slovenski čebelar
Čebelar
St. 2	1.	februar	197«	Leto	78
VSEBINA
inž. Uroš Vidmar: Čebelarjeva opravila v februarju.................37
inž Ludvik Klun: 25. Kongres Api-mondije in razvoj svetovnega čebelarstva .........................40
Lojze Kastelic: Nekaj misli ob izidu knjige »Čebelarjenje v nakladnem panju.........................45
Martin Mencej: Pomen statistične dokumentacije v	čebelarstvu	51
Ivan Krajnc: Krmljenje čebel pozimi ................................57
Julij Mayer: Spreminjanje živalno-sti čebclne družine v panju (prevod) .................................59
Leopold Debevc: Diploidni troti in luknjičava zalega (prevod)	...	63
Franc Lešnjak: širimo medonosne rastline ..........................64
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Jože Resnik: Posvetimo večjo skrb zdravju čebel .....................65
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
Martin Mencej: Vzreja matic na
češkem..............................67
Kako je pa na Finskem z vzrejo
matic ..............................67
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Sklepi s posvetovanja v Beogradu z dne 7. 12. 1975 na temo »Aktualna vprašanja sodobnega čebelarstva v Jugoslaviji« ....	68
Virmašan: Slavje škofjeloških čebelarjev .............................69
Sklepi seje upravnega odbora SPOJ, ki je bila 6. 12. 1975 v Beogradu...............................76
OSMRTNICE
BILTEN MEDEX — d. e. kooperacija
Maks Gregorc: Za realizacijo ciljev srednjeročnega plana ....	54
Mitja Vošnjak: Najstarejša tovarna zdravil in najsodočnejša lekarna hkrati ..........................55
List izhaja vsakega 1. v mesecu. t:lani, ki	plačujejo letno članarino	120,00 din,	na	prejemajo	zastonj.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva	c. 3/II.
Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik;	člani: Ludvik Klun, Franc Magajna,	Martin	Mencej,	Janez
Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Jožko	Šlander in Janez Terlep.
Uredniški odbor: France Guna, Inž. Ludvik Klun, Ivan Krajnc, Martin Mencej, inž. L. Podjavoršek, dr. Nežka Snoj in Jožko Šlander.
(»lavni urednik: Mihelič prof. Janez, odgovorni urednik: inž. L. Klun.
Odgovorni urednik lliltena — Medex — exp.-imp. Maks Gregore.
Letna naročnina za nečlane 130,00, za tujino 150,00 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino, št. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636. Telefon: 20-208.
Zunanja stran ovitka delo Vilija Kožarja.
I*o mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 je glasilo oproščeno temeljnega davka «d prometa proizvodov.
Tiskala Tiskarna Ljubljana v 7000 izvodili.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V FEBRUARJU
ING. UROS VIDMAR
Meseca februarja se čebele navadno dodobra sprelete in otrebijo. Redko je ta mesec tako mrzel, da bi jim mraz čistilni izlet onemogočil in s tem nakopal čebelarju skrbi, kako bodo čebele prezimile.
Ko se ozračje ogreje in se toplomer v senci dvigne nad -f 8 °C, ter posije top-
lo	sonce že dopoldan, lahko čebelarji pričakujemo trebež čebel. Tega dne mora biti pred čebelnjakom vse pripravljeno, kot smo to opisali že v januarskih navodilih. Dodamo naj le, da nekateri čebelarji odstranijo sneg tudi s strehe čebelnjaka ali pa ga na njej posipavajo, ker čebele zelo rade sedajo tudi nanjo.
Prvi čistilni izlet je za čebelarja zelo važen, zato bodimo takrat pri svojih
čebelah. Pozorno moramo opazovati panj za panjem in si vse zapisovati, da bomo v naslednjih mesecih lažje odločali o delu in nalogah, ki jih bo potrebno izvršiti pri posameznih družinah. Na ta dan morajo biti žrela »na stežaj« odprta, v kolikor smo jih v jeseni zožili. Pred tem še odstranimo mrtvice, ki jih zbirajmo v ustrezno velik zabojček. Prav tako z greblico očistimo tudi dna panjev, kolikor nimamo na dnu panjev vstavljenih kartonskih vložkov, ki jih lahko preprosto potegnemo iz panjev. Zbrane mrtvice zakopljemo ali sežgemo. Na kartonskih vložkih lahko po vrstah drobirja ocenimo, koliko ulic panji zasedajo, kje sedi družina, koliko ima mrtvic, najdemo lahko tudi mrtvo ma-
tico in podobno. Tudi barva iztrebkov nam lahko veliko pove. Rjavo gosto blato je znak zdrave družine, redko in kašasto pa je znak grižavosti. Pri nekaterih panjih bomo morda opazili, da čebele težko lezejo po bradah, trepečejo s krili in imajo napete zadke — pozor nosema! Drugje spet begajo sem in tja, kot da nekaj iščejo, kar je skoraj gotovo znak za brezmatičnosti. Tudi pojav majhnih trotov opozarja na brezmatič-nost družine ali trotavost matice.
Če je vreme toplo, in smo z gotovostjo pri nekaterih panjih ugotovili brez-matičnost ali trotavost matice, lahko družinam, kolikor so še dovolj močne, dodamo rezervne družinice. Brezmatične slabiče pa raje pridružimo močnejšim panjem. Lahko jih zložimo v medišča teh panjev ali jih vanje ometemo, ker v tem času vsaka družina osirotele čebele rada sprejme. Vedeti pa moramo, da so čebele zdrave, ker bi sicer s takimi ukrepi prenašali bolezni na zdrave družine.
če nas skrbi, oziroma nas peče vest, kakšno je stanje z zalogo hrane, panj pregledamo. Seveda naj bo to samo izjemen ukrep, nikakor pa ne stalna praksa. Panjem, ki imajo prepičlo zalogo hrane, je najbolje dodati sate polne medu ali predelanega sladkorja, ki jih moramo pred dodajanjem ogreti v topli sobi. Če takšnih satov nimamo, je najboljša redka, topla medena raztopina. Zapomnimo pa si, da ima vsako dodajanje hrane v februarju škodljive posledice za razvoj družin. Če pa je to nujno potrebno, dodamo vso količino hrane naenkrat. Vsa opisana dela moramo v tem mesecu izvršiti hitro. Panjev ne puščamo predolgo odprtih, da se preveč ne ohlade. Z navedenimi deli počakamo, če za to niso primerne vremenske in toplotne razmere, ker lahko pričakujemo toplejše dni, saj v deželo stopa pomlad z velikimi koraki.
Zvečer, ko se vse umiri, je prav, da umazane končnice panjev in dele čebelnjaka operemo s toplo vodo, ker je zu-
nanji videz panjev in čebelnjaka ogledalo vsakega čebelarja.
Zunanji znaki, ki jih opazujemo ob čistilnem izletu pri A2 panjih so enaki tudi pri nakladnih panjih. Ukrepi pa se malenkostno razlikujejo. Nakladne panje imamo navadno zložene na lesenih legah, v vrstah nekje več drugje manj, odvisno od prostora, ki nam je na razpolago. Na vsaki legi mora biti najmanj za en panj praznega prostora. Ko pod-nice čistimo položimo na ta prostor novo podnico iz rezerve in nanjo položimo prvi panj v vrsti, seveda brez pod-nice. Na mesto prvega panja, ki je sedaj prazno, položimo zopet novo podnico ali staro očiščeno in razkuženo. Nanjo naslednji panj in tako teče delo do konca, dokler nismo zamenjali vseh podnic. Ker smo panje »odprli« od spodaj, jih nismo skoraj nič ohladili, ker se gnezda pri nakladnih panjih praviloma nahajajo v naj toplejših to je zgornjih nakladah. Na podnicah lahko po vrstah drobirja in ostalem razberemo vse podrobnosti, enako kot na vloženih kartonih pri A2 panjih. S premeščanjem panjev spodnice na podnico, lahko čebelar z nekaj prakse ugotovi težo (posamezne panje tudi lahko vagamo) in na podlagi tega tudi količino hrane.
Če ugotovimo brezmatičnost je najbolje, da brezmatičnemu panju odvzamemo streho, podnico ter pokrov in ga podložimo sosednji ali kateri drugi močni družini. Važno je, da osirotelo družino vedno podložimo. Osirotele čebele se morajo pomakniti navzgor k družini, kjer je navadno v tem času že prva zalega. Če bi naredili obratno bi morale osirotele čebele navzdol k družini, zalega in gnezdo bi ostalo nekje v sredini panja. To pa toplotno ni tako ugodno kot v zgornji nakladi, kjer se praviloma gnezda nahajajo. S takim ukrepom bi gnezdo ohlajali in družino deloma zavr-
li	v nadaljnjem razvoju.
Iz povedanega sledi, da mora imeti čebelar, ki čebelari z nakladnimi panji vedno na zalogi določeno število rezerv-
nih podnic, naklad, pokrovov, streh itd., da lahko kombinira in izbira med kombinacijami, ki jih nakladni panji omogočajo. Sicer bodo uspehi manjši, kot če bi čebelarili v našem standardnem A2 panju.
Ze v začetku sem omenil, da si moramo vse kar opazimo pri posameznih panjih vestno zapisovati. Dobri zapiski pomenijo pol uspeha v čebelarstvu. Na žalost, pa se opazi tudi pri nekaterih starejših čebelarjih, da temu ni tako. Videl sem že čebelnjake, kjer je bilo v notranjosti po panjih in stenah še celo stropu vse popisano z raznimi barvami kjer človek nehote dobi vtis, da se iz tega »živ krst« ne znajde, še celo tisti ne, ki je te stvari zapisoval. Brez dobrih in trajnih zapiskov o življenju in delu posameznih panjev sploh ni mogoče metodično in trajno vršiti izbiro najboljših družin, ki nam morajo biti podlaga za vzgojo matic, ki so v vsakem čebelarstvu odločilnega pomena. Šele na podlagi večletnih opazovanj lahko do neke mere ocenimo kvaliteto po eni liniji, ocena čez noč pa je vedno stvar dvomljive sreče.
Kako bomo vodili zapiske je stvar okusa, važno je le, da jih imamo ob koncu vsake sezone zbrane. Med zimo
Kjer čebela med dobi, srka pajek strup
(ljudski pregovor)
jih lahko analiziramo, ter prognozira-mo in izbiramo med bodočimi plemenjaki.
Sam si za te namene vsako leto kupim navaden črtan šolski zvezek in vsakemu panju namenim dve strani. Poleg št. in vrste panja imam v zgornjem levem delu še podatke o količini pridelanega medu in cvetnega prahu v zadnjih treh letih, ter v desnem kotu podatke o matici kot je razvidno iz skice.
12	16	3 kg med	matica 1974
2	1,8 2 kg prah	pristrižena
Až št. 4	hude čebele
Prav tako si zapisujem podatke tudi pri rezervnih družinah.
Vsako leto si za te namene uredimo nov zvezek in upam, da s takim ukrepom, kolikor se ga bomo oprijeli, ne bomo preveč zrahljali ubogega čebelarskega žepa.
Prve strani v zvezku namenimo zapisovanju o najvažnejših vremenskih pojavih kraja kjer čebelarimo,' ter podatke o začetku in koncu cvetenja rastlin, ki so za čebelarja v njegovem okolišu važne. To je tako imenovani čebelarski cvetni koledar. Iz večletnih zapiskov o začetku in koncu cvetenja posameznih rastlin, lahko precej točno z ozirom na
vreme v tekočem letu predvidimo začetek cvetenja medovitih rastlin. Če to vemo, lahko pravočasno izvršimo ukrepe pri razvoju čebelnjih družin in jih pripravimo v pravem trenutku. Važno za končni uspeh je, da imamo družine
na višku razvoja tik pred pašo, kar vse nam omogoča vsakoletno vestno zapisovanje in s tem v zvezi prognoziranje.
Sicer pa je mesec februar za čebele še vedno čas počitka in morajo imeti popolen mir.
■.C"’
25. KONGRES APIMONDIJE IN RAZVOJ SVETOVNEGA ČEBELARSTVA
V	Grenoblu nas je že na vhodu v kongresno dvorano opomnil znak Kongresa: »cvet s čebelo« na osnovno temo, ki jo bo obravnaval kongres; »Čebela in varstvo narave«. Pa bi zato človek pričakoval, da se bo delo kongresa odvija-
lo	v čimbolj naravnih pogojih. Toda pričakala sta nas jeklo in beton, v katerem so se zgubile še tiste anemične lončnice, ki naj bi vsaj slavnostni tribuni dale malo naravnega okolja. Morda pa so organizatorji prav s tem hoteli pokazati, kako daleč se je odmaknilo sodobno človeštvo od narave?
Poti nazaj v nedotaknjeno naravo ni več. človeštvo se tudi za ceno svojega obstoja ne bo odreklo pridobitvam svojega uma. Zato je treba določiti mejo med človekovo dejavnostjo in zaščito narave. V ekološkem pogledu pripada ta naloga predvsem čebelarjem. Toda, če bodo hoteli prebivalci industrijskih po-
IN2. LUDVIK KLUN
dročij ohraniti naravo in jo pretvoriti v področje oddiha, morajo zaščititi in podpreti interese čebelarstva. Še vedno je premalo poznano tudi dejstvo, da izhaja v razvitih deželah ena tretjina prehrambenih izdelkov posredno ali neposredno iz rastlin, ki so jih oprašile čebele.
Če upoštevamo ugotovitev, da potrebuje čebelja družina za svoj obstoj letno 100 kg medu in 50 kg cvetnega prahu, potem laže dojamemo, pred kako velikimi problemi se nahaja sodobno čebelarstvo. Kajti tu se poleg zaščite čebel pred uničenjem zaradi pesticidov in drugih strupov, ki so rezultat industrije ali prometa, postavlja zelo ostro tudi vprašanje rentabilnosti čebelarstva.
KAKO REŠUJEJO PO SVETU PROBLEM ZASTRUPITVE ČEBEL?
Veliko si čebelarji obetajo od zakonskih predpisov o uporabi strupenih
Francoski visokogorski čebelnjak. Foto: J. Mi.
škropiv. V tem pogledu imajo ponekod prav lepe uspehe. Seveda so največ napravili v tistih deželah, kjer se zavedajo pomena čebelarstva v narodnem gospodarstvu. Vendar se je pri tem pokazalo, da je precej nejasnosti glede »neškodljivih« pripravkov. V tem pogledu sta dala C. Vidano in A. Arzone (Italija) lep doprinos, saj sta dokazala, da šest takih proizvodov (več jih nista raziskovala) zelo močno škoduje čebelam in zato predlagata, da gredo vsi tovrstni pripravki skozi mednarodno kontrolo.
ZASTRUPLJENI CVETNI PRAH
NAJBOLJ ŠKODUJE ČEBELAM
Močno se je zmanjšala zastrupitev čebel, če so v času cvetenja rastlin, ki so jih »obdelali« s strupenimi pripravki namestili na žrela posebne osmukače, ki so preprečili donos cvetnega prahu v panj. Seveda je tak prah uporaben le za gnojilo, kajti v deželi, kjer morajo na ta način varovati čebele pred uničenjem, so že veliko pred tem prenehali s smukanjem cvetnega prahu za ljudsko prehrano, saj so prav v tem pogledu zakonski predpisi zelo strogi.
V	vinorodnih predelih kjer včasih, ko trta tudi medi, prinesejo čebele velike količine cvetnega prahu v panj in so zato izgube zelo velike, predlagajo sajenje pelodonosnih dreves in grmičev v določeni razdalji od vinogradov. Rastline naj bi v času cvetenja trte dajale veliko cvetnega prahu in pa nektarja, da prestrežejo čebele, ki letijo včasih tudi do 50 km daleč v vinograde.
In končno ostane še beg v gozdove, oziroma področja, kjer so še zadovoljivi pogoji za čebelarjenje. Prav sem pa že veliko čebelarjev sili tudi pomanjkanje nektarja v naseljenih področjih. To pa je že novo vprašanje, ob katerem se bomo zaradi podobnih razmer pri nas pomudili malo več.
Zastrupljen cvetni prah zelo škoduje čebelam. Foto: avtor
RENTABILNOST ČEBELARSTVA V SEDANJIH RAZMERAH Vedno večje pomanjkanje paše v področjih z intenzivnim kmetijstvom si-
li	čebelarje, da si poiščejo boljšo pašo s prevažanjem čebel. Zato so za ta namen izboljšali sistem prevoza tako, da zadovoljuje potrebam po rentabilnem čebelarjenju. Pa tudi čebelarji, ki so še do nedavno imeli svoje čebele v neposredni bližini svojega bivališča iščejo novih rešitev, saj čebele ne prinesejo dovolj medu niti za svoje potrebe.
Zato je v svetu vedno bolj popularen krožni sistem čebelarjenja, pri katerem svoje panje razpostavijo v takem zaporedju, da jih lahko en del oskrbujejo ko gredo od doma in drugi del, ko se vračajo po drugi poti domov. Lepe uspehe so dosegli pri takem načinu čebelarjenja finski čebelarji. Friderik
Paleta za štiri panje. Foto: avtor
Podnica z mrežo za zračenje in naklada z razstojišči za utrditev satnikov ob prevozu.
Foto: avtor
Westerinen, ki ima svojih 70 panjev razpostavljenih na 10 stojiščih, nas je na naše tarnanje, o slabih poprečnih donosih najprej vprašal, koliko panjev imamo postavljenih na stalnem mestu.
Ko smo mu povedali, da jih je tudi 30 in več je dejal, da so pri njih pred časom delali isto napako. Imeli so podobne donose. Sedaj se jim je donos povečal nad 30 kg, kar v veliki meri pripisujejo novi razporeditvi panjev, saj pride sedaj na vsaka dva kilometra po
5	do 12 panjev, kar je odvisno od tega, koliko donosa daje določeno pasišče. Če je na enem pasišču donos majhen zmanjšajo število panjev tudi pod 5 in jih dodajo stojišču, ki daje večji donos. Seveda ni oskrbovanje panjev v
sedanjih razmerah, ko so na voljo lastna prometna sredstva ni kakšen poseben problem. Skrbijo le za to, da je tehnologija čebelarjenja čimbolj preprosta in da ne zahteva veliko pregledov in opravil. Medtem ko glavna dela opravijo doma, kamor pripeljejo naklade z medom v točenje.
NOVA DOGNANJA O ZRAČENJU PANJEV MED PREVOZOM
Prav ob tem problemu se je zelo nazorno pokazalo, kako pomemben je pretok informacij in kako velike koristi ima lahko tisti, ki je dobro informiran o novostih v svetu.
Ko je ruski raziskovalec A. S. Jakov-ljev prikazoval slabe rezultate, ki so jih
Črpalka za pretok medu v medarni. Foto: avtor
dobili, ko so dve leti na 1000 družinah preizkušali uspešnost prevoza čebel z mrežo oziroma mrežasto verando pred žrelom panja, kamor se umakne del čebel ob prevozu, ga je ob koncu vprašal francoski čebelar, zakaj je sploh treba tako prevažati, ko je vendar znan boljši sistem prevoza, to je prevoz z mrežo v podnici. V izredno neprijetnem položaju je odgovoril, da so pač preizkušali sistem z verando. Le kaj naj bi drugega delal?
Prevažanje z mrežasto verando pred žrelom panja so pred časom uporabljali tudi francoski čebelarji. Sedaj to opuščajo in prehajajo na zračenje v podnici (dnu panja). Pri takem prevozu čebele ne zamašijo mreže in zato je prevoz uspešen tudi na večje razdalje, ker čebele dobijo vedno dovolj zraka. O tovrstnem zračenju panjev med prevozom smo že pisali (»Kako čebelarijo v Avstriji« SČ 8/75), preizkuse bomo opravili letos v okviru programa tehničnega odseka Zveze.
PRIPRAVE ZA NAKLADANJE PANJEV
Videti je, da bodo besedo horuk kmalu črtali iz novejših slovarjev nekaterih čebelarsko ravitih dežel. Osnovno načelo pri prevozu je, da mora prevoz
opraviti čebelar sam, brez dodatne pomoči pri nakladanju ali razkladanju panjev. Ker pa je pri mehanizaciji na voljo dovolj moči, bi bilo seveda nesmiselno trošiti to moč tako, da bi nakladala panje kot človek, to je po enega. Pripravno dvigalo, montirano na UNI-MOGU smo videli na razstavi, ko je
Plemenilčki iz umetne snovi. Foto: J. Mi.
Nakladalnik za panje. Foto: avtor
Plastični pitalniki. Foto: J. Mi.
upravljalo s štirimi panji na paleti. Konstruktor Gerard Claerr, mlad učitelj in čebelar, ki je obenem tudi uradni zastopnik največje ameriške firme s čebelarskimi potrebščinami Dadant v Franciji, je zelo domiselno rešil nekatere probleme stabilnosti panjev na paleti. Da se panji med seboj ne premikajo, je nameščen na njih pločevinast pokrov, ki je ob robovih zapognjen. Preko tega pokrova in podstavka je pritrjen elastičen trak, ki ga je moč napeti z natezalko, ki deluje na principu vzvoda (princip je enak kot smo ga opisali v 1. št. S. Ö. letos na strani 26). Osnovna plošča palete je dvignjena od tal in služi obenem za podstavek panjev.
Še večje zanimanje čebelarjev so pritegnili priročni nakladalniki, ki po svoji uporabnosti in pripravnosti pomenijo res dober čebelarjev pripomoček. Z nakladalnikom je moč panj z lahkoto dvigniti, saj ima za ta namen montiran manjši vitel, prepeljati do avtomobila,
na njem tehtati panje ali pa ga uporabiti za podstavek pri pregledu panjev. Skratka, res univerzalna uporabnost. Pa tudi izdelava ni komplicirana. Nakladalnikov imajo več vrst (na eno ali na dva kolesa). Cena nakladalnika je 1200 PF ali 4800 din.
V	krogu svoje centralne baze, to je tam kjer točijo in hranijo naklade, uporabljajo francoski čebelarji vozičke z ravnim dnom, na katerem so montirana štiri mala gumijasta kolesa. Trdijo, da jim je to izreden pripomoček, saj naklad skoraj ne prenašajo med točenjem in shranjevanjem. Isto velja seveda tudi za med. Nobenega prenašanja posod z medom ne poznajo, ker vse delo od točila do zorilcev opravijo črpalke preko plastičnih cevi!. Zorilci imajo v dnu montirane pipe za polnjenje kozarcev z medom. Zato se nismo prav nič čudili, če je bilo na razstavi prikazanih veliko teh praktičnih pripomočkov za transportiranje medu v medarni.
VABILO
Čebelarska družina Polje vabi svoje člane In člane bližnjih čebelarskih družin, da se udeležijo predavanja tovariša Ivana Kranjca, ki je v letu 1975 pisal mesečna navodila v Slovenskem čebelarju. Predavanje bo v novi šoli v Polju, dne 8. februarja 1976.
Iz Ljubljane vozijo do Polja avtobusi št. 10, 11 in 12.
Čebelarska družina Polje
NEKAJ MISLI OB IZIDU KNJIGE »ČEBELARJENJE V NAKLADNEM PANJU«
LOJZE KASTELIC
Gospodarska enciklopedija Jochana Georga Krünitza, ki je izšla 1787. leta, torej kmalu po Janševi smrti, posveča v svojem četrtem delu kar 400 strani čebelam in čebelarstvu. V njej so opisani najrazličnejši tipi panjev, v kakršnih se je v tistih časih čebelarilo. Iz množice opisanih bi izdvojil tri, vse prosto-stoječe.
Tako je na str. 515. opisan panj nekega von Reaumur j a, ki je sestavljen iz
6	delov in sicer 2 širših delov, ki služita za plodišče in 4 ožjih polnaklad, ki naj bi služile za medišče. Panj je tudi uporabljen na 184. podobi omenjene enciklopedije. Podoba je še zgovornejša, kot opis in ne rabi posebnega komentarja.
Medtem, ko je navedeni panj napravljen iz lesa, pa je drug prostostoječ panj, na katerega bi rad opozoril, pleten. Prikazuje ga podoba 222 v eni in podoba 223 v drugi inačici. Ta panj je izredno zanimiv iz dveh ozirov: Čeprav je sestavljen iz treh delov, mu je s tem že določena tudi največja višina, kajti postavljali so ga v posebno omarico s prav tako določeno višino, katera naj bi predstavljala čebelnjaček v malem, torej nekakšno minijaturno paviljonsko čebelarjenje. Druga zanimivost tega panja pa je v tem, da se ga je dalo razrezati in sicer — kot svetuje neki gospod Kyrich — bodisi s segreto žico, ali pa čebelarskim nožem. Werner von J. pa priporoča razrezovanje z belo pločevino v obliki noža, kakršna je upodobljena na podobi 225.
Prav tako je zanimiv Palteaujev sestavljen panj, za katerega je bil tudi predviden poseben paviljonček. Ta panj pisci knjige Sodobno čebelarstvo opisujejo kot vzorec za Janšev sestavljeni panj. Do njega naj bi prišel preko svojega prijatelja Schiracha, kateri je pre-
vedel tozadevno Palteaujevo knjigo iz francoščine v nemški jezik.
Čeprav je predpostavka, da je bil Palteaujev panj nekakšen predhodnik Janševega sestavljenega panja v knjigi »Sodobno čebelarstvo II« na str. 74 dobro utemeljena, se vendar nagibam k misli, da je bil to preje pleten koš, v kakršnih so tedaj čebelarili v okolici Dunaja in ki je bil tako sestavljen, da se je dal razrezati. To največ zato, ker je bilo (kot smo že ugotovili v prejšnji številki) pri zamisli sestavljenega panja Janši osnovno vodilo možnost raz-rezovanja in s tem racionalnega pridelovanja, ne pa — vsaj v toliki meri ne
—	širjenje panjskega prostora. Takemu naziranju v prid govori tudi dejstvo, da je v svoji knjigi »Popolni nauk« narisal oba panja — sestavljeni pleteni koš in kranjski sestavljeni panj — drug poleg drugega na isti tabli št. III. (kar je povzeto tudi v knjigi »Sodobno čebelarstvo«). Očigledno si je Janša postavil za cilj, da bi v okolici Dunaja, predvsem pa na Moravskem polju, s svojim kranjskim panjem izpodrinil pletene koše, kar mu je tudi uspelo v dobrih treh letih. Pri tem je moral nujno upoštevati prednost razrezovanja, zato je v zameno ponudil tamkajšnjim čebelarjem tako sestavljen kranjski panj, ki se je dal prav tako razrezati.
Tu pa pridemo do vprašanja, če se je in v kakšni meri se je razrezljivi kranjski panj uveljavil. Vse kaže, da niti sam Janša ni preveč verjel v njegovo prihodnost, ker ga je opisal v enem samem paragrafu svoje knjige »Popolni nauk«, bolj kot novost čebelarjenja z nakladami, kakršna se je v 18. stoletju obravnavala tudi v drugih čebelarskih knjigah. Bolj kot Janša, se je za to novost navdušil P. P. Glavar, kot smo že omenili v prejšnji številki.
Z a! huh
Po Janši, Glavarju in Goličniku pa je tak panj tako kot teoretična možnost, kakor tudi praktična uporabnost izginil iz slovenskega čebelarskega prostora in ga ne omenja nobena čebelarska literatura več. Pač pa so se slovenski čebelarji kranjičarji, zlasti tisti ki so čebe-larili bolj na med, kot na roje, močno oprijeli takoimenovanega čebelarjenja »na veho«, t.j. združenja dveh normalnih panjev kranjičev v enega preko ene, dveh ali več veh. Pri tem ni bilo pomembno ali so drugi panj pridružili
Nekaj različic nakladnih panjev v Evropi Janševe dobe. (Desno spodaj /Fig 184./ je von Reaumurjev panj s šestimi nadstropji, oziroma nakladami).
Orig. po Krünitzu 1787
osnovnemu zgoraj ali spodaj, bolj važno je poudariti, da je tak način stremel za povečanjem delovnega prostora pri čebelah, medtem ko je panj sestavljen iz obodov služil bolj racionalnemu pridelovanju.
Napisali smo, da je v Janševi dobi
—	kot posledica Janševega učenja — kranjski panj v okolici Dunaja izpodrinil prostostoječe pletene koše v dobrih treh letih. Postavlja se zanimivo vprašanje, kakšni vzgibi so spodbujali tam-
kajšnje čebelarje, da so se v tako kratkem času oprijeli Janševih novosti?
Odgovor na to vprašanje kaže iskati v težnji, da bi svoje panje in čebele v njih čimbolj zaščitili pred zunanjimi podnebnimi vplivi. O tem priča gornji opis pletenega trodelnega koša in Pal-teaujevega panja. Enega kot drugega so namreč poskušali »obleči«, se pravi, postavljali so jih v posebne skrinje ali paviljone. In tu je iskati zametke tako-imenovanega praviljonskega čebelarjenja, oz. čebelarjenja v čebelnjakih.
Zibelka takega čebelarjenja pa je bila s svojim gorenjskim panjem ravno
naša dežela. In ko je Janša predstavil tako čebelarjenje takratnim, sicer naprednim, avstrijskim čebelarjem, so se ga s panjem vred, navdušeno oprijeli. In ne samo oni, temveč tako čebelarijo še danes domala vse srednje evropske (alpske) dežele. Še danes tak način čebelarjenja v teh deželah zaman poskuša izpodriniti čebelarjenje v nakladnih panjih, kot ugotavlja tudi knjiga »Čebelarjenje v nakladnem panju« na str. 57, kjer pravi, »da je v nekaterih deželah Srednje Evrope (npr. ZR Nemčija, NDR, Avstriji, Češkoslovaški, Zahodnem delu Jugoslavije) vprašanje panjev še vedno
Sestavljeni pleteni panji Janševe dobe. Panje so razdeljevali z nekakšno mrežo (Fig 222. C.) ali pa razrezovali z nožu podobno pločevino (Fig 225). Zaščitili so jih z »obleko« v obliki omarice, oz. paviljončka (Fig 222. R.).
Orlg. po Krünitzu 1787
r^Ifc
/Iv
!
zelo aktualno.« Z vprašanjem panjev pa zanesljivo tudi vprašanje načina čebelarjenja!
Tako pridemo do tez, ki so v diametralnem nasprotju tezam knjige »Čebelarjenje v nakladnem panju«. Namreč:
1. Prostostoječi, nakladni panji, zlasti stojaki, so tako v svetu, kakor tudi v Evropi pred nastopom Janše močno prevladovali. Opisovanje takih panjev je bilo v Janševem času prava moda.
2. S svojim naukom je svoji okolici (Srednja Evropa) Janša predstavil čebelarjenje svoje rojstne dežele — Kranjske, tj. čebelarjenje s tipičnim panjem za tako čebelarjenje — gorenjskim kranjičem.
3. Prednost neomejenega širjenja panjskega prostora pri prostostoječih nakladnih panjih je Janša, kakor tudi njegovi sledivci, podvrgel prednosti čebelarjenja v čebelnjakih, kjer je neomejeno širjenje, posebno v navpični smeri, omejeno.
4. Tak način čebelarjenja se je v Srednji Evropi ohranil do danes!
5. Kot zibelka takega načina čebelarjenja, ga je ohranila vse do današnjih dni tudi naša dežela.
6. Tudi poznejši izumi v čebelarstvu (premično satje, večji panji ipd.) niso niti pri nas, niti v ostalih deželah Srednje Evrope bistveno vplivali na tak način čebelarjenja. Skušali so se mu podrediti!
7. Svojo renesanso je tak način čebelarjenja pri nas doživel z uvedbo AZ sistema, panja in čebelarjenja. Na prelomu stoletja je v pičlih 15 letih izpodrinil domala vse druge sisteme in se dodobra udomačil na področju celotne naše ožje domovine, kakor tudi sosednjih pokrajin.
8. Tako hitro uveljavljanje A2 sistema ima slej ko prej svojo zgodovinsko upravičenost, tudi zaradi klimatskih prilik značilnih za naše kraje, katerim je bil prilagojen (majhne toplotne izgube
—	skladanica in majhna prostornina panja).
NAKLADNI PANJ IN POLNAKLADE
Knjiga »Čebelarjenje v nakladnem panju« na par mestih sicer omenja polna-klado, vendar ji ne pripisuje posebne vloge pri čebelarjenju v nakladnem panju. Pri opisu LR panja na str. 21. jo pri naštevanju panjskih sestavnih delov celo povsem izpušča, prav tako zapostavlja njeno uporabnost pri opisovanju tehnologije čebelarjenja v tem panju. Skratka: pomen in namen polnaklade pri nakladnih panjih in posebej pri LR panju je v knjigi »Čebelarjenje v nakladnem panju« neopravičljivo zanemarjen.
Zato najbrž ne bo odveč, če se na tem vprašanju malo dlje zadržim in mu posvetim posebno poglavje.
Če se ozremo v zgodovino uveljavljanja nakladnega panja, nam pade v oči, kako so se skoro vsi zagovorniki in konstruktorji izogibali, teoretično tako vabljivega manipuliranja z enakimi nastavki. Vsi so morali namreč, hote ali nehote, upoštevati prirodne zakonitosti če-belnega doma. Te gradilne zakonitosti se oslanjajo na nekakšne tretjinske pro-porcije v navpični smeri. In ker je večina nakladnih panjev zamišljenih tako, da se jim širi prostor v tej smeri, so morali konstruktorji to tudi upoštevati.
Kot smo že videli, je tudi Janša po zgledu svojih sodobnikov, ali pa po lastnih spoznanjih, pri sestavljanju svojega razrezljivega panja te proporcije upošteval. Gnezdu, oz. zalegi je namenil dve tretjini višine v panju, eno tretjino pa zalogi hrane nad zalego. Tem trem tretjinam je dodal še četrto spodaj, namenjeno gradnji satja, tj. pridelovanju voska.
Kot Janša, se je po teh proporcijah ravnal tudi P. P. Glavar, saj v svojem pismu Tomelliju izrecno poudarja, da sta v njegovem štirinadstropnem panju srednji dve nadstopji namenjeni čebelni družini, tj. čebelnemu gnezdu.
Ko so se pojavili panji s premičnim satjem, so bili v glavnem vsi— stoječi in ležeči — zamišljeni tako, da je bila vališčna naklada dvakrat tako visoka
kot mediščna. In ko so v borbi med zagovorniki velikega in zagovorniki majhnega okvirja (tudi pri nas se je vodila ogorčena borba med enimi in drugimi; in sicer je J. Jurančič zagovarjal manjše, F. Rojina in A. Žnidaršič pa velike mere) zmagali prvi, je bila ta zmaga le polovična. Nikakor niso mogli zagovarjati veliko mero satnikov tudi v me-dišču. Praksa — in praktiki so naši predniki vsekakor bili — jim ni opravičevala takega zagovarjanja.
Rešitev so videli in poskušali uveljaviti s polnaklado! Vališčni nakladi s satniki velike mere, so predvideli medi-ščno naklado s sicer enakim številom satov, vendar polovične višine. Tako so nastale polnaklade, oz. »nakladni panji«, sestavljeni iz naklad in polnaklad. Značilen primer za tak panj je Gerstungov (turinjgijski) panj. Kot značilnega navajamo samo zato, ker se je strelo vito hitro razširil po vsej Evropi samo v letu 1897 se jih je prodalo 18.000) ampak bolj zato, ker je našel vnete zagovornike tudi pri naših najvidnejših takratnih čebelarjih (Rojina, Žnidaršič, Črna-goj itd.). Izmed ostalih nakladnih panjev, ki so imeli za medišče polnaklado, moramo vsekakor omeniti še Dadanto-vega. čeprav neštetokrat izpremenjen, dopolnjen in prilagojen različnim razmeram (izpreminjali so ga med drugimi Root, Bertrand, Blatt, pa tudi naš Jevtič za naše razmere) je vedno ohranjal kot svoj bistveni sestavni del mediščno polnaklado!
Kaj pa Langstrothov-Rootov panj, tj. panj o katerem pravzaprav govori knjiga »čebelarjenje v nakladnem panju«?
Prvotno je sicer Langstroth na pred-osnovi Blattovega panja zasnoval panj z vališčem in mediščem enake mere. Toda že tovarnar Root, ki je začel ta panj množično izdelovati ter razpošiljati po svetu, je zamenjal medišče enake mere s polnakladnim mediščem. Preko tvrdke Švare v Kolči na Češkem, ki je v zvezi s tvrdko A. J. Root iz Medine v Ohiou izdelovala te panje — medtem so že
dobili ime Langstroth-Rootovi panji — je kot tak kmalu prodrl tudi v Evropo.
Tema dvema oblikama Langstroth-Rootovega panja pa se je kmalu pridružila še tretja, tj. panj s tremi enakimi nakladami in sicer služita dve za plodi-šče in ena za medišče. (Ta oblika pravzaprav tudi upošteva tretjinske propor-cije in še najbolj spominja na gerstun-govec s pokončnim satjem). Tako se je Langstrothov-Rootov panj razširil po celem svetu pravzaprav v treh inačicah, ker se je le tako lahko uveljavil kot svetovni panj. Za skromne pašne in trde podnebne razmere (sem spada med drugim Srednja Evropa, k njej pa tudi Slovenija brez Primorske) bi bila potemtakem najprimernejše čebelarjenje (predvsem prezimovanje) v eni desetsat-ni nakladi z polovičnimi medišči. Za čebelarjenje v srednjih pašnih in zmernih podnebnih razmerah (mediteranske dežele) pa je boljše čebelarjenje v dveh ali več enakih nakladah, s tem da služi kot vališče le ena desetsatna naklada. V izredno bogatih pašnih in ugodnih podnebnih razmerah (sem sodijo čebelarske velesile kot so Argentina, Mehika, Avstralija itd) pa je najprimernejši panj s tremi nakladami, s tem da je vališče v dveh normalnih nakladah.
Ko se je naša družba odločila, da modernizira čebelarstvo med drugim tudi z uvajanjem nakladnega panja pri nas, so se tedanji pospeševalci odločili za tretjo varianto tj. uvedbo LR. panja s tremi nakladami. To pa je bila po moje, najusodnejša napaka, ki je pri nas močno diskreditirala tako nakladni panj, kakor tudi farmsko čebelarjenje. S tem so bile namreč močno predimenzionirane naše podnebne, pašne, najbolj pa kadrovske možnosti! Zakaj?
Razlogov je več! Najpomembnejši je verjetno ta, kot to izredno dognano ugotavlja ing. Klun v svojem delu »Osnove čebelarjenja v nakladnem panju«, (Sl. čeb. 1975. str. 242.), da so naše čebele tako strašansko previdne pri širjenju svojega gnezda. Malo hladnejše
vreme, poslabšanje paše ali neprevidno širjenje panjskega prostora, že se stisnejo, naneso med okrog zalege in z razvojem je konec. Ce pa jih v širjenje gnezda prisilimo s prestavljanjem zalege, tvegamo možnost, da v primeru močnejših ohladitev, ki so v naših podnebnih razmerah zelo pogoste, zapuste prestavljeno zalego. To se dogaja celo v A2 panju! (Znan je primer, ko je bil eden naših največjih čebelarjev F. Kirar vsled neprevidnega prestavljanja na Pohorju skoro ob čebele in se je zategadelj odločil za rekonstrukcijo AŽ panja!). Skratka, tretjinske proporcije so pri naših čebelah nuja, ki jih mora upoštevati sleherna tehnologija čebelarjenja v slehernem panju. In po mojem bi morali pri naštevanju prednosti LR vis-a-vis A2 panja postaviti na prvo mesto možnost uporabe polnaklad!
Če hočemo pri nakladnem panju uveljaviti osnovno načelo in hkrati osnovno prednost čebelarjenja v njem. tj. čebelarjenje z nakladami (in ne s sati, kot pri AŽ), smo v nenehni nevarnosti, da s preuranjenim, ali kakšnim drugačnim nepravilnim posegom, napravimo več škode, kot koristi, večkrat celo usodno škodo. To nevarnost predstavlja preradikalno večanje ali manjšanje delovnega prostora v panju. Tej nevarnosti pa se lahko izognemo, ali jo vsaj za polovico zmanjšamo, z uporabo polnaklad namesto normalnih.
Poglejmo, kako to izgleda v praksi!
1.	Pri zazimljenju: tudi pri najskrb-nejšem čebelarjenju bomo jeseni v naših prilikah dosegli pri družinah zelo težko kaj večjo živalnost, kot za eno naklado. Skoro vsi praktiki (glej str. 78. in 79. knjige »Ceb. v nakl. panju«) za-zimujejo v eni nakladi, če pa že kdo in kdaj v dveh, mora ponavadi sramežljivo priznati, (glej istotam!), da so mu čebele prezimile le v gornji. Na ta način je druga naklada pri prezimljenju spodaj čisti balast, zgoraj pa nepotrebno (tudi v pogledu zimske zaloge) velik prostor za ogrevanje. Ker pa je, po dru-
gi strani, za živalnejšo družino in potrebno zimsko zalogo v eni nakladi le premalo prostora, je pri zazimljenju več kot idealna rešitev polnaklada, polna zimske zaloge, zlasti pri zazimljenju v skladanicah.
2. Pri širjenju delovnega prostora z zamenjavo naklad: če nastopi po zamenjavi normalnih naklad, v katerih je bilo pred tem kompaktno gnezdo, močnejša ohladitev (rekli smo že, da je to pri nas zelo pogosto!), utegnejo čebele vsled prevelike daljinske razlike med obema zalegama, eno zapustiti in se stisniti le okrog enega (ponavadi gornjega) dela zalege. Pri zamenjavi naklad in polnaklad se ta nevarnost skoro povsem izniči, v najslabšem primeru pa je za polovico manjša.
3. Pri iskoriščanju slabših paš: če uporabimo pri slabših in srednjih donosih kot medišče normalno naklado, se čebele steška odločijo, da bi začele nanašati med tako visoko nad gnezdom, kot to predstavlja cela naklada. Raje ga nanašajo okrog zalege ter jo na ta način — zlasti pri gozdni paši, proti jeseni in v hladnejših dneh — blokirajo. Tudi temu v veliki meri odpomore pol-nakladno medišče s pol manjšo razdaljo med prostorom za nanašanje in zalego!
4. Pri preprečevanju rojenja: če uporabimo pri preprečevanju rojenja kot medstavek celo naklado, tvegamo dvoje nevšečnosti: a) da v brezmatičnem delu v primeru zahladitve čebele zapuste del ali celo vso zalego in b) da si poskušajo v brezmatičnem delu vzrediti novo matico, ker se, zlasti pri obeh odprtih žrelih, zaradi prevelike razdalje med obema deloma, počutijo brezmatične. Razdalja, ki jo v tem primeru nudi polnaklada, pa je ravno pravšna, da izključuje obe nevarnosti.
Vidimo torej, da nam polnaklada rešuje mnoga vprašanja in hkrati preprečuje siceršnja tveganja pri skoro vseh osnovnih opravilih klasičnega čebelarjenja v nakladnem panju. Prav poseb-
no dobro pa nam polnaklada služi pri pridelovanju posebnih čebelnih pridelkov: sortnih medov, vitaminiziranih me-dov, medu v satju, matičnega mlečka, cvetnega prahu iskopanca itd.
Skratka: če hočemo res hoditi po »stopinjah naših znamenitih prednikov Glavarja, Janše in Goličnika in posodabljati prvine njihovega panjskega sistema in načinov čebelarjenja«, moramo pri uvajanju nakladnega panja upoštevati tretjinske proporcije, kakor so jih upoštevali oni, pa tudi Gerstung, Root, Dadant in še vsi ostali veliki poznavalci čebelnega snovanja. Z drugimi besedami: pri naši čebeli (karnijki), pri naših pašnih prilikah, v našem podnebju (brez Primorske), bi morali z uvaja-
njem nakladnega panja ter čebelarjenja v njem, vsekakor uvesti tudi polnaklado kot osnovni sestavni del!
Enak mediščni in vališčni prostor si lahko v naših razmerah privošči le panj, katerega bistveni sestavni del čebelarjenja v njem je prestavljanje in ki ima zasnovano čebelarjenje s sati in ne z panjskimi deli (nakladami).
(Zanimivo je pripomniti, da nekateri naši pisci propagirajo uvedbo Farrar-jevega panja, ki je sestavljen pravzaprav iz samih polnaklad, kar mu daje idealne možnosti upoštevanja tretjinskih proporci j, hkrati pa trdovratno odklanjajo uporabo polnaklade pri LR panju?!)
(sledi nadaljevanje in konec)
POMEN STATISTIČNE DOKUMENTACIJE V ČEBELARSTVU
MARTIN MENCEJ
Čebelarji nenehno poudarjamo po-mebnost čebelarstva v našem narodnem gospodarstvu, posebno še kot važno vejo kmetijstva, kar brez dvoma tudi je.
V	zavest gospodarstvenikov tudi vedno bolj prodira spoznanje o pomenu dirigiranega čebelarstva za žužkocvetno rastlinstvo — polinacija, med potrošniki se vedno bolj uveljavlja med, v industriji vosek, v zdravstvu pa matični mleček, cvetni prah in zadelavina. Če pa vprašamo, koliko čebelarji lahko zadovoljijo potrebam popraševanja, navadno zastane sapa pri odgovoru. Odgovor na vprašanja, s kolikimi čebelnimi družinami čebelarimo, koliko čebelarjev če-belari pri nas samo na med, koliko se jih ukvarja s pridobivanjem matičnega mlečka, cvetnega prahu ali propolisa, vzbuja ugibanje, v najboljšem primeru pa negotovost. Zakaj?
Zato, ker za te odgovore nimamo nobenih zanesljivih podatkov. Nimamo niti osnovnih podatkov, v kolikih in kakšnih panjih čebelarijo naši čebelarji, kar je osnova za kakršnokoli načrtovanje,
načrtovanje je pa bistven sestavni del našega gospodarskega sistema.
Čebelarji tudi nenehno poudarjamo, da čebelarstvo ne sme biti zapostavljeno, na robu našega družbenega dogajanja in da mora v korak z razvojem celovitega našega gospodarstva, ker ni samo sestavni del kmetijstva, ampak posega s svojimi pridelki prav tako na druga področja. Pri tem pa nastane vprašanje vključevanja čebelarstva v kratkoročne in srednjeročno planiranje našega gospodarstva, pa naj si bo v občinskem, regionalnem ali pa republiškem merilu. Načrtovanje pa temelji na določenih podatkih. Izhodišče slehernemu planiranju je pa točno dejansko stanje. Zato je treba najprej ugotoviti kaj imamo, s čim razpolagamo in šele potem bomo lahko planirali za prihodnje.
Danes se nikakor ne moremo opirati na sicer skrbno zbrane podatke o čebelarstvu v Sloveniji, ki jih je zbralo čebelarsko društvo za Slovenijo, obdelal pa Julij Mayer v Slovenskem čebelarju
1936. leta. Kakor se je slovensko gospodarstvo v štiridesetih letih bistveno spremenilo v svoji strukturi kvaliteti in kvantiteti, tako tudi čebelarstvo kaže danes svojo spremenjeno podobo, če ne po svojem obsegu in strukturi, pa zagotovo po svoji kakovosti. Tedaj zbrani podatki o številu čebelarjev in številu panjev po okrajih (tedanjih srezih), o tem koliko panjev je prišlo na enega čebelarja v okraju, o razmerju med panji s premičnim in nepremičnim satjem, o razmerju med pašnim poljem in številom panjev, so bili vsekakor za tedanje razmere ne le zanimivi, ampak še kako pomembni, ki pa danes v spremenjenih razmerah lahko služijo samo v primerjalne namene. In tudi to bi bilo pomembno in koristno, če bi seveda imeli danes zbrane podobne podatke o stanju našega čebelarstva, ki jih pa na žalost nimamo.
Za naše povojno obdobje imamo samo nekaj nepopolnih podatkov, ki jih je zbrala Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, prikazal pa tedanji tajnik Zveze Boris Modrijan v 12. številki Slovenskega čebelarja 1972. leta. Sam avtor tega prikaza pravi, da je bil to samo poskus, in sicer prvi povojni poskus statistične dokumentacije o slovenskem čebelarstvu. Nepopolnost in nezanesljivost teh podatkov kaže že samo dejstvo, da na obrazce za popis čebelarstva ni odgovorilo niti tri četrtine osnovnih organizacij, pa še ti izpolnjeni podatki niso bili popolni, pa naj si bo glede organiziranih ali pa neorganiziranih čebelarjev. Poleg tega zajemajo ti podatki samo starost in poklice čebelarjev ter vrste panjev in nič več. Tako še do do danes nimamo podatkov ne o številu čebelarskih družin ne o razporejenosti čebelarstev po občinah, da ne govorimo o drugih nič manj važnih podatkih. Razumljivo je da si na podlagi takšne pomanjkljive, nepopolne in netočne dokumentacije ni mogoče ustvariti kakršnekoli zanesljivejše podobe o stanju našega čebelarstva in da ne mo-
re služiti za osnovo niti kratkoročnim niti srednjeročnim razvojnim programom.
Danes vedno bolj sili v ospredje vprašanje standardizacije panjev v slovenskem prostoru, in kako naj planiramo organizirano proizvodnjo teh panjev, če niti ne vemo s kolikšnim številom zastarelih ali za racionalno čebelarjenje neustreznih panjih čebelari-mo v Sloveniji. Vedno večji je poudarek na pridobivanju — poleg medu na cvetnem prahu, propolisu in matičnem mlečku. Kako naj kakorkoli planiramo te pridelke za bližnjo in daljnjo prihodnost, če ne vemo, koliko čebelarjev se danes ukvarja s pridobivanjem teh pridelkov in kolikšna je sploh njihova proizvodnja; da ne govorimo o organizirani in načrtovani polinaciji, ki bo prej ali slej tudi pri nas postala aktualna. Zato je milo rečeno, nerazumljivo, da določen del naših osnovnih čebelarskih organizacij z nekakšnim nezadovoljstvom odloži anketne pole za izpolnjevanje statističnih podatkov in obleže v predalih, katere razpošilja naša Zveza čebelarskih društev. Te organizacije naj-brže ne vidijo in ne upoštevajo zadostnega pomena teh podatkov za razvoj čebelarstva pri nas.
Nujnost vključevanja delegatov čebelarskih društev v krajevne in ustrezne interesne skupnosti narekuje naš druž-beno-politični in gospodarski sistem. S tem dobiva tudi čebelarstvo večjo širino in možnosti za uveljavljanje v naši družbi in to na vseh ravneh družbenopolitičnega življenja. Nikakor pa še ni dovolj, da imajo čebelarska društva svoje delegate v ustreznih skupnostih. Tja bodo morali priti z izdelanim kratkoročnim in srednjeročnim programom razvoja. Ta bo pa moral temeljiti na že obstoječem stanju čebelarstva v občini, sicer bodo načrti grajeni na pesku in bodo kot takšni nesprejemljivi. Le na ta način bodo lahko čebelarske organi-
(Nadaljevanje na 57. strani)
III. letnik
1976
številka 2
iX oxp.-lmip.
d. o. kooperacija
	KDO DO
	UGANIL,
fiifiij	KAJ JE
* A *	MA TEJ
r-	SLIK!?
No, ni nagradna uganka 7-\ predpustni čas, n! niti oükn, rl nl?l Mi preveč modernega umetnika. Skoro okro; I kup na vrhu ni na |-jria in no sonce, ameinjr.vj v::epov3cd r.l dokument o premetu na naSih certah.
Da ne bi preveč ugibali, naj vam kor povsmbi
Ij i epcanji polovici sliko so lobiji vcah vrst, c .J rissincga i.i čevljarskega do medeninastih vijuicov.
I.	.-J. njimi Ja kap manj; .1 železnih drobcev, žebljičkov, žica in podobnih smoli.
'I' araj ja lovo kup povsem navadnega peska, desna pa n«’:aj kamenčkov, strokovni ja bi>: težave ugotovi!, da gre predvsem ra granit In zn poriir.
Morda vas so zanima ravpreiina cen.i takšnih odpadkov, čeprav najbrž r.a bosta verjeli, da jo sos. V,.\ en sani gram najmanj en dinar, novi saved a, za en kilogram torej najmanj uto starih jurjev.
? ? ?
D.:, lobiji, kamenčki ki ostala navleka ca bili porr.eSanl mod propolis, l.i to ga k Mede;:j prinesi! nekateri na preveč izbirčni čebalarjll
J. torej čudno, čo v 13 prosimo So enkrat, da vestno očistilo zedolavino, preden jo ponur.ks v '(Kiifiip.' Sicer bo cena nižja, ali pa je sploh ne boste mogli prodati.
Kaj ne bi bilo škoda zadelavine In denarja?
‘ZA REALIZACIJO CILJEV SREDNJEROČNEGA PLANA
MAKS GREGORC
Glede na izvajanja tovariša Aleša Mi-	vedno premajhna, medtem ko je bil v
žigoja, glavnega direktorja našega pod-	lanskem letu najbolj občuten izpad pro-
jetja, v prvi letošnji številki BILTENA,	izvodnje medu. Pokazalo se je, da so bi-
ln rad spregovoril o naših prizadevanjih	li manj prizadeti kooperanti, ki so se
za dosego ciljev petletnega plana, saj	že usmerili poleg medu tudi na proiz-
iaiiko prav z dobro obveščenostjo čla-	vodnjo drugih čebeljih pridelkov, saj
nov DE kooperacija zagotovimo vključe-	so pri njih v precejšnji meri lahko na-
vanje kooperantov v skupne napore za	domestili izgube, ki jih je povzročila
boljšo bodočnost čebelarjev in delavcev	slaba letina medu. Seveda bomo mora-
v OZD MEDEX.	li še naprej razvijati in širiti kooperant-
V	letu 1975 se je število kooperan-	ske odnose v proizvodnji vseh možnih
tov povzpelo že na 360 pogodbenih, med-	čebeljih pridelkov, precej pa pričakujete j n ko jih 14 v celoti združuje delo in	mo tudi od nadaljnjih raziskav, ki nam
delovna sredstva z delavci v OZD ME-	kažejo nove možnosti za še bolj vsq-
DEX. To pomeni skoraj podvojitev v	stransko uporabo teh pridelkov in za
primerjavi z letom 1974. Kooperanti	uvajanje še sodobnejših tehnoloških re-
imajo svoj svet DE kooperacije, in dva	šitev.
delegata v delavskem svetu OZD ME- v letu 1975 je torej MEDEX garan-DEX-	tirala kooperantom plasman vseh polit:/,ultati kooperacijskega sodelova-	godbenih količin čebeljih pridelkov, zu-
nja se odražajo predvsem v povečani	gotavijal pa je prav tako oskrbo s po-
proizvodnji in v boljši organizaciji te	trebnim repromaterialom in omogočil
proizvodnje. Kooperantom je bil zago-,	ustrezno kreditiranje. Za svoje pridelke
tovljcu plasman vseh čebeljih pridelkov,'	so dobili kooperanti n:: j višje možne ce-
MEDEX pa je s tako organizirano pro-	ne, ki pa so veljale samo kot akonta-
izvodnjo zadovoljil potrebe po matic-	cija. Na podlagi devetmesečnega postanem mlečku in propolisu ter na ta na-	vanja oziroma po zaključenem glavnem
Čm prihranil tudi devize, saj nam uvo/	odkupu so bile za dobavljene količine
teh surovin zdaj ni več potreben. Pri	medu priznane Se po 8 din po kg, med-
cvetnem prahu pa jo proizvodnja še	tem ko bo dokončna cena določena Šele
po zaključnem računu. Glede na težke	čanjih pogovorimo, tako da.bi delegati
razmere, v katerih so se znašli koope-	na seji sveta kooperantov v februarju
ranti v preteklem letu,; so razliko, ki je'	in -na sestanku delavskega, sveta OZD
bila izplačana, v celoti prevzeli in po-	MEDEX lahko sodelovali pri sprejema-
rabili vsak po svojem preudarku, tako	nju ustreznih sklepov. Od prizadevanj-
da torej ni bila uporabljena kot osnova	kooperantov in delavcev v OZD bo od-
za oblikovanje skupnih sredstev.;	visno, kako bomo razvili še boljše ob-
ICooperanti bodo sodelovali tudi pri	like sodelovanja, ki bodo ustrezale' med-
zaključnem računu. Potrebno bo anali-	. sobojni dohodkovni odvisnosti in ki bo-
zirati in oceniti možnosti za izdvojitev	do omogočile uresničitev ciljev v obdob-
dodatnih sredstev za kooperacijo na osr	ju od 1976. do 3980. leta.
novi končnega obračuna poslovanja v	Med temi cilji pa je zlasti pomemb-
preteklem letu, prav tako bodo koope-:	no, da povečamo oskrbo s surovinami
ranti sami najbolje ocenili potrebo po preko kooperantskih odnosov in da raz-oblikovanju, oziroma združevanju sred-	vijemo obseg finalne proizvodnje tako,
stev v sklad raziskav in v sklad za raz-	da bo lahko še večjemu številu koope-,
voj. Prav je, da že danes razmislimo o	fantov postalo čebelarjenje osnovna de-
teh vprašanjih in da se o njih na sre- javnost.
NAJSTAREJŠA TOVARNA ZDRAVIL IN NAJSODOBNEJŠA LEKARNA HKRATI
*	MITJA	V08NJAK
kar po vrsti rojile. Kranjska ebelica v Ljubljani, Slovenska, čbela v Celju. in Slovenska bčela v Celovcu, slučaj ni tudi, da si je prva znanstvena ustanova na naših tleh pred več kot četrt tisočletja v svoj grb zarisala čebelji ulj jn čebelo v letu nad Ljubljano, za svoja člane pa izbrala ime čebele, apes aca-demiae Äcademiae aperosoriim. Samo na naših tleh se je rodila in samo pri nas se je razvila bogato,, poezije in humorja polna ljudska umetnost slikanja na. panjske končnice, povsod je zaslovela prav naša skromna, dobra sivka,; apis mellifica carniea, iz naše domovine je odšel v svet prvi strokovni učitelj, čebelarstva, Anton Janša, ki jo ponesel s‘sabo tudi modro čebelarske nauke, zlasti še povsem novo zahtevo, da čebelar ne srne pobijati čebel, če bi rad prišel do medu, da mora uvesti novo tehnologijo, Id mu bo dajala dober med, čebelam pa ohranjala življenje. ,'
je čebelji panj, čebelje bivališče pravzaprav, kajti čebelji rod je že milijone let pred izdelavo prvega panja pripravljal in shranjeval'svoj e pridelke zase in za zarod v koših, v duplinah dreves ali v skalnih jamah, že tisočletja pa si tudi človek prilašča in uporablja čebelje zaklade, zlasti med, ki je dragocena hrana in še bolj dragoceno naravno zdravilo. Gospodarski pomen čebele je danes splošno priznan, precej zaradi njenih pridelkov, medu in voska, matičnega mlečka, cvetnega prahu in zadel avi-ne, še bolj pa, ker z okraševanjem odločilno prispeva k boljšim in bogatejšim letinam, a tudi k obilnejšim žetvam vrste njivskih in travniških kultur. Za nas Slovence in za našo deželo pa je bila in je čebela še kaj več, saj si' je pridobila marsikje častno mesto.
Najbrž ni le slučaj, da fo v razvoju našega slovstva pred vcS kot stoletjem
A to so vso tradicije. Lot jo tradici-	hili in 'ga Se cenijo pri obolenju preba-
j.i tudi n:u i stara kranjska medica, Id	vil, dihal, jeter, srca, ožilja, živčnega
ji je Valvazor že v letu 1GSÜ. priznal vse	sistema in podobno, da je sodobna znanj; ne čudovito lastnosti in ki jo Medes	nost dokazali, kako je med najpopol-
tuli danes pripravlja prav takšno, ka-	nejša hrana za človeški organizem, polj-,sna jo bila nekoč, ali pa je to vso	seboj go za srce, mišice, jetra in možga-t
bolj idila, kot je idila slikovito, doma-	ne, da povečuje aktivnost človeka, da
če pobarvano Gasparijevo razpoloženje	jo nenadomestljiv v prehrani otrok, no-
pred čobeljnjakom ali vrata stihov od	sečnic, rekonvalescentov in starejših lju-
Vodnika do Župančiča in So naprej. Da-	di, da jo zelo koristen pri težkiii napo-
•	nes nas namreč čebelarstvo zanima iy	rih in pri športu;
povsem drugačnih razlogov, čebelji pri-	—	da	jo cvetni prali najbolj koncen-
delki uatn nenadomestljivo dopolnjujejo	trirana hrana, kar jih poznamo, da so
prehrano in so nam tudi nadvse; uspeš-	v njeni prav vse snovi, ld jih rabi orno naravno zdravilo. Za naš čas seveda	ganizeiri za rast in za vzdrževanjo bio-
ni dovolj, kar so vedele že nase babice	loškega ravnotežja, da vzpodbuja teles-
in tudi babico naših babic, dovolj ni	no in duševno aktivnost, urejuje pre-
tudi, kar so o naravnem zdravilstvu le-	snavljanjo in izboljšuje vid;
po napisali župnik Kneipp in še mnogi	—	da	jo mleček biološki stimulator,
drugi, ce hočemo izkoristiti kar najbo-	ki pri čebelah odloča o razvoju ličinke
lje možnosti, ki nam jih nudi čebelji	v matico ali delavko, o dolžini življenja
panj, najstarejša tovarna zdravil in naj-	in o sposobnosti razmnoževanja, da ure-
sodobnejša lekarna na svetu, so mora-	jujo v človeku krvni pritisk, osvežuje
mo spoprijeti tudi s povsem nenavad-	in krepi živčni sistem ter delovanje možnimi pojmi kot so na primer titer he-	ganov, zadržuje staranjo celic, hkrati pa
maglutinaeije pri' preskušanju zaviral-	zavira rast bakterij, plesni in virusov;
nega učinka propolisa in mlečka na vi-	—	da	je zadelavina ali propolis ak-
rus A influence v kokošjem plodu, raz-	tivna snov a izredno močnim učinkom
lika v tertilnosti miši, hranjenih z raz-	proti virusom in bakterijam, da uspes-
ličnimi vrstanü cvetnega prahu ali pa 1 no preprečuje najrazličnejša vnetna obo-spremembo vrednosti v hepatogramu in	lenja, blaži srbečico, oz. bolečine kože
v krvni sliki bolnikov, ki so ob zdrav-	in sluznico ter pospešujo celjenje ran.
ljenju z radium-terapijo zaradi malignilv	y	nobeni knjigi, temveč le v nekate-’
obolenj jemali naravni preparat Melbro-	rfh strokovnih glasilih .ali celo samo v
sin super oziroma Mfedex Apikompleks.	arhivih cehtra za biotilco pri OZD ME-
V	skoro vsaki sodobni knjigi, ki go-	DEX pa so zapisane ugotovitvo vrsto
vori o pravilni prehrani in o eloveko-	najnovejših raziskav o lastnostih in o
vem zdravju, boste lahko prebrali vrsto zdravju koristnem delovanju čebeljih ugotovitev, kot na primer:	pridelkov in iz njih izdelanih naravnih
—	da velja med že skozi stoletja za	poživil,
dragoceno naravno zdravilo, ki so ga ce-	'	(Se nadaljuje)
OBVESTILO
Tudi i:a !<:: 1976 v.-ibimo vso čebelarja k por.lovno-tehnlčnomu eodelovaniu v čabe-larskl proizvodnji. Interesenti se lahko zglase pri OZD »MEDEX« £e februarja, zaradi sklenitve kooperacijske pogodbe.
(Nadaljevanje z 52. strani)
zacije uveljavljale čebelarstvo in svoje
težnje.
Samo pogled v tujino naj zadostuje, kakšen pomen pripisujejo takšnim in podobnim podatkom, kjer vsak čas lahko postrežejo z dokumentacijo o stanju in potrebah za razvoj, s čemer se lahko uspešno vključujejo v razvojne gospodarske programe, pa naj si bo v lokalnem ali pa v državnem merilu. Na ta način lahko tudi postavljajo in uteme-
ljujejo zahtevo v pogledu sredstev za uspešen razvoj čebelarske dejavnosti v svoji deželi. Zato bomo morali tudi pri nas priti čimprej do ustrezne dokumentacije, najprej v občinskem in potem v republiškem merilu, kar vse je v interesu slehernega čebelarja, sleherne čebelarske organizacije. Vsako odlaganje in odstopanje od te zahteve gre na škodo naših upravičenih zahtev in potreb. Vsako zanemarjanje tega se bo prej ali slej maščevalo na slehernem čebelarju.
KRMLJENJE ČEBEL POZIMI
IVAN KRAJNC (ZA DISKUSIJO)
V	zimskem času potrebuje čebela za svoj obstoj zelo malo hrane. Prav tako ji v tem letnem času ni potrebno pitati zalege, ker je matica prenehala z zale-ganjem. Koncem januarja pa v naših klimatskih razmerah prične matica z za-leganjem jajčec. To je vzrok, da se mora v gnezdu temperatura dvigniti na 35 °C, kar pa ima za posledico, da se močno poveča poraba medu, ki raste v nemajhni meri tudi na račun pitanja zalege.
Kako pa si čebelar pomaga takrat, ko je v panju pozimi premalo hrane in to iz kakršnegakoli vzroka. S tem lahko tudi dražilno vspodbujamo matico k zaleganju. V tem času je v večini naših krajev neprimerno, da bi čebelam dodajali raztopino. Zelo dobro pa se obnese medena pogača, kateri dodamo beljakovinske nadomestke cvetnega prahu. Pogačo napravimo tako, da vročemu medu dodamo štiri dele sladkorja. Sladkor, ki ga dodajamo mora biti v prahu, če ga nimamo ga lahko melje-mo sami. Delo samo je zelo podobno mesenju kruha. Na desko damo sladkor, ki mu v sredini napravimo jamo, v katero vlijemo vroči med. S kuhalnico ali navadno žlico maso dobro premešamo, nato pa mesimo tako dolgo, da se sladkor ne lepi več za prste. Sladkor
in med dodajamo po potrebi, dokler ne dobimo primerne gostote. Večje količine lahko mesimo tudi v mešalcih za beton.
Pri AŽ panjih pokladamo pogače v pitalnike ali nad gnezdo, pri nakladnih panjih pa napravimo s pogače ploščo, debeline enega cm, ki jo položimo na preluknjan papir ali gazo. Takšno pogačo pa položimo na okvirje, točno nad družino.
Dober je tudi ledeneč, ki ga napravimo tako, da pet delov sladkorja kuhamo z enim delom vode. Maso moramo med vretjem dobro mešati s kuhalnico, ko v njej ne opazimo več kristalov
—	to je približno po desetih minutah — kanemo par kapljic na mrzel krožnik ali moker papir. Ko se sladkor strdi, se ne sme lepiti za prste, če se lepi, kuhamo še nekaj časa. Posoda mora biti dovolj velika, ker se masa med kuhanjem rada peni. Po kuhanju maso malo ohladimo in nato zlijemo v kalupe, pitalnike ali vmesne pokrove. Na dnu kalupov vstavimo moker papir. Kot kalup lahko uporabljamo tudi prazen satnik in napravimo ploščice debeline dveh centimetrov. Lahko pa te plošče, ko je sladkor še vroč režemo na poljubne kose.
Suhega sladkorja, ki je bil nekdaj zelo v modi ne priporočam, ker ga čebe-
le raznosijo po celem panju in ga v izletnih dnevih nosijo tudi iz njega.
Ko sem pred leti v poletni brezpašni dobi pital s suhim sladkorjem, sem vedno dobil na bradah panjev kristale suhega sladkorja.
V primeru, da medu nimamo ali si ga želimo prihraniti, lahko tudi sami spremenimo trsni sladkor v grozdni ali sadni sladkor. Za to potrebujemo dva dela sladkorja in en del vode. Tej masi primešamo 2 grama mlečne kisline (lahko jo kupimo v vsaki lekarni) na kilogram sladkorja. To zmes kuhamo pol ure tako da vre. Pri tem se sladkor skoraj v celoti razgradi v grozdni in sadni sladkor. Tej raztopini pa dodamo sladkor v prahu v razmerju 1:3. Tako dodamo čebelam s pogačo tudi invert-ni sladkor, ki ga čebele brez škode in veliko lažje prebavijo, ker je po stuk-turi sladkorjev zelo podoben pravemu medu.
Vsako dražilno pitanje čebel pa je
v	tem času neuspešno, če ni v panju zadostne količine cvetnega prahu. Ce če-belem primanjkuje tudi cvetnega prahu, ga moramo dodati v pogačo. V ta namen se danes uporabljajo tudi nadomestki, ki vsebujejo mnogo beljakovin. V svetu so danes najbolj razširjeni, sojina moka (razmaščena), suh kvas, in mleko v prahu. Nadomestke za cvetni prah lahko dajemo tudi izven čebelnjaka, največ 20 m od njega, ki pa jim primešamo 20% cvetnega prahu, da jih čebele rajši jemljejo. V toplih dneh lahko poleg pitalnika z nadomestki cvetnega prahu postavimo posodo s sladkorno raztopino. Raztopina mora biti kelo redka, v razmerju 1:5. Pitanje zalege čebele zelo izčrpa, zato stare čebele pospešeno odmirajo. Zamenja jih mladi rod, ki še ni okužen s sporami noseme.
V	nasprotju z našo čebelo, zalegajo italijanka in njeni križanci preko vse zime. Verjetno marsikdo tega ne verjame. Mnogi se boste vprašali, kjer pa je v tem času voda, ki je čebelam za pitanje mladega rodu neobhodno po-
trebna? Vsem nam je dobro znano, da je med zelo higroskopičen. To fizikalno dejstvo izrabljajo čebele v zimskem času tako, da odkrijejo celice z medom Med postane na površini vlažen in kapljice, ki se pojavijo na njegovi površini uporabljajo čebele za krmljenje zalege. Pri zazimljenih super družinah, z veliko zalogo hrane in cvetnega prahu, lahko spomladi že pri prvem pregledu ugotovimo, da je panj poln mladih čebel in da je taka družina brez posebnih posegov sposobna za prvo spomladansko pašo.
Naša sivka, zaradi svojih bioloških lastnosti, tega ne zmore. Zelo zgodaj se sicer razvije do desetih satov zalege, že okrog Petrovega, ko se pričnejo dne-
vi	krajšati, pa prične matica popuščati v zaleganju in nobene paše ne more več v popolnosti izkoristiti. Čebelar si zato v brezpašni dobi pomaga z dražilnim krmljenjem, ki pa v tem času pri sivki nima več tako močnega učinka.
Le s pravilno prehrano lahko vzgojimo zdrave in močne čebelje družine, ki nam bodo dale visoke donose in s tem dohodek. Angleži so si vzgojili čebelo, ki jim v njihovi skopi deželi, kjer je zelo dosti padavin in meglenih dni prinaša dohodek. Pri tem niso bili sentimentalni pri odbiri. Čebelo, ki je obolevala za nosemo in pršico, ter ni bila sposobna zasesti treh naklad nakladnega panja so križali z italijansko pasmo. Dobili so bastarda, ki je zelo odporen in rodoviten. Tudi naši primorski čebelarji že na veliko kupujejo italijanske matice in jih križajo s troti naše sivke.
Vem in zavedam se, da bo zato ogenj v strehi, ker so to hude trditve na račun naše sivke, vendar so to že pred nami dognali drugi, ki nas v tem pogledu že prehitevajo. Kot primer lahko navedem Fince, ki čebelarijo v zelo ostrih klimatskih razmerah. Tudi na Hvaru že dve leti vzgajajo neko »boljšo« čebelo. Vendar ne morem trditi kakšna je. Star pregovor pa je: »Ce v grmu nekaj šumi, je nekaj notri«.
SPREMINJANJE ŽIVALNOSTI ČEBELNE DRUŽINE V PANJU
(NADALJEVANJE)
PRVI RODOVI POLETNIH ČEBEL
Na pomlad sestavljajo čebelno družino stare zimske čebele in mladice letošnje generacije. V panjih se dogaja naslednje: Zimske čebele polagoma odmirajo in porajajo se letošnje mladice, ki po nekaj tednih tudi same umirajo. Od hitrosti prirastka in odmiranja čebel pa je odvisna moč čebelne družine. Vsi pričakujemo, da se družine na pomlad večajo in množijo. Kjer ni to takoj opazno, iščemo vzroke v bolezni ali krivimo za to vreme. Nikdar pa si ne zastavimo vprašanja, ali so zimske čebele po številu sposobne, da bi vzredile večje število zalege in bi se na ta način dvignila moč družine.
Da nekako razumemo vsa dogajanja v panju, moramo za podlago sprejeti par dejstev:
• Matica začne močneje zalegati
1.	marca.
• Do 15. aprila zaleže vsak dan po 100 jajčec.
• Od 16. aprila dalje pa zalega matica dnevno po 250—500 jajčec.
Takšno zaleganje traja vse do trenutka, ko je prirastek mladic enak številu odmrlih čebel. Odslej naprej se število čebel v panju veča le, če matica dnevno zaleže še večje število jajčec, ali pa, da se podaljša življenjska doba mladic.
Na splošno je življenjska doba posameznih čebel izredno važna zadeva za rast družine. V naših računih jo opredelimo z 30 dnevi, čeprav so nekateri raziskovalci ugotovili, da je povprečna življenjska doba pašnih čebel le 24 dni.
Številčno rast družin pa po dosedanjih meritvah ne smemo previsoko ceniti. V dobrih družinah dosegajo komaj 50 %. Običajno se suče okrog 40 %, v slabičih seveda še nižje.
20000
Slika 2. Odmiranje zimsih čebel v močnih družinah
DOGNANJA NAŠIH OPAŽANJ
Za podlago vzamemo panj, v katerem matica zaleže dnevno 100 oziroma pozneje 500 jajčec, življenjska doba traja 30 dni, prirastek pa je 100 %.
Kot kaže črtež, upada do 21. marca v panju število čebel po vseh treh krivuljah iz prejšnjega razgovora, ker so pač v družini le zimske čebele.
Čeprav se po 21. marcu vsak dan izvali po 100 čebel, ostane moč družine vse do 4. aprila nekako na isti višini, ker tudi vsak dan odmre določen odstotek zimskih čebel.
Slika 3: Pomladanski razvoj družine Pri vseh treh krivuljah se številčna moč po 4. aprilu vidno veča. Sicer je dnevni prirastek v panjih še vedno precej enak, pa je že očitno, da je napredek v panju št. 2(zgornja krivulja) ugodnejši in to zaradi večjega števila zimskih čebel. Druga dva panja kasnita
Zt.i. «.3, 3> J,	 1(.{	3D.S'
-i—~r - , I	- i T 7 i 7 i |
/H'i a.i v.-)	*	jif' u r.
Slika 3. Pomladni razvoj čebelne družine
v razvoju. Prvi panj, ki mu dnevno odmira enako število zimskih čebel, je v razvoju že 10 dni za panjem št. 2. Vsak dan zamude v pomladanskem razvoju pa pomeni že precejšnjo čebelarjevo škodo, še na slabšem je tretji panj, ki je kar 12—14 dni v zamudi, kar gotovo močno vpliva na donos medu iz zgornje paše. Pri optimalnih prilikah utegnejo vsi trije panji ob koncu maja doseči nekako 15.000 čebel.
Pa nam malokatera pomlad prinaša optimalne razvojne možnosti. Izredno slabo je bilo 1975. leto. Razvoj ob takih razmerah prikazujejo spodnje tri krivulje. V panjih je vse premalo čebel, ki bi lahko ogrevale večje kolobarje zalege in vse premalo dojilj, ki bi zadostno pitale žerke v celicah. Vse to pa zmanjšuje številčni prirastek v panjih. Tako doseže panj po prvi varianti v začetku maja komaj 9700 čebel, torej celo nekaj manj, kot jih je imel pred tremi meseci, ko se še niso porajale letošnje mladice. Še slabše se godi panju po tretji varianti, ki le polagoma napreduje, ker
it.:-	<«J.	)	Jt.i-	| U.h. f(tr
10.1	'*#•*	fo.lt,	jo.	j 2p,<'
Slika 4. Razvoj srednje močne družine
dosega njegov številčni prirastek komaj 40 %. Kako naj tak slabič uspešno izkoristi pomladno pašo?
Iz navedenega je razvidno, da imajo panji, ki so prezimili 10.000 čebel, velike težave, da se na pomlad razvijajo v družine, ki bi temeljito lahko izkoristile pomladansko pašo. Da taka družina doseže v začetku maja dovolj no moč, je potrebno:
• da je umrljivost zimskih čebel v prvih pomladanskih tednih zelo majhna,
• da matica po 15. marcu močno zalega,
• da je številčni prirastek čim večji.
Poleg tega pa morajo imeti dojilje
že v panju dovoljne zaloge medu in ob-nožine. Obenem mora biti tudi primerno vreme, da prinašajo pašne čebele še pred glavno pašo v panj dovolj svežega peloda, pa tudi medičine.
Zavedati se moramo, da prikazuje zgornja krivulja optimalni razvoj družine z desetimi tisoči prezimljenih čebel v začetku februarja, spodnja krivulja pa
pomladni razvoj istega panja v najslabših razmerah. Sicer pa se odvija razvoj takih panjev v naši pokrajini v možnosti razvoja v širokem razponu med obema krivuljama.
Slika 4 in 5: Razvoj močnih družin
Oglejmo si še razvoj srednje močne družine, ki ima v začetku februarja 15.000 prezimljenih čebel, ter se razvija v enakih pogojih, kot smo jih opisali v prejšnjih razmišljanjih. Od 10. do 30. aprila je v vseh treh krivuljah viden večji ali manjši vzpon. Ob optimalnem razvoju ima ta panj v začetku glavne pomladanske paše 21.000 čebel, srednji pa 11.700 čebel. Upad krivulj v mesecu maju izpričuje nagel padec, ker postane življenjska doba krajša zaradi hudega pašnega napora.
Še očitnejši je razvoj sodobnega pridobitnega plemenjaka, ki izkazuje 1. februarja 20.000 prezimljenih čebel. Tudi pri teh dveh prikazih se lahko razvijajo naše družine v širokem razponu med spodnjo in zgornjo krivuljo.
Iz navedenega izhaja naslednji zaključek:
• V Švicarskem Sredogorju (ki je zelo podobno našim prilikam — opomba prevajalca) izkoristijo pomladno pašo lahko samo panji, ki prezimijo vsaj 15.000 zimskih čebel.
• Odmiranje zimskih čebel v prvih zimskih mesecih odločilno vpliva na razvoj celotne družine. Idealno bi bilo, da bi čim več zimskih čebel preživelo še ves mesec april in šele nato naglo odmirale.
• Matica mora v marcu in v začetku aprila relativno močno zalegati, vsaj 500
/J Ono
ic.l■ ■(/>■).	Ml M	*•, r,
—  ,----------------,------ jr„  , _ ^------------------------,-
tt.%	1a.	w. #4. u.c.
Slika 5. Razvoj sodobnega pridobitnega
panja
do 750 jajčec dnevno. Številčni prirastek se mora sukati okoli 60% in v panju mora biti najmanj 12.000 čebel, da lahko vzreja potrebno zalego.
• Povprečna življenjska doba mora trajati vsaj 30 dni.
• Poleg navedenih pogojev pa je za uspešen razvoj družine potrebna oskrba beljakovin, peloda in tudi vode. Samo ob sebi umevno igrajo vremenske prilike v teh kritičnih tednih zelo važno vlogo.
(Prevod — Julij Mayer)
(Se nadaljuje)
OBVESTILO
Čebelarji začetniki se obračajo na nas, da jim pomagamo nabaviti čebele. Prosimo vse čebelarje, ki imajo letošnjo pomlad namen prodati kranjiče ali čebelje družine na satju (AŽ), da pošljejo svoje ponudbe s cenami na naslov: Zveza čebelarski društev Slovenije, Cankarjeva 3/11, Ljubljana.
DIPLOIDNI TROTI IN LUKNJIČAVA ZALEGA
Luknjičava zalega se v čebelnih družinah pojavlja pogosteje, kot se čebelar zaveda o vzrokih in posledicah. Med vzroki luknjičavosti je nastajanje diploidnih trotov, kar je zopet odvisno od določanja spola pri čebelah. Pri spolno se množečih organiziranih določajo znake in lastnosti genski pari, tvoreči dvojico — alelovi par. Ena alela izhaja iz enega roditelja in druga od drugega. Število genov pa je veliko. Sestavljeni so v kromosome, ki jih pa ni veliko število. Za določeno vrsto stalno, karakteristično. Tako so tudi kromosomi parni, dvosadni, organizem je tedaj diploiden.
Razen kromosomov, ki določajo morfološke in fiziološke lastnosti organizmu, ima organizem posebne kromosome, imenovane heterokromosomi (spolni kromosomi), ki določajo spol. Pri večini organizmov, npr. pri človeku, so dvojni ter jih označujemo z X in Y.
Čebele imajo samo eno vrsto spolnih kromosomov, t. j. kromosom X ki določa spol. V njem sta oba spolna faktorja, seks-aleli moški in ženski, trdno spojena. Zaradi enostavnosti zato tudi za ta dva spolna faktorja uporabljamo simboliko X, kot za celi spolni kromosom s pripadajočim številčnim indeksom. Spol je odvisen od tega, kako je ta kromosom sestavljen. Pri delovni čebeli in matici je dvojen XX, to je diploid, medtem ko je pri trotu zastopan samo enkrat X, to pa je haploid. Vendar ta dvojica spolnih faktorjev, torej seks-alel, ni povsem enaka v genetičnem smislu. Whiting je ugotovil pri najezdniku celih 9 variant seks-alel, ki jih označujemo XI, X 2, X 3,... X 9, medtem ko je Mackensen ugotovil celo 11 variant (mnogokratni alelomortizem), kar vse lahko apliciramo pri čebelah.
Parjenje v sorodstvu
Diploidni troti nastajajo iz oplojenih jajčec kot posledica parjenja v so-
rodstvu, kakršnega se vse bolj poslužujemo pri plemenitvah, ki imajo za glavni cilj doseči boljše, koristne lastnosti s homozygotno kombinacijo ali drugače povedano, pri svojih čebelah dobre lastnosti utrjevanja in stabiliziranja. Parjenja v sorodstvu združuje enako z enakim, toda ne le v dobrih, temveč tudi nezaželenih lastnostih ter prinaša tudi neugodne posledice. Znižuje predvsem število genotipov za nadaljnjo odbiro, slabi vitaliteto in prila gajalno sposobnost organizma ter še nekatere neugodne posledice, ali z eno besedo: degeneracijo in depresijo! Na ta način torej nastajajo tudi diploidni troti na poti do alelovega para enake seks-alele!
Pojavljanje znakov degeneracije, torej tudi luknjičaste zalege, je opozori-
lo,	da je treba s parjenjem v sorodstvu prenehati in začeti z »osvežitvijo krvi«!
Kakor smo že povedali, se zaradi parjenja v sorodstvu raznih stopenj pojavlja tudi raztresena in presledkasta zalega. Vzemimo, da ima matica, izbrana za plemenitev, v svoji semenski mošnjici pisano mešanico spolnih faktorjev, recimo od osmih trotov, s katerimi se je bila parila. Te različne spolne faktorje bodo od nje podedovali vsi njeni potomci: navadne čebele in matice, medtem ko prejmejo troti samo po enega od obeh spolnih faktorjev in to v razmerju 1:1.
Primeri: 1. Matica X sin (možno le-tinoeminacijo — umetno osemenitvijo), matice:
Matica: XI, X2, njeni troti XI, X2.
Jajčeca: XI, X2, spermije XI, X2.
Kombinacije: XI, XI, XI, X2, X2,
X	2.
Nastanejo 4 kombinacije spolnili faktorjev, od teh polovica homozygot-nih in 50% luknjičave zalege!
2.	Sestra in brat: pravzaprav je to parjenje matic — hčere s troti plemen-
ske matice, torej križanje na matico nazaj!
Spojitev spolnih faktorjev plemenske matice:
Matica: X3, X5, njeni troti X3, X5.
Njene hčere: X3, X2, X 5, X7 X troti X 3, X 5.
Kombinacija spolnih faktorjev:
a) s prvo matico: X3,X3 — X2,X3, X 3, X 5,
X 2, X 5 = 25 % luknjičave zalege!
b) z drugo matico: X5, X3 — X5, X 5, X 7, X 3, X 7, X 5 = 25 % luknjičave zalege!
3.	Teta in nečak: to je pravzaprav parjenje matic s troti sester. Spojitev spolnih faktorjev plemenske matice:
Matica: XI, X2,
njene hčere matice: XI, X 3 — X 2, X 4 — X 7, X 5 — X 2, X 6, XI, X 5, X 2, X 6.
Kombinacija spolnih faktorjev:
a) pri matici s troti ene izmed sester:
XI XI — XI X3 — XI X5 —
—	X 3 X 5 = 25 % luknjičave zalege!
b) pri matici s troti njene druge sestre:
X1X2 — XI X6 = brez luknjičavo zalege!
Enako razmerje dobimo pri parjenju druge matice s troti njene prve ali druge sestre!
In tudi brez luknjičave zalege ali le s 25%!
Tako bi mogli nadaljevati še s primeri z bolj oddaljenim sorodstvom.
Kot pravilo lahko že postavimo: Cim bolj je pri parjenju matic sorod-
stvo oddaljeno, redkeje se pojavljajo diploidni troti, pa čeprav na plemenil-no postajo postavimo trotovo družino. Če pri vsem tem še upoštevamo, da se matica normalno pari povprečno z 8 troti ter pri tem sprejme le od enega trota enake spolne faktorje.
Dr. RUTTNER pravi: Troti, s katerimi se parijo matice, naj bi izvirali od nekoliko matic ene in iste linije, ki pa ne smejo biti med seboj sestre. A tudi to ima svojo slabo stran. Čimbolj je namreč sorodstvo oddaljeno, večja je možnost, da se izognemo luknjičavi zalegi, s tem pa se podaljšuje pot pri odbiranju za dosego kromozygostnosti koristnih lastnosti, ki omogočajo bolj ši donos medu.
Pomen osvežitve krvi
Posledice parjenja v sorodstvu, kakor je luknjičava zalega, padec vitalnosti in podobno, se najpogosteje pojavljajo v oddaljenejših čebelnjakih z manjšim številom družin, torej tam, kjer je možnost parjenja v ožjem sorodstvu večja. In prav takim čebelarjem, ki se navadno ne ukvarjajo z načrtno vzrejo matic, priporočamo, da v presledkih po nekaj letih poskrbijo za »osvežitev krvi« pri svojih čebelah. Tak čebelar naj si nabavi matico ali dve pri čebelarju, ki redno skrbi za vzrejo dobrih matic. Troti teh dokupljenih matic bodo prinesli »svežo kri« tudi v njegov čebelnjak.
Včelar 2/75, Deel prevod — Debevec
OBVESTILO
Čebelarsko društvo MARIBOR obvešča delegate vseh čebelarskih družin, da bo občni zbor društva v nedeljo, 29. februarja 1976 ob 9. uri na Kmetijski tehniški šoli v Mariboru.
ČD Maribor
OBVESTILO
Obveščamo vse čebelarje, ki nameravajo poslati zimske mrtvice v pregled na Veterinarski zavod, Gerbičeva 60, da to storijo čimpreje, najpozneje pa do 30. 3. 1976.
ZČDS
ŠIRIMO MEDONOSNE RASTLINE!
FRANC LEŠNJAK
Pod takim naslovom smo v našem Slovenskem čebelarju brali precej člankov, v katerih so nas pisci vzpodbujali, naj sadimo razne rastline, ki naj bi zagotovile našim čebelicam boljšo pašo in tako pomagale čebelarjem do uspeha, do pridelka.
Že prva leta po drugi svetovni vojni je bila velika propaganda za japonsko soforo. Čebelarska društva so nabavljala sadike in jih oddajala svojim članom. Tudi jaz sem posadil trideset sadik v bližini čebelnjaka, vendar pa od teh ni ostala nobena. Le ena je ostala pri mojem sosedu in je na vrtu sredi sadnega drevja lepo uspevala. Sosed čebelar jo je lepo oskrboval in jo, kakor ostalo sadno drevje, dobro gnojil. Po petnajstih letih je bila pri tleh debela preko 20 cm. Vendar pa ni nikdar cvetela in so jo pozneje posekali.
Tudi facelija me je precej razočarala. Nabavil sem nekaj semena in ga dal kmetu, ki ga je v bližini čebelnjaka posejal. Detelja je lepo uspevala, vendar je bilo razočaranje spet tu, ker ta detelja, če to sploh je, za živinsko krmo skoraj ni uporabna. Če mlado pokosimo, nimamo cvetja, če pa jo pustimo cveteti, bilka oleseni in bi jo morda lahko krmili le oslom in mulam!
Precej denarja sem dal tudi za seme eksperzete in jo na podlagi priporočil ne sejal, ampak sadil. Še nekaj let po saditvi sem videl posamezne rastline, potem pa je izginila.
Tudi bisernico imam. Veliko čebel se na njej moti vse poletje, vendar je to le slaba vrtna ograja in nič, skoraj nič več. Sedaj je prišla v ospredje euo-dija, pa sem tudi do nje nezaupljiv. Bojim se, da bomo tudi nanjo morda kmalu pozabili, kakor smo pozabili Va-lencijo, Eamono in še mnogo lepih zemeljskih stvari in imen, če Gozdno gospodarstvo ne bo imelo kakšne perspektive z njo.
Ne morem pa pri vsem tem razumeti, kako smo bili ob teh lepih imenih tako hitro in »brez boja« pripravljeni pozabiti na skozi dolga leta pre-iskušeno ajdo. Stoletja je polnila kmetove žitnice in čebelarske deže, ko pa je začela pešati, smo pomislili; to je starka, ki je bila nekoč res lepa in rodovitna, sedaj pa bo brezpogojno umrla in ji ni več pomoči.
Meni je bilo žal, da je bilo tako. Čebelarim že okoli petdeset let in v letih med obema vojnama o krmljenju na zimsko zalogo skoraj ni bilo govora, v taki meri kakor sedaj, pa prav gotovo ne. Kako leto smo dodali po par kilogramov sladkorja, navadno pa nič! Sedaj pa pogosto potrebujejo panji po 10, 12 in še več kg sladkorja.
Zaradi opisanega stanja sem, kakor potapljajoči, zagrabil možnost nabave semena tetraploidne ajde, ki sta jo ponudila Ivan Stopar s Konjskega in Martin Raduha s Trate. Težave pri nabavi tega semena sem opisal v osmi številki Slovenskega čebelarja. Niso bile majhne, vendar se je izplačalo!
Seme sem dal kmetom, ki so se je sprva zaradi slabih letin domače ajde branili sejati, pa sem jih le navdušil. Domače ajde tam, kjer imam čebele, daleč naokoli ni še nihče sejal. Ta te-traploidna ajda pa je dala tak pridelek, da so jo kmetje veseli in je po semenu veliko povpraševanje. Prihodnje leto je bomo sejali veliko več.
Zrna te ajde so debelejša in težja kot pri domači ajdi. Pridelek je kljub deževnemu avgustu, ko je cvetela, več kakor dvajsetkraten. Prva je bila posejana 8. julija, zadnja pa 23. julija. Prva je pričela cveteti okrog 5. avgusta, zadnja pa je cvetela do konca septembra, ki je bil za tvorbo semena ugoden. V avgustu se je zaradi dežja slabše plodila, v septembru pa odlično.
Čebele so ajdo ves čas cvetja močno obletavale in videl sem, da so prinašale veliko obnožine. O medu pa ne moremo govoriti, saj je bilo tam okoli čebelnjaka posejanega le približno 1 in 1/2 ha in je to mnogo premalo za ca. devetdeset panjev, kolikor jih je v tistem okolišu. Pri čebelah sem že pri tej količini posevka opazil med cvetenjem večjo živahnost. Zalege je bilo sredi septembra še precej, znatno več kakor prejšnja leta. Ob zazimljenju pa sem opazil, da družine domalega vse pod-sedajo, česar tudi prejšnja leta ni bilo.
Zaradi vsega opisanega sem prepričan, da bodo kmetje v bližnji prihodnosti spet tako radi sejali to poljščino, kot so jo nekdaj. Pridelali bodo mnogo zrnja in bomo, upajmo, tudi čebelarji prišli na svoj račun.
Torej, pospešujmo sajenje medovitih rastlin!
QLcLiaoStorni k&üeek
POSVETIMO VEČJO SKRB ZDRAVJU ČEBEL
J02E RESNIK
Zajedavci in bolezni napadajo vsa živa bitja, zato tudi čebele pred njimi niso varne. V dolgi dobi čebelnega preglednika sem pridobil nekaj izkušenj na tem področju. Sodelujem pri ugotavljanju bolezni na terenu in njih zdravljenju. Iz prakse lahko trdim, da čebelarji vse premalo vedo o čebelnih kužnih boleznih. Navadno niti ne opazijo, da so jim čebele bolne, ker ne opazijo razlike med zdravimi in bolnimi družinami. Delno je to tudi opravičljivo, saj to lahko zanesljivo ugotovi samo bakteriološko parazitološki laboratorij. Čebelarji pogosto ne posumijo prej na bolezen, predno jim ne propade večina čebelnih družin. Šele tedaj pokličejo na pomoč nas preglednike. Nekaj časa nisem mogel razumeti tega, da nekateri čebelarji tako malo vedo o nalezi j ivosti npr. hude gnilobe čebelne zalege. Ko sem to doumel, sem tudi spoznal, da je nujno potrebno poleg zdravljenja in zatiranja čebelnih bolezni sočasno posredovati tudi znanje o nalezljivih boleznih.
Ob neki priložnosti sem vprašal čebelarja, kako da bolezni ni prej opazil, ampak šele tedaj, ko so propadle vse družine v čebelnjaku?! Začel je pripovedovati: »Veste, kar naenkrat so roparice napadle moj čebelnjak. Nad čebelnjakom je bilo toliko čebel, kot če bi vse družine izrojile«. Na podlagi takšne nevednosti sem sklepal, da je okuženih še več čebelnjakov v bližnji okolici. Sum je bil popolnoma opravičen, kar so pozneje potrdili bakteriološki izvidi. V takšnem primeru, ko gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so čebele propadle, je poučevanje ravno tako potrebno kot zatiranje Spominjam se še več podobnih primerov; nekaj podobnega sva vi-
dela leta 1974 na terenu z veterinarskim inšpektorjem dr. Andrejem Fideljem, ko sva iskala izvor žarišč, od Trčove preko Negove do Ruperč in Lužan. Morda je konec res tako drastičen, da ostane ljudem v spominu samo zadnje najbolj žalostno dejanje.
Ljudje smo pač takšni, da včasih poskušamo neuspeh ali nesrečo kakor koli opravičiti, da ne pade krivda na nas. Med čebelarji so tudi izjeme. Nek čebelarski znanec se mi je potožil: »Ne znam več čebelariti.« Moža že dolgo poznam, vedno je bil vzoren čebelar, sedaj pa obupuje nad svojim čebelarstvom. Previdno sem ga pobaral o zdravju čebel? Povedal mi je, da ga tam nič ne tišči, čebele so pri dobrem zdravju, saj se vedno lepo razvijajo, le donosa, donosa ni več. Leto za letom je slabše. Spomnila sva se na tiste čase, ko so pri nas sejali lan, ko je po njivah med žitom cvetel plevel, kot so: modriš, lul-ka, osat, grahorice... Na koruznih njivah so izginile buče, sončnice in še marsikaj za čebele koristnega rastlinja. Kako lepi so bili nekoč pisani travniki, polni cvetja. Nekoč so ljudje prenašali v vinogradih breskve, na sadonosnikih pa lesne hruške in jabolka. Ajde sva se spominjala s posebnim spoštovanjem. Se in še sva ugotavljala katere medovi-te rastline pogrešamo na polju.
V	škropilni sezoni poljščin smo če-belni pregledniki često poklicani, da pregledamo oslabljene čebelne družine in ugotovimo škodo. Redko kdaj smo pravočasno obveščeni, ko se še škropljenje izvaja. Tedaj je pogled na prizadeti čebelnjak nekako takšen: navadno so čebele v panjih nemirne kot da so pobesnele, v čebelarskem žargonu povedano, da se vrtinčijo. Pojav je viden na mreža-
stih okencih. Pred čebelnjakom je po tleh polno čebelnih mrtvic, še žive se zvijajo v krčih. Po končanem škropljenju je pogled na stanje v panjih in pred čebelnjakom nekoliko drugačen. V panjih je popoln mir, le družine so oslabljene. Pri večji zastrupitvi čebele ne zasedajo vseh ulic med satjem plodišča. Na dnu panjev, na bradah in izletnih deskah ležijo čebelne mrtvice. Po tleh pred čebelnjakom zasledimo mrtve čebele. Zastrupitve čebel izven panjev najbolj prizadene izletne čebele. Zaradi tega je porušeno biološko ravnovesje čebelnih družin, ki potem daljšo dobo niso zmožne gojiti večjega obsega zalege.
Niso vselej čebele bolne, če zaostajajo družine spomladi v razvoju. V največjih primerih je vzrok ta ali ona čebel-na bolezen slabe izimitve in spomladanskega razvoja. So pa tudi takšni primeri, ko ne smemo vsega pripisati bolezni. Lahko je vzrok spomladanski oslabitvi, neprimerna biološka oskrba čebel pred zazimljenjem iz prejšnjega leta. O tem so sodobni pisci čebelarskih člankov v našem glasilu že večkrat pisali. Navadno zasledimo tozadevno problematiko med razpravami o pozno poletni oskrbi čebel in o zazimljenju čebel. Izpad ajdove in poznopoletnih paš v avgustu in septembru je potrebno nadomestiti s krmljenjem. Kot preglednik se srečujem s čebelarji, ki so prezrli koristna navodila o potrebni biološki oskrbi čebel pred vzimljenjem. Srečujem se tudi s takšnimi, ki že kar iz navade malo pred zimo nakrmijo čebele za zimsko zalogo. Navadno tedaj, ko se je po-valila že vsa zalega. Posledice so na dla-
ni! Takšni slabiči si ne opomorejo vse do jeseni.
Izkušnje nas učijo, da je vedno več primerov čebelnih bolezni. Da so obsegi žarišč iz leta v leto obsežnejši. Pred vsem kar zadeva nosemavost in hudo gnilobo čebelne zalege. Na širjenje bolezni lahko vplivajo razni dejavniki. Tako vpliva na razvojni stadij noseme ce-
lo	vreme. Leta 1975 ugotovljena žarišča hude gnilobe čebelne zalege na območju severovzhodne Slovenije v Radljah, Fa-
li,	Radvanju, Razvanju, Radizlu, Framu in Lovrencu na Pohorju. Navedena pohorska žarišča se nahajajo na območju treh občin; Radlje, Maribor in Slovenska Bistrica. Preti nevarnost, da bodo gozdna pašna področja na doberš-nem delu južnega Pohorja zaradi navedenih žarišč daljšo dobo zaprta. Odvisno od tega, če bodo kontrolni pregledi na spomlad 1976 ugodni.
Ne vem, če nam bo kdaj uspelo popolnoma zatreti čebelne bolezni. Zadovoljiti se bomo morali najbrže s tem, če bomo obdržali vsaj pregled nad stanjem. Kot preglednik se zavzemam za to, da mora biti vsaka preselitev čebel iz kraja v kraj registrirana. Dovoljena naj bo samo selitev zdravih čebel iz neokuženega na neokuženo področje. Morda se bo pri tem izkazalo, da je pašni kataster potreben, predvsem v krajih, kamor dovažajo čebele na pašo. Zlasti na tem področju je potrebno čim tesnejše sodelovanje med čebelarskimi organizacijami in občinskimi veterinarskimi inšpekcijami. Izkazalo se je, čim tesnejše je sodelovanje, koristnejše je za čebelarstvo.
OBVESTILO
Čebelarska družina Prebold obvešča vse čebelarje, ki nameravajo letos pripeljati čebelne družine na naše območje (Sešče, Matke, Gornja vas, Marija Reka, Prebold In Kapla vas), na kostanjevo pašo, da se morajo predhodno javit! čebelarski družini In predložiti potrdilo o zdravstvenem stanju čebel, ki mora biti izdano letos spomladi.
Za odbor družine FRANC OCVIRK Dolenja vas 64, 63312 Prebold
cyf'aoLee. iz epbetazdkega Aoda.
VZREJA MATIC NA ČEŠKEM
Ob zaključku letnega plana je bilo v Tahovu (češki les) posvetovanje, na katerem je bilo, poleg vidnih čeških čebelarskih strokovnjakov, deželnih družbe-no-političnih delavcev, 35 vidnih vzreje-valcev in 9 delavcev središčne državne vzrejevalne postaje v Tahovu.
Vodja središčnega plemenišča inž. Bohaček je seznanil aktiv s stanjem in poslanstvom postaje Tahov. Sedaj ima postaja v okraju tri središča, in sicer: samostojen vzrejni obrat v Chodove plane s 1200 čebelnimi družinami, kjer naj bi v letu 1975 vzredili 10.000 matic; v tem vzrej nem obratu je tudi manjša plemenilna postaja, ki ima za nalogo preverjati kvaliteto matic, opravljati izbor, lastno osemenjevanje in se popolnoma posvetiti izbiri matic z ohranjenimi lastnostmi ter o tem voditi dosledno evidenco; nadalje je v okraju obrat z 2.800 čebelnimi družinami v opraše-valne namene in pridobivanje medu ter tretji obrat na južnem Moravskem s 500 čebelnimi družinami za pridobivanje matičnega mlečka in paketnih čebel.
Ob tej priliki je predsednik vzrej ne komisije matic pri zvezi čeških čebelarjev Durnak med drugim povedal, da so v predvidenem roku izpolnili plan in sicer so v letu 1972 vzgojili na vseh postajah skupno 13.662 matic, čebelarji so jih pa odkupili 6.604; v letu 1973 so vzredili 17.994 matic, čebelarji so jih pa vzeli 11.143; v letu 1974 so jih pa vzredili 23.367, od tega pa za čebelarje 16.156. (Vsekakor zanimivi podatki za primerjavo s slovensko vzrejo matic! — pripomba M. M.).
Znani čebelarski strokovnjak inž. Ve-sely je ob tej priliki predaval o zdravstveni skrbi pri vzreji čebel in med drugim obravnaval medrodovno križanje s kranjskimi čebelami. Meni, da je medrodovno križanje nujno, ker je matica Troiseck, ki je bila dana v razmoževanje čebelarjem, od leta 1969 že bistveno vplivala na razplod v deželi.
Ugotovljeno je bilo, da je dosedanja menjava 1/3 matic nezadostna. Kolikor ne bodo mogli strokovni vzrej evalci zadostiti potrebam, bo treba čebelarje učiti vzreje in dodajanje matic.
KAKO JE PA NA FINSKEM Z VZREJO MATIC
Tam so začeli z racionalno vzrejo matic pred 20—30 leti. Prej so tam vzgajali tako imenovane severne čebele. Te čebele so bile prilagojene tamkajšnji klimi, so pa bile zelo rojive in zavoljo tega ni bilo možno intenzivno čebelarjenje. To je dovedlo do tega, da so začeli razmišljati o južni čebeli, kar je seveda vzbudilo hude diskusije in spore med tamkajšnjimi čebelarji. Kljub vsemu temu pa sedaj že vzrejajo v nekaterih tamkajšnjih območjih južno čebelo, katero so prilagodili tamkajšnjim klimatskim razmeram.
Po informacijah A. Hartikka se je večina sprijaznila z uvajanjem južnih čebelnih pasem in sicer z italijansko, kavkaško in kranjsko. S poskusi so dokazali, da je možno vsa ta tri plemena uspešno vzgajati in razvijati na Finskem.
Nekajletne temeljne raziskave s kranjskimi čebelami so pokazale, da zaradi svoje rojivosti te čebele niso ustrezne za tamkajšnje pogoje. Dolgo so tudi preizkušali kavkaško čebelo, ki se pa tudi ni obnesla. Najbolj uspešne so se pokazale v tamkajšnjih razmerah vzrejene italijanke, ki so zelo mirne in manj rojive. Neuspehi v zadnjih letih pa so imeli za posledico, da so začeli dvomiti v ustreznost tudi teh čebel. So pa doživljali neuspehe zavoljo slabega in napačnega zazimovanja. Čebele so namreč slabo zalegale pred glavnim snegom zavoljo tamkašnjega kratkega poletja. Daljše preizkušnje so pa pokazale, da se pri izmenjanih metodah vzreje in plemenjenja tudi italijanska čebela uspešno razvija in prezimuje v tamkajšnjih pogojih.
Italijansko čebelo so prilagodili dobremu zimovanju in slabemu rojenju. Na ta način so vzgojili linijo čebel, ki ustreza tamkajšnjim razmeram. Ta linija čebel dobro prenaša dolgo in mrzlo finsko zimo vse do 60° severne zemljepisne širine. Finska zima je dolga in čebele ne morejo kar po 6 mesecev iz panja. Čebele nove linije ostajajo v panju do začetka toplih dni, ko lahko zapustijo panj. Za finske razmere je zelo pomebno, da je čebelna družina v zgodnji pomladi močna in da se hitro razvija. Čebele na novo dobljene linije gradijo razmeroma malo matičnikov, daje-
jo pa veliko medu. Čebele so mirne, imajo smisel za red, ne trosijo med in zalego po vsem prostoru kot npr. kav-kaške čebele. Vse to je povzročilo, da so postale italijanske čebele zelo popularne in da izrivajo tamkajšnjo domačo čebelo.
Za vzrejo matic so pa na Finskem zelo neugodni pogoji. Poletje je zelo kratko in vreme zelo spremenljivo. Poletni dnevi so zelo dolgi in svetli (polar-
ne noči). Za vzrejo matic je pa potrebno toplo in sončno vreme. Matice vzrejajo po danski metodi (po O. Müllerju)-ki je naravnana na severno klimo. V večjem merilu so začeli z vzrejo matic približno pred 20 leti. Na vsem Finskem je pa le nekoliko čebelarjev, ki vzrejajo matice za prodajo. Vzgojijo jih približno 2000 na leto, to število se pa iz leta v leto veča.
Po Včelarstvi M. Mencej
SKLEPS S POSVETOVANJA V BEOGRADU Z DNE 7. 12. 1975 NA TEMO »AKTUALNA VPRAŠANJA SODOBNEGA ČEBELARSTVA V JUGOSLAVIJI«
Združena aktivnost društvenih in kmetijskih čebelarskih organizacij, od katerih pričakujemo v prihodnosti veliko širše sodelovanje in skupno delovanje v samoupravnem organiziranju čebelarjev z neposredno pomočjo Poslovnega združenja za čebelarstvo Jugoslavije in reševanju vseh važnejših vprašanj, ki so bistvena za razvoj čebelarstva, lahko v tem združenju veliko koristijo.
Da bi se čebelarji kot neposredni proizvajalci lahko vključili v organizirano proizvodnjo in da samoupravno regulirajo vsa vprašanja na tem področju (preskrbovanje z materialom, plasma, cene proizvodov, koriščenje kreditov itd.), je potrebno narediti naslednje:
Republiške in pokrajinske zveze in vse ostale društvene organizacije bodo stopile v stik s tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo organizirano kooperacijo.
— Najugodnejšo rešitev bi morali iskati v okviru tistih organizacij, ki pokrivajo področje, in preko katerih bi s pravilnim rasporedom zajeli področje republike in pokrajine.
— Zveza čebelarskih organizacij Jugoslavije, Poslovno združenje za čebelarstvo Jugoslavije, proizvajalci čebelarske opreme, kmetijske organizacije, ki organizirajo čebelarje in so zainteresirani za opraševanje, morajo proučiti možnosti in načine organiziranja interesnih skupnosti za čebelarstvo v okviru republik in pokrajin, ali reprodukcijsko celoto v okviru SFRJ.
— V realizaciji teh nalog bi iskali pomoč pri svojih socialističnih zvezah, zadružnih zvezah, gospodarskih zbornicah in pristojnih republiških in pokrajinskih organih.
Da bi povečali proizvodnjo in pravilno opraševanje je potrebno:
1. — Raziskati vzporedno z izdelavo karte mednosnih rastlin pašne zmogljivosti posameznih čebelarskih področij in ugotoviti, katera medonosna flora z ozirom na zunanje vplive ustreza tem področjem.
— Poskusiti moramo zagotoviti sred stva za seme in sadike iz sredstev predvidenih za napredek kmetijstva.
— Zagotoviti podporo in pomoč Organizacije goranov, ki so odgovorni za nasipe, barja, obcestne pasove, poseke in druge nekultivirane površine (vodna gospodarstva, gozdna gospodarstva, mestne zelenice in druge kmetijske organizacije).
Z odgovornimi organi je treba proučiti možnost dopolnitve obstoječih predpisov v tem smislu.
— Dosežke zavarovati s pomočjo republiških in pokrajinskih sekretariatov za kmetijstvo v sodelovanju s čebelarskimi republiškimi zvezami in članicami Poslovnega združenja.
2. — S kmetijskimi strokovnjaki je potreba razčistiti koristnost in potrebo po opraševanju.
— Da kmetijske delovne organizacije planirajo potrebno število panjev in čas uporabe za opraševanje, čebelarji pa naj se usposobijo za dresuro čebel zaradi opraševanja določenih kultur.
— Da kmetijske delovne organizaci je v okviru bodočih interesnih skupnosti ali čebelarskimi organizacijami nare-de dogovor o prevozu čebel in eventualnem bodočem nadomestilu stroškov, s čimer bodo čebelarske organizacije zagotovile potrebno število panjev v določenem času.
J'Z dziiUömega življenja
SLAVJE ŠKOFJELOŠKIH ČEBELARJEV
Leto 1975 bo ostalo škofjeloškim čebelarjem v trajnem spominu. Ne samo zaradi izredno slabe letine, ki je pestila čebelarje tudi v drugih krajih, pač pa zaradi izredno uspele proslave sedemdesetletnice svoje družine in razvitja prapora, ki bo ostal kot simbol še bodočim čebelarjem.
Izredno lepo vreme, v nedeljo 20. julija, je privabilo v mesto pod Lubnikom zelo veliko čebelarjev in več tisoč obiskovalcev. Prišli so Slovenci iz zamejstva, Koroške, Tržaške	pokrajine in iz Primorske.	Ti so nam bili najdražji gostje,	le	žal, da jim zaradi
premalo	časa nismo mogli posvetiti	večje pozornosti.
Najzanimivejši del prireditve je bil slavnostni sprevod skozi mesto. Na čelu sprevoda je bil prapor Čebelarske družine Kenal - Brda, nato konjenica z godbo in narodnimi nošami. Za njimi sta se peljala cesarica Marija Terezija in prvi čebelarski učitelj Anton Janša. Kot simbol lenobe se je peljal tudi debeli trot.
Na slavnostnem prostoru, na grajskem vrtu, je tov. predsednik otvoril proslavo. Pozdravil je vse navzoče, posebno zastopnike zamejskih Slovencev, tov. dr. Benigarja, predsednika Zveze in častnega predsednika tov. Benedičiča, zastopnika SOB in zastopnike podjetij. Pozdrave sta izrekla tudi cesarica Marija Terezija in učitelj Janša, Oba sta se najlepše zahvalila za lep sprejem in obljubila, da bosta še rada prišla med naše čebelarje. Spomnili smo se tudi padlih in umrlih čebelarjev v teh 70. letih.
Po razvitju prapora smo pripeli 10 častnih trakov, katere so poklonila družini škofjeloška podjetja. Izredno lep prapor, ves okovan z zlatimi žebljički je prevzel v svoje varstvo praporščak tov. Franc Langerholc z obljubo, da bo zvesto čuval ta naš simbol.
Ob tej priliki je prejelo 14 čebelarjev odlikovanja Antona Janše druge in tretje stopnje za zasluge za razvoj čebelarstva in dolgoletno zvesto članstvo v družini.
Na gradu je bila tudi ves teden odprta čebelarska razstava. Številni obiskovalci so z zanimanjem ogledovali vse, kar je v zvezi s čebelarstvom, razne panje, orodje, čebelarske pridelke in izdelke iz njih. S to razstavo smo pokazali in poudarili pomen čebelarstva za zdravje in kmetijstvo ter opozorili pristojne organe, da bodo morali v bodoče posvetiti čebelarstvu večjo skrb kot doslej. Čebelarstvo ni le športna, pač pa važna kmetijska panoga.
Po	uradni proslavi je bil tudi	zabavni del prireditve. Vrtelo se	je	staro	in mlado in
dolgo v	noč je na vrtu šumelo kot	v panju. Matice in troti so brenčali,	da je	bilo veselje.
Ob tej priliki se družina najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je proslava tako v organizacijskem kakor tudi finančnem oziru tako lepo uspela in želi vsem medeno leto 1976.
Za Čebelarsko društvo Škofja Loka Virmašan
Slavnostni sprevod v Škofji Loki. Anton Janša in Marija Terezija
SKLEPI SEJE UPRAVNEGA ODBORA SPOJ, KI JE BILA 6. XII. 1975 V BEOGRADU
An. 1) Sprejme se poročilo predsednika o poteku programa dela SPOJ, od 15. 2. do 30. 11. 1975. leta, ki je bil izpolnjen v celoti, poleg njega pa so bile izvršene tudi nekatere naloge, ki niso bile v programu, a jih je bilo treba hitro rešiti. Zaključki o samoupravnem organiziranju čebelarjev, o širjenju medonosnih rastlin in opraševanju, so bili v prilogi sprejeti kot osnovna in prioritetna dolgoročna naloga vseh zvez in društev skupaj z delovnimi čebelarskimi organizacijami.
V	zvezi s tem je potreba uresničiti naslednje:
1. — SPOJ bo z ustreznim materialom s predlogi, s pomočjo zveznega komiteja za kmetijstvo zahteval vključitev čebelarstva v Družbeni dogovor o razvoju agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1976—1985. leta.
— SPOJ bo razmnožil material o razvoju čebelarstva in ga dostavil republiškim in pokrajinskim zvezam kot tudi vse materiale, ki jih ima na raspolago, zaradi pomoči pri izdelavi predloga republiških in pokrajinskih sekretariatov za kmetijstvo za vključevanje v plane za napredek kmetijstva.
2. — Republiške in pokrajinske zveze morajo takoj po sprejemu materiala SPOJ s pomočjo republiških in pokrajinskih sekretariatov in zavodov za društveno planiranje, pripraviti materiale s predlogi zaradi vključevanja v plane za napredek kmetijstva republik in pokrajin.
— Takoj mora poskusiti s predlogom
o	potrebnih znanstvenih temah iz čebelarstva, ker so roki prešli in se mora vključiti preko republiških in pokrajinskih sekretariatov za znanost in kulturo za obdobje 1976—1980. Predlagamo, da ZČDS izdela tematiko s področja selekcije in vzreje matic za potrebe SFRJ, Zveza SR Hrvatske pa skupaj s Hvarom in Dalmacijo problem paketnega čebelarjenja in eventualno vzreje matic. Vse zveze bi morale vzrajati na znanstveni osnovi širjenja medovitih rastlin.
— Pričeti se mora povezovati s kmetijskimi delovnimi organizacijami zaradi možnosti samoupravnega organiziranja čebelarjev in pričeti z razgovori o ustanavljanju interesnih skupnosti in produkcijskih enot.
3. Primere določenih zahtev, elaboratov ali kratkih poročil pri neki konkretizaciji sklepov se mora predložiti SPOJU, on pa bo prav tako posredoval to v obratni smeri.
4. Naslednji sestanek upravnega odbora bo v februarju 1976. z natančnejšo razdelitvijo nadaljnega dela.
ad 2) Sprejme se poročilo o finančnem stanju in se zadolži zveze, ki še niso izpolnile svoje obveznosti do SPOJ, da to naredijo najkasneje do konca leta, ker so sredstva vezana za izdelovanje postavljenih programov in obveznosti do inozemstva.
Določeno je, da se višina dnevnic za inozemstvo obračunava po Odloku o izmenjavah in dopolnilih Odloka o izdatkih za službena potovanja v inozemstvo, ki se priznajo zveznim organom uprave v materialne stroške in po Zakonu o višini dnevnic za službena potovanja (Uradni list SFRJ, št. 39/75) zmanjšana za 30%- V primeru, da je koristniku dnevnice preskrbljeno prenočišče, se dnevnica zmanjša še za nadaljnjih 50 %.
ad 3) — Sprejme se Predlog zaključka s posvetovanja o aktualnih vprašanjih sodobnega čebelarstva v Jugoslaviji, ki bo 7. XII. 1975 v Beogradu.
Sprejme se predlog zveze čebelarskih organizacij Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Vojvodine, da se odlikuje 9 čebelarjev s plaketo SPOJ za naprednega čebelarja. Izročijo se na posvetovanju.
ad 4) — Sprejme se predlog za podeljevanje stalnih kolajn ali značk SPOJ za življenjsko delo v čebelarstvu in zasluge za razvoj čebelarstva. Obe bi bile tristopenjske.
Zvezam se predlaga, da na isti način uvedejo kolajne in značke za društveno delo v čebelarstvu in za visoko proizvodnjo v čebelarstvu. V predlog je potreba vnesti že vpeljana odlikovanja pri posameznih zvezah (dr. Janša, J. 2ivanovič). Organizira se komisija 4 članov, ki bo za naslednji sestanek upravnega odbora pripravila načrt za kolajne in značke, ter pravilnik o dodeljevanju: Aleksič Dragoljub, Ivanovič Rajko, Vukovič Momčilo in Nešid Prvoslav.
Te sklepe naj Zveze objavijo v svojih glasilih.
(Savez pčelarskih organizacija Jugoslavije — SPOJ)
V SKLAD
V	sklad za gradnjo ČIC so prispevali:
Emil Luštrik Iz Medvod................................................................ 150.—	din
Matija Božič iz Ljubljane............................................................. 50.—	din
Viktor Tavčar iz Nove Gorice.......................................................... 50.—	din
Člani Čebelarskega društva Radeče so darovali razliko pri dobavi
krmilnega sladkorja..................................................................... 1.668,15	din
Čebelarska družina Kranj je odstopila v korist ČIC razliko v ceni krmilnega
sladkorja v znesku.......................................................................4.110,60	din
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Uprava sklada ČIC
ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE IMA NA ZALOGI:
Sodobno čebelarstvo — Knjiga o čebelah na 431 straneh.....................................40	din
L. Debevc: S čebelami in čebelarji skozi stoletja..........................................4	din
F. inž. Šivic: Gozdno medenje in proizvajalci mane........................................12	din
J. dr. Rihar: Vzrejajmo boljše čebele.....................................................28	din
J. dr. Rihar: Čebelarjenje v nakladnem panju..............................................49	din
R. Dmitrašinovič: Vse o matičnem mlečku...................................................15	din
Barvne razglednice z raznimi motivi panjskih končnic v ličnih ovojih po 10 kosov
(voščilne karte ......................................................................10	din
Razglednice Antona Janša (akad. slikarja B. Jakca).........................................1	din
Velike barvaste razglednice naše plemenilne postaje na Zelenici............................2	din
Lične barvaste značke s čebelico...........................................................6	din
ZDRAVILA:
Fumidil-B steklenička.....................................................................50	din
Foibeks za dimljenje čebel v zavitkih po 50 lističev......................................23	din
Phenothiazin proti krpljam................................................................10	din
Najboljše in najprimernejše naročilo je s položnico na naš čekovni račun št. 50101-678--48636. Za poštnino dodajte 5 din.
Uprava ZČDS
MATICE, vzrejene leta 1976, od dveh selekcioniranih rodov, dobavljamo od 1. 6. dalje po ceni 110 din za eno. Naročila za najmanj dve sprejemamo do 30. 4. 1976. Dobave po vrstnem redu vplačil na žiro račun: 50101-603-45800.
Zavod za čebelarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, cesta XIX/2.
SEZONSKEGA ČEBELARJA sprejmemo. Začetek dela v aprilu, po dogovoru. Mesečni prejemki okrog 4.000 din. Ponudbe poslati na: Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Rožna dolina, cesta XIX/2.
KUPIM
KUPIM 20 A2 družin po možnosti brez panjev. Družine morajo biti obvezno zdrave. Ponudbe s ceno pošljite na naslov, Srečko LAMUT, Mozirje 212.
Osnidiuce
ABELNAR LOJZE
Zahrbtna bolezen je zahtevala 18. junija 1975. smrt čebelarja Abelnar Lojzeta iz Sentlovrenca. Star dobrih 60 let, ter še polno načrtov za svoje urejeno družino, kakor za razvoj čebelar-tsva na splošno, posebno pa še za svoj urejen čebelnjak s 36 A2 panji čebel, ki ga je skupno s svojimi sinovi še vedno razširjal in izpopolnjeval.
Imenovani je bil kot rojak iz Krasa, rojen 1913. V Sentlovrenc se je naselil v trgovski poklic. Pred kratkim časom je bil upokojen in žal le malo čaša užival svoj zasluženi pokoj.
Bil je dober strokovni čebelar, če-belaril je nad 26 let, ter začel s štirimi kranjiči, svoje znanje je rade volje prenašal na druge, zlasti nove čebelarje.
Dolgo vrsto let je bil tajnik Čebelarske družine Sentlovrenc, katero je vzorno vodil, ter dolgoletni član upravnega odbora čebelarskega društva Trebnje, kamor čebelarska družina Sentlovrenc pripada. Društvenih sej se je redno udeleževal in kako gospodarski so bili njegovi predlogi, za to ga bo čebelarsko društvo Trebnje, prav posebno pa še Čebelarska družina Sentlovrenc težko pogrešala, posebno letos ko stoji čebelarstvo pred večjo reorganizacijo.
Dragi Lojze! mi vsi čebelarji se zavedamo, da s Teboj izgubljamo dobrega prijatelja, čebelarja in gospodarja, ter Te bomo ohranili v najlepšem spominu, čebelarska družina Sentlovrenc Čebelarsko društvo Trebnje
ISKRA FRANC
Zopet je kruta smrt posegla med naše vrste, dne 1. 9. 1975 je nenadoma umrl član naše čebelarske družine.
Pokojni Franc, se je rodil v Jereki dne 12. 9. 1910, kot kmečki sin, je po končani osnovni šo-
li	dovršil še gozdarsko šolo in nato nastopil službo gozdarja pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Ker je bil priden in marljiv si je v Boh. Bistrici zgradil
svojo hišo in si na vrtu postavil lep čebelnjak. Bil je tudi velik prijatelj narave, kar je lepo razvidno iz njegovega lepo urejenega vrta. Kot gozdar in lovec si je nabavil še čebele, bil je dober čebelar in vesten član naše čebelarske družine. Bil je dolgoletni odbornik in blagajnik. Za njegovo prizadevanje pri čebelarski organizaciji je prejel odlikovanje red »Antona Janša III. stopnje.
Dragi France, za tvoje prizadevanje ti izrekamo posebn zahvalo, družini pa ob izgubi moža in očeta iskreno sožalje.
Počivaj v miru v domači zemlji.
Čebelarska družina Bohinj
PETER LAKNER
Iztekali so se poslednji dnevi lanskega leta, ko nas je zapustil dolgoletni član našega društva tov. Peter Lakner iz Livolda, pri Kočevju.
Rojen je bil 1. 1899 v Borovcu. Še v pretekli jeseni je kljub svoji častitljivi starosti pasel svoje čebelice na vrisku na Kamenjaku. Velik del svojega življenja je posvetil čebelicam, saj je še pred nekaj leti čebelaril z 80 A2 panji. Izdeloval je odlične panje za okoliške čebelarje, napravil je tudi precej izboljšav pri A2 panju, pa tudi z drugimi tipi je preizkušal.
Čebelarska družina Kočevje
BRANKO KOBAL
Dne 4. 8. 1975 smo nenadoma izgubili zvetega člana in tovariša naše čebelarske družine v Goričah Branka Kobala.
Pokojni Branko se je rodil leta 1911. Bil je podpolkovnik aviatičar do leta 1957.
2e njegov oče je bil priznan čebelar, kateremu je bilo podeljeno zlato odlikovanje. Čebelar je bil od leta 1911 do 1964 in skrbel za 49 družin Žnidaršičev. Branko je po očetovi smrti prevzel čebelnjak in nadaljeval njegovo (delo)
tradicijo. Sprva je imel 49 družin Žnidaršičev, kasneje je zaradi obremenjenosti v šoli in družbenopolitičnih organizacijah nekaj družin odstopil.
Njegovo udejstvovanje v naši družini je bilo zelo aktivno vse od ustanovitve. Prej pa je bil član čebelarskega društva Kranj.
čebelarska družina Goriče
ANTON VRATNEKAR
Sredi najlepših zim skih dni, ki nam jih je letos naklonila narava sredi poti do ljubljenega doma in svojih čebelic, sredi dela, ki ga je opravljal in želel nadaljevati v svojem življenju doma in pri naši družini, sredi najlepših in zrelih let je usoda in neusmiljena smrt nenadoma pretrgala nit tvojega življenja in to dragoceno sredino naenkrat spremenila v neizogiben konec.
Dne 30. 10. 1975 smo na zadnji poti k večnemu počitku spremljali našega nesrečno preminulega tovariša Tonija.
Med čebelarji je ponosno razlagal svoje izkušnje, svetoval in pomagal. Z voljo je delal kot odbornik v družini in pomagal organizacijo obdržati na delovnem nivoju.
čebelarska družina je s teboj izgubila zvestega člana, zato je bilo toliko bolj boleče slovo, ko smo stali ob tvojem odprtem grobu.
FRANC BALOH
19. septembra 1975 je umrl Franc Baloh, star 72 let. Zaradi zahrbtne bolezni, ki ji je bila vzrok nesreča pri delu, v železarni Jesenice ni več mogel čebelariti, končno pa je podlegel.
Že mlad iant se je za-posill v Železarni na Jesenicah, kjer je delal polnih 42 let. Pri delu se je ponesrečil in bil 50 % invalid.
France je bil vseskozi čebelar in sadjar, največ prostega časa pa je posvetil čebelam. Tudi v hribe je rad zahajal in pomagal pri graditvi in vzdrževanju planinskih domov. Svoje znanje je vedno rad posredoval tudi drugim, posebno mlajšim.
V	čebelarski organizaciji je bil vedno aktiven. Poleg drugih dolžnosti je bil tudi predsednik družine.
Za zasluge za delo v čebelarski organizaciji je bil odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje.
Pri odprtem grobu smo se od Franceta poslovili in se mu zahvalili za življenjsko delo.
Čebelarska družina Breznica
FRANC HIRCI
17. oktobra 1975 smo se Radgonski čebelarji na pokopališču v Gornji Radgoni poslovili od našega naj starejšega člana Hirci Franca iz Sratovec. čebelariti je pričel kot mlad 1'ant. Umrl je v visoki starosti 88 let. Nekako 70 let se je bavil s čebelarstvom. Pogosto je nam mlajšim pripovedoval o nekdaj bogati paši na ajdi. Pridobil si je res bogate čebelarske izkušnje. Te je rad prenašal na mlajše. Ves čas svojega čebelarjenja je bil naročnik Slovenskega čebelarja. Pogosto je bil član upravnega odbora našega društva. Kljub visoki starosti je redno prihajal na naše sestanke ter tudi pogosto razpravljal. Kljub temu, da je vedel, da muha ne da kruha, ni mogel nehati s čebelarjenjem. Videli smo ga tudi kot prevaževalca na Pohorju ter celo v Liki. Naše čebelarsko društvo ga je odlikovalo za njegovo vestno delo z redom Antona Janše tretje stopnje. Upamo, da bodo njegovi domači s čebelarjenjem nadaljevali.
Ob grobu se je od njega poslovil predsednik društva Anton Novak.
JANKO PREŠEREN
Sredi novembra smo spremili k zadnjemu počitku Janka Prešerna, čebelarja iz Vrbe pri Žirovnici. Nismo pričakovali njegove smrti, saj je še teden dni prej opravljal vsa dela na kmetiji. Srčna kap je bila vzrok njegovega hitrega slovesa.
Janko je bil rojen leta 1912 v Vrbi, rojstnem kraju Franceta Prešerna. Izučil se je za kovača in se kmalu zaposlil v Železarni na Jesenicah. Tam je koyal železo do upokojitve. Po očetu je podedoval kmetijo in čebele, čebelariti je začel z osmimi leti ko mu je oče dal kranjiča. Z dvanajstim letom je pričel čebelariti z AZ panji. Oskrboval jih je
20 in 10 kranjičev. V dolgoletni čebelarski praksi si je pridobil veliko izkušenj, ki jih je rad posredoval mlajšim. Čebele so mu bile življenjska nuja, zato je zanje imel vedno čas. V razgovoru o čebelah se je tako razvnel, da je pozabil na vse drugo, čeprav je imel kljub upokojitvi dosti dela. Skratka, bil je pravi čebelar. Za njim bo opravljal čebele sin France.
Čebelarji smo se od Janka poslovili ob odprtem grobu.
Čebelarska družina Breznica
IVAN PLOHL
Nepričakovano, zelo prizadeti smo izgubili iz naših vrst tovariša Ivana Plohla, rojenega 1930. leta v Cvenu pri Ljutomeru. Sorazmerno mlad, kot invalidski upokojenec je našel pri čebelah svojo tolažbo in veselje. Čebelam je posvečal vso skrb. Zraven svojega novega doma je s pomočjo žene postavil res lep zidan čebelnjak in letos v letu njegove smrti občutno povečal število družin. Pravočasno jih je nakrmi). in pripravil za zimo in za novi razvoj, katerega pa ne bo več dočakal. Skupaj z njim smo načrtovali razvoj našega področja. Kot aktiven napreden delavec je sodeloval na raznih področjih družbenega življenja.
Ohranili ga bomo v spominu kot naprednega delavca, aktivnega čebelarja, prijatelja in tovariša. Želimo, da bi sinova nadaljevala tam, kjer je oče končal.
Čebelarsko društvo Ljutomer
KONRAD VOI)A
V	hladnem mesecu februarju 1915. leta je v Rogoznici pri Ptuju zagledal luč sveta. Kot sin mizarja, se je odločil za ta poklic, kot njegovi trije bratje. To je bila družina, katero bi lahko imenovali »družina mizarjev«.
Zraven svojega poklica si je leta 1932 izbral »konjička«, biti čebelar. Vse do svoje prerane smrti, je vzorno in požrtovalno delal v tej panogi.
Bil je okrog 25 let agilen odbornik pri čebelarski družini Ptuj, katera je z
njegovo smrtjo izgubila dobrega sodelavca in strokovnjaka v svojih vrstah. Skratka, bil je vedno tam, kjer je bilo njegovo mesto v prid čebelarstva. Svoj rokodelski poklic je vestno opravljal dolga leta, a za delavsko čebelico je kljub temu vedno našel dovolj časa in tako z njo živel nad 40 let. Tako vzorno, kot je skrbel za svojo družino, tako je skrbel tudi za čebeljni rod.
Veliko veselje je imel s tem, če je privabil v naše vrste katerega novega člana — posebno iz mlajše generacije. Ni mu bilo žal darovati družino čebel nekomu, ki je želel postati čebelar. Vedno je bil pripravljen jim dajati tudi nasvete. Z njegovo smrtjo je nastala praznina v domači hiši — na delovnem mestu v splošni bolnišnici Ptuj (kjer je bil dolga leta zaposlen), kakor tudi v družini čebelarjev Ptuj.
Čebelarska družina Ptuj
JOŽE KRAŠEVEC
Nepričakovano smo mmmmmmmmmm	izvedeli žalostno novico,
I pHHHM	da nas je 5. novembra
I	« i 1975, zapustil član CD
šmarješke Toplice, Jože H j.	Kraševec iz Herinje va-
si. V najlepših letih živ ljenja ga je pokopal |KKl seb°.i traktor in mu pretrgal nit življenja.
Jože je bil rojen pred 39. leti v He-rinji vasi pri Otočcu. Neusmiljena vojna mu je vzela očeta, zato je moral že v rani mladosti trdo delati na posestvu. Zelo mlad je vzljubil tudi čebele. Postopoma si je večal čebelarstvo in čeprav so bile slabe letine, ga ni omajalo. Vedno je upal v drugo — boljše leto. Da bi si olajšal delo na posestvu, je nabavljal razne stroje. Kupil je tudi traktor, kateri mu je bil usoden. Pri vožnji je zapeljal čez rob poti, se prevrnil in nepremično obležal pod njim.
Jože nam bo ostal v spominu kot priden in vesel tovariš. Na izletih nas je prijetno zabaval s svojo harmoniko in tudi tukaj ga bomo pogrešali.
Sočustvujemo z ženo in hčerkami, katerim se bo najbolj poznala izguba moža, očeta in gospodarja. Zaman ga bodo čakale tudi čebele spomladi, za katere je nad vse pridno skrbel in jih varoval, kot svoje najdražje.
Vsi tvoji čebelarski tovariši, ti želimo miren počitek v ljubljeni domači zemlji.
Čebelarska družina Šmarješke Toplice