev mesečne plače, bil je, kakor je sam veleval, desna roka gospoda dr. Strddna in da ste ga videli, kako se je oblastno držal, kako učeno si je popravljal svoj škripec na nosu, ko je dajal kakova pisma kmetom, kateri so prišli k njegovemu gospodu ua tožbo, iz-vestno bi radi priznali, da je bil nekaj več gospod Zdravko Gimpelj.
Gospod Zdravko Gimpelj bil je dobro znana oseba v našem mestecu. Res ni naše mestece tako ogromno, da se ne bi poznali medsebojno častiti naši meščani od najmanjšega do največjega, od dveletnega deteta do plešastega starčka; vendar gospod Zdravko je bil še posebno znan. Nobenega kroka, nobene veselice ni bilo br. z njega. Znal se je dobro ofrkavati, imel je ugoden glas in pa tudi njegova vnanjščina, kakor sem že povedal, bila je prikupljiva. In še celo pri naših krasoticah, kakor se je sam hvalil — a verujemo mu lahko — bil je v posebni milosti. Na plesu imel je plesalk na izbiro. To ni šala!
Vendar, koliko stavim, da ne uganete še jedne posebne prednosti gospoda Zdravka Gimpeljna. Gospod Zdravko Gimpelj, gosp6da moja, bil vam je pesnik, pesnik po milosti božji, a takov so je na-
rodih Kako bi bilo tudi drugače možno, da bi on 1 pesnikoval, saj vendar ni preučaval leta in leta starodavnih klasikov, kateri bi ga morda vspodbu-dili za pesnikovanje. Ne, tega ni on storil, ker je le drugo latinsko videl, katero je pa le prvega polletja obiskoval, menda mu je že tako kazalo. Potem
1 pa recite, da se ni on pesnikovanja navzel z mate-' rinim mlekom, da se mu ni pretakala v žilah pesniška kri 1
Do sedaj se ni lepo ime gospoda Zdravka Gimpeljna še čitalo po naših časopisih; njegova slava širila se je le med prebivalci našega mesteca. Ce je bil kedo v nepriliki in potreboval čestitko, ali pa ljubavno pesemco polno gorjA in srčnih vzdihov, poprosil je gospoda Zdravka Gimpeljna in on mu je skoraj postregel, kar je potreboval oni. Razni vspehi in slava, katera mu je od dno do dn<5 rasla, vspod-budili so gospoda Zdravka Gimpeljna, da je poskusil poslati svoje proizvode v javnost, da ž njimi koristi svoji domovini, katero je vendar tako ljubil. Bilo je pa tako-le!
Gospod Zdravko Gimpelj stanoval je na koncu mesta, tam pri stari Bobdtovki. Pot v pisarno vodila ga je vsakega dne mimo nizke hiše gospoda Ovsena, trgovca. Tam v sobici poleg prodajalnice sedevalo je pri oknu vsakega dne zgovorno, rudečelično bitje,
Razvoj našega mestnega oddelka, ki že stoletja zastaja in — izvzemši nekaj novih gradenj — ne napreduje v stavbinskem oziru, moral bi še bolj zastati, če se na dolenjski cesti ne napravi kolodvor za blago, in tako bi naš oddelek zgubil vso korist, katero donaša bližina kolodvora. Osobito bi naš mestni oddelek, kjer je itak malo industrije, zgubil upanje, da najde delo, zaslužek in nove konsumente za izdelke obrtniškega stanu, ker bi se industrijska podjetja snovala v bližini novega kolodvora.
Pa tudi ne gledč na našo lastno korist mislimo, da bi kolodvor za blago ob dolenjski cesti koristil tudi Ljubljani in železniškemu podjetju. Dolenjska železnica je vsaj sedaj za lokalni promet Ljubljane z Dolenjsko največjega pomena. Največ pridelkov dohaja v Ljubljano z Dolenjskega in ti pridelki bodo dohajali po novi železnici. To so: živina, perutnina, vino, žito, les itd., in k temu moramo šteti premog iz Kočevja. Jasno je torej, da je na korist producentom iu konsumentom, če je ta kolodvor kolikor mogoče blizu mesta. Ce ta kolodvor ne bode stal ob dolenjski cesti, morajo vsi ti pridelki po dolgem ovinku skozi Spodnjo Šiško v Ljubljano, kamor so namenjeni.
In ko bi tudi nova železnica razvila se za prevozni promet, bil bi kolodvor ob dolenjski cesti za prebivalstvo ob cesti in na barju v prometnem oziru velikega pomena, ker bi sicer ta del prebivalstva v bližini Ljubljane moral svoje pridelke šest do deset kilometrov dalječ voziti v Spodnjo Šiško, vsled česar bi se zelo zvišali prevozni troški in onemogočila konkurenca teh pridelkov. Za razvoj poljedelstva na ljubljanskem barju in prodajo pridelkov je kolodvor za blago ob dolenjski cesti v bližini Ljubljane neobhodno potreben.
Kocečno si dovoljujemo še na to opozarjati, da je bil v prošnji za koncesijo te železnice nameravan poseben kolodvor za blago, vsled česar so tudi mnoge občine iu zasebniki dovolili prispevke in podpisali delnice; in ti se bodo varali v svoji nadi, če ne bode tukaj stal kolodvor.
Upamo torej, da bode mestni magistrat storil potrebne korake, da zabrani to škodo našim in mestne občine koristim, ter pri prihodnji obravnavi odločno zagovarjal našo željo z ozirom na ta kolodvor.
,,Matica Slovenska."
LXXXVIII. odborova seja.
(Konec.)
Po nasvetu književnega odseka se soglasno sklene, da se izdavanje „ Besede" z ozirom na pričujoče razmere definitivno opusti.
Istotako se glede izdavanja znanstvenega časopisa sprejme po kratkem razgovoru sledeči predlog književnega odseka: »Oziraje se na to, da se znanstvene razprave, kolikor jih dandanes spišejo slovenski pisatelji, lahko spravijo na dan po raznih dozdanjih glasilih (»Letopis", »Zvon", „Dom in Svet", »Učit. Tovariš", »Popotnik", »Pravnik", »Zg. zbornik", „PoročiIa muzejskega društva" itd.), oziraje se dalje na to, da so se vsi dozdanji poskusi,
osnovati znanstven časopis, pri nas ponesrečili (»Vestnik", »Kres", »Letopis 1878") in naposled v poštev jemaje neveselo prikazen, da se od vseh strani bolj oglašajo ostri kritiki, nego bistri podporniki, sklene se, da Matica Slovenska občnemu zboru ne bode priporočala izdavanje znanstvenega 1 i s t a.
Matica prevzame na prošnjo g. dr. Zupane a od g. Robiča pisma in ves zaklad za zgradbo B1 e i w e i -sovega spomenika, od katerega je že nekaj časa jedna hranilniška knjižica v društveni blagajni.
Odbor vzame na znanje, da so računi za leto 1890 gotovi. — Blasnikovi tiskarni se dovoli naknadno za izvanredne stroške pri natiskanju lanske knjige svota 50 gld.
Tajnik poroča o došlih kurentnih dopisih. Matica je prejela v zadnjem času več prošenj za po-daritev založnih knjig in zahval za prejete. Glede poverjeništva se je zvršilo nekoliko sprememb. Nove poverjenike so dobili: Gornji Grad, Kamna Gorica, Pliberk in Velikovec; imajo pa dobiti še Črni Vrh, Trst, Št. Lenart in Ribnica.
Matica je prejela več knjig od različnih društev, s katerimi stoji v književni zvezi. Od zadnje seje sem se je pomnožila njena knjižnica za 160 knjig, zvezkov in časopisov. Prejela jih je 96 v dar, 64 v zamenjo. Darovalcem se je o svojem času iz pred-. sedništva dala spodobna zahvala, i Za lansko leto je plačalo 1712 letnikov, za letošnje doslej 546. Od zadnje odborove seje (12. novembra 1890) sta pristopila dva ustanovnika (izmed letnikov) in 33 letnikov, namreč: I A. Kot ustanovnika: 1. Peter Božič, kurat v Ravnah na Goriškem. 2. Gustav Pire, c. kr. kmetijske družbe tajnik. B. Kot letniki: 1. Viktor pl. Andr i oll i, c. kr. davk. kontrolor v Litiji. 2. Josip Atteneder, nemški propoved-nik v Oelji. 3. Franc Barborič, župnik pri sv. Tomažu. 4. Anton Bile, odvetniški koncipijent v Postojini. 5. Čitalnica metliška. 6. čitalnica glinško-viška. 7. Avgust Endlicher, mestne hranilnice blagajnik v Ljubljani. 8. Franc Gerdinič, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 9. Janko Globočnik, c. kr. notar v Velikih Laščah. 10. Josip G olje v-, šček, trgovec v Gorici. 11. A. Hyp, bogoslovec v Gradcu. 12. Franc IrgI, mestni vikar v Oelji. 13. Vincenc Jan, posestnik v Spodn. Gorjah. 14. ! Josip Jekler, gostilničar v Gradu. 15. Josip 'Jenko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 16. Knjižnica okr. učiteljska v Ribnici. 17. Dr. Ivan Kopfiva, mestni fizik v Ljubljani. 18 Jernej Košar, slikar pri sv. Juriju na Ščavnici. 19. Štefan Lapajne, c. kr. okr. komisar v Postojini. 20. Josip Oberstar, strugar v Sodražici. 21. Marija Petrič, veleposestnikova hči, na Vrhniki. 22. 1 Karol'Pire, učitelj na realki v Ljubljani. 23. Dr. | Franc P oče k, c. kr avskultant v Novem Mestu.
24.	Ivan Ri hteršič, nadučitelj v Boh. Srednji Vasi.
25.	Lovro Skumavec, posestnik v Zgornjih Lazih.
26.	Friderik Soss, trgovec in posestnik v Ljubljani.
27.	Ivan Spri t z er, učitelj pri sv. Marjeti n./P. 28.
lepa Metka in šivala. Gospod Zdravko Gimpelj obi- : čaval je pa pri prodajalnici gospoda Ovsčua malo ■ postati, ne da si kaj kupi, niti da si pogleda one 1 lepe in mnogovrstne stvari, katere so bile naslagane J na oknih prodajaluice, nego, da se malo porazgovori z ljubeznivo Ovsenovo Metko. Govorili so ljudje, da gospod Zdravko Gimpelj takisto rad vidi Ovsenovo Metko, veudar jaz raje verujem gospodu Gim- ' peljnu, kateri je govoril, da se ustavi pri prodajal- j niči gospoda Ovsena le zaradi prijaznosti in navade. ' Saj je bil prijazen gospod Zdravko Gimpelj.	1
Priznati moram pa vendar le, da je bilo gospodu Gimpeljnu po všeči, če ga je kedo takisto malo po- ! dražil z lepo Ovsdnovo Metko.	I
— »Nič, jaz ne vem nič" — hitel je gospod ' Gimpelj, potegnil z roko po laseh in si popravil ( škripec na nosu. — »Hm, kaj je to kaj napačnega, ' če se tamkaj malo porazgovorim ?" — opravičeval J se je in veudar so mu godile takove besede. In, ko ! bi bilo le sam6 to, povedal bodem vam še nekaj več! Stara Bobdtovka, gospodinja gospoda Gimpeljna, pri- ' povedovala mi je, da je gospod Gimpelj dolgo v noč ' v svoji sobici nekaj pisal, segal si nemirno v lase in si popravljal škripec na nosu in to ne jedenkrat, ' dvakrat, kakor včasih popreje, nego malo ne vsakega večera. Kaj bi neki pisal v tako pozni nočni dobi, če ne pesmi, saj je noč prijateljica pesnikom. Pa !
kaj je treba ugibanja, evo jasnega dokaza! Nekega jutra izmčla je stara Bobečka iz sobice gospoda Zdravka Gimpeljna velik kupček prekrižanih in raztrganih koščkov papirja in na jednem izmed njih bil je jasno in razločno »črno na belem" napisan početek pesemce, katera je začenjala: rNa okencu malem sloniš Jaz doli pa tožno kodevam, Po noži ti mirno že spiš A jaz ti pa pesemce pevam."
Drugih dokazov ni potreba. Bilo je jasno, kakor beli dan, da je pesniška muza gospoda Zdravka Gimpeljna izvanredno osvojila, a prebudila jo je na novo, plodonosno življenje Ovs^nova Metka.
— »Da," — govoril je sam sč seboj gospod Zdravko Gimpelj, ko je pri slabi leščtrbi koval svoje nevsahljive pesmi iu si nemirno, vendar nekako ponosno sukal svoje tanke brke, kakor da hoče iz njih izviti novo pesem — »proslaviti jo hočem v neumrljivih pesmih — svojo izvoljenko. Naj ji zavidajo tovarišice na tem odlikovanju. Njeno imč naj se spominja, ko naju ob^h ne bode več na svetu. Proslaviti jo hočem, in proslavil jo bodem 1" —
Bog zna, da li je ono malo dekletce sanjalo o ti izvanredni sreči. Saj je vendar sreča biti proslav-Ijeu v uevenljivih pesmih 1 . . .	(Konec slddi.)
Franc Strel, načelnik železniške postaje v Kamniku. 29. Josip Šorn, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 30. Janko Toman, učitelj v Moravčah. 31. Jakob Traun, trgovec in posestnik na Glincah. 32. Josip Url ep, carinar v Eisenerzu. 33. Davorin Vulešinič, župan v Radovičah.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. aprila, lotrnufe deiiel«.
Atlresa. Levičarji se nikakor še definitivno neso odločili, bodo li predlagali lastno adreso. Pred vsem imajo pomisleke zaradi tega, da je levica v gospodski zbornici baje pripravljena glasovati za skupno adreso. Levičarski poslanci skušajo pregovoriti svoje pristaše v gospodski zbornici, da naj tudi predlagajo posebno adreso, a liberalni člani gospodske zbornice prav ne marajo takoj v začetku parlamentarne dobe pokazati nespravljivosti svoje.
Oospodska zbornica ima v petek sejo. Na dnevnem redu je prvo branje načrta o reformi pravo- in državoznanskih študij in državnih izpitov, potem pa volitev budgetne komisije
Novi mestni zbor dunajski. Jutri se konstituira nov mestni zbor dunajski, izvoli si župana, podžupana. Ker imajo liberalci večino, bodeta župan in podžupan gotovo liberalca. Sicer pa še ni gotovo, da bi vsi liberalci bili popolno složni pri tej volitvi. Liberalna stranka je obetala predkrajem, da bode podžupana izbrala izmej predmestnih odbornikov. Sedaj, ko so liberalci dobili gotovo večino, so se pa premislili, češ, da je posel podžupana pretežaven, da bi ga mogel opravljati kdo, ki že več let ni imei opraviti z mestno upravo. Pa še druga nasprotja se prikazujejo mej zastopniki starega mesta in zastopniki pridruženih predkrajev. Govori se, liberalni odborniki predkrajev osnujejo morda še svoj klub v varstvo interesov svojih volilcev. Židovski listi se že boje, da bi nazadnje utegnili odborniki predkrajev potegniti s protisemiti, kar bi bilo opasno za židovske liberalce. Bodi že kakor koli, onega lepega spo-razumljenja mej liberalci ne bode v mestnem zboru, kakor se je pričakovalo.
Ogrska zbornica poslancev. V ogrski zbornici poslancev začela se je obravnava o premeni organizacije sodišč in državnih pravdništev. Po vladni predlogi, katero priporočata pravni in finančni odsek, ne bode nikdo mogel postati sodeč, če ne napravi pravoznanskega doktorata. Z novo predlogo se bode pravosodnemu ministerstvu dala tudi večja pravica in bodo višja sodišča mogla nižja pokarati, če bi ne postopala po poslovnem redu. Nekateri poslanci vidijo v teh določbah omejenje sodnijske neodvisnosti.
Vnanje drža?«.
Bolgarija in Srbija. Rizov je pisal svojemu svaku Petkovu, predsedniku bolgarskega sobranja, da hoče vsekako maščevati se zaradi Panice in mora Stumbulova zadeti jednaka usoda, kakor Panico. Bolgarska vlada je sedaj od Srbije zahtevala, da jej Rizova izroči. Srbska vlada pa na bolgarsko zahtevo še ni odgovorila. Srbija Rizova najbrž ne bode izročila, k večjemu iztirati ga utegnejo iz Srbije, če sam poprej ne pobegne.
Srbija. Potovanje srbskega ministerskega predsednika v Peterburg se je odložilo iz političnih vzrokov. Finančni minister Vujič je odpotoval preko Dunaja in Berolina v Peterburg.
Mir je utrjen. Berolinska »Post" pravi, da je na merodajnem mestu izvedela, da nikdar ni bilo manj nevarnosti za mir nego je sedaj. Odnošaji mej Nemčijo iu Rusijo so najboljši. Ker »Post" ne pove natančneje merodajnega mesta, katero misli, je pač težko vedeti, koliko pomena je pripisovati njenemu zatrjevanju. Odnošaji mej Nemčijo in Rusijo so pa že več let jednaki, nasprotnici si Nemčija in Rusija niste, prijateljici pa še manj. Poslednjih deset let se uobena država ne more ponašati, da je Rusija njena zaveznica.
Dvajseti občni zbor francoskih katolikov začne se dnč 28. t. m. in bode trajal do 2. dne maja. Ta shod bode posebno važen, ker se bode na njem posvetovalo, da se katoliška stranka orgauizuje po nasvetu kardinala Lavigerieja na ustavnem stališču.
Španija. Španska zbornica je uredila delo žensk po tovarnah in je sedaj začela urejati delo mladostnih delavcev. Po načrtu zakona, kateri se je zbornici predložil, ne smejo se otroci pred desetimi leti rabiti za delo v tovarnah, otroci od 10 do 14 let smejo delati le po šest ur in se ne smejo rabiti za delo po uoči; po rudnikih in po tovarnah z nevarnimi ali zdravju škodljivimi snovmi pa sploh otroci delati ne smejo. Otroci morajo tudi vsaj 18 ur na teden pohajati šolo, in če imajo nad 2 kilometra do šole, mora zdnje delodajatelj ustanoviti šolo. S to postavo se bodo pač nekoliko zboljšale razmere, ali vsi nedostatki se odpravili ne bodo. Sploh je prezgodaj že z 10. letom otroke puščati v tovarne, ker tedaj za tovarniška dela še niso dovolj razviti. Ves zakon je tedaj polovičarsk.
Italijanska zbornica. Na neko interpela-j cijo poslanca Imbrianija odgovoril je ministerski predsednik, da po nekej okrožnici se Avstrijcu no
sme podeliti italijansko državljanstvo, če se poprej ne odreče avstrijskemu državljanstvu. To pa vendar nikdar ni bila obligatna dolžuost in bode tudi v bodoče vlada dopuščala izjeme.
Amerika proti Evropi. Predsednik zje-dinjenih držav se je izrekel na nekem shodu, da on ni zadovoljen s tem, da v Južni Ameriki imajo Ev-ropci trgovino v rokah. Treba gledati, da Zjedinjene države pridobi vso trgovino v Ameriki v svoje roke. Z Brazilijo se je že sklenila ugodna trgovska pogodba, sedaj se morajo take pogodbe skleniti še z j drugimi državami. Ta govor je pomenljiv, ker iz , njega izvemo, da se bode severnoameriška vlada prizadevala zapreti vsa pota evropski trgovini v A me- ' riki. S tem zgube evropski izdelki obširna trgovišča, ! kar bode silen udarec posebno za zapadne evropske I države.	j
Izvirni dopisi
Iz VVorishofna na Bavarskem, 20. aprila. Zua-biti ga ui »Slovenčevega" čitatelja, ki bi ne bil že čul ali čital tega slovečega krajevnega imena — ter visoko spoštoval moža človekoljuba — ki je dal kraju slavno ime — župnika Kneipps. Ogromno število bolnih je privela semkaj želja po zdravju — privela je tudi mene v ta kraj. Iz obilne torbe tukajšnjih zanimivosti naj Vam sporočim nekatere podrobnosti.
Worishofen je zaslovel v novejšem času, štejejo ga že mej prva in najbolj obiskovana zdravišča i Nemške, da, med prve celega sveta. Tekom 1. 1889. j je iskalo tu pomoči 10.000—11.000 bolnikov. Leta 1890. že krog 20.000. Letošnje leto jih je že sedaj j v še neugodnem času najedenkrat okrog 1000 v ( tem kraju, tako, da skoro ni dobiti več sobice za stanovanje; vsak dan jih še veliko dohaja in ko ' bode letni čas ugodnejši, bode se število gotovo ' podvojilo, stanovati bodo pa morali prišleci v so- j sednih vaseh. Samo duhovnikov je bilo lansko po- , letje ob jednem 150; letos jih je sedaj čez 50. V j obilnem številu dohajajo in odhajajo tujci — in tako je v kraju vedno vrvenje in preseljevanje. Tu čuješ govoriti Francoza, Angleža, Madiara, Laha, Nizozemca, Nemca, Poljaka; tu najdeš Američana, Armenca . . . Kaj neki vleče semkaj trume bolnikov skoraj iz vseh delov sveta? Tu ne najdeš zdravilnega vrelca, ki bi krepil bolnikom pešajoče telesue ! moči. Worishofen — v&s sama — tudi nima ni-kake naravne lepote, vds je taka, kakeršnih najdeš povsod na deželi; pa ko bi tudi znabiti komu lega ugajala, vedni veter in primeroma zelo slabo podnebje bi tujce prej odvračalo. Magnet, ki vleče tisoče vseh krajev in jezikov semkaj, je — duhovnik, župnik Kneipp, ki je s svojim bistrim umom začel z nova zdraviti z mrzlo vodo ter ]ih je že ozdravil tisoče bolnikov, katerim ni več mogla pomagati zdravniška umetnost.
Vsakdo, ki pride semkaj, želi prej ko mogoče videti redkega moža in ga vprašati za svet. Ali rečem ti, da je na samem skoro nemogoče dobiti njega, od katerega jih toliko pričakuje pomoči. Od ranega jutra do poznega večera ima opraviti z bolniki; posebne ure, ko zaslišuje bolnike, so pa od 8. ure naprej zjutraj; popoldne od Y,l. ure dalje; te ordinacije trajajo po dve do tri ure. Milo se mi je storilo, ko sem bil prvič pričujoč pri njegovej ordinaciji. Pri mizi sedi mož sivolas — župnik Kneipp — 70letni starček, ki je daroval in še daruje glavo iu srce — daruje v pravem pomenu besede blagru bolnega človeštva; poleg njega sedi po 5, celo 8 zdravnikov, ki se pridejo od njega učit. Okoli mize pa vidiš same bolnike — nehote ti pride na misel kopelj Betzaida v Jeruzalemu — vidiš slepe, gluhe, hrome, od rakov razjedene; nekatere prines6, ker hoditi ne morejo; jokajoč, s povzdig-njenimi rokami, kleče prosijo mnogi pomoči. O bždno človeštvo! Srce boli človeka, ko vidi cele vrste milovanja vrednih bolnikov! Kako malo jih je, sosebno mej posvetnjaki, ki bi imeli sočutje s temi trpini! Župnik Kneipp pa živi za te trpine; mirno jih posluša druzega za drugim — pretehtuje bolezen ter narekuje način zdravljenja poleg sedečim zdravnikom; tolaži bolne, daje pogum obupajočim. Pri obilnem poslu pa je vendar poln zdravega humorja. Samo tedaj, ako mati prinese ali pripelje otroka, pohabljenega vsled mehkužne, moderne od-goje, tedaj vro možu iz ust ostre besede, češ, da sedanje matere namesto da bi vzgajale zdravo deco, vzgajajo deco slabotno — ali celo »pokveke" = Krilppel. Naposled se mu milo stori in navadno končd: Sem li zastouj pisal knjigo: „So solit Ibr leben"; matere, vzemite, berite in vzgajajte deco po mo;ih vodilih in — veseli boste svojih otrok. Opra-
, vičena želja bi bila tudi, da bi kdo to knjigo prevel , v slovenščino ter jo tako podal Slovencem iu so-I sebno še materam; prepričal sem se popolnoma, 1 kako zdrava načela ima župnik Kueipp. Vsakemu, j kdor hoče ohraniti zdravje sebi i svojim, rečem le: Vzemi in beri.
Čuditi se mora vsakdo, da more človek toliko storiti, kolikor slori župnik Kneipp. Cel dan nima miru pred bolniki, in vendar dobi še Časa, — uirga si ga po noči, — da piše knjige, katerih jedna: „Die Wasserkur", je morda že štiridesetkrat bila natisnena in prevedena v večino evropskih jezikov. Do sto listov pride vsak dan u&nj od vseh stranij, odgovarja jih navadno, ako niso predolga.
Kneipp je pravi človekoljub, — on je pa tudi vzoren duhovnik. Obilno delovanje ga ne zadržuje, da bi ne imel vsako nedeljo in praznik cerkvenega govora. Njegovi govori so jedrnati, logično izdelani ostri in segajoči v srce. Velikokrat sem videl že igrati solze v očeh poslušalcev; župnik Kneipp govori iz srca — v srce ! In ravno s temi govori je župnik Kneipp izvrstni misijonar svojim bolnim gostom. Vsakdo, ki pride semkaj, želi tudi slovečega moža slišati govoriti v cerkvi. Pred par dnevi mi je pravil sam, da se jih je že obilno število v Wo-rishofen-u obrnilo k Bogu, ki že leta in leta niso opravljali krščansko - katoliških dolžnostij. Grof N., ki že trideset let ui bil pri spovedi, prišel je potrt spovedat se g. župniku, — ganile so ga njegove besede v cerkvi.
Neki avstrijski uradnik je prišel tudi v ta kraj iskat zdravja, — a našel je tu poleg telesnega zdravja tudi dušno zdravje; k srcu so mu šli govori župuikovi in pobožnost tukajšnjega ljudstva. Ko se je poslovil od župnika Kneippa, je jokal kot otrok, rekši: »Hvaležen sem Vam, da ste mi vrnili telesno zdravje, — veliko bolj vesel sem pa še, da grem od tu — brez bremena — z lahko vestjo."
V	prejšnjem času je župnik Kueipp tudi pridno pomagal pri misijonih v sosednih farah ; sedaj toži, da tega ne more več, ker nima niti ure proste.
Ljudstvo, ki ima tako gorečega dušnega pastirja, je pa tudi vzgledno ljudstvo. Ko sem prišel prvo nedeljo v cerkev, videl sem spodobno vedenje in čul dolge molitve — moške in ženske — na ves glas skupaj moliti; — presunilo me je; reči moram, da v domovini nisem našel še takega ljudstva, s tako srčno pobožnostjo.
Tujce navadno tudi pretrese pobožnost tukajšnjih prebivalcev. Jedno posebnost bi še omenil: točnost ljudij pri obiskovanju službe božje. „Ko odbije ura," — mi je dejal župnik Kneipp, — »so vsi domačini že zbrani v cerkvi; prepoznih priha-jalcev ne" najdete v moji cerkvi, ker sem v tej zadevi zelo ojster."
Bi bilo tudi pri nas v mnogih krajih dobro v posnemanje.
Župnik Kueipp zida sedaj veliko poslopje za duhovnike, ki se pridejo semkaj zdravit. Hiša bode imela okrog petdeset sob, domačo kapelo in jedilno sobo za stoinpetdeset oseb. Do sedaj so dobivali duhovniki hrano v samostanu Dominikank, ki so se žrtvovale z obilnim trudom v prid bolnikom. Gosp. župnik jim hoče odvzeti to breme, da se v samo stan zopet vrne tihota in mir.
V	sobi, kjer župnik Kneipp po kosilu ordinira, visi podoba »usmiljenega samaritana". Ali more kdo boljše posnemati usmiljenega samaritana, kakor-šnega nam je narisal naš Izveličar, kakor ga posnema župnik Kneipp, — pravi dobrotnik človeškega rodu? Bog ga ohrani še mnogo let zdravega na telesu in čilega na duhu!
Dnevne novice.
(Gospod deželni predsednik baron Winkler) je malone popolnoma okreval. Gotovo bodo to poročilo z veseljem pozdravili vsi deželani.
(Mestne volitve.) Pri današnjih mestnih volitvah II. razreda so izvoljeni gg.: Karol Žagar s 350, Ivan Hribar s 349, Gustav Pire s 349 glasovi. V manjšini so ostali gg.: A. Ves ter s 184, Pr. Omejc s 172 iu A. Pavločič s 166 glasovi. Pred volilno dvorano bil je lepši red, nego zadnjič, volilna komisija, kateri načelnik je bil g. Pr. Bavnikar> uljudna iu nepristranska.
(Ogenj.) V nedeljo popoldne je bil ogenj v Srednjem Bitnji v župniji šmartinski pri Kranju. Zgorelo je sedemnajst hišnih iu gospodarskih poslopij. Ker je bila huda sapa, ni bilo mogoče ognja ustaviti. Zažgali so otroci.
(Osebna vest.) Tukajšnji poštni oficijal g. Jos. Stussiner je kot c. kr. poštni kontrolor premeščen v Pulj. Gosp. Stuss'ner ima veliko in lepo zbirko kebrov, katere je nabiral po Srbiji, Balkanu, Grški in Italiji.
(Nevarno je zbolel) č. g. Josip Vidmar, . župuik v Žireh; priporoča se vzlasti svojim sošolcem | in prijateljem v molitev.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal gosp. A1 o j z i j Pod b o j iz Kamnika — kakor piše sam — ; »malo svotico 1 gld. 46 kr., nabrano v veseli ; družbi". — A naj bo preverjen gosp. pošiljatelj majhne svotice, da smo njemu in skromni družbici hvaležueji in vdaneji, kot pa nam je dano to biti : onim uašincem, ki bi lahko pošiljali uam »velikih" svot iz svojih, morda večkrat celo »neveselih" družeb.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Zveza okrajnih bolniških blagajnic.) Pod predsedstvom dr. Julija Graffa je bilo v nedeljo dopoldne v Trstu zborovanje odposlancev zveze okrajnih bolniških blagajnic v okraju delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Navzočnih je bilo 36 odposlancev, kot člana načelništva ljubljanski župan g. Grasselli in državni poslanec g. Kušar. Vlado je zastopal okrajni glavar g. pl. Riiling. Predloženi in potrjeni so bili računi za leto 1890. Na predlog odposlanca Paganija iz Pulja so sklenili, naj načelništvo stori pri vladi potrebne korake, da se postavodajalnim potom oproste poštnine dopisavanja bolniških blagajnic. Na predlog g. Badeljna iz Nabrežine se je izvolil odsek, ki bi na podlagi raznih predlogov proučil in predložil potrebne premembe zakona o delavskih bolniških blagajnicah in o zavarovauji proti nezgodam z dne 30. marca 1888. V ta odsek so izvoljeni za Kranjsko odposlanci Foderl, Ribni-kar in Aumann, za Dalmacijo Lubič, za Istro Kobol in Tomboruzzi, za Goriško Travan in Radelj.
(Štajersko deželno železniško posojilo) je bilo v kratkem času čez mero podpisano, kar je na Dunaju med fiuančnimi baroni vzbudilo veliko iznena-denje. Ponujali so namreč denar po kurzu 93, namesto 98. Sedaj delajo židje dolge obraze.
(Proti trpinčenju živali na klavnicah.) Graški i mestni svet kot obrtna oblast in nadziralni organ v , mestni klavnici je sklenil, da ne smejo mesarski vajenci klati velike rogate živine, temveč le mojstri in oproščeni pomočniki; dalje je sklenil, da mesarji ne smejo biti živali pred klanjem z udarci po prednjih nogah. Mestni služabniki v klavnici morajo strogo paziti na to prepoved ter vsacega naznaniti, ki bi nasprotno ravnal. Mesarski zadrugi pa je mestni svet ukazal, da si za izvežbanje učencev naroči tako imenovani klavni stroj, kakeršnega rabijo v berolinskih klavnicah.
(Slovanski velikošolci na Dunaja) priredb o Binkoštih izlet v »zlato Prago", da si ogledajo razstavo in druge znamenitosti češke stolice. V to svrno volil se je odsek, v kateri je poslalo vsako slovansko pleme po štiri zastopnike. Izleta udeležili se bodo tudi drugi dunajski Slovani kot gostje. Ako se oglasi vsaj tristo udeležencev, priredi se poseben vlak z Dunaja v Prago in nazaj.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v soboto, 25. aprila t. 1., v dvorani Ronacherjevi (vhod I., Schellinggasse) pod vodstvom g. pevovodje A. A. B u c h t e slovanski koncert, pri katerem se bodo pele pesmi v vseh slovanskih jezicih. Razven tega sodelujejo hrvaški operni pevec B. pl. Vula kovic, umetuik na glasoviru g. Voltava (Čeh), Srb S t. Živkovič iu mešani tamburaški zbor hrvaškega akad. društva »Zvonimir". Po koncertu bo ples, pri katerem svira vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Umrl) je dne 20. t. m. v Volčjem pri Požunu baron Ernest Walterskircheu, dedni član gospodske zbornice, v 62. letu svoje starosti. Bil je član desnice v gospodski zbornici ter jako delaveu za konservativno stranko.
(Ivan Orth mrtev.) Argentinski ladijski poveljnik Leon Mansilla je odposlal 50 stranij dolgo poročilo predsedniku La Plata držav, Pellegriuiju, o la-diji »St. Margheritta", katere lastnik je bil Don Juan Orth, bivši avstrijski nadvojvoda. Iz poročila je raz-viduo, da se je ladija v viharju od 3. do 5. avgusta 1890 z vsem moštvom potopila na južuom koncu Amerike.
(Hrvatski zastopnik dr. Ig. Brlič,) ki v Budimpešti sodeluje pri razpravi kraljevinskega odbora, je minolo nedeljo nenadoma nevarno zbolel. Ko je v Zagreb došlo poročilo o njegovi bolezni, odpotoval
je takoj v Budimpešto njegov nečak, zagrebški mestni načelnik dr. Milan Amruš.
(Živinska kuga na gobcih iu parkljih) je po uradnih poročilih v mestnem okrožju tržaškem, v bujski občini, v porežkem okraju, v materijski občini in v vološkem okraju. Vsled tega je prepovedan izvoz goveje živine in prašičev iz imenovanih občin na Kranjsko, pač pa je dovoljen iz ostalih primorskih krajev proti živinskim potnim listom.
Raznoterosti.
—	Tristoletnica smrti sv. Alojzija. Dnž 21. junija t. 1. minulo bode 300 let, odkar je v Rimu premiuol blagi svetnik, zavetnik učeče se mladine, sv. Alojzij Gonzaga. Spomin tega pomenljivega dne kolikor mogoče slovesno in velikega svetnika dostojno praznovati, začelo se je živahno gibanje po vsem katoliškem svetu. Na čelu tega gibanja stoje sv. oče, slavno vladajoči papež Leon XIII. sami. Že od svoje mladosti bili so oni goreč časti-telj »angeljskega mladeniča" in z veseljem porabljali so priliko, ki se jim ponuja ob tristoletnici, da skažejo svetniku svojo veliko udanost in češčenje. Izdali so v ta namen okrožnico, po katerej ves katoliški svet vabijo ter po očetovsko opominjajo, naj dostojno povsod praznujejo imenitni god. In besede ljubljenega dušnega pastirja našle so v srcih vernih ovčic glasen odmev. Znak tega so velikanske priprave, s katerimi se pripravlja katoliški svet, da bi kolikor le mogoče slovesno praznoval tristoletnico slavljenega svetnika. Že začetkom t. 1. osnoval se je v Rimu slavnosten odbor z namenom, da prireja primerne slavnosti. God sv. Alojzija, dne 21. junija, praznovali bodo v Rimu z velikansko cerkveno slav-nostjo in osemdnevno pobožnostjo v cerkvi sv. Ignacija, v katerej počiva svetnikovo truplo. Nastopali bodo v teh dneh najboljši govorniki večnega mesta, med njimi i najvišji cerkveni dostojanstveniki. Razven tega postavil bode odbor svetniku spomenik z grajenjem velikega zavoda za mladeniče vseh ua-rodnostij, ki se v Rimu posvečijo višiim študijam. Za mladino izvan Rima priredil bode imenovani slavnostni odbor veliko mednarodno romanje h grobu sv. Alojzija. Vredil bode nadalje veliko spominsko knjigo (album) s podpisi mladeničev vsega sveta, ki se posvetijo sv. Alojziju. To krasno izdelano spomenico položil bode papežev generalni vikar na dan slavnosti na svetnikov grob. Tudi na Španskem nameravajo jako veličastno praznovanje imenitnega godii. Že dozdaj se je tam 21. junij vsako leto zelo slovesno praznoval; pa letos katoliški listi izpodbu-jajo še posebej mtedino, ki se združuje v posebnih kongregacijah, posvečenih sv. Alojziju, naj kolikor možno slamo slavi svojega zavetnika. V vseh večjih mestih osnovali so se odbori, kateri pripravljajo splošno romanje španske mladine k grobu »kastiljonske lilije". Pa ne s prainiini rokami se bode podala španska mladina v večno mesto, — romarji prinesli bodo seboj krasen svetilnik in album, v kateri je zapisala i pobožna kraljica Kristina svoje in svojega sina Alfonza XIII. ime. Sličua poročila o pripravah prihajajo i z Augleškega, Francoskega, Poljskega, iz Amerike itd. Povsod izJajejo primerne životopise sv. mladeniča t vseh jezikih ter ga proslavljajo v pesmih itd. I na Avstrijskem jeli so se v tej zadevi gibati. Zlasti duhovne bratovščine prirejajo razne slavnosti, ter po spisih stavljajo svetnika v vzgled učeči se mladini. In Jugoslovani v tem oziru ne zaostajajo za drugimi narodi. D.ka jugoslovanstva, slavni škof Strossmajer, zautazal je, da se ima po vseh župnijskih cerkvah dijakovske škofije god sv. Alojzija praznovati s primerno tridnevno slovesnostjo; mladina naj tiste dni prejema sv. zakramente, in dne 21. junija naj šolska deca skupno pred izpostavljenim Najsvetejšim obnavlja, držeč v roki gorečo svečo ali lilijo, krstne obljube. Stro8smayer priredil je i ua svoje trožbe dragocen album hrvatske mladine, kateri bodo položili ua svetnikov grob. Zagrebški gg. kateheti posvetovali 30 se dn^ 4. marca t. 1. o skupnem praznovanju tristoletnice v zagrebških šolah. Izšla je tudi v hrvatskem jeziku biografiia sv. Alojzija, ki obsega 400 stranij, a stane le 15 krajcarjev. V Bosni trudi se nadškof dr. Stadler za primerno slavljenje svetnikovo. In da Sloveuci ne zaostajamo za drugimi ljudstvi, poskrbeli so gg. ljubljanski bogoslovci z lepo knjižico: »Po m I a d n i gl a si", ki v pri-prosti, a lični obliki oznanja slavo »angeljskega mladeniča". Da bi pač slovenska mladina, koji je posvečeno krasno delce, radostno segla po njem, in se iz njega učila prav častiti ter posnemati sv. Alojzija I V to pomozi Bog!	R.
—	Ženska emancipacija. Poslednji čas je na Angleškem veliko gibanje za emancipacijo žensk. Te dni bil je v Londonu velik tabor za jedna-kopravnost žensk. Na taboru sta se za pravice žensk posebno potegnila poslanca Rihard Temple in Mr. Kimler. Najodločnejše sta se za ženske pravice potegnili gospi Farocett iu Ashfordt. Zahtevali ste, da se ženskam d& aktivna in pasivna pravica za parlament. Posebno v današnjem času bi morale biti ženske v parlamentu, ker bolje poznajo socijalne razmere nego moški in bi torej lahko dajale svete j pri rešenju socijaluih vprašanj. Sedaj so sami možje, ;
ki ne morejo zastopati ženskih. Posebno sta se pritoževali, da se v odbor za proučevanje socijalnega vprašanja ni poklicala nobena ženska, ki bi zastopala interese treh milijonov angleških delavk. Pomenljivo je, da angleški listi priznavajo, da je poslednja pritožba opravičena in zahtevajo, da se pokliče kaka žeuska v ta odbor.
—	Zaklad v zidu. V Parizu je zidar pri popravi neke hiše v zidu našel 20 vreč, v katerih je bilo 20.000 frankov. Sedaj mestuo redarstvo poizveduje, kdo bi bil dal zazidati ta denar, da ga dobi postavni lastnik.
—	General Boulanger. Soproga generala Boulangerja, ki živi od njega ločena, je vložila tožbo za razdelitev njijinega premoženja.
—	Razstava živih p t i č e v začne se dne 17. drugega meseca v Budimpešti. Priprave za to razstavo delajo se hitro.
— Potni troški državnih poslancev. Potni troški državnih poslane'v računajo se po 1 gld. 32 kr. od mirijametra in sicer ne od bivališča dotičnega poslanca, temveč od njegovega volilnega okraja. Poslanci, ki so voljeni v mestu na Dunaju, ne dobivajo nobene potnine. Poslanec princ Liechtenstein dobi za pot 45 kr. Dobro, da je bogat, in lahko sam plača izvoščka. Secbshauski poslanec Schneider dobi pa jeden krajcar več potnine. Poslanec iz Hietzinga dobi za pot 87 kr. Največ potnine dobč gališki in dalmatinski poslanci. K vet <5 iz Kotora dobi 169 gld., Bloch iz Kolomeje 125 gld. in Lupul iz Bukovine 143 gld. Člani dunajskega državnega zbora, kateri pojdejo v delegacije v Budimpešto, dobe za pot z Dunaja v Budimpešto po 34 gld. 58 kr.
—	Razstava v B e. 1 e m g r a d u. L. 1894. hočejo v Belemgradu prirediti poljedelsko in obrtno razstavo. To leto bode kralj Aleksander polnoleten.
—	Sultan naročil je turškemu učenjaku Na-diju efendiju, da naj spiše zgodovino vladajoče hiše Osmanlijev od njenega početka do današnjega dn6.
Vremensko sporočilo.
8 o	Cas	Stanje		Veter	Vremn	® t x S
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
	7. u zjut.	7380	0'0	brezv.	megla	
21	2. n. pop.	736-9	11-4	si. vzh.	oblačno	0 00
	9. u. zveč.	737 1	7-0	»i	del. jasno	
	Srednja temperatura 6'1°, za			3-5° pod normalom.		
Dnnajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	92	gld	50	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	92	„	45	.
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„	85	„
Papirna renta, davka prosta......101	.	80	„
Akcije avstr.-ogerske banke......991	„	—	„
Kreditne akcije ....................300	,	25	„
London.............116	„	35	„
Srebro .............—	„	~	„
i Francoski napoleond.........9	„	21'/».,
i Cesarski cekini...........5	„	50	„
................57
Nemške marke
05
Telegrami
Dunaj, 22. aprila. Budgetni odsek je razdelil poročila, izvolil dr. Bilinskega za generalnega poročevalca in dovolil soglasno budgetni provizorij.
Dunaj, 22. aprila. Povodom današnjega rojstvenega dne nadvojvodinje Marije Valerije je bilo slovesno posvečenje v spomin njene poroke sozidane cerkve hčer& božje ljubezni v navzočnosti cesarjevi, vseh članov cesarske hiše, naučnega ministra, cesarskega namestnika in župana.
Trst, 21. aprila. Podadmiral baron Wip-linger je na svojo prošnjo umirovljen.
Krf, 21. aprila. Cesarica Elizabeta se je včeraj pripeljala in bila navdušeno pozdravljena.
Praga, 21. aprila. Praški namestni škof Karol Schvvarz je po daljši bolezni umrl v 63. letu. Bil je več časa član deželnega zbora.
Peterburg, 21. aprila. Car se je včeraj pripeljal iz Gačine ter se vdeležil maše za veliko kneginjo Olgo.
Bruselj, 22. aprila. Zveza delavske stranke je razdelila 100.000 izvodov oklica, v katerem nagovarja delavce, naj se 1. dnč maja izjavijo za osemurno delo in splošno volilno pravico.
Šf Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
afcST je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne SEST organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SJ5 at^r steklenici 10 kr.	(300—71)
Tujci.
20. aprila.
Pri Maliču : Franz, zasebnik, in Jaklitsch iz Gradca.
—	Gospa Jaklitsch s sinom, in Križman, davkarski pristav, iz Kočevja. — Kavan, Kellennan, Reich, Gerstel, Maurer, trgovci, z Dunaja. — Križman, uradnik, s Krškega. — Hieng, trgovec z lesom, z Rakeka. — Oehler, trgovec, s soprogo, iz Prage. — Dury, trgovec, iz Trsta.
Pri S ona-. Eesch, c. in kr. nadporočnik; vitez Millekic pl. Carlovvitzgrad, c. in kr. poročnik; vitez Baertling, Polz pl. Ruttersheim , Odilij Spery, Micula, Szy in baron Puthon, c. in kr. kadet, iz Zagreba. — Fabiani, Steiner, Bundialek, Mossman, trgovci; Wininger in Bellak, potovalca, z Dunaja.
—	Graschek, trgovec, iz Kamnika. — Maly iz Tržiča. — Ruegger iz Švice. — Majdič iz Kranja. — Stieger iz Celja. Stare iz Kamnika. Pichler, uradnikova soproga, iz Rovinja. — Lammel iz Trsta. — Geymayer, trgovčeva vdova, iz Gradca.
—	Gaspari z Rakeka. — Iiurger s hčerjo iz Postojine.
Pri bavarskem dvoru: Khertu iz Gradiške. — Reitharek z rodbino iz Bolzana.
Pri Juinem kolodvoru: Tome iz Nove Vasi. — Stritof, posestnik, iz Tržiča. — Celestino iz Podnarta. — Zettmaier s soprogo iz Opatije. — Gospa Lehnhart z rodbino iz Pulja. — Starzer iz Višnje Gore. — Skalja iz Kranja.

Prodaja mlina.
Dn6 26. aprila t. 1. ob 8. url dopoldne bode v notarski pisarni gospoda o. kr. notarja Eduvarda Zasmete v Namestil pri Brnu
prostovoljna dražba umetnega mlina
v Martikovoi, poita Namest pri Brnu, na Horav-skem, poprej sodnijski cenjenega na 29.500 gld.
Izklicna cena 15.000 gld., plačilni pogoji Jako ugodni, torej lepa priložnost za dobro kupčijo.
Kaj natančnejš ga kakor tudi dotični popis mlina povedo iz prijaznosti gospod Eduvard Zasmeta, c. kr. notar v Namiestu pri Brnu; gospod Ivan Tiohy v Rossici pri Brnu; gospod Josip Krsohka v Požegi v Slavoniji.	(2—1)
Kipi Matere Božje lurške
v umetno izdelani skalni jami, solidno in trdno narejeni.	(6—6)
Cena podobi z jamo vred:
Velikost podobi	od gipsa	od lesa 100 cm	gld. 75-— gld. 90-— 75 „	„ 40"-	„ 58-63 „	„ 30--	„ 42--56 „	„ 20"-	„ 35-45 „	„ 10--	„ 25-35 „	„ 7-80	„ 18-50 _ 26 „	„ 5-50	„ 14-—
Jamo brez podobe računam po velikosti, "^d
JANEZ FRAIDEN,
kipar, Waidhofen ob Tbbs-u, Dolenja Avstrija.
Razpis učiteljske službe.
Na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
se razpisuje
IV. učiteljsko mesto
z letno plačo pet sto (500) goldinarjev.
Službo je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta.
Nekolekovane prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo do I. maja t. I. društvenemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V LJUBLJANI, dn<5 10. aprila 1891.
Uzorci zasebnim naročnikom zastonj In franko.
Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Blago za obleke.
Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme o. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni plftdi 4-14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in no slabega blaga, ki se ponuja od \seh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Štikarotsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. W Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini	(24—19)